Ji -h,. /C „, $Ј/ ' .: ^ \ * 1»«y25fiSEsSr»«» v eäräfeavi SHS pav? тгИпгп a. w Naročnina lisi«: Celo leto K 120' pol leta ■K 60*--, č*fd'leta K 50’—. Izven jagoslavlje-; Četo leto K 150’—. Inserati ali oznanila se 'zaračunajo po dogovoru ;-pri večkratnem Jnseriranju ■ primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, inse^ale In -reklamacije. ••• -— Teleioii št 220. iftU yT Л ' .. - j Hv/'/'Xv-'.r;H-; -' ■ ' 32. đn SfililÄ Posamezna številka slane 1 кгоцо. Neodvisen političen list 2a slowensko ljudstvo „Straža® izhaja v poruicljek, sredo ia petek. Uredništvo in npravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. —-------------Telefon št 220. 31. jsnmapj» 1901. Imetnik XIII. Radičevščina. Radie napoveduje, da pride kot zavojevalec tudi v Slovenijo, to svojo grožnjo podkreplja takoj z dejanji, — Odšel je na agitacijsko potovanje v hrvaško Zagorje, prireja shode ob resi Sotli, tik na Štajerski meji, kamor vabi Slovence. Hvali se, da obiskuje njegove shode tisoče Slovencev z onstran meje. 'Agitatorje pošilja v Slovenijo na shode drugih slovenskih političnih strank. Uspehi gotovo niso tar« M, kakor se hvali in ako bi hoteli zadevo vzeti preveč tragično, bi delali samo zanj nepotrebno reklamo. Tako izrazito demagoško gibanje, kakor je njegova stranka, mora 'delati s presenečenji in z bobnanjem in nasproti) -vali mu bomo najbolje, ako razkrinkamo njegovo zunanjost in odkrijemp — njegovo pravo jedro. Hrvaška Radičevščiua Џ priklila iz podobnih Razlogov, kakor ruski — boljševizem. Taki pojavi so mogoči le ,samo tam, kjer je ljudstvo politično in kulturno Še jako nerazvito, ki gre bolj za instinkti, kakor pa. za razsodkom, je socijalno in družabno neorganizirano in vsled tega dostopno vsakemu de-•magoškemu hujskanju. 'Ako se tako ljudstvo toliko Vzdrami, da vsaj podzavestno čuti, da ni v,se prav in da se mu godfi neka krivica?, a k temu še pride zmožen in brezvesten demagog, ki brezobzirno izrabi tako ljudsko razpoloženje, nastane lahko veliko ljudsko gibanje. Trajnega obstanka tako valovanje nima, četudi gre včasih zelo visoko, Čez nekaj let pa. zopet izgine navadno brez sledu, a škoda, katero povzroči, je lahko velikanska. Dokler bo Radičevščina omejena .samo na Hrvaško, ne bo mogla pov -zročiti večje nesreče in Jbo slednjič razpadla sama v sebi, ako bi pa v tisti meri, kakor na Hrvaškem, pognala korenine tudi med Slovenci, pov -zroči lahko razpad države. Seveda ne bo prišlo do tega nikoli, ker so pri nas popolnoma drugačne razmere, a vendar ne smemo zajairati oči napram tej nevarnosti. Pri nas--imamo hvala Bogu politično znatno izšolano ljudstvo, ki se že 50 let udeležuje političnih bojev in zna razločevati program od fraze, brbljave od dokazov. Naš kmet je že zavestno opredeljen po strankah, čita neprestano Časopisje. Naš kmet ima že znatno narodno in državno zavednost, Iazunie takoj, da bi bila samostojna in nevtralna republika Slovenija nemogoča — v tem slučaju bi bilo že bolje, da takoj vse zasedejo Italijani in bi prebivalstvo imelo vsaj ono oporo, katero lahko velika država podeli svojim pokrajinam. Tudi naše delavstvo, ki je v našem političnem življenju že zelo važen činitelj, je že opredeljeno po strankah, strokovno organizirano in zavedno. Naša inteligenca tudi ni — kljub vsem svojim napakam — tako oddeljena, od ljudstva in od njega osovražena, kakor pa hrvaška. Zlasti pa ima duhovščina še vedno znaten vpliv na ljudstvo po deželi in ne bo prepustila radičevcfem polja tako brez od -pora, kakor se je to večinoma zgodilo na Hrvaškem. Baikansko-podonavska zveza. Radič zamore pridobiti samo razmeroma majhno število nezavednega m neorganiziranega ljudstva, enako izgubljenih eksistenc, nekaj zmešanih glav ih ideoloških teoretikov ter lan tastov, kakor se pojavljajo v večjem številu vedno po velikih političnih preobratih, ter nekaj podkupljenih duš Radie ima — o tem se sedaj ne moriš dvomiti — stike s Habsburžani, Ho,-thy.iem in d’Annunzijem ter z vsem; veleizdajalci, ki rujejo v tujini nreji naši državi. Za ypakega, kdor bo'-- , ca država ne razpade, mora biti vsak stik z Radičem izključen. V odporu proti njegovim napadom na Slo 'em jo bodo vse slovenske politične stranke tvorile enotno bojno Črto, čeprav vsaka z drugega stališča. Majhni državni teritoriji obstojala pri sedanjih gospodarskih razme -rab le težko in bodo v bodočnosti vedno težje, Z njimi je kakor z gospo -danskimi podjetji a Velika podjetja 11-bijajo mala in mala stremijo, da V se združijo v večja. Ce pogledamo našo državo, vidimo, da je njen obseg razmeroma zelo velik, toda če pogledamo na zemljepisni položaj, vidimo, ha jo premajhen za mirno politično življenje in samostojni gospodarski razvoj prebivalstva. Zgodovina priča,da so bili na Balkanu,, kadar je bil razdeljen v mnogo državic, neprestani in zelo o -krut ni boji, Tako je bdo v sitarodav -nosti pred Aleksandrom Velikim. Ko so nad Balkanom zavladali Gr-ko-Makedonel in pozneje Rimljani, je bil mir, Цо .so se naselili Slovani in jo Balkan razpadel na več državic, jo krvavel skoraj tisoč let neprestano v najokrutnejših bojih. Za turškega go-spodstva je zopet"zavladal mir,' ko so se krščanski narodi oprostili in ustanovili svoje državice, so zavladali med njimi boji. Ta pojav ni slučajnosten , in posledica značaja naroda ali vlado Ule p nosti vladarjev. Ta pojav je neizogibna posledica gospodarskih razmer in zemljepisnega položaja Balkar na. Balkan ima tako lego,, da mora biti politično združen pod enotno vlado in mora imeti enotno gospodarsko politiko. Mnogo državic na Balkanu pomeni medsebojno vojno; ako je Balkan združen, je mogoč enotni gospo -danski . rvzvoj,, Severno mejo Balkana tvori Do -• näva. Ta mogočna reka ni samo ve -ko vH a naravna, meja, ampak je tudi široka naravna cesta med Balkanom in srednjo Evropo, Zgodovina kaže , da je vsakdo,.