Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan lu fld., za pol leta S (fld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., z& četrt leta 3 gld., za jeden moteč 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan velja l gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedlcljaj v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenlšklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemfli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 232.
V Ljubljani, v sredo 9. oktobra 1895.
Letnili XXIII.
Črne bukve kmečkega stanu.
(Dalje.)
17. Konečne misli.
Naše proučavanje razmer kmečkega stanu, dasi je zelo nepopolno, nam je pokazalo te-le res-nioe: ,
1.	Zasebna lastnina mora ostati nedotakljiva, a vendar ne sme biti neomejena. Zemljišče je od-menjeno družbi; iž njega se preživlja, na njem si pridobiva vsega, česar potrebuje. Zato mora družbi vrediti zasebno last tako, da ji ne škoduje.
2.	V fevdalni državi, v jugoslovanskih zadrugah, v ruskem miru je tudi vladala zasebna last1) glede na zemljišče, toda oskrbljevanje te lasti v splošni blagor je nadzirala zakonita, priznana oblast; v levdalstvu grajščak, v zadrugah — gospodar, v miru — občina. Jedno načelo je veljalo v vseh teh treh razmerah: zemljišče je imelo svojo stalnost; pojem »kmečkih domov« je bil uresničen.
') Kako so se razvijale razmere graščakov in kmetov, ne moremo tu podrobneje razvijati. Začetkom seveda niso imeli kmetje zemljišča v lasti, toda polagoma so se razmere tako uredile, da smemo po pravici govoriti tudi v fevdalnih razmerah o zasebni lasti. Ta last se pač ni tolmačila kot neomejena pravica razpolagati nad stvarjo in njeno vporabo po načelih rimskega prava de dominio, marveč po jedino pravih krščanskih načelih. Prim. Janssen o. c. I. Volkswirthschaftliehe Zustiinde. Za nase gorenjske kraje pa: A. Kaspret o. e. 203, 204. Tu beremo: „0d XIII. veka so bila vsa zakupna zemljišča dedna; graščine so le jemale od dediča najdebelejšega vola, od vdove najlepšo obleko za mrtvaščino, kakor se še dandanes davek plačuje od dedščine. — Še bolj se je uredilo razmerje kmeta in vlastelina, ko so jeli zapisovati dolžnosti in davščine podložnikov v graščinske urbarje. — Sar se je določilo, vezalo je dotičnika in dediče njegove. Naposled so se razmere tlačiinov glede na davščino, tlako, posedbo, užitno svojino in dedinsko 'zapustitev toli zboljšale, da je bilo med kmetom slobodnjakom in tlačanom le malo razločka. — Po tako urejenih pravnih odnošajih se je skoro okrepil kmetski
3.	Liberalizem je zanesel neomejeno slobodo tudi na kmete. S tem se je pričelo parcelovanje, špekulacija z zemljišči, nakopičevanje velikih posestev. Kmečki stan se je vedno bolj razdruževal. Razmere mej sosedi in sovaščani so se poslabšale ; pravd brezdanje žrelo se je odprlo.
4.	Poleg tega je prenehalo tudi naturalno gospodarstvo. Kmet je potreboval vedno več denarja. Začetkom je imel denar še precejšno vrednost; zato so se premetenejši kmetje tudi v tem načinu gospodarstva precej opomogli: z lesom, živinorejo itd. A svetovnega trga konkurenca jih je kmalu podrla. Denar je vedno manj vreden,8) vedno manj pa tudi kmečki pridelki; a potrebuje se ga vedno več. Poleg tega se je lesa že preveč izsekalo, živinoreja peša in potomcem se obetajo še žalostnejši časi, nego so sedaj.
5.	Ko je ponehalo naturalno gospodarstvo na kmetih, je novodobni veliki obrt zanesel tem ložje svoje izdelke tudi na kmete in polagoma izpodrinil domačo obleko in domačo hrano. Potreba
stan. Že v začetku XIII. veka stoje povsod sela, vasi' in majhni trgi; zemljo v najodležnejših planinah so ukoriščali. Kmetje razvrščeni po srenjah, imeli so svoje zbore, pri katerih so se čitale njih pravice in dolžnosti in razpravljale njih težnje in pritožbe. Ako je bilo treba poravnati prepire, sestavili so posebne komisije, pri katerih so sodelovali njih zastopniki. Prvo mesto v občanih je imel župan, ki je branil pravice posameznih kmetov proti graščakom in pravice graščakove proti kmetom". — Prim. „Glasnik" 1895, št. 7: „Družimo se". — Dr. Fr. Kos: Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja. „Matica Slovenska". 1894. — Ta knjiga ima o naši stvari sploh mnogo podatkov str. 111, 160, 201.
*) V naslednjih številkah se razvidi, kako se je menjala denarju vrednost. Kar se je kupilo 1. 1723 za 1 gld., je stalo: leta 1725 . gld. 1*45 leta 1840 . gld. 3'08 „ 1750 . „ 1'72	„ 1850 . „ 3-29
„ • 1775 . „ 2'00	„ 1S60 . „ 5'70
„ 1800 . „ 3-37	„ 1870 . „ 617
„ 1825 . „ 2-18	„ 1880 . „ 7'18
„ 1830 . „ 2-85	„ 1895 . „ 7-40
denarja je rodila tudi prevelike dote in — vedno naraščajoče zemljiške dolgove. Neumna razkoš-nost, žganjarstvo je zavladalo.
6.	V naši dobi ne moremo in nočemo več obnavljati fevdalnih razmer. Naš čas je demokratičen. Toda tista stalnost, ki so jo branile fevdalne razmere na zemljiščih, mej Slovani pa rodbinsko zadruge in mir, se mora zopet uvesti. Braniti jo morajo odslej našemu demokratičnemu duhu primerno — kmetje sami v samostojnih zadrugah. Dedni stalni domovi in samostojne zadruge so najnujnejši zahteva v zboljšanje naših kmečkih razmer.
7.	Naturalno gospodarstvo so mora po možnosti obnoviti. Samo cerkev kaže še svojo konserva-tivno-vzgojevalno silo v tem oziru. Povsod je ponehalo kmetovo naturalno gospodarstvo, samo — bira je še ostala. Dobro vemo, koliko sitnostij ima zavoljo njo dandanes duhovnik, toda vendar nas iz srca veseli ta lepi, za materno skrbnost svete cerkve tako sijajni spominek, ki se je še rešil iz prejšnjih boljših časov.
8.	Denarno gospodarstvo je izročilo zasebni špekulaciji — kredit, ki ga je bilo povsod vedno več treba. Oderuštvo je zacvetlo na kmetih. Temu je treba pomoči. V tem oziru mora veljati boj vsemu kapitalizmu. V kmečki socijalni načrt torej spada tudi načrt, kako naj se zlomi denarni nadvladi tilnik.
9.	Razdruženje je sedaj že predaleč napredovalo, da bi se kar na mah mogla obnoviti zamorjena vzajemnost in da bi zadruge mogle roditi dobrega sadu. Treba je preje pripravljanja s poukom v besedi in pismu in slobodnega zadružnega združevanja.
10.	Najprimernejši je začetek z Raiffeiseno-vimi posojilnicami, kjer se ravno v denarnih stvareh, ki vse zanimljejo in so v poslovanju zelo jednostavne, po načelu popolne vzajemnosti zdru-
LISTEK.
Luč v temi.
Poljski spisal H. Sienkiewicz.
Pojavljajo se proti zimi, posebno novembra meseca, dnevi tako megleni, temni in neprijetni, da tudi zdravemu človeku grenijo življenje. Od te dobe, odkar je Kamiouka bolehal in prenehal zdelovati kip BUsmiljenjo", težila ga je ta neprijetnost bolj nego njegova bolehnost. Vsako jutro, ko ue je spravil iz postelje, odpiral je veliko okno delavnice in gledal na vreme v nadi, da vendar že enkrat opazi kos jasnega nebesa, toda vselej ga je čakala prevara. Gosta, težka megla je visela nad zemljo in dasi ni deževalo, so se vendar videli kamni na dvorišču, kakor da bi bili napolnjeni z vodo ; vse je bilo mokro, prevlečeno z meglo in posamezne kaplje, ki so kapljale po razgnjitem žlebovji, kapale so z nekako obupno jednostavnostjo, kakor da bi odmerjale leno se plazeči, žalostni čas.
Okno delavnice je gledalo na dvorišče in od tam na vrt. Trava je še zeh?>ela, a v tem nezdravem zelenji se je kazala smrt in trohnelost, tudi drevesa brez listja in z začrnelimi vejami so se kazala že popolno mrtva. Vsak večer se je razlegalo
raz njih kvakanje vran, ki so z lesov in polja hitele prezimovat v mesto ter mej drevjem frfetajoč iskale prenočišča.
