URADN. VESTNIK
CELJE
LETO XII.	12. julij 1967	št. 19
VSEBINA
Skupščina občine Mozirje
256.	Sklep o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa prispevkov in davkov občanov občine Mozirje za leto 1966
257.	Odločba o ustanovitvi postaje milice Mozirje
258.	Sklep o pooblastitvi Zgodovinskega arhiva v Celju za opravljanje arhivskih nalog na območju občine Mozirje
259.	Sklep o spremembi sklepa o sestavi svetov Skupščine občine Mozirje
260.	Sklep o ustanovitvi temeljne izobraževalne skupnosti Mozirje
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah
261.	Odlok o spremembah odloka o oprostitvah in olajšavah plačevanja zdravstvenih storitev na območju občine Šmarje pri Jelšah
Skupščina občine Žalec
262.	Odlok o prepovedi parcelacije zemljišč na območjih, za katera se predvideva izdelava zazidalnega načrta
263.	Odlok o organizaciji urejanja in oddajanja stavbnega zemljišča
264.	Odlok o spremembah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
265.	Odlok o pokopališkem redu v občini Žalec
266.	Odločba o ustanovitvi postaje milice Žalec
267.	Sklep o ureditvi arhivske službe na območju občine Žalec
268.	Sklep o pooblaščanju delavcev občinske uprave Žalec za odločanje v upravnih stvareh
256.
Skupščina občine Mozirje je po 13. členu uredbe o knjiženju prispevkov in davkov občanov (Uradni list SFRJ, št. 50-688/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 1. julija 1967 sprejela
zadeve na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 1. julija 1967 izdala
ODLOČBO
o ustanovitvi postaje milice Mozirje
SKLEP
o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa prispevkov in davkov občanov občine Mozirje za leto 1966
I
Potrdi se letni davčni' zaključni račun prispevkov in davkov občanov občine Mozirje za leto 1966, ki ga je pregledala posebna strokovna komisija dne 22. maja
II
Zaključni račun izkazuje:	N-din
—- začetni saldo 1/1-1966	313.311,07
—- obremenitve v znesku	2.907.406,93
—	odpisi v znesku	162.910,70
—	plačila v znesku	2.715.819,37
—	zaostanek dne 31/12-1966	341.987,93
III
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 400-9/67
Mozirje, dne 1. julija 1967.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek I. r.
257.
Po 12. členu zakona o notranjih zadevah (Uradni ost SRS, št. 13-99/67) je Skupščina občine Mozirje v s°glasju z republiškim sekretariatom za notranje
I
Ustanovi se postaja milice s splošnim delovnim področjem za območje občine Mozirje.
II
Ime postaje milice je: Postaja milice Mozirje. Sedež postaje milice je v Mozirju.
III
Postaja milice opravlja neposredno zadeve s področja javne varnosti, ki so določene v 8. členu zakona o notranjih zadevah.
IV
Postaja milice ima dva oddelka, ki imata sedež na Ljubnem ob Savinji in v Solčavi. Oddelek na Ljubnem ob Savinji obsega območje dosedanje postaje milice Ljubno ob Savinji in območje IV. obhodnega okoliša dosedanje postaje milice Mozirje, oddelek v Solčavi pa obsega območje dosedanje postaje milice Solčava.
V
Po obsegu in zahtevnosti dela se razvrstijo:
—	postaja milice Mozirje v III. kategorija,
—	oddelka Ljubno in Solčava v III. kategorijo.
VI
Postaja milice Mozirje ima sistemiziranih 20 delovnih mest.
VII
Komandir, njegov pomočnik in komandirja oddelkov so imenovani s posebnim aktom.
VIII
Finančno in materialno poslovanje ter administrativno delo s področja delovnih razmerij delavcev postaje milice opravlja republiški sekretariat za notranje zadeve oziroma njegov področni organ.
IX
Postaja milice in oddelka začnejo z delom po tej odločbi takoj. Hkrati prenehajo z delom dosedanje postaje milice Mozirje, Ljubno ob Savinji in Solčava.
X
Ta odločba se objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 021-13/67-1/2 Mozirje, dne 1. julija 1967
Soglašam: Republiški sekretar za notranje zadeve Slavko Furlan 1. r.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek 1. r.
Št. 22/40-A-75-67 Ljubljana, 5. 6. 1967
258.
Po 23. členu zakona o arhivskem gradivu in o arhivih (Uradni list SRS, št. 4-24/66) je Skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 1. julija 1967 sprejela
SKLEP
o pooblastitvi Zgodovinskega arhiva v Celju za opravljanje arhivskih nalog na območju občine Mozirje
I
Zgodovinski arhiv v Celju se pooblašča, da opravlja naloge varstva arhivskega in registra turnega gradiva, ki je bil ali bo ustvarjen na območju občine Mozirje v smislu določb zakona o arhivskem gradivu in arhivih.
II
Medsebojne obveznosti med občino in zavodom glede financiranja in konkretnih nalog za delo na tem področju se urejajo z vsakoletno pogodbo na podlagi programa in poročila ob koncu leta za preteklo leto, ki ga izdela zavod v smislu 63. in 65. člena temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 5-33/65).
III
Naloge po tem sklepu opravlja zavod od 1. 1. 1967. Sklep se objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 402-25/66
Mozirje, dne 1. julija 1967
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek 1. r.
259.
Skupščina občine Mozirje je po 162. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik okraja Celje, št.
23-215/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 1. julija 1967 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o sestavi svetov Skupščine občine Mozirje
I
V sklepu o sestavi svetov Skupščine občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 15-197/67) se v I. točki, ki določa sestav sveta za narodno obrambo besedilo »— načelnik oddelka za občo upravo in družbene službe — član« črta in nadomesti z novim besedilom, ki se glasi »— komandir postaje milice Mozirje — član«.
II
Ta sklep velja takoj. Objavi se v Uradnem vestniku Celje.
Št. 021-12/67-1/2 Mozirje, dne 1. julija 1967
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek 1. r.
260.
Po 16. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16-115/67) je ustanovna skupščina na zasedanju dne 31. maja 1967 sprejela
SKLEP
o ustanovitvi temeljne izobraževalne skupnosti Mozirje
I
Ustanovi se temeljna izobraževalna skupnost Mozirje s sedežem v Mozirju.
