I0f>. številka.
Trst, v četrtrk TX junija 1S9S.
Tečaj XXIIF.
„Edinost" izhaja drnkrnt na dan. rar.un netlelj in
praznikov. Zjutranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerao pa oh 7. nri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop.
Naročnina /naša:
Obe izdanji na leto . . . gld. 21"— Za samo večerno izdanje . n 12"— Za pol leta,iVtrt leta in na mesec ra/.merno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročite brez priložene naročnine ne uprava
Na drobno se prodajajo v Trstu zjutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon 51 v. S70.
4 nvč.
T edinosti je moč t
OfUal
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zalivale, domači oglasi i. t. d. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi najde poftiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upmvnlfttTO. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
l'ređništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. Upraviilštvu, od-pravništvo I■■ sprejemanje inseratov
v ulici Molin piccolo Stv. .'I, II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.	Lastnik konsorcij lista „Edinosti",	Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu.
Novejše vesti.
Praga 22. Policijska direkcija jo svetoval« Komarovu, da naj ne govori več govorov, »ličnih onemu na banketu novinarjev. Tudi ga je opozorila na netaktnost, ker je na tak način napadal avstrijske Nemce in izkoristil gostoljubnost, katero vživa.
London 22. »Times« prinaša iz Havane vest, da je polkovnik Sinares brzojavno sporočil, da se je prikazalo 00 amerikanskih ladij, kakor se domneva polnih vojaštva, pred Santiago de Cubn. Maršal Blanco je odposlal <5 bataljanov v obrambo obrežja.
Madrid 22. Vlada do sedaj ni še obveščena o kakem napadu na Santiago de Cubn. Na podstavi uradnih brzojavk se sklepa, da znaša amerikanska vojska, ki čaka, da se izkrca, 20.000 mož. Španska se zaupno zanaša na generala Lunaris in Pireja, ki sta v Santiago de Cuba, na navdušenje vojske in prebivalstva, ki je pripravljeno odbiti ptuje napade.
3ludrid 22. t asoptsje protestuje proti vesti, razširjeni iz Gibraltara, da bi baje kraljica Marija Kristina hotela odstopiti. Ona, ki je pokazala, da ima dovolj energije, hoče spolniti svojo dolžnost.
Dunaj 22. Oficijozni »Fremclenblatt« piše mej drugim: Vsa javnost v Avstriji so zanima sedaj za Komarovov govor ivusten v Pragi. Ko-marov in njegov »Sviet« pravi, da nista bogsivedi kakega vpliva v Rusiji. Oblasti so ne samo opozorile Komarova, na zlorab« uniforme, marveč tudi na to, kako nepravilno da je to, če on tako govori v deželi, kjer obstajajo taka narodna sovraštva.
PODLISTEK.
PREDNJA STRAŽA.
ROMAN.
Poljski spisal Boleslav Prus. Poslov. Podravski.
»Kaj sem jaz kriv, da je zmrznil?« zamornija sam sebi. V tem hipu se spomni neko pridige, katero je ponavljal gospod vikar vsako leto v cerkvi. In zdelo se mu je, da čuje njegov od starosti vtru-jen in jecljajoč glas, klicajoč: »Bil sem lačen, a niste me nasitili, bil sem gol, a nisto me oblekli, bil sem brez strehe, a niste me sprejeli... Idite, prokleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudemu duhu in njegovim služabnikom...«
»Laže žid, kakor je Bog v nebesih...« reče Polž čuteč, da mravljinci gomazč po njem. In po-vedavsi to, bil bi prisegel, da sta Ovčar in dete uprav sedaj v hlevu, oba živa in zdrava, liila je tega tako gotov, tla je že vstal s klopi, tla bi poklical hlapca k večerji. Toda, ko je prijel z roko za kljuko -- seje nakrat umaknil nazaj. Bal sejo pogledati na dvorišče ...
Polagoma vendar ga je minil strah. Kmet je šel na dvorišče, pogledal celo v prazen hlev, potem vrgel kravama perišče sena in ko se je zmračilo, je legel spat. Ženo je znoviČ jela tresti mrzlica, to-rej jo je pokril s kožuhom, momljajoč:
»To ti je podli žiti, ta Jozel!«
Nil noben način se mu ni mogla v glavi vzravnati misel, da bi bila Ovčar in dete zmrznila. Cimdalje je na nju mislil, tem bolj se je utrjeval
Taki govori imajo očividcu namen kaliti mir. Ko-marov se ima zahvaliti edino tradieijonalni avstrijski gostoljubnosti, če se ni postopalo drugače proti njemu in da se on nahaja št! sedaj na avstrijskih tleh.
Pariz 22. Razprava v procesu naperjenem otl vt^fff^a* sodišča proti Zoli, katera je bila preložena, ker je Zola uložil pritožbo radi nepristojnosti Versaillcs-kega stališča, bode vršila dno 15. julija vsejedno ravnotam.
Pari/ 22. Predsednik Faure se je dogovarjal danes dopoludne s predsednikoma obeh zbornic. Najbrže pokliče že v teku dne politično osebo, katero misli, da sestavi ministerstvo, Kakor se misli, bode to ali Brisson, ali Burgeois.
Pari/ 22. Po dogovoru z predsednikoma zbornic Loubet-om in Deselianel-om sklenil je Faure skušati nadalje, tla se sestavi ministerstvo združenja in sprave. Poverjeništvo zato naj bi dobil Povtral, ki je bil poklican popoldan v palačo Elvsde.
Pari/ 22. Največ listov misli, da predsednik poveri Dupuv-a ali Fravcinet-a se sestavo novega ministarstva.
Pari/ 22. Predsednik je ponudil senatorju Pcytral-u poverjeništvo, tla sestavi ministerstvo. Pevtral je prosil, tla se mu dovoli, tla o stvari pomisli iti tla se odloči tlo jutri opoludnc.
Toiilon 21. Ruska topničarka »Goajašči« baltiškega brodovja, ki je priplula sem, tla pusti popraviti kotel, je dobila ukaz, tla se povrne čimpreje v Pireus na razpolaganje admirala Skrydlo\v-a, poveljnika eskadre na Kreti.
v prepričanji, tla ga je Jozel samo nastrašil nemara z namenom, ga prekaniti. Zarano je smehljaje se pripovedoval o tem ženi ter se čudil krČmnrjovi budaloati in si prizadevni uganiti: čemu mu jo žid pravil take laži ?
Toda takoj po obeduje dospel k njim domač župan s pozivom otl sodišča za Andrejčka radi pretepa s Hermanom.
»Kedaj ima biti to ?« vpraša Polž.
