Če smo do sedaj s plugom orali, bomo v bodoče s traktorji, da lio čim prej zorana ledina, da bo čimprej posejana čista setev, ki bo prerasla plevel, da bo čimprej vzklila enotnost nas vseh — edini porok našega obstoja!
letnik vil
CELOVEC, SOBOTA, 14. JUNIJ 1952
ŠTEV. 40 (500)
5CC
2 današnjo 500. številko obhaja Slovenski vestnik hkrati svojo šesto obletnico, kar je začel izhajati. Danes pred šestimi leti je po dolgi, težki borbi s silami, ki so na vsak način hotele naše ljudstvo obsoditi na molk in ga krmiti s plehko hrano v svojem slovensko pisanem listu, izšlo prvič resnično glasilo Slovenske Koroške.
Kot leta 1920 se je tudi topot moralo naše ljudstvo zateči s svojim listom najprej na Dunaj in kakor takrat je tudi topot moral nastopiti kot lastnik zasebnik izven Koroške. Vsi še danes občutimo, kako smo bili veseli prve številke Slovenskega vestnika, ki je bila utrip srca našega ljudstva, kar je list ostal skozi vse burne čase vse do danes. Od prvega dne je Zastopal naše težnje, nikdar ni služil tujim koristim, brezkompromisno se je boril za resni-oo in ni poznal laži, hujskanja niti duhovnega robstva. Neomajno je stal na strani našega ljudstva in ga vodil v borbi za socialno in nacionalno enakopravnost. Proti nepoboljšljivim šovinistom je šel v borbo za prijateljstvo z na-rodom-sosedom, proti vsem netilcem vojne z zapada in z vzhoda za trajen mir v svetu, Proti vsem razbijačem za enotnost slovenskega ljudstva na Koroškem. Našemu ljudstvu je tako jasno in nedvoumno določil mesto v današnji stvarnosti, ki je in more biti samo v neomajni, strnjeni fronti vseh koroških Slovencev brez razlike svetovrio-nazornega gledanja ob najtesnejši naslonitvi na narodno celoto.
Dosledna pot resnice in pravice je vedno težka. Tako tudi pot Slovenskega vestnika od Prve pa do današnje pet stote številke ni bila lahka. Vsaka zase je vstajala v novi pomembnosti. Marsikatera mrtva črka je bila Z znojem oblita in marsikatera beseda s srčno krvjo napisana. Nobena pa ni bila le slučajno napisana. Noben dokaz krivice in rovarjenja proti enotnosti ni bil iz trte zvit. Od prvega dne do danes pa je zato bil v napotje vsem, ki jim ni Pri srcu naša enotnost, ki nočejo naše enakopravnosti, ki nočejo prijateljstva med narodi, ki nočejo miru v svetu! Prav zaradi tega je nioral celo dvakrat v pregnanstvo na Dunaj, da se je potem še močnejši spet vrnil na domača tla; zaradi tega ga je zadelo prekletstvo nemškega ordinariata, da je še prepričljivejše Izstopila njegova neodvisnost; zaradi tega si je nakopal sovraštvo vseh domačih in tujih nasprotnikov naše narodnoosvobodilne borbe, ki pride najbolj zgovorno do izraza v združitvi obeh njihovih slovensko pisanih glasil v en sam list, ki naj bi zatemnil resnico, da je letea v njem še svetlejše zažarela; zaradi tega rovarijo proti njemu tudi kominformistični blapčiči, da je še bolj potrjeno njegovo mesto na strani narodne celote in na strani resničnih naporov za boljše življenjske pogoje delovnega človeka. Prav to sovraštvo pa mu je le v Čast in je potrdilo, da je Slovenski vestnik na Pravi poti in bo zato tudi v bodoče odločen zagovornik pravice in resnice v stremljenju, da bo vedno to, kar mora sleherni pošteni list biti: svetlo orožje v rokah ljudstva v borbi za 'epšo in svetlejšo bodočnost!
Ge danes na njegov rojstni dan praznujejo hkrati njegovo pet stoto številko, naj gre zahvala vsem, ki so kakorkoli in še sodelujejo Pr* njem: vsem urednikom, dopisnikom in so-teudnikom, vsem stavcem in tiskarjem, vsem nabiralcem naročnikov in kolporterjem, vsem Naročnikom in bralcem, vsemu našemu ljud-styu, ki mu je Slovenski vestnik namenjen, ki Sa je vzljubilo, ga zato podpira in se vedno čvrsteje okoli njega zbira, ker je njegov in od Vsega početka resnično glasilo Slovenske Koroške!
Zato tudi danes kot ob prvi obletnici pri bstu ne počivamo in ne mirujemo. Zavihali srn° rokave in hočemo podvojeno delati. Dela-
Tudi nove cene ne bodo pomagale
S prvim julijem tega leta je predvideno, da bodo v okviru novih gospodarskih zakonov stopile v veljavo tudi nove cene ža kmetijske pridelke in potrebščine, ki so vezane na uradno določene cene. Razlika med starimi in novimi cenami, o katerih pravijo, da so produkt dolgih in težkih pogajanj**, 'jet.v':—- suhih številkah povedana -— sledeča: pri pšenici 30, rži 50, mleku 20, krmilih 50 in oljnih tropinah 50 grošev.
Poleg teh sprememb v cenah bodo za kalijeva in fosforna gnojila zvišali ceno in sicer predvidoma pri tomaževi žlindri za 13 grošev, pri ostalih gnojilih pa do 48 grošev pri kilogramu.
Po računu v državnem, merilu izgleda vsaj
teoretično, da se povečani izdatki kmetijstva za krmila in gnojila skladajo. '
Drugo je seveda vprašanje, ali je račun tudi tako izenačen v naši koroški praksi, predvsem pa v stvarnosti zapostavljene in zaostale naše Zilje, Roža, Cur in Podjune.
Od zvišanja cen žitu (ki je največji) koroški kmetje na splošno ne bodo imeli dosti koristi; naše slovensko ozemlje pa spričo tega, da vsled podpovprečnih hektarskih donosov tudi kmetje v dolini žito še v veliki meri dokupu-jemo, nima prav nobene. Edine izglede daje mleko in pitanje prašičev. Toda ti izgledi so le navidezni. Ce primerjamo sedanjo razliko med ceno mleka oz. prašičev in ceno krmil z razliko, ki naj bi stopila v veljavo 1. julija, bo-
Vzhod snuje protiatlantski pakt in svojo
„Evropsko
Tvorci tako imenovanega Severpo-atlantsko-ga pakta in Evropske armade, o kateri je bila nedavno v Parizu podpisana pogodba, dan za dnem zatrjujejo, da imata oba »izključno obrambni značaj'*. Ob znani napadalnosti vzhodnega bloka Sovjetske zveze in njenih satelitov jim je celo verjeti. Nekoliko manj verjeten pa je »izključno obrambni značaj** neke porajajoč« se vzhodnoevropske vojaške zveze, o kateri se v zadnjih dneh čita v raznih časopisih in čuje v radiu.
Nekatera pojasnila o taki vzhodnoevropski vojaški zvezi je te dni objavila poluradna jugoslovanska telegrafska agencija »Jugopress*. Po njih bodo v omenjeni tvorbi sodelovale armade Sovjetske zveze, armade njenih satelitov, Vzhodne Nemčije in ostanki »Demokratične armade Grčije** ter jugoslovanski »emigranti**, ki živijo v Sovjetski zvezi ali ostalih državah vzhodnega bloka. Bila je baje že cela vrsta sestankov med predstavniki generalštabov sodelujočih armad pod vodstvom sovjetskega maršala Bulganina. Razpravljali so o strateš-
armado”?
kih načrtih, o oborožitvi in izvežbanju vojakov »vzhodnoevropske vojske".
S tem v zveži so zanimiva poročila, ki so že dalj časa prihajala iz raznih satelitskih držav in ki pravijo, da se morajo vojaki, zlasti pa oficirji in podoficirji v armadah teh dežel učiti ruski komandni jezik. Za to so v satelitskih vojskah posebni obvezni tečaji ruščine.
„Die Neue Zeit“ ve v svoji številki od zadnje srede poročati, da je šef neke policijske šole v Vzhodni Nemčiji, generalinšpektor Freytag ob priložnosti tajnega službenega pogovora izjavil, da vzhodnonemška »ljudska vojska", v primeru vojne morda ne bo vržena v ogenj na nemških tleh, ker bi sicer obstojala nevarnost, da veliko število »ljudskih policajev" dezertira na Zapad, ampak bi prišla v poštev le za vojno na Balkanu ali v Mongoliji. Tam naj bi se ne borili samo za »Nemško demokratično republiko", ampak za smotre svetovnega mirovnega gibanja pod vodstvom Sovjetske zveze. Če to zadnje poročilo ne pove več, gotovo vsaj nekako podkrepi zgornje informacije o »vzhodnoevropski vojski".