Ob takih dneh je bila delavnica zoprna kakor kostnjak. Mramorju in gipsu je treba svetlobe, ker v takem neprijaznem odsevu je kazala njuna be-lota nekaj otožnega; kipi, ki so izgubili v temi ves izraz v potezah, spreminjali so se v tem polmraku ter se kazali v nekaki nedoločeni in res grozni podobi.
Nesnaga in nered sta v delavnici dodajali še tožnejšo podobo. Na tleh je bilo nagromadenega mnogo raznovrstnega prahu in blata, katero se je nabiralo iz kosov, ki so padali od kipov, in od prahu, ki so ga ljudje donašali s ceste. Stene so bile temue, ozaljšaDe le tu in tam s kakimi modeli rok in nog iz gipsa. Drugo je bilo zapuščeno.
Poleg okna je viselo malo zrcalo, nad njim koujska črepinja in polno makartovih cvetov že popolno očrnelih od prahu.
V kotu je stala postelja, pokrita s btarim ogrinjalom, pri njej omarica z železnim svečnikom. Ka-mionka zaradi revščine ni imel svojega stanovanja, marveč je tudi spal v delavnici. Navadno je bila postelja preločena od delavnice s špansko steno, ali sedaj je bila ta stena odstranjena in sicer zato, da
bi ložje gledal skozi okno in opazoval, kedaj se zjasni nebo. Drugo, še večje okno, ki je bilo napravljeno sredi stropa delavnice , je bilo od zunaj tako obsuto s prahom , da je tudi v jasnih dneh dohajala Ie motna svetloba skozenj.
Toda na nebu se ni zjasnilo. Za nekaj temnih dnij se je megla vlegla še nižji k zemlji in vreme se je še bolj slabšalo ; Kamiouku, ki je sedaj samo polegal na postelji, se je zato shujšalo ; tako da je popolnoma oblegel.
Nobene določene bolezni ni imel, le tako oslabljen, utrujen, medel, žalosten in brez moči je bil. Od splošne slabosti so mu otekle noge. Ni imel želje umreti, pa tudi za življenje ni čutil v sebi nobenih sil.
Dolge ure neprijetnih dnij so mu bile tem dolgočasneje, ker nikogar ni imel poleg sebe. Žena mu je umrla pred dvajsetimi leti, sorodniki njegovi so prebivali v drugem kraju in s prijatelji se ni seznanjal. Znanci njegovi so ga v zadnjih .letih zapuščali zaradi njegove vedno rastoče razdražljivosti. Od začetka se temu niso čudili, a ko je postajal vedno večji čudak in je vsaka stvar v njem vzbudila dolgotrajno jezo, so tudi najbližnji znanci prekinili ž njim vsako občevanje.
Tudi to so mu zamerili, da je v teku časa
žujejo kmečki posestniki. Denar je vse razdružil, pri denarju naj se torej začne zopet organizacija. Denarne zadruge so pa tudi zato potrebne, ker je le v zvezi ž njimi, ki lahko zadoščajo potrebnemu kreditu, mogoč razvoj slobodnih gospodarskih zadrug. Te naj bodo druga stopnja na poti v rešitev kmečkega stanu.
11. Država in dežele naj podpirajo ta Blobodna združevanja. Država naj sploh v vseh obzirih pomaga rešitvi kmečkih posestnikov, kakor je pomagala njihovemu propadu. Primerno naj izpre-meni dedno pravo; pred vsem naj pa zapre zemljiško knjigo in uvede zakonit moratorij za zemljiške dolgove.8) Mej tem naj bi se vsi zemljiški dolgovi izpremenili tako, da bi se tekom gotovega števila let amortizovali.
Da bi bila pa naša načela še jasnejša, poda-jemo tu v kratkih točkah gospodarski načrt bojevnikov proti kapitalizmu in, ker s kmečkim stanom trpita tudi ostala delavska stanova: obrtni in delavski, zato navajamo tudi glavne točke, po katerih naj se izvrši zopet organizacija imenovanih treh stanov.
Tu ob koncu ponavljamo zopet, kar smo zapisali v uvodu: »Pisec teh vrst si je v svesti, da za temeljito delo v tem oziru treba vse drugačnih pripomočkov, nego so njemu na razpolago. Dovolj je dosegel, če njegov spis v dejstvih razkrije vsaj glavne rane, katere trpi ves kmečki stan in tako pri tem ali onem vzbudi zanimanje za proučavanje kmečkega vprašanja.«
To je namen nastopnemu načrtu. Naj bo nekako, dasi nepopolno, navodilo, kaj je treba pro-učavati v kmečkem, obrtnem in delavskem vprašanju in vzbudi naj sistematičen pouk pri shodih in v društvih o teh zadevah. Bog vzbudi mnogo delavcev, delu pa daj obilega blagoslova!
(Dalje sledi.)
3) Moratorij je zakonita določba, ki pod gotovimi pogoji ustavlja dražbene prodaje zemljišč, oziroma stvarij k njihovemu gospodarstvu potrebnih. Važnejši moratoriji so se določili: L. 1654 v Reznu po 301etni vojski, brandenburški 1643—1654, šleski 1763—1766, pomorski 1765--1766, meklenburški 1768 do 1775, pruski 1807-1818, ogerski 1849—1858. — Prim. Dr. Wiard Klopp: Die socialen Leliren des Freiherrn Kari von Vogelsang. Grundziige einer christlichen Gesellschafts- und VolksTvirthsehaftslehre. St. Polten. 1894. Str. 413, 414.
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. oktobra.
Dr. Ebenhoch o položaju. „Linzer Volks-blatt" poroča o ijudskein shodu pri Sv. Ožbaltu pri Freistadtu, na katerem je govoril mej drugimi tudi poslanec dr. Ebenhoch. Govornik je pojasnjeval svojim poslušalcem, katerih je bilo blizo 300, o delovanju ljudskega društva za Zgornje Avstrijsko. Pri tej priliki je omenjal, da so ostali društveni poslanci zvesti svojim načelom, mej tem ko so druge stranke večkrat spremenile svoje programe in menjale voditelje. Potem je prešel v svojem govoru na novo ministerstvo, katero pa še ui imelo priložnosti, v državnem zboru objaviti svojega programa. Vsled tega ne moremo še izreči nikake gotove sodbe o naših
možak ; vendar smo pa lahko nrrni, ako sodimo po tem, kar nam je znanega do Mdaj. Posebno nam mora ugajati nastopni govor poljedelskega ministra, ki je odločen nasprotnik oderuške- špekulacije in pristaš zadružniške organizacije. Ako se ne bode daH vplivati nevarnemu birokratizmu, tedaj ga bodo z veseljem podpirali v težavnem p»»lu vsi konservativni poslanci, in to tembolj, ker se nt« je že naznanilo liberalno nasprotstvo. Ker j« on poleg tega tudi odločen katotik, mu bodemo p«poln» aaupali v vseh zadevak Tudi finančni minister je v svojem govoru izpregovoril nekaj nam prijaznih besedij. Druzega nam sedaj ne kaže, da čakamo, kaj nam odkrije bodočnost ia potem bodemo vravnali svoje nadaljne delovanje. Vsekako bodemo podpirali nam prijazne in za našo korist vnete državnike.
Shod nemške levice. Včerajšnji listi se obširneje pečajo z izjavo nemške levice. Liberalci časniki seveda pritrjujejo izjavi, ker druzega ne vedo povedati. Združena leviea je ogrnila togo svojega starega programa z obljubo, da s časoma zakrpa svojo raševino. Imela je tudi še pogum, da je žide vzela pod svoje varstvo, kajti brez židovske pomoči se itak ne obdrži. »Politik" piše, da je načelnik grof Kuenburg mlatil prazno liberalno slamo o pro stosti, modernem napredku, državni jedinosti, nem-štvu in jednakopravnosti vseh državljanov. Kdo so ti državljani, je jasno, slovanski narodi gotovo- ne. O stališču nasproti novi vladi se je malo govorilo, ker nameni in načrti nove vlade itak še niso znani. Zato so naglašali nekateri govorniki, da je bil shod sedaj nepotreben, ker prenagljen. Najbolj smešno pa je, ko levica zatrjuje, da bode zagovarjala soci-jalnopolitične reforme. Vsa njena zgodovina izpričuje nasprotno. Mleli so same fraze in točili solze, da so zgubili dunajsko trdnjavo. Konečno pa se bodo oklenili tudi grofa Badenija, če jim le prst pokaže.
Nove volitve «a češki deželni »bor se bodo vršile od 20. do 26. novembra. Dne 20. novembra volijo kmečke občine, 22. mesta, 25. novembra trgovske zbornice, 26. veleposestvo.