II
Financiranje izobraževanja in vzgoje potom izobraževalne skupnosti se prične s 1. julijem 1967.
III
Ta sklep velja takoj. Objavi se v Uradnem vestniku Celje.
Št. 4/67
Mozirje, dne 31. maja 1967
Predsednik
skupščine izobraževalne skupnosti
ing. Peter Kozič 1. r.
261.
Po 5. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 36-377/65) ter skladno z zakonom o izterjevanju terjatev zdravstvenih zavodov za zdravstveno pomoč in druge zdravstvene storitve (Uradni list SRS, št. 8-66/63 in 645/67) je Skup'
ščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 6. julija 1967 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o oprostitvah in olajšavah plačevanja zdravstvenih storitev na območju občine Šmarje pri Jelšah
1.	člen
V	odloku o oprostitvah in olajšavah plačevanja zdravstvenih storitev na območju občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 22-250/60) se spre-ni 4. točka 1. člena in glasi:
Kmetijski proizvajalci, katerih davčni predpis ne presega 20 N-din letno na enega družinskega člana, razen ambulantnega zdravljenja.
2.	člen
Spremeni se 2. člen in se glasi:
Plačevanje zdravstvenih storitev, navedenih v 9. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov, se kmetom zniža za 50 %, če znaša predpis prispevka iz osebnega dohodka iz kmetijstva na enega družinskega člana od 20 do 50 N-din, razen ambulantnega zdravljenja.
Navedene olajšave se nanašajo na naslednje zdravstvene storitve:
—	zdravljenje v splošnih in specialnih bolnišnicah, kolikor ni drugače določeno;
—	porodniška pomoč v bolnišnici in zdravljenje v bolnišnici v zvezi s porodom in oskrbo doječih mater, ki so pri otroku v bolnišnici;
—	bolniško zdravljenje študentov višjih in visokih šol;
—	bolniško zdravljenje raka, levkemije in podobnih malignih obolenj;
—	zdravljenje sladkorne bolezni v vseh zdravstvenih zavodih;
—	zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, če zbolijo za duševno boleznijo, kadar bolnik ni nevaren za življenje drugih;
—	za zdravila, če niso vračunana v ceno zdravstvenih storitev.
3.	člen
Spremeni se drugi odstavek 5. člena in se glasi:
Potrdilo o premoženjskem stanju morajo prosilci Predložiti občinskemu upravnemu organu, pristojne-mu za finance.
4.	člen
Spremeni se tretji odstavek 6. člena in se glasi:
Obrazec potrdila predpiše občinski upravni organ. Pristojen za finance.
5.	člen
Spremeni se 7. člen in se glasi:
V	primeru odklonitve zaprošenega potrdila po 6- členu tega odloka je možna pritožba po določbah zakona o splošnem upravnem postopku.
6.	člen
8.	člen se spremeni in se glasi:
Odločbo o popolni ali delni oprostitvi plačila za 0Pravljeno zdravstveno storitev in prevoz z rešilnim avtomobilom po L, 2., 3. in 4. členu tega odloka izda Po. prostem preudarku občinski upravni organ, ki je Pristojen za finance.
7.	člen
Spremeni se 9. člen in se glasi:
Zoper odločbo, izdano po 8. členu tega odloka, je dopustna pritožba v 15 dneh na republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 01041/67-1
Šmarje pri Jelšah, dne 6. julija 1967
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Lojze Libnik 1. r.
262.
Skupščina občine Žalec je po 16. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 138. členu statuta občine Žalec (Uradni vestnik okraja Celje, št. 29-242/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. julija 1967 sprejela
ODLOK
o prepovedi parcelacije zemljišč na območjih, za katera se predvideva izdelava zazidalnega načrta
1.	člen
Da se zagotovi možnost smotrne in urejene izgradnje stanovanjskih in drugih objektov, se prepove parcelacija zemljišč na območjih, določenih v 2. členu tega odloka, za katera še niso izdelani zazidalni načrti.
Prepoved parcelacije zemljišč velja do sprejetja zazidalnega načrta za posamezno sosesko, vendar najdlje 2 leti od dneva uveljavitve tega odloka.
2.	člen
Prepoved parcelacije zemljišč velja za zemljišča v naslednjih območjih, kolikor še niso izdelani in sprejeti zazidalni načrti:
1.	Žalec: Meja kompleksa je na vzhodni strani cesta Žalec—Ložnica od parcele št. 831 k. o. Žalec do križišča 1 cesta 1/6, na jugu cesta 1/6, na zahodu pa cesta Vrbje—Gotovlje od križišča s cesto 1/6 do ob tej cesti ležeče parcele št. 171/1. Od tu poteka meja v vzhodno smer po severnih robovih parcel št. 171/1, 162/1, 162/3, 164, 128/5, 128/3, 128/7 — k. o. Gotovlje in se nato priključi na izhodišče meje ob parceli št. 831 k. o. Žalec.
2.	Petrovče: Severno mejo kompleksa tvori cesta 1/6, nato gre meja parcel št. 341 proti jugu ob vzhodnem robu parcel št. 341, 337, 289/1, 290/1 in se priključi na krajevno cesto ob parceli št. 691/4 in 691/5. Zahodno mejo tvori cesta Petrovče—Liboje.
3.	Šempeter: Severno mejo kompleksa tvori železniška proga Celje—Velenje, od železniške proge pri parceli št. 365/1 (ob vzhodni strani te parcele) poteka meja proti jugu in se priključi pri parceli št. 366 na cesto 1/6, po kateri poteka v zahodno smer do cerkve, nato gre po krajevni cesti proti obratu LIK »Savinja« — Šempeter in to do parcele št. 657/9, kjer se obrne v zahodno smer in poteka po krajevnih cestah parcela št. 1144/2 in parcela št. 1144/1 do struge. Po strugi poteka meja do mosta na cesti 1/6, nato po tej cesti v vzhodni smeri do parcele št. 29, kjer poteka v severno smer po krajevni cesti parcela št. 1123 do parcele
82/2 in se pri parceli 82/5 priključi na izhodiščno točko ob železniški progi. Vse parcelne številke so v k. o. Sv. Peter.