-- kdor je zavladal, nad Balkanom, skušal obvladati tudi ob -donavsko črto. Gospodstvo nad Balkanom brez gospodstva nad spodnjo Donavo je nemogoče. Kdor pa hoče ob vladati Donavo, mora posedati oba bregova in širok pas kraja na levem bregu, obvladati mora tudi nad veli -kimj rekami, ki se iztekajo v Donavo. Naravna meja Balkana so Še le Kar -pati, v Alpah pa« razvodje rek, ki se iz Alp iztekajo v srednjo Donavo, Radi tega vidimo, da je, vsakdo od sta -rega Trajana sem, kdor- je posedal Balkan, skušal obvladati tudi donavsko nižino, tako Bolgari pod Krunom in Simeonom, Bisantinci pri vsaki pri liki, Srbi, Turki, Obratno, kdor je posedal. donavsko nižino, je segal čez Donavo na Balkan: Tako Franki , Nemci, Madžari, Avstrijci, To ni imperializem, ampak zakrni prirode, ki žene narode. Napačno in površno je vse vojne, ki *10 še bile v zgodovini, Radičeva zmaga bi pomenil v. 1. Razpad vere invers-k e g a mišljenja. Radič je na Hrvaškem največji nasprotnik vere , auhovščme in katoličanstva sploh. Radič ni liberalec, kakor so drugi * On izpodkopuje med ljudstvom kabli cänstvo praktično, ne pa teoretično, Zna se prilagoditi celo vsem verskim zunanjostim, on se javno prekriža in ■rahli,, svoje shode začenja s: Hvaljen Je^us in Marija!“ Za vnjega je vse to samo stara, častitljiva, narodna šega, kakor jurjevanje ali kresovanje. Radič je veren človek, toda njegova vernost je brez krščanstva in katoličanstva, katoličanstvo mu je samo častitljiva narodna Šega, katero, spoštuje in so ji klanja. Predvsem pa skuša sistematično izriniti duhovščino iz jav -nosti in ji izpodkopati vpliv. 2. E a z‘p a d države. CJovek, ki stoji v zvezi z vsakomur, kdor je zoper našo državo, izpodkopuje temelje te države. Vrgel je frazo nevtralne hrvaške republike, ker ve, da je ш nezavedno ljudstvo taka "fraza zapeljiva, isiotako bo pa Radič tudi ve- razlagati enostavno kot pojav imperializma ali vladohlepja vladarjev. Iskati moramo globljega vzroka v pri-rodnih zakonih in gospodarskih postavah naroda. Vsak organizem se sku -Sa ohraniti in razširiti, a pri tem zadene cesto v boj s sosednim orgarnz mom, To velja tudi za narode in dr -žave, Ce hočete, je to boj za obstanek m nagon samoohranitve narodov. Trajni mir na Balkanu in v Po -donavju bomo Še le zagotovili, ako se ustanovi balkansko-podonavska zveza, ki bi obsegala cel Balkan, donavsko nižino in alpski svet do razvodja rek, To se pa ne sme izvršiti z vojnami, kajti narodi na tem ozemlju so tako različni, 'da M nasilje nikdar ne pri -peljalo do uspeha, ampak bi vsi narodi izkrvaveli, kakor je izkrvavel Balkan pred turškim prihodom. Izvršiti sezamore samo tako, da narodi uvidijo neizogibno gospodarsko potrebo in sklenejo med sabo balkansko-podonav-sko-zvezo. To se pa zamore izvršiti samo stopnjema v meri, kot posamezni narodi dozdevajo in uvidevajo to potrebo. Nikar si pa ne predstavlja mo, da se bo to izvršilo potom čisto abstraktnega spoznanja, takorekoč v. • Studijskih sobah učenjakov in v kabinetih diplomatov. Za vsako spoznavanje je reba neeega pritiska in neke sile, fizične, moralne, kulturne^ go -spodarske ali kakršne koli, To velja za posameznika;, a še veliko bolj za narode, V prihodnosti mora torej priti do balkansko-podonavske z vežic J Središče te zveze mora biti naša država. Tc govori že njena zemljepisna lega. Razprostira se v sredini donavsko balkanskega ozemlja po obeh stranehtDonavb, Zavzema srednji Bal kan, del Podonavja in sega v Alpe, ter se opira ob Adrijo. Naravno je torej, da se nji priklučijo drugi deli. Prebivalstvo te 'države je narodnostno enotno, spada k narodnostnem deblu, ki zavzema največji del Evrope in Azije. Take uloge ne morejo igrati narodi, ki so popolnoma tuje rase. Naša država je že sedaj največja in najmočnejša med-vsemi, ki bi prišle v poštev. Naša država mora torej v bodočnosti igrati vlogo, kakor jo je Piemont v Italiji, Isle de France v srednjeveški Franciji, Poznanj v, stari Poljski, moskovska kn ježe vin a v Rusiji. ; Naša naloga je, 'da to uvidimo in pripravljamo državo na to bodočo vlogo. Pripravljati jo moramo s tem , da postane fizično, gospodarsko, mo -ralno, kulturah dovolj krepka, da pritegne ostale dele. To je sen bodočnosti M se mora uresničiti, del, da je taka republika nemogoča . Kako bi si predstavljali slovensko republiko med Avstrijo in Italijo? Ne mogla bi razviti železnic, pošt in 'drugih prometnih sredstev. Ne mogli bi razviti nobene gospodarske politike, o zunanji politiki pa niti ni govora. Taka republika bi bila samo predmet izžemanja za naše sosede. 