Štev. 344.
Trst, v torek lO. decembra 1912
Tečaj XXXVII.
IZHAJA VSAK DAN
fcrfl «k nedeljah In praznikih ek 5., ab p«ned«ljklh ah 9. zjutraj.
Stav. se prodajajo po 3 rw6. (S stot.) ▼ mnogih fesfeakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabreiini, St. Luciji, Tolminu, Ajdor-iCimi, jDornbergn itd. Zastarel* štev. po 5 nrč. (10 stot.)
8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iiroko3ti 1
2*iea«. OBNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. Murtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodor p« BO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka t^Iaitaa vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, n*j-shuu pa 40 stot. Oglase sprejema Inscratni oddelek uprave JSdlkiosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edisonti". PtaHjlvc in toftjiv« v Trstu.
Glasilo političnega drttfcfrva ,>&«inost" za J*rim*r»l*o.
, r tit*o*p tati f
NAROČNINA ZNAŠA
%m celo Uto 24. K, pol leta 13 K, 3 mesece e K; aa mm-ročke bm d o poslane aaročnine, se »prava ne ozira.
■tivlatM aa aeteijske IstuO* „*!>TjrO»Tl" •»»»• > «
Mi« lato Ktm »*M, mm »•! leto Kres HO YwL Amjkm naj m pefiiljajo na aredništvo lista. Nefrsak«-
vaaa piana M M cprvlrnj« ta rakepial aa na vraiaje. Naroča ino, oaiM« ta reklamacije je pošiljati la upravo hrt*.
TTREDNlfiTVO: efloa filarfla Oa'atU 2« (Maršal 4«ta). Izdajatelj ia odgovorni urednik ŠTEFAN 6*81X4, Laataik »eeorcij Ifata „Edinost". - Natisnili Tiakaraa .£diaoet*. T-jr.mma zadraj^a a omejenim poroštvom v Tnta. aMca
GioTjfie Galatti Atev. 30. fattno-h ranilo Wnl račun ftev. »4t-M2. TCLEFOM It 11-57
Trozueza proti srbskim zahtevam.
Optimizem med Bolgari.
Trozveza obnovljena le za 7 let. » dalo društvo slovanske vzajemnosti sijajen RIM 9. (Izv.) Ofcijelna „Tribuna* javlja > banket. V odgovoru na napitnico velikemu nasprotno raznim vestem, ki pravijo, da je. tai modremu carju Bolgarije je Bobčev pobila zveza obnovl|ena za 12 let, da je ob-i udaril, da je balkanska zveza oživotvorila novljena le za dobo 7 let.	i mednarodno organizacijo in silo. Idealne
c-uou«	„nn„«0	! želje so dobile čiovečanski namen, pomagati
* U o P°PU5C*-	. 'kristjanom nekdajne evropske Turčije in jim
DUNAJ 9. (Izv.) Razpolozen|e za mir zaSiguratl pravico in svobodo. Nikdo za-prehaja v čedalje bolj vidne oblike. Na i veznlkov nl utrujen. Vsi so enodušno pre-rusRi strani se žurijo z izjavo, da Rusija pričani| da ima njihova naloga kulture in radi srbskih zahtev ne bode opusiiia svoje mira bodočnost. Prepričani so, da bodo tudi mirovne taktike, Srbi pa bodo v Londonu velesile videle v balkanski zvezi jamstvo zahtevali mal jeziček zemlje za svoboden m|ra> pravice jn kulture, ter bodo podpirale dohod k morju. Zdi se pa, da si je srbska Siovane |n jjm omogočile, da končajo osvo-vlada že premislila, a se boji naroda, popu- bojevanje, ki ga car — osvoboditelj iz Rusije stiti pri avstrijskih zahtevah.	nI dokončal. Poslanik je končal z besedami
Mrtve srbske nade.	»živel car!" Gost|e pri banketu so sprejeli
RIM 9. (Izv.) Balkanske države Je tro- napitnico in druge govore z burnim na-zveza obvestila, da Srbija ne more dobiti vdušenjem. Zborovanje je poslalo carju Fer-dohoda k morju po svojem lastnem zem-: dinandu in carfci pozdravni telegram, ljišču, Kakor tudi o tem, da mora ostati pot, Kako hočejo Bolgari Turke omehčati ?
v Solun prest. Srbija precizira zahtevo glede Albanije.
SOFIJA. 9. (Izv.) Z ozirom na mirovna pogajanja je opažati v vladnih krogih velik optimizem. Splošno se nadejajo, da bode
TMTMAt n /i n d	o« Aa QrM dogovor o miru že v dveh tednih podpisan
DUNAJ 9. (Izv.) Poroča se da Srbi	Drinopolje ne ostane turško. - Bol-
zahtevajo za se kos zemlje v Severni A ba- SQ ^aoi, da bodo Turki popustili, niji do reke Skumbi. Tako mora sedaj tudi | £ £ ^	odhod in se jim
Avstrija označit natanko svoje ste šče in	obramgna zveza v svrho zaščite
po takem bodete obe državi kmalu jasno £)aJdanei
TuTzV Londonom Srbi niso zadovoljni.!	f? I*0*"™' , ih
DUNAJ 9. (Izv) Wien Allgem. l^J^Jg javlja iz Beiegagrada da so tam zelo ne-j » kamor ^deta tad| ^ peter |n voljni, da je bil London izbran za torišče ^ , 'Q gw ^ Jur|J se ž ' mudi tam konference. Mislijo, da se bode tam preveč nekaj dnj
uveljavljal germanski upliv nego bi se v	' ...	-
Parizu ali kje drugje.	I Albanec pri londonski konferenci?
Avstro-ogrska za enotno upravo s CARIGRAD 9. (Ko' > ,AlbansM odlič-Albanije	w 50 bili zbrani pri b'všem bitoljskem
CARIGRAD 9. (Izv.) Tu so razširjene! if^fr^n IffS ^Lnnlki Ha Avsirnnarska nrinnrnčlla vHesi- bll° Priporočljivo, poslati kakega zastopnika vesti, da je Avs.roogrska priporočila velesi- h kocferenci v London. Zadevo so prepu-
lam enotno upravo Albani e. Zadeva e še t||| provizorni vladK
tajna.
Vojni minister von Auffenberg odstopi ?
Grški in srbski cilji v Albaniji.
DUNAJ 9. (Izv.) Iz Grške v Italijo > došle ladje javljajo, da so Grki btizu mesta DUNAJ 9. (Uv.) V poznih večernih Santi Quaranta izkrcali blizu 10.000 mož, urah se širi tu vest, da je stališče vojnega da izvojujejo omenjeno mesto. Tudi se trdi, ministra von Auffenberg zelo omajano. Go- da hočejo Srbi zavzeti Valono, a to je ne-vori se še celo o njegovem nasledniku, kar verjetno, ker se srbske čete sedaj radi pre-postane baje sedanji inspektor armade ba- mirja ne morejo gibati ron Conrad von Hčfzendorf - Seveda te, Pfed Skadrom se bojujejo? vesti še niso potrjene, a Izvirao Iz dejstva,; p....... n /T . KT V/ * . A.„n
da Je danes bil minister pri cesarju v avdi-:, DUNAJ 9 ^ .N- Fr. Pr - je dobila jencj	1	iz Bara vest, da Turki v Skadru še ne vedo
1 ^' .....	. . .	- za premirje in so radi tega poskusili iz-
Cesar Viljem pravi, da vojne ne bo. i pas^ |n p;odfet| črfl0g0r8k, sokleFp. Turki So
BEROLIN 9. (Izv.) Neki nepolitični	strahovito streljali na Črnogorce, ki so jim
oseti je cesar Viijem izjavil: Ne razumem,	vztrajno odgovarjali zakaj se razburjenost še ni polegla In zakaj Drinopolje se bode udalo? strah pred vo no še nI izginil, ko e vendar .	^ /T x ^ . VT v .
nevarnost vojnih zapletijajev definitivno od-	„	9-	Dopisnik New York
1	Heralda javlja iz bolgarskega glavnega
; stana, da se pripravlja Drinopolje, da se ' preda. Žurnalisti so bili pozvani, da se naj KOLIN OB RENU 9. (Izv.) Oficijozno pripravijo, da sprejmejo Bolgare v mesto, se poroča iz Berolina, da do sedaj ni no- Turkom nameravajo zasigurati časten odhod.
benega dokaza za poostritev avstro-srbske krize. Enoglasna privolitev v konferenco in politična zmernost, ki jo je opažati na
stranjena.
Dobri znaki za bodočnost.
Turki protestirajo radi Bolgarov.
PARIZ 9. (Izv.) Iz Carigrada se javlja, strani Bolgarije, ki ' je voditeljica balkanske da bodo Turki protestirali pri velevlasteh, zveze, to sta dva znaka za voljo velesil in da so Bjlgari naskočiii Drinopolje še enkrat balkanskih držav, da se razmere kmalu in 5 ur potem ko je že bilo premirje pod-
ugodno urede.
Angleži pozdravljajo obnovitev trozveze.
pisano.
Bašibozuki na delu.