4.	Polzela: a) Jugovzhodno mejo 1. kompleksa tvori razbremeniilnik od mosta na cesti Šempeter—Polzela do izliva v Savinjo, po kateri nato poteka meja v severozahodno smer do mosta, od tam v severovzhodno smer po cesti Polzela—Braslovče do odcepa v Podvin, kjer se obme v vzhodno smer in poteka po isti cesti do odcepa ceste v Andraž oziroma Velenje. Od tu poteka meja v ravni črti do stavbne parcele št. 502 k. o. Polzela, nato pa v ravni črti do izhodišča tj. do mostu na razbremenilniku.
b)	Mejo 2. kompleksa (pri Tovarni nogavic Polzela) tvori železniška proga, na jugu struga, na zahodu pa zahodni robovi parcel, št. 306/22, 306/21, 928/85, 928/84 dn podaljšek te smeri do železniške proge. Na vzhodu tvori mejo krajevna cesta 1112/2.
5.	Prebold: Meja kompleksa poteka od mosta preko Boljske na cesti Kaplja vas—šešče ob Boljski navzgor do parcele št. 339/1, nato ob vzhodni strani parcele št. 339/1 in ob južni strani parcele št. 339/2, nato pri cerkvi prečka cesto Prebold—Trbovlje. Od tu poteka meja po krajevni cesti proti Tekstilni tovarni Prebold in dalje preko Boljske do križišča te ceste s cesto Kaplja vas—šešče. Severno mejo kompleksa tvori cesta Kaplja vas—šešče. Vse navedene parcele so v k. o. Sv. Pavel.
6.	Vransko: Severno mejo kompleksa tvori potok Podgraščica od mosta pri kopališču do izliva v Me-rinščico, odkoder se meja pravokotno priključi na na cesto 1/6. Na zahodu tvori mejo krajevna cesta Vransko—Podgrad do križišča z glavno krajevno cesto, od koder se meja pravokotno priključi na cesto 1/6. Jugovzhodno mejo kompleksa tvori cesta 1/6.
3.	člen
Izjemoma se sme izvajati posamična parcelacija zemljišč na območjih, navedenih v 2. členu tega odloka, če občinski upravni organ, pristojen za urbanizem, v posebnem postopku ugotovi, da ne gre za parcelacijo v gradbene namene (npr. ob arondaciji ali komasaciji kmetijskih zemljišč, razdelitvi skupnosti premoženja, dedovanju in podobno).
4.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 350-9/67-3
Žalec, dne 5. julija 1967
Predsednik Skupščine občine Žalec
Joško Rozman 1. r.
263.
I
Skupščina občine Žalec je po 2. in 5. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42-218/66) ter 138. členu statuta občine Žalec (Uradni vestnik okraja Celje, št. 29-242/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. julija 1967 sprejela
ODLOK
o organizaciji urejanja in oddajanja stavbnega zemljišča
1.	člen
Stavbno zemljišče na območju občine Žalec se ureja po določbah zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča in po določbah tega odloka.
2.	člen
Urejanje stavbnega zemljišča mora biti v skladu z urbanističnimi načrti, zazidalnimi načrti in urbanističnim redom.
Kraji Žalec, Petrovče, Polzela, Prebold, Šempeter in Vransko se urejajo etapno po posameznih soseskah ali delih sosesk, če je etapna graditev predvidena s posebnim predpisom, pri tem je treba skrbeti, da zaradi postopne zazidave ali zapolnitve oziroma delne zazidave posameznih sosesk ne trpi urbanistično-arhitektonska skladnost v razvoju naselij ter da urejevanje posameznih delov naselja ne traja dalj kot je potrebno. V navedenih krajih prispevajo investitorji k stroškom popolne komunalne ureditve, ki obsega napeljavo vodovoda, kanalizacije, trofaznih tokovnih razvodov in javne razsvetljave, ureditev asfaltiranih cestišč, otroških igrišč in urejenih zelenic v predelih blokovne gradnje, v predelih individualne gradnje pa se mora zagotoviti enoten izgled zelenic.
V	turistično pomembnejših krajih Braslovče, Male Braslovče, Letuš, Parižlje, Ločnica pri Polzeli, Dobrte-ša vas, Dolenja vas, Latkova vas, Oro-va vas, Gomil-sko, Grajska vas, Tabor, Prekopa, Kapla, Gornja vas, Brode, Ojstriška vas, Šentrupert, Kaplja vas, Trnava, Arja vas, Liboje, Griže, Matke, Ločica pri Vranskem, Vinska gora in Levec obsega komunalna ureditev speljavo vodovodnih odcepov Tn kanalizacije ter asfaltirana cestišča in javno razsvetljavo, pri urejanju teh krajev pa je treba skrbeti predvsem za varstvo naravnih ter zgodovinsko-etnografskih vrednot.
V	krajih Migojnice, Zabukovca, šešče, Spodnje in Zgornje Roje, Vrbje, Gotovlje, Dobriša vas, Orla vas, Podlog, Spo-dnje in Zgornje Grušovlje, Založe, Podvin, Poljče in Zakl se skladno z urbanistično dokumentacijo za te kraje izpeljejo priključki sekundarnih komunalnih naprav na obstoječe primarne naprave, (ceste, vodovod, kanalizacija, javna razsvetljava).
3.	člen
Urejanje stavbnega zemljišča na območju občine Žalec se poveri podjetju »Stanovanjsko gospodarstvo« Žalec.
Za ureditev stavbnega zemljišča izven krajev, ki so navedeni v 2. členu tega odloka, skrbi investitor.
4.	člen
Pri urejanju stavbnega zemljišča in pri financiranju tega urejanja sodelujejo občina, »Stanovanjsko gospodarstvo« Žalec, komunalne in druge delovne organizacije ter investitorji. Delovne organizacije lahko prispevajo sredstva za ureditev posameznih sosesk ali posameznih komunalnih objektov, za izdelavo zazidalnih načrtov ali za druge potrebe primarnega ali sekundarnega komunalnega urejanja stavbnega zemljišča, lahko pa v ta namen dajejo tudi kredite.
»Stanovanjsko gospodarstvo« Žalec skrbi, da komunalne organizacije izpolnjujejo svoje obveznosti glede komunalnega urejanja stavbnega zemljišča, zlasti če gre za etapno urejanje.
5.	člen
Pri stroških priprave stavbnega zemljišča se stroški izdelave zazidalnega načrta določijo v povprečju stroškov za občino in sicer določi znesek v začetku vsakega leta svet občinske skupščine, ki je pristojen za urbanizem. Vplačila stroškov izdelave zazidalnega načrta gredo na poseben račun sredstev za urejanje stavbnega zemljišča in se smejo uporabiti le za financiranje izdelave urbanistične dokumentacije.