8. Razpad v s a k e g a s očija 1 n e g a reda. V socijalnem oziru oznanjuje Radič neke vrste kmečki boljševizem. Kmet naj bo vse, vsaka oblast in vsaka družabna vez naj razpade. V Radičevi republiki bi ne bilo mogoče uvesti nobene državne u-prave, javna varnost bi izginila po -polnoma, republika bi ne imela nobenih sredstev, da vzdržuje upravo, razpadla bi vsa prometna sredstva, končati bi se moralo s tem, da bi prišli zopet pod tujčevo peto. Do tega ne pride, ker med.Slovenci ni tal za Radičevščiho, vendar ne smemo biti brezbrižni, da ne na -pravi zmede tudi pri nas. Naša naloga je, da'postavimo napram nji trdno mejo, om'ejimo to kužno bolezen samo na Hrvaško, kjer bo, ako se ne more širiti dalje, izginila samaobsebi. Mariborski grebi. „Tabor je pričel izpraševati vesi. svojim pristašem ter našteva njihove grehe. Po njegovem mnenju je Maribor. strašno grešno mesto, grešniki so prav vsi od prvega do zadnjega, pred vsem pa ni na tukajšnjih demokratih prav nič dobrega, na sebi imajo prav vse narodne naglavne grehe. „Krivci so oni, ki so sedeli na mestnem magistratu mariborskem“ — torej predvsem dr, Pfeifer, ki je magistrova! od. začetka in ostalo uradniš -tvo, 'dr, Leskovar je pri tem prizadet najmanje. „Krivci so oni, ki so sedeli pri vo jaških oblastih (Maister, Qyirn, Bo -čevič, Jakovljevič, Draškovič itd,), krivi so oni od policije (Senekovič), od okrajnega glavarstva, od železnice, od sodišča, krivci so naši politiki brez razlike strank (Voglar, Reisffian,** Ko-dermarf, Lipoid), krivci so ti in oni uradniki, odvetniki, duhovniki, častniki, trgovci, obrtniki, zasebniki, sploh — več ali manj vsa naša javnost.“ — Tako piše „Tabor“. Po njegovem je torej v Mariboru krivo prav. vse, kar leze in gre, ravno bo kvečjemu, kar je okrog „Tabora“, pa še tam ne vse, in vrhu tega k večjemu še kavarna Central. — Razmeroma najmanj konkretnih grehov ima še o -čitati duhovščini Očita ji da M nastopila proti škofu Napotniku, da se nahajajo po cerkvah še nemški grbi in napisi. Povejte, kdaj od ustanovit“ ve naše države je naš škof v narod-« nem oziru dal kakšen povod, da bi proti njem nastopili? Saj registrirate zelo pridno narodne grehe. Ali hočete da bi naš škof v narodnem oziru vzel za izglod vaše prvake, če pa v istem članku priznate sami, da so vsi sira-* paj veliki grešniki. Nemški napisi se bodo tu in tam po cerkvah nahajali še 'dolgo, cela stoletja po razpadu avstrijskega gospodstva. Rimsko gospodstvo je po naših krajih razpadlo, že pred 1500 leti, pa dobimo Še sedaj kamne z latinskimi napisi. Umetnin pač ne bomo uničevali, Če so na njih nemški napisi in od „Tabora“ ne moremo zahtevati, 'da bi naprimer ku -pil Frančiškanom nov križev pot. Nas torej samo veseli, 'da „Tabor“ na mariborski duhovščini ne more najti nobenih večjih narodnih grehov, Pre -pričani smo pa tudi, da tudi demo kratski mariborski prvaki niso tako Strašno črni grešniki, kakor jih slika „Tabor“, četudi imajo marsikatero nerodnost na vesti. Toda naj odgovarjajo sami. Politični pregled. JUGOSLAVIJA. Na sejah k o n š t i t u a n t e 28, in 29. t. m, so bili na dnevnem redu prepiri zastran spremembe poslovnika in opustitve prisege. Govorilo se je od strani raznih poslancev za in proti. Debata o spremembi poslov -nika še sedaj ni končana. Da dobijo Vse politične skupi, ne primerno zastopstvo v ustavnem odboru, si bili prisiljeni vsi politični klubi, ki doslej še niso prisegli, da se podvržejo tej formal teti. Komunisti so prisegli 28, t, m., Jugoslovanski klub pa 29. pod naglasom, da stoji odločno na stališču edinstva države in da ne bo rušil parlamentarnega dela. Doslej: še edino niso prisegli ra-dičevei, ki jih sploh ni v Beograd. Velike so tüdi pi'eklarijo zastran volitev v ustavotvorai odbor. Do sporazuma za skupno listo ni prišlo , ampak fbo brž ko brž postavil vsak klub svojo lastno listo. Baje bodo za-* stopani v ustavotvornem odboru radikali in demokrati v vsak po 11 man -da,tih, komunisti' 8, socijalsti 1, zem-ljoradniki 4, Jugoslovanski klub in muslimapi pa vshk po 8 mandatih« V dobi delovanja ustavnega odbora ne bo Rednih sej konštitu, - 1 .m ЧЈ N wqĐP№W<«Bt>WHIMBttHW6a«n^^ ante, ampak od Časa do Časa. ko se ix>do parlamentarnim potom obravna-' vale razno interpelacije. FRANCIJA. Pariška konferenca zaveznikov se je sporazumela glede raz orožitve Nemčije in povračila škode in obnove. Glede razorožitve se mora Nemčija držati tozadevnih določb ver-s iillske mirovne pogodbe ter konfe -rano v Bruslju in v Spaa. Ako bi pa Nemčija ne izpolnila pogojev za raz orožitev: se prekinejo roki za izpra -znitev Posenja, zasedle se bodo nove pokrajine in v Posenju se bodo uvedle carinske odredbe. Odškodnine in obnovnine jjodo plačah Nemci 220 miljard mark. T kom 42 let mora plačevati Nemčija 12% izvozno takso, katero bo pobirala reparacijska komisija. Ako bi Nemčija ne hotela plačati teh svot, bodo zavezniki zastavili nemške carine, nastavili nove in višje pristojbine. Zastopniki nemške vlade bodo tudi povabljeni, da se udeležijo londonske konference v februarju. ITALIJA1, Italijanska vlada bi rada po dražila cene kruhu in moki, Vsled tozadevne vladne nakano je prišlo od. strani socialistov do ostre parlamentarne obstrukcije. Na kako omiljenje obstrukcije ni niti misliti, radi tega se pa računa v političnih krogih z razpustitvijo parlamenta brž kot brž, in z razpisom novih volitev, ki bi pa naj bile še le v jeseni. Razni nemiri, izgredi, bombni atentati, pretepi poboji in stavke po gornjih delih Italije se še niso polegli. Pri pogrebih izgrednih žrtev pride vedno do novih nemirov, katere povzročajo fašisti. D ’ A n n u n z i o se je nastanil v Gardone ob Gardskem jezeru v la -lastni vili, obdan od 11 svojih najintim uojših spremljevalcev. Pnevne vesti. d PRIHODNJA ŠTEVILKA naše „Straže“ izostane 'radi Svečnice v sredo. d Šestdesetletnica’ sveto križkega g. nadžupnika. Dne 27, t. m. jo slavil svojo šestdesetletnico č. g. nadžupnik od Sv. Križa pri Slatini Franjo Korošec. Veličastno streljanje raz vseh gričev svetokrižke fare, se -renada in obilna udeležba pri podoknici je pričala kako priljubljen da je jubilant v svoji župniji in daleč nav -Jcrog. Drugi dan je bila slovesna sv. daritev, nato pa obed, katerega so se udeležili razven duhovščine in domačinov vsi dostojanstveniki iz slatin -s k eg a zdravilišča. Jubilarju g. Koro-šču, ki jo bil svoj čas večletni urednik „Slov. Gospodarja“ kliče tudi uredništvo naših dveh listov: Bivšemu zaslužnemu kolegu na polju krščan -sko narodne žurnalistike na mnoga le ta v duševno telesni čilosti kot dose -daj! d DUH. SPREMEMBA. Prestavljen je č. g. Miloš Turk od Sv. Petra pod Sv. gorami v Sma.rje.