30. številka. Izdanje za soboto 9. marca 1895. (v Trstu, v soboto zjutraj dne 0 marca 1S95) Tečaj XX „EDlNObi-iiheia po trikrat u a ttdun * ieatih likanjih eh torkih, 6«tPtklh >" BObOlAhi /jutranje izdanje n-h*j« ob ti. nri »jutraj. »eo*rn» pit oh 7. ■ ri f«r«r. — Obojno iziUiij«* utaii* : za J*den m#m« . t, — .'m, izvan at«tri)a f. !.*) m tri m»a*u. . . 2.Ni , . , t ,— •a pol lata , . , 6,— , , , g._ *a lato . . . Iu,— . . „I* — Na narečbe brez priložene naročnine k« ne jemlje Mir. FotftiniČP* iterilk« m« dobivaj« y j.ro-eajulnioali tobaku r 'J rut u po a iiti-., iKTen Trat* po 91 nvf. Sobotno vefternn tadanje v Irtlu 4 n*.. iitren Trsta S n*. EDINOST O^Uii «<• rakunu |>o mnl'n t petifu; ix na«li»t- t. d(.'b»limi črka.oi <• plafiij« prostor, kolikor oN.fga ;«r»!tih »r*' .'. I'ovar,* miuriiiir« in j»»uestahtale. i|.»-n.aoi <»i(la*i itro- j»mn Hftrnmiitro ulira .Moliae pic-eolo hit. 2, II. nadut. Odprte reklama,: je •o proat« pottnine. Olaišilo slovenskega političnega druAtva za Primorsko. , f It i« v... / 1 Okoličanom v premislek. To je vendar čudno, kakd so si povsod jednaki ti ljubi naši nasprotniki — in naj so že iz laškega ali nemškega tabora. Ob celjskem vprašanju hrupe v Celju in pretć na Dunaju, kakor da so se vse fnrije nemške srditosti spustil« v boj proti kulturnim potrebam naroda slovenskega. Saj bi človek še razum«! ves ta hrup in vrišč, da bi bilo na dnevnem redu kako vprašanje, ob katerem bi »e utegnilo premeniti razmerje v sedanjem politiškem „posestnem stanju* — in slavna koalicija se je proslavila za vse rečne čase z iznajdbo tega novega pojma — ali to nesrečno celjsko vprašanje je v politiškem pogledu brez vsakega pomena, kajti je zgolj kulturno vprašanje in le nemška strast je mogla zahtevi štajerskih Slovencev podtakniti narodne in politiške namene. Zakaj torej ves ta hrup? Čemu so Nemci to nedolžno, zgolj kulturno in celjsko-lokalno vprašanje napihnili do državne afere prve vrste, da odmev istega pretresa skoro izključno vse naše javno življenje in tudi temelj, na katerem sloni naš sedanji parlamentarni in vladni zistem ? Kako je moglo priti do toli mogočnih učinkov iz vzroka, ki je toli malenkosten, skoro da — smešen f Nikjer drugod po vsem božjem svetu ne vidimo, da bi se velika državna vprašanja morala umikati pred vprašanjem ustanovitve jednega — učnega zavoda. Nikjer drugod pravimo, ali pri nas je tako, ker naši nasprotniki ne le presojajo vsako vprašanje raz stališče svoje narodne in politiške gospodoželjnosti, ampak ker bi hoteli, da ostane avstrijski Slovan za vse čase na najnižji stopinji kulture, ali pa drugače povedano : da ostane n e n 111 en i 11 neveden, kajti le neveden človek se ne zaveda, kak6 sramotno mu je potoženje, ako robuje — le neveden človek trpi in molči tudi tedivj, ko se mu godi najhujša krivica. Nevednost in nezavednost našega ljudstva ,je najostrejše orožje v rokah naših nasprotnikov. To vedo tudi naši nasprotniki in zato hočejo, da ostanimo nevedni. A naši nasprotniki vedo tudi to, da je narodna šola j e -dina pot do splošne in prave izobrazbe, oni vedo, da le učni zavodi, urejeni na pametni in zdravi narodni podlagi, morejo dovesti Slovence iz puščave nevednosti in do zavesti o svoji lastni ceni. Vse to vedo naši Nemci, in zato se upirajo osnutju slovenskega gimnazija v Celju, dasi bi se tako osnutje ne doteknilo ni najmanje ni njihovih politiških pravic, ni njihovega .posestnega stanja", ni njihovih obstoječih učnih zavodov. Z osnu-tjem slovenskega gimnazija bilo bi vsaj deloma ustreženo kulturnim potrebam Slovencev, a Nemcem bi pri vsem tem ostalo vse, kar imajo po pravici in — krivici. Ali si torej moremo misliti pravičnejše in zajedno nedolžnejše zahteve, nego je zahtevanje šta- podlistek; * Zlatarjevo zlato. Zgodovinska pripovest XVI. veka. SpieeJ A. Š e ■ e a. III. .Hvala za piašanje, vaša milost1" odgovoril je mlajši, krepak mož. .