Jugoslovanski športni letalci v Celovcu
V četrtek, dne 12. junija, so prispeli jugoslovanski športni letalci s šestimi motornimi in štirimi jadralnimi letali na celovško letališče, da prisostvujejo mednarodnemu leta'ske-mu mitingu, ki ga prireja Zveza avstrijskega jadralnega športa v okviru avstrijskega delavskega športnega kluba.
Jugoslovanske športne tovariše sta pozdravila na letališču predsednik Zveze avstrijskega jadralnega športa dr. John, predsednik avstrijskega delavskega športnega kluba na Koroš-' kem Lukas, za goste pa se je zahvalil tov. Čedo Mokole.
Pri večerji v gostilni Schlosswirt pa sta govorila poleg omenjenih še v imenu celovške mestne občine za odsotnega župana mestni svetnik g. Pogatschnig in šef urada za zvezo FLRJ v Celovcu g. legacijski svetnik Mitja Vošnjak. Vsi govorniki so poudarili veliki pomen športne izmenjave za poglabljanje dobrih sosedskih odnosov.
Včeraj pa je prispelo še eno nadaljnje motorno letalo, ki je imelo na vrvi jadralno letalo z znanim letalcem tov. Maksom Arbeiter-
ti z zavestjo, da bo trud obrodil obilen sad. Če smo do sedaj s plugom orali, bomo v bodoče s traktorji, da bo čimprej zorana ledina, da bo čimprej posejana čista setev, ki bo prerasla plevel, da bo čimprej vzklila enotnost nas vseh — edini porok našega obstoja!
jem, ki je zasedel tretje mesto na svetovnem letalskem tekmovanju na Švedskem.
Jugoslovanski letalski športniki s svojim sodelovanjem vračajo avstrijskim športnim tovarišem lanski obisk v Jugoslaviji. Kakor znano so letalski športniki avstrijskega delavskega športnega kluba lani sodelovali na mednarodnem letalskem mitingu v Lescah pri Bledu.
Mac Arthur sili
Prvi del volilne kampanje v Ameriki se vedno bolj bliža svojemu vrhuncu, to je tistim dnem, ko bosta kar zaporedoma kongresa republikanske in demokratske stranke v Chicagu. Pa tudi kampanjska taktika se vedno bolj izoblikuje. Vedno več doslej prikritih političnih potez dajo i eni i drugi vedeti tudi široki javnosti.
Sedaj pa javlja časopisna agencija AFP iz Washingtona, da so že več kot leto dni tekla pogajanja o politični aliansi med senatorjem Taftom, ki je trenutno pred Eisenhowerjem najuspešnejši republikanski kandidat in bivšim vrhovnim poveljnikom ameriških čet v Koreji in na Daljnjem vzhodu generalom Mac Arthurjem, ki Eisenhosverja ne mara predvsem zaradi tega. ker je le-ta bil nekdaj njemu podrejen, danes pa ga vsaj na ugledu močno prekaša. Ta pogajanja so rodila sklep, da bo Mac Arthur dobil važen položaj v ZDA, ako bi pri
mo spoznali, da bo izplačljivost dokupa krmil v bodoče še bolj dvomljiva, kakor je bila doslej. Ob občih krmskih osnovah po naših krajih in spričo poraznih ugotovitev, da živinoreja po naših krajih še nikoli ni bila na tako nizki stopnji, kakor je sedaj ob koncu »mastnih let", moramo reči, da predvideno razmerje med cenami v koroških razmerah nikakor ne bo doprineslo k dvigu proizvodnje. S podražitvijo gnojil postane namreč za koroške predvsem pa za slovenske razmere tudi izplačljivost njihovega dokupa celo dvomljiva, kar bo samoumevno zmanjšalo produkcijo krme, s tem pa tudi mleka in mesa. Zato pa je tudi nevarnost zmanjšanja dejanskega gospodarskega dohodka očitna. Vemo pa, da so za dohodninski in ostale davke, ki se nanašajo na kmetijstvo in ki so določeni po gotovih šablonah, predvidena zvišanja.
Ob premotrivanju rezultatov teh »dolgih in težkih" pogajanj v luči naše slovenske kmečke gospodarske stvarnosti, s tem pa tudi njej zelo podobne stvarnosti gorskih kmetov v alpskih pokrajinah Avstrije sploh, lahko pfibije-ino: Predvidena ureditev razmerja med vezanimi agrarnimi cenami ne zadošča potrebam, kakršne kaže stanje in objektivni pogoji produkcije kmetijstva v alpskih deželah. Nova ureditev utegne prinesti za naša kmečka gospodarstva le nova bremena. Močno pa se bodo z novimi cenami okoristili kmetje žitorod-nih pokrajin in pa nadpovprečno razviti dolinski in doslej vedno »pospeševani" gosposki kmetje v deželi, katerim že ob sedanjem razmerju cen gospodarski račun ni pokazoval izgub.
Ce se danes merodajni OeVP-jevski krogi hvalijo, da jim je uspelo najti solidno ureditev in osnovo za uravnovešenje cen brez podražitve živil, in da s povišanjem cen žitu in mleku dobivajo kmetje državno podporo, potem govorijo očitno neresnico. Dejanski izgledi kažejo precej drugače. Med dosedanjimi sporazumi o cenah in mezdah in predvideno ureditvijo ni za kmete nobene razlike. Gosposki kmetje bodo spet »zaslužili", povprečno in podpovprečno razviti kmetje pa plačali. Zvišanje nekaterih cen svojih pridelkov bodo kakor doslej tudi sedaj morali zaradi nizke proizvodnje plačati z večjim zvišanjem cen za svoje gospodarske potrebščine. S tem pa sta namen in možnost dviga kmetijske proizvodnje in povečanja samooskrbe z živili že sedaj izjalovljena. S tem pa bodo tudi delavci v industriji in drugod prišli slej ali prej ob svojo trenutno korist. Saj so se že podražila nekatera živila.
spet na površje
predsedniških volitvah zmagal senator Taft. Najrajše bi postal vojni oziroma obrambni ali pa zunanji minister.
Ob vseh ostalih okolnostih in vzrokih politične povezave med senatorjem Taftom in generalom Mac Arthurjem kaže prav ta primer, da republikanska stranka ne more shajati brez vojaških »velikanov" v svoji interni volilni kampanji. Pri eni struji je general na prvem mestu in so politiki za kulisami, pri drugi pa, ki je stalno trdila, da »vojak ne spada v Belo hišo , pa mora biti general vsaj prvemu politiku ob strani. Tudi Mac Arthurjeva častihlepnost je pri tem igrala nemalo vlogo. Saj je znano, da se je Mac Arthur odpovedal lastni kandidaturi šele, ko je uvidel popolno brez-izglednost. Zato pa se je povezal z nasprotniki svojih nasprotnikov v obeh ameriških strankah. Ker ga je Truman odžagal je proti demokratom, zakaj je tudi proti republikanskemu Eisenhowerju, pa smo ugotovili zgoraj.
Naša naj starejša kreditna zadruga
je zborovala
V nedeljo, dne 8. t. ui., je bil v Št. Jakobu v Rožu občni zbor tamošnjih dveh slovenskih zadružnih organizacij, in sicer Hranilnice in posojilnice v Št. Jakobu v R. in Kmečke blagovne zadruge. O poteku zborovanja smo prejeli od člana udeleženca naslednje poročilo:
Dne 15. septembra 1873 je razposlala ,,Posojilnica Št. Jakobska v Rožu“ svojim članom tiskana vabila za svoj prvi redni občni zbor, ki je bil pri Mačeku na Tešinji v nedeljo, dne 28. septembra 1873. Takrat so se zbrali na občnem zboru naši predniki — šentjakobski gospodarji, da pregledajo delo in uspeh, ki ga je beležila njihova posojilnica v prvem letu svojega obstoja. Da, eno leto je že minilo, odkar so se v spoznanju, da je treba izhod iz tedanjih težkih gospodarskih razmer iskati v samopomoči, zgrnili okoli svoje domače slovenske posojilnice. Dne 5. septembra 1872 so oblasti namreč potrdile pravila in je bila s tem dnem pravno ustanovljena prva slovenska posojilnica na Koroškem in hkrati prva kmečka posojilnica med Slovenci sploh. Zato je naša šentjakobska kreditna zadruga najstarejša ne samo na Koroškem, marveč v vsej Avstriji: letos obhajamo 80-letnico njenega obstojal Tudi preteklo nedeljo so se zbrali v Narodnem domu člani posojilnice na rednem občnem zboru, ki je potekel v živahnem razmo-trivanju naših skrbi in težav. Lepa udeležba je tudi pokazala, da se dobro zavedamo velike in važne vloge, ki jo v našem gospodarskem življenju igra zadružna misel.
Med udeleženci občnega zbora sta bila tudi predsednik Zveze slovenskih zadrug Florijan Lapuš, ter poslevodeči podpredsednik dr. Mirt Zwitter.