-- d JADRANSKI DAN. Dne 6, februarja bodo Italijani slovesno obhajali priklop’tev jugoslovanskega Primorja k Italiji. Tega- dne bodo vihrale laške zastave in še celo zvonovi bodo morali oznanjati prebivalstvu, da so naši bratje na Primorskem prišli pol laški jarem. Toda naši bratje v zaso. Uenem ozemlju bodo obhajali ta dan z gnjevom v srcu ter ž molkom promsc;.-rali proti nasilju. Nam pa nalaga o. februar dolžnost, da ostane ta dan za nas trajno „Jadranski dan“, kakor je b i za Srbe „Vidov dan“, dap narodne žalosti in svete prisege naše neo -mahi ji vo zvestobe do nam odtrganih bratov. Tam doli ob Jadranu bodo delili nagrade narodnim odpadnikom in izdajalcem, pri nas pa, zbirajmo za „Jugoslovansko Matico V da nagradimo tiste, ki so nam ostali zvesti. Vsi na delo za proslavo „Jadranskega dne“! ' f d OKO ZA OKO, zob za zob. Ker pregnniajo Nemci slovenski živelj na Koroškem, da raste od dne do dne število koroških beguncev, je sklenila naša deželna vlada v Ljubljani, prepovedati do nadaljnega v Sloveniji nemške zabave in sploh vse prireditve. čla podlagi te odredbe je prepovedal mariborski policijski kgmisari- jat nemški Bergfest, katerega je hotelo mariborsko nemštvo slaviti jutri. d SLON - MUHA in šolnik Voglar. V objemu alkohola je videl g. politik Voglar v prireditvi v Götzovi dvorani kar celega obmejno nevarnega slona, na katerega je začel streljati iz „Tabora“ in „Jutra“. Se nas jo pozval g. Šolnik, naj izpustmo svoje strelioe v nedolžne oficirske žrtve. V petek pa se je g. Šolnik iztreznil v toliko, da je zmanjšal Götzovega pan_ germanskega slona v neznatno muho, da bi popravil svojo umazano denun-pijanstvo napram oficirjem in samemu generalu Maistru, ki je vendar demokrat, Kdor se hoče prepričati, da gleda pobratim veletoča dr. Koder -mana Voglar v vinjenosti slone, v treznosti pa muhe, naj čita „Taborov “ članek od petka, kjer preklicuje V ponižnosti muhe, kar je rigal pred par, dnevi v svet kot pijani slon. Voglarju kot zopetnemu Šolniku priporočamo malo več treznosti in kolegijahiega ču ta vsaj napram somišljenikom, kakor mu je n. pr, g. general Maister, d TO SO PRIJATELJI LJUD -STVA. Naše organizacije, pred vsem Slovenska kmetska zveza, je sklenila zadnji čas vrsto protestnih shodov vinogradnikov proti uvozu vina iz Italije v Jugoslavijo. Italijani namreč zahtevajo pri sklepanju trgovinskih po-godb med Jugoslavijo in Italijo, da mora Jugoslavija dovoliti ugoden u-voz italijanskega vina. To se pravi z eno besedo: Uničiti slovenske vino- gradnike in viničarje! Mariborski „Tabor“, glasilo demokratskih izvoz-ničarjev, pa si drzne napisati ostud no laž, da je šlo za „čisto klerikalno strankarsko prireditev.“ Kličemo za priče zborovalce na teh shodih, ki nam bodo potrdili, da se je na protestnih shodih govorilo stvarno samo proti uvozu tujega vina. ¥ Mariboru so n. pr. v Gambrinovi dvorani bili navzoči gg. Puklavec, Žmavc, Žnidarič, Zabavnik, Glaser in drugi vinarski strokovnjaki. Ce nam demokratski pisači, ki so si ta napad kar izmislili, ne verjamejo, naj se informirajo pri ich gospodih. Dobili bodo poročilo, da se na naših shodih ne zabavlja in ne zavija, kakor na onih, ki jih prireja šolnik Voglar. Kakor nam poroča naš zaupnik, je namreč Voglar v svoji — bujni fantaziji videl na protestnih shodih vinogradnikov „klerikalno stran -barsko prireditev.“ Ali Vas ni sram, Vi demokrati, tega čina? Vam bi seveda bilo ljubo, če bi smeli Italijani uvažati v naše kraje svojo brozgo. Se Vam cedijo sline po veriženju in po iz-‘ voznicah. „Tabor“, „Jutro“ in druga demokratska glasila pa celo kličejo o-blast proti onim, ki so'dali „pobudo za ia zborovanja.“ A tako! Slovensko ljudstvo naša stranka niti ne bi smela opozoriti na gospodarsko nesrečo, ki mu preti. To si bomo dobro zapomnili ! d G. DR. PITAMIC in naša se -verna meja. V našem tozadevnem članku smo pomotoma trdili, da g. dr. Pitamic ne zna francoski. To napačno trditev obžalujemo m izjavljamo, da/je g. doktor popolnoma, vešč fran -coščine. V stvarnem oziru pa vzdržujemo svoje trditve. Ako hočejo gospodje spoznati, kako mejo so dosegli na severu, potem jim svetujemo, da gredo osebno med obmejne Slovence, ki se hodijo v svoji obupnosti k nam v uredništvo jokat in tarnat. Vsakega nemškega ali nemškutarskega bajtarja in viničarja Se je vpoštevalo in se u-godilo njegovi želji; na zahtevo nemških kmetov so se posamezne parcele v popolnem nasprotju z naravno mejo krafkomalo priklopile Avstriji, tako da vsjed tega postopanja naši kmetje na svo:a v Jugoslaviji ležeča posestva Še niti dovoza nimajo po jugoslovanskih tleh, kratko: meja se je določila v de-cetajlih povsod v prid nemških inte -pesehtov, našim zavednim obmejnim posestnikom pa se je v posameznih slučajih naravnost onemogočila eksistenca. To konštatiramo sine ira et studio,! d DR. MRAVLAGG je optical za Nemško Avstrijo. Kako more Џ človek še imprp! izvrševati v Vfarkorn svoj odvetniški poklic ? Saj tuji držav- liani nimajo te pravice. Ali velja za dr. MravTagua kaka izjema? d „LASTNA HVALA.,.-. .