»Jutri je njegovo delo«, odvrne župan. »Toda čemu ima iti peš tako daleč? Naj prisede k meni, pa ga odpeljem«.
Andrejčck nekoliko ohlctli in molčč jame oblačiti podsrajčnik in novo suknjo,
>Ali mu mnogo prisodijo?« vpraša mračno oče.
»lii... posedi nemara nekoliko dnij, nemara jeden teden«, reče župan.
Polž vztlihne ter začne jemati rubelj iz mošnje.
»Toda, toda...« se oglasi. »Ali ste čuli, župan, kar ta prismoda, Jozel, pripoveduje, tla sta Ovčar in dete, oba, zmrznila?«
»Cenili bi ne bil slišni■, odvrne nerad župan. »Saj je to tudi res...«
»Zmrznila... zmrznila?...« ponovi Polž.
»Kajpada je tako. Toda — dodif urno — vsak vendar razumi, tla tega niste vi krivi. Ni čuval konj in vi ste ga v jezi izgnali, toda tega mu vendar nihče ni rekel, iti s ceste med jarke. 1'pi-janil se je, ali kaj, ter poginil vsled lastno neumnosti«.
Andrejčck je bil že pripravljen in poslovljaje se otl starišev, je oba po vrsti objemal za noge. Polžu so se solze prikazale v očeh. Stisnil je sina
ItsircHona 22. Stanje delavcev je postalo opasnejše. V provinciji je preko 17.IMMI delavcev brez tlela. Bojč se, tla se tovarne zatvori ja meseca julija.
Dunaj 22. »Viencr Zcitung« javlja, da je vlada v Nikšiču izhajajočemu črnogorskemu listu »Nevesinje« vzela poštni tlebit.
Govor Komarova na shodu časnikarjev v Pragi.
V »Mčšt'anski Besedi« prirejen je bil na čast slovanskim časnikarjem 111. t. m. sijajen banket, na katerem so govorili zastopniki vseh slovanskih narodov. Na tem banketu izustil je ruski general Komarov veleznamenit govor, katerega sino so taknili v predvčerajšnjem članku »Mi vstajamo — in vas je strah !<
Govor, ki ga prinašajo vsi praški listi in katerega smo posneli doslovno po »Politiki« slove:
»Besedo, s katerimi je pozdravil predsednik odbora nas vse Slovane, me silijo, tla dam ravno tako srčen in odkrit odgovor kakor je bil pozdrav. Čutim se počeščenega ter izredno me veseli, da zamorem govoriti v zboru slovanskih novinarjev in delavcev s peresom.
Ko smo se vozili sem na Češko, vedeli smo, tla se podamo v deželo, kjer besni boj in želel sem iz vsega srca, da enkrat prestane ta nevarnost. Cehi zavzemali so vedno v Slovimstvu znamenito in nevarno mesto. Več nego tisoč let stoje tu ter so hord. Tako je bilo že pred tisoč leti, ko si je priboril germanski element poti Karolom Velikim tak
za glavo, dal mu rubelj za vsakoršni slučaj, priporočajo ga božjemu varstvu. Neizmerno pa se je začudil, ko je videl, da se mati poslovlja od njega zelo malomarno.
>Neža! saj Andrejčck vendar gre k sodišču in v zapor..,« opozori jo mož.
»Kaj za to?« odvrne, zroč vanj s kalnimi
očmi.
»Si močno bolna?...«
Ne. Santo glava me nekoliko boli in znotraj peče in... moči mi primanjkuje...«
Pe teh besedah je šla v stransko sobo ter legla v postelj. Andrejčck in župan sta zapustila hišo.
Polž je ostal sam v sobi in čim dalje je sedel, tem nižje se mu je pobesila glava na prsi. Zdelo se mu je, tla dremlje, pa zopet, tla setli nad nekim sivkastim poljem, na vsako stran močno prostranem, na katerem ui videti ni grmičja, ni mrtvili kopriv, niti kamenja, ničesar. Samo nekje na strani (kmet ni smel pogledati na ono stran) stoji ()včar z detetom na rokah ter mu uporno gloda v oči.
Polž strepeta. Ne, na tem polju ni Ovčarja in ako je, nahaja se tako na strani, nekje na kraju, tako daleč, tla ni bilo mogoče zagledati ga. Videti jo bil samo rob njegove suknjo in nemara še ta ne . ..
Misel o Ovčarju jela mu je presedati. Kmet vstane s klopi, se zlokue, tla mu je kar v členkih zahreščalo ter jame pomivati kuhinjsko posodo. (Pride še).
upliv v Evropi, <la ne je idcto, kakor da 1 >i hotel germanski naliv poplaviti ves svet. (hiikrat so premišljali bizantinski carji, kako hi se mogli ustavljati germanskemu elementu ter so ]h »slali semkaj sv. apostola Cirila in Meto«la, katera sta našla tukaj na Češkem svojo glavno nalogo, fciv. Ciril in Metod mlihnila sta reškemu, poljskemu in ruskemu odporu duh, ter sta nas /družila v boju proti sovragu. <> tem duhu še živimo.
Kasneje napali so Nemei v svoji poželjivosti po razširjenju, /nova slovanske rodove, hoteči oteti nam naše baltiško obrežje. Nemški vitezi so skušali prodreti v severno IJusijo. To je bilo o času, ko se je združila Ruska, Litvanska i i Poljska, ko ui l>il<i mej nami sovraštva, temveč* prijateljsko obsevanje. Onikrat prišle so naše rusko in poljske vojske in Vaš Žižka ter so se borile skupno proti Nemcem pri (irunvahlu. .Faz sem se zanimal za to vojno ter vidim v njej poduk za našo oh rano. Nemei zamolčali so to bitko v svoji zgodovini popolnoma. V tem boju bilo je nemško viteštvo uničeno ter se ni ve? upalo nastopiti proti Slovanom.
Tam pod G run val ti o m h tekala se je r u s k a, p o l j h k a i n o e š k a k r i v e n potok ter ti a s je približala za vedno, ker tam, kjer prolivajo ljudje »kupno krv, klije po ljudski pravljici le cvetje, katero pomen j a za vse življenje le pri-j a t e I j s t v o i n 11 i k d a r ne s o v r a š t v o.
To je bil drugi napad Nemcev proti Cehom in proti vesoljnemu Slovanstvu. Sedaj, ko se je Germanija po porazu Francozov zopet ojačila, pripravlja znova napad proti nam Slovanom. Hoče nas v Ruskoj, Polskej, Češkoj in na Balkanu razdvojiti in uničiti,a prva žrtva tega napada naj bi bili Cehi. Kdor ima srce, vest in kri v sebi, razumeva ta položaj ter čuti potrebo, da morajo Cehi stati tudi danes tam, kjer so stali preti 1000 leti.