V Tešinu se je v nedeljo vršil shod volilcev, da na mesto odstopivšega dr. Kluckega določijo kandidata. Kandidatom je bil izbran tešinski župan dr. Demel, ki je izjavil, da bode vstopil v klub nemške levice, katera si je za državo in nemštvo pridobila največ zaslug. Trudil se bode, da se združijo vse nemške stranke v koalicijo z drugimi strankami. Dr. Demel se pošteno vara v nadi, da bode on vse Nemce spravil pod jeden klobuk. Levičarski matadorji bodo imeli dovolj posla, da svojo stranko ob-drže skupaj.
Socijalno - demokratični strankarski shod v Vratislavi. Preteklo nedeljo popoludne se je otvoril v Vratislavi mejnarodni socijalno-demo-kratični strankarski shod. Vodja Liebknecht je pozdravil navzoče, kakih 50 odposlancev in blizo 200 sodrugov in sodruginj iz rasnih pokrajin, ter predlagal berolinskega vodjo Singerja predsednikom shoda, kar se je soglasno odobrilo. Prvi govornik, vodja Hamburger, je stavil predlog, naj stranka energično protestuje proti akordnemu in ponočnemu delu. O tem predlogu, kakor tudi o predlogu, naj
postal pobožen ter so glede tega dvomili o njegovi odkritosrčnosti. Zlobni jeziki so govorili, da zaradi tega poseda po cerkvenih klopeh, da bi si z občevanjem z duhovni zagotovil naročila za cerkve. Toda to ni bila resnica. Kar pa se je zdelo, da potrjuje to govorica, bila je njihova pohlepnost, ki se je pri njem kazala vedno hujša. Zaradi varčnosti je nekaj let prebival v delavnici; kedo ve s čim se je živil ter si naposled tako spodkopal zdravje, da je bil njegov obraz skoro prozoren in rumen, kakor da bi bil napravljen iz voska. Ljudem se je umikal mimo druzega tudi zato, da bi pozneje kedo pri njem ne iskal kake pomoči.
Sploh je bil to človek čudnega značaja, razburjen v dno duše in neizmerno nesrečen, sploh čudna prikazen, pri kateri so imele tudi napake svoje posebnosti. Oni, ki so bili teh mislij, da si je moral vsled svoje lakomnosti nagromaditi obilno imetje, so se zelo zmotili. Kamionka je bil namreč reven, ker je vse, kar je imel, izdajal za akvarele, katerih je imel v skrinji cele vrste in jih ogledaval in prešteval od časa do časa hrepeneče in goreče kakor oderuh, ki prešteva svoje denarje. Kar naj-skrbneje je skrival te svoje dragocenosti, morda vzlasti zato, ker so vzrasle na podlagi^velike nesreče in neizmernega trpljenja.
Nekoč, bilo je ob letu po smrti svoje žene, opazil je pri antikvarju star obraz, ki je predstavljal Armido, a v obraza Armidinem je opazil neko podobnost z obrazom svoje žene. Ta podobo je takoj kupil in od tedaj je pričel opazovati medoreze, od kraja samo take, ki so predstavljale Armido potem pa tudi druge, ko je zašel v to navado.
Ljudje, ki so v življenju izgubili bitje sebi najdražje , morajo se oprijeti kaj druzega, naj bo že karkoli, ker bi sicer ne mogli živeti. Kar se tiče Kamionke, bi pač nihče ne slutil, da je ta poštami čudak in egoist nekdaj ljubil svojo ženo bolj nego lastno življenje. Gotovo je, da bi mu bilo življenje teklo veliko bolj mirno in da bi bilo tudi bolj navadno in človeško, ako bi mu ne bila žena umrla. Toda naj je, kakor mora biti, z ljubeznijo je Kamionka pokopal dobo svoje sreče, svoje mladosti in svojih talentov.
Pobožnost, katero so pri Kamionku opazovali od te dobe in ki se je kazala le bolj po zunanje, je izvirila iz tega vrela. Kamionka, ki se ni mogel prištevati ljudem globoko vernim, pričel je po smrti svoje žene moliti zanjo, ker je vedel, da je to jedino, kar mora storiti zanjo in da ga tem potom še vedno druži nit življenja z umrlo soprogo.
(Dalje slždi.)
se asJtegnejo dijete onim p«fancem'r ki imajo 3000 ali več mark letnih dohodkov, se je vnela mej zborcvalci živahna debata. Vspeh dolgotrajne in jako burne debate je bil ta, da eo zborovalei odklonili vse trf Hamburgerjeve predloge-. Vodja Pischer, ki se je imenoval strankinega uradaika,. je odločno pobijal očitanja, češ, da živi samo od delavskih žuljev, ; priznal pa je, da dobi plačilo za svoje d«lo v strankini službi. Konečno je tudi izjavili da edstopi od te službe, ako se bodo ponavljala- jednaka obrekovanja. — Fischer mr,rda ne \6, da njegova stalna plača sestoji iz samib delavskih grošev. — Razni govorniki so nadalje pojasnjevali splošno voliino pra-vieo, ker hoče zatreti soeijalno demokracijo^ Toda to se ji ne bode posrečilo, kajti ta bode sijajno* zmagal«. Koncem zborovanja se je pokazal tudi1 dunajski vodja Ellenbogsn, kateremu je pa policija zabranila vhod. Splošno se lahko trdi, da shod na grobu Las-sala in drugih njihovih prvoboriteljev ni imel posebnega vspeha.
Nemčija. Pred nekaj dnevi so poročali brao-javi o sodnijski obravnavi v Aachenu proti' dvema menihoma Aleksincema , katera stara biki zatožeaa zarad krive prisege. Pri ti obravnavi sta* bila oba zatoženoa oproščena vsake kazni, in sicer ne za to, ker ni bilo dovolj dokazov, ampak ker se je sijajno pokazalo, da sta popolnoma nedolžna. S- to obravnavo je sijajno rešena čast ne samo teh' dveh aa-toženeev, ampak tudi celega aleksijskega reda, katerega so katoličanom sovražni krogi na Nemškem na vse mogoče nsčine blatili.
JTirancija. Dne 5. t. m. je bil v Parizu ve-likansk pogreb znanega Pasteur-ja. Krsto je spremljal velik vojaški oddelek pod poveljstvom generala Saussierja. Za krsto so šli vsi ministri in razne de-putacije. Sprevoda so se vdeležili predsednik Faure, grški princ Nikolaj, veliki knez Konstantin, ruski minister Lobanov in diplonaatično osobje. Truplo je blagoslovil pariški nadškof, v imenu vlade je naučni minister proslavljal zasluge Pssteurjeve.
Italija. V Benetkah so pri zadnjih občinskih volitvah zmagali katoliki. Učinek te zmage se že kaže; L. 1892. so liberalci v mestnih šolah odpravili molitev pred in po nauka. Letos so ga. zopet vpeljali, kar je bila želja ogromne večine prebivalstva. — Crispi in finančni minister Sounino sta si aa-vskriž, ker prvi zahteva za Sicilijo denarne pomoči, katero mu odreka finančni minister. Stvar reši ministerski svet.
Turčija. »Pol. Corr." objavlja v zadnji številki doslovno zahteve poslanikov evropskih velevlastij, katere so izrazili ustmeno pri turški vladi. Glase se tako-le: Diplomatski zastopniki in njihovi tovariši so deloma na lastne oči videli, deloma zvedeli iz verodostojnih virov o nečloveških dogodkih, ki so se vršili te dni v Stambula in Carigradu. Pri ti priliki se je opazilo to-le: 1. Zasebniki so napadli in morili jetnike, katere so prijeli policijski agentje, ne da bi se ti kaj zmenili za tako počenjanjo. 2. Zasebniki so napadali popolnoma mirne ljudi. 3. Ranjeni vjetniki so se na dvoriščih policijskih postaj in v ječah brezobzirno trpinčili in morili. — Ker se poslaniki po pravici boje, da bi bila v nevarnosti splošna varnost, ko bi se ponavljali taki nemiri, zahtevajo, da vlada strogo pazi na javni red in naj zapove svojim oblastim, da zaduše vsake nadaljne izgrede in ne dopuščajo, da bi se zasebniki vdele-ževali jednakih nemirov. Vlada sama pa naj pazi, da se kmalu vrne mir v pokrajine in da se ne preliva brez potrebe nedolžna kri.
Cerkveni letopis.
Božja pot na Brezjah.
Z Brezij 6. okt.