V poročilu je predsednik upravnega odbora Janko Janežič na kratko orisal razvoj naše kreditne zadruge, ki je imela do leta 1941, ko so jo zaplenili nacisti in je njeno premoženje prevzel gestapovski komisar, svoje redne občne zbore. Leta 1943 pa je bila naša posojilnica spojena z nemško Raiffeisenkasse, katero stanje je ostalo do leta 1948, ko smo naše kreditno zadružništvo postavili spet na lastne noge.
Poleg upravnih stvari smo na dbčnem zboru govorili tudi o 80-letnici obstoja naše posojilnice in sklenili, da bomo ta jubilej slovesno obhajali jeseni na izrednem občnem zboru. Da pa tudi na zunaj pokažemo veliki pomen letošnjega jubileja, je občni zbor na predlog upravnega odbora soglasno sklenil, da bo posojilnica dala naši blagovni zadrugi na razpolago zemljišče in ji pomagala zgraditi zadružno skladišče. Hkrati pa bosta kreditna in blagovna zadruga pristopili do svojih članov s pozivom, da vsak po svojih močeh pomaga uresničiti važno zamisel zgraditve že tako potrebnega magacina.
Po poročilih upravnega in nadzornega odbora, iz katerih smo videli uspešno delovanje naše posojilnice, je spregovoril dr. Mirt Zvvitter in kot zastopnik Zveze slovenskih zadrug ugotovil ugodno stanje tukajšnje kreditne zadruge. Dejal je, da je posojilnica osnova vsega zadružništva, kajti brez kreditnih zadrug so vse ostale zadruge le fasada, lep napis na poslopju, v katerega ozadju pa ni nič.
Pri volitvah upravnega in nadzornega odbora so bili ponovno izvoljeni dosedanji odborniki, katerim je bilo s tem najlepše izrečeno vse priznanje za njihovo požrtvovalno in nesebično delo v korist naše skupnosti.
Oba odbora sta nam porok, da bo naša kreditna zadruga v bodoče še bolj uspešno delala v korist nas vseh in tako vršila svoje poslan-.stvo v boju za narodni in gospodarski obstoj našega slovenskega ljudstva na Koroškem s tem, da bo nadaljevala delo, ki so ga pred osemdesetimi leti prav pri nas v Št. Jakobu započeli pionirji slovenskega kreditnega zadružništva.
Takoj po obenem zboru posojilnice je imela svoj zbor tudi blagovna zadruga, na katerem smo iz poročila videli, da le-ta še ni tako utrjena in razvita kot kreditna zadruga. Temu se nikakor ne smemo čuditi, saj obstoja razmeroma šele kratek čas. Poleg tega pa je v prvih letih svojega delovanja doživela več neprijetnih okolnosti, ki so njen razvoj le še otežkočale. Kljub temu pa je v zadnjem času opaziti prijetno spremembo na boljše, kar da
slutiti, da si bo tudi blagovna zadruga kaj kmalu opomogla in se razvila v uspešno in cveteče podjetje.
Da je to potrebno, smo slišali tudi iz ust Janka Janežiča, ki je poudaril, da si v bodoče ne bo mogoče predstavljati Št. Jakoba brez blagovnega zadružništva, ki mora biti za nas vse važno tako kot gospodarjenje na lastnem posestvu. Pri vseh članih je treba poštenega ne pa sebičnega hotenja in posebno takrat, ko nekaj ne uspeva, se je treba z vsemi močni oprijeti zadruge. Blagovna zadruga nam bo v
Primožu Trubarju
V	nedeljo je bilo v Rašici na Dolenjskem veliko slavje. Republiški odbor za proslavo 400-letnice slovenske knjige je v rojstni vasi Primoža Trubarja postavil začetniku slovenske književnosti spomenik, ki so ga prav na njegov rojstni dan slovesno odkrili.
Odkritja se je udeležila velika množica ljudstva. Med osebnostmi iz slovenskega kulturnega življenja so se slavnosti udeležili minister za znanost in kulturo v slovenski vladi Boris Ziherl, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Ramovš, rektor ljubljanske univerze dr. Milko Kos, upravnik univerzitetne knjižnice dr. Mirko Rupel, predsednik Zveze jugoslovanskih umetnikov slikar Božidar Jakac, delegat tržaške Slovcnsko-hr-vatske prosvetne zveze prof. Jelinčič in mnogi drugi zastopniki slovenskih kulturnih organizacij.
O pomenu Trubarjevega dela za slovensko
Ameriški list o
V	eni izmed zadnjih številk posveča ameriški list „New York Times" posebno pozornost oživljanju fašizma v Italiji. List piše, da neofašistična stranka v Italiji MSI neposredno vpliva na mnoge ,.neodvisne" liste v Rimu, Milanu, Neaplju in drugih večjih mestih, ter pripominja, da je večina fašističnih novinarje spet na vodilnih položajih in da isto velja za fašistične učitelje, javne uslužbence itd.
„New York Times" pravi, da MSI odkrito stremi po obnovitvi fašistične oblasti, da ima ista šovinistična stremljenja, isto vero v evangelij nasilja, isto zaničevanje demokratičnih načel kot fašizem. List nadalje navaja, da MSI podpirajo vsi oni, ki so s padcem .faši-
veliko korist in lahko bomo ponosni na njo, zato bodimo veseli, da jo imamo in jo podpirajmo z vsemi silami.
Tudi vsi ostali člani so pravilno razumeli pomen in vlogo blagovnega zadružništva, ki nas bo skupno s posojilnico' utrjevalo v naši neodvisnosti.
Ker je dosedanji predsednik Miklavčič odstopil iz tehtnih razlogov, je na njegovo mesto bil izvoljen Janko Čuden. Odstopivšemu predsedniku se vsi člani zadruge iskreno zahvaljujejo za njegovo požrtvovalno delo.
so odkrili spomenik
kulturo so ob spomeniku spregovorili dr. Bratko Kreft, dr. Ramovš, dr. Rupel in minister Ziherl, ki je spomenik odkril.
Maršal Tito je obiskal Kardelja v Ljubljani
Minulo soboto je maršal Tito v spremstvu predsednika vlade LRS Mihe Marinka, notranjega ministra Slovenije Borisa Kraigherja in ministra hrvatske vlade Ivana Krajačiča obiskal podpredsednika jugoslovanske vlade in ministra za zunanje zadeve Edvarda Kardelja in načelnika jugoslovanskega generalštaba Kočo Popoviča, ki sta bila pred nedavnim v Ljubljani operirana. Maršal Tito se je v dve-urnem obisku in razgovoru prepričal, da je njuno zdravstveno stanje prav dobro. Ko se je vračal, je več tisoč Ljubljančanov, ki so se zbrali na ulicah, prisrčno pozdravljalo maršala Tita.
fašizmu v Italiji
zrna izgubili dobre položaje, ter razočarana mladina in nezadovoljna buržoazija. Predvsem pa imajo neofašisti podporo v vrhovih italijanskih gospodarskih krogov, ki na ta način izsiljujejo demokristjansko vodstvo, da gre vedno bolj na desno. To delajo predvsem tedaj, kadar se v vladni stranki pojavijo bolj liberalna in napredna stremljenja.
Rim. — Italijanski parlament je načelno odobril osnutek zakona za zatiranje neofašistične dejavnosti. Proti temu zakonu so glasovali poslanci neofašističnega gibanja MSI in monarhisti.
Tržaški škof je skušal preprečiti enotnost Slovencev
Med tistimi, ki se nikakor niso mogli sprijazniti z enotnim nastopom Slovencev pri zadnjih občinskih volitvah v okoliških občinah Trsta, je bil v prvi vrsti tržaški škof Santin. Združitev vseh Slovencev ne glede na politično prepričanje in strankarsko pripadnost mu je bila največji trn v peti. Zato je podvzel tudi vse, da bi razdrl to sodelovanje, ki so ga odobravali vsi Slovenci. Ker se sam ni čutil dovolj močnega, je poklical,na pomoč se go-riškega škofa Ambrosinija in mu obrazložil, kakšen „greh“ so napravili katoliški Slovenci, ko so se povezali s komunizmom, češ, da on ni privolil v sodelovanje slovenskih katoličanov z Osvobodilno fronto. Po Santinovem navodilu je Ambrosini sklical v Gorici slovenske duhovnike in jih zaslišal ter okregal.
..Slovenski poročevalec" piše, da sta se vzporedno s to akcijo proti slovenskim duhovnikom Santin in Ambrosini zagnala tudi proti klerikalnemu goriškemu tedniku ,,Katoliškemu glasu", ker je zagovarjal enotnost Slovencev in napadal Santinovo ..neodvisno" kandidatno listo v občini Dolina pri Trstu. List je v rokah duhovnikov, med katerimi so nekateri celo emigranti in prav zaradi tega še bolj odvisni od Santina in Ambrosinija, ki jih s svojim vplivom prav lahko poženeta po svetu. Ambrosini je po Santinovem navodilu poklical na odgovor urednika župnika Staniča in ga pošteno ozmerjal zaradi nepokorščine in zagovarjanja sodelovanja z Osvobodilno fronto. Vendar pa škofova pridiga ni imela zadovoljivega uspeha, kajti Ambrosini je postavil „Ka- |
toliškemu glasu" za cenzorja svojega tajnika msgr. Klinca.