Želel bi torej, ko se vrnemo vsa k na svoj dom, da bi vse slovansko časopisje v tem smislu vspešno delovalo. Vi gospoda časnikarji imate v svojih rokah ogenj in hladnost, navdušenje in razum. Spominjajte so na to, da ne preostaja časa za malenkostna nespornzumljenja, kjer gre za veliko stvar, kjer moramo imeti pred očmi veliko skupno delo. Mi moramo iti v boj kakor 011 sam mož ter pomisliti, (hi imamo lc enega sovražnika in ne dva in da daje le složnost moč.
Gospod urednik Holečelc nas je prosil, da vam ohranimo sočutje. To je premalo, mi vemo, v kaj smo Cehom obvezani, mi smo si tega svesti, da ima naše slovansko gibanje, ki je sedaj v Ruskoj prevzelo vse od koče do carskih palač, svoj izvor v Cehih, mi vemo kako vlogo so igrali pri tem Cehi. Vaš Dobrovskv, vaš Safarik, vaš Jung-mann vzbudili so v Coškoj duh, ki je prišel v Moskvo ter prevzel ves slovanski svet. To je delo češkega naroda, to proslavi češko ime na veke.
Sedaj, gospoda moja, ko poznamo svojo nalogo, ko smo se tukaj v zlati Pragi pobratili, ne smemo, ko pridemo domov, pozabiti nikdar, da smo otroci enega očeta in ene matere! Mi ne sočustvujemo le z Vami — ta beseda znači premalo, — in i smatramo vaše stvari kakor svoje. Mi ne dopuščamo nobene nepravičnosti, in le ako bodemo zagotovljeni, da je tukaj vse živo in veselo, da je nemški svet daleč nazaj vržen tja, odkoder je prišel, torej samo v tem slučaju bomo pomirjeni, zadovoljni in veseli in potem še-le se bomo lahko pečali se svojimi malenkostnimi prepiri, ako se nam bode /ljubilo.«
Ta govor, ki je napravil ogromen utis na poslušalec in ki se razširi moj Slovani, kakor električna iskra, je seveda močno preplašil vse Nomštvo. I11 to je naravno! Nikdar do zdaj niso še slišali Nemci tako ponosnih besed, govorjenih pred zastopniki vseh slovanskih rodov in v oči jih zbada sijaj izhajajočega solnea slovanskega.
Politični pregled.
O notranjem položaju. Notranji položaj je nespremenjen ter ni govora o tem, da bi prišlo do kako spravne konferencijo šo v tem mesecu, kakor se je nadejal grof Tinin. Ako se ta poskus Tliunov ponesreči definitivno, ni izključeno, da dr. Bacrnrcithcr izstopi iz ministerstva. Nasprotja mej Nemci in Cehi so se vsled dogodkov v Pragi 1111 s'.avnosti Palaokoga še povečala ter izkoriščajo
Nemei to slavnost jto svoje s tem, da Črnijo Cehe in Slovane sploh kakor državi nevarne »panslavi-ste« dokazujoč, da so lo oni državna stranka. Krepko podpirajo v tem naše Nemce ogerski listi, katere so tudi razburile praške slavnosti. Vladni list »Pesti Naplo* konstatuje, daje bila proglašena v Pragi slovanska solidarnost pod pokroviteljstvom K u sije ter da so to storili možje, ki so zahtevali kakor člani avstrijsko vladne stranke in kakor stebri vlade v delegacijah, naj računa vlada v zunanji politiki ž njimi. Cehi da so pozabili na svojo glavno željo, ki jo, da se da kronati avstrijski cesar kraljem češkim ter da nimajo več pravice, kaj očitati nemškim radikaleem. Istočasno da so vzbudilo nezaupanje proti federalističnim ustavnim reformam, katere pripravljajo.
Ostreje so izraža istotako vladni »Posti Hirlap . Moj drugim pravi: S tem da tirajo Cehi slovansko politiko pod ruskim pokroviteljstvom, napadajo d 11-alizem in bistveno predpostavo trozveze. Komarovov govor je zmagonosno tulenje nad porazom Nemcev v Avstriji in bojni klic proti vsemu nemškemu svetil, proti vsemu nemškemu rodu. Za avstrijsko vlado prišla jo ura odločitve. Ako se hoče slova-niti Avstrijo, je priložnost že tu ; ako pa noče tega, mora se dati slovo slovanski politiki na vsi črti ter vzpostaviti edinost Avstrije z naj-ostrejšimi sredstvi. Ogerskn se mora braniti s t1 vso silo in so vsem svojim uplivom proti taki politiki, ki podkopuje vso d r ž a v o.
Najhujše so izraža »Budapesti Naplo«, ki pravi, da so dogodki v Pragi izzivanje dveh velevlasti j)o ruski politiki, katero izzivanje nima primera. K notranji krizi monarhije daje prišla še zunanja nevarnost ter da se mora Ogcrska proti temu oborožiti sfc vso duševno in moralno silo.
Isti »Budapesti Hirlap« dobil jo brzojav iz Dunaja, da so dogodki v Pragi napravili v dunajskih merodajnih krogih mučen utis, da sc jo pritožil grof Goluhouski proti Thunu, zakaj da ni za časa skrbel, da se no bi kuj tacega zgodilo ter da so je oelo pečal ministerski svet pod predsedstvom cesarja predvčerajšnjem s tem prnšanjom. Koliko je na tem resnice ter tla so to le pobožne želje Ogrov, ki se boje slovanske vzajemnosti kakor peklensčeka, razvidi se iz toga, da se predvčerajšnjem niti ni vršil ministerski svet. Na vsak način poostrila je Palaokoga slavnost nasprotja med Slovani in Nemci ter ne ostane brez vpliva na notranjo politiko. Seveda mi ne mislimo tega v smislu, da bi vlada hotela ubogati nemška in (»gorska glasila ter nastopiti proti zedinjeuim Slovanom, kar bi bilo jako neprevidno, nego v smislu, da bode vlada morala slednjič računati malo bolj nego do sedaj, sč Slovani v Avstriji. Vsako drugo postopanje znalo bi le še bolj utrditi slovansko zvezo. Slovani, ki so večina v Avstriji, imajo vendar pravico zahtevati, da se upošteva njih glas v notranji in zunanji politiki. V tem vpoštevanju pa ne tiči nikaka nevarnost za Avstrijo, ker je le naravno, da so mora strinjati politika države z dejanskimi razmerami v isti in lc v zapostavljanju večine jo iskati nevarnost za državo. To uvidijo gotovo vladni krogi, ki bodo znali trezneje i 11 hladneje soditi o dogodkih v Pragi, nego nemški in ogerski šovinisti, kateri le izkoriščajo priliko, da strmoglavijo večino.