Živi se.* ,A ti, itarče Mijo?" okrenol seje mladenič k starejšemu, škrbastemu širokoustniku z belimi lasmi in sivimi očmi. .Kako ti mreža Pu ,He, bel* odgovoril je starček glupo smeje se, .sama ni za svetek, a komaj beliča za petek. Sava je bila, oprostite, mladi gospod, do sedaj motna in narasla. Na Kranjskem nekje je lilo, kakor iz škafa, pa je ribo odneslo." „Kako na gradu * Kaj dela gospod oče, kaj gospa mati P* jerskih Slovencev po osnutju gimnazija v Celju ?! In vendar so zagnali Nemci tolik hrup, vendar bi hoteli vzkratiti Slovencem to najprimitivnejše pravo — pravo do izo-bražbe. Zakaj ? Zato, kor nočejo le, da ostani Slovenec politiško in narodno brezpraven, ampak ker hočejo tudi, da ostani neveden. Tako delajo naši nasprotniki v Celju in na Dunaju, tako delajo v Istri in v —Trstu: povsod so jednaki. Kar se dostaje Istre, čivkajo že vrabci po strehah, da se je dosedanje gospodstvo laške gospode opiralo izkljnČljivo le na nevednost našega ljudstva: slepili soje, kuje bilo nevedno in slepiti bi je hoteli tudi v bodoče in je obraniti v nevednosti. Tu imamo vzrok, zakaj je slovanski del Istre toli zanemarjen v šolskem pooledn, da i m a m o d o 20.000 o t r o k, k i n e zahajajo v nobeno šolo. Gospoda odrekajo našemu ljudstvu šolo, ker vedo, da bi bila dobra — reci narodna šota smrtna kosa njihovemu, na nobeno stran opravičenemu gospodstvu. Isto velja tudi za Trst in njega okolico in to nam je tndi povod, da smo napisali te-la vistice v prvi vrsti okoličanom v premislek. Šolske razmere v tržaški okolici sicer niso toli kričeče kakor po Istri, ali take so vendar-le, da nam očividno kažejo tendencijo, gori označeno: slovensko ljudstvo bodi nevedno in v svoji nevednosti podlaga tujčevi peti! Uredba naših šol po okolici je najnepri-mernejša — taka, da je tudi dober učitelj obnemogel pri taki uredbi. O tem nam najbolje priča dejstvo, da je redek učenec, iz-stopivši iz okoličanskih Šol, sposoben za prestop v srednje šole. A ne le slabo urejene so naše šole, ampak tudi obiskovanje šole je tako na slabem, kakor morda v nijedni kmečki občini po vseli pokrajinah slovenskih, izvzemši jedino Istro. Naši čitatelji se gotovo še spominjajo, da je dr. Gregorin dokazal v svojem ntoku na neovržen način — na podlagi uradnih statistiških podatkov — da 47 odstotkov okoličanskih otrok, torej blizo polovica, ne zahaja v šolo. Tako razmerje o obiskovanju šole je naravnost sramotno za tako veliko in moderno ter od vseh strani od avite eolture oblizano občino, kakoršna je tržaška. Tako žalostno razmerje je mogoče le tedaj, ako se poklicani činitelji namenoma ne brigajo, da bi odpravili kričeče nedostatke. Da tiči metoda in tendencija v tej nemarnosti glede na nedostatke na okoličanskih šolah, nas uči strupena jeza izvestnih gospodov proti sedanjemu šolskemu nadzorniku, ker je ta poslednji -- vnet za prospeh šole — hotel odpraviti razne kričeče in notoriške nedo3tatke ter uveljaviti tudi pri nas načelo: da šola mora služiti le pe-dagogiškim iu vzgojevalnim svrham, nikdar pa politiškim stremljenjem. Mož hoče po- .Ni v gradu nikogar. Stari gospod odšel je od nedelje čez goro v goste, a milostiva gospa biva še vedno na Kranjskem," pristavil je mlajši brodar. V tem trenotku zadonel je z lahka zrakom velikanski zvon. Od Zagreba se je razlegalo zvonjenje velikega zvona sv. kralja. Vsi trije ozrli so se proti Zagrebu. „Kaj pomeni to P* vprašal je začujeno mladenič. „Praznuje li se danes kak svetnik P" „Oudna neka slovesnost !• dodal je pri-smukneno starček: .Pokopčeva Jana iz Trnja pravila mi je o tem, a njej zopet njen sestric, špan pri gospodu prepoštu. Nekakega turškega popa pale na Kaptolu. Le čudno se mi zdi, da mu za pogansko dušo zvoni velikim zvonom — ako ni morda turški kanonik !" dodal je starec. „Bo že taka! Z Bogom moža!