Hkrati ko je Ambrosini napadel urednika ..Katoliškega glasu", je Santin pritiskal na dolinskega župnika Štuhca, da bi podprl dolinsko ..neodvisno" kandidatno listo. Santin je Štuhca ozmerjal in mu dejal, da on dopisuje v ..Katoliški glas" in nastopa proti njegovi katoliški ..neodvisni" kandidatni listi. Pri tem ga je opomnil, da je v škofiji le gost in naj se zaveda, da je popolnoma odvisen od škofove milosti. Pri akciji v dolinski občini je Santinu pomagal tudi ameriški duhovnik msgr. Har-nett, predstavnik neke ameriške katoliške podporne organizacije. Glavni napad Santina in Hametta je bil usmerjen proti župniku Štuhcu, ker sta upala, da bosta na ta način najlaže prodrla do vernikov. Poleg Hametta je imel Santin v dolinski občini še druge zaveznike. Kandidat Santinove ..neodvisne" liste Šturman iz Mačkovelj je priznal, da je kot ,,dober katoličan vprašal škofa za nasvet". Santin ga je seveda vzpodbudil, naj vztraja, čeprav je bilo skoraj vse slovensko prebivalstvo občine skrajno ogorčeno zaradi razdiralnega dela ..neodvisne" kandidatne liste.
V občini Dolina sta bili namreč prvotno samo dve kandidatni listi: lista slovenske skupnosti in kominformovska. Z „neodvisno“ gospodarsko listo, ki so jo kasneje po Santinovih navodilih postavili agenti italijanskega iredentizma, so hoteli odcepiti katoliške Slovence od ostalih in s tem omogočiti kominformov-cem zmago nad listo slovenske skupnosti, ker
Ženeva. —* Mednarodni urad dela je objavil, da porabi Posarje najvišji odstotek svojega narodnega dohodka, in sicer 23,21 odstotkov, za socialno zavarovanje. Na drugem mestu je v tem pogledu Zapadna Nemčija z 18,56 odstotki, na tretjem mestu pa Avstrija, kjer odpade 14,96 odstotkov narodnega dohodka na socialno zavarovanje.
Tokio. — V ponedeljek so podpisali mirovno pogodbo med Indijo in Japonsko. Indija so odpoveduje reparacijam. V pogodbi je predvidena tudi medsebojna vrnitev premoženja na podlagi predvojnega stanja. Obe državi se bosta pogajali za dogovore o trgovini, plovbi, ribolovu in letalstvu.
Steinadierjcva trojica išče „vindišarje” v deželnem zboru
Na svojem zasedanju v sredo je koroški deželni zbor obravnaval in soglasno sprejel osnutke zakonov o varstvu narave, predvajanju filmov in pričetku šolske obveznosti. Na znanje je vzel tudi poročila, ki so bila na dpe-vnem redu.
OeVP-jevski poslanci Ferlitsch, Karisch in Sagaischek pa so ob tej priložnosti vložili interpelacijo, v kateri od deželnega glavarja zahtevajo pojasnilo, zakaj v uradnih rezultatih ljudskega štetja ni „vindišarjev“. Pričakujemo, da bodo dobili primerno pojasnilo, da so morda prav ti trije radovedneži sami še edini preostali eksemplarji tega predpotopnega rodu.
Ota sloari se aie ne spremeni
V naše poročilo o občnem zboru dr. Tisch-lerjevega kmečkega društva se nam je žal vrinila zelo neljuba napaka glede navzočnosti in funkcije g. župnika Murija. Ker smo tozadevno poročilo prejeli od uglednega in resnicoljubnega slovenskega rojaka, izvoljenega občinskega odbornika KGZ, ki je bil osebno povabljen in navzoč na občnem zboru omenjenega društva, nismo mogli niti najmanj dvomiti v verodostojnost poročila. Cim smo zvedeli, da se je dotični rojak motil, smatramo Seve za svojo dolžnost, da napako popravimo in javnost obveščamo, da č. g. župnik Muri ni bil navzoč na omenjenem občnem zboru.
To pa bistva našega poročila nič ne spreminja. Značilno je samo, da je Naš tednik-Kronika prav to našo nehoteno napako vzel za povod novega klevetanja, da pa ne more z ničemer ovreči naših objav, v katerih smo pokazali resnično ozadje in belogardistične akterje, ki jim na volitvah ustvarjena enotnost v KGZ ne gre v račun.
so pač kominformovci zafadi svoje ogabne protijugoslovanske politike postali naravni zavezniki italijanske iredente. Volilni izidi so pokazali, efe je škofu Santinu ta spletka uspela, kajti če ne bi bilo njegove ..neodvisne" liste, bi tudi v dolinski občini zmagali združeni Slovenci, ki so dobili le 122 glasov manj kot kominformovci, medtem ko je Santinova ..neodvisna" lista dobila 150 glasov.
Škof Santiri, ki je katoliškim Slovencem očital, da so se povezali s komunisti, se je torej povezal z moskovskimi agenti samo zato, da bi preprečil zmago enotne slovenske liste, ki je imela v svojem programu neodvisnost Tržaškega ozemlja, kar je bil pravzaprav glavni vzrok Santinovega rovarjenja. Komunizem mu je bil le izgovor, kajti Santinu je bila na poti predvsem enotnost Slovencev, ki se združeno bore proti italijanskemu iredentizmu, katerega glavni pobornik je v Trstu prav škof Santin.
Kakor torej vidimo, so tudi v Trstu in Gorici najvišji cerkveni krogi najbolj nasprotni enotnosti Slovencev. Da pri nas na Koroškem ni drugače, smo se že večkrat lahko prepričali. Saj je bila pred tremi leti prav na pobudo iz celovškega škofijstva ustanovljena p°' sebna politična stranka, ki si je odela plašč krščanstva predvsem za to, da je lažje preprečila enotni nastop Slovencev pri volitvah-Istim ljudem tudi enotni nastop naših kmetov pri kmetijskozborničnih volitvah ni šel v račun, vsled česar so se po volitvah z ustanavljanjem posebnega strankarskega društva spravili na razdiranje enotnosti naših kmetov. Enako kakor v Trstu in Gorici se tudi na Koroškem poslužujejo strašila s komunizmom 'n zlorabe verskih čustev našega ljudstva za svo-' je razdiralno delo.
1B00H00BII
Sv’ U- iunij; Bazilij PrJfj	iuniJ: Vid in tovariši
ponedeljek. 16. junij: Frančišek fek, 17. junjj. Adolf
SPOMINSKI DNEVI
IS r' — Nemci vkorakali v Pariz.
' t867 — Roien v Sorici nad Škofjo Loko kot sin malega kmeta slikar Ivan Grohar — 1942 Ustanovljena prva partizanska "brigada na Hrvatskem — 1944 Nemci so izstrelili nad Lon-iy	don prvo letečo bombo V-l.
o. 1882 — Rojen v Rodminu v Bolgariji George Dimitrov.
Izpod Ojstrka
Z Zilje se le redko oglašamo in vendar tudi P!1 nas življenje ni zamrlo. To je pokazal ob 'nkoštih žegen na Bistrici. Že zjutraj v cer-V| so nas veseljivo presenetili novi pevci, ki ?° s svojim prvim slovesnim nastopom do-jazali, da gre tudi brez tistih, ki mislijo, da nenadomestljivi. Po maši pa smo navduše-Prisluškovali kontarjem, ki niso pozabili pradavnega Častitljivega korala .,Zakaj hi jaz r>sljan vesel ne bil."
Popoldan so sicer manjkali — kakor menda uni povsod drugod — napovedani Porsche-^'tomobilisti, zato pa se je zbralo lepo število °mačega ljudstva iz bližnje in daljne okolice, a gleda znano žegnansko obredje s štehva-niem in plesom pod lipo. Posebno v Dvorcu So fantje pokazali, da imajo dovoli ziljske ko-raiže, £e ne jjj kvarila od čajnških »kulturo-jlQscev“ prevzeta, očito prikrojena in zato tem , j vsiljiva „1 bin’s jo a Gailtolar Reiter", bi res pristno izvajanje častitljivega obreda stehvanjem in vedno lepim „bug nam daj Oobr čas" še bolj učinkovalo. Le škoda, da S? Ovajalci na koncu nasedli snemalcem filmih* * Wochenschau in po njihovih navodilih de-1 Pravcate ..komedije", ki bodo le popačile Ustnost ziljskega žegna. Upamo, da to sne-tllar,je ni bilo že snemanje za napovedani film 0 Zilji, ki ga pripravlja koroško filmsko pod-'etie Carinthia, kajti v tem primeru bi prav od Jemalcev zaželjena scena prikazovala popol-n°n'a napačno sliko ziljske pristnosti.
