PoStnlna platana u ootoelnl Cena Din 1— stetf. 214 U Ijubljani, d soboto, 19. septembra 1936 leto 1. Boji na razvalinah foledske trdnjave, ki so jo rdeča včeraj razstrelili Alcaiar je razstreljen - toda boji zanj divjajo dalje Toledo 1Q. septembra, o. Havas poroča: Včeraj se jc zapečatila usoda dvomesečnega obleganja slavne toledske trdnjave Alcazarja. Skupina kadetov, ki se je uprla rdečim, je vztrajala v njej do zadnjega in zavrnila vse ponudbe vlade. Zato so se rdeči odločili za zadnji naskok, ki so ga izvršili z minami. Podminirali so vso trdnjavo in včeraj dopoldne so mine zažgali. Prej je še dala vlada izprazniti vse mesto, vsi prebivalci brez izjeme so morali oditi najmanj tri kilometre iz mesta. Učinek eksplozije, katero je povzročilo več slo kilogramov dinamita, je bil strahovit. Ogromne mase kamenja in pralni so se vzdignile v zrak ter nato s strašnim hruščem padle nazaj ter pokopale pod seboj večino branilcev trdnjav*'. Za tein se je začel dvigali gost dim, ined ruševinami je izbruhnil požar. Rdeči oddelki so takoj planili na razvaline ter zazadili na njih rdečo zastavo, potem pa zbežali, ker so se bali, da ne bi eksplodirale še druge mine. Ker nadaljnih eksplozij ni bilo, je zasedel razvaline oddelek 200 miličnikov, pod vocblv n polkovnika Barcela. Toda od branilcev in i ; . e jih je kljub strahovitemu razdejanju diria.i ila ostalo nekaj pri življenju. Ti so takoj z ročnimi granatami naskočili rdeči oddelek ter pobili skoraj treljino vojakov in ranili celo — polkovnika. Rdeči oddelek se je moral umakniti in osmojene razvaline je začelo obdelovati vladno topništvo. Nekaj še živih kadetov je skušalo na razvalinah postaviti strojnico, toda težke granate so jih raznesle v kosce. Kadar so rdeči naskočili razvaline, so jih vselej razgnale granate nacionalistov, dokler ni ob petih popoldne moral boj prenehati. Ponoči so nacionalisti po podzemeljskih hodnikih, ki drže v hiše v bližini Alcazarja skušali uiti rdečim, toda oddelki miličnikov so jih razganjali in pobijali z granatami. Ponoči niso vladni oddelki storili nobenega koraka, da bi se polastili razvalin. Izgube na vladni strani niso velike, pač pa so eksplozije raznesle in raztrgale nekaj slo branilcev Alcazarja. Vsi priznavajo, da je junašivo revolucionarjev, ki so branili toledsko trdnjavo nekaj neprimerljivega, česar ne najdemo v nobeni vojni zadnjih časov. Toledo je zaradi strahovitih dogodkov včeraj trpelo, kakor še nikdar v zgodovini. Veliko slavb v bližini razrušene trdnjave je uničenih, zaradi eksplozij pa so razpokala vsa okna po mestu. Od?©£e!na zmaga piri Talaveri I.isabona, 19. septembra. Na bojišču pri Tala-veri so nacionalistične čete potolkle vladne čete, ki jim je poveljeval general Ascensio. Vladne čete so imele ob tej priliki 508 mrtvih, med temi 5 častnikov. Nacionalisti so ujeli mnogo miličnikov, med katerimi je tudi sin generala Ascensia. 1)0'je so nacionalisti zaplenili veliko orožja, dva tanka in popolno protiletalsko topniško baterijo in eno poljsko bolnišnco. Glavni poveljnik general Ascensio je bi! odstavljen in postavljen pred ljudsko sodišče v Madridu, ki ga bo obsodilo. Na cionalistične čete so slednjič očistile Galicijo od komunistov. Bilbao in Santander bodo prihodnje dni bombardirali močni letalski oddelki. Bele čeie so prišle že v neposredno bližino Bilbaa ter so razgnale vse rdeče oddelke pred seboj. Prvi napad bo veljal obalnima mestoma Zoraut *i Zumaya, za tem pa bodo naskočiti Bilbao. belo letalstvo je včeraj spet izvršilo številne polete ter bombardiralo Madrid. Ena bomba je zadela streho vernega ministrstva in se razletela komaj nekaj metrov od pisarne predsednika vlade Caballera. Burgos, 19. septembra. Križarka »Almirante Cervera«, ki križari pred lukama Bilbao in San- Sestanek Sveta ZN v Ženevi Abesinija bo le morala iz ZN Ženeva, 10. sept. Včeraj ob 17 je otvoril čilski zastopnik sejo Sveta ZN. Prvi je dobil besedo gl. tajnik ZN Avenol. Želel je dobrodošlico članom Sveta, nato pa je opisal uspehe svojega gostovanja v Rimu. G. Avenol je posebno poudaril, da je bil njegov obisk v Rimu docela informativnega značaja; namen mu je bil dognali, ali bo Italija spet stvarno sodelovala pri sedanjem zasedanju. Na podlagi svojih razgovorov z Mussolinijem in grofom Cianom je Avenol dobil vtis, da je Italija pripravljena še nadalje sodelovati v ZN, pod pogojem, da se ji zajamči, da na tej seji ne bo zastopnikov bivše abesinske vlade. Avenol je pripomnil, da se ne da utajiti, da nastajajo v zvezi s tem razni pravni problemi, vzlic temu bi se pa v določenih okoliščinah mogla doseči lahka rešitev. Za Avcnolom ni noben član Sveta prosil za Dr. Stojadinovic doma Belgrad, 19. septembra. Včeraj ob 9 je prispel iz Prage ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič s soprogo. V spremstvu dr. Stojadinoviča sta bila šefa kabinetov dr. Gašič in dr. Protič. Na železniški postaji so predsednika vlade čakali člani vlade z notranjim ministrom dr. Korošcem na čelu. Na postaji je bil tudi romunski poslanik na našem dvoru Guranescu, poslanik turške republike Hajdar Aktaj, poslanik Grčije Sakelaropulos, odpravnik poslov češkoslovaškega poslaništva dr. Fisa, podpredsednik Narodne skupščine Franjo Markič in mnogi narodni poslanci in senatorji, šef centralnega presbiroja dr. Kosta Lukovič, več uradnikov zunanjega ministrstva in domači in tuji časnikarji. Po prisrčnem