LONDON 9. (Izv.) Iz Carigrada javljajo,
LONDON 9. (Kor.) „Standart« piše: da so bašibozuki na galipol skem polotoku Nemožno bi bilo najti vzroka, da se Nem- strahovito divjali nad tamošnjim krščanskim,
čiji, Avstroogrski in Italiji ne bi častitalo na *eč*n0™ grf,,udA8tyom' \ Qa»P^ obnovitvi trozveze. Na dogovoru niso ni- jf urškl ^ajmakam Armence kpmaj za-
česar izpremenili, vsled česar ostane vedno	-
samo defenziven. Tak je bil celih 30 let, ne k drugtva avstrijskih sodnikov.
kot grožnja, nego kot opora za evropski;
mir. Upajmo, da bode ta sporazum tako DUNAJ 9. (Izv.) Včeraj se je vršilo tu učinkoval vso nadaljnjo dobo, za katero vseobče zborovanje društva avstrijskih sod-je bil sedaj dogovorjen.	. nlkov. Predsedoval mu je predsednik IJub-
7adeva Prnrharke in Tahvia • |Janskega deželnega sodišča, dr. Eisaer, ki /.aaeva rrocnazKe in ianyja. je izjavi, da odlož, predsedstvo društva,
DUNAJ 9. (Izv.) Od izborno poučene ker se Je pojavil med njim in med justič-strani te nam poroča, da so prišla na Du- nim ministrom spor. Minister hoče namreč ■aj poročila, na podlagi katerih smatrajo omejiti in vplivati na delovanje društva, dogodivščine konzulov Prechazke in TahyJa Navzoči zborovalcl so predsednika demon-
v Prizrecu in Mitrovici za prav neznatne in malopomembne. Sedaj še pričakujejo, da se vrne konzul Edel s svojega pota, da označi rezultat svojih preiskav, na podlagi katerega bode Avstroogerska umerila svoje korake proti S b»jl.
(Veliko krika je bilo skoro za — nič. Ured.).
Bolgarski glas v društvu slovanske vzajemnosti.
PETROGRAD 9. (Kor.) Na čast novemu bolgarskemu poslaniku BobČevu je
strativno pozdravljali
Uvod h češko nemškim pogajanjem.
DUNAJ 9. (Izv.) Danes opoldne se je vršilo posvetovanje ministrov pod predsedstvom grofa S urgkha. Bavili so se ponovnimi češko-nemškimi pogajanji na Češkem. Prisostvoval je tudi cesarski namestnik na Češkem, knez Thun.
Zasedanje sobranja.
SOFIJA 9. (Kor.) V soboto se sestane sobranje, ki bode votiralo proračun.
Rusinsko univerzitetno vprašanje in Poljaki.
LVOV 9. (Izv.) V četrtek se bode na Dunaju bavil poljski klub z rusinskim univerzitetnim vprašanjem. Načelnik poljskega k'uba je povabil na Dunaj deputacijo poljskih dijakov iz Lvova.
Novi dunajski župan. DUNAJ 9 (Izv.) Vsi znaki kažejo, da Je kriza dunajskega županstva prešla v odločilni stadij. Župan dr. Neumayr bode gotovo odstopil, njegov naslednik pa postane dosedanji podžupan dr. Porzer.
Vojaški atašeji so v Sofiji. SOFIJA 9. . (Kor.) Vsi tuji atašei I, ki so bili prideljeni bolgarskemu glavnemu stanu, so se vrnili od tam v Sofijo. Kitajci rabijo posojila.
LONDON 9. (Izv.) Iz Pekinga Javljajo, da se kitajski finančni minister skuša sporazumeti z neko evropsko skupino finančnikov, ki bi Kini posodila 25 milijonov sterlingov. V četrtek se bode ta skupina zbrala v Londonu k posvetovanju.
Kitchener postane podkralj v Indiji.
LONDON 9. (Izv.) „DaiJy Mail* je prejel iz Kalkute poročilo, da bode imenovan za indijskega podkralja lord Kitchener.
Bolezen v srbski kraljevski hiši.
BEROLIN 9. (Izv.) Iz Beiegagrada javlja „Vossische Zeitung", da se Je zdravje kralju Petru zelo poslabšalo. On se baje pogosto onesvesti. Pa tudi princ Gjorgje ima črevesno bolezen, ki se kronično javlja.
Radi tujega poneverjenja v smrt.
HELS1NGFORS 9. (Itv.) Ravnatelj podružnice banke Forening se je ustrelil, ker ga je oškodoval za 240.000 K ravnatelj banke Idman, ki je založil ponare|ene menice in denar poneveril.
Češki oficir padel pred Drinopoljem.
PRAGA 9. (Izv.) V bojih pred Drinopoljem je padel tudi bolgarski oficir Vladimir Verič, ki je rodom iz Češke.
Skoplja ne bo več ?
BELGRAD 9. (Izv.) Skopljani so baje zaprosili srbsko vlado, naj prekrsti mesto Skoplje na čast srbskemu prestolonasledniku v Aleksinac.
Smrt pod ledom.
ASCHAFFENBURG 9. (Kor.) V sosednem Paulsbachu se je včeraj igralo na ledu 7 deklet v starosti od 8 do 12 let. Nenadoma pa se je udri 2 cm debeli led in vsa dekleta so izginila pod vodo. Pri tem jih je 6 utonilo, dočim je sedmo rešil njen brat. Mrtva trupla so že našli.
Pismo iz Bolgarske.
Sofija, 6. decembra. Bolgar8ko-grškl spor. — Bolgarska zahteva. — Solun. — Bolgarska ima več izgub nego Grčija vsega vojaštva na bojišču. — Grški izgredi v Solunu. — Prebivalstvo za Bolgar je.
Tukajšnje časopisje se sedaj obš rno bavi s takozvanim bolgarsko grškim sporom, ki ga z ozirom na vladni „Mir* vendar niti ni. Glavno vprašanje v tem tako pravzaprav ne eksistirajočem sporu je solunsko vprašanje, vprašanje, komu naj pri-?ade Solun: ali Grkom, ali Bolgarjem.
Glede na obstajanje spora so si posamezni bolgarski listi zelo nasprotni, vendar so pa vsi edini v vprašanju, čigar bodi Solun, namreč bolgarski. Istega menenja je tudi oficijozna »Bolgarija*, ki se je v včerajšnji številki bavila v obširnem članku s spletkami, po katerih naj bi Solun postal stalna grška last. List pravi kar najodločneje, da se to ne zgodi nikdar in da Suiun nikakor ne more ostPti v grških rokah, da-siravno so Grki takoj po zavzetju mesta uvedli grško civilno upravo. Značilna Je naravnost sledeča pripomba omenjena lista: Naj je civilna uprava mesta v grških rokah, |e vendar vojaški poveljnik v mestu Bjlgar in železnice so v rokah Bolgarjev. Usoda Macedonije se je odločila pri Lozengradu in Liile-Burgasu, kjer so biii Turki strahovito tepeni. V nasprotnem slučaju bi bili Turki mogli pobiti zaveznike vsakega posebej.
Solun ne more nikakor postati mednarodno mesto, pravi omenjeni list, kajti odtrgati Solun od Macedonije bi se reklo ho-teti ustvarjati zlo za bodočnost. Mi imamo pravico do Soluna, kajti naše žrtve znašalo do sederadesettisoč mrtvih in ranjencev.
Z druge strani, gotovo tudi dobro informirane, pa se zatrjuje, da Grčija ob sklepanju balkanske zveze ni zahtevala zase drugega nego Kreto, dočim pa jej je Bolgarska brez vsega nadaljnega prigovorjanja priznala pravico, da sme zasesti vse turške
otoke v Egejskem morju in še Težalijo, kolikor je ni se v grških rokah. Bolgarska Je sprejela na svoje rame drugo, mnogo važnejšo nalogo, ker je morala postaviti vse svoje moči proti Turkom, koncentrirani turški armadi, poleg tega pa še poslati ea vojni zbor v Macedonijo. Grki so poslali en oddelek vojaštva proti Bitolju, drugega pa proti Solunu. Bili so tepeni pri Banici, in bili bi tepeni tudi pri Solunu, da niso dospeli Bolgar|I pravočasno na bojišče, povzročili s svojim prihodom velik st ah v sovražniŠkih vrstah in tako prisilili Turke pod Hasan Tahsin pašom, da so se vdali. Hasan Tahsin paša se pač ne bi bil vdal, ako bi ne bil v resnici tudi premagan. In naj bi bili Grki premagani še enkrat, bi bila s tem najbrž zaigrana usoda cele vojne.
Solun je po zgodovinskem pravu bolgarski in če bi bili Bolgariji hoteli zapustiti Solun ali sploh ne reflektirati nanj, bi bili lahko sprejeli sicer zelo ugodne ponudbe velesil, ko so hotele celo vprašanje rešiti mirnim potom. Sedaj pa presega število naših izgub na mrtvih In ranjenih število vsega na bojišče dospelega grškega vojaštva, dočim pr. so Grki imeli zelo malenkostne izgube, a vendar hočejo imeti od vsega največji dobiček.
Navedel sem le nekaj primerov, kako piše tukajšnje časopisje o tem sporu. — Ljudstvo je prepričano, da mora biti Solun bolgarski, posebno ker se ču|ejo vedno bolj čudne vesti o postopanju Grkov v Solunu.