Jemalo smo se začudili, ko smo izvedeli za r'a'avnost čarovniške številke ljudskega štet-' Sicer smo na Bistrici še nekako boljše od-r®2a'i, medtem ko so v sosedni strajevaški ob-'n' števni čarovniki slovensko govoreče sko-,°da vse zacoprali v „čiste“ Nemce. V začet-a smo strmeli, ko pa smo izvedeli, da so bili čarovniki učitelj, žandar, občinski tajnik in. ^obni, se nismo več čudili coprnijam, Ka ti če so šteli tudi vse one, ki v svoji slepo-'°lrokom zapovedujejo ,,Geh die krava past“ čiste Nemce, bi jih ne mogli našteti niti eSetino izkazanih. Pa kaj hočeš: ob teh co-Wr*ljah se ponovno uresničuje pregovor: „Ko-r°fari je čuden svet, še lipa ima hrastov cvet."
Ogleda pa, da celo ti čarovniki sami vidijo ^iko med pri ljudskem štetju izkazanim in ganskim stanjem jezikovne pripadnosti pod ^btrkom. Zato se tako silno trudijo, da bi z Orfgemeinschaftovskimi prireditvami čim S!?) tudi dejansko spremenili le- Toda vse skupaj nič ne , boste spremenilil Vedno in povsod kaže in 0 kazala v svojem pristnem zvoku svoj sionski i2vor — njt wohr!
domače lice ne pomaga: Zilje
ŠKOFIČE
, Nesreča nikdar ne počiva, kar je moral na astni koži občutiti tudi naš Tevžej Humnik, £ ttiu je žrebec prizadejal težko poškodbo. a dalj časa bo priklenjen na bolniško podijo.
I...0 njegovo nesrečo pa so Tednikarji izra-* Za to, da so se spet iznebili velike „resni-., ’ ki jim je v vsem slična in se glasi neko-^ ° takole: Koga bog ljubi, ga brcne kon’l Zdi ^ nam ne samo brezsrčno marveč celo bogo-etno, prikazovati nesrečo, ki je zade’a naše-sovaščana, na tako nespodoben način. t Sa soseščina sočustvuje s ponesrečenim Varišem in mu želi, da bi se čim prej spet c rav vrnil na svoj dom.
DUNAj-PECNICA
^a dunajski veterinarski visoki šoli je te dni P Omiral za živinozdravnika tov. Franci 'ki iz Pečnice. Mlademu rojaku iskreno če-ltarno.
;<ja[ate'). lastnik in založnik Usta: Dr. Franc , *• Velikovec. Uredništvo m uprava: Gelovec.
• »metergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino ud	Badn Janežič Tiska: Kiirntner Druck-
;. e'lagsgesellschaft m. b. H„ Klagenfurt. — naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, Postschlielilach 17.
opisi
Radiškemu pevcu v slovo
Ni še dolgo tega, ko je zbor našega Slovenskega prosvetnega društva zapel Podkmosom vrsto narodnih pesmi za celovško radio-posta-jo, da jih je posnela na trak za svoje slovenske oddaje. Takrat naš odlični basist in dobri tovariš Andrej Lavsekar, p. d. Pistotnik še sam ni slutil, da je bil to njegov zadnji nastop za javnost.
Postavnemu in še mlademu gospodarju nihče ne bi bil prisodil, da ga v notranjosti razjeda kal smrtonosne bolezni. Toliko bolj nas je prizadelo in zaskrbelo, ko smo slišali, da je nenadoma težko zbolel. Zdravniki v celovški bolnišnici mu niso več mogli vrniti zdravja. Ko se je vrnil, so mu domača hiša, svojci in prijatelji mogli izkazovati samo še zadnjo pomoč, njegovega slovesa pa niso več mogli preprečiti.
Na binkoštni ponedeljek ga ie spremila vsa soseščina in mnogo znancev iz bližnjih in daljnih krajev na njegovi zadnji poti na pokopališče v Radišah. Vsi, ki so ga poznali daleč naokoli in so še pravočasno zvedeli za njegovo prerano smrt, so prihiteli, da mu izkažejo zadnjo čast. Oba naša slovenska pevska zbora, moški in mešani, sta mu zapela na domu in ob grobu svoje in njegove pesmi za slovo. Ko ga je domača zemlja sprejela v svoje naročje, mu je po župnikovem nagovoru ob grobu spregovoril njegov društveni tovariš Poder-šnik, v imenu občinskega odbora pa g. župan. Veliko cvetja in vencev se je zgrnilo na njegov poslednji dom.
Mnogo prezgodaj je odšel iz naše sreda naš vneti pevec-prosvetaš, skrbni družinski oče, dobri sosed in zaveden slovenski mož. Blizu trideset let, odkar smo po prvi svetovni vojni spet poživili naše prosvetno društvo in je zaživel naš pevski zbor, je zvesto stal v naših vrstah in sodeloval pri vseh naših sloven- j škili prireditvah kot nadarjen pevec, v mlajših ! letih pa tudi kot požrtvovalen igralec na našem odru. Kot izkušenega in vestnega gospodarja, ki ni skrbel samo za svojo družino marveč je vedno rad pomagal tudi sosedom in znancem, smo ga izvolili v občinski svet.
Težko ga bo pogrešala njegova žena-vdova,
ŠT. JAKOB V ROŽU
V Podgorjah pri Bekštanju se je smrtno ponesrečil šestnajsletni Kristijan Partaj, ki je bil zaposlen pri mizarskem mojstru Arnejcu v Št. Jakobu. Partoja je pretekli petek zasul pesek v jami v Podgorjah pri Bekštan u. Fanta so sicer kmalu izkopali, toda po kak;h desetih
mu je poškodoval pljuče ter je utrpel še drug? težke poškodbe.
njegovi otroci, sestre in ostali sorodniki. Z vsemi iskrenQ sočustvujemo in jim izrekamo naše globoko sožalje. Prav tako težko pa ga bomo pogrešali v soseščini, pri pevskem zboru, v prosvetnem društvu, v občinskem odboru. Manjkal nam bo vsem, ki smo ga poznali kot zvestega tovariša in zavednega Slovenca. Vsi ga bomo ohranili v najlepšem spominu.
KORTE—ŽELEZNA KAPLA
Bernarda Smrtnikova, ena izmed šestih Smrtnikovih sester-pevk, ki so poznane po vsem slovenskem ozemlju Koroške in tudi preko meja, ker so često postavile svojo pevsko nadarjenost na naših odrih v službo slovenske pevske prosvete in pele tudi v radiu, je prav pogosto zahajala v Železno Kaplo. Vedno je bilo treba kaj oskrbeti, kupiti potrebščine in t jih prinesti domov. Pot je dolga, tri ure hoda,
[ toda Bernarda je vedno rajši hodila v Železno Kaplo in pot se ji je zdela vedno krajša in prijetnejša. Njena priljubljena trgovina je bila pri Majdiču, pravzaprav ne zaradi tega, ker bi drugod dobila morda slabši blago, temveč vzrok je bil globlji. V Majdičevi trgovini je stregel sin, Oto Majdič, ki je vedno z največjo vljudnostjo in ljubeznijo ustregel. In poma-lem se je zganilo nekaj v srcu, kar Bernardi ni ostalo prikrito, ker tudi njej je nehote bilo srce krepkeje, kadar, in to je bilo pogosto, je imela opravka v Majdičevi trgovini. Skratka, iz podzavestnega čustva naklonjenosti eden do drugega je vzklila ljubezen, vroča in iskrena. Vedno pogosteje so se Bernardine misli sprehajale iz visokih Kort v Železni Kapli. Otove misli pa so uhajale v sončne Korte in obdajale vzor, ki si ga je izbral in želel za svojo bodočo ženo.
In iz iskrenih želja je posta'a resnica, Bernarda in Oto sta se vzela. Za poročni dan sta izbrala binkoštni ponedeljek, ki je bil izred- j no lep pomladanski dan. Cerkveni poročni obredi so bili v korški cerkvici, ki jih je opravil gospod župnik Holmar. Pliberški pevci, na čelu Mihej Sadjak, pa so slavnost povzdignili z dovršenim petjem. Nato je bila v gostilni pri ,.Franclnu“, kjer si je osnoval svoje ognjišče in ustanovil družino Foltej Hartman, svak Bernarde, nad vse prijetna svatovščina. Številni sorodniki in znanci mladega novoporočenega para so se zbrali in preživeli lep popoldne v prijetni in iskreni družabnosti in se veselili z Otom in Bernardo, ki sta ta dan sklenila zvezo za vse življenje. Neutrudno so prepevali nešteto slovenskih pesmi pliberški pevci in Smrtnikove sestre.