* nasme- vzdigniti naše okoličanske šole. da bi iste res služile svojemu namenu — — — od todi jeza, od todi zamera, od todi proganjanja. Okoličani, premišljajte o tem, da se uve-rite, da oni niso vaši prijatelji, ki hočejo, da bodi vaša šola slaba, ali, kar je isto: da ostanete vi nevedni!!! Iu kdor je še dvomil o namenih naše laške gospode, temu je morala odpreti oči zadnja seja našega mestnega zastopa, pri kateri je nestrpna večina odklonila več k«t opravi č e 11 o prošnjo Gropajcev in Padri-čanov zn osnutje šole. Devet let se je že vleklo to vprašanje in po devetih letih so gospoda odklonili prošnjo v očigled nje utemeljenju, ki mora človeku pretresti srce. Odbili so jo, ter nočejo, da pride naš okoličan do prave iz<>-bražbe; ker hočejo, da isti v svoji nevednosti in nehote robuje znanim politiškim stremljenjem ! Tako je t Celju, tako je v Istri, tako je v Trstu : povsodi nam odrekajo kulturna sredstva, povsodi bi nas hoteli tlačiti v duševno temo, povsodi bi hoteli, da ostanemo inferijorno pleme. Različni so vsi ti naši nasprotniki po narodnosti, jeziku in običajih, ali v svoji taktiki in v svojih namenih nasproti nam so povsod jednaki. Celje in — G r o p a d a sta od daleč vidna znaka o namenih naših nemških, oziroma italijanskih nasprotnikov: Slovencem ne kulturnih sredstev za nobeno ceno, ker bi postali potem — prepametni! Okoličani, še jedenkrat vas prosimo: premišljajte o tem! In ko se uverite, kako sramotilna in poniževalna je uloga, ko jo bi vam hoteli prisoditi vaši nasprotniki, odgovorite jim : Ne, mi hočemo napredovati in se izobraževati — mi hočemo šol, urejenih na pametni podlagi in po davno pripozuanih pedagogiških načelih. Kdor nam odreka kulturna sredstva, ta nam ne more biti prijatelj! Politiške vesti. Kriza? Glasovi o krizi nočejo potihniti. Težko je sicer soditi pri sedanjih zmedenih odnošajih, da-li imamo res ministarsko krizo pred durmi, ali simptomatično je vendar-te, da se vzdržuje taka govorica. Trem ministrom se baje maje stol: Madejskemu, W ur niti ran d u in II a c <1 u e h e m 11. Madejski se je baje zameril navzgor — zakaj, smo že povedali nedavno; \Vurmbrand ne ugaja menda svojim lastnim somišljenikom in Bacone-heraa sili z ininislerska stola — volilna pre-osnova. Posebno poljskemu klubu so neprijetne govorice, ki se te dni sučejo o ministru Madejskem. Da nekako pomali te govorice, priredil je ta klub svojemu ministru — banket, vsakako najprijetnejše sredstvo proti neprijetnim govoricam. Umikajo se! Blamaža nemških liberal- šil se je mladenič, spodbodel zelenka iu hitel |>roti Zagrebu, prej nego sta se mu brodarja na pozdravu zahvalila. Mlajši njiju šel je v kočo, a starejši zijal je dolgo za mladeučem, ali naposled odklenil je tudi on v kočo, pa vedno in vedno razbijal si glavo iti razmišljal o turškem velikem duhovniku (kanoniku). Ko strela letel je mladenič kraj vrtov Petrinjske cest®, pridirja! do .Harmice", a od tod skozi Jkaptolska vrata na kaptolski trg; ali tu je tildi bilo kaj gledati. Naroda ko listja in travo od biskupskih (škofovih) stolpov vse do menišnice. Ko mravlje je tu vrelo staro in mlado, žensko iu možko, gosposko in kmečko, na konjih iti peš, vikali so, gnjetli in pehali se, vsak je hotel biti prvi. Tu so se zibali na konji spačeni, grbasti soban Gašo Alapirf, kraj njega podla Korčic, veliki notar cev je gotova: nade, koje so stavili v potovanje kardinala Schflnborna v lfini, so se izjalovile popolnoma. Zastonj so se trudili in denuncirali v ta namen, da bi jim sveta stolica priskočila v pomoč proti krščanskim socijalistom. Ali prav zabavno je videti, knk>> se zvijajo sedaj in kako zavijajo, to bi po krili svojo blamažo. Te zares nehvaležne naloge lotil se je tudi oficijozni .Fremden-blatt*. Ta list piše namreč, ,.da ne l * i odgovarjalo tradicijam sv. Stolice, ako bi papež podal kako izjavo, ne da bi popred temeljito iu popolnoma proučil stvar. Tako se menda zgodi tudi sedaj, zbok česar treba potrpežljivo čakati na odlok, kateri utegne izdati papež na podlagi izjave dotične kongregacije." Aha! Gospodje hočejo potrpežljivo čakati na odlok, ki „utegne* priti. Naj le čakajo na to, kar .utegne" priti, ali to je jasno že sedaj, da niso dosegli, kar so hoteli, pač pa so zvedeli, da sv. Stolica se ne da zlorabljati za — židovske namene. Obletnico kronanja sv. Očeta slavili so v Rimu, kakor smo že sporočili, dne .'i. t. m. O tej stavnosti šel je Lev XIII. v spremstvu kardinalov, prelatov in višjih dostojanstvenikov v sikstinsko kapelo, da se udeleži službe božje, ki jo je celebrirnl kardinal Vannutelli. Sprevod se je pomikal po Sala Ducate in kraljevski palači, kjer je na tisoče občinstva živo pozdravljalo sv. Očeta. Na galerijah sikstinske kapele zbrali so se diplomatje, inaltežki vitezi in patriciji. V svoje sobane vračajočega se papež: u stvo zopet pozdravljalo navdušenim Različne vesti. N). Vel. cesarica Elisabota dospela je dne 7. t. m, na jahti „Miramar* v Neapelj. Nollljeva tridesetletnica. Znani operni pevec iu režiser Ljubljanskega gledališča, gosp. Josip No 11 i, bode dne 12. t. in. praznoval .lUletnico svojega gledališkega delovanja. Jubilar nastopi na častni svoj večer v operi .Trubadur*. Podeljena služba. Pomožni uradnik pri trgovskem in pomorskem sodišču v Trstu .Inlij Tavosanis, dobil je izpražnjeno mesto pomožnega uradnika pri tukajšnjemu dež, sodišču. Dvorni koncert pri tri. namestnifttvu. ki je bil odložen vsled smrti nadvojvode Albrehta in katerega koncerta čisti dohodek je namenjen vsled želje Nj. c. kr. Visokosti cesaričine-udove nadvnjvodinje š t e f a 11 i j e družbi .Zlatega križa", bode dne 20. t. 111. Dr. Anton StarČević. Osiveli prvak s'rani'e prava, dr. Ante St a r č e v i č, idiote! je nedavno na akutnem bronhijalnom kataru. I'ri visoki starosti bolnikovi bilo se je zaresno bati za njegovo življenje. Danes nam došli zagrebški listi pa javljajo, da se je bolezen zasukala na bolje ter se je nadejati, Mirko Peter in mnoga hrvaška in slavonska gospoda, vsi na konjih, vsi pod čeladami, a med njimi, ko bela vrana pod širokim klobukom, okrašenim s črnožoltini perom, nemški general Heribert Auersperg — izvedljivo obračal je oči proti železnim vratarn na levem stolpu biskupskega grada. Tudi mestna gospoda bila je prišla: posebno se je šopiril mej meščani plemenitega mesta Ivan Mlaie-kovit', debel možak, po poklicu kovač, a po rasti mestni sodeč, iu vrlo pobožno poslušali so drugi „purgarji* (grajani) njegove vel«-važue besed«, ki jih je spremljal neobičnim mahanjem rok ter vedno pokazoval na hišo, stoječo kraj biskupskoga dvora, kjer je nekdaj stala župna cerkev .>v. Marka, a kjer sedaj stoji „biskupsko semenišče." Dalje od dvora pod lipoj kraj kaptolske zbornice zabavljala se jc truma naroda vrlo živahno. ll'aljtt pri h.) da dični starec zopet okreva. Zdravi ga poslanec in bivši župan zagrebški, dr. Milan Amrttš. Spomenik Matiji Cigaletu. V kratkem postavijo pok. pisatelju iu pesnik« Matiji Cigaletu v proslavo njegovega spomina bronast .spomenik v pokojnikovem rojstnem kraju, (Vnemvrhu pri Idriji. Kip je izdelal i/, ilovine po pokojnikovi fotografiji uprav moj-sterski akadem. kipar g, Josip Puchreiter v Ljubljani. Po tem modelu ulijejo potem kip iz brona. Ta doprsni kip, nekoliko nadnaravne velikosti, stal bode na kameniti piramidi. Odpravljene zapreke v železniškem prometu. Na državnoželezniški progi Trst-Hr-pdje vozijo vlaki zopot kakor navadno. Promet na tej progi je bil ustavljen vsled žametov dne 5. t. m. Tudi proga Divača-Hr-pelje je že odprta. — Kaj je s progo Na-lirežina-Ljubljana, odnosno, Trst-Dunaj, ne znamo, kajti