Z današnjo rožnivenško nedeljo so se v toliko zaključile letošnje romarske pobožnosti, da preneha do bodoče spomladi ob nedeljah in praznikih sv. maša s pridigo ob V,11. uri in ob delavnikih sv. m a š a za romarje, ki so prihajali z jutranjim vlakomizLjub-ljane ob 7,10 uri. — Redno skozi vso zimo pa bo vsaki dan gotovo po jedna bv. maša, kakor je bilo tudi v preteklih letih. — Naša božja pot je vedno bolj obiskovana in vedno bolj slovi po slovenskih deželah. Od 1. maja do današnje nedelje prišlo je gotovo nad 70.000 romarjev. Obhajanih je bilo v tej dobi nad 20.000 častilcev Marijinih. Res ogromno število, ako pomislimo, da skozi vse poletje ni bilo več rednih gg. spovednikov | nego 3—4. Častita gg. farna duhovnika, č. o. fran-
6iškan iz Ljubljane, mnogo sosednih gg. dušnih pastirjev so tedaj letos pri nas imeli mnogo dela in truda. Naj jiin bode „Marija Pomagaj" plačnica iu povračiteljica za vse! — Delo pri novi cerkvi je tudi letos dobro napredovalo. Dugotovili so se vsi portali in popolnoma izdelal kor. Krasno delo je zlasti glavni portal, ki ga je izdelal ztiaui mojster g. J. V u r n i k iz Radovljice. Delo hvali mojstra. Narejen je iz rudečega domačega kamnja. Samo kamnoseško delo je stalo nad 1500 gld.
Prihodnjo spomlad se bode začela izdelavati kupola. Delo je cenjeno na 6000 gld. — Manjka pa cerkvi še spodnjih barvanih o k e n j in tlaka. — Želeti bi bilo, da bi se zlasti za okna dobili dobrotniki, ki bi celo okuo sami darovali. V hvaležni spomin njihove darežljivosti jim dovoli cerkveno predstojuištvo, da se njihova imena vdelajo v steklo kakor je navada tudi po drugih krajih. — Le tako bo mogoče, da se krasna cerkev v slavo Marijino pa tudi kot živ dokaz otročje ljubezni vernih Slovencev do nebeške Gospe čim preje in veličastnejše izvrši.
7001etnica sv. Antona.
Iz Košane.
Letos 15. avgusta je bilo ravno 700 let, kar je zagledal v Lizboni na Portugalskem luč sveta sin plemenitih starišev, katerega časti katoliška cerkev kot svetnika Antona Padovauskega. V proslavo 700 letnice njegovega rojstva vršile so se letos na Portugalskem iu Italijanskem krasne svečanosti. Ako so ga pa slavili letos na izvanreden način drugi narodi, dolžni smo mu Slovenci tem večjo hvalo ; saj je nam v svojem življenju nekako mej vsemi svetniki najbližje prišel in posebno zaduja leta ga razun Marije skoro bolj ko vse druge svetnike radi kličemo na pomoč v raznih stiskah in potrebah.
Naj zvedo tedaj tudi drugod, kako smo v ko-šanski župniji obhajali 700 letnico sv. Autona. Naš preč. gospod župnik, ki se ves čas svojega 1 Dietnega delovanja v Košani požrtvovalno trudi za n&š telesni in dušni blagor, sklenil je sv. Autona počastiti s tem, da se napravi iz košanske župnije, šmihelske in suhorske kapelanije božja pot k 2 uri oddaljeni podružnici sv. Antona Padov. na Ostružnem Brdu. Z dovoljenjem' prevzv. knezoškofa odloČila se je v ta namen rožnivenška nedelja.
Točno cb 8. uri jela se je pomikati procesija iz Eošane, kateri se je mej potjo pridružila šmihel-ska, proti precej visokemu Ostružnemu Brdu, kamor je mej molitvijo sv. rožnega venca in petjem litanij priromala ob 10*/*- uri. Suhorci dospeli so tje že pred nami. Na mnogih krajih, koder je šel sprevod, napravili so vrli Ostružani lične slavoloke in so nas s slovesnim zvonjeujem prav ginljivo vsprejeli Vso pot so se vedli ljudje zelo spodbudno in videti je bilo, da jim je gospod župnik popolnoma vstregel, ko je priredil tako slovesnost. Ker je bilo vreme ugodno, vdeležila se je te redke pobožnosti silna množica ljudij iz vseh podružnic obširne košanske župnije. Toliko ljudstva ni še videlo Ostružno Brdo. Ob 10'/i- un imel je gosp. kvrat iz Suhorije slavnosti primeren govor, nato pa je košanski gospod župnik daroval slovesno sv. mašo z azistenco gospodov kapelanov iz Burke na Primorskem, iz Šmihela in Košane. Petje mej sv. mašo preskrbeli so domači pevci ter so vrlo izvršili svojo nalogo. Ob 12. uri se je končala slovesnost, katere se bomo še dolgo z veseljem spominjali.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9. oktobra.
(„NarodM v svoji stroki.) „Narod" je zopet vskipel od jeze zaradi podlistka objavljenega v sobotni številki „Slovenca", v katerem je pisatelj omenjal nereda, da se še sedaj ua magistratu niso objavili računi, koliko da je mesto prejelo in koliko izdalo od potresnih darov. Mej drugim piše „Narod": „Sumni-čenje, da mestno knjigovodstvo ne more izračuniti, koliko je občini došlo potresnih darov in koliko da je izdalo tega denarja, je brez dvoma navadno obrekovanje, kajti da bi vladal tak nered, da bi se to ne dalo natančno dognati, je izključeno." Na to omenimo, da ni »Slovenec" nobeukrat trdil, da bi vladal pri mestnem knjigovodstvu tak nered, da bi se ti računi ne dali natančno dognati, zatorej je •brekovanje, kar trdi „Narod.". Nadalje pa 8e nam čudno zdi, zakaj da ni „Narod" zgrabil mestnega odbornika gosp. G o g a 1 a , ki se je v jako ostrih besedah v seji mestnega zbora pritoževal, zakaj da magistrat še sedaj ni objavil nobeuega računa o
potresnih darovih mestu došlih, češ da vlada zato ni prijazna prošnjam za novo podporo. Očitauje odbornika Grgale je bilo dosti ostrejše nego naše in vender BNarod" proti temu ni imel nobene besede ugovora. Omenimo še, da pri dotični seji ni našel noben mestni odboruik kake opravičevalne besede za tako postopanje. Sploh pa je mestni župan ob tej priliki sam izjavil, da mestnemu knjigovodstvu zaradi obi-lih poslov do sedaj ni bilo mogoče sestaviti račuuov. Župan je pač najkorapetentnejSa priča za to. Da je vladal pri tem res nered pri magistratu, to spriča dopisnica uredništva „Cecha" iz Prage, katero smo objavili dne 23. avgusta t. I., kjer piše upravništvo BCecha", da je „že po priliki trikrat prosilo župana ljubljanskega, naj prijazuo potrdi, da smo mu poslali svoto 1022 gld. v prospeh po potresu ponesrečenim slovenskim bratom, a zastonj. Ker ne moremo umevati tega postopanja, pravi dopisnica, prosimo za prijazno prijateljsko sporočilo, ali naj se darovi res pošiljajo onemu gospodu" ... Na to objavljeno dopisnico mi nismo vsprejeli nobenega pojasnila. — Ako v takih razmerah zahtevajo mestni odborniki račune in ako naš list tudi to zahteva, je pač popolno jasno in opravičeno. Kakega druzega sumnioenja, da bi se bil denar porabil v kake druge namene, pa nismo izrazili in ga tudi nimamo. Potem pa „Narod" nadaljuje: Najmanj pa bi smel „Slovenec" na tak način provoci-rati ljudi, tisti „Slovenec", ki nič ne pove, kam je izginil denar, ki se je nabiral za Ljubljano po raznih cerkvah in poslal škofijstvu. Ljubljančani doslej še niso dobili nobenega krajcarja, sploh prav nič se ne čuje, kaj se je s tem denarjem zgodilo. Ali je ta denar natančno zaračunjen ? Prav hvaležni bi bili, ko bi se nam to pojasnilo in hvaležni bi tudi bili tisti, podpore potrebni siromaki, za katerih želodec sicer mestni očetje ne morejo skrbeti, katerim bi pa prav dobro došla podpora od svote, katera se je deloma zanje darovala in po cerkvah nabrala ter poslala škofijstvu, o katerem pa »Slovenec" tako trdovratno molči." — Temu nasproti omenimo, da je škofijstvo objavljalo došle darove v našem listu in sicer izrecno z naslovom : „ I z k a z milih darov, poslanih k n e z o š k o f i j s t v u 1 j u b -ljanskemuo p r i 1 i k i p o t r e s a z a p o n e-srečence v prosto razpolago." — Knezo-škofijstvo je torej takoj v začetku naznanilo, da vsak, kdor njemu pošlje darove, mu jih pošlje na prosto razpolago, to se pravi, da mu popolno zaupa in da o porabi tega denarja ni treba knezoškofijstvu nikomur polagati javnih računov. — Ta izgovor „Narodov" je torej popolno neutemeljen in na drugi strani tudi popolno zlagan. „Narod" namreč piše, da Ljubljančani doslej še niso dobili nobenega krajcarja od denarjev, došlih škofijstvu. Temu nasproti konstatujemo resn ci na ljubo, da dohajajo vsaki dan škifijstvu take prošnje in da se tudi vsaki dan rešujejo in se reveži podpirajo. Da seveda računa o tem škofijstvo ne bo dajalo „Slo venskemu Narodu", to je pač samo po sebi umevno. Dokler bodo torej mestni odborniki ^Narodove" stranke imeli povod, zahtevati v javni občinski seji od župana računov, toliko časa bomo p&č smeli to povdarjati tudi mi, in dokler bode župan sam trdil, da je bilo vsled obilnih poslov mestnemu knjigovodstvu nemogoče napraviti ta račun, toliko časa smemo trditi tudi mi, da je to težavno. Druzega pa nismo trdili in glede grdega sumničanja tudi sedaj nečemo slediti „Narodu".