Tako se poroča, da so Grki prišli v veliko navzkrižje s Francozi zaradi svojega nekvalificiranega postopanja napram fran-cozkim državljanom. Posebno pa se je baje pritoževal francoski polkovnik Foulon, ki je bil poveljnik orožništva v Solunul V smislu pogojev za vdajo Soluna je bilo namreč izrecno poudarjeno, da 2000 mož broječe solunsko orožništvo obdrži svoje orožje, da more eventualno pomagati pri vzdrževanju javnega miru in reda. Sedaj pa se le polkovnik Foulon brzojavno pritožil pri generalnem nadzorniku orožništva, generalu Baumannu, da so Grki res pustili orožnikom njihovo orožje, da pa so jim pobrali vse drugo in prav posebej še ure In denarnice. Sploh pa so se pritoževali vsi v Solunu bivajoči Francozi o velikanskih nadlegovanjih po grškem vojaštvu. Tako Je pisala n. pr. gospa Sinonova, hči nekega francoskega generala, ki biva že deset let v Solunu, pariškemu „Matinu*, da Jo je silno sirovo napadel na ulici neki grški aktivni Častnik, ker Je dala štirim sestradanim turškim vojakom hleb kruha, vsled česar Je prišlo potem do spopada med občinstvom In še drugimi grškimi častniki, ki so prišli na pomoč svojemu tovarišu. Ko se Je omenjena gospa pozneje pritožila pri francoskem konzulu, Jej je odgovoril, da je tako preobložen s tekimi pritožbami, da bo težko mogel ka| ukreniti. Na drugi strani pa se splošno hvali in priznava vzorno in vljudno ponašanje bolgarskega vojaštva, ki nikomur ne stori nič žalega.
Z ozirom na take razmere in dogodke je pač umljivo, da Grki v Solunu ne uživajo bogzna kakih simpatij in da se tudi prebivalstvo samo želi, da se priklopi Solun Bolgarski.	_
Politikujoči generali.
Kdor pazljivo čita dunajske liste, opaža, da se v njih vedno pogosteje oglašajo razni cf cirji — nižji in višji, aktivni in taki .izven službe* — s svojimi nazori militarlčne naravi o vojni na Balkanu. Poleg tega pa tudi s svojimi političnimi nasveti za rešitev spora s Srbijo in dosledno temu z vso balkansko zvezo.
Navadno se ne oziramo na ta razna menenja gospodov publicistov v vojaški uniformi. Tudi jim ne zamerjamo, ako tu pa tam ubirajo kako struno, ki ne zveni ravno posebno prijetno na ušesa v ustavni in demokratični državi. Saj umejemo, da gospodje že zbog svoje vzgoje ne morejo drugače, nego da presojajo vse stvari s svojega posebnega vojaško-stanovskega stališča. Sedaj pa se (e oglasil v listu „Die Zeit* neki feldmaršallajtnant, ki razvija tako — recimo — drzovite nazore, da res ne moremo molčati iz razloga, ki ga hočemo na zaključku podčrtati.
Naj podamo najprej markantne stavke iz dolgega članka.
*
* •
„Ruski zapeljivec meče sedaj svoje mreže, da bi ujel Romunijo, kažoč Jej na neodrešene brate, ki onkra| Karpatskih gora Ječe pod pod strašnim madjarskim jarmom. Od druge strani pa naj Romunija pričakuje od Avstrije, da Jej pribori deželo na desni strani Donave v kompenzacijo
Stran II.
EDINOST" št. H44.
V Trstu, dne 10. decembra 1912.
za velikanski prirastek zemlje, ki je pr'pal Bolgariji.
Vendar Je rešitev tega vprašanja precej enostavna. Če Avstrija pošlje So ooo mož proti Nišu, a Romunija do 120.000 mož v Severno Bolgarijo v smeri proti Sofiji, pa bi bili ti dve državi v par tednih militarično in politično gospodarici na Balkanu ter bi mogU diktirati mir.
Impertinenten ton in smešna nadutost srbskega naroda, — ki je bil doslej militarično malo renomiran in ki so mu zmage proti Turkom le zbog nezaslišano ugodnih okolnosti kar same padale v roke — bi se kmalu spremenilo v ponižno beračenje za mir in milost.
Zasmehovana Evropa bi kmalu na usta Avstrije in Romunije pokazala gospodi na Balkanu, kdo da je gospodar. Romunija pa bi si mogla vzeti, česar potrebuje! Radi Albanije ne bi bilo nobenih težav več in o srbskem pristanišču
ob Adriji ne bi bilo več govora____!"
*
* *
Kakor vidite, je njegova ekscelenca, gospod feldmaršallajtaant v „Zeit* zelo rezek mož, ki bi znal na najenostavnejši način v najkrajšem času in najradikalneje' s 100 000 mož, da rešiti vse probleme, ki vznemirjajo Evropo;!(v zvezi z Nemčijo)
strehe, besede, ki bi jih moral že vsled svoje militarične znanosti devati na zlato tehtnico, potem nam ta nastop v „Zeit* kaže — na patologićno pojavo. N'fcd) nam ne more reči, da pretiruierno, aH da nas vodi pri tem — recimo kar naravnost — nezvestoba do lastne monarhije. Narobe! Oglašamo se marveč kakor Avstrijci, ki so nam stoteri interesi spojeni s to monarhijo. Pravi razlog, da se oglašamo, pa je še te v pripombi uredništva, ki na* opozarja na moment velikega pomena. Vsi avstrijski nemški listi — vladni, poluvladni in dobrovoljno* vladni — zatrjajo, da glavni vzrok upornosti Srbije proti naši moiarhiji ie v tem, da tam cfclrji pclitukujejo in da je ravno seda| n ihov vpiiv odločilen za državno politiko Srbije!
Sedai pa prihaja dunajska „Die Zeit* z nagiašašanjem, da je navedeni članek spisal vojaški dostojanstvenik, ki pa radi svojega službenega položaja ne more ime novati svojega imena. Torej je to aktiven c. in kr. feldmaršallajtnant t
Će ljudje v takem položaju govore v svet, da moramo mi premagati Srbijo v najkrajšem času z 80 000 mož, Bolgarsko
moramo v isti čas zadaviti Francijo in
bar z enim samto mahijajem bi razkosal! vstrahovati Rusiji, in če vemo, kako do-ves zamotani vozel balkanskih vprašanj! stopni so izvestni hura patri;orje za take klice
*
* *
AH njegova vojaška vojevitost ni izcrpljena s tem. Njegovi nasveti so istotako enostavni in lakonični tudi glede drugih problemov, radi katerih gredo menenja posameznih evropskih držav v navzkrižje z njegovim, gospoda feldmaršallajtnanta menenjem. On bi najprej kar po blisko?o obračunal z
—	Rusijo. Mož ne pozna nikakega diploma-tizlranja: on je mož odločnega čina Udi proti Rusiji. Ne diplomatizira, ampak govori naravnost, od srca, kakor mu je jezik zrastel: pravi možsi ponos ne le pred malimi, ampak tudi velikimi troni — slovanskimi. Nič se ne boji zamere, nič ne povija svojega menenja v dvoumne diplomatične floskule, ampak govori naravnost in brez vsth obzi rov: Rusija je sovražnik vse srednje Evrope, in, kar se tiče Avstrije, je nje volja najslabša / Vse dobrikanje Rjsitt tu ne koriti nič. Med Avstrijo in Rusijo ne more biti govora o dolžnosti in pravici, ampak le o sili — tako napoveduje on kategorično. Zato naj se preneha vsako škiljenje v Pe-trograd, vse sramotno prosjačenje za mir Evrope je brez smotra in mu mora biti konec. Rusijo je možno ukrotiti le s strahovanjem.
* * *
V ta namen pa treba izvršiti neko drugo delo: zamašiti treba vir, iz katerega dobiva Rusija oporo. In to je — Francija 1 To je tista intamna alijancaJ! Iz tega dejstva sledi velisa politična formula, v kateri je ključ vsega politično-strateg Čnega položaja. In tu sledi recept: „Vlasti bi morale na način, ki bi izključil vsak dvom iskati: Rusija ne sme mobilizirati l In Če bi se Rusija ne posorila tej zapovedi, naj se trozveza vrže z vsa silo na Francijo in jo ttduši poprej, nego more Rusija nastopiti z vso svojo silo. Kakor vidimo, meni mož, da bi tudi obračun s Francijo zahteval le par tednov. Saj pravi celo, da je že materijalna in morallčna premoč Nemčije same tako silna, da ni dvomiti na bližnjem uspehu! Le ena sama dobljena bitka na francoskih tleh bi zadoščala, da bi se Rusija odcepila od zveze s Francijo. 7a formula bi zagotovila mir za vse čase.