prometno ravnateljstvo južne železnice do včeraj opoludne ni razglasilo ničesar. Nadejamo pa se, da bode tudi ta proga v kratkem zopet odprta, kajti lepo vreme nadaljnje. Pojasnilo. V večernem izdanju od 23. in. ni. izkazana je med darovi za družbo sv. Cirila iu Metod« tudi svota 1 gld., kojo so darovali „pekovski pomočniki". To je pomota, kajti darovali so trgovski pomočniki, „ker jeden njih ni držal besede", a izročil nam je to svoto g. I. Dolenc. Toliko v pojasnilo ! Iz Sežane nam pišejoNaša ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda imela je v nedeljo dne 3. t. m. svoj letni občni zbor. Kljnbu slabemu vremenu zbrale so se mnogoštevilno sežanske rodoljubkinje pri bivši blagajničarici gospej Franji Gulič. Lep je bil pozdrav gospe predsednice, lepo je bilo poročilo gospice tajnice, a tudi izvrstno je poročala gospa blagajuičarica o gmotnem stanju naše podružnice, na kojem moramo biti ponosne. V novi odbor so bile izvoljene sledeče : Prvomestnico: gospa Zinka Rybil r, namestnico gospa Antonija G a b e r s č e k ; blnr^nlčBi-ico : fcospa Marija S k r i n j a r, j: .nestniču „< v >Tižika Štolfa; tajnico: • M.'-»i 1'olenčeva, namestnico ; .i Mariji! P; gel; odbornicama: go-spici Miri Smrdel iu Josipina O 7. b i č. Zastopnicama k veliki skupščini so izvoljene : I. podružnično pokroviteljniuo bode zastopala gospa Mici Treo, II. pa gospa Zinka TtybAf. Podružnico pa bodo zastopale gospa Kraja Gulič, gospa Nežika Štolfa iu gospica Ivana Lozej. Naša podružnica pa ima tudi po raznili krnjili svoje poverjenice, kakor n. pr. v Štor-jab gospico Mirni Polak, v Tomaju gospico Ivano Lozej, v Divači gospico Dragotino Obrane). Une jako marljivo delujejo v prid naši prekoristni družbi. Bodi jim na tem mestu izrečena presrćua zahvala, ter prosimo jih nadalje, da bi bile vedno našej družbi tako naklonjene ter da bi po svojili močeh nabirale udinj iu darila Gospa Franju Gulič odpovedala se je blagajnistvu radi gospodarskih obzirov, enako gospica Nežika Pitamfr. Prelepa jima hvala za njiju trudoljubno in požr to valno delovanje. Del ujmo, ljube mi sestre, za milo nam domovino, vsaj imelo bodemo mirno vest, da smo spolni le svojo dolžnost. Nadoslavova. Pok. nadvojvoda Albreht za kopeij v Gradežu. Med že objavljenimi dobrotvornimi določbami volil je pok. nadvojvoda Albreht tudi primerno svoto, da se kopališče v Gradežu razširi v toliko, da bode prostora še za 60 do 70 škrofuloznih otrok. S svoto, ki je določena v volilu, naj se nakupijo postelje itd. ter naj se razširjena kopeij povsem uredi. Prijateljem slovanskega učiteljstva! Na občnem zboru dne 28. grudna m. 1. ustanovilo se je »društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani". Namen društva je: zgraditi v Ljubljani poslopje za zavod, v katerem se bode skrbelo za učiteljske otroke in sirote v moralnem iu gmotnem ozirn. Zares vzvišen in blag namen! Toda učiteljstvo slovensko je pri svojih bornih plačah preslabo, da bi si moglo samo brez ptuje pomoči zgraditi tak zavod. Pač pak upa in »me po vsej pravici nadejati se, da ga bode rodoljubno občinstvo slovensko pri tem toli blagem in potrebnem podjetji drage volje in izdatno gmotno podpiralo. Vsaj ga gotovo ni društva narodnega ali dobrodelnega, v katerem ne bi učiteljstvo slovensko z vsemi svojimi silami delovalo in ga tudi po skromnih svojih močeh gmotno podpiralo! Koliko deluje le v korist naše [nepotrebne šolske družbe sv. Cirilu iti Metoda, v čitalnicah iu bralnih društvih, v ognjegosnih, kmetijskih in drugih društvih! S polnim zaupanjem obrača se torej podpisani odbor do vseli pravih prijateljev slovenskega učiteljstva z uljudno prošnjo, da ga pri njegovem podjetji kolikor mogoče gmotno podpirajo s tem: da pristopijo k društvu kot a) pokrovitelji (posameznik, društvo, občina) s 100 gld. v jednem — Štirih letih, b) nstanovniki