Ameriško - Španska vojna. Iz različnih amerikanskih in španskih brzojavk je posneti, da je slednjič prispelo ameriško prevozno brodovje z vojsko generala Shafter-ja, pred Santiago de Cuba. O izkrcanju pa še ni govora in tudi ne o tem kje so bode vršilo. Najbrže bodo poskušali Amerikanci izkrcati svoje vojake ali v Cavmaneri, ali pa v Baigniri. V Cavmaneri, ki leži v guantanamskem zalivu imajo Amerikanci že nekaj izkrcanih vojakov od prej; Baigniri leži v bližini vhoda v zaliv od Santiago de Cuba. Spanci so pripravljeni na napad ter so združili zadostno število vojakov na obeli točkah. Blanco je poslal še (i bataljonov vojakov tja, ko je doznal, da se je približalo ameriško prevozno brodovje z vojaki. Sicer se pa drže vojne Indije iu prevozne ladije amerikanske primerno daleč od španskih baterij. General Shafter, admiral Sampson in general ustašev Garcia so imeli posvetovanje na admiralski ladiji. Špansko vojsko, ki ima braniti izkrcanje Amcrikanoev, vodita generala Lunaris in Pareja ter se trdno nadejata, da
odvrneta amerikanski napad. Spanci se pa pri tem nikakor ne mislijo prenagliti, nego hočejo pričakati sovražnika v svojih trdnih pozicijah. V nekoliko dneh zna se torej uneti hud boj. Spanci morajo napeti vse sile, da rešijo Santiago de Cuba. Ako bi se namreč posrečilo Amerikancem zajeti to mesto od dežele, pala bi eskadra Corverc v njih oblast, kar bi bil za Spance težek udarec.
Iz Filipin se ne čuje ničesar, ne o tolikokrat naznanjenem padu Manile, ne o prihodu ameriškega prevoznega brodovja z vojaki. Istotako ni nobene vesti o španskem Camerinem brodovju. Ako se je Camara obrnil proti Filipinam, ne prispč tja pred .'} tedni; ako so je pa obrnil proti Cubi, bi mogli doznati že v treh do štirih dneh kaj o njem. Ako pluje brodovje Camarino proti Filipinam, bil hi to znak, da so Spanci za sedaj čutijo dovolj močne na Kubi, kar sc skažo v prihodnjih dneh.
Domače vesti.
t Dr. Fenlo Jančar. — Predvčerajšnjem je umrl še-le 2f>-letni absolvirani modroslovee dr. Ferdo Jaučar. Pokojnik je bil plemenit, izredno nadarjen, jako duhovit in vsestransko naobražen. Lani je bil poslan radi velikega znanja zgodovine z državno ustanovo v Rim, kjer je postal člen društva »Isti-tuto austriaco di studii storici«. Hudo je nam, ko mislimo kako nam v zadnji čas kar zaporedoma minevajo mlade čvrste moči, ki bi koristile našoj revni domovini lahko jako veliko.
Skrajna nesramnost. Radi notice priobčene pod tem naslovom prijeli smo par opravičevalnih dopisov, kateri nas pa nikakor ne odvrnejo od prve naše prošnje, da bi vsi narodni zavedni Vrdcloi popolnoma prezrli tam omenjeni ples. Nekdo nam poroča, da so napravili slovenska in italijanska vabila, in sicer slovenska za Slovence, italijanska za Italijane (kakšne pa za enega Nemca in enega Grka, ki stanujeta sedaj na V rdeli ?) in s tem mislijo — in tako tudi nekateri narodnjaki — da so rešili čast in narodni značaj omenjenega plesa. Za Boga! Zakaj neki vedno isti oportunizem! Radi par grošev, katero morda pridobite od Italijanov, menite, da smete zlorabljati našo prepohlevno naravo? Ali ne veste, da so to Judcževi groši ? Radi bi poznali le enega samega šo tako poštenega Italijana, ki vam napravi poleg italijanskega še slovensko vabilo za kako veselico ali ples. Edino le mi smo tako bedasto trdovratni, da ližemo vsaccga capina, kateri priberači k nam, da tu živi ter se bogati prepogosto nam v škodo in nesrečo. Toliko gledd vabil. Glede plesa samega pa moramo pov-darjati, kar smo rekli že večkrat, da je menda skrajni čas, da iztrebimo iz okolice to razvado. Pred 20 leti je res tak ples kazal naroden značaj okolice, a kaj znači danes, o tem je bolje molčati.
To vam je prava vadniea za italijanske »ean-zonette«, za kričanje, za pijančevanje, za pretepanje. Od vsega plesa ima narod lc moralno zgubo; inaterijalen dobiček pa le krčmar in »capi sagra«. Krčmar, kjer imajo godci in »capi sagra« kosilo in večerjo, toči skoraj gotovo tisti dan kako slabo, pokvarjeno vino za drage novce; »capi sagra« pa pijnnčujejo par dni prod plesom in par dni po plesu za denar, ki ga priberačijo po hišah, ali vdobe na plesu samem. In tak ples naj mi zagovarjamo! Nikdar in nikoli! Mi nismo načelni sovražniki plesa, ali sedaj, ko imamo, hvala Bogu, v vsakem kraju okolice kako društvo, naj voditelji skrbd za to, da se prirejajo pevski večeri in če ni drugače s plesom. Par pesmic, ki iko deklamacijo, mali govor, potem malo plesa pod nadzorstvom voditeljev, to je zabava gotovo prijetnejša, nego 1111 solneu požirati prah vse popoludne. Tudi na Videli imamo mlado pevsko društvo. Kako lahko bi napravilo v nedeljo mesto plesa pevski večer z malo vstopnino 20 novč. Kar bi nabrali pri blagajni, porabili bi lahko za izlet 3. junija v Sežano. V Sežani se zbere tega dne vse »kar leze in kar gre«. Tu ima priliko naša mladina, da kaj vidf, da kaj sliši. Tu so lahko navduši za narodne idojale, sc krepi za boj, kateri jo še čaka tu oh Adriji, predno pridobimo le dol svojih pravic. Tedaj Vrdcloi in ostali okoličani: »Proč st* semnji (šagrami) in mesto istih živele poštene narodne veselice!