“ V peti številki „Ptujskega Usta“ je nekdo načorga) člančič o regulaoiji Pesnice* v katerem opeva neizmerne zasluge vodjo okrajnega glavarstva, g. doktor Pirkmeierja, „ki se je trudil in posredoval pri vladi, dg je sprejela v svoj delokrog tudi navedeno regulacijo Tistim, ki verujejo demokratskemu lističu in resnici na ljubo pa povd ar jamo, da jo imel g. Pirkmeier glede regulacije Pesnice iste zasluge kot bivši cesar Karl v soških ofenzivah.. Vprašanje regulacije Pesnice je sprožil svoječasno član Jugoslovanskega kluba v začasnem Narodnem predstavništvu, kjer je kompetentni -' odbor sprejel njegov predlog. Gospodje okoli „Ptujskega lista“, ne farbajte svojih ( tateljev in zapomnite si, da se drevesa poilira pri koreninah in ne v vrhovih, p ROKA ROKO UMIVA. „Hrvat* piše: „Ruka ruku mi je, a dr. Avra-rnovič nad Protičem bdijo“, tako jadikuje demokratska „Pravda.“ Svoj8čas-no je g. Protič deloval na vse kripte, da bi zemljeradnik Avramovič žarni-mstrovai na stolcu agrarne reforme , sedaj se pa g. Avramovič pridno re-vanžira s tem, da z zavlačevanjem pogajanj ne pomaga s svojim klubom Pašičevi vladi na noge. .Ta .usluga veseli g. Protiča neizmerno, pač pa se kujajo demokratje. „Usluga za uslugo“, pribija „Pravda“ v kislem tonu. d ODPUST URADNIKOV-RO -MUNIS TOV. Čeprav je vlada odredila, da se imajo odpustiti vsi državni uradniki, ki so aktivni komunisti, še do današnjega dne ni zadovoljila nobena oblast tej navedbi. Belgrajska občina je zahtevala pred par dnevi od vseh ministrstev seznam uradnikov, tla označi komuniste'in se s tem čim-preje reši to vprašanje. Tudi pri nas v Sloveniji bi bilo to potrebno. d STRNISCE, WRANGEL in njegovi begunci. Naši celotni javnosti je znano, da preživlja Slovenija v begunskem taborišču v Sloveniji nekaj stotin Wranglovcev. Tedaj, ko so se zatekli k nam ti begunci, se je reklo, da bo plačevala njih vzdrževanje Francija, ki jih je tudi zvabila iz domovine v tujino. Sedaj pa prihajajo uradno potrjene vesti, da je naznanila Francija Wranglu, da se neha s 1. februarjem vsakoršna podpora begunskih Wranglovcev od francoske strani, Ta izjava Francije je lepa zaušnica tudi za nas. Po francoskih lukah je raztepeno Wranglovo brodovje, kate -rega si bodo lepega dne prilastili Francozi, nam pa so vsilili na tisoče razcapanih in sestradanih ruskih beguncev, da jih preživljamo proti de -narni odškodnini. Ako bi nam bil general Wrangel podaril svoje brodovje, bi ga že preredili zanekaj časa; pa brodovje bogatim Francozom, nam pa cape in prazne želodce — to je že nesramna kršitev jugoslovanskega gosto-bubja! Glede Strnišča je že itak vznemirjena cela ptujska okolica, Sedaj bo še pa bolj, ako bo zvedela, da bodo redili ruske brezposelnike sloven -ski davkoplačevalci. Od merodajne o-tlasti zahtevamo pojasnila zastran Wranglovcev v Strnišču, da bodemo .ahko pomirili ljudstvo. d SVETOZAR PRIBICEVIC in rajni vojvoda Mišič. Naš „slavni“ minister prosvete Pribičevič je izpustil ukaz, naj se priredijo po vseh ljuds kih in srednjih šolah predavanja o rajnem vojvodu Mišiču. Ta ministrski ukaz je na prvi pogled hvalevreden , a neizvršljiv, ker je večina naših podeželskih šolnikov ob Mišičevi smrti prvič v življenju slišalo njegovo ime, njegovo življenje in delo sta jim pa — španska vas. Koliko težav delajo našim. profesorjem in učiteljem predavanja o regentu Aleksandru, ker nimamo tozadevnih virov, kaj bo še le z i ajnim Mišičem, ki je velik pred Bo -gom in jugoslovansko javnostjo, nam i>a manjka tiskanih podatkov o zaslugah tega moža. Ako izdaje g. Sveto-, zar take fermane o predavanjih, bi naj razposlal tudi vire. K nemogočemu se ne moro siliti nikogar! d „RIBNICA - BREZNO“ pišejo Ihidje na naslove, ker vidijo obe te besedi debele na poslopju železniške postaje, na vožnjih listih, in ker ,so se tako navadili v doslej nemški tukajšnji šoli. Ker ako naslovljenje zlasti na javne ur alle — ki jih ni tukaj , marveč ali vRibniei ali v Breznu, ne pa pod Veljko r- zakasni mars'katero navadno nujno pisanje ali brzojav ali pošiljatev, smo Vam zelo hvaležni, da opozarjate v.se, ki sem pišejo, napraF vilno označbo prave poste, ali ribniške ali brezniške. Deželna ivlada je bila sicer že okrajšala ime železniške postaje na samo „Brezno“, kar je bilo nekaj mesecev tudi v postajnem napisu, pa se je moralo vsled ugovora ribniške gospode zopet umakniti narisu „Brezno-Ribnica“, kan pa tudi Se moti. Gola je izpremeniia svoje ime v „Podveljka.“ Katastralna občina in o-kolica je uradno menda še vedno nemški „Rpttenberg.“ Ljudstvo govori seveda: Rdeči vrh ali Rdeči breg. Oblasti pa na tozadevna vprašanja pre-, vidno molčijo. Menda z ozirom na — nemško mejo vrh Pohorja, česar Pod-ieljčani še upajo. d ŽALOSTNA SMRT se je dogodila v hiši gostilničarja F. Hlade pri Sv. Juriju ob Pesnici. Njegova dekla Regina Weis je bila že več dni videti nekako čudno divja. Ko se je z gospodinje hudo sprla, bi jo bila sko-ro nevarno poškodovala z vrelo juho, s katero jo je nekoliko polila, vsem pa je- grozila s sekiro. Nato so poslali po orožnike, ona pa se je skrila in so 30 šefe drugi popoldan našli na podstrešju —• obešeno. Ljudstvo pravi:! Kakoršno življenje, taka smrt! d OPEHARJENI ŠPEHARJI. Zelo hudo so potegnili preteklo soboto tu naše Špeharje.' Mariborske gospodin -‘e, ki so slutile, da z 20dinarskimi bankovci ni vse v redu, so z mrzlično naglostjo kupovale slanino in plačevale s temi preklicanimi bankovci, Špeharji so pa sprejemali, brez da bi kaj slutili. Bankovci so bili lepi, no, in nihče se jih ni branil. Zdaj pa prihajajo