6.	člen
Sredstva, ki jih zbere »Stanovanjsko gospodarstvo« Žalec kot pooblaščena organizacija za urejanje stavbnega zemljišča, so strogo namenska ter se smejo uporabiti le za kritje stroškov urejanja stavbnega zemljišča, nakupa zemljišč, izdelave urbanistične dokumentacije in poslovnih stroškov organizacije, ki izvirajo iz urejanja stavbnega zemljišča. Višino poslovnih stroškov potrdi na podlagi letnega načrta svet občinske skupščine, ki je pristojen za urbanizem.
7.	člen
Odlok začne veljali osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urejanju mestnih zemljišč na območju občine Žalec (Uradni vestnik okraja Celje, št. 31-361/63 m 8-97/65).
št. 350-10/67-3
Žalec, dne 5. julija 1967
Predsednik Skupščine občine Žalec
Joško Rozman 1. r.
264.
Skupščina občine Žalec je po 1. členu temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 10-151/65 in 23-353/67), 1. členu zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42-217/66) in 138. členu statute občine Žalec (Uradni vestnik okraja Celje, št. 29-242/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. julija 1967 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
1.	člen
Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni vestnik Celje, št. 37-505/66 in 5-63/67) se spremeni po določbah tega odloka.
2.	člen
2.	člen odloka se spremeni in se glasi:
Za mestno zemljišče se šteje zazidano ali nezazidano zemljišče v ožjih gradbenih okoliših mest in naselij mestnega značaja v smislu zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč.
Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje tudi komunalno opremljeno zemljišče izven ožjih okolišev iz prvega odstavka tega člena in sicer v mejah območij, ki jih določajo urbanistični načrti ali odloki občinske skupščine, ki tak načrt nadomestujejo.
3.	člen
3.	člen odloka se spremeni in se glasi:
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu »prispevek«) mora plačevati tisti, ki ima na zemljišču pravico uporabe oziroma, ki je lastnik zemljišča ali stavbe oziroma dela stavbe na zemljišču.
Imetnik stanovanjske pravice mora zavezancu, iz prvega odstavka tega člena na njegovo zahtevo plačevati v povračilo ustrezen del prispevka, ki ga je določil upravni organ, pristojen za komunalne zadeve.
4.	člen
V 10. členu odloka se besede »določbe republiškega zakona« nadomestijo z besedami »določbe temeljnega in republiškega zakona«.
5.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku Celje in začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 420-11/66-3 Žalec, dne 5. julija 1967
Predsednik Skupščine občine Žalec
Joško Rozman 1. r.
265.
Skupščina občine Žalec je po 15. členu zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49-60/55), 23. členu pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26-119/56) in 138. členu statute občine Žalec (Uradni vestnik okraja Celje, št. 29-242/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. julija 1967 sprejela
ODLOK
o pokopališkem redu v občini Žalec
1.	člen
Pokopališča na območju občine Žalec so komunal-no-sanitame naprave v družbeni lastnini, ki se ustanavljajo, urejajo, upravljajo in opuščajo po določbah zakona o pokopališčih, predpisov, izdanih na njegovi podlagi in po določbah tega odloka.
S tem odlokom se urejajo vprašanja, ki zadevajo vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališčih, dodeljevanje grobov, vzdrževanje grobov, razpolaganje z opuščenimi grobnicami in grobovi ter zanemarjenimi nagrobniki in spomeniki, nadalje pravice in dolžnosti grobarjev in podobno.
2.	člen
Na pokopališčih se pokopavajo umrli neglede na narodnost, raso in veroizpoved.
Na posameznem pokopališču se pokopavajo praviloma osebe, ki umrjejo na območju pokopališkega okoliša, poleg tega pa tudi osebe, ki so umrle izven pokopališkega okoliša, če je bilo izdano dovoljenje za prevoz mrliča po posebnih predpisih.
3.	člen
Pokopališča na območju občine Žalec obsegajo naslednja območja (pokopališki okoliši):
Pokopališče:
Naselja, ki jih zajema pokopališki okoliš:
1.	Pokopališče .Andraž
nad Polzelo	Andraž nad Polzelo, Dobrič.
4.	člen
Pokopališče upravlja krajevna skupnost, na območju katere leži.
V primeru, ko sega pokopališki Okoliš na območje dveh ali več krajevnih skupnosti, upravlja pokopališče krajevna skupnost, na območju katere leži, sporazumno z ostalimi prizadetimi krajevnimi skupnostmi.
Pokopališča se praviloma vzdržujejo iz dohodkov pokopališča, ki izvirajo od plačil za grobarske storitve ter od najemnin za grobove in grobnice.
2.	Pokopališče	Braslovče, Male	Braslovče,
Braslovče	Dobrovlje, Glinje,	Kamenče,
Letuš, Orla vas, Parižlje, Podgorje pri Letušu, Podvrh, Poljče, Preserje, Rakovlje, Spodnje Gorce, Zgornje Gorče, To-povlje.
3.	Pokopališče Galicija Galicija, Hramše, Velika Pire-
šica, Pemovo, Zavrh, Železno (del).
4.	Pokopališče	Gomilsko, Grajska	vas, Mari-
Gomilsko	ja Reka (del), šmatevž, Trna-
va (del1), Zakl.
5.	Pokopališče
Gotovlje	Gotovlje.
6.	Pokopališče Griže Griže, Pongrac, Migojnice, Za-
bukovica, Kasaze, Liboje, Br-nica.
7.	Pokopališče
Marija Reka	Marija Reka (del).
8.	Pokopališče Polzela Breg pri Polzeli, Ločica ob
Savinji, Orova vas, Podvin vranski, Polzela, Založe.
9.	Pokopališče	Gornja vas, Dolenja vas, Kap-
Prebold	Ija vas, Laikova vas, Marija
Reka (del), Matke, Prebold, šešče.
10.	Pokopališče PonikvaPonikva pri Žalcu, Kale, Stu-
pri Žalcu	dence, (naselje Podkraj spada
pod okoliš pokopališča Šentilj v občini Velenje).
11.	Pokopališče	Dobrteša vas, Podlog, Spodnje
Šempeter	Roje, Zgornje Roje, Spodnje
Gmšovije, Zgornje Grušovlje, Šempeter v Savinjski dolini, Zalog pri Šempetru.