*
» *
Mala senca dvomov lega g. feldmaršal-lajtcantu vendar na dušo. Boji se, da prihaja malce prepozno s svojo kratko, ali gigantski koncipirano formulo. Pomirja ga pa zopet ogromna teritorijalna razsežnost Rusije. Predno more le-ta mobilizirati vso svojo vojsko, bi bil obračun s Francijo l2hko že izvršen. Zato bi želel le primerne odločnosti v Berolinu, kjer naj bi zavladal duh Friderika Velikega in Bismarcka. (Ti tega Bismarcka, ki je na impertinenten način izzval vojno proti Avstriji leta 1866., ki je pozneje sklenil z našo državo zvezo, naperjeno proti Rusiji, a za hrbtom Avstrije zvezo — z Rusijo !!) Od duha v Berolinu in ne od dobre volje Petrograda je odvisen mir. A če ta ni možen, pa bodi zmagovita vojna! 1
Gospoda feldmaršallajtnanta odlikuje
—	kakor vidite — nenavadna mllitarična podjetnost, ki utegne biti zelo hvalevredna s posebnega vojaškega stališča, ki pa bi mogla postati usodna, ako bi si jo pustili sugerirati oni, ki so odgovorni za vse tiste velike interese monarhije in njenega prebivalstva, ki jih ni smeti presojati samo s staliiča vojn'ške — ambicije in ki se ne rešujejo na vojaških vežbaUščih.
Da razvija kak lajik, kakov navaden državljan take misli, bi Jih mogli pisati na račun strankarske ali nacijonalne enostranosti. Cim pa mož, ki stoji tako visoko na lestvici militarične hierarhije, tako lahkomišljeno meče v svet besede, ki mcrajo učinkovati,
na korajžo, potem to ni več prazno besed čenje neodgovornih žurnalistov, potem je to zelo nevarna igra, ker se ne smemo več čuditi, da i&vestni ljudje kar ne morejo dočakcti krvavega plesa: je to izzivanje dogodkov, ki bi vso Evropo pritegnili v svoj vrtinec. A kdo more prerokovati, kakov bi bil zadnji konec klanja vseh proti vsem ? 1!
Ali uredništvo lista „Dle Zeit" nam razodevlje še nekaj drugega, morda še nevarnejšega, nego je to vihanje rokavov g. feldmaršallajtnanta. Sporočilo v pripombi uredništva ne zabranjuje, da bi si nastop g. feldmaršallajtnanta absolvirali Ie s pato-logično pojavo. Zatrla namreč, da so izvajanja avktoija duhovit in očividen izraz nazorov velikega dela častniškega zbora avstrijskega ! !
Tako torej I Srbi|i štejejo z avstrijske strani politikujoče oficirje v največji greh. Tu pa doznajemo, da isti greh obstoja tudi v Avstrij'. Tu se z očevidno In nevarno tendenco posebno naglaŠa stališče politikujo-čih oficirjev, ki naj se uvažuje kakor odločilen faktor. Najnaravneja stvar na svetu bo odslej, ako bedo enunci|acije oficirjev po listih tvorile moment vznemirjenja za našo javnostl/
Roko na srce, gospoda avstrijski diplo-matje: v kako luč moralo priti razmere v naši monarhiji, ako v isti hip, ko diplomacija izjavlja, da hoče prijateljskih odno-Šajev do Rusije, in ko tudi naglaŠa, da ruska diolomacija pritiska v Belem gradu za ohranitev miru — ako v isti hip, pravimo, aktivni c. in kr. visoki vojaški dostojanstveniki razglašajo v javnih listih, da je Rudija sovražnik, proti kateremu je možna le ena edina taktika — moči in sile ! !
Občni zbor katol. pol. društva za koroške Slovence
se je vršil 28. novembra pri Trabesingerju v Ćelovcu. Sprejele so se naslednje resolucije :
1)	izprememba deželnega volilnega reda v demokratičnem smislu in razdelitev volilnih okrajev po narodnosti volžlcev;
2)	ureditev šolstva v slovenskem delu Koroške na ta način, da bo učni jezik vseskozi slovenski, delitev deželnega šolskega sveia in deželnega kulturnega sveta po narodnostih ;
3)	najodločneje se protestira zoper sistematično izrivanje slovenskih železničnih uslužbencev, zlasti sprevodnikov na državni progi med Celovcem in Jesenicami, proti krivicam pri sodnih uradih, kjer se nam naj povrne vsaj status quo in proti nastavljanju kurzovcev po jezikovno mešanih krajih, ter zoper vsaktero upoštevanje falzifikata zadnjega ljudskega štetja na Koroškem od strani katerekoli javnih oblastij v katerekoli namene.
Občni zbor je zahteval od vlade, da onemogoči vodopravni zakon v sprejeti obliki § 53. ki omogočuje razlastitev vodnih sil malih posestnikov in obrtnikov po vele-kapitalistih in zahteva od slov. delegacije, da se iz nova zavzame za odpravo vnebopijo-čih krivic, ki se gode koroškim Slovencem pil sodiščih, v šoli in pri c. kr. drž. železnicah in evetuelno izvaja najostrejše posledice.
Opomba: Res stvarne zahteve, ko bi le bila moč v Astriji, ki bi to izsilila ! Naši slovanski poslanci menda tudi nimajo moči. Premalo so upoštevani. Morda pa vendar ne ostane vse le na potrpežljivem papirju! Korošci res ne morejo deij čakati rešitve I
tt
Kandidatje narodnega delavstva
za volitve v predstojništvo
Zavarovalnice zoper nezgode na delu" so:
I. KATEGORIJA (selena glasovnica)
Obrati: prevozna in sklad, podjetja. Za prlsednlka: Nikolaj, Dordej delovodja,Balkana', Trst.
Za namestnika: Fran Gruden, lesni delavec, Trst. I C. KATE OO KIJA (rdeča glasovnica) Obrati: rudarstvo, plavžarstvo, kovi-narstvo, stroji, orodje.
Za prlsednlka: Janko Stahan, strugar v arzenalu, Pula.
Za namestnika: |akob Trošt, mehanik v Trstu. VI. KATEGORIJA (bela glaaovnioa) Obrati: Papir, usnje, mizarski in kmetijski obrati, mlini.
Za prlsednlka:
Fran Gomišček, mizarski delovodja v Podmelcu.
Za namestnika:
Ivan Filipčič, mizarski pomočnik, Trst.
Ti kandidati so postavljeni od skupnega narodnega volilnega odbora sporazumno z delavci! Volitve se vršijo sicer 20. t. m., vendar radi discipline in kontrole Vas poživljamo, da pošljete pravilno podpisano glasovnico Vašega obrata čimprej načelniku narodnega volilnega odbora g. dr. Edvardu Slaviku, odvetniku v Trstu (Narodni dom).
Narodni volilni odbor.
kakor da meče goreče baklje v slamnate1 predek znanosti".
Uretralne bolezni, prostatis, uretritis, cistitis in druge spolne in mehurne bolezni se uspešno zdravijo s prlzuanimi konfeti C3siie. Čitajte oglas na 3. strani pod „Na-
Domače vesti.
Modrovanje slovenskega učitelja. Prosim, da objavite, g. urednik, to, kar sera slučajno izvedel danes od zanesljive strani. Pred kratkim so pokopali v Skednju mater neke slovenske učiteljice. Laški oddelek ljudske šole je v počaščenje spomina raj-nice zbral znesek v prid Legi nazionale. Enako bi moral po raenenm neke slovenske učiteljice storiti za CMD tudi sloveiskl oddelek, ki obstoji iz 34 učiteljev in učiteljic. Predlog je padel. Zakaj? Zato, ker so se nekateri izgovarjali, da se drže sklepa, da opuščajo vsako nabiranje denarja v šoli, a učitelj O—c je itraodroval klslico: Ni prav, da darao za CMD, ker bi se s tem zamerili • Italijanom in našemu voditelju Križanu, ki bi j mislili, da kljubujemo italijanskemu oddelku, Iker je dal za Lego.
S tem narodnim In modrim učiteljem se Škedenjci lahko ponašajo, zlasti, ker gospod meče ljudstvu peska v oči s tem, da je č!an kakega narodnega društva.
Volitve v ,Delavsko zavarovalnico proti nezgodam" in slovansko delavst o. Stem dne*n«m redom se je vršil pred včeraj-.Šr.jira (v nedeljo) doooldne v veliki društveni dvorani NDO dobro obiskan shod, ki ga je sklicala „Narodna delavska organizacija" v Trstu. Shodu je predsedoval odbornik centrale g. Verčon, poročal pa predsednik NDO dr. Vekoslav Klsovec, ki Je v svojem poročilu temeljito razjasnil pomen „Delavske zavarovalcice proti nezgodam".
Ta zavod Je socijalen zavod m ima 10 \ milijonov prometa na leto.
Do sedaj so se nahajali v vodstvu tega zavoda italijanski socijalni demokratje in kamoristi, ki so delovali vedno v Škodo slovenskemu delavstvu. Slovensko delavstvo Je v veliki večini, zato bi se lahko polastilo vqdst?a, ako bi bilo zavedno in bi se zanimalo za tako važne delavske institucije. Govornik je pojasnil, kako se voli in kako agitlrajo nasprotniki in se pripravljajo na te volitve.
Nato je govoril strokovni talnik Brand-ner, ki je navajal razne slučaje, ki se dogajajo v tem zavodu na Škodo našemu delavstvu. Poživljal je zbrane delavce, da se poprlmejo živahne agitacije ta teden, da zmagamo, kajti z našo zmago se bomo otresli krivic, ki se nam gode v Delavski zavarovalnici proti nezgodam dandanes.
K besedi so se priglasili še Jerič, Va-lenčič, Grgina in drugi. Vsi so se pritoževali proti zapostavljanju slovanskega delavstva ] v „Delavski zavarovalnici proti nezgodam".