sprejemu so se vsi odpeljali domov. Razgovori za nov most čez Donavo Belgrad, 19. septembra. Včeraj dopoldne se je vršil sestanek med romunskim prometnim ministrom Franasovičem in našim g. Melimedom Spahom. Na sestanku so bili v imenu romunskega prometnega ministrstva gg. Atanescu, generalni inšpektor železnic in Brukner, načelnik za gradbo železnic, v imenu našega prometnega ministrstva pa inž. Dimitrije Naumovič, generalni ravnatelj drž. železnic, inž. Nikola Djurič, načelnik oddelka za gradbo železnic, inž. Bojovič, svetnik oddelka za gradbo železnic. Na dnevnem redu je bita debata o gradnji velikega donavskega mostu pri Ktadovi, oziroma Turn-Severinu. Okoli 12 je bilo sestanka konec in se bo danes popoldne nadaljeval v prometnem ministrstvu. Belgrad, 19. sept. m. Na konferenci med našim predsednikom vlade in zunanjim ministrom dr. Stojadinovičein, romunskim zunanjim ministrom Franasovicijein in dr. Mehtnedom Spahom je bilo včeraj sklenjeno, da se zgradi niost čez Donavo med našo kraljevino in Romunijo med Kladovom in Turn Severinom. Belgrad. 19. sept. m. Prometni minister kraljevine Romunije dr. Franasovici je pred svojim odhodom v Bukarešto dal časnikarjem tole izjavo: besedo. Nato so razpravljali o določitvi dnevnega reda in o razdelitvi poročil posameznim članom. Španski zunanji ministerAlvarez del Vayo je obiskal francoskega zunanjega ministra del Bosa in mu dal pritožbo, ker Portugalska dobavlja orožje in strelivo španskim nacionalistom. Del Bos je španskemu zastopniku obljubil, da bosta on in Eden obiskala portugalskega zun. ministra Monteira in ga skušala pripraviti do tega, da se Portugalska pridruži državam, ki so se na londonskem sestanku odločile, da se ne bodo vmešavale v španski spor. Glede Abesinije je zvečer prevladovalo mnenje, da bodo abesinsko delegacijo pustili, naj se udeleži začetnih sej, potem pa bo morala Ženevo zapustiti, da bo lahko prišla na seje Italija. Pri popoldanski seji so se zastopniki bavili s predlogom 18 članic ZN, ki se nanaša na preureditev Zveze narodov. »Zadovoljen sem, da je po tolikih konferencah uspelo najti rešitev, ki je najboljša in najpovolj-nejša za Jugoslavijo in Romunijo. Ob tej priliki dolgujem svojo veliko zahvalo predsedniku vaše vlade dr. Stojadinoviču in prometnemu ministru dr. Spahi, ki sta omogočila, da je prišlo do sporazuma, ki bo podkrepil prijateljske odnošaje med obema državama. Mafnovejš« Sz Španife London, 19. sept. AA. Reuter: Glavni 6tan upornikov v Algesirasu potrjuje, da je vladna križarka >Jaime I« zjutraj krenila iz, Malage v Me-lillo, kjer se misli posadka priključiti upornikom. Tudi druge vojne ladje mislijo slediti temu zgledu. Rabat, 19. sept. AA. Ha vas: Radiopostaja v Cadixu poroča, da se je včeraj začel napad na Santander. Branilci so zahtevali ojačenja. Pariz, 19. sept. A A. Havas: Rdeči križ poroča, da je prišlo do sporazuma med vlado v Madridu in jutito v Burgosu, da bosta obe strani spoštovali znake mednarodnega Rdečega križa in se držali ženevske konvencije. Posebno pa bodo povsod ščitili žene in otroke. Mednarodni Rdeči križ 1)0 pozval vse svoje člane, da naj podpro žrtve državljanske vojne v Španiji. Madrid. 19. sept. Vojno ministrstvo je včeraj popoldne ob 15 objavilo [>o radiu: Na severoza-padni fronti so vladne čete prizadejale velike izgube koloni upornikov, ki je prbdirala iz Galicije. Kolona se je morala umakniti. Na aragonski fronti je vladno topništvo nadaljevalo z obstreljevanjem Teruela. Na južni fronti je bila strta neka manjša uporniška kolona, ki je prodirala v okolici Ronde. Vladno letalstvo je bombardiralo Cordobo in Granado. Vladno topništvo je imelo mnogo uspehov na zapadu in vladne čete so napredovale za 2 km na fronti pri Santa Olalia. Na drugih frontah nič novega. Sevilja, 19. sept. AA. Ilavas: Polkovnik Aran-da, ki je oblegan v Oviedu, je včeraj izvršil izpad iz mesta in zasedel vas, ki je 15 km oddaljena od mesta. Ker so nacionalistične čete samo še 27 kilometrov od mesta, se lahko pričakuje, da bo vsak čas vpostavljena zveza med temi četami In četami, ki so oblegane. Oviedo bo tako rešen. ianderjem, je prisilila transpo-rt vladnih miličnikov, ki je plul v Bilbao, da jc moral spremeniti smer svoje vožnje in oditi v luko, ki je v rokah nacionalistov. Izve sc, da so tudi zadnji tujci za-pusliili Bilbao iei Santander, in to zaradi ultimatu-ma nacionalistov, ki so objavili, da bodo mesto bombardirali. Nacionalisti so še kakih 40 km pred Biibaom. V Saritanderju piimanjkuje vladnim pristašem orožja in municije. Malaga v oblasti tolp London, 19. septembra. AA. Današnji »DailY telegraph« prinaša poročilo iz Gibraltarja o strašnem stanju, ki vlada v Malagi. Mesto je po lem poročilu docela v oblasti komunističnih razbojniških tolp. Te tolpe po vsakem letalskem napadu ubijejo po 48 talcev. Razen tega nagovarjajo komunisti svoje prijatelje, da naj tožijo osebe, o katerih mislijo, da simpatizirajo z nacionalisti, kot »netočne dolžnike«.