I Prekmalu so potekle urice in Bernarda se je
poslovila od svojih dragih svojcev, ljubljenih Kort in hišice očetove — očetu žal ni bilo več dano, da bi bil mogel biti prisoten — in Oto je popeljal svojo ženo Bernardo na svoj dom v drugo novo razdobje življenja. Čestitamo in želimo srečo na mnoga, mnoga leta!
RADIŠE
Čeprav smo tudi pri nas na Radišah čisto po nepotrebnem in v svojo lastno škodo razcepljeni na več političnih strank, pa med nami ni domačina, ki bi govoril v svojem domačem krogu in med sosedi drugače kakor po slovensko. Zato smo se tembolj začudili, da je našemu umrlemu prosvetašu in slovenskemu občinskemu odborniku p. d. Pistotniku spregovoril ob grobu naš župan v nemščini, čeprav je sam domačin in z nami vred istega jezika in rodu. Pri takšnih priložnostih bi pač drugačno politično naziranje posameznika ne smelo siliti v ospredje in bi bil lahko imel naš župan nekoliko več človeškega obzira do rajnega, do težko prizadetih domačih in do vse soseščine v občini, ki je ob takih priložnostih vajena domačih običajev. Kdor za to sam nima potrebnega čuta in srca, nam pač ne bo smel zameriti, če ga na to dobrohotno opozorimo. Nič nimamo proti nemškemu jeziku, saj se ga tudi sami poslužujemo če govorimo s človekom, ki ne zna slovenskega, ali pa v uradih, kjer nas nočejo drugače razumeti. V domačem kraju in med domačimi pa se nočemo odtujiti svoji domači govorici.
TRAGIČNA NEZGODA BRITANSKE PODANICE
V sredo, 4. junija, se je pripetila na državni cesti proti Beljaku v bližini Poreč usodna prometna nezgoda, ki je stala življenje britanske državljanke Cannon Hilly. Kmet Jožef Pirker je vozil s svojim osebnim ovtom v smeri proti Beljaku. Na ovinku je hotel zaradi dežja opolzke ceste voz zavreti. Zaradi tega je izpod-neslo avto na levo stran ceste. Med tem je privozil iz nasprotne smeri tovorni avto prevoznika Franca Scherijava, ki voza ni utegnil pravočasno zavreti in sta vozila treščila skupaj. Pri tem sunku so bile osebe, ki so se nahajale v osebnem avtu, težko poškodovane. Imenovana Cannon Hilly je poškodbam podlegla med transportom v bolnišnico. Njenega spremljevalca, tudi angleškega podanika, Johna Allana Spencerja, kakor tudi zakonca Karla in Elfriedo Benedek so morali ravno tako prepeljati v bolnišico. Vozač osebnega avta jo odnesel le neznatne poškodbe, dočim sta ostala vozač tovornega avta in njegov spremljevalec nepoškodovana.
-1 UŠ KOZAK:
Seli mecesen
7
Nad prepadnim robom so se pasle ovce. Že dalj časa je opažala, da se njegove družijo z njenimi. Tiščale so glave pod skale. Precej od njih je ležal Martin. Zamaknjeno je upiral oči v sive skale.
Prisedla je.
..Danes se vname trava, tako žge."
Ona je molčala.
„Poglej, tamle pod Konjem se pasejo najlepši gamzi. Letos vem za dva mladiča, da jima ni para. Mati, dve leti stara, in on jih vodita vsako jutro preko tistihle skal."
..Martin, mar ne pojdeš letos domov, na Trato?"
Zlovoljno jo je pogledal. „Zakaj govoriš spet o Trati?"
Povesila je oči: „Nič, kar tako."
„Naj store, kar hoče;o, mene duši tam doli."
Zapeklo jo je v srcu in solza se ji je utrnila. On je ni videl.
Boječe je vprašala: „Ali prideš naokoli, ko bom čisto sama?"
„Pridem?“ je dejal. Ni se zavedal, ko je ležal z glavo v senci, kako je povedal. Toda v njej se je pretrgalo. Tisti hip je vedela in čutila vse. Bridka osamljenost ji je stisnila srce.
Še huje jo je pretreslo, ker je bilo nebo nad obzorji tako silno prozorno.
Tik sta ležala, a vendar tako daleč drug od drugega, da ne bosta nikoli skupaj živela.
Oživela je podoba Križanega. Tiste oči, od vseh zapuščene, so jo pogledale. Ni se mogla premagati. Vrgla se mu je v naročje in plakata.
,,Liza!“ Martin jo je držal v rokah in jo božal po laseh. V njej je jokalo življenje.
Nenadoma je zastri sonce velik oblak in dobrodejna senca je poživljala žival i ožgano travo. Ovce so dvignile glave in se gnetle v okrilju oblaka. Senca je šla dalje in ovce z njo.
Onadva jih nista videla. Cez rob prepada je že padala senca. Živali, hlepeče po hladilu, so se bale, da bi je ne izgubile. Nevede, kam gredo, zavite v plašč, so se druga za drugo približevale prepadu. Molče se je prva izgubila v globini.
Martin se je ozrl in planil kvišku. Liza je zaječala. Drugi je že zmanjkalo tal pod nogami in bela ovčica je padla.
Oba sta hitela na pomoč. Pred očmi jima je tretja omahnila. Družice niso spoznale usode. Liza se je zgrudila in zastrla oči. Preden je prišel Martin do njih, je zvabilo še eno.
Nedolžno so gledale krog sebe, ko jih je s težavo prignal nazaj. Le ena se ni dala odgnati. Venomer je meketala in sisila nazaj.
,,Štiri je pogoltnil," je dejal žalostno. „Pri-mi jo, da ne uide."
Liza jo je stisnila k sebi s tako ljubeznijo, kakor bi bila rešila dete. Čudna usoda ovčic je odpirala prepad pred njo.
V tisti noči je Liza parkrat krčevito stre-petala in skočila iz postelje. V prsih jo je dušilo, usta so se ji posušila, da ni mogla dihati. Sanjalo se ji je, da pada z belimi ovčicami v grozno globel.
* •
Jeračeva je godovala. Popoldne je povabila pastirice in pastirje k Meti na pijačo. Martin in Liza sta bila med njimi. ,,Kakšna ženska je to, Martin. Prej so ji plačevali, zdaj jih napaja," je dejala Liza.
Martin se je zasmejal: „E, Liza, tu gori je drugačen svet kot doli."
Nejeverno je zmajevalo dekle z glavo. Jeračeva se je za spoznanje opila.
„Le pijte, fantje!" je kričala, „jaz sem tako srečna, da vam ne morem povedati. Tam doli me niso pogledali, v obraz so mi pljuvali, kaj morem zato, če sem taka, pa vas imam rada. Rada pa tako!" Objemala je mladega fanta, kateremu je Martin razbil glavo. Ves čas ga je negovala. Danes je prvič vstal.
Prinesli so ji planinskih rož in ji zapeli. Solze so ji kapale po umazanem licu, brazgotina je še bolj blestela.
„Noč za to, če nisem taka kot,druge. Tu gori smo bliže bogu, on je usmiljen, pa je mene za vas ustvaril. Doli so tako daleč od njega, da so pozabili, da smo vsi ljudje. Uh, kako jih sovražim dolince." Naslonila je glavo
Bogastvo makedonskih jezer
Gospodarstvo Makedonije je raznovrstno, zanimivo po svoji sestavi in pestrosti. Ta republika velja za največje proizvodno področje 'bombaža v Jugoslaviji. Makedonija je prva glede pridelovanja tobaka in drugih južnih kultur. V Makedoniji so največje živinorejske farme s stotisoči glav belih ovac. Makedonija je tudi največji proizvajalec svi-loprejk. Zato grade v Titovem Velesu velikanski svilarski kombinat. Makedonija je tudi bogata sadjarska in vinogradniška pokrajina, ima mnogo gozdov, rudnikov in širna riževa polja. V makedonskem gospodarstvu ima precej važno vlogo tudi sladkovodno ribištvo, ki se pd leta do leta bolj širi.
Bogastvo Makedonije v njenih rekah, zlasti pa jezerih, je bilo že od nekdaj objektivni pogoj za razvoj ribištva. K temu je treba prišteti še izvrstno kakovost rib v večini makedonskih jezer in rek, kakor tudi ugodne pogoje za njihovo naglo razmnoževanje. Toda stara Jugoslavija razvoju ribištva v Makedoniji ni posvečala nobene pozornosti. Zato je bilo stanje te gospodarske veje ob osvoboditvi zelo žalostno. Ribiči niso imeli niti najnujnejšega pribra, vse je bilo že zastarelo in obrabljeno. Zato ribolov še zdaleč ni bil rentabilen. Nič čudnega ni, da so ribiči na področju Ohrida, Dojrana, Prespana in drugih lovišč obubožali.
V	Makedoniji je petnajst jezer, ki so zelo bogata s sladkovodnimi ribami. Njihova površina znaša 107.216 ha, mb pa ujamejo v njih letno okrog 2,727.000 kg ali povprečno 25.4 kg na hektar.
Z ribami najbogatejša jezera so Ohridsko, Pres-pansko in Dojransko.