s 5 gld. vsako leto, c) podporniki a kakoršnim kuli darilom. Dal mili Bog drutvu obilo blagih dobrotnikov in podpornikov. Odbor dru&tva za zQrr.ilbo učiteljskega konvinkta. Vabilo h koncertu, ki ga priredi slov. akad. društvo „Slovenija* v proslavo petdesetletnice svojega častnega člana pesnika Simona Gregorčiča dne 11. marca 1805. v prostorih „Katholische Ressource" L.Reichs-rathsstrasse. iz posebne prijaznosti sodelujejo gg. pevci in tamburaši si. brv. ak. društva „Zvonimir". Začetek točno ob 8. uri zvečer. K obilni vdeležbi vabi ODBOR. Zblaznel državni poslanec. Državni poslanec Češ. Toplic, Anton Tausche je nenadoma zblaznel. Odplavili so ga blaznico. (Posl. Tansche je star r>8 let; v državnem zboru sedi od leta 1879. Bil je pristaš združene levice. Uredn.) Statistika tržaška. V tednu od 24. min do 2. t. m. rodilo se je v tržaški občini 133 otrok ((54 možkih iu «9 ženskih). Poleg teh bili so trije mrtvorojeni. Umrlo je 138 oseb (76 možkih in 62 ženskih). V razmerju prebivalstva pride 44.02 mrličev na vsakih 1000 duš. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 1 slučaj škrlatice, 7 si. davice, 17 si. jetike, 33 si. vnetja sdpnih organov, H. si. kapi, 1 si. nenadne smrti in 1 samomor. Ameriške trte za občina pomjansko. Na prošnjo županstva poinjanskega je r. k. mi-nisterstvo za poljedeljstvo z odlokom z dne G. janlivarja 1895 št. 24933|3805 brezplačno dovolilo prosilcem te občine ameriških trt sledečih vrst: za Ponijan : 2000 kolči Kiparje izbrane, 1000 kolči Riparje Portalis, 1000 kolči Solonis iu 1000 kolči Rupestris uion-ticola. Za Marezige: 2000 kolči Kiparje izbrane, 1000 kolči Riparje Portalis, 1000 So-lonis iu 100CJ kolči Rupestris monticola. Dotični prosilci naj se prihodnji teden zglase pri občinskem uradu, kjer dob« namenjeno jim število kolči. I to je — ,smola". Čistilnico špirita Giradelli it Stern na Dunaju morali so zapreti, ker so zaprli skoro vso delavce dotične tovarne. Dotični delavci kradli so v tovarni na drobno in na debelo ; preiskava je dognala, da so skoro vsi delavci »okrivi'tatvine. Tovaru a ni mogla v naglici dobiti drugih delavcev in zato morala je ustaviti delo. Drzni sleparja. Minule sobote zjutraj je prišel k tukajšnjemu vozniku Antonu CVco-niju nek težak, naprosivši istega, da mu posodi z dvomi konji naprežen voz, da more naložiti deske na skladišču lesu pri južni železnici in jih odpeljati v mesto. G. Ce-coui je poznal dotičnega težaka po licu, zatorej mu je posodil naprežen i voz s konji vred. Težak je nato prišel z nekim drugim človekom z vozom na skladišče lesa iu oba sta se urno lotila dela. Od sklade, v kateri je bilo naloženih 180 desk, debelehV, naložila sla že precejšnje število na voz, ko je prišel k njima železniški nadglednik skladiščil in zahteval, da mu pokažeta železniški vozni list za pošiljatev. Dotična sklada bila je namreč last trgovca z lesom G. Macliiora, zato je jeden težakov omenil, da je Ma-cliioro deske prodal in da prinese vozne liste, predno odpeljeta deske. Dotični težak izjavil je, da se zove Ivan .lazbic ter dn ga je poslal gosp. Machioro sam. Drugi težak je rekel, da gre po vozne liste in s tem je odšel, toda vrnil se ni več. To se je nadgledniku dozdevalo sumljivo, zatorej j« nestrpno zahteval od namišljenega Jazbica, da prinese vozni list, kajti drugače mu ne dovoli, da od pelje deske. Težak jo odšel iu se v kratkem trniI na lice mesta s trgovcem Machiorom, kaieri je pa izjavil nagleduiku, da ne zna ničesar o tem, kar se tu dogaja in da desk ni prodal nikomur. Med tem razpravljanjem nabralo se je, kakor že navadno, mnogo radovednežev, ki so obkolili voz in razpravljajoči stranki. Takozvani Jazbic si je pa mislil, da že opravijo brez njega ta nečisti posel, siij je bilo ljndij dovolj. Ko sta nadglednik in trgovec hotela Jazbica povprašati, ;la