Zopet stari grešnik! Pred par dnevi smo pisali o nekem velevažnem članku, ki ga je prinesel tukajšnji ultra lahonski list »Indipendente . Ker poznamo list, njega sotrudnike in tendence, nas je
«»ni članek nemalo iznenadit. Pričakovali smo pa, <la »Indipendente« kur najhitreje popravi krivico, ki ju je storil svojim somišljenikom, kar se je tudi zgodilo že IX. t. m.! Omenjenega dne ne je »Indipendente« iznosi 1 nad ubogimi Škedcnjci!
Da je bilo v Skednju vse v zastavah «» priliki tamošnje procesije, lahončka uprav malo jezi, toda one tri trobojniee na kapetanovih oknih, so mu pa kar pamet zmešale! (ako je še kaj ima.) Kar je bilo pa najhuje, bila je ona velikanska tro-boj ?iica na mestnem (!) vodnjaku. To je pa za »Indipendente že preveč. Vodnjak je mestna lastnina, (tako piše namreč on) in to lastnino so se drznili profan i rat i z rusko trobojnieo; to se nikakor ne sme več dogoditi! Kaj smatrajo Lahoni za »pro-prieta al trni« gotovo še sami ne vejo, kerškedeuj-ski vodnjak ni nikaka tuja lastnina, nego je lastnina meščanov Skcdenjeev. Ako pa smatrajo Lahoni Skcdenjce za tujce, naj si svoj (?) vodnjak kar v mesto prenesejo, Škedcnjci si gotovo napravijo svojega! Dokler pa Skedenjci plačujejo davke in razne pri klade v tržaške davkarije, treba da se jili smatra za lastnike domačine, ne pa za tujce! Za »Indipendeatove« grožnje sc pa Škedcnjci bore mahi brigajo, ker se čutijo še gospodarji na svojih tleh!
Od sv. Ivailil. S pravo grozo smo slišali pretočeni teden glas, da se je v kamnolomu gosp. Derina zgodila nesreča ter da je ubilo enega domačih delavcev, še mladega Mlača. Prepogoste nesreče, ki se gode baš v omenjenem kamnolomu, nam nikakor no dopuščajo, da bi stvar prezirali. Zato treba, da spregovorimo nekoliko o odnošajih v istem kamnolomu ter opišemo življenje tamošnjih delavcev.
Delo pričenja ob navadni uri, kakor v drugih kamnolomih. Do H. ure je vse redu. Takoj po uri začnejo mladi otroci, katerih je več pod 14 let starih, krožiti po kamnolomu od delavca do delavca ter jim vsiljevati neko brozgo iz špirita, katero imenujejo žganje. Delavci, hočeš nočeš, mora piti, ker ga drugače ne pustd na miru. Tako, popije vsak po 10—20 kozarčkov te brozge. Le redki so oni, ki se hranijo, a takim ni posebno dobro, ker vodja kamnoloma, kateremu ta hudičeva voda veliko nosi, že skuša da dotične delavce omehča, ali tako ali tako. Daja jim najtežja dela, ali pa dobe manj plačila ter sploh niso v njegovoj milosti. Onim pa, kateri dobro pijejo, sc spregleda marsikaj. Dogodi se večkrat, da delavec o slabi hrani, vsled preobile pijače in hude vročine ne more več vršiti svoje dolžnosti. A kaj to! Saj je napravil voditelj pri tem lep dobiček. Gospodarja pa tako nikdar ni v kamnolomu. Samo enkrat naj gro kodo in naj si ogleda, kako ti ljudje delajo o poletnem času popoludne. Vse zeva, leno tolče, da se ti zdč delavci kakor toliko pokvarjenih strojev. Glavno pa pride v soboto, ko je dan plačila. .Oni delavci, ki so vdani pijači, morajo v sobotah pustiti za oni smrad, katerega so med tednom izpili po (5 da celo do 10 gold. (reci deset goldinarjev). Ostane mu toraj za ves teden, 1 ali 2 gld. In to ne velja le za posameznike, takih zgubljenih siromakov je več, in to so naši ljudje od sv. Ivana, iz Kolonjc, Konkoncla in Trcbč. Je-li čuda potem, če se pripeti kaka nesreča? Kako naj bode delavec čvrst, gibčen, ob takih okolščinah? Tu bi bilo polje našim demokratskim in krščanskim socijalistom, da bi povzdignili glas proti takemu nečloveškemu ravnanju. Resnici na čast moramo konstatirati, da se je pred par meseci ustanovila med najhujšimi pivci omenjene brozge zaveza, da ne bodo več pili »hudičevega ognja« a kaj, ko so pa bili skoraj takoj preganjani na vse možne načine m sta morala iti delat dva najboljša delavca že drugam. Nobeno čudo ni toraj, če misli ljudstvo pri sv. Ivanu, da so zgolj navedeni odnošaji krivi nesreč in da je isto razburjeno.
lii ne bilo mogoče, da bi kaka »oblast« bodisi državna ali druga prepovedala prodajati žganje na delu. Saj ni, da bi moral delavec delati le za nenasiten žep svojega delodajalca; skrbeti mu je pač najprej za svojo družino.
Toliko v pomislek onim, ki imajo pri tem kaj besede. Ako ne zadostuje to, hočemo prihodnjič še bolj osvetliti tu navedene razmere.
Narodna slavnost v Sežani. Občinskim za-stopom in društvom razposlali so se ravnokar lepaki za narodno slavnost v Sežani dne 3. julija t. 1. in se torej slavna županstvu in društva prosijo,
da dadč prilepiti te lepake na javnih prontorih, in sicer v to svrho, da se vos narod na Primorskem in (ioriškem obvesti o namerjani slavnosti.
Vsa društva, ki se mislijo udeležiti slavnosti v Sežani dne 3. julija t. 1., so naprošena, da to naznanijo čim prej pripravljalnemu odboru ali pa županstvu v Sežani.
Veselico v korist družbe sv. Cirila in Metoda priredi nčitcljstvo slovenske šole nn šolskem vrtu pri sv. Jakobu (Via Giulianl l'H) na dan 2»>. junija ne ob H. uri zvečer, ampak ob 6. uri poj). Pripomnjeuo bodi pri tej priliki, da seje prostorni šolski vrt nalašč v to svrho uredil in postavil lep oder, ki I »ode v slučaju prireditve kake veselice vsaeemu društvu na razpolago. Kačunftje na požrtvovalnost zavednega narodnega občinstva, vabi ter se svojo otroško veselico obeta udeležencem podati pravcati umetniški užitek
učit. slov. šole pri sv. Jakobu.