Tajnik Brandner je nato prečital kandidatno listo, ki je bila objavljena v nedeljski Ste liki „Edinosti".
Kandidatna lista je bila sprejeta enoglasno. Poživljajoč k energičnemu delu, je tov. Verčon zaključil ta važen shod.
Javen shod NDO v Trebčah. Preteklo nedeljo popoldne se je vršil javen shod j NDO v kons. društvu v Trebčah. Ob veliki udeležbi zbranih delavcev in kmetov iz Trebič in drugih vasi, |e otvorii shod tajnik Brandner v imenu centrale ter pedal besedo poročevalcu dr. Josipu Mandiću, ki je govoril o predmetu: Narodna delavska organizacija in okrličansko delavstvo.
Govornik, ki so ga poslušali zbrani delavci in kmetje z velikim zanimanjem, je najprej govoril o takratnih razmerah, ko se ustanovila „Nar. del. org." Nato je pojasni!, kako post|aajo okoličanske fasl vsled industrializacije vedno bolj odvisne od mesta. V Trebčah in drugih okoličansklh vaseh so primorani kmetje (kajžarji) iti delat v mesto, ker se ne morejo preživljati na svojem zemljišču, od katerega morajo plačevati veliko davkov. Mesto se Širi vedno bolj. Oddaljenejše vasi, kakor Trebče, postanejo morda že v 20 letih predmestje.
Razmere ubogega prebivalstva v teh vaseh postajajo vedno slabše. Velikih posestnikov je v teh krajih zelo malo, skoraj vsi so kajžarji, revni ljudje, ki so odvisni od dela svojih rok.
Zato pa mora biti tržaška politika — demokratična. Govornik poživlja, da se pridružijo delavci „Narodni delavski organizaciji", ki bo posredovala za nje potom posredovalnice dela službe, kmetje naj pa se pridružijo .Kmetijski družbi".
Govornik je končal s tem, da naj ne z besedičenjem in puhlim navdušenjem, ampak z resnim in premišljenim ter vitrajnim delom skušamo priti do boljših razmer.
Nato so še govorili deželni poslanec g. Ferluga, ki je poudarjal, kakšna velika moč je v združitvi, v edinosti in slogi; g. Križ-raančič, ki je povedal znane stvari; g. Mo-žina pa je govoril o raznih zadevah v Trebčah.
Strokovni tajnik Brandner je imel daljši zaključen govor.
Ta shod je pokazal, da se zaprlčne živahno gibanje tudi med okoličanskim delavstvom.
Telovadno druSto „Sokol" na Opči-nah priredi v nedeljo 15. t. m. veselico pri katerej se uprizori enodejanko „Brat S 'kol*4 in spevoigro v treh dejanjih „Kovačev študent". Ker je čisti dobiček namenjen prepo-trebnemu Sokolu, se nadeja odbor obilne udeležbe.
Božičnlco priredi ženska CM podružnica v „Narodnem domu" v Trstu kakor običajno v sredo pred Božiči t. j. 18. t. m. popoldce. Letos sodelujejo otroci CM šole v Trstu s posebno krasnim programom. Opozarjamo torej že seda| si. občinstvo, da se vdeleži v velikem številu te lepe prireditve. Ka'tl tudi čisti dohodek te veselice je namenjen za obuvalo in obleko ubogim otrokom I
Zdaj ko so začele naše pridne nabi-ralke svoj križevi pot od hiše do hiše, prosimo prav lepo si. občinstvo, naj Jih lepo sprejema in kolikor kdor more, bogato obdarja. Saj se nabira za naio malo slovensko rajo, kateri hočemo in moramo priboriti lepšo prlhodn)ost!
Rojanska podružnica CMD je priredila v nedeljo popoldne svoj Miklavžev večer, ki je napolnil do zadnjega kotička dvorano konsumnega društva, ponajveč z mladino, ki je nestrpno pričakovala Miklavža in njegovih darov. In ko je potem prišel in nagovoril otroke in starše ter nato začel radeljevati svoje darove, pridnim igrače in slaščice, hudobnim pa šibo, tedaj je veselje prikipelo do vrhunca. Podružnici najprisrč-nejša zahvala na veselju, ki ga je napravila mladim slovenskim rojančankam in rojan-cem! Ob priliki Mlklav evega večera se Je zbrala tudi primerna svota za Ciril in Metodovo družbo, na Čemer prisrčna hvala darovalcem!
Zahvala. Podpisani se tem potom naj-prisrčnejše zahvaljujem vsem, ki so količkaj pomagali, da je letošnji sokolski družinski večer tako lepo uspel. Iskreno se zahvaljuje velecenjeni gospici Thalerjev!, ter gg Poliču in Untervegerju za blagohotno sodelovanje. H/ala tudi našemu zavednemu občinstvu, ki se je, kakor vedno odivalo sokolskemu pozivu.
Veseličnl odsek tržaškega „Sokola".
Tržaška mala kronika.
TRST, 9. decembra.
Bosenski mohamedanci se vračajo. Z Llcjrdovlm parnlkom „Urano* |e včera| popoldne dospelo v Trst 476 bosenskih mohsmedancev, ki so dobili od vlade dovoljenje, da se smejo povrniti v domovino. Med njimi Je tudi neka| žensk in otrok. Vsi so bili Izkrcani v lazaretu pri Sv. Jerneju, kjer ostanejo tri dni pod zdravn'Ško kontrolo. Stavili so Jim tudi osepnice. Tudi parnik se nahaja v lazaretu.
Tatvine 32?etni dninar Dominik Qon iz Tržiča je bil a.etiran v prosti luki, ker je ; ukradel 4 in pol kg sladkorja.
tiSTREDNi BANKA ĆESKtC*
ODHDITCI CM PODRUŽNICA v TBSTU
oru m I LLt.PI :: ?!ini del fjiteeosso i n
Vloge na knjižice 47«% 57,% po od| povednem roku Premijne vloge 5°/# Stalne vloge 5%. Vloge po tekočem n: računu po dogovoru najugodnejše, n:
VADIJE ii KAVCIJE - ■ • MENJALNICA-
Uradne are od O. 12.V, dop ina.1/! 6 pop.
Hočete imeti dobro obleko In po ceni? »M Armnndo Levi, sgsfis
V Trstu, dne 10. decembra 1912.
„EDINOST ' 344.
Stran III
—	15letni natakarji vajenec na I>y-do7em parnlku „Helouanu", Dunaičan El vard Mu ler, je ukradel prvemu natakarju omenjene ladje, Maksu Marenziju 15 fran kov in dva šilinga.
—	V Buzet pristoini 18letni dninar Matej Krivec je ukradel svojemu gospodarju Štefanu Fatku v ul. Crossda št. 3 kovčeg s perilom in obleko. Obenem je izginile tudi srebrna ura z enako verižico in aceti lencka luč za kolo. Krivec je bil aretiran, toda kovčega ni bilo več.
—	I*an Tuban in Josip Mlasar sta se ga snoči nekoliko navlekla in sta precej vi n|ena srečala pred vrati neke tolerarčm hiše v Starem mestu 191etnega Alojzij Merška, dninarja iz Sežane. Ta |e porabil priliko v to, da Je obema pobral uri z ve rižicema. Toda Mlakar ni bil tako pijan, kakor njegov tovariš, in Je stekel za tatom, ga ujel in izročil policiji.
Javno nasilstvo. 24'etni Josip Fede-Tigo, kovač, rodom iz Benetek, stanu|oč v ulici Pozzo blanco Št. 6, se Je snoči skregal s tovariši, s katerimi Je igral moro" v gostilni v ulici Lazzaretto vecchio št. 45 Ko je prišel mirit stražnik, Je Federig* skočil nadenj in mu zbil čelado z glave. Končno pa so ga le spravili razgrajača v luknjo.
Hud berač. 38letni Just Rabec, mešetar, stanujoč pri Sv. Mar. Magd. Zgornji Št. 334, je šel v mestno ubožnico prosit podpore. Ker pa ni bila prava ura, mu je rekel vratar, naj se vrne v pravem č-isu. Rabca Je to tako ujezilo, da je začel zmer jati vratarja in tudi biti s pest|o po nJem. Končno je bil aretiran.
Porotno sodišče.
Predseduje dež. sod. svetnik Mlnio, prisednika sta dež. sod. svetnik bar. Fur-foglia in sodnik dr. Luccardi; državni pravd-nik dr. Zumin.
Obtožena sta: Andrej Čokelj, rojen v Trstu l. 1870., in Emil Kubik, rojen v Trstu I. 1891., ki sta obtožena in sicer prvi hudodelstva goljufije in poneverjenja,
drugi pa hudodelstva goljufe.
Prvega Je branil dr. Mandić, drugega pa dr. Robba.
Ootožn ca pripoveduje, da se Je Andre| Ćokelj, ki Je bil na parniku Austro-Amerikane, .Lauri", drugi komisar, izkrcal na povratku iz Amerike v Neapoiju in da se ni več vrnil na ladjo. Obenem je žn|lm_ izginil z ladje tudi neki Pipan, ki se je na Čokljevo odgovornost brez vožnjega listka vozil iz Amerike.