12.	Pokopališče
Šentrupert	Šentrupert, Trnava (del).
13.	Pokopališče Tabor Črni vrh, Kapla, Miklavž pri Taboru, Loke, Ojstriška vas, Pondor, Tabor.
14.	Pokopališče Vinska Črnova, Janškovo selo, Lipje,
gora	Lopatnik (del), Pirešica, Prel-
ska. Vinska gora. Železno (del).
15.	Pokopališče	Brode, Čeplje, Greta, Jeronim,
Vransko	Ločica pri Vranskem, Prapre-
če, Prekopa, Selo pri Vranskem, Stopnik, Vologa, Za-homoe, Zajasovnik (del), (naselji ZapTanina in Limovce spadata pod okoliš pokopališča šentgotard v občini Zagorje).
16.	Pokopališče Žalec Arja vas, Dobriša vas, Levec,
Ložnica pri Žalcu, Drešinja vas, Mala Pirešica, Petrovče, Ruše, Vrbje, Zaloška gorica, Žalec.
5.	člen
Krajevna skupnost, ki pokopališče upravlja (v nadaljnjem besedilu »uprava pokopališča«), mora imeti za pokopališče naslednjo dokumentacijo:
1.	načrt razdelitve grobov in ostalih prostorov na pokopališču;
2.	kartoteke grobov in grobnic;
3.	pravilnik o upravljanju pokopališča in pravilnik o delu grobarjev.
Zainteresiranim osebam je treba na njihovo zahtevo dovoliti vpogled v navedeno dokumentacijo ter jim dati zahtevana pojasnila.
6.	člen
Vsako pokopališče ima zaradi preglednosti in smotrnega urejanja svoj načrt razdelitve grobov in drugih prostorov (parcelacija).
Pokopališča so po načrtu razdeljena na pokopališka polja (označena s črkami), polja so razdeljena na vrste (označene z rimskimi številkami), le-te pa na grobove (označene z arabskimi številkami).
Načrt razdelitve v merilu 1:500 izdela na predlog uprave pokopališča občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, v soglasju z občinsko sanitarno inšpekcijo, potrdi pa ga svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve.
7.	člen
Kartoteka grobov mora vsebovati zlasti naslednje podatke:
a)	oznako grobnega prostora po načrtu razdelitve grobov;
b)	oznako vrste groba (vrstni red, grob za določeno osebo, rodbinski grob, grobnica);
c)	priimek in ime ter naslov najemnika grobnega prostora;
č) priimek in ime pokojnika, datum smrti in datum pokopa;
d)	datum in znesek plačila za najem grobnega prostora;
e)	oznako globine groba;
f)	morebitne pripombe.
Namesto kartoteke grobov se lahko za evidenco grobov in grobnic vodi knjiga grobov (z indeksom), v katero se vpisujejo vsi pokopi in kasnejše spremembe.
Kartoteka grobov (knjiga grobov) je dokument trajne vrednosti ter se zaključi le ob opustitvi pokopališča; v takem primeru se izroči pristojnemu občinskemu organu.
8.	člen
Poleg grobov in grobnic smejo biti na pokopališču le tisti objekti, ki so potrebni za sanitarno-tehnično službo pokopališča.
Vsako pokopališče mora imeti primemo urejeno ograjo (zid ali gosta živa meja), pokrito betonsko smetišče ali vsaj primemo urejen prostor za odlaganje smeti, kanalizacijo ali vsaj primemo urejeno odvajanje meteornih in ostalih voda, vodovod ali vodnjak, nadalje mrtvašnico z enim ali več prostori za polaganje umrlih na mrliških oder (mrliške veže) in po možnosti poseben prostor za obdukcijo mrličev, shrambo za pokopališko orodje in prostore za hrambo spomenikov.
Glede ureditve in opreme navedenih objektov veljajo določbe ustreznega republiškega pravilnika.
9.	člen
Prostor za grob se določi v sMadu z načrtom razdelitve grobov. Na pokopališču se z načrtom razdelitve grobov lahko določi poseben prostor za pokopavanje otrok, starih do 10 let. Pokopavanje v take grobove ni obvezno.
Grobovi so lahko:
a)	navadni (vrstni) grobovi za eno osebo;
b)	otroški grobovi (če je na pokopališču določen prostor za pokopavanje otrok);
c)	rodbinski grobovi oziroma grobovi za določene osebe (v nadaljnjem besedilu »rodbinski grobovi«);
č) grobnice.
10.	člen
Pokop se prijavi upravi pokopališča. Ob prijavi se plača najemnina za grob ter pristojbina za grobarske storitve.
Pokop umrlih se opravi po vrstnem rodu grobov, razen če gre za pokop v rodbinski grob ali grobnico.
Ponoven pokop v vrstni grob je dovoljen po 10 letih, če gre za pokopališče s suho zemljo oziroma po 20 letih, če gre za pokopališče z mokro zemljo.
Ponoven pokop v rodbinski grob, v katerem je zaseden ves prostor, je dovoljen po preteku 10 let od zadnjega pokopa. Pokopi v grobnico so omejeni le glede na število razpoložljivih mest za krste.
11.	člen
Prostor za grobnice oddaja zainteresiranim osebam v najem uprava pokopališča in sicer z najemno pogodbo, ki mora vsebovati zlasti:
a)	določitev prostora za grob oziroma grobnico (po načrtu razdelitve grobov);
b)	čas uporabe groba oziroma grobnice (uporabna doba);
c)	rok, v katerem je najemnik dolžan zgraditi grobnico;
č) določilo o dolžnosti najemnika, da odstrani gradnjo, če le-ta ne bo v skladu z načrtom razdelitve;
d)	višino najemnine;
e)	obvezo najemnika, da bo dodeljeni prostor oziroma grobnico vzdrževal v primernem stanju;
f)	opozorilo najemniku, da izgubi pravico do uporabe groba oziroma grobnice, če po preteku uporabne dobe ne poskrbi za podaljšanje pravice.
V rodbinskem grobu ali grobnici lahko najemnik grobnega prostora dovoli pokop katerekoli osebe, ne glede na sorodstvo.