Veselica na Opčhiali. Dne 2i». t. m. napravi pevsko društvo Zvon« na Opčinah svojo lč-tošnjo veselico v proslavo ;">04otnoga vladanja našega presv. cesarja Frana Josipa L Cisti dobiček je namenjen ustanovi za štipendije revnim okoličanskim dijakom. Veselica vršila so bode H dni poprej kakor je bilo naznanjeno s prva iti to sicer nuli toga, kor bode .'I. julija velika slavnost v Sežani na korist »Narodnega doma« tržaškega.
Rodoljubi iz Trsta, okolice in bližnjega Krasa! Ne prezrite te veselice iu njenoga blažega namena. Komur ne bode namreč mogoče, da se udeleži osebno te veselice, vsojedno lahko stori rodoljubno svojo dolžnost, ako pošlje »mal dar« vsaj vstopnino k veselici odboru »Zvon«-a, ki sprejme vsako malenkost hvaležnim srcem.
Pri veselici bode sodeloval tudi si. mešani zbor »Zarje« iu njega vrli tamburaši iz Rojana. Zbora »Slovenec in Hrvat« in »Cesarska kantata« peli bodeti skupno društvi »Zvon« in »Zarja« torej 75—HO pevcev, med temi kakih 35 naših vrlih, dičnih okoličanskih deklet. Kodo bi zamudil tako priliko? Pridite torej vsi, kedor lc more, a posebno ti okolica da pokažeš, da znaš ceniti plemenito svrho našega največega zaklada, našega najdražjega biserja. V nedeljo torej vsi na Opčine!
Bralno društvo v Nabrožini hode imelo dne 2lj. t. m. ob 10. uri predp. (koj po sv. maši) občni zbor v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo blagajnika; 2. določeuje Časopisov za drugo polletje lHt>8.; volitev odbora in 4. razni predlogi.
Nii/.ililllilo. Zaradi zagotovitve zakupne dobave sena, slanic, drva, premoga iu koaksa za čas od dne 1. septembra	do 31. avgusta 189'.).
vršile se bodo pismene poitdbene obravnave v uradnih prostorih e. in kr. vojaških preskrbovalnih ma-gacinov, in sicer v nastopnih postajah: v Celovci dac 14., v Mariboru dne S., v Gradei dne 11., v Ljubljani dne 4. julija; v Trstu dne 30. junija, v Gorici dne 28. junija in v P ulj i dne 1. julija t. 1.
Natančncji pogoji in ponudbeni obrazci raz-vidijo se iz obširnega razglasa v št. 130. »Slovenskega Naroda« z dne 11. junija 181>8., kakor tudi pri o, in kr. vojaškem preskrbovalnein magaeinu v Ljubljani do 4. julija 1858. mej 10. in 12. uro dopoludne.
C. in kr. vojna intendancija 3. voja v Gradci.
Pravila zavoda sv. Nikolaja ustanovljenega v proslavo oOletnico vladanja Njcg. Veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa L (Zvršetek).
$ 10. Zavodnc vknjižbe izvršuje voditeljica ter napravi koncem decembra vsakega leta bilanco, katero pregleda pregledovalni odbor ter se potom isto predloži občnemu zboru.
S 11. O naloženju zavodovega premoženja veljajo obstoječe naredbe za naloženje pu pilar nega premoženja.
sj 12. Člani zavoda si izvold odbor sestojoč iz najmanj 12. iu največ 20. udinj. Le-te si izvolijo zopet iz svoje srede voditeljico in njeno namestnico, 2 tajnici, J! pregledovalke računov. Isto tako se mora izvoliti primerno število namestnic, katere na-domestujejo slučajno odstopivše odbornieo.
§ 13. Voditeljica sklicuje jedenkrut v me-sceu redne seje, pri katerih se razpravlja o koristih zavoda ter sprejemajo nasveti in predlogi.
S 14. Voditeljica predseduje sejam, zastopa zavod pri oblastiiijah, korporacijah in tretjih osebah ; sklicuje in votli občni zbor.
15. V slučaju odsotnosti voditeljice nado-mestuje jo njena namestnica.
S tt'». Redne in izredne seje so skk'|ične ako je prišlo k istem polovica odboruic.
i; 17. Da so odhorovi sklepi veljavni, treba jo, da zanje glasuje nad polovico prisotnih odbornic. Pri enakem številu glasov odločuje s svojem glasom voditeljica.
S 1«. 1 'okrovitelji in ustnuovniki obojega spola imajo enake pravice odbornicam.
lil. Prepiri med člani se poravnajo mirnem potom v zavodu.
sj 20. Kodni občni zbor sklicuje se vsako leto meseca januvarja, ktorega se smejo vdeležiti vsi člani zavoda in povabljeni prijatelji istega.
i; 21. Občni zbor ima pravico: a) razsojo-vati, potrjevati ali pa ugovarjati od odhorovem delovanju ; h) dajati nagrade vzornim in krepostnim devojkam v slučaju poroke; e) voliti odbor; d) sklepati o proosnovanju pravil.
Občni zbor jo sklepčen pri vsakemu številu članov, ako so bili vsi povabljeni k istemu. O sklepih občnega zbora odločuje jednostavno večina glasov.
S 22. Notranji uradni jezik zavoda jo slovenski, ter se bode v njem dopisovalo o javnem svojem delovanju. Pri vsili zavodnili spisih rabil so bode pečat z podobo sv. Nikolaja in z napisom: »Zavod sv. Nikolaja vstanovljon v proslavo [50let-nice Njegovega Veličanstva F. J. 1. v Trstu«.
Zuamnje zavoda jo: Modri trak z omenjenim napisom za člane, a za odbornieo z pristavkom »odbor« — To znamnje so bode smolo nositi pri vseh slavnostih in veselicah.
S; 2il, V slučaju razpuščenja zavoda pripada premoženje istega družbi sv. Cirila in Metoda.
S 24. Zavod jo podvržen nadzorovanju vlade v zmislu obstoječih zakonov.
In tako je srečno storjen prvi korak v pov-zdigo gmotnega in moralnega stanja naših služkinj v Trstu. Vse priznanje in vso hvalo požrtvovalnim gospom, ki so vstanovilo prekoristno društvo.
Sedaj jo na slovenskem občinstvu tržaškem, da krepko pod prč mlado društvo. Nedejamo se pa, da tudi izventržaški Slovenci ne odtegnejo podpore društvu, ki hode vzgajalo in podpiralo slovensko služkinje, ki prihajajo v Trst večinoma iz Kranjske, Koroško iu Štajerske. Novi trdnjavici naši pa kličemo: C'veti iu rasti!