Najbolj znane in tudi najboljše so postni iz Ohridskega jezera. Razen postrvi žive v Ohridskem jezeru še druge vrste rib, med njimi jegulje in karpi.
V	neposredni bližini Ohrida stoji veliko poslopje, v katerem se bavi nekoliko ljudi z dokaj nenavadno nalogo — umetnim preskrbovanjem Ohridskega jezera z ohridsko postrvijo — najboljšo sladkovodno ribo. Obiskovalca najprej preseneti okolica postaje. Pred zgradbo stojita med drevjem dva velika bazena z vodo. Cernu služita ta dva bazena, ko je vendar „pred nosom" jezero? V njima gojijo v popolnoma istih pogojih kot v jezeru žive ribe raznih velikosti, vrst in teže. To so eksemplarji, ki služijo kolektivu ohridske ribiške postaje za znanstvena raziskovanja. In ta raziskovanja so dala doslej že zelo lepe rezultate.
Petnajst let že deluje ta postaja in lansko lelo je dosegla svoj največji uspeh: obogatila je Ohridsko jezero z desetimi milijoni mladih postrvi. Lani je kolektiv pričel prvič umetno oplojevati belvice (znanstveno jih imenujejo „trura ohridiana"), to je posebna vrsta postrvi, ki živi samo v Ohridskem jezeru — v nobeni sladki vodi na svetu niso odkrili doslej te ribe. Od 132.000 njenih iker, kolikor so jih lani umetno oplodili, se je razvilo 83.000 mladih belvic, ostale so šle v izgubo. Odstotek poginulih iker je torej razmeroma velik, toda če upoštevamo, da je bil to prvi poizkus, je bil to brez dvoma uspeh.
V	letošnjem letu so dogradili tik ob zgradbi postaje novo drstišče, tako da bo postaja dajala odslej okoli 25 milijonov mladih ribic letno. Doslej so strokovnjaki ribiške postaje umetno oplodili okoli 80 milijonov iker. Štirinajst let že spuščajo leto za letom v jezero nove in nove ribje generacije in jezero je vsako leto bogatejše na ribah. To dokazujejo sledeče preproste številke: Ob ustanovitvi postaje leta 1936 so nalovili ribiči v Ohridskem jezeru 75 ton postrvi, že pet let pozneje (ko je dorasla prva generacija umetno oplojenih rib) pa okoli 35 ton več. V povojnih letih nalovijo ohridski ribiči vsako leto že okoli 150 ton postrvi.
Kako pa ribe umetno oplajajo?
Ikre. gojijo v posebnih inkubatorjih, skozi katere stalno teče voda s temperaturo 10,5 stopinj.
Pri tej temperaturi se ikra razvije v ribico v 40 dneh. Vsak drugi dan je treba sproti odstraniti vse one ikre, ki so ostale neoplojene. Okoli dvajsetega dne se pojavijo na ikrah oči ribice in šele štirideseti dan se iz ikre dokončno izleže ribica. V postaji se te ribice kar same preživljajo. Vsaka ima na trebuhu vrečico, v kateri se nahaja rezervna hrana za 30 dni, t. j. dokler ribica popolnoma ne doraste. Ko dorastejo, pošljejo mlade ribice iz drstišča v njihov svet — v jezero, kjer pridobijo vsako leto na teži približno en kilogram.
Ribiči iz vasi ob Ohridskem jezeru se zavedajo velikanske koristi, ki jih imajo od ribiške postaje. Postaja jim daje strokovne nasvete, skrbi za izobrazbo malih ribičev, predvsem pa oskrbuje leto za letom Ohridsko jezero z milijoni in milijoni mladih ohridskih postrvi, ki so daleč naokrog — tudi v inozemstvu — znane kot ena najokusnejših rib.
Drugo (x> velikosti makedonsko jezero je Pres-pansko, ki leži 906 m nad morsko gladino. Zanimivo je, da to jezero nima odtoka na površju, marveč teče voda iz njega pod zemljo pod goro Galičnico v Ohridsko jezero. Rib v njem ni toliko, kakor v Ohridskem, lahko pa bi jih zaredili mnogo več, kakor jih je v njem zdaj. Vendar pa jih nalove rihiči zdaj devetkrat toliko kakor pred vojno. V starih časih je bil ribolov v makedonskih jezerih v privatnih rokah. Lastniki so dobivali za
posamezna ribiška področja po 300 do 400 zlatih turških lir letno. Ribiča so izžemali tudi tako imenovani „mojstri“. Tako na pr. je odpadlo od dohodkov ribiške skupine 10 do 15 ribičev od vsakega tisočaka na ribiče 124 din, medtem, ko so si razdelili ostalih 876 din. lastnik, mojster, njegov pomočnik in država.
Razen Lagadinskega in Kosturskega je Dojransko jezero z ribami najbogatejše. Globoko je komaj dobrih 10 m in v nobenem jezeru na Balkanu ni toliko rib kakor v njem.
Medtem ko jih ujamejo v Ohridskem na Ivi površine le okrog 12 ‘kg, jih ujamejo ribiči v Doj-ranskem nad 255 kg. Dojransko jezero je na meji med Jugoslavijo, Grčijo in Bolgarijo. Bogastvo njegove faune in spretnost dojranskih ribičev sta znani daleč po svetu. Na površini okrog 3000 ha so nalovili dojranski ribiči pred vojno povprečno 420.000 kg rib letno, leta 1949 pa so jih nalovili 765.113 kilogramov. Po vojni jih nalove povprečno 600.000 kilogramov letno.
Po osvoboditvi je bilo ustanovljenih v Makedoniji več delovnih ribiških zadrug in z njihovo pomočjo se bo ribištvo še bolj razvilo. Ribiške zadruge so ne le v naseljih pri vseh jezerih, marveč tudi po vaseh in mestih. Makedonsko ribištvo se hitro mehanizira in to je najboljše poroštvo, da bo donašalo od leta do leta večje dohodke.
R ADIO-PROGRAM
RADIO CELOVEC Sobota, 14. junij:
6.10 Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba —
7.15	Pestre melodije — 8.45 Znanilci luči: Simon Gregorčič. Pesmi — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Veder dopoldne — 11.45 Za podeželsko ljudstvo
—	14.00 Nedeljski sprehod — 14.15 Mesto in dežela — z roko v roki — 14.30 Želi si kaj! —
15.15	Kulturno zrcalo tedna — 16.15 Filmska revija — 18.30 Solistična ura — 20.15 Športna poročila — 22.30 Plesna glasba.
Nedelja, 15. junij:
7.15 Duhovni nagovor. Pester jutranji spored
—	8.10 Kmečka oddaja — 11.45 Počitniška dežela Koroška —	12.45 Kulturno zrcalo tedna —
14.45	Pozdrav za mesto in deželo — 16 15 Otroška oddaja — 17.30 „Od A do Z 19.15 „Dve hčerki in en oče" — 20.15 Športna poročila.
Ponedeljek, 16. junij:
7.15 Pestre melodije — 8.30 Pozdrav zate —
10.15	Šolska oddaja — 10.45 Iz ženskega sveta
—	11.00 Šolska oddata — 11.30 Opoldanski koncert — 13.45 Glas mladine — 14.10 Kar si želite
—	14.30 Slovenska oddaja — 15.00 Šolska oddaja
—	15.30 Za filmske ljubitelje — 16.00 Solistična ura — 17.10 Popoldanski koncert — 19.15 Tukaj je Evropa — 20.15 Želje, ki jih radi izpolnimo
—	22.15 Radijski oder.
Torek, 17. junij:
6.10 Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba — S.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 11.00 Šolska oddaja — 11.25 Šolska oddaja — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 15.30 Slovenska oddaja — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Za ženo in družino — 16.00 Koncertna ura — 16.50 „Zadnja komedija" — 17.10 Popoldanski koncert — 18.30 Lepe melodije —
18.45	Kmečka oddaja — 18.55 Avstrijska delavska oddaja — 20.00 Poročila.
RADIO LJUBLJANA
Sobota, 14. junij:
5.00	Pester glasbeni spored — 12.00 Operne
arije —- 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Zdravstveni nasveti —	14.00 Poje komorni zbor Studia
Maribor — 14.20 Filmska glasba — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Iz znanih baletov — 17.00 Če želite biti kritik — 18.00 Urednikova beležnica in pionirska pošta — 18.30 Igra Vaški kvintet, pojeta Rezika Koritnik in Sonja Hočevar — 19.00 Okno v svet — 19.40 Zabavna glasba — 20.15 45 veselih minut — 21.00 Spored domače zabavne glasbe.