Prostor za rodbinski grob ali grobnico lahko najemnik s pristankom uprave pokopališča prenese na drugo osebo, vendar ga lahko proti plačilu prenese le v primeru, če je grob ali grobnica še prazna ali če je najemnik prenesel posmrtne ostanke pokopanih iz groba ali grobnice v nov grob ter mu prejšnji ni več potreben.
Uprava pokopališča lahko odkloni prenos groba oziroma grobnice, če ni poravnana najemnina.
12.	člen
Prostor za rodbinski grob se dodeli v najem za 10 let, prostor za grobnico pa za 50 let.
Pravica do uporabe vrstnega ali rodbinskega groba ali grobnice se po preteku navedenih rokov lahko podaljša za nadaljnjih 10 let, če je grob oziroma grobnica primerno vzdrževana in če se pred iztekom uporabne dobe (to je 31. avgusta zadnjega leta) plača pristojbina, ki je predpisana za podaljšanje uporabne dobe s tarifo, veljavno v času izteka uporabne dobe.
Pravica do uporabe grobnega prostora se ob gornjih pogojih lahko nato ponovno podaljšuje po 10 let, razen če uprava pokopališča zaradi pomanjkanja prostora drugače predpiše.
Kdor ne želi več uporabljati prostora za grob ali grobnico, mora naznaniti namen opustitve upravi pokopališča in je po njenih navodilih dolžan poskrbeti za odstranitev nagrobnika oziroma spomenika ali grobnice.
13.	člen
Vsak grob oziroma grobnica mora biti vidno in trajno označena.
Nagrobniki in spomeniki ne smejo žaliti nacionalnega čuta ali pietete do umrlih in ne smejo biti taki, da bi vzbujali upravičeno nejevoljo ali zgražanje občanov.
Na vsakem oziroma spomeniku je treba navesti piimek in ime pokopanega ter datum rojstva in datum smrti.
Za postavitev nagrobnika ali spomenika, ki bi presegal višino 90 cm, si mora najemnik preskrbeti dovoljenje uprave pokopališča, kateri je dolžan predložiti načrt spomenika.
Za zgraditev grobnice je potrebno dovojenje pristojnega upravnega organa.
14.	člen
Grobovi in grobnice morajo biti primerno urejeni ter vedno v redu vzdrževani, popolnoma očiščeni pa morajo biti vsaj dvakrat letno in sicer spomladi (do 30. aprila) in na Dan mrtvih.
Za vzdrževanje grobov morajo skrbeti najemniki grobnega prostora, lahko pa grob s posebno pogodbo proti plačilu predpisane pristojbine poverijo upravi pokopališča v stalno oskrbovanje.
Če so grobovi oziroma grobnice zaradi zanemarjenosti in propadanja v takem stanju, da ogrožajo varnost ljudi, škodujejo sosednim grobovom ali kvarijo ugled in dostojanstvo pokopališča, se postopa po določbah 19. člena tega odtoka.
15.	člen
Poti med skupinami in vrstami grobov ureja uprava pokopališča, presledke med posameznimi grobovi v vrsti pa urejajo sporazumno najemniki sosednih grobov.
Pota in presledki morajo biti posuti z belita peskom, urejena pa mora biti podlaga iz debelejšega kamna ali gramoza tako, da voda lahko odteka.
16.	člen
Ureditev grobov mora biti prilagojena izgledu pokopališča. Okrasno drevje in grmičevje se sme zasaditi samo v skladu z načrtom pokopališča ali z dovoljenjem uprave pokopališča. Okrasno drevje oziroma grmičevje se lahko odstrani le z dovoljenjem uprave pokopališča.
Pričetek vsakih obrtniških del na grobovih oziroma grobnicah je treba prijaviti upravi pokopališča, z deli pa se lahko prične šele po njenem pristanku.
Prepovedano je pri grobnicah oziroma grobovih urejati ograje, okvire, nagrobnike ipd., ki bi segali preko meje grobnega prostora. Uprava pokopališča lahko zahteva, da najemnik v postavljenem roku odpravi ugotovljene nepravilnosti.
17.	člen
Uprava pokopališča nastavi enega ali več grobarjev, ki so odgovorni za red n'a pokopališču in za njegovo oskrbovanje. Grobar je zlasti dolžan da:
—	opravja pokope, prekope in izkope mrličev;
—	vzdržuje pokopališke zgradbe in druge objekte v primernem stanju ter skrbi, da so opremljeni s potrebnimi pripravami;
—	oskrbuje grobove na podlagi pokopališkega reda in na podlagi pogodbe z najemniki grobov;
—	vodi kartoteko oziroma knjigo grobov;
—	vzdržuje red in snago na pokopališču, skrbi za redno izpraznjevanje smetišča, za oorczovanje žive meje, okrasnega drevja in grmičevja, za košnjo travnatih površin, za vzdrževanje pokopaliških poti in podobno;
—	opravlja druga dela, ki so potrebna za ureditev pokopališča.
18.	člen
Krajevna skupnost, ki upravlja pokopališče, je dolžna preko posebnega organa ali na drug primeren način zagotoviti pravilno in smotrno upravljanje pokopališča. Svet krajevne skupnosti s posebnim aktom (pravilnikom) podrobneje uredi način upravljanja krajevnega pokopališča ter način opravljanja grobarske službe in določi pravice in dolžnosti grobarjev.
Glede na obseg del na posameznem pokopališču se grobar sprejme v delovno razmerje ali pa se z njim sklene pogodba o delu.
19.	člen
Uprava pokopališča je dolžna vsako leto pregledati kartoteko oziroma knjigo grobov ter ugotoviti vse grobove oziroma grobnice, za katere ni bila uporabna doba podaljšana do 31. avgusta tekočega leta. Poleg tega mora uprava pokopališča vsako leto komisijsko pregledati stanje grobov ter ugotoviti zanemarjene in zarasle grobove oziroma grobnice ter pokvarjene in propadajoče nagrobnike in spomenike.
Uprava pokopališča je nato dolžna z razglasom na razglasni deski krajevne skupnosti in na pokopališču opozoriti prizadete uporabnike grobnih prostorov, naj do 31. oktobra tekočega leta poskrbijo za podaljšanje uporabne dobe ali za ureditev zanemarjenega groba ali grobnice oziroma nagrobnika ali spomenika, v nasprotnem primeru pa naj grob oziroma grobnico opuste in odstranijo nagrobnik oziroma spomenik.