(Slovensko gledališče.) Jutri se bode ponavljala opera .Trubadur".
(Potres.) Danes po noči ob 12. uri 6 min. se je čutil v Ljubljani precej močan potres, ki je trajal več sekund ter ga je spremljalo podzemeljsko bobnenje. Ljudje so se večinoma vzbudili iz spanja, tu in tam so tudi vstajali, prestrašeni še od prve potresne noči. — Tudi iz Škofje Loke se nam poroča, da so v istem času čutili jednako močan potres. Zanimivo bi bilo zvedeti, kako daleč je segal ta potres. Morda nam bodo naši prijazni gg. dopisniki to sporočili.
(Petindvajsetletnico) je te dni praznoval v prijateljskem krogu učitelj na drugi mestni deški ljudski šoli, gospod Fr. Kokalj, odkar poučuje v Ljubljani.
(Nova bolnica) bode slovesno blagoslovljena dne 16. oktobra, ko bodo dovršena najnujnejša dela. V kratkem se bodo bolniki preselili iz stare v novo bolnico. Staro bolnico s cerkvijo vred bodo takoj nato podrli, ker je vse poslopje nevarno poškodovano.
(Ie Rovt) se nam piše: Poročevalec o novi okr. cesti iz Rovt proti žirovski občini omenja, da so ne-
kateri nezadovoljni 8 cesto, da se bodo pa že potolažili polagoma, ker je cesta zares lepa. Ta cesta, kolikor so je zgradili letos, da je lepa? Te goro-stasno strme klance in nepotrebne dolge kljuke bomo hvalili? Število grajalcev se bo še le pomnožilo, ko bodo cesto videli. Do zdaj so jo pohvalili samo poročevalec in ti, ki so se ozirali jedino le na Osredek in prav nič na občno korist. Osredek je tista hvalisana občna korist. Poročevalcu je tehnika jako všeč. Koliko je tehnike iz Rovt do meje? Ali se ni vsa tehnika morala umakniti smrekam v Osredku? Ce bo kedaj cesta celo državna, jo bo treba takoj preložiti.
(Požar.) Iz Sent Vida nad Ljubljano se nam poroča 8. oktobra. Danes popoldan ob 3 pričelo je goreti na podu pri Fran. Pečniku, vulgo „Krušcu" v Zapužah, občini Zgornja Šiška. Sentvidsko gasilno društvo je takoj prihitelo z dvema vožnima brizgal-nicama na pogorišče, otelo hitro vnemajočo se hišo, krito s slamo, omejilo ogenj, rešilo blizo stoječe s slamo krite sosedne hiše in gospodarska poslopja, ter pogasilo goreča objekta. Pogorel je pod, hlev iu svisli. Živina se je z velikim trudom vendar srečno rešila iz gorečega hleva. Škoda se ceni nad 1500 gl. Zavarovan je bil hlev in pod za 400 gld.; hiša pa tudi za 400 gld.
(Iz ribniškega okraja.) Pretepi so se ob nedeljah po našem okraju v zadnjem času začeli grozovito množiti. — Odlikujejo se v tem žalostnem poslu posebni nekdaj tako vzgledni in mirni Po-ljauci. Kaj je vzrok tej žalostni prikazni? Po našem mnenju so plesi, katere dovoljujejo županstva po gostilnah vsako nedeljo, da,le par soldov dobe v občinsko blagajno. — Slavno okrajno glavarstvo v Kočevju je gotovo že dobilo poročilo o teh žalostnih dogodkih. Ker poznamo skrb g. okrajnega glavarja za javni red in varnost, upamo, da bode vplival na županstva, da tacih plesov ne bodo več dovoljevala in da se bode v kratkim nekdanji mir povrnil v naš okraj.
(Vojaških novincev) 27. pešpolka se je včeraj iz Gradca pripeljalo v Ljubljano 491.
(Na včerajšnji mesečni semenj v Ljubljani) so prignali 505 konj in volov, 419 krav in 89 telet. Posebno živahna kupčija je bila s konji, ker je
došlo več kupcev iz Italije.
*
* *
(Koroški liberalci — nimajo več svojega lista 1)
S Koroškega dne 8. okt. : Najbolj označuje silni propad liberalne stranke na Koroškem to, da nima ta prej prav vsemogočna stranka, niti več svojega glasila in da se mora v sili zatekati k veliki dunajski Židinji na Dunaju ali nje sestri v Gradcu. Doslej bile so oficijelno glasilo liberalcev »Freie Stimmen", a izneveril se jim je njih urednik, kon-sekventni Dobernik, pristopil k nacijonalni stranki in nastopil kot nacijonalni kandidat proti liberalca Poschu. S tem propadom liberalne stranke nam Slovencem kajpak ni nič pomagano, ker so nam nacijonalci še bolj zagrizeni nasprotniki.
(Glasovi nasprotnikov.) S Koroškega: „Boj proti klerikalizmu" napisali so si naši združeni nasprotniki, liberalci in nacijonalci na svoj prapor. V tem smislu je govoril tudi dr. Steinwender na več shodih zadnjega časa. V Trbižu je dne 29. sept. govoričil, da „morajo nemški Korošci s svojimi slovenskimi sodeželani v gospodarskih zadevah vzajemno postopati, in da se mora delati na to, da se pri prihodnjih volitvah združijo vsi ,ne klerikalci'." V istem smislu je govoril v Nikolsdorfu in njegov list „Kiirntner Nachrichten" poudarja v vabilu na naročbo, da hoče se .pošteno" boriti „gegen das Hetzpfaffenthum". To je vendar, lepo rečeno I — Isti list v svoji 77. štev. jadikuje, da se v belsko dolino pošiljajo „češki kaplani", ter jih roti, naj nikakor ne ,motijo' tamošnjega ,iuiru'. Ona ,češka' kaplana pa sta: g. J. Hribar, rodom koroški Slovenec, in g. I. Černic, rojen Korošec, ki pa slovenski ne zna! Iz teh dveh je napravil nacijonalni list „Ceha", da je mogel rohneti proti ,,hetzpfaffenthum" in malo pohvaliti Bnemška" duhovnika, H. pl. Gallensteina in kapelana Maier a. Le-ta pa je po „Kiirnt. Ztg"-i kar odločno zavrnil vsako tako
„hvalo" iz laži-liberalno nacijonalnih usti
*
* *
(Prošnja.) Naprošeni smo objaviti nastopno prošnjo: Pokojni moj pobratim in rojak g. Hrabro-slav V o 1 a r i č je zapustil mlado udovo in štiri otročiče; najstarejši 7-letni deček kaže velik talent za glasbo. Obračam te zategadel do vseh prijateljev pokojnikovih, da bi podpirali udovo v izrejevanju
teh sirot in v izobrazbi nadarjenega dečka. — Po vsej Sloveniji pojo se Volaričeve pesmi! Koderkoli je pri narodnih veselicah kaj čistega dobička, naj se rodoljubi spomnijo nesrečue rodbine pokojnikove. — Volarič je izdal ob svojem trožku več zvezkov skladb; veliko ima po vsej Sloveuiji dolžnikov, katerih sveta je dolžnost, da vsaj zdaj poravnajo svoj dolg. — Mnogi gospodje imajo razne Volari-čeve rokopise. Lepo prosim, da jih gospodje vrnejo udovi Frančiški v Uevin ali pa meni. Darovi se objavljajo v „SoČi". — V Gorici, 6. okt. 1895. Andrej Gabršček, tiskar in urednik.
(Občinsko gospodarstvo v Trstu.) Občinsko računovodstvo tržaško obelodanilo je občinski obračun za leto 1894. Iz istega je razvidno, da je bilo laui 2,942.572 gld. 06 nč. dohodkov, in 3,148.571 gld. 24'/» novčičev stroškov, primanjkljaja torej 199.999 gld. 18. nč.