V tem pa Je potem kmalu dobilo zastopništvo Austro Amerikane v Milanu brzojavno naročilo, naj izplača kapitanu Gerolimichu 500 K. Prišel je v resnici človek drugi dan oo denar in ga odnesel. Bil je to Čokelj. Kmalu potem pa je dobilo zastopstvo Avstro Amerikane v Genovi nakazilo, naj izplača istemu kapitanu 2000 K. Tu pa so nekoliko sumnjali in tako je prišla stvar na dan.
Izkazalo se je, da je bil inkasant obtoženi Č kell, odpošiljalec brzojavke v Milanu pa obtoženec Kubik. „
Pri razpravi je CokelJ priznal goljufijo v škodo milanski agenturi, odločno pa zanikal ono v škodo genoveške, ki jo je hotel izvršiti Pipan na svoj račun.
Kubik je zatrjeval, da nI vedel, zakaj gre, ko mu Cokelj poslal v pismu dve brzojavki s prošnjo, naj jih odda. Oddal jih Je, ker je hotel storiti s tem prijatelju uslugo.
Med razpravo je prišlo do precej burnih prizorov med braniteljema in predsednikom, ki ie celo grozil braniteljema, da jima odvzame besedo, če bodeta preveč izpraševala Branitelju dr. R >bbl je kratkomalo prepovedal izpraševanje obtožencev. Ko le na stopit glavna priča in je dr. Mjndič hotel staviti priči nekatera vprašanja, je predsednik izjavil, da ne dovoljuje vprašanj, nakar Je dr. Mandić rekel, da sploh ne bo več vpraševal. Predsednik ga Je nato poklical k redu. Stvar je bila zabeležena tudi na zapisniku.
Končno so porotniki pri Coklju potrdili vprašanje na goljufl|o v škodo milanski agenturi Aust.-Americane, toda za znesek pod 200 K, drugo vorašanje na poizkušeno goljufijo za znesek 2000 K pa so zanikali, kakor tudi vsa ostala vprašanja. V Kubi ko vi zadevi pa so porotniki zanikali vprašanje na goljuf jo.
Sodišče je prisodilo Coklju nato 4 mesece zapora, a ker je bil 4 mesece in pol Je v preiskovalnem zaporu, so ga takoj izpustili v svobodo, Kubik pa Je bil oproščen
Pravorek porotnikov je presenetil poslušalstvo in sploh vse, a skoraj bi rekli, da je kolikor toliko vplivala nanj neumljiva strogost predsednikova napram braniteljema
Danes se vrši razprava proti morilcu Del Tinu. _
Društvene vesti.
Občni zbor „Slovanske Čitalnice" se
vrši danes zvečer ob 81/. v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so Jako važne društvene zadeve. Prvi občni zbor v mesecu fuliltf Je bil pičlo obiskan in zato je bil pre-
nešei? na z,rao- Z oz'rom na t0 Je Pričako" vati zi1 danes obi,nega obiska.
Podružnica ».Glasbene Matice" v Trstu Danes ni pevske vaje, jutri v srei« ob 8 ie vaja za mešan zbor.
Pjevanje za Sv etosa vsku Besjedu počelo. — Večeras imadu sosjrani \ bltt u 8 sati. Gospodjice, kc Je misle sudjelovati l> horu neka večeras svakako dodju, jer se časnije neće više primati novi člano'i-ce Pjevanje se obdržava u Srpskoj školi (Vine Bellini 7 I.)
Šentjakovska mladina je vljudno vab I ena na zaključno sejo, katera se bo vrš danes, v torek zvečer točno ob 8 v go-t ln .konsumnega društva" v ul Gluliani. N^-prošen Je tudi start odbor, da se te se:e vdeleži.	_
Mar. del. arci**r»izsci|a
Javen shod parketnih stavcev se U
vršil v petek zvečer v društveni dvcr*n> NDO. Na shodu sta govo>ila predsednik skupine tov. Zorza in strok, tajnik B andrer. Nasprotniki, ki so bili oovabtjeni, niso imeii korajže priti na shod. Poročalo se |e o raz merah parketnih starcev in organieacijl tt o zahtevah, ki Jih stavlja vodstvo »kupint do mojstrov, da ne smejo sprejeti na de!< neorganiziranih delavcev. Vzdignilo se U tudi protest proti onim, ki nameravajo izpodriniti slov. parketne stavce in jih nadomestiti z nemškimi. To se nasprotnikom rt posreči, kajti močna organizacija pre reč njihove slabe nakane. Govorilo se Je tudi t, volitvah v „Delavsko zavarovalnico prot< nezgodam".
Parketni stavci, vsi v „Nar. delavsko organizacijo" I
Skupina delavcev tovarne .Llno-leum". V sredo ob 7 zvečer sestanek * društvenih prostorih pri Sv. J-ikobu (blizu »Jadrana41.
Prip. odbor mizarske skupine NDO
vabi ra'Zfiie na važen sestanek, ki b< lutri ob 8 z ečer v društvenih prostorih v ul. Sv. Frančška Št. 2
Odbor zidarske skupine NDO. Dane (v tort-k) ob 6 zvečer odborova seja.
Skupina pekovskih pomočnikov NDO ?abi pekovske pomočnike na društveni sestanek v četrtek ob 10 predpoine v društ prosknh. _
Vesti iz Qoriške.
Iz Ajdovščine. Čudne razmere v naš predilnici v zadnjem času nas silijo, da se oglašamo. DocedaJ se Je nedeljsko delo — popravljanje sirojev, snaženje Itd od 8 do 12 dopoludne — računalo in plačevalo zb celodnevno. Sedaj pa hočejo plačavati samt za 4 ure. Vodstvo se izgovarja, da ima tovarna zgubo vsled balkanske krize. Mi pa vidimo, da gre izdelana roba takoj izpocs rok; a vemo tudi, da je imela tovarna pred krizo in še prej izrednih dobičkov, mi pa vedno enako plačo.
Pred par leti se Je ugnezdlla v tovarno poročena dvojica tujcev. Od tedaj sprav Ijajo vedno več tujcev k nam. Gotovo Ima dotičnik kake odstotke za to. R-zun tega se vsi na novo prihajajoči tujci pri oni dvojici oa hrani. Poskrbela Je tudi, da je prišel viši mojster Furlan, tukajšnji domačin, v nje sorodstvo — potom ženitve. To naj bi bilo ako bi ne bilo to na škodo nas domačinov. Če prav Je domačin, gre e. viši mojster s svojim vplivom bolj na roko tujcem. Tako prihajajo ptujci, ki Jih morajo noši delavc
Črno na belem
vidite tukaj tvorniško znamko
,pravega : Franckovega : pri-.........
datka za kavo".
Prosimo Vas, pazite, ker se dobivajo tudi ponaredbe.
Tovarna v Zagrebu.
Tvornička znamka.
V. d. p. štev. 526081.
NOVO!	Najboljše 1912. W NOVO!
Novoletna šaljiva dopisnica
kafcor je še Di bilo. Vsaka do ion^ca najbo 5a, nedoumljiva, humoristična, senzacijonalna. Vsaka, tud najmamša pošil^Uv je dnbro b irtirana in vsaka dopisnica v thvitcu.
Mi Imamo edini razprodajo.	Iščejo se zastopniki povsod.
n ŠTeT" 'po8,ljki K- Habighorst & Co., Bochum i. W.
'A 10 "	3■ -	Poštni predal 149.
Povzetje 40 vinarjev več. — 8urejema ne za plačilo znamke vseh dežel sveta.
Čevljarski zadruga v Mirnu
ed'na JugOS O- Zadruga ima lastne prodajalne: izdeluje vjAkovrit-
uflnci,a frk aro ▼ t*r»tu Barriera vecchia 38 in ne čevlje, ki v lič-_ *	via dei Rettori 1; v Gorici, trg noiti in trpemnoiti
Ce. »jev. av Antomi i. v Splitu, ul. Sta- prekose vae prol* 7 prodHllFlk ?edl)0 svetebluo n,ga 8uHh. - CENE ZMERNE, vode tuflh t*rdk.
Št. 1062 - 12
Razpis drsite.
Podpisaro županstvo razpisuje grad D bčinskega vodovoda v Dragi, kater* je pToračunjena — izvztmši kopanje, že-leznine ter nepre^. idj« ne troške na kron 2464*—. Pismt-ne ponudbe je vložiti pri županstvu najkasneje do 15. t. m. in sicer s 5 9/0 varščino gornjega zneska. Tozadevni načrti so v obč. pisarni na ogled Županstvo si pridržuje prosto izbire Tied ponudniki.
Županstvo Ocizla
v Klancu, 5. d c. 1912
Župan: KOROŠEC.
Zobotehnik iz Nemčije
Josip Konig
diplomiran na zobotehnični akademiji v Parizu,
■■■ TRST •*■
ulica S. Nicoid št. 18. II. n. Plačila na mesečne obroke. H
PRLMfl
pravi po4p talk 1j k v-č.ka. el'jfat'D, higijeni jen in t. p«-£ea se dob>
v ul. B lv* dere 49
v trg <>"> z usnjem la čev'Jaraklm potreb-ičlnaml, kjer se Izdeluje tudi zgornje usnje za čevlje. — Prlper«6a s«
IVAN SIMONIĆ.
Razglas.