jim to čudno stvar pojasni, — ni bilo več po njem ne duha ne sluha .... Nadglednik je opisal „Jazbica" policijskim organom in ti so po opisu spoznali v tej drzni osebi starega .znanca", katerega izvestno najdejo r kratkem. Velika tatvina na Dunaju. Minoli torek v »jutranjem izdanju našega lista priobčili smo vest, da je upokojenemu ravnateljstve-nemii pristavu finančnega ministerstva Karlu Oberleitnerju ukradel nekdo vrednostnih papirjev za svoto 39.000 gld. in da so zaprli njegovo oskrbnico, 26letno Marijo Semanski. t) tej tatvini doznali smo še to-le: 26letna Semanski služila je že nad 6 let pri 711etnein Oberleitnerju. Nje gospodar poveril jej je v*e, zaupal popolnoma, torej jo niti nadzoroval ni. Nezvesto dekle je že priznalo, da je ukradlo dotične vrednostne papirje, katere je potem* prodalo pri dveh menjačih v mestu. Semanskijeva je priznala tudi, da je po noči vzela blagajnične ključe iz omarice, ki je •tala poleg pos'.elje spečega gospodarja, odprla v drugi sobi stoječo blagajno in si prisvojila papirje. Živa zgorela. Predvčerajšnjem prinesla si je 78letna udova Katarina Kregar i/ Ajdovščine, stanujoča v ulici Sette Fontane list. 37., lončeno posodo, napolnjeno z žarečim ogljem v svojo sobico, da se nekoliko ogreje. Po nesrečnem nakjlnčju približala se je starka preveč oguju ; vnela se ji je obleka in hipoma bila je nesrečnica v plamenu. Na nje kričanje prihiteli so nekateri sosedje, ki so udnšill plamen, drugi so obvestili zdravniško postajo o nesreči. Prihitevši zdravnik ukazal je nesrečnico takoj odpeljati v bolnišnico, t,-.da opečena bila je tako grozno, da je v kratkem umrla v strašnih bolečinah. Grozna nesreča. Iz Črnovic poročajo dne 2. t. m.: V selu Dumbroveni pri Ickanib (blizu romunske meje) razletel se je kotel v tamošnji žgalniei špirita. Špirit se je namreč vnel iu razpršil kotel; vsled tega ^,odrl se je strop. V prvem nadstropju spalo je več delavcev, ki so padli z rnšinanii vred v ogromni kotel, poln gorečega špirita. Dvanajst oseb je poginilo takoj, mnogo njih pa se je tako strašno opeklo, da menda ne ozdravijo več. Goreči špirit je vnel tudi poslopje ; zaradi obilega snega pa so mogli ljudje ši-le čez dva dni priti gasit. V tem času je seveda že vse pogorelo. PoskuŠen samomor, loletni čevljar Fran Siuioučič, — pijanec najgorše vrste — stanujoč v ulici S. Francesco hšt. 28, zabodel se je s čevljarskim nožem v leva prsa, iioteč končati svoje malovredno življenje. Simončič je vse, kur je zaslužil, sproti zapH, svoji nesrečni ženi pa je prepustil skrb za svojih 5 otročičev. — Pozvali so zdravnika, ki je ranjenemu obvezal rano in ga ukazal odvesti v bolnišnico. Rana Simončičeva sicer ni nevarna, toda izgubil je mnogo krvi. Samomori v vojaštvu. V Sopronju na Ogerskem ustrelil se je dne 7. t. m. vojak Josip Horvat v pisarni njegove kompanije. Trdijo sicer, da se je mladenič umoril vsled neprijetnosti v njegovi obitelji, toda vzlic tej trditvi odredila je vojaška oblast strogo preiskavo, kajti v kratki dobi je to že osmi samomor med vojaki v Sopronju. Ruska tiskovna razstava v Peterburgu se je slovesno odprla dne 3. t, ni. Razstava kaže, kako je tiskarstvo napredovalo na Ruskem v poslednjih 25 letih. V razstavi sti zastopani tudi dvorni tiskarni ua Dunaju in v Berolinu. Povodenj v Banatu. Popolnoma naravno je, da bode letošnje spomladi po hudi zimi po raznih krajih velikih povodnji, kajti poslednje dni padlo je izredno mnogo snega. Komaj se je vreme obrnilo nekoliko na boljše, že se je pričel tajati sneg, potoki in reko naraščajo, prestopajo svoje struge, poplavivši polja iu livade, naselbine in travnike, prov-zročnje neizmerno škodo ubogemu ljudstvu. Povodnji pričele so že v Banatu. Kakor javljajo iz Teuiešvara, pričel se ji? sneg v Banatu ttyati izredno naglo, vode so vjedni noči narasle tako, da so