(Zblaznel je) v Štorjah pri Sežani, kakor „Edinost" poroča, dne 29. septembra 1.1. znani posesti.ik in krčmar Andrej Dolgan. Par dm s'ražilo ga je več mož, a pozneje je bil odpeljan v bolnišnico. Gavori se, da so neki tržaški izletniki tik njegovega hleva, kjer je bilo dokaj vrednosti, napravili umeteljni ogenj, vrteče kolo. Ko je imenovani to zagledal, prestrašil in razsrdil se je silno, misleč da gori, ter koj pričel kričati in zmedeno govoriti. Ne-koji hočejo vedeti, da se mu je mešalo v govorjenju že popred. Nekoliko več previdnosti pri umeteljnein ognju vsekako ne bi škodovalo.
(Slovenska pratika) za prestopno leto 1896 je ravnokar izšla. Razun koledarskega oddelka prinaša letos prav veliko skrbno izbranih zabavnih iu poučnih sestavkov, izmej katerih omenjamo : Dobro berilo za krščanske družine, Velika noč, Božja pot matere sv. Ane v Tunjicah pri Kamniku. Nadvojvoda Albreht, Potres v Ljubljaui. — Razun tega pa tudi čeden tisk, lepe podobe mej sestavki priporočajo novo pratiko.
Društva.
(Ljudski shod v Kamniku.) V nedeljo dne 6. t. m. je priredilo slovensko katoliško delavsko društvo ljudski shod v Kamniku ua vrtu Krištofove gostilne, katerega se je udeležilo poleg Kamničanov tudi mnogo okoličanov. Tri četrt na štiri se je otvoril in je trajal dve uri in pol. V prvi točki „Krščansko-socijalni program" je Gostinčar v lepo razvrščenem govoru razvijal, da je najvažnejši stvar v javnem življenju organizacija delavskih stanov proti izrabljujočemu jih kapitalizmu. Družiti se pa morajo v krščanskem duhu, „na katol. podlagi", katera jedina hrani v sebi načela pravičnosti in ljubezni. Socijalna demokracija ne pozna teh načel; jednakost vseh ljudij sicer poudarja, a sama dela popolnoma nasprotno. Govornik je v več dogodkih pokazal, kako delajo socijalni demokrati s svojimi delavci. Kmetje naj snujejo svoje posojilnice po načelu vzajemnosti, obrtniki naj se družijo v obrtnih zadrugah iu delavci naj si ustanavljajo slovenska katoliška delavska društva. V vsaki večji fari naj bo društvo, kjer naj se delavski stanovi pod vodstvom duhovuikov in drugih izobraženih mož poučujejo in vzgajajo v svojo rešitev. Dr. Krek jena to pojasnoval pojem kapitalizma in po zgodovini opisaval, da je z novo dobo, ko je napuh odtrgal ljudi od pokorščine do cerkve, h krati zavladala sebičnost v javnem življenju in ž njo propad nižjih stanov. Cerkveni zakoni proti oderuštvu, proti izko-riščevanju delavcev po denarju, se niso več izpolno-vali; najtrdnejši jez izsesavanju bližnjega — cerkveno oblast — so konečno izpodbili krivoverci 16. veka in reka človeških sebičnih strastij je preplavila krščanski svet. Daudanes jasno vidimo, kaj nam je prinesla nova doba. Izmej vseh bujno cvetočih organizacij prošlih časov stoji trdno in ne-vzlomno samo še—katoliška cerkev; z istimi ukazi, kot nekdaj, se obrača do mogotcev in bogatinov; po istih načelih, kot ob času apostolov, zahteva pra vic za zatirane stanove. Nasproti socijalnim demokratom poudarja, da je gospodarski boj naših dnij boj pravice s krivico, boj resnice z lažjo in da torej socijalno vprašanje ni samo — želodčevo vprašanje. Poleg tega brani proti njim — opravičenost zaseb-nebnega lastništva. V tem jo podpira človeška na-tora sama. Kapitalizmu pa stavi v bran zahteve pravičnosti in ljubezni. — Jakopič je na to pojasnoval delavsko vprašanje. Svoj temeljiti govor, v katerem je razvil ves delavski socijalni program (o delavskem času, nedeljskem počitku, plači, zavarovanju za starost, volilni pravici itd.) je osolil z raznimi šaljivimi opazkami. Poslušalci so z živahnim odobravanjem že mej govorom kazali, da je vrli govornik pravo zadel. — B a h e r je dostavil nekaj zel6 umestnih opazk; vzlasti je poudarjal, da mora biti organizacija delavskih stanov taka, da služi v časno in v večno srečo. S toplimi besedami, ki jih je pojasnoval z raznovrstnimi vzgledi, je branil duhovski stan napadom, ki jih mora skušati dan na dan od raznih, vzlasti socijalnodemokrattfnih nasprotnikov. — O kmečkem vprašanju je poročal obširno in te-
meljito dr. Ign. Žitnik. Opisaval je vedno večjo revščino mej kmeti in njene vzroke; pri tem je poudarjal, kakšne so dolžnosti kmečkega zastopnika v naših časih. Slovensko katoliško delavsko društvo iu vsi udeleženci shoda so hvaležni gospodu doktorju za njegove res prisrčne, a pri tem premišljeno stvarne besede. Za ujim je še Gostiučar razložil boj za pravično vrejeno splošno volilno pravico. Predsednik shodu je pozival navzoče, naj shod rodi sad — obrtno zadrugo v Kamniku in posojilnico po Raiffeisenovem načinu. Na to je zaklical z zboro-valci vred „živio" papežu in cesarju in zaključil shod. — Slovensko katoliško delavsko društvo sme biti ponosno na svoje shode, ki bodo brez dvojbe obrodili mnogo dobrega. Čast in ugled delavskega društva je pa v ozki zvezi s častjo in ugledom delavcev samih. Žito se tem bolj veselimo tako lepih pojavov zdravega in krepkega razvoja ljubljanskega slov. katoliškega delavskega društva.
(Katoliško-politično društvo Koroško) je imelo v nedeljo due 29. sept. shod v Grebinju nad Velikovcem. Udeležba je bila ogromna z ozirom na tamošnje razmere. Pazno so poslušali ua govore, ki so razpravljali večinoma gospodarske zadeve. Bil je tudi en nemšk govor. S tem se je menda hotela nekako pokazati spravljivost društva, ka-li. Uspeha ta govor gotovo med Slovenci ni dosegel nobenega, javeljne, da so ga naši kmetje razumeli in mi le odločno želimo, da se tako — no votarenje za bodoče opusti in se ne škoduje tako našemu ugledu. Isti dan je bil kat. shod v Pustrici. I tu obnesel se je dob^o.
Narodno gospodarstvo.
Pregled zemljiškega katastra.
Ubogi kmetje ! Tako rado se ščuva kmeta proti obrtnikom in navadnim kmetskim delavcem. Splošna, direktna in jednaka volilna pravica, — se glasi, bode postavila hlapce nad svojega gospodarja, poljedelca, in vsled tega ne sme nobeden kmečki poslanec glasovati za splošno volilno pravico. Kako pa se zastopajo kmetske koristi po sedanjih poslancih, kažejo najbolj neznosni davki, ki se nakladajo kmetu. Pred vsem se ozrimo na zemljiški davek.
Kakor znano, se je pred 25 leti preosnoval sedanji zemljiški davek. Koliko je bilo takrat raznih komisij in preiskovanj, ki so zahtevale ogromne svote denarja. Konečno se je vender uravnala cela zadeva pod Taaffejevim ministerstvom, kateremu je kot finančni minister pripadal Dunajevski, in uvedel se je novi zemljiški davek. Skupna svota tega davka se je takrat določila na 36 milijonov. Takrat se je reklo, da znaša ta davek povprečno 10 odstotkov čistega katastralnega dohodka, ki se je izračunil na podlagi tedanjih žitnih cen. Toda te cene so bile povprečno nad 100 odstotkov'višje, kakor sedanje. Takrat se je cenila pšenica na 13 gld., rž na 11 do 12 gld., oves 8—9 gld., koruza od 9—10 gld. Na podlagi sedanjih cen bi znašal zemljiški davek blizu 20 odstotkov, toda v resnici pa znaši še več, ker so stroški za delo zbog veduo nižjih cen veliko dražji. Poljedelec, ki ne more sam obdelovati svojega polja, ampak mora imeti več delavcev, mora te ravno tako plačati, kakor ob času najvišjih žitnih cen, ua katerih podlagi se je proračunal sedanji zemljiški davek.
V letu 1877 so se proračunali stroški pri delu za jeden meterski stot pšenice na 4 gld., tedaj je znašal čisti dohodek, ako se je cenila pšenica na 13 gld. stot, 9 gld., iu kmet je plačal samo 90 kr. desedodstotnega zemljiškega davka, ostalo mu je torej še 8 gld. 10 kr. za druge potrebščine. Danes pa stane meterski stot pšenice samo 6 gld. Ako od tega odštejemo 4 gld. za stroške, ostaneta le še 2 gld., od katerih pa mora plačati kmet tudi 90 kr. zemljiškega davka. To ni torej samo 20 odstotkov, ampak skoro polovica čistega dohodka. K temu se pa še pridružijo razni drugi davki in doklade in se torej ni čuditi, ako se dan za dnevom slišijo pritožbe, da kmet ne more več izhajati iu pri sedanjih cenah niti pokriti stroškov za delo.