ženice opeharjenih Špeharjev s kupi 20dinarskih bankovcev ter čaka,- varjajo. Nadzornik Ludvik Cernej pa jaha na teh podpisih in si domišljuje, Iz francoščine prevedel Paulus. (Dalje.) In pri tem vprašanju je moja do -mišlii j a spet zablodila v temo in s8 začela boriti z meglenimi mislimi, tako da sem nazadnje opustila vso borbo in nejasnost in nanovo spet mislila na usta, ki so mi ugajala, na oči, ki so se mi smehljale, na lice, ki sem bila za trdno odločena, da ga ne po -zabim nikoli več. V tej negotovosti sem tavala, do-i kler mi niso nekega dne prišli na misel slični pojavi pri mojih junakinjah iz Waiter ja Scott. ■ In zasvetila mi je luč v moji te -mi« — Našla som, da sem zaljubljena. To razkritje mi je vzbudilo živo radost. Najprvo zaraditega, ker je bilo mojo dolgočasno življenje na mah o-krašeno z najnirn čarom, ki je bil sicer nejasen, pa vendar resničen, drugič pa zato, ter me jo gotovo tudi on ljubil, če sem jaz ljubila njega. Lju -b la sem gospoda de Conprat, ker mi je ugajal. Dosledno, sete mislda, je morala isti vtis tudi moja osebnost na praviti na njega. Moja logika, podpr- ta z mojo popolno neizkušenostjo, ni razmišljala dalje, zadovoljevala me je in srečna sem bila. • Eno razkritje privede kmalu do drugih. Spoznala sem, 'da ni bila „ljubezen do bližnjega“ tisto čuvstvo, ki ga jV imel Franc L do žensk vobče In do Ane de Pisselen posebej, in da je moja ljubezen do Pavla de Conprat čisto nekaj drugega, ko navadno prijateljsko naclnenje. Ker ljubila sem sicer svojega župnika, vendar nisem nikdar želela, ga objeti; ne bila bi se pa pomišljala, skočiti na vrat gospodu de Con pr at. „Ampak župnik“, s,em umovala, „mora imeti o ljubezni napačne in čudne pojme! Oženiti se ne more —, torej tudi ne more ljubiti. In — —. Sploh mi jo vse to nerazumljivo. Moram si poiskati pojasnila!“ Taka zmešnjava jei bila v mojih mislih, da sem vseeno sklenila, vprašati za svet župnika, čeravno sem pre zirno sodila o njegovi sposobnosti za reševanje takih kočljivih vprašanj. Ubogi gospod župnik je prav do -bro opazi, da preživljam težke, nemirne ure, in da tavam v nejasnosti , pa bil je tenkočuten in ni kazal, da se zanima za moja Čuvstva, ki bi u - tegnila dobiti določnejšo obliko, ako bi se bil izdal, da polaga važnost nanje. Poskušal je vsa mogoča sredstva da bi me razvedril, prihajal je vsak dan k riam in nategoval učne ure v brezkončnost. Sedela sva pri najinem oknu. Teta je bolehala že nekaj dni in ni šla iz svoje sobe. Jaz sem blod la med zvezdami in župnik se je mučil ter mi razjasnjeval učene pojme. „Poglejte vendar, kaj ste naredili, Regina! Računati ste s kilogrami nar mesto z grami. In tule je bilo treba množiti tri petine s — — —•«“ „Gospod župnik,“ sem dejala, ,.a-li uganete, kaj je najlepše na svetu?“ „Kaj, Regina?“ „Ljubezen, gospod župnik!“ „Kaj mi bodete pa že spet razlagati, dete?“ se je vznemirjal. „O/—! Stvar, ki jo prav.dobro ra zumem“, sem odgovorila in samozavestno stresla glavo. „Poprašujem se , zakaj mi niste o tem nikoli ničesar po vedali, ko se vendar take reči vidijo vsak dan!“ „Glejte, to je sad romanov, ki ste jih brali! Vi misl te, da je resnično, kar je le izmišljeno!“ „Ni lepo od vas, da govorite dru- gače, ko mislite! Dobro veste, da se ljudje ljubijo na svetu!“ „Take reči niso za mlada dekleta, Regina! O tem niti govoriti ne smete!“ „Kaj — ? Da niso za mlada dekleta — ? Saj vendar mlada dekleta lju -bijo in so ljubljene!“ „Oh, jaz nesrečnež!“ je zastokal župnik. „Da imam opraviti s tako trdo glavo!“ „Ne govorite slabo o mo]i glavi h Ugaja mi, posebno odkar se je gospodu de Conprat zdela tako lepa.“' „Gospod de Conprat se je noitee -val iz vas! Prepričani bodite, da vas ima za mlado brezpomembno dekle!“ „Nikakor ne!“ sem užaljena odvrnila. „Sai mi je roko poljubil! In veste, kakšna misel mi je prišla tistikrat?“ 1 „Torej------!“ Župnik je sedel na ježicah. „Naj bo, gospod župnik! — Hotela sem mu skočiti na vrat in ßa 00 r jeti — „Neumnost! Človeka, ki ga ne poznate, na smete kar meni nič tebi mi ‘ Dalje prihodnjič.«. »Straža.* 31. јфтјагја^-ШД. da ima g. Robert v St. Petru vell.cu žaslombo. Jokl pa si rnisli: da sem ie piti dobil, pa je dobro, čeprav sem na svojih potih tudi semtertje po Rober.u mahnil. Harodno gospodarstvo. g SADJARSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO. Dne 20. februarja t. 1. se bo vršil v posvetovalnici poverje -ništva za kmetijstvo (Marijanišče) v. Ljubljani ustanovni občni zbor bodočega Sadjarskega društva za Slove -nijo. Kdor se zaveda velikega pomena našega sadjarstva, bo ustanovitev tega prepotrebnega strokovnega društva pozdravil gotovo najiskreneje. Ta zbor se prične točno ob pol desetih predpddne; kdor se vsled oddaljenosti ali draginje ne more pripeljati v Ljubljano, naj do 20. februarja pismeno priglasi svoj pristop na naslov M* Humek, Ljubljana, Linhartova ul. 12. Ob priliki občnega zbora se bo raz -pravljalo tudi o izdajanju društvenega glasila „Slov. sadjarja.“ g SEJMSKO POROČILO. Na tedenski svinjaki sejem dne 28. Januarja 1921 se je prignalo 78 Ščetinarjev; Lepo vreme je privedlo precej' kupcev, pokupili so od 78 komadov 67, cene so bile od 28 do 30 K, g VREDNOST DENARJA. 