Prodajal se bode dne 15. t. m. na
prostovoljni občinski dražbi
javen prostor „pri Pilu" vasi v Kobdilju.
Dražba bode omenjeni dan ob 3. uri popoldne pri podžupanu gosp. Mahniču v Kobdilju. Prostor je na najlepšem kraju ter pripraven za zidanje. Dražbeni pogoji se zvedo pri županstvu v Štanjelu. Cena za vsak □ seženj je 2 kroni.
Županstvo občine Štanjel.
Nova slo venska
trgovina izgotovljenih oblek
ter domačega in inozemskega blaga za moške obleke
MARTIN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19
Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega izdelka«
Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne.
r
■ • <
Napredek vede!
• •
Najenergičnejše se zdravi sifilis s svetovnim sredstvom
IORUBIN GASILE
H	I1UUI
H Trst.
gabi
Stotine zdravniških potrd 1 potrjuje, da se uretralna zoženja, prostatitis, uretritis in mehurni katarji «	m « • _ _ ■ 1 _
korenito ozdravijo s KOllIOlil 00.811©.
Konfeti Cattile urejajo urini-anje, ne da bi bilo treba zelo nevarnih cevk, odpravljajo in ablažujejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zoženja ({iro BtauuB, uretritis, cistiti-s mehurae katarje, kamen, nesposobnost z* zadržavanje urina, sluzaste tekove itd — Škatlja konfetijev Ca«il« K 4"—.
Iorabin Casile, najboljše pro'.isifil tično in poživljajoče krič stilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti Bifilidi, anen iji, impotenci, kosto^oli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežfro izgubi Bemena, poluc'jam, spermatoroi, ateriliteti, neurasteniji, energičen razkrojevale- uTinove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casile K 3m50.
Vbrizganec Caaile zdravi beli tok, akutne in kroniine katarje, vaginitis ure-tretis, ecdometritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizgaaca Casile K 3'50.
Kdor Želi večjih pojaBnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Oasile Trrt. ki poda odgovor z obratno pošto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni iz elki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — ZilOfia 7 TrSU: laflO Lai2, lBKiria S6rra?alj0.
elki JI
Slavuemu občinstva na z nanj a m podpisani, da sem kupil
ŽGANJARIVO
v ulici delle Acque 22 (blizu bolnišnice)
kjer bodo na razpolago najraznovrst-nejši likerji v buteljkah in na liter, kakor tudi najfineji tropinovec, pristni kranj-tsansm ski brinovec in drugo. SUSlSSu
Za obilen obisk se priporoča udanl
Anton Ferhavo.
E9
Soi&n IV.
KDLNOST" št. 344.
V Trsta, dne 10. decembra J<>»2.
Še le izučit', vedno do boljše plače, nego domačini.
Pohujšanja, ki se dogajajo med temi tujci in tujkami, presegajo vse meje. Pred par tedni je moralo vodstvo odpustiti trojico radi nenravnostnih dogodkov na stanovanju. A ker niso mogli nikjer dobiti dela, Jih je vodstvo čez tri dni zopet sprejelo I! To bržkone po prizadevanju višega mojstra, ki člane NDO prizira in jih zaničuje.
Tudi strojevodja M. Je tak naš prijatelj. Sili delavce, da morajo ostati na delu 48 ur za plačilo, odmerjeno za 36 ur, češ, da saj po noči lahko sede. A če mu kdo oporeka, postaja viši mojster po svoji navadi oduren.
Mi spoštujemo svoje predpostavljene, ali da bi nas za naše težko delelo Še zaničevali, tega ne prenašamo. Tako je delal svojedobno Kovač, dokler ni bila mera polna.
V	kratkem skličemo shod NDO, na katerem bomo razpravljali o vseh teh nepravilnostih. A danes že apeliramo na gospoda ravnatelja, naj nam ne pušča kratiti plačila, zasluženega s krvavimi žulji ter naj se ne daja voditi od priliznjencev na Škodo poštenega delavstva. Z veseljem konštatujemo, da je skoro vse delavstvo učlanjeno v NDO. Tako Je prav I Saj ne gre za drugo, nego za naše delavske pravice.
Iz Koprive. Dan za dnem Je čitati o raznih prireditvah v korist Rdečemu križu balkanskih držav. V ta namen je priredil tu odsek našega društva „Zarja" v nedeljo dne 1. t. m. veselico z jako bogatim sporedom. Vspeh veselice je bil kljub slabemu vremenu povoljen v vsakem obziru. Vse točRe programa so izvajali izborno; posebno je ganila občinstvo do solz deklamacija mlade Crnogorke (Jurkice Markovičeve) ,Bojna pesem" Stritarjeva. Pevske točke je pel precej dobro domači pevski zbor pod spretnim vodstvom g. A. Šonca. Zopet nov dokaz, kaj vse se daja doseči z združenimi močmi.
Z leti bi bilo, da bi se slične prireditve prirejale bolj pogostoma mladini v spodbudo, narodu v korist.
Čisti prebitek veselice v znesku K 50 smo poslali v Trst za Rdeči križ balkanskih držav. (Opomniti je, da je naše Županstvo tudi nabralo še K 39 v isti namen). Naj-toplejo zahvalo izrekamo tem potom vsem, ki so na kakoršensibodi način pripomogli do te prireditve.
Razmere v Renčah. Samovoljno postopanje župana v Renčah, g. Andreja Merljaka, je izzvala nezadovoljnost, ki je prikipela sedaj do vrhunca. To splošno nezadovoljstvo le našlo krepkega izraza v nezaupnici, datirani od 25. novembra in podpisani po 7 podžupanih, oziroma starešinah. 34 občlnarjev pa se je obrnilo na c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici s prošnjo, nai takoj razpiše občinske volitve, ker Je sedanjemu občinskemu zastopu že z dnem 2. Julija pote&la doba. V tej vlogi je konstatirano, da župan sklicuje seje in daja sklepati ob nezadostnem številu starešin, oziroma namestnikov. Tudi so zastonj vsi pozivi, naj župan predloži denarni dnevnik v vpogled. Vsi sejni sklepi ostajajo le na papirju in z občinskim imetjem gospodari le župan samovoljno. Tako je a. pr. sklenil občinski zastop, da se napravi čez Vipavo brv. Župan pa je predložil deželnemu odboru načrte za napravo mostu, s čemer bi bili spojeni veliko veči troški, ki lih občina ne more zmagati (do 140.000 kron).
Tudi se g. župan tožari z občinarji — posebno s starešino Pahorjem — radi žaljenja časti. Radi svojega postopanja je moral tudi že odgovarjati pred sodnijo, a kmalu se bo zopet vršila razprava. V konflikt z oblastjo Je prišel tudi, ker je brez oblastvenega dovoljenja širil neke plakate po vasi. Sploh je izključeno vsako harmonično delovanje med nJim Jn občinskim zastopom na korist občine. Česa moremo pričakovati od vladanja župana, ki ima zoog svojih lastnosti celo v svoji lastni družini zastrupljene razmere ?! I Ob takih razmerah trpe koristi občine in splošna blaginja. Zato mora biti enkrat konec takim razmeram. V ta namen se je tudi predstavila posebna deputacija na names.ništvu v Trstu, kjer je prejela najbolja zagotovila, tako, da smemo upati, da te razorane razmere v Renčah pridejo kmalu do zadovoljive rešitve in da dobimo občinski zastop, ki bo v miru in složno deloval za b agor občine. Samo prosimo c. kr. oblasti, posebno pa okrajno glavarstvo v Gotici, naj ne zavlačuje stva:i marveč naj jo reši v najkrajšem času.
Vesti iz Istre.
Ljudska knjižnica v Pazinu. V zadnjih heh mesecih je prišlo 15 novih obiskovalcev. Posojenih je bilo v mesecu septembru 130 knjig, v oktobru 70, a tekom novembra 95. Opaža se, da Je število izposojenih knjig v zadnjih 2 mesecih padlo vsled nekih sprememb v vodstvu knjižnice. P® sedaj se je od početka leta izposodilo 1500 knjig, lanskega leta pa 1085. Te številke nam kažejo, kako potrebna Je bila ta Javna knjižnica za naš narod v mestu Pazinu. Z druge strani vidimo, da knjižnica konstantno napreduje.
V	zadn|i čas Je zopet — primerno svojim skromnim dohodkom — nabavila nekoliko vrednih knjig. Posebno se najtop-leje zahvaljujemo gospej Pavli Baričevlčevi, vdovi po pokojnem finančnem višem svet-
niku, ki Je tej knjižnici darovala 83 kn]lg. Naj bi jo posnemali tudi drugi na tem polju. G. Fran Matejčič, c. kr. dež. šolski nadzordnik, je daroval 10 K.
Ponovno apeliramo na našo javnost, da podpira prizadevanja uprave te knjižnice da bomo mogli čimprej rešiti tisto nalogo, ki Jo ima knjižnica. S prosveto k svobodi!