Toda vkljub tem žalostnim razmeram, v katerih se nahaja dandanes naš kmetovalec, ne store potrebnih korakov poslanci, da bi olajšali vedno težje breme zemljiškega davka. Vlada sama je že pripo-znala, da je zemljiški davek z ozirom na sedanje nizke žitne cene veliko previsoko odmerjen in neznosen, in le malega pritiska na fiuančno ministerstvo je potreba in davek bi se znižal. Toda malo je takih mož pri vladi, ki bi se brigali za kmeta. Velika večina avstrijskih poljedelcev se opira s»mo na kapital, t. j. kmet se mora zadolžiti, ako hoče živeti. Se celo največja skromuost mu ne more pokriti izgube, katero mu provzročajo na jedni straui visoki davki in drugi vsakovrstni stroški, na drugi pa vedno nižje žitne cene. Treba je pomisliti, da je kmetsko
posestvo le malo vredno in da vsled nizkih žitnih cen neprestano izgublja veljavo. Kako malo časa se more preživeti poljedelčeva rodbina od vrednosti, katero ima malo ali srednje posestvo. Marsikateri kmet že sedaj šteje leta, mesece, ali morda še celo dni, kedaj ga bodo pognali z rodbino vred z lastnega doma in posestva ter ga pahnili v revščino. Ako bodo trajale le še kakih deset let take neznosne razmere in se ne bode od strani države nič storilo za zboljšanje kmetskega stanu, tedaj bode polovica sedanjih poljedelskih lastnin pripadla v roke bogatinom. Nekdaj cvetoča in lepo urejena kmetska posestva bodo oskrbovali židovski kapitalisti ali pa veleposestniki, ki je bodo spojili s svojimi obširnimi posestvi.
Telegrami.
Dunaj, 8. oktobra. Nadvojvodi Karolu Ludvika se je v toliko povrnilo zdravje, da je zamogel prebiti več ur izven postelje. Mrzlica ga je popolno zapustila.
Dunaj, 8. oktobra. Ministerski predsednik je izročil vodstvo tiskovnega oddelka ministerskemu svetniku Schielu.
Dunaj, 9. oktobra. „Wiener Zeitung" objavlja cesarjevo lastnoročno pismo na ministerskega predsednika grofa Badenija, s katerim se sklicuje državni zbor na 22. okt.
Celoveo, 8. oktobra. Pri današnji ožji volitvi je bil izvoljen nemško nacijonalni kandidat, vrednik Dobernig državnozborskim poslancem za mesto Celovec.
Praga, 8. oktobra. Cesarsko namestni-štvo je danes razpisalo deželnozborske volitve. Volitve so določene za kmečke občine na 20., za mesta na 22., za trgovske zbornice na 25. in za veleposestnike na 26. septembra.
Pariz, 8. oktobra. Pri današnji seji ministerskega sveta je poročal zunanji minister Hanotaux o zadnji nemirih v Carjem gradu ter pripomnil, da je dobil od poslanika Cam-bona povoljna poročila. Otvoritev obeh zbornic se je določila na 22. t. m.
Pariz, 8. oktobra. Po zadnjih poročilih so Francozi na Madagaskarju 27. septembra osvojili Tananarivo.
Foulard-svila 60 kr.
do gld. 3*35 meter, — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna, bela in barvena Henneberg-svila od 35 kr. do gld. 1465 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (ok. 240 razn. kakovosti] in 2000 razn. barv, vzorcev itd.) Poštnine in oarlne prosto na dom. — Vzorci prosto na dom. — Dvojnati pismeni poito v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
44	c. in kr. dvorni zalagatelj, Curlh. 17-13 2
Tujci.
7. oktobra.
Pri Slonu: Suhwarzmann, Schmitz, Grader, Hromatka Wathonig, Kobler, Schmutzer, Fischer, Mehes z Dunaja. — Glaser, Cimadori, Ancor.a iz Trsta. — Schantl iz Maribora. — Stare iz Mengša. — Borghese, Gasser, Sollar iz Gorice. — Wortmann z Reke. — Lokar iz Ajdovščino. — Kleinlerher in Grossi iz Beljaka. — Jeglič iz Kranja. — Raab iz Gradca. — Kriimer iz Ravensburg-a. — Erhardt iz Hamburg-a. — Schauter iz Haraerstiel-a. — Lettmiiller iz Voslau-a. — Burghardt ix ITamburg-a. — Glaser iz Solnograda. — Taganyi iz Arada.
—	Soklič iz Jaške. — Pace iz Pod Peči. — Allfisch iz Pe-čulia. — Nill iz Stuttgaria. - Balhelt iz Bjelice.
Pri Maliču: Bernauer, Amberger, Bober, Rubin, Baier, Mannheimer, Kellermann, Sehaeherl z Dunaja. — Zinner iz Trsta. — Mazer, Lipner iz Budimpešte. — Chotzen iz Bonn-a.
—	Clerk iz Bjelice. — Schmidt iz Maribora. — Leibenfrost iz Sarajeva. — Wiesmayer iz Eferding-a. — Leitner iz Gries-kirchen-a. — Majdič iz Logatca.
Pri Lloydu: Guttmann z Dunaja. - - Beižer iz Rerhire na R. — Metelka iz Kraljevega Gradca. — Maresch iz Beljaka. — Rostau iz Gradca. — Huhlbock iz Beljaka. — Wrany s češkega. — Wunseh iz Amstetten-a.
Pri bavarskem dvoru : Marsich iz Trsta. — Šelj iz Vipave. — Reieh iz Novega Mesta. — Sieginund iz Saohsen-burg-a.
Pri avstrijskem caru: Mittorling, Jellen iz Pliberka.
—	Sever iz Maribora. — Baio, Lorrand, Alešovec iz Opatije.
—	Stix iz Trnovega.
MeteorologiČno poročilo.
o 9 «	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. nrah v mm
8	9. zvečer	730-2	12-8	brezv.	skoro oblč.	
9	7. zjutraj 2. popol.	7293 7292	120 181	sl. sever pr. m. jvzh	skoro oblč. oblačno	115
Srednja včerajšna temperatura 12 8°, in za l'l nad normalom.
Ob 12. uri 7 minut po noči precej močan potres.
Tržne cene v Ljubljani
dnč 9. oktobra.
Pšenica, m. st.	.
Rež, „ .	•
Ječmen, „ •	•
Oves, „ .	.
Ajda, „ .	•
Proso, „ •	•
Koruza, „ .	.
Krompir, „ •	• Leča, hktl.
Grah, „ •	•
Fižol, ., •	•
Maslo, kgr.	.
Mast,	„	.
Špeh svež, „	.
gl-	kr.	
7	40	Špeh povojen, kgr. .
7		Surovo maslo, „ .
7	_	Jajce, jedno . . .
6	80	Mleko, liter . . .
7	_	Goveje meso, kgr.
7	—	Telečje
7	20	Svinjsko „ „ .
2	85	Koštrunovo „ „ .
12	_	Piščanec ....
10	_	Golob.....
12	—	Seno, 100 kgr. . .
—	90	Slama, 100 „. .
_	66	Drva trda, 4 kub. m.
—	62	„ mehka, 4 „ „
gl.	kr.l
_	66:
—	70
—	3
_	10
—	64
—	66
_	66
_	36
_	V,
__	16
2	16
2	16
7	70
5	20
Proseški mošt,
pravi, jako fini, se dobiva od danes nadalje v gostilni pri
,Lozarju' (,Stadt Munchen')
in
na Laverci.
590 3-3
liiter stane 48 kr.
kAAAA/
Leopold Tratnik S
prej M. Schreiuer,	<
pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27,
priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo
najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne
cerkvene posode in orodja.
Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled.
Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni.	6bl 52—41
Krasno in umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra cesti št. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati.

!! Zahtevajte!!
obširni cenik, katerega brezplačno ln franko razpoilljajo
bratje Placht,
prva in mednarodna
tovarna za sina Ia glasbeno oranja,
Schonbach 379 pri Hebu, Češko.
Z a slavnoznana svoja godala in strune jamčimo.
Gosli brez loka od gld. 150, 2, 3,
4. 5, 10 do gld. 80. Loki od gld. 1, 2, 3, 4 do gld. 30. Cello za koncerte, fino delo, od
gld. 25 do gld. 50. Citre z najčistejšim rožnikom od gld. 7-50,11,13,18,25 do gld. 50. Gitare z najčistejšim ročnikom od gld. 3 50, 4, 7, 9, 10 do gld. 30. Piščali (flavte) za koncerte iz gre-nadilnega lesa C, H, Puss od gld. 5, 7, 9, 11, 13 do gld. 100. Klar.nsti za koncerte iz grenadilnega lesa C, B, Ea, D, od
«ld. 8. 12, 15, 16, 18, 20 do gld. 50. Toki za gosli od gld. 2, 3, 5, 6, 8, 12, 14 itd.