100 avstrijskih kron stane 24—25 naših K, avstrijska krona se je torej nekoliko rpomogla. Ameriški dolar je nekoliko padel in stane 139 naših kron. Za 100 nemških mark plačaš 231—235 naših kron. Francoski Irank je v vrednosti poskočil in stane 9.70 K do 10 K našega. Za 100 laških lir plačaš 515 do 520 naših K. Tržno poročilo k feite. Mariborski trg je bil v soboto, dne 29. januarja zelo živahen. Cene so pri nekaterih predmetih, n. pr. pri jajcih, precej padle. Blaga je bilo zelo mnogo na trgu. Meso in Špeh ä 1 kg: K 38‘— do 48' -» 50'— » 56, » 30— » 32 » 30-— » 36' » 16--— S 22' K 38 — do 56. » 18’— » 22' » 22 Svinjski Špeh . . . Svinjska mast (spušč.) Svinjski ocvirki . , Svinjsko meso . . . Svinjska glavina . . Svinjsko meso (prek.) Goveje meso . . . Goveji jezik . . . Goveji želodec (osn.) Telečje meso . . . Ovčje meso . . Loj.................. 20 18 20 Ferotnina ä komad: Purani.......K 100-—do 180* • Goske i 30*— » 140*— Piške * 20*— > 60*— Domači zajci . . 3> 10*— » 30'~ Jajca (cela) . . . 2> 1-— s 1*50 Jajca (zdrobljena) . > * j —•80 Žito in pšeno ä 1 liter: Koruza (rum. in bela) K 4*— do 5— Ječmeri . . . . > . 4*50 i 5*- Oves *- џ 3- Ajda * • * 3— Pšenica . . . . . h 6*— » 71 — Ajdovo pšeno . . . 10*— » 11— Proseno pšeno. . . 7 v— > 8— Druga žjvila: Bučno olje 1 liter . K 60-— do 66*— Bučne prge (oljnate) 1 kilogram . . . » 4-— » 5— Zelje (glave) 1 kom. > 2*— » 3*— Zelje (kislo) 1 krož- nik » —r~'— » 1 — Bela repa 1 komad 9 —•50 » 1 — Bela repa (ribana) 1 kg J» • > 2— Bela repa (ribana) 1 krožnik . . . 9 # 9 1 — Rumeno korenje 1 k. 9 —*50 » 1 — Rdeča pesa 1 kom. 9 1-— 5 2— Krompir 1 kg . . * 2*— » 2*20 Krompir 1 merica . » 15*— > 17— Čebula 1 kg . . . 9 5*- » 6*— Solata-endivija, 1 k. 9 2*— » 3* Jabolka 1 kg . . . 9 5*— » S— Orehi 1 kg ... 9 16*— » 17*- Mleko in mlečni izdelki: Mleko 1 liter . . . K 4*— do J». OI o Surovo maslo 1 kg T> 55*— » 60— Sir 1 kg .... 9 9*— j 10*- Smetana (kisla) 1 1. X■ _• s 20— Drugi predmeti: Brezove metle 1 k. K 3*— i 4— Spleteni jerbasi 1 k. s 8*— > 30*— Škaf (navadne veli- kosti) iz smr. lesa > — •— » 40*— Špeharjev je bilo na trgu 40. Pripeljali so okoli 150 prašičev in 40 telet. Krompirja je bilo 61 vozov. Čebule 6 vozov. Kupcev je bilo zelo mnogo, a kljub temu še blago, posebno Špeh, meso in krompir popoldne ob 3. uri ni bilo vse razprodano. Opazilo se je splošno znižanje cen. — ~ j Kako eitamo tena poročila 1 — j Svetovna vojska je popolnomapre- — (irugačiia gospodarske razmere in u-24'— stvarila med posameznimi državami 8-— gospodarske odnošaje, ki ovirajo cel 22-— irgovski promet in so mek drugimi 20-— \zroki povzročitelji draginje kot sve-30'— lovnega pojava. Vsled svetovne vojne дашашамжпдеш jtiA IlAZNANIiA » «tik wexo C A y; v Slov. gor. Kmetijsko 31. lij bralno društvo jabi vse domačine in sesede, zrasti iz Jarenine in Svečine k prireditvi, ki jo vprizori v nedeljo, hne 6. februarja cb pol 4. uri popoldne v Slov. Domu. Na vsporedu je petje in petdejan-ska šaloigra »Vrban Debeluliar«. Gor. Radgona . nedeljo, dne 3O. januarja se uprizori v Posojilniški dvorani krasna tri-dejanska igra: »Na dan sodbe«. Začetek takoj po večernicah. Nihče naj ne zamudi. Pridite polnoštevilno! Da7i*anio Prosto^olin?-po- «©&н£ШЈС» žarna bramba v Razvanju priredi dne 6. februarja ob 4. uri popoldne v gostilni Franca Černe veselico z godbo, plesom in raznimi zabavami. Za dobro pijačo in jedila bo najbolje preskrbljeno. Prijatelji in dobrotniki društva so prijazno vabljeni. Čisti dobiček za društvene namene. ИА&ХА: »§____!_ se išče v Mariboru ј[чудиСШ da se zamorejo vanj postaviti vozovi. Ponudbe na upravo lista. 3—3 57 ЈРЈШЈ9М МШ: Ceno kupite X£ee S 12O'—, 190-—, 230—, moške spodnje hlače K 80-— in 88’—, srajce pisana ali bela K 120-- , -I45*—, ijö-—, hlačeviaa I26 cm široka 1 m K 70'— do 148 —, plavotisk, lep, 1 m K 40'—, 45'—, 48-—, oksford, dober 1 m K 40'—, 46-—, rujavo platno 1 m 34-— do 4O —, Sifoni, flni 1 m K 42-— dq 50-—, predpasniki za ženske K 58-—, 66-— 72-—, 85-—, glavni robci, lepi ä K 3O —, 36-—, 42-—, konjske Strange 1 par K 24-—, 30*—, 38-—, 44'—, uzde navadne in pletene K 15—, 17-—, vrvi za perilo, zidarje, tesaije in seno; dežni-gumi plašč, angleški kron 1120—, žamet rižast, črn, mjav in zelene barve za moške obleke 1 m K 130-— do 145 —, toaletno milo, žepna zrcala, britve, nože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasne igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi filolEij Gniušek» toltmr, Glavni trg št. 6, Slovenija. 65 Gostilničarji pozor! Vsled pravočasnega nakupa ponudimo najboljša Bizeljska, Sromeljska, Pišečka rudeča in bela vina, letnika I920 in sicer rudeča in bela po 14 do 16 K in bela po 16 do 18 K iz kleti v Brežicah. »Globus« trg. drušba z o. z. v Brežicah. 4—4 48 Majhno posestvo prodaj v Rošnji pri Št. Janžu na Drav. polju. Vpraša se naj v Pobrežju pri Mariboru, Zer-kovska cesta 23, 2—2 58 @ЖјЖЈ®ШВШ:: Bobra kuharica di manjše gospodarstvo, išče službe, najraje v župnišču. Ponudbe z navedbo službenih pogojev na upravo pod M. A. 59-2-2 59 S3’sprejme takoj Rei- Uimcarja serjevo oskrbni- štvo Pekre pri Marib. 