Nedelja, 15. junij:
6.00	Pester glasbeni spored — 8.00 O športu in športnikih — 8.15 Vedre melodije — 11.00 Od pravljice do pravljice — 11.35 Želimo vas razvedriti — 12.15 Slovenske narodne pesmi — 12.40 Zabavna glasba — 13.10 Želeli ste — poslušajte! — 15.30 Za naše kmetovalce — 16.00 Ivan Cankar: Aleš iz Razora — 18.15 Slovenske narodne za ples in razvedrilo — 18.40 Igrajo godbe na pihala — 19.30 Odlomki iz ameriških glasbenih filmov — 22.20 Melodije in ritmi za lahko noč.
Ponedeljek, 16. junij:
5.00	Pester glasbeni spored — 12.00 Slovenski zbori in samospevi — 13.00 Operni koncert — 14.00 Pregled knjižnega trga — 15.10 Zabavna glasba — 18.30 Lahka glasba — 18.40 Narodne pesmi — 19.40 Zabavna glasba — 20.00 Literarna oddaja — 20.20 Simfonični koncert — 22.20 Igra Študentski plesni sekstet.
Torek, 17. junij:
5.00 Pester glasbeni spored — 6.10 Gospodinjski nasveti — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike, vmes pester glasbeni spored — 14.00 Igra Vaški kvintet, pojeta Božo in Miško •— 15.10 Zabavna glasba — 19.00 Notiranje-politična oddaja — 19.40 Zabavna glasba — 20.15 Orkestralna glasba jugoslovanskih avtorjev.

Vtfandbetten, Hochklappbetten. Betteinsdtze, ..Epeda"- Stahldraht-federeinlagen
HUTTER & SCHRRNTZ
AKTIENGESELLSCHAFT KLAGENFURT, SIRIUSSTRASSE 3
TELEFON 4646. 4647, FERNSCHREIBER 034/1*

«DQiR3!EaKBflQi30l!
CELOVEC
C a r i n t h i a :
Od 17. do 19. junija:
Abenteuer auf Korsika
Peterhof:
Od 17. do 19. junija:
Fiesta (barvni film)	__^
KRIVA VRBA
14. in 15. junija:
La Paloma (barvni film)	.
MODEREN KAZINO V POREČAH
V Porečah so dne 31. maja izročili prome'0 najmodernejši obrežni kazino Werzer. Kazit11’’ opremljen z vsem komfortom, je izgrajen P° zamislih arhitekta Rinescha iz Dunaja. Prav‘ jo, da je v Avstriji težko še kje najti podob110 ^zgradbo in takšno notranjo ureditev prostor11'' V lokalu s 500 sedeži in na vrtu je prosto1* za nad 1000 oseb. Prostori bodo lahko upoia' bni za velike družabne prireditve. Seveda b°' sta kazino in bar dostopna le denarnim lTliJ* gnatom in mednarodnim velebankirjem, ind° strijalcem in drugim podjetnikom in njihovi11) družinam, ki bodo poletno vročino prena**
! z zabavo in lahkim življenjem na obreži11 : Vrbskega jezera, navadni zemljani, ki se le Y°' I maj prerivajo skozi draginjo, si tega ne 1110 rejo privoščiti.
na sosedova ramena, žalostno so trle sive oči po ljudeh.
Ozrla se je vanj. V kalnem pogledu je vzplamtelo: „Ti, Martin, mi še voščil nisi. Saj imam rada Lizo, ampak tebe imam še rajši."
Zasmejali so se, Liza je zardela.
Zagledala se je vanj. „Res ni lepo, Martin od tebe, ki te imamo vse rade da mi ne voščiš. Eno besedico, Martin, pa bom vedela, da sem človek. Poljubček ti bom dala."
Sredi občega krohota je dejal Martin: „Či-slo sem pozabil nate, Jeračeva, jutri pa ti prinesem najlepših očnic."
..Martin, Martin!" Jeračeva je bila ginjena in je jokala.
..Bržčas pojdeš v Kalce ponje, Martin? Fantje so se rogali.
„Vraga, prav odtam jih prinesem!’ — »Ho, ho! Pijmo!" so kričalr vsi vprek. Martin pa se je zadovoljno smejal. Lizi je blesk oči razodeval, da se je odločil.
»Martin!" mu je očitala.
»Tudi tebi jih prinesem, Liza. Zakaj bi jih ona ne imela?"
»Jaz se bojim zate!" S sovražnim očesom je zrla na Jeračevo, ki je še vedno strmela v Martina. »Jaz ga ne pustim," je zakričala.
»He, he, Liza, če se ubije, ga bova imeli v saka pol."
Zardela, s svitlimi solzami v očeh, je Liza planila iz izbe in se skrila v stanu.
»Mar res pojdeš?"
„Res,“ je zatrjeval Martin in kazal bele zobe.
Zadaj so govorili: »Mar mu je Jeračeva, v skale ga vleče. — Dolgčas mu je postalo."
»Martin, nič ne bodi. Ne smeš zaradi Lize," je jokaje prosila Jeračeva. »Veš, danes sem prismojena, enkrat v letu sem prismojena. Lepo te prosim, zaradi Lize ne hodi!”
»Tiho bodi in pij! Ce sem rekel, sem rekel."
Zapustil je krčmo in potrkal pri Lizi. Cul je ihtenje, toda vrata so bila zapahnjena.
»Zbogom, Liza!" je pozdravil mrko in izginil.
»Boste videli, da pojde, obsedlo ga jel" so ugibali v bajti.
Jeračeva pa je pijana naslanjala glavo na mizo. »Danes ne maram nobenega, nobenega."
Martin je spal do prvega somraka. Nato se je dvignil in zapustil stan.
Nevidno se je noč izgubljala pod smrekami. Tiho je bodil in oprezoval.
»Če bog da, jih prinesem. Tam še nisem plezal." Čez čas je zopet premišljal: »Čudna ženska, ta Jeračeva. Kako se pajdaši! Naj jih ima, nekaj veselja mora imeti."
Ko so sončni žarki žgali skalo, se je Martin vzpenjal po grapi. Stara ženica je nabirala arniko.
..Kam pa. Martin?"
»V Kalce."
»Po tej plati?" ’
»Po tej, mati."
Uprla je roke v bok in zmajevala z glavo: »Norcem ni pomočil"
Martin se je široko zasmejal: »Pa je res tako, mati!"
Med zadnjimi smrekami je obstal pred njim širokoprsni gošar. Nekaj trenutkov sta se napeto gledala. Kakor bi se zbal ognja v Martinovih očeh. Z močnimi zadnjimi nogami se je pognal po pečini navzgor. Kamenje se je rušilo, Martin je čakal.
»Tudi tod se pasejo, gotovo imajo stezo."
Hodil je naravnost čez suhi plaz, dokler ni obstal pred navpično steno, ki je zastavljala pot:
»To je prižnica, pravijo, da se še gamz ne drzne preko." Pogledoval je na desno in levo.
Toda trma je rastla. V ozki razpoki je zastavil nogo, poizkusil in obvisel kakor pribit v steni. Pred'njim gola, vroča skala, nad njim pekoče nebo. Prav zgoraj je ugledal čez rob moleče ruševje.
»Ne pojde!" Spustil se je nazaj ter se opraskal do krvi.
»Sezuti se je treba."
Noga je lepetala na skali. Roke, kot jeklo napete, so ga dvigale od razpoke. Pot mu je lil curkoma in zastiral oči. Otiral je čelo ob žgočo skalo. Za ped pod ruševjem je obvisel. Niti najmanjše razpoke ni našel. Visel je in visel, da so mu pričele noge drhteti. Prestrašil se je in z vsem naporom volje se je miril, da bi lahko presojal. Da bi se spustil nazaj, na
to ni smel misliti. Še tilnika ni mogel uP°
gniti.	.
Oči so postajale trudne, mrzla zona se 1 pojavljala v križu.
Niti najmanjša sapica se ni zganila. Iz st... ne je puhtelo. Čutil je, da se ne bo mogel111 minuto več držati. Tedaj je v poslednjem 11 pu zagledal majhno grčo v skali, komaj vid110'
Počasi je dvignil nogo. Občutil je grč° podplatu. Ni se varal. Divje se mu je sp*cl bce.
Z levo roko je zamahnil ter jo plosko11^ položil na skalo. Sunkoma se je pognal. ^lS je v zraku, med nebom in zemljo. A de»nic* je ujela ruševje. Telo se je zazibalo, stisnil5 je k steni.
Vse mišice so drhtele, ko se je vlekel ^ vzgor. Ruševje je držalo. Obležal je na pesC ni polici.
»Boj s teboj, Martin, če bi se zdajle utf galo. Zlodej, lepo si me zvabil."
Bil je utrujen, da je globoko sopel. Pold'1 je že minulo. Ogledoval je pot naprej.
Peščena polica je sejala do druge strm'110
»Še tisto premagam, pa sem zgoraj."
Vstal je in se zopet obul. Pod steno P3J. videl, da se je varal. Bila je prevešena- ” roba moram!"	j.j
Po trebuhu se je plazil po ozkem pasu. . deli sklade od skladov. Dvignil se je na °5^ rob in zapazil, da se vleče peščeni p1*z ob skalah do vrha.
jDalje)