Pošilja se po poštnem povzetju. — Kar ne ugaja, se rado zamenja. Naslov prosimo „Bratje Placht" ali „Bratri Placht".
Dopisuje se nemško, češko, francosko in rusko. Iščemo tudi sposobnih zastopnikov po posameznih mestih. 579 26—4

Konjski cvet |
(pomnoženi restitucijski tok)
steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld, rabi se za drgnjenje v krepilo kon«aKlh ndov Ta
cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepllen, lajša otrp nelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitucijo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu.
Mera Mina štma za živino,
za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d.
Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspehom večinoma po hlevih, ako žlvinče ne more jesti; zbolj-šuje mleko.
Za mote k z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
priporoča in i »»pošilja na vse strani s prvo pošto
lekarnar 113 34 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko.

Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice- vdove
jasne jI
na(lyojyodiiiie Štefanije.
Kapljice Zd; zobe
odlikovane
lekarne Piccoli ,pri angelju' jj
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Kapljice kanjene na pavolo in dejane v votel zob takoj L." olajšajo bolečine. Tgss	588 50—48
Stekleničica SO r.
PRIPOROČILNA NAZNANILA
domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj cenj. naši naročniki in čitatelji »Slovenca" blagovolijo uvaževati.
m
Kt
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra oesta 16
priporoča se čast.duhovščini in si. občinstvu
za izdelovanje vsakovrstne obleke
V zalogi ima tudi narejene obleke za gospode in dečke. — Obleke od 7 gld. 60 kr. do 24 gld., površnike od 6 gld. 50 kr. do 22 gld., nepreraočljive haveloke od 7 gld., 50 kr. do 12 gld., haveloke iz veljblodove dlake (Kameelhaar) od 12 gld. do 17 gld., mantile in plašče za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po meri ijjii izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči.
rHSH52SH5H5
JJradne
K in trgovske §
s firmo priporoča
KAT. VI8KABSA
v Ljubljani. ESTH!

Josip Tomec
usnjar in zaloga usnja
v Ljubljani
Streliške ulice
i. priporoča preč. duhov- •! § ščini in slav. občinstvu [i trpežno doma strojeno § usnje za vsakovrstno :5 ■i porabo, po nizki ceni. Ss
si	S
oooooooooooooooooooooooooooooo
tanciiiflriicž - g
najboljše kakovosti, dobiva se pri S. Q
lo
p o
»-=3 tovarna za flrnež v Ljubljani, Sv. Petra cesta.
Ilustrovani ceniki potrebščin za obrtnijstvo, šolo in za dom zastonj in franko.
Prodaja na debelo ln drobno.
oooooooooooooooooooooo
u 01 01
0 iš 01 o o
o
_ o o o

Karol Dostal I
tapetnik	jj
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31 : se priporoča v najkulantnejše izvrševanje | it vseh v svojo stroko spadajočih del, kakor i modrocev na peresih, žimnic, garnitur itd. 10 P* C o m e nixkc. W 1
Valentin Accetto
m zidarski mojster m v Ljubljani, Opekarska cesta št. 55 priporoča se preč. duhovščini in slavnemu občinstvu, podjetnikom in društvom v vsa
= v zidarsko stroko spadajoča dela = bodisi novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij, kakor tudi vsakovrstna popravljanja, vzidavanja in postavljanja lončenih Štedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega tudi cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni.
Janez Dogan
mizarski obrt ln zaloga pohištva v Ljubljani
Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, žimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago.
I Matija Horvat |
Čevljarski mojstervLJubljani,sv. Petraoesta32 £
^ priporoča so prečast. duhovščini in slav. občinstvu J* 31	v naročanja raznovrstnega
§3 fl^" obuvala
• katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivega blaga v	od najpriprostejšo do najfinejšo obliko.
Valentin Šubie
podobar ln pozlatar v Poljanah nad okofjo Iioko
priporoča se preč. duhovščini in cerkvenim
predstojništvom v izvrševanje vsakovrstnih
podobarsklh del
z zagotovilom poštenega, in solidnega dola po možno nizki coni.
JOSIP ŠUBIC
kipar v Gorenji vasi nad Skofjo Loko 1
j priporoča se prečast. duhovščini in slav., občinstvu za izdelovanje
kipov iz lesa in kamena, novih oltarjev iz lesa in marmor-cementa !
1 v vsakojakem slogu; dalje v prenavljanje [ j starih oltarjev in drugih predmetov zago-1 1 tavljajoo kar najnatačnejšo izvršitev in 1 nizko, delu primerno ceno.
.	«» 5» -»«•-,
svečar v Gorici,
Voščarna	Prodajalnica
Solkanska cesta 9, Gospodska ulica
priporoča veleč, duhovščini, cerkv. oskrb-ništvom ter si. občinstvu garantirane, pristne
čebelno-voščene sveče
klg. po gld. 2 45. Sveče slabejših vrst za pogrebe in drugo uporabo prav po nizki ceni. V veliki izberi so tudi voščeni zvitki, okrašeni in preprosti po najnižji ceni.
Alojzij Zor man
trgovina z moko v Ljubljani, Florijanske ulice št. 7 1 priporoča vsakovrstno moko po različni | ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko.
| Prodaja na drobno in debelo ter zago- " tavlja uljudno postrežbo.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
i. Bezirk,
j* J* 1-i* 'Mmi A! ^ A!	'
Htustzovani \ncdiii fisti za jesensfic in zimsfio sezono ivzSfic %iilav dllcjat, v £ju>6fjcmi, Sfonove utice št. 9, so izšli tcv sc pošifjajo na zahtevo Stez* pfačno iti poštnine pzesto.
LDr&žestne novosti
za jesensfio in z>im$fio sezono so na vetifio i&Sez ze v zafoefi.	589 3_2
n v- '.u '.U \U fjj. *ji fjj. 'J, u ■
O I V I	"v v
Službe isce
mladeneč, 28 let star, lepega vedenja, z dobrimi spričali o dosedanji svoji službi. Nastopi lahko takoj.
Ponudbe prosi pod naslovom X. B. 31. Litija, poste restante.	587 3—3
Koverte s firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Katol. tiskarna
v Ljubljani.
Uradno opravičeni in zapriseženi
jjj stavbinski inžener in stavbeni mojster
jji Jaromir Hanuš
^	priporoča se za izvrševanje vseh
v stavbinsko stroko spadajočih del,
rj^j prevzema poprave hiš po zelo nizkih cenah, naprave ki vodovodov, nadrtov in proračunov, mirjenje oeat iHJ in posestev itd.
fjjj Ustna ali pismena naročila prejemajo se v novi hiši bJ na Poljanskem predmestju nasproti domobranske iHj vojašnice.
8
518 22
D u n a j 8 k a borza.
Daš 9. oktobra.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerpka zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vis ta..........
SemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj
jSO mark...........
80 frankov (napoleondor).....
(talijanski bankovci.......
C. kr. cekini.........
100 gld. 101 121 101 121 99 1063 403 120 58 11 9 45 5
75	kr.
05	„
20	„
15	„
65	,
35	„
*-" n
75 . 25 „ 87",. 77 „ 54'/,. 25 „ 69 n
Dne 8. oktobra.
4% državne sreCke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
152 gld. 25 kr.
159 „ 50 „ 196 99 145 131 107 112 99 99 218 169 131 99
25 50
75
60 50 60 20 50
Kreditne srečke, 100 gld........201	gld.	—	kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	50	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	—	„
Salmove srečke, 40 gld................70	„	—	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71	„	50	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......53	„	—	n
Ljubljanske srečke.........22	.	60	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	177	„	—	„
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3525	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	539	.	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	113	,	50	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	79	„	—	„
Montanska družba avstr. plan.....102	„	50	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	191	„	—	„
Papirnih rabljev 100 ................129	„	50	„
|	Nakup ln prodaja
;} vsakovrstnih državnih papirjev, nroik, denarjev itd. " Zavarovanje za zgul' 3 pri žrebanjih, pri izirebanju najmanjšega dobitka. S u 1 a n t n a izvršitev naročil na borsl.
Menjarnična delniška družba
„M K n C U R"
Nollzeile it. 10 Dunaj, Hariahilferstrassii 74 B.
SJT Pojasnila"£S v vseh gospodarskih in flnaninih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega I obrestovanja pri popolni varnosti naloženih trlavuio.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežii.
Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec.
Tisk „Katoli8ke Tiskarne" v Ljubljani.