- Po sklepu tako imenovanih varnostnih odborov odpeljejo lake netočne dolžnike na ulico in jih lam ustrete. Reuter poroča, da sta oklopna križarka »Qucen Elisabeth« ir ruš.ilec »Anton« dobila ukaz, da jutri zjutraj odplovela pred Malago. Baje je tamkaj anarhija dosegla vrhunec. Vrše se poulični boji med pristaši nasprotnih si levičarskih skupin. »Daily Telegraph« poroča, da jc v španskih vodah 25 angleških vojnih ladii]. Vojne ladje so pripravile vse potrebno, da sprejmejo nase begunce, če bi v Španiji prišlo do odločilnih dogodkov. Vrhovni poveljnik admiral sir Dadly je na svoji admiralski ladji »Queen Elisabclh« prišel v Malago, da bi proučil položaj. Madrid, 18. sept. AA. Havas: Snoči je neko vladno letalo bombardiralo nac. letalo na položajih pri Talaveri. Nac. letalo je padlo na ila. Bilo je nemškega zvara. Balkan je miren Sofija, 19. sept. m. Predsednik bolgarske vlade dr. Kjoseivanov je včeraj pri sprejemu češkoslovaških časnikarjev imel krajši govor, v katerem je med drugim dejal: »Balkan je danes miren, čeprav je bil nekdaj vulkan, ki je bruhal nevarnost za evropski mir. Nekdaj je Balkan vžigal iskre mednarodnih konfliktov, toda danes ni več tako. Kdo bi mogel pred leti misliti na to, da bodo v tako kratkem času nastali tako prijateljski odnošaji. Kadar kdo skuša v resnici kaj doseči, je mogoče storiti vse. Treba je priznati resnico, da je Češko- slovaška pri nastajanju teh odnošajev med nami in Jugoslavijo tudi nekaj doprinesla in da je celo igrala vidno vlogo. Za časa prvih pogajanj o zbli- žanju, sem bil v Belgradu. Tudi vaša država je mnogo doprinesla k temu zbližanju in zahvajujoč se temu dejstvu — je danes Balkan miren.« Neguševe zahteve Riin, 19. septembra. Neguš je sklenil predložiti abesinsko zadevo stalnemu mednarodnemu sodišču v Haagu. V njegovem imenu so poslali v Haag tole brzojavko: Pooblaščeni smo predložiti v imenu abesinskega cesarja in njegove vlade stalnemu medna-rondemu sodišču zahtevo, naj skliče izredno zasedanje, da bo mogel proučiti abesinsko pritožlx> zoper nedavno kršitev mednarodnega prava s strani italijanske vlade. 3,500.000 delavskih hiš Bristol, 19. sept. V svojem včerajšnjem govoru je angleški minister za zdravstvo sporočil volilcem, da hoče vlada v javnih delih zgraditi po mestih 3,500.000 delavskih hiš. Na ta način bi se popravile slabe higijenske razmere med delavstvom, ki so največji vzrok bolezni in kriminalitete med delavstvom. Nemirovič Dančenko umrl Praga, 19. sept. AA. CTK poroča: Slavni ruski pisatelj in publicist Vasilij Ivanovič Dančenko, ki je kot begunec živel v Pragi, je umrl včeraj od kapi zadet v starosti 92 let. Poleg svojih pisateljskih del, se je Dančenko proslavil tudi s svojo poročevalsko službo v 6rbsko-turški in japonski vojni leta 1876. Med njegovimi deli so posebno važni njegovi vtisi s potovanj. Poljska delavna sluiba Varšava, 19. sept. AA. Havas. Politični krojji pojasnjujejo, da je uvedba prostovoljnega dela direkten odgovor na to, da je Nemčija podaljšala rok vojaškega službovanja na dve leti. Potiska hoče na ta način preprečiti, da bi se rok vojaške službe podaljšal na tri leta. Sprejemali se bodo predvsem brezposelni mladeniči. Njihovo število bo kmalu znašalo 100.000. Drobne Buenos Avres, 19. septembra. AA. Havas: Argentinski zastopnik zunanjega ministra se je posvetoval z veleposlanikom Brazilije in Urugua-ja o tem, knko bi bilo treba preprečiti odhod južnoameriških komunistov v Španijo. Atene, 19. septembra. AA. Policija je našla in aretirala voditelja grških komunistov Dimitrija Disa, ki se' je doslej skrival. Obtožen je, da je izvršil več terorističnih zločinov. Izvršil je tudi več premišljenih umorov. Vesti od 19. sept. Odstopil kot glavni poveljnik Heiinatschutza je avstrijski zvezni jx>dkancler Baar von Bachern-fels. Baje se namerava umakniti tudi vodja te j>ol vojaške organizacije knez Starhemberg s svojega položaja. Veliki neredi v Singapoorjfrft) jjjjruhnili včeraj med stavku joči mi pristanisaffSi delavci. Policija jih je zadušila s strojnicami. Novo cene zn kruh kot zadnji odmev velike pekovske stavke v Angliji stopijo v veljavo v po-nedeljek. Nov strašen vihar se bliža po poročilih me-tereoloških postaj ameriški letoviški obali na Floridi. Vlada USA je odredila že vse potrebno, da ne bo take katastrofe, kakor leta 1932. Za rešilno službo je pripravljenih nad 4(XX) ladij in čolnov. 2000 častnikov so črtati iz španske mornarice jio včerajšnji odredbi madridske vlade. S tega je razvidno, da se je večina mornarice v resnici priključila nacionalistom. Vdova bivšega indijskega podkralja grofica Lytton je umrla v starosti 95 let. Bila je častna dama dveh angleških kraljic. Titulcscu si je zastrupil kri, kakor so ugotovili zdravniki v St. Moritzu, ni pa še znano, kako. Njegovo stanje je šo zmeraj nemarno. Velika revija fašistične mladine bo oktobra v Rimu za šestletnico, odkar so ustanovili fašistične mladinske organizacije. 250 kilometrov peš sta morala romati j>o severni Sibiriji po.jska letalca Januš in Ibrenk, ki ju je pri balonskih tekmah za (Jordon-Bennetovo nagrado zračni tok zanesel tja. Bolgarski avtomobilisti, okrog 80 po številu, so se pripeljali na obisk v našo državo. V Nišu so bili gostje belgrajskega Avtokluba. Blumov govor, ki je bil precej nepomemben, proglaša levičarsko časopisje v Evropi za primer pravega demokratičnega mišljenja. Dr. Goebels potuje ne le v Atene, marveč tudi v Sofijo. V Atene pride danes in nadaljuje pot v Sofijo v ponedeljek, tam bo imel razgovore z bolgarskimi političnimi osebnostmi. Alarmne vojne vaje v Švici je odredila bernska vlada, da bi f>oveljstvo švicarske obrambe lahko ugotovilo, kako hitro postavi Švica na svoje meje dovolj vojakov za obrambo. Alarm se vrši 7. zvonovi, s topovskimi streli in po radiu. Rusija gradi trdnjave na svoji zahodni meji proti Poljski. Tam so tudi boljševiki ojačili vse garnizije. Voina ne nosi sreče in blagostanja, je dejal na včerajšnjem mednarodnem zboru topilnic železa, nemški gospodarski minister dr. Schacht. Sreča narodov je edino v redu in miru. BOO hiš je odnesla voda v silnih nalivih v mestu St. Angel v državi Newyork v USA. 26 tisoč ljudi je brez strehe. Za 600 milijonov frankov zlata je včeraj popoldne spet odpeljal parnik >Patis« iz Le Hav-rea. Zlato je iz francoske narodne banke. 