Razglas mora vsebovati seznam takih grobov ter opozorilo, da bodo grobovi smatrani za opuščene ter bodo izravnavi, če uporabnik grobnega prostora ne bo upošteval razglasa. Po potrebi se razglas objavi tudi v lokalnem časopisu.
20.	člen
Za opuščenega se šteje:
1.	grob, za katerega dotedanji najemnik oziroma naslednik kljub pozivu po prejšnjem členu tega odloka ne plača pristojbine za podaljšanje uporabne dobe;
2.	grob, pri katerem dotedanji najemnik oziroma njegov naslednik kljub pozivu po prejšnjem členu tega odloka ni poskrbel za primerno ureditev groba oziroma nagrobnika;
3.	grob, za katerega dotedanji najemnik oziroma njegov naslednik pismeno izjavi upravi pokopališča, da ga namerava opustiti.
Opuščeni grob se izravna (prekoplje) ter se nato lahko uporablja za nove pokope kot neuporabljeni grabni prostor, če je od zadnjega pokopa minilo vsaj deset let.
Grobnica se smatra za opuščeno ob pogojih iz prvega odstavka tega člena.
21.	člen
Kadar se grob izravna, odstrani uprava pokopališča morebitni spomenik ali nagrobnik (če tega ni storil dotedanji najemnik) in ga vskladišči na stroške lastnika. Ce ga lastnik ne prevzame v teku enega leta, se nagrobnik oziroma spomenik proda najboljšemu ponudniku. Iz izkupička se poravnajo stroški hrambe, preostanek se deponira in se na zahtevo izroči lastniku, v nasprotnem primeru pa po preteku zastaralnega roka zapade v korist sredstev za vzdrževanje pokopališča.
Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za razpolaganje z zapuščenimi grobnicami.
22.	člen
Grobovi borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja ter grobovi, ki imajo poseben kulturni in zgodovinski pomen, so pod posebnim varstvom ter zanje ne veljajo določbe 19. in 20. člena. Če take grobove svojci pokopanih opustijo, jih vzdržuje krajevna skupnost na svoje stroške.
23.	člen
Za uporabo prostora za grobove se plačujejo naslednje pristojbine:
1.	pristojbina za pokop v navadne (vrstne) grobove;
2.	pristojbina za pokop .v otroški grob — uporabna doba groba 1U let;
3.	pristojbina za najem prostora za rodbinski grob (po številu mest) ah za grob za določeno osebo;
4.	pristojbina za najem prostora za grobnico (po številu mest) — uporabna doba 50 let;
5.	pristojbina za podaljšanje pravice do uporabe grobnega prostora za vse vrste grobov m grobnic za uobo 10 let.
Pristojbina pod točko 1. in 2. se plača ob naroči tvi pogreba, pristojbina pod točko j. m 4. pa se plača ob sklenitvi pogodbe o najemu grobnega prostora. Pristojbina pod točko 5. se plača v zadnjem letu uporabne dobe.
Poleg pristojbin za uporabo grobnega prostora se plačujejo pristojbine za grobarske storitve (izkop m zakop ter prva ureditev groba, prekop mrliča), pristojbina za uporabo mrliške veže in pristojbina za morebitne drage pogrebne storitve (prevoz z mrliškim vozom, nošenje rakve in podobno).
Višino pristojbin po -tem odloku predpiše svet krajevne skupnosti, ki upravlja pokopališče, soglasje pa da svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve.
Tarifa pristojbin se objavi na krajevno običajen način ter se mora- na zahtevo dati na vpogled zainteresiranim osebam.
24.	člen
Za ombočje mesta Žalec se odreja obvezno polaganje mrličev na mrliški oder v mrliških vežah, le v izjemnih primerih lahko z dovoljenjem občinske sanitarne inšpekcije leži mrlič na domu, če to dopuščajo stanovanjske razmere. V ostalih krajih polaganje mrličev na mrliški oder v mrliški veži ni obvezno.
Pokojniki na mrtvaškem odru v mrliški veži morajo ležati v pokritih krstah. Na prošnjo svojcev umrlega se pokrov odstrani' eno uro pred pokopom. V upravičenih primerih lahko grobar dovoli, da se krsta začasno odpre že prej, vendar največ za eno uro.
25.	člen
Dostop na pokopališče je v času od 1. aprila do 30. septembra dovoljen od 6. do 20. ure, v času od
1.	oktobra do 31. marca pa od 7. do 18. ure. Na Dan mrtvih je dostop na pokopališče dovoljen od 6. do 22. ure. Izven določenega časa je dostop na pokopališče dovoljen le z dovoljenjem uprave pokopališča.
26.	člen
Vsak obiskovalec pokopališča se je dolžan vesti tako, da je njegovo ravnanje v skladu s pieteto do umrlih in z dostojanstvom pokopališča.
Z denarno kaznijo do 100 N-din se kaznuje za prekršek oseba, ki:
1.	se nedostojno vede na pokopališču (vpitje, žvižganje, glasen smeh, razgrajanje in podobno);
2.	se vozi s kolesom ali kakršnimkoli drugim vozilom znotraj meja pokopališča;
3.	hodi izven dovoljenih poti na pokopališču;
4.	privede na pokopališče psa ali kakršnokoli drugo žival;
5.	brez upravičenega vzroka vstopi na pokopališče brez dovoljenja uprave pokopališča v času, ko vstop na pokopališče ni dovoljen (25. člen);
6.	odlaga smeti oziroma odpadke na pokopališču ali v njegovi bližini izven prostora, ki je za to določen;
7.	odnaša s pokopaliških poti pesek k posameznim grobovom.
27.	člen
Z denarno kaznijo do 200 N-din se kaznuje za prekršek oseba, ki:
1.	si prisvoji s tujega groba nagrobne predmete (vaze, sveče, cvetje, vence itd.);
2.	pri urejanju groba poseže izven določenih mej grobnega prostora, če na zahtevo uprave pokopališča ne odstrani ugotovljenih pomanjkljivosti pri ureditvi groba ali grobnice (tretji odstavek 16. člena);
3.	brez dovoljenja uprave pokopahšča zasadi ali odstrani okrasno drevje ali grmičevje (prvi odstavek 16. člena);
4.	brez dovoljenja upravitelja pokopališča prične z obrtniškimi deli na pokopališču (drugi odstavek 16. člena);
5.	zgradi nagrobnik ali spomenik v nasprotju z določbo 13. člena;
6.	poškoduje tuj grob ali grobnico, nagrobnik ali spomenik ali drug objekt na tujem grobu;
7.	poškoduje pokopališko napravo ali objekt, vštevši živo mejo in okrasne nasade;
8.	ne upošteva predpisanega obveznega polaganja mrličev na mrliški odčr v mrliški veži (24. člen).