Soča v štev. od 21. t. m. piše: Vipava stoji sicer še vedno na slovenskih tleh, ali tamošnja slavna c. kr. okrajna sodnija se vendar še kaj rada poslužuje nemškega jezika ter pošilja strankam dopise z nemškim naslovom. Poznajo samo »k. k. Be-zirksgoricht \Vippach«, a »c. kr. okrajne sodni je v Vipavi« — pa ni. In nemški naslov slovenski stranki v Skrilje poslati, kakor so je to zgodila dne S. t. m., je res nečuveno. — Kdaj se dokopljemo do ravnopravnosti!
ltadi krive prisesre. Predvčerajšnjem so je vršila prod tukajšnjem sodiščem razprava proti 41 »letnemu Ivanu Ftirlun iz Komna zato/,enemu radi krive prisege. Ovadil ga je Josip Kobenecl iz Komna ter je doprinesel tudi dotično dokaze. Furlan je bil obsojen na tri mesece zapora.
Nesreča. V Llovdovcm arsenalu se je zdrsnil včeraj popoludne velik tram z parnika »Gisolla ter zadel spodaj stoječega mizarja Frana Castellani in ga tako močno ranil na glavi iu obrazu, da je padel revež v oinedlevieo. Zdravnik z zdraviške postaje mu jo obvezal rano. Potem jo bil ranjenec prenošen na svoj dom.
Javna zahvala.
Gospodu Franu \V i 1 h e 1 m u, lekarnarju.
Ncuukirchcn, Spodnjo Avstrijsko.
Da stopam v javnost, je le radi tega, ker se čutim dolino Izroči gospoda NVilheiinu, lekarnarju v Neunkirehen, najsrčnejšo zahvalo za učinek, katerega mi je napravil njegu \Vilbelinov čuj pri mojih revmatičnih bolečinah, in da opozorim na ta čuj vse one, ki trpijo na tem grozovitem zlu.
Nemogoče mi je naslikati bolečine, katere sem trpela skozi cehi letu o vsaki vremenski Hpromcmhi iu katerih se niHcm moglu oprostiti ne z uporabo zdravilnih sredstev, ne z uporabo žveplcnih kopelji v Itndea-u pri Dunaju. Cele noči premetavala sem se po postelji, tek se je vidno krčil, izgledala sem žalostno in moči so pojemale.
I'o 4 tedenski uporabi \Vilheltn-ovegu čuju oproščena sem bila bolečin ia sem še sedaj, dusiravno ne pijem čaju že li tednov, iu telesni stun se je poholjšul. Prepričanu sem, du vsaki, ki se zateče o slični bolezni do tega čaja, blago-slovljal hode izumitelja istega, gosp. Frana \Vilbelm-a.
S posebnim visokim spoštovanjem II grolicn Butschin-Streitfcld, soprogu podpolkovniku.
Let<nK<-c Opatiju. 1 >ii l'o. junija prišlo jo v Opatijo »V>41 ntrank z 11.2M imebami. (Ki H. t. m. jo prišlo tjekaj na novo 1 t>M o*«>l>. I>ne IS. t. m. j i k i jo l»il(» ♦>,'{,">.
/a UTazeviinJe /hftir iz Odrske in Hr-vatsku-SIovonski' v Primorsku so se izdale nove naredbo, katere stopijo v veljavo dne L'4. t. ni.
Trtt v lil e. Včera j zjutraj ukraden je bil na rudeeem trgu kmet .losip Auer iz Kopra za dva žaklja krompirja. Tatovi so liiii kuj aretirani. Kmet je dobil tudi krompir nazaj.
.Marijani C. je bilo ukradenih par čevljev med tem, ko se je kopala.
Včeraj popoludne je bil aretiran težak Fran S., ker je pobiral na parniku »Vonviirts« kavo in si polnil žepe. Imel je nabrane že 4 kgr. kave.
Aretirana sta bila včeraj popoludne 2H-letna Karlota M. In 2f)-letni težak fvan IT., ker sta imela pri sobi precej kave in nista vedela ali hotela vedeti kje sta jo dobila.
Samomor Včeraj popoludne okolu f>. ure se je zastrupila v 14 let stara Ana Zupančič, stanujoča v ulici S. Nicolu št. lit. Prodno je izpila pripravljeni strup, poklicala je k sebi svojo sosedo ter jej rekla: »Vidite, saj sem vam rekla, da sem sita življenja«. To spregovoriva! izpila je strup tako naglo, da nje prijateljica ni mogla preprečiti nameravanega čina.
Samomorilka je bila omožena in jo zapustila dvoje nedoraslih otrok.
Loterijske .številke izžrebane dne 22. t. m.:
Pv«Ko:........70, 21, 37, 31), 27.
Lvuv:........<5, 62, H, 81, 15.
Koledar:
Danes v četrtek 28. junija: Eberlmrd Skof; Cenon škof". Jutri v petek 24. junija: Janez Krst ni k (rojstvo).
Solnmi:	I	Lunin i
Izhod ob ,'J. uri ;J<> min. ' Izhod ob 7. uri 66 min. Zahod „ 8. „ 24 „ | Zahod „ 10. „ 27 „
Tn je 25. teden. Danes je 17.'J. dan tega leta, imamo torej 5e 192 dni.
Različne vesti.
Sibirska Železnica. Ko jo bil ravnatelj sibirske železnice, Teodor Walujeff, na nekem svojem potovanju na Dunaju, razgovarjal so jo z nekim sotrudnikoiu lista »Neues Wiener Journal« ter mu je podal nekatere zanimivo podrobnosti o sedanjem in bodočem razvitku tega podjetja.
NValujeflf je menil, da leta 1SK)4, ko bode dovršena železnica, bode mogoče potovati okolo sveta v 30 dneh.
Nekatera velika dela, kakor most čez Jenisej, ki bode 1 kilometer dolg. ovirajo zdatno napredek in zvršetek železnico. Za sedaj so zgradili dva velikanska parnika, na katerih se prevažajo železniški vozovi čez reko; po zimi je led tako močan, da teče lahko železnica brez nevarnosti čozuj.
Vslod ukaza, katerega jo izdal car Aleksander III., se smejo porabiti za zgradbo železnico samo ruski delavci in ruski materijah In res, razuu enega stroja, ki rabi za sekati led na jezeru liai-kal, ni niti žeblja, ki bi no bil izdelan na Ruskem.
Ta železniška zveza bode tudi rabila v pov-speševanje kolonizacije. Avgusta meseca se preseli 200.000 kmetov sfc svojimi družinami v Sibirijo, kjer dobi vsak 15 desjatin zemlje v obdelovanje. rl i kmetje bodo lahko tudi nameščeni na železnici ter bodo preskrbljeni s kmetijskim orodjem.
istotako bode mogočo izvažati na tej železnici velikanske množino žita, katerega so je pridelalo le-tam. \ValujofF je zagotovil, da ko je odpotoval iz Sibirijo, jo bilo žita pri pravljenoga za izvažanje toliko, da bode izvažanje trajalo do konca avgusta. Za sedaj vozi le 250 vozov polnih žita na dan, ker uralska železnica ima le en tir. Vse-jedno so že izvozili veliko množine žita na Nemško in v Avstrijo.