prestopile struge iu poplavile vse. Prestrašeno ljudstvo zbežalo je na strehe in na drevje. Iz Vršca poslali so vojake v pomoč, toda isti morali so se vrniti, ker je jez poplavljen in zatorej pri Margiti niso mogli dalje. Popravek in dodatek. V poročilu o razpravi proti izgrednikom v Piranu (Konec) izostal jt- obsojenec pod št. 3. — Isti je Fran Miijesan-Moro; dobil je dve leti in pol ječe, poojstrene s postom. Sodnijsko. Po noči na 17. jnnavarja t. 1. prijeli so stražarji težaka Karla Birka, ker je razgrajal. Dirk se je stražaijema npiral, ranil oba, jednemu je z nožem urezal cel« težko rano. Za to nasilstvo obsodilo ga je dež. sodišče tržaško na 4 leta težke ječe. Policijsko. Po noči na včeraj zaprli so improvizovani poulični ponočni .kvartet*. Ti nepozvani pevci so r 36letni težak Fran I. iz Kamnika, 451etni mornar Josip M. iz Kanala, 34letni težak Ivan S. iz Trsta ter 341etni težak Leopold G., tudi iz Trsta. — Voznika Jakoba Raportisa, stanujočega v ulici Miramare list. 7 opraskal je njegov to variš izvošček v prepiru nekoliko po licu. Raportis šel je zdravit se na zdravniško postajo in tam je zahteval spričevalo o telesnem poškodovanju, ker namernje baje tožit, svojega druga. Koledar. Danes (9 ): f Kvatre. Frančiška vd. - Jutri (10.): II. postna (kva-terna) nedelja. 40 mnčencev. — V ponedeljek (11.) Heraklij, mnčenec. - Polna luna. — Solnce izide ob 6. uri 32 min., zntoni ob ft. uri 51 min. — Toplota včeraj: ob 7. mi zjutraj 18 stop., ob 2 pop, 8 stop. C. Najnovejše vesti. Volosko 8. Pri včerajšnji volitvi v I. razredu zmagala n&rodna hrvatska stranka. Teiln 8. Včeraj je pričela razprava proti kmei kemn agitatorju S t o j a I o v s k e m u radi žaljenja Njeg. Veličanstva, radi hujskanja proti posamičnim stanovom človeSke družbe, radi poniževanja nnredeb oblasti in slednjič radi izsiljevanja. Bud mpeftta 8. Poslauska zbornica je vsprejela zakon o proračunu z 222 glasovi proti 1G6, London 8. Brzojavke iz Kingstona na Jamaiki javljajo, da je buknila nstaja v severnih pokrajinah lepublike Haiti. Peterburg 8. Potrjuje se iiradno, da se je carjevič ukrca) v Batnmu, da nastopi po-to vanje v sredozemsko morje v okrepljenje svojega zdravja. Trgovinah« britojavk«. Eudimiceita. Pionira /n spomlad «7t-«8l Pioniea na jeoon 1895 7.13 ito 7,U 0»n» r« upornimi 0.21 «.22 Rž za »potnimi 5 .'»ft- fi-57. Koru« » m« j-juni ri'90 «28. PhpJUp« not« od 78 kil. f, fi*70—()'7r», od 79 kil. f. 8 80-B86, o.l SO kil. f. H B5-6 tO, od ti kil. f. H 90-«95, od Sif kil. for (i95—7.—. Jermen « 4 »- 8 90: prono «1-20—U HO. Pfion ica : Obilna ponudbo, povpra&evanjn živahno Prodalo so jo 40000 rut.Ht Vreme: tepo. Praga. N«.r„tinin»ni slndkor r.n mnrn f, J8.U> w«j 13 *39 nova letina 12 7». Praga. Contrifugal novi, p«,davljen v Tt»l in i carino vred, odpoSiljatcv prirej 1, 28 2fi- -20 Mihi Avg.r. 29.50 Concnsfe z it umro-aprii 29. f —'. Ootvomi 7/» maro 80'75. V glavah (nodih» r.a m»rc 30 75 Havra. Knvn Kanton f*oo>l »vcirug«. «n mara 94. - /n juli H Hn.mhv.rcc Snutos jfood »TPrdjfo /h niHro 77.50 muj 76-75 Heptombur 7rt'2r>. Mirno. Dunajakn bon« S mavoa ms v?arnj danab Držami lolg v papirju ... '01.4f» 101,— B B v arohru .... 10140 100.95 AvHlrijHku rfiitn v rlutii . . . lt'.VlO 125.10 „ i kronali . . . 101.So 101.35 Kreditno nkdje.......:i92 25 888.25 London 10 Lir........128.70 123.411 Napoleoni......... 0.7flV', 9-79 80 mark ........12.0« 12.0i> 100 italj. lir........4U.nO 4«'0o Zahvala. Vsem onim, posebno pa gg. pevcem za milo petje, ki so skazali poslednjo čast naši nepozabni soprogi, materi, oziroma stari materi, Marijani Grmek, roj. Keimer izrekamo tem potem našo uajprisrč-nejšo zahvalo. Pri sv. Ivanu, dne 7. marca 1895. Žalujoči ostali. Lastnik palilićnu društvo .BMiuost". — Izdavatelj iu odgovorni urednik: Julij Mikota — Tiskarna Dolenc v Trstu.