28.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 300 N-din se kaznuje za prekršek oseba, ki:
1.	pokoplje mrliča v tujem grobu ali grobnici brez soglasja najemnika ali pokoplje mrliča v prazen grob brez dovoljenja uprave pokopališča oziroma v nasprotju z določbami tega odloka;
2.	zgradi grobnico brez dovoljenja uprave pokopališča ali brez gradbenega dovoljenja, če je le-to predpisano;
3.	proda grobni prostor oziroma grobnico brez dovoljenja uprave pokopališča.
29.	člen
Če mladoletnik stori prekršek iz 26. člena ali prekršek po L, 6. ali 7. točki 27. člena tega odloka, se za prekršek kaznujejo starši oziroma skrbniki, če je do prekrška prišlo, ker so zanemarili dolžnost skrbeti zanj.
30.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati naslednji predpisi:
1.	pokopališki red (Uradni vestnik okraja Celje, št. 18-145/59);
2.	odredba o pokopaliških okoliših (Uradni vestnik okraja Celje, št. 16-123/59);
3.	odredba o tarifi najemnin za grobove, posebnega prispevka za vzdrževanje pokopališč in pristojbin za grobarske storitve (Uradni vestnik okraja Celje, št. 18-146/59, 49-543/63 in 8-99/65);
4.	določbe 4. točke 11. člena ter 1. in 3. točke 13. člena odloka o javnem redu in miru ter o komunalni ureditvi (Uradni vestnik Celje, št. 26-376/66), kolikor se nanašajo na varstvo pokopališč.
št. 352-5/67-3
Žalec, dne 5. julija 1967
Predsednik Skupščine občine Žalec
Joško Rozman 1. r.
266.
Skupščina občine Žalec je po 12. členu zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 13-99/67) in 138. členu statuta občine Žalec (Uradni vestnik okraja Celje, št. 29-242/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. julija 1967 izdala
ODLOČBO
o ustanovitvi postaje milice Žalec
I
Ustanovi se postaja milice s splošnim delovnim področjem za območje občine Žalec.
II
Ime postaje je: Postaja milice Žalec. Sedež postaje milice je v Žalcu.
III
Postaja milice neposredno opravlja zadeve s področja službe javne varnosti, ki so določene v 8. členu zakona o notranjih zadevah.
Postaja milice ima oddelek, ki ima sedež na Vranskem. Oddelek na Vranskem obsega območje dosedanje postaje milice Vransko in območje I. Obhodnega okoliša ukin lene nostaie milice v Braslovčah.
V
Po obsegu in zahtevnosti dela se razvrstita:
—	postaja milice Žalec v II. kategorijo;
—	oddelek Vransko v III. kategorijo.
VI
Postaja milice ima sistemiziranih 28 delovnih mest.
VII
Komandir, njegov pomočnik in komandir oddelka so imenovani s posebnim aktom.
VIII
Finančno in materialno poslovanje ter administrativno delo s področja delovnih razmerij delavcev postaje milice opravlja Republiški sekretariat za notranje zadeve oziroma njegov področni organ.
IX
Postaja milice in oddelek začneta z delom po tej odločbi takoj. Hkrati prenehajo z delom dosedanje postaje milice Žalec, Vransko in Braslovče.
X
K tej odločbi je dal soglasje republiški sekretariat za notranje zadeve pod št. 22/40-A-81-67 z dne 5. 6. 1967.
XI
Odločba se objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 021-5/67-2/3 Žalec, dne 5. julija 1967
Predsednik Skupščine občine Žalec
Joško Rozman 1. r.
267.
Skupščina občine Žalec je po prvem odstavku 23. člena zakona o arhivskem gradivu in o arhivih (Uradni list SRS, št. 4-24/66) in 138. členu statuta občine Žalec (Uradni vestnik okraja Celje, št. 29-242/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti 5. julija 1967 sprejela
SKLEP
o ureditvi arhivske službe na območju občine Žalec
I
Za opravljanje službe varstva arhivskega in regi-straturnega gradiva na območju občine Žalec se pooblasti Zgodovinski arhiv Celje. Zgodovinski arhiv Celje opravlja naloge, določene z zakonom o arhivskem gradivu in o arhivih ter z drugimi predpisi. Obseg nalog in višina plačila za opravljene storitve se določita z letno pogodbo.
II
Sklep se objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 032-3/67-2/2 Žalec, dne 5. julija 1967
Predsednik Skupščine občine Žalec
Joško Rozman 1. r.
268.
Skupščina občine Žalec je po tretjem odstavku 35. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 18/65) in 138. členu statuta ob-
čine Žalec (Uradni vestnik okraja Celje, št. 29/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. julija 1967 sprejela
SKLEP
o pooblaščanju delavcev občinske uprave Žalec za odločanje v upravnih stvareh
I
Predstojniki temeljnih upravnih organov občine Žalec lahko v skladu s 35. členom zakona o splošnem upravnem postopku pooblastijo delavce v svojem organu za odločanje v upravnih stvareh iz določene vrste zadev.
Pooblastilo za odločanje se lahko da le ob pogojih, ki so določeni za opravljanje dejanj v upravnem postopku pred izdajo odločbe in o načinu preizkušanja te izobrazbe.
II
Seznam pooblaščenih uradnih oseb z navedbo stvari, na katere se nanaša pooblastilo, se objavi na razglasni deski občine Žalec.
III
Sklep se objavi v Uradnem vestniku Celje in začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 031-1/67-2/2 Žalec, dne 5. julija 1967
Predsednik Skupščine občine Žalec
Joško Rozman 1. r.
»Uradni vestnik Celje« izhaja po potrebi. Izdaja ga Zavod za informativno službo v Celju. Odgovorni urednik dr. Joško Pezdirc. List tiska Grafično podjetje Celjski tisk Celje. Uredništvo in uprava sta v Celju, Gledališka ulica št. 2, telefon 21-27, interno 05. Naročnina znaša letno 25.— N-din. Tekoči račn št. 507-3-223, pri Službi družbenega knjigovodstva Celje.