Slodnj ič opomnil jo \\ alujetl', da strategični pomen železnice ni nič manji nego trgovinski.
Zadnje vesti.
Prana 2'>. Ruski general Komarov seje vrnil včeraj popoludne iz Kutnehore. Mesto ga jo sprejelo uajsijajneje. Zvečer je odpotoval v Rusijo skozi Draždane.
Budimpešta 23. »Pesti Naplo . madjarski list, naganja avstrijsko vlado, naj zahteva od ruske
vlade zadoščenja radi Sčuvajočih govorov generala Komarova.
Pariz 23. VeČina listov je menenja, da ima Pevtral več upanja, da se mu posreči sestaviti ministerstvo, nego Ribot in Sarrien, ker se mu je pustila prosta roka za delovanje.
London 23. Vojaštvo generala Shafter-jn se jo izkrcalo s pomočjo kakih tisoč Kubancev med streljanjem hrodovja. Španci so bili tedaj v dvojnem ognju, streljali so nanje Kubanci iz pušk, a Amerikam' iz topov.
Barcelona 23. Časopis »Diario« javi iz Manile, da so Amerikani pripustili, da jo stidrga ropala r mestu Cavitcs, kjer je bilo več ljudi v nevarnosti za življenje.
San Franeiseo 22. (i ene ral Merrit misli oditi, kakor se govori, dne 0. t. m. s tretjim oddelkom vojske na Filipine.
Madrid 23. V zbornici se je nadaljevala razprava glede Filipiu. Bivši minister Canalejo je jkiv-darjal, da jo vlada odgovorna za sedanje položonjo. Prejšnji minister kolonij Moret je ]>ripomnil, da je bil Canalejo minister pod Sagastom, zato da je odgovoren tudi on.
»asllilltrtoii 23, Generalni advokat jo določil, da se moštvo in potniki, vjeti na španskih trgovskih ladjah, oddajo francoskemu in austro-oger-skemu poslaništvu, da jih odprati domov,
IVnHliingtoil 23. Vojni tajnik je dobil od generala Shaftorja brzojavno poročilo, da so se čete uspešno izkrcale v Baigutri! Kakor poročajo listi, se je izrazil ruski poslanik Cassini, da odnošaji med Ameriko in Rusijo niso bili še nikoli tako ugodni kakor sedaj. Rusija da jo interesirana na vseh vstočnoazijskib odnošnjib, a aktivno postopanje Rusije se omejuje samo na pravo vstočno Azijo. Filipinsko vprašanje ne hode kalilo dobrih odnošajev med Rusijo io Ameriko. Ni želeti, da bi se polastila morda Angleška Filipiu.
Najnoveja trgovinska vest.
JfeW-York 22. junija, (Izvirni brzojav.) Pšenica za julij 70 (včeraj SO), za september 72'/i (včeraj T37/») za december 7 2 V t (včeraj 74 !,/x), koruza za juli 36 V« (včeraj %), zsi september 37 (včeraj <$(»%), mast (J0r> (včeraj (>1)5).
ZALOGI POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. I — TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice ia spre-jeiuiilee, ziiimie in peresni«-, ogledni inželezulli lilairu.fik, po eeiiali, da se it i bati konkurence.
lOO do 300 gld.
zamotvjo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem ki nju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjom zakonito dovoljenih državnih papirjev iu srečk. Ponuodbe pnd naslovom Llldwig Oester-
reicher. v Budimpešti. VIII Deutschegasse 8.
Pomladansko zdravljenje.
ZDRAVLJENJE KRVI
Čaj „TUoeeriii cvet" < MillHlori>.
t isti kri ter je izvrstno srodstvo proti onim »lučajem, <V peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane 60 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAIMARER „Ai dne Mori" y TRSTU, veliKi tre.
Tudi za ,r>f> nvč. v markah dopoSlje se franko.
Nova centralna čevljarnica
v Trstu.
Via Maloanton stv. 2.
Bogat izbor čevljev
/a K<>M])o<le, liospr in otroke.
Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah.
Pozor!
Tržaški in okoličanski Slovenci, kateri žele piti izvrstna hrvatska orna, rudeeu in bela
tri leta stara raa,
kakor tudi izvrstno in vedno friSno pivo iz VrbniAke tovarne, naj blagovoli obiskati znano gostilno Frana Valetiea v ulici Solita rio siv. 12. — Zagotavljajo točno postrežbo beleži	udani
Franjo Valetič,
v ulici Solitario 12.
Zavod za nniforinirauje iu civilna irojačiiica
Frana Jiras
ulica Caserma t) — v Trstu — ulica Caaerma 9 Priporoča se
za napravo uniform in civilnih oblek.
Postrežba poštena.
Zaloga vseh vrst za uniforme po tovamišKili cenah.

Le 50 nvč. za 4 žrebanja g Žrebanje pojutranjem!
Glavni dobitek Ikrat 100.000 Kron in 4krat 25.000Kron
v gotovini z odbitkom 20 o o
I. žrebanje:	25. junija 1898.
II. žrebanje:	6. avgusta 1898.
III.	žrebanje:	15. septembra 1898.
IV.	žrebanje:	22. oktobra 1898.
priporočajo: Giuseppe Bolaffio. Mandl &, C. Ign. Neumann. Enr. Schiffmann. Ales. Levi. II Mercurio Triestino. M. Nigris. ■■■■■■BBHIHHHHnBBBHMHBHBMHl
Srečke jubilejne razstave po 50 nvč.
Mehanična delavnica
ANTONA SKERL-A V TRSTU
Via S. La/.zaro 31 v. 6, nasproti palače Salem.
Zaloja originalnih šivalnih strojev „Atlria" iz Budimpešte ii koles
iz najbolj ulovečih notranjih in inozemskih tovarn, il*" Šivalni stroji se garantujejo pet let, kolesa eno leto. Izvršujejo se poprave šivalnih strojev, koles, motorjev na plin itd. Delavnica za briljantno ni ki lira nje.
Zaloga vseh pripadkov za koleaa in Šivalne stroje.
Postavljanje in popravljanje električnih zvoncev.
Prodaja — menja — najem koies. Vsakovrstna popravljanja in naročbe zvrfiujejo *b nujuatančneje, brzo, po nizkih cenah.