1—2 64 Trgo¥ski pomočnik, mešane stroke, vešč tudi knjigovodstva in strojepisja išče službe. Cenjene ponudbe pod šifro K. T. 1987, poštno ležeče, Ljutomer. Straža naj bo v vsaki bili! so vse države zelo zadolžene, zaloge blaga izčrpane, države trpe vsled pomanjkanja surovin, prometne razmere so slabe, povsod se opaža delomržnost - pojavi, ki služijo v presojo gospo darskega stanja posameznih držav. Valuta, vrednost denarja v posameznih državah, se presoja na podlagi gospodarskega stanja posameznih držav ; v poštev pride Še povrh prija -teljsko ali neprijateljsko razmerje do velikih držav, krize v. državi, notranja ureditev države in — ugodne ali slabe žetve. Vrednost denarja -se do -loča na borzah; za nas pridejo v poštev borze v Curihu, Zagrebu in Belgrade Borza v Curihu določa iz mednarodnega* stališča vrednost denarja, m daje pravec vsem drugim borzam. Kdor hoče imeti vsaj nekoliko vpogleda v gospodarske razmere, kdor hoče presoditi gospodarski položaj države napram sosednjim državam, oziroma državam, s katerimi smo v gospodarskih stikih, mora samo zasledovati borzna poročila, Kaj je borza? K čemu služi borza? Borza je zborovanje ali shod tr -govcev, ki se sestanejo vsak dan ob aoločenem času v svrho olajšave trgovskega obrata- Na borzi se snidejo trgovci, ki imajo kako blago, vrednostne papirje, menice, denar ^üjih držav na prodaj in oni, ki te vrste blago itd. kupujejo. Borza je regulator narodnega gospodarstva, državnega kredita in .obrestne mere, nam podaje resnično sliko gospodarskega življenja. Borza se mnogokrat primerja s človeškim organizmom in se ji pripisuje vloga srca. Zdravo srce predstavlja zdrav organizem, zdrava borza dobro narodno gospodarstvo. Vsakokratni borzni kurzi tvorijo merilo za celo premoženje posameznika. Kaj so in kako nastanejo borzni kurzi ? Na borzi se kupuje in prodaja blago in zgoraj navedene vrednote . Vsak dan ob sklepu borze se iz zapiskov vseh oseb, ki sklepajo kupčij© na borzi, ugotovi, po kaki ceni se je na pr. dolarjev, delnic Jadranske banke itd. kupila ali prodala. To ugotovljeno ceno imenujemo kurz. Kurz se dviga in pada. Vzroki dviganju ali padanju kurza so naravni, samovoljni in iz -vanredni. Naravne vzroke tvori ponudba blaga in povpraševanje po blagu, ugodni ali neugodni razvoj podjetja, znižanje ali zvišanje dividende , ukinjenje obresjovanja itd.; samovoljne vzroke tvorijo razne vznemirjajoče •vesti in govorice; izvanredne vzroke tvori izbruh vojske, sklep ugodnega miru, dogodki v notranjosti države , bolezen vladarja, kurzi na drugih borzah itd. Kurz vseh vrednei, ki se kupujejo ali prodajajo mt borzi, se sestavi in priobči vsak dan po sklep:: borze. Seznam vseh kurzov se imenuje borzno poročilo. Borza je največjega pomena za vsako državo; na borzi se sklenejo vsa velika državna posojila, se dobi denar za zidanje velikih železnic itd. borza skrbi za stalnost v vrednosti našega denarja, vpliva blagodejno na trgovino in industrijo in jači z. investicijo velikih kapitalij davčno moč industrijskih podjetij. Ta velik pomen borze pa sili vsakega, ki se zanima za javno življenje, da pazno čita dan za dnevom borzna poročila. Oglejmo si taka borzna poročila! Po kratki 0-pazki, katera nam poda situacijo na borzi za dotični dan, so navedene cene in sicer: T. za delnice a) denarnih zavodov, b) industrijskih, trgovskih in prometnih podjetij, n. pr. Poljedelska (bankaj 123, 124; 2. za založnice zadolžnice, obveznico, n. pr. 4h%' založnice Eskomptne (banke) 102; 3, za tio-vize. Devize so menice, ki se glase na tujo valuto in zapadejo v inozemstvu v plačilo. Banke imajo rajši take menice v svojih blagajnah, kakor pa gotov denar, ker si pri plačilih v ino -zemstvu prihranijo ogromne stroške za pošiljatev, zavarovanje it'd, kovanega denarja. N. pr. Beč 39.65, 40 ; 4- za. valute. Valuta pomeni vrednost tujega denarja. N. pr. avstrijske krone 40 , 40.5. Pri vsaki vrednoti sta navedena dva kurza, denarni kurz in blagovni kurz. Denarni kurz je cena, katero je pripravljen kupec, ki povprašuje po kakem blagu, plačati. Blagovni kurz je cena, za katero je pripravljen prodajalec, ki ima blago na razpolago, i-sto prodati. Ako dobimo borzno poročilo z navedenimi primeri v roke, beremo isto tako-le: Na borzi so ponu jali kupci za delnice poljedelske banice 123 K, za 414 % založnice Eskomptne banke ni bilo kupcev, za menice, ki se glase na nemškoavstrijske krone in so plačljive na Dunaju, so ponujali K 39.65, za nemško-avstrijske krone K 7Q; prodajalci, ki so imeli vr rokah blago, so prodajali delnice poljedelske banke po 124 K, za založnice Eskomptne banke K102, deviz Du* naj po 40 K, nemškoavstrijske krone po K 40.5, to se pravi, za 100 K nem-škoavstrijskih kron se je plačalo 40s oziroma 40.5 jugoslovanskih kron. Pri valutah je naveden kurz za 100 komadov tujega denarja, pri dolarjih o-ziroma devizah New-Jork za 1 dolar. Popolna borzna poročila imajo Je večji gospodarski listi, v manjših listih in v političnih listih je naveden le kurz za devize in valute. jBL ж ju o Podpisani vljudno javljam cenj. občinstvu Maribora in okolice, otvoritev mimik, prvorazredne novourejene restavracije na Grajskem trgu St 4, katero otvorim dne 2. februarja pod imenom ft Ü fi 111M £1 ILET m Restavracijo bom vodil osebno ter sem isto kljub teževnemu času vzorno uredil ter okusno opremil, posebno s krasnimi ložami, katere bodo nudile cenj. obiskovalcem dovoljno udobnost. Postregel bom cenj. gostom s prav izbornim vinom iz najboljših jeruzalemskih, ljutomerskih in turškovrških vinogradov. Ob enem sem poskrbel izborno kuhinjo z toplimi in mrzlinu jedili ter vzorno postrežbo. Za mnogobrojni obisk in naklonjenost cenj. občinstva se priporočam m beležim z velespoštovanjem G juro pl. Valjak. 1600 HEKTOLITROV 1000 izvrstnega slavonskega in baranjskega proda takoj zelo po ceni DARUVARSKA ŠTEDIONICA (Slavonija). VINA •ee VINA DABUVAR ni JtMiMCBfI DI CC Pustno soboto, 5. februarja 1921 pri Götzu v Mariboru l*li№WPlvl%t r ihCv Vojaška godba, šramelj ■ Vstopnina za nečlane 40 K, za Člane 30 S Začetek ob 8. uri zvečer z nastopom skupin - Obleka planinska, promenadna ali narodna noša ■ „Moderni“ plesi izvzeti CzdajateU in založnik:: Kom. ^Straža, Odgovorni urednik Franjo ŽeboL ČTisk: tiskarne sv. Cirila s Mariboru«