Druge slovenske dežele,
f Gregor Pikel. Iz Postojne smo do bili sporočilo, da Je tam v nedeljo ponoči umrl po dolgem bolehanju g. Gregor Piki žinan postojnski. Pokojnik je. umrl v dobi 54 let. Njegovo delovanje kakor župana je bilo uzorno v vsakem pogledu. Ali tud* kakor človek, trgovec in rodoljub Je bil le v čast Postojni. Bil Je član mnogim narodnim društvom, a posebno delaven je bil kakor predsednik CM podružnice. Umevno torej, da žaluje po nJem vsa mestna občina postonjska. Žalujoči rodbini izrekamo naj-iskreneje sožalje na tej težki izgubi. Blagemu Gregorlu Piklu pa bodi ohranjen trajen hvaležen spomin. Pogreb se bo vršil danes v jorek ob 2 popoldne.
Izvršivši ta čin pijetete apeliramo na člane mestnega zastopa, naj si izvole novim županom moža, ki bo vreden naslednik pokojnemu Županu Piklu.
Volitev zastopnika v okr. šolski svet za velikovškl okraj se je vršila v pone deljek 2. t. m. In je sijajno izpala. Slovenski kandidat, župan občine Klobasnfce, Ferd. Krajger p. d. Žloker, je prodrl z 16 glasovi proti 12, ki so bili oddani od nemŠkutarjev za gosp. Nlederdorfer|a iz Žel. kaplje. Pač lahko bi imele občine dva zastopnika v šolskem svetu, ko bi se naši slovenski žu pani otresli narodne mlačnostit Česti'a m o prav iz srca krasui zmagi I Živel naš župan Krajger!
iAROVl
—	Za magdalensko CM podružnico Je nabrala Rozalka Bačerjeva pri pogrebu pok Franceta Bačerja 8 K.
—	Za moško CM podružnico so nabrali med sorodniki svati 27. nov. m. m. v Avberu v rodoljubni hiši Ukmar 24 K, v spomin na poroko Gizele in Frana Petriča. Denar hrani uprava.
—	Uradniki I. skupine so darovali za slovensko šolo za mesec december K 35 33. Srčna hvala!
Mi-?Qr>eI/i delovodja i?če alužhe. Naslov pove mudrom inseratni oddelek EdinoBt;. 2756
I onn nncoctun d0BedaJ * lePem redu>
W|IU [luovolvu, se odda v najem zaradi drugega posla. Kavcija 3000 K. NaBlov pove inser. oddelek Edinosti.	2757
3|*nn ||n.0 proda po ceni. Kerda, Volčja-IBpe KUZe draga, Vila Anda.	2749
Ipton deček, ki govoti slovensko in " IO ID leII italijansko, se išče za razna-šanje. K. Ovenkel, Corso 8t 32.	2753
Odda
ae soba za žensko. Ulica Ireneo della Croce št. 10, pritličje.	2754
Sobo
meblirano odda slovenska rodbina v najem. Farneto 43, II. vrata 16.	2755
Korespondent "br7ataki io nemil[i jMik
iSča trajnega nameščanja
Cenjene ponudbe pod šifro „Marljiv" na inserstni oddelek Edinosti.	2256
Obetala iz medi £T83Voe
Oaserma 14. Umberto Gesca, trgovina z železnico.
l/imiiiflm Železo, stare kovine : Anton Cerneca, IVU PUJ6m Trst, nI. Olmo Bt. 12.	1733
IleniiA« 86 odpre danes v Bojanu »t. 4\ U S IH 11 d RUDOLF KOŠUTA.	2736
Flnhl*Q šivilja se priporoča častititim gospem. U U U Id Naslov pove Edinost	2737
Stari časopisi (papir) r^M
ZglaBiti B8 je v upravi ..Edinosti".	1142
Moderne spalne sobe Zg'^ZT
delo izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Belvedere 28, ogel Torqnato Tasso.	720
Ženske lasi
izČešljane in rezane kupujem po dobri ceoi. A. Šebelt vlasuljar, Trst, via Carducci 9.	1865
ZDRAVNIK
Dr. D. KARAHAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos)
ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št 12
od 11 Vi do IVa in od 4Va do 5Va popoldne. TELEFON 177/TV.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od gosp. Ivana Stibilj iz Štorij št. 28
lesno trgovino
in prodajo drv za kurjavo
na drobno in debelo.
Cene najnižje, postrežba točna. — Slav. občinstvu se najtopleje priporoča udani
Josip Čermelj
trgovec z lesom in gostilničar v Sturjah St. 28 p. Ajdovščina.
KonceslonH zobotehnfk g
ALEKS. LUKE S
Trst, ulico Ruoua 13. -
■ Sprejema: od 9-12 in od 2-5. •
POZOR trgovci
m in gostilničarji! ■■■
Po najnižji ceni in vsaki dan sveže
dunajske klobase 2:2;?
Jetrne in krvave klobase se dobivaj vsako soboto in sredo.
Za naročila se priporoča |ygn $|||)3I1 Trst, ul. S. Sebastiaro 6.
U B
Trgovina izgotovljenih oblek
za ženske in punčke
AMELIA MARTiNICO
Nova ulica 41 TRST Via Nuova 41
— BOGAT IZBOR —
vsakovrstnih zimskih oblek za Ženske in punčke volnene in od fuStanja.
Ženske veatalije. = Izbrano perilo.
Vaprojemajo se naročila po mori.
Naj zmernejše cene.
■ I
Vek. Petrov®
čevljarski mojster
Trst, ul. Barr. vecchia 40
Zaloga Izdelanih domačih Mm
Sprejemajo se naročila po meri
Gostilna ,pri Deteljici'
v Trstu, ulica Belvedere 7.
Podpisana naznanjam s tem uljudno, da sem prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran po najzmernejLh cenah ; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom za abonement na hrano.
Z odličnim spoštovanjem
ANGELA KJUDER, lastnica
BARUCCč
MIZAftSKI MOJSTER
Trst, ulica San JFrancesco 3'^ssis! 2
Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na željo se menjajo pasovi In zmetl Jac 6- 79 r« solne del« In •« ne bali konkurence
Kuhalo« priprave is aluminija,	sta-
kleni o«, noži in vilice, planinska paEoe, piv prave u led, ieleza, snežni obroči, nahrbtniki.
Vsakovrstne obleke:
Sweatar, planinske lilače, gamala, Capi— iz Ciste volne, rokovice.
Steklenice Helios, več dni gorke is mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti za gospoda, traje«, ovratnice, zapestnice lo nogovice.
Za člane športnih in planinskih đroHev
IC POSEBNE CENE.
Športna trgovina Strukel
Hira S. Antomo 12 (nasproti Krel iMlopji)
F
IG

■i TEODOR KORN ji
Trst, uL Miramar Stv. 71
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste.
PREJEMAJO 8E VSAKOVRSTNA = liELA iy POPRAVE = V PO NIZKIH CENAH •.»
:: Delo dobro in zajamčeno. :: TBlel. 25-26. □ Poslovodja: Franj« Jenka.

3=G
i
Priporoča se nova prodajala* jest v I u in kolonljalnega blaga
Emilio Cioccolanti
Trst, ulica Olulia št 32.
Velika izbera čajnega masla, vina pive in likerjev v steklenicah.
OTF Zaloga obuvala
ana in l&etna delalnioa ■■■■
PAVEL ViSINTINI
Trst, dL Glosue Carducci 27.
Velika izbera mo&kih In ženskih Čevljev. - Poprave ee itvr&njejo točno in solidno
pc zmernih cenah
t
Novo bonsumno druJtoo
Trst, ul. Lazzaretto vecchio št. 31
priporoča svojo gostilno
Toči izvrstna vina : dalmatinsko, istrsko in belo vipavsko. Gorka in mrzla jedila. Dobra kuhinja. Točna in cena postrežba.
SLOVANI DOBRODOŠLI!
tržailu posojilnico in Mlnita
V lastml hlfiL
reglstrovaaa zadruga z :: ontjenln poroštvom u
Telefon št. 952.
Trst Plozzo Casermo 2V I. n. (nhod po Slavnih stopnicah).
Intllit t1o(« ipnjim od rnktp, če
kodi mi ud tn	M II 01
Jih obrestuj« ^^F H [4 |0 Itital dtTtk od hranllalh vlog pl*čaj« sav od nun. Vlaga m lahko po »o krono Posojila daja aa vknjiibo po dogovora
tenjioe po 67* »tava
Jo 61' '/. ia ■» aatortlmaoljo aa dalj-o dobo po dogovora
o o
Urada* aro: od 9.—12. ar« dopoledo« in od 3.—6. popoladn«. IsplaiaJ« ■* vsaki daa ob uradnih arah. — Ob nedeljah ta p rasni ti h j« urad uprt.
Poitaa - branllnlćel rafiun 816 004.
Hi« sajaederae)« «r«j«a« varaoatao eeiloo ca ihruk* vred n m*, papirjev, llatt« Ni. kakor kadi braallet prti««, ■ katariau M aajojipelaeja aavaja lUditi svojo daco.
rsi £
IXa obroke!
Velika salona udelanik oblek
Vtilka Izbera vsakovrstnih oblek ca gospodo In Ćačk«, juken), povrinlko* >*• kakovosti. — Specijaliteta v veznjl.
Telila Izbera rolBeitecm bla^a. NijzmerneJ&e oeae.
Adolf Kostoris - Trst
S. Oiovanni ttev. 16, !_ aadztrople. zraven .Buftet Automatlco-.
Telefon ll. 251, Rim. II.	_
INI
SV
»*»
1 s