120 prič in osem zdravnikov nastopa pri sen-zacionelnem procesu, ki se je danes začel na Dunaju proti bogatima zakoncema Luner, ker sta zverinsko umorila svojo 15 letno služkinjo. Ugotovilo se je, da sta perverzna človeka spravila s sveta že tri svoje služkinje. Ubil dekle ter sebi iztaknil oči, je neki cirkuški artist v Kremsu ob Donavi, ker je hotel tako uiti kazni za umor. Na kongresu Pen-klubov v Buenos Airesu, kjer je slovenske pisatelje zastoj»al ravnatelj ljubljanskega gledališča Pavel Golia, je imel velik spopad med Italijanom Marinetiem in med judovskim pisateljem Emilom Ludvigom, ki je trdil, da v diktatorskih državah pisateljsko delo sploh ni mogoče. Sporazum v francoski tekstilni industriji ni baje zadovoljil ne delavcev, ne delodajalcev, vsaj tako poročajo iz Lilea. Revizijo francosko-sovjetske pogodbe je po zadnjih vesteh pripravljen izvršiti predsednik francoske vlade Blum ter spraviti iz nje točke, ki so nafierjene proti Nemčiji, če bi Nemčija pristala na sporazum s Francijo. 1800 novih pilotov je sjirejelo v službo angleško letalsko poveljstvo. Sovjete v tovarni so po poročilu iz Lyona ne-mestili komunistični delavci v neki tekstilni tovarni, katero so zasedli in začeli delati po vodstvu delavskega sovjeta. 500 milijonov drahem za socialno skrbstvo je določenih v novem grškem proračunu. Atentatorja Matuško. ki je pred nekaj leti pognal v zrak cel vlak, bodo avstrijske oblasti te dtil izročile Madžarski. Bivša španska kraljica je dospela v NewyotH na obisk k svojimu sinu grofu Cavadongi. Madžarski regent Horfy pojde v kratkem ▼ Italijo. Njegova pot je v zvezi z oborožitvijo Madžarske. Obnovo vojnega brodovja namerava izvršiti grška vlada. Grška javnost je ta namen zbrala že 1000 funtov prostovol:*Mh grških prispevkov. Nov mirovni načrt je izročil Hitler angleškemu poslaniku v Berlinu. V njem zahteva ukinitev francosko-sovjetske pogodbe in popolno pravico eks-pancije za Nemčijo in Italijo. Atene, 19. septembra. AA. Objavljene so novo odredbe proti komunistom in tistim ki bi širili ideje, sorodne boljševizmu. Ankara, 19. septembra. AA. Pred obiskom v Londonu bo turški ministrski predsednik obiskal še na poti tja Atene in Pariz. V Parizu se bo sestal z Leonom Blumom. Belgrad, 19. sept. m. Z odlokom upravnega odbora PRIZAD-a je napredoval ravnatelj g. dr. Ciril Nemec. Naši mornarji pripovedujejo o Španiji SSos«nha. d<>bro!n|« “srebik"> Ljubljana, 19. sept. Tudi »Slovenski dom« je poročal o čudnem primeru, ko je naša ladja »Sud« naletelo v Sredozemskem morju blizu španske obale na špansko vojno ladjo. Ker ima isto ime, kakor naša, tudi neka španska ladja, je poveljnik španske bojne ladje našemu »Sudu« ukazal, naj mu sledi. M je prepričan, da gre za špansko ladjo. To je bilo zvečer, ko je bila že tema. Zjutraj pa ie poveljnik španske križarke le opa/il na naši ladji jugoslovansko zastavo ter se začel opravičevati. Tako K' mogla naša ladja nadaljevati svojo pot. Predvčerajšnjim je prispela v naše vode in je seveda prav razumljivo, da so se okrop kapetana ladje takoj pojavili časnikarji, ki jim je kapitan Snauc pripovedoval svoie doživljaje ob španski obali. Dopisnik »)ut. lista« poroča o razgovoru s kap. Sriaucom sledeče: Iz &fr?Sie v Ladja »Sud« je bila na, svojem potovanju v Afriki in Španiji. V Bomo, ki leži na severni afriški obali, so prišli tri dni potem, ko je bila revolucija. Ker je imela ladja mnogo tovora za španske luke in ker v te luke radi revolucije ladja mi mogla, je čakala 8 dmi v Bonu. Nato je odplula ladja v Oran, kjer so iztovorili del tovora za Tento. V Oranu je bila ladja zasidrana zopet 8 dni, nakar je kreni a v Pal mas. To mesto je v vladnih rokah. V mestu je bilo popolnoma mirno. Delavci v lukah so bili vsi miličniki, oboroženi s puškami. Iz Polmasa je odplula ladja ob osmih zvečer proti Barceloni. V luki je bilo vse pusto. Delavci so bili vsi oboroženi s puškami in revolverji. Ker je bila nedelja, nihče ni delal. Vsi avtomobili v mestu so bili zaplenjeni in uporabljala jih je milica. Na vseh vozilih so bili komunistični znaki in povrh še anarhistične črnordeče zastave. Takšne so vladne čeSe Popoldne so odhajale iz Barcelone vojaške skupine. Bilc so dokaj slabo oborožene. Vojaki so šli v četveroiredih, vsa.k drugi je nosil po eno komunistično zastavo ali kak protifašistični znak. Vojaštvo so spremljale trii godbe. V vojaških vrstah je bilo videti šepave grbaste in vse mogoče ljudi, ki jih drugje ni zlepa najti v kakih vojaških formacijah. Okrog broda »Sud« se ie sprehajala publika, ki ie mislila, da je to francoska ladja in da so na njej Francozi. V Barceloni in Valencifi »Vsako jutro smo nedaleč od parnika videli trupla pobitih Spancev. Med njimi je bil tudi nek redovnik, ki sc je preoblekel v vaščana. Po mestu je vse oplenjeno. V pristaniču sta bila tudi dva velika francoska pjirobroda. Na teh dveh ladjah je bilo nad tisoč višjih častnikov in uradnikov, ki so bili kandidati smrti. 19. pr. m. snio bili v Valenew. Tam je še hujše, kakor v Barceloni. Vsak mlečnozobec nosi puško, po ulicah pa neprestano švigajo avtomobili, preurejeni za bojevanje. Na vseh motornih vozilih so znaki CNI (Confederacion National de los Tra-bajadores — Narodna delavska zveza) in.PAI (Fe-deracion Anarguišta Ibeiica — Španska anarhistična zveza). Videli smo dragocene avtomobile, s katerimi so se vozili delavci na sprehod. Poslovni ljudje so imeli prej avtomobile, so morali j pešačiti. Agenti »Oceanije« bratje Amartinierji — I dasi so pošteni delovni ljudje — so bili aretirani, . a se jim je vendarle posrečilo, da so pobegnili na l Francosko.« »Mrfivašfoa Sadra1' Izjava delavskih organizacij Z ozirom na dogodke ob sfavki tekstilnega delavstva, zlasti pa na dogodke ob priliki izpraznitve tovarn v Kranju, so delavske strokovne organizacije izdale sledeče poročilo: Uprava podružnic Splošne delavske strokovne zveze v Kranju, Jugoslov. strokovne zveze v Kranju ter Narodne strokovne zveze v Kranju in Stražišču so po zaslišanju predstavnikov Centralnega tarifnega odbora za tekstilno delavstvo ugotovile naslednje: Da stavkujoče delavstvo v Kranju ni sledilo pozivu centralnega vodstva, da naj bi zapustilo tovarne in s stavko nadaljevalo izven tovarne tako, da se stavkovna taktika prilagodi novo nastali situaciji; 2. da žal večina stavkujočih sledi neodgovornim in nerazsodnim elementom, ne pa svojemu vodstvu. Radi tega so podpisane organizacije na skupni seji sklenile soglasno: Da v soglasju s Centralnim tarifnim odborom odpokličejo svoje člane iz krajevnega, okrožnega in centralnega' taritnega odbora ter jih s tem razrešijo njihovih funkcij; 4. da obsojajo podtalno delo neodgovornih elementov s katerimi podpisane organizacije nimajo ničesar skupnega in odklanjajo za nadaljni potek akcije in posledice vsako odgovornost. Koifturuistittia vzgoja Dev. Marija v Polju, 19. sept. Kako daleč se spozablja današnja mladina, ki ji ni mar rednega življenja in ki je brez vsake nstaljene orijentacije, marveč išče izhoda v nekem tajinstvenem, nepoznanem in ravno radi tega tako oboževanem — komunizmu, nam kaže najbolj nazorno dogodek, do katerega je prišlo v nedeljo ponoči v bližini Dev. Marije v Polju. Mla-Zdaj me bo pa hudič vzel!« Razumljivo je, da je dogodek povzročil v vsem kraju hudo razburjenje, Tem hujše je razburjenje nad starejšimi, ki v svoji komunistični propagandi dovajajo mladino tako daleč, da se v svoji nerazsodnosti ne ustavlja niti pred bogo-skrunstvi. Gotovo je namreč, da je taka mladina žrtev neodgovornih komunističnih agitatorjev, ki se previdno skrivajo za hrbti nepremišljene in za rokovnjaške ideje bolj dostopne mladine. Trbovlje Iz Trbovelj nam pišejo, da se o g. ravnatelju inž. Loskot širijo govorice ,ki škodujejo njegovemu dobremu imenu. Na meredajnetn mestu TPD pa se nam odločno izjavlja, da so vse take govorice brez vsake podlage. Recgu?aci|a tr^a kralja Petra se je začela Maribor, 18. sept. Končno je banska uprava v Ljubljani vendar odobrila načrte za preureditev Kralja Petra trga. Nad leto dni je traialo, preden je prišlo do tega in Mariborčani so bili že upravičeno nevoljni in nestrpni, ker se je skoraj zdelo, da se končna ure- ditev tega važnega križišča nekako nalašč zavlačuje. Danes se je pojavila prva skupina mestnih delavcev na trgu ter pričela z delom. Za enkrat se vrše samo pripravljalna dela, pri katerih je zaposlenih samo nekaj delavcev. Prihodnji teden pa se bo začelo delo s polno paro. Poprej se še morajo s komisijskim ogledom urediti neki posestni ški interesi. Upamo, da posestniki ne bodo skušali s kakimi neupravičenimi zahtevami zavlačevati pričetega dela. Ce bo ugodno jesensko vreme, bo trg že letos dobil svojo končnoveljavno obliko, v nasprotnem primeru se bodo pa tlakovalna dela preložila na pomlad. Kakor znano, predvideva sedaj odobreni načrt samo en prometni otok na trgu, kar v praksi že imamo, ker so bili prejšnji trije pro-vizorni otoki združeni samo v enega. Le da bo novi otok manjši od dosedanjega, zato pa se bo raz-j širil trotoar pri hišah in pa cestišče. Otok bo naj-, brže prekrit s travo, cestišče pa bo tlakovano z drobnim granitnim tlakom. Cez 1000 divjih zakonov spreobrnila Zagret), 17. sept. Predmestja Zagreba in njegovi obrobni deli so prebivalci bednih. Lakota, revščina, zapuščenost zijajo iz zanemarjenih hišic, v njih prebiva na tisoče brezposelnih ,s svojimi družinami. Zanemarjeni otroci begajo po mestu, zgubljajo se v hrupu iu vrvežu ceste. Ljudje propadajo telesno, O morali ni sledu. Center niesia ne ve ati pa noče vedeti zanje. Sicer obstoji v Zagrebu dolga vrsta humanitarnih društev, vendar njih blagoslov ne zasije v te zapučeue kraje. ffTefia Nikolaje" Slovenka je, bila je poštna uradnica. Vse življenje je bila bolehna, zaradi tega je morala pustili službo in ili v pokoj. V tihoti in brez dnevne reklamo je delila dobrote tem siromakom. Med zapuščene in zaničevane jo je vleklo srce. Zmerom je v njej gorela želja, da bi se posvetila skrbi in žrtvovanju za tiste, ki radi bede in nepoučenosti propadajo. Ko jo je bolezen prisilila, du je zapustila službo, se ji je izpolnila želja. Zbirati je začela siromašne otroke, jim čilala, pripovedovala in učila. V prostem času je obletavala vse svoje znance in pri njih pobirala obnošeno obleko, čevlje, perilo in tudi kak dinar. Svoje skromno stanovanje je preuredila v delavnico. Z otroki, ki jih je pobirala na cesti, je šivala, prekrojevala nabrane obleke in jih delila otrokom. Otroci so se navadili na svojo dobrotnico, postali so zaupni napram njej. Vso revščino in zapuščenost ter življenje svojih staršev so ji razkrivali. Apostol periferije Teta Nikolaja je začela obiskovati te kraje. Polno otrok brez varstva in nego, skoro vsi' iz divjih zakonov. Teta Nikolaja je na tem polju najprej zastavila svoje delo. Otroci so trpeli zaradi divjega zakona. Sprla sta se oče in mati, zapustila sla otroke samim sebi. Morali so na ulico, zaradi njih propasti si nihče ni belil las. Treba je bilo le divje zakone pretvoriti v prave. Teta Nikolaja je pregovarjala ljudi z besedo in dobroto, da ji je uspelo 1. 1930, spreobrnita prvi tak zakon. Vse je preskrbela. Za ženina obleko, prav tako za nevesto izposlovala vse dokumente. Porabila je svoje skromne prihranke. Led je bil prebit, s še z večjo vnemo je zbirala otroke takih zakoncev. Ti so postali najboljši in najzvestejši pomagači apostolke zagrebške periferije. Odkrivali so ji vedno nove di\jje zakone, znali so ji povedati vse lako, kakor je bilo. Šest let je minilo, odkar jo teta Nikolaja spreobrnila prvi divji zakon, in danes jili šteje že, preko tisoč. Vse jo oskrbela z obleko, če se je dalo, tudi z denarjem. Vsa 'okolica jo obožuje, ceniti zna prav njeno požrtvovalnost in odkrito skrb, ki ne išče javnih po- hval niti odlikovanj. Trnje, Svetice in Sigečice so torišče njene dobrote in uspehov. Tudi Zagreb jo že pozna, saj vsak dan obletava znance in pritiska na kljuke, zbira otroke in jih vodi v svoje stanovanje. Tam jih uči šivali, potom požrtvovalnosti in jih s svojim vzgledom trga iz propada. V vseni jim je mati, učiteljica in dobrotnica, neumorno deta, nikdar ne jiočiva kljub svoji bolehnosti. Brez podpore narodnih dam in njihovih podpornih društev, ki se začenjajo in nehajo ob razdelje- vanju funkcij in kričeči reklami po časopisju, brez proračunov in osebnih izdatkov posluje la dobrotnica. Srečna je, če more tudi svoje dohodke žrtvovati za uboge. Tako se rode uspehi. Njeno delo je ne samo spreobračanje divjih zakonov, leta Nikolaja podpira svoje varovance materijalno in moralno. Maribor dobi peratninsrski sejem Maribor, 18. sept. Maribor in okoliški kmetovalci, ki so znani kot najboljši kurjerejci v Sloveniji, so pripravili letos Mariboru svojevrstno atrakcijo — perutninarski sejem. Kakor so organizirali lansko leto sadni sejem, ki je postal stalna institucija, tako naj bi tudi sejem perutnine ostal stalen ter bi se vršil vsako leto. Perutninarski sejem bo letos združen s sadnim sejmom ter se bo vršil v dneh 3., 4. in 5. oktobra. Tudi v bodoče naj bi se vršila sadni in perutninarski sejem skupaj. Na tem sejmu bi si rejci medsebojno izmenjavali plemenske živali, kupovali in prodajali bi svojo perutnino, obenem pa je zaprošena banska uprava, da bi na tem sejmu vršila svoje vsakoletne nakupe plemenskih živali, kar bi efekt sejma nedvomno dvignilo. Na sejmu bo razstavljena predvsem štajerska kokoš in sicer rujava, grahasta in bela, poleg kokoši pa tudi znameniti štajerski kopuni. Za sejem vlada veliko zanimanje med našimi kurjerejci, pa tudi s Hrvatskega je dobil prireditveni odbor mnogo vprašanj. Banska uprava v Zagrebu se namreč bavi z mislijo, da bi na Hrvatskem močno razširjeno grahasto plimetko, ki je začela degenerirati, nadomestila z grahasto štajersko kokošjo, ki plimeiko v vsakem pogledu prekaša. Slovensko pevsko društvo „Maribor'f vabi na de?© Maribor, 18. sept. Po obsežnem delu minulih Slomškovih slovesnosti, pri katerih je tud i »Maribor« odlično sodeloval, je bilo pri društvu malo odmora. Člani »Maribora* pa so nestrpno čakali, da jih društvo zopet povabi k delu, saj ie znana njihova požrtvovalnost. Odbor ie prepričan, da bodo prišli tudi v novi dobi dela vsi dosedanji člani zopet v društvo. Ob tej priliki pa vabimo tudi druge, ki imajo veselje in glas za petje. Ker smo že večkrat slišali, da bi 6e že marsikdo javil, da pa ni dovolj trden v znanju not. je odbor sklenil, da bo imel poleg praktičnih vežb tudi teoretične vaje, in sicer vse do božiča. S tem bo ustreženo vsem, ki imajo dober pevski materijal, da bodo mogli sodelovati v društvu. V mestu poznamo veliko pevcev in pevk, ki pri nobenem pevskem društvu ne sodelujejo. Vabimo jih, da se pridružijo našemu zboru. Prijave se sprejemajo samo tekom meseca septembra, in sicer ob sredah zvečer ob 8 za inoške in ob petkih za ženske. Samo prihodnji prvi teden pa so vaje takole: v torek za ženske, v sredo za moške. Pevska soba »Maribora« je na Slomškovem trgu '20. — Odbor. Jenkova proslava v Cerkljah Ponovno opozarjamo na jutrišnje odkritje Davorin Jenkovega spomenika v Cerkljah pri Kranju in v Dravljah pri Cerkljah. Cerklje so rojstna lara m središče cerkljanske župnije, Dvorje jiod Krvavcem pa rojstna vasica slavnega slovenskega, skladatelja. Odkritje spomenika bo točno ob.:15> uri, takoj nato pa še odkritje spominske piramide na prostoru, kjer je stala skladateljeva rojstna hiša Pripravljalni odbor, kateremu je na čelu stolni dekan in kanonik, skladatelj dr. Franči&gJ^jKimovec, vabi vse prijatelje glasbe in zastopnike slovenskih kulturnih in nacionalnih društev k odkritju spomenika v Cerklje. Za skupni odhod iz Ljubljane odnosno iz Kranja ali Kamnika z odborove strani ni jioskrbljeno, opozarjamo le, da odhaja redni avtobus iz Ljubljane ob tri četrt na 1 izpred evangeljske cerkve. Gnezdo prostitutk - razdrto Novi Sad, 19. sept. m. Novosadska policija je pred dvema dnevoma izvršila veliko racijo v skritem lokalu v Petrovaradinu in ob tej priliki našla tajno organizacijo prostitutk. V ta lokal so na tajen način dovajali mlada dekleta, ki jih je brezvestni gostilničar prodajal svojim gostom. Policija je aretirala 30 agentov. Belgrad, 19. sept. m. Narodna banka je izdala odlok, s katerim bo v bodoče sama izdajala uve-renja o zaščiti valute pri izvozu orehovega lesa. Na podlagi tega odloka ne bo mogel noben denarni zavod več izdajati teh uverenj, pač pa samo centrala Narodne banke v Belgradu. Napredek in težave naše trgovske mornarice Šibenik, 18. septembra. Naša trgovska mornarica je v času pred go-sjX)darsko krizo že prav lepo napredovala in je kazala svoj hiter razvoj. Ko pa je ta kriza padla tudi nanjo, je začela preživljati težke čase. Bilo je v tem času vse polno trgovskih ladij, ki so vsled slabega prometa in tudi zaradi ostre konkurence, ki se pokaže v vsej svoji pravi luči ravno v času krize, bile brez vsakega posla priveza-nev pristaniščih. Niso pa le ladje počivale samo v domačih pristaniščih, pač pa vsepovsod po svetu. Tako ni bilo malo primerov, da so bile naše ladje po dalj časa zasidrane po pristaniščih v Italiji, Nizozemski, da celo v daljni Kitajski. V teh pristaniščih so čakale ugodnejše konjunkture, pri tem pa razpadale. Več podjetij je bilo prisiljenih, da zaradi velikih izdatkov, ki so jih imeli s temi ladjami, ki jih je bilo treba vseeno vzdrževat v dobrem stanju, kljub temu, da niso prinašale ni-kakega zaslužka, da te ladje enostavno prodajo za staro železo. Tako je n. pr. društvo Jug. Lloyd pred dvema letoma prodal dve ladji, vendar pa to ni bil edin primer. V zadnjih 6 mesecih pa je pomorska trgovina naenkrat naglo oživela. Cisto pri rodno je, da je to vplivalo na rešitev krize v našem pomorskem trgovskem prometu. Naša trgovska mornarica je danes celo preveč zaposlena. Povsod, posebno pa še v drugih državah, se čuti veliko pomanjkanje trgovskih ladij. Posledica tega je seveda bila, da so razne paroplovne družbe v inozemstvu povišale svoje tarife za prevoz blaga. Vse kaze, da bo tudi naša trgovska mornarica ubrala to pot. Trgovinskim krogom, ki se bavijo s prekomorskim izvozom, delajo velike preglavice te visoke tarife, ker bodo zaradi njih prisiljeni, da svojemu blagu znižajo cene. Naročajte in širile „SEowenski dom!" UMRL JR NAS ZVESTI TOVARIŠ, GOSPOD JOSIP CESAR TRGOVSKI SOTRUDN1K POKOJNIKA SPREMIMO NA NJEGOVI ZADNJI POTI JUTRI V NEnRT,JO, DNK 20. SEPT. 10^6 OB POL, TREH POPOLDNE IZPRED VEŽE3 MRTVAŠNICE SPLOŠNE BOLNIŠNICE OHRANIMO MU ČASTEN SPOMIN! LJUBLJANA, DNE 3 9. SEPTEMBRA 193C 0SOBJE TVRDKE A. KRISPER, LJUBLJANA, MESTNI TRG 26 Ljubljana danes Koledar Danes, sobota: 19. septembra: Januarij, škof. Jutri, nedelja, 20. septembra: Evstahiji a Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41, mr. Trnkoczy, ded., Mestni trg ’ 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7. Društvo »delo in eksistenca* priredi v nedeljo, dne 20. t. m ob pol 10 članski sestanek v prostorih restavracije »Lloyd« v Ljubljani, Sv. Petra cesta, v svrho dogovora in poročila o zopetni otvoritvi društvene kuhinje in sklicanju izrednega občnega zbora. Zadeva je važna. Pridite polnoštevilno. — Odbor. VAŽNO OPOZORILO VSEM DR2. UPOKOJENCEM V času od 1. do 15. oktobra morajo vsi drž. upokojenci(-onke), ki prejemajo po čekovnih položnicah pokojninske prejemke (torej tudi vdove in hčerke-sirote) predložiti finančni direkciji »Prijavo za prejemanje osebne in rodbinske doklade«. Pred 1. oktobrom vložene prijave niso veljavne. Naj torej vsak upošteva stanje s 1. oktobrom. Do lani so se morale prijave vlagati dvakrat na leto, v aprilu in oktobru, odslej samo v oktobru — uspeh organizacij! Prejšne tiskovine niso veljavne in tudi ne več uporabne, ker je nova uredba marsikaj predrugačila. Povzročajo torej lahko pomotne vpise in nepotrebne sitnosti. Podpisano društvo je založilo nove tiskovine. Edino ta vzorec ustreza zahtevanim predpisom! Društveni člani dobe s septembersko številko ^Upokojenca?: brezplačno |K> en izvod prijave. Neobhodno potrebno je, da bo imela v vsakem kraju vsaj ena trafika te tiskovine v pro- daji. Naročujejo se pri podpisanemu društvu. Cena 1 Din za izvod. Pri naročilu vsaj 20 izvodov 25% popusta. Finančna direkcija nima na založbi teli tiskovin, naj so torej upokojenci za nje ne obračajo na njo. Vsak mora sam preskrbeti potrebno tiskovino, ali pri društvu, ali v trafiki in naj jo izpolni po navodilih, natisnjenih na zadnji strani tiskovine. Izčrpna navodila navaja »Upokojenec« v septemberski številki. Ta mesečnik dobijo člani brezplačno. Je torej v korist vsakega upokojenca, da pristopi k društvu — članarina 3 Din na me- sec. »Upokojenec« prinaša vsa potrebna navodila, opozorila, tolmači uredbe, opozarja svojo člane na vse, da jih obvaruje vseh neprilik in neprijetnih posledic, ki so neizogibne, če ni vsak poučen v vseli predpisih in izpremembah zakonitih določb. — Društvo državnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. ž Trafikantje se opozarjajo na članek *Važno opozorilo drž. upokojencem« v tej številki zgoraj zaradi nabavo zadostne zaloge nove tiskovine »Prijava za prejemanje osebne in rodbinske doklade, ki jo morajo vsi drž. upokojenci (enke) predložiti v prvi polovici oktobra finančni direkciji. Trafike si naj torej pravočasno naročijo pri podpisanemu društvu potrebno število novih ti-»kbvih. Prejšnje tiskovine niso več veljavne. — Društvo državnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. :'9f,,i Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani OPERA Začetek ob 20. Sol>ota, 19. sept.: Trubadur. Gostuje tenorist g. Josip Rijavec. Izven. Nedelja, 20. sept.: Dvojno knjigovodstvo. Opereta. Izven. Gostovanje tenorista Josipa Rijavca bo v so boto, dne 19. t. m., in sicer gostuje v veliki tenorski partiji Verdijeve opere »Trubadur«. O. Rijavec je znan kot najodličnejši slovenski pevec, ki se je uveljavil v širokem svetu. Vsako njegovo gostovanje je praznik našega gledališča in tudi praznik z a naše gledališko občinstvo. Za sobotno gostovanje veljajo cene od 36 Din navzdol. Nova opereta »Dvojno knjigovodstvo«, ki se je v četrtek vprizorila prvič na slovenskem odru v režiji g- prof. Šesta, je imela na premijeri jako lep uspeh. Lahka, moderna glasba, prikupne, takoj sprejemljive melodije in zabavna vsebina, polna komičnih zapletliajev, so znak te moderne operete. Vsi solisti, predvsem naš gost ga. Lubejeva, so imeli lepe uspehe. Repriza bo v nedeljo, dne 20. t. m zvečer. Drobne sličice bede 1 Ljubljana, 19. sept. Kamorkoli se ozremo, f>ovsod vidimo in slišimo samo stokanje, češ kako je ha svetu hudo. Vsi kraji so prizadeti s [»manjkanjem, mnogi ljudje nimajo niti toliko, da bi mogli pošteno živeti. Na deželi, kjer so zadnja leta zopet uvedli »večni ogenj«, mislijo, da je v mestu vse boljše kot pri njih, da se tu dobi služba in denar. Zato sedaj na jesen vse rine v mesto z željo in prepričanjem v srcu, da bo čez jesen in zimo dobilo zaposlenja. Toda tu čaka razočaranje. Policija, ki ne ve kam niti z ljubljanskimi brezposelneži, jih odpravlja nazaj, od koder so prišli. V mestu pa zopet mislijo in £o prepričani, da so na deželi najmanj »mala nebesa«. Tam imajo dela in jela v izobilju. Če česa kdo nima sam, mu pa drugi podari. Tako sta si v nasprodstvu dve mišljenji, ki pa se bosta ustalili le, ko bodo minili ti burni časi. Toda vsak dan želodec zahteva svoje. Dobi karkoli že hočeš, nasititi se moraš, če nočeš od gladu umreti. Naj v naslednjem objavimo nekaj primerov, kako in s čim nekateri v mestu preživljajo težke dni svojega življenja. Rože, roie ... Čim nastopi mrak, se pojavijo na ulicah majhne postave, bosonogi fantki in deklice Pod pazduho nosijo košarice, iz katerih gledajo šopki že ovenelih rož. Dobro so že znani ti otroci Ljubljančanom. Saj imajo že nekako »koncesijo« za prodajanje cvetja. Ponujajo ti šopke, prav pod nos ti jih molijo. In če nočeš kupiti, potem pa prosijo kako kronco. Ne moreš si, da mu jo ne bi dal. če pa te slučajno malo kasneie pot zanese v »Daj dam« ali pa v »Rio«, boš lah' i videl, kako ta ali oni iicraček tiči v kakšnem kotu in se na vse mile viže tlači s koščkom torte ali potice. Poleg teh, boso- petih, ki izginejo z ulic tako okrog 11. ure, so pa še drugi prodajalci cvetja, ki pa imajo svoj posel le v javnih in nočnih lokalih Kosti in papir Kaj vse pride ljudem prav v času težav. Kar nekaterim pade v smeti, to je drugim vsakdanji kruh. Hodijo od hiše do hiše, prebrskajo vse zaboje za smeti in spravijo ujiorabno v vreče. Drugi pa gredo kar na smetišče tja za Bežigrad in tam vrše svoj posel. če vprašate takega razbrskovalca na smetišču, koliko bo zaslužil, bo rekel: Za en štamprle bo že. »Knjige, gospoda moja" Po lokalih, kjer je malo več ljudi, hodi mož, ki prodaja knjige. Ko pride v lokal, gre od mize do mize, na vsako pa položi knjigo na ogled. Po kratkem času pa gre in jih zopet pobira. Le redkokdaj ostane kakšna knjiga na mizi, znak, da jo je kdo kupil. Kljub prepričevalnemu zatrjevanju, da so knjige najnovejše, zanimive in cenene, zasluži le toliko, da je boljše, da niti ne objavimo. Vezalke, zaponke, gumbi Tako je prišel, kot bi bil gost. Vendar je ne-sigurno gledal okrog sebe, da ga ne bi morda zapazilo oko postave iti ga odvedlo na policijo. Iz vsakega žepa je izvlekel po eno škatlico, jo odprl in pričel ponujati vsakovrstno drobnarijo. Cene so bile iste kot so v trgovini. Zasluži pa toliko, da mu ni treba od lakote umreti. Poleg sebe po mora skrbeti še za ženo in otroke. Vendar so ljudje še tako dobri, da uvidijo težak položaj in ku pijo. Pa ne vsi. Nemški šport je v službi predvojaške vzgoje Radio Programi Radio Ljubljana Sobota, 19. septembra. 12 Plošča &a ploščo, pisana Etnf* pesmic veselih in godbo 7,a ples. — 12.45 I ‘ oj*®* čila, vreme. — 13 Cas, oporni, obvestila. — 13.15 Plodu* 7,a ploščo, pisana zmee petnnic veselih in godbe za ples. — 14 Vreme. — 18 Za delopust, igra Radijski orkester. — 18.40 Pogovor s poslušalci. — 19 Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30 Nacijonalaia ura: Hrvaški javni delavci srbskega porekla v preteklosti in sedanjosti (Srdja Djokie) *— it Zagreba. — 19.50 Koncertni plesi (plošče). — 20.10 Zunanja politika (gosp dr Alojzij Kuhar). - 20.30 Pester večer. — 22.30 Lahka glasba (Raddj&ki orkester). Nedelja, 20. septembra. 8 Vesel .jutranji pozdrav (.T>lo£Če). — g Prenos Šolske sv. mafie irc frančiškanske c er tv e. — 8.45 Versk’ govor (p. dr. Gvido R-ant). — ... Izročila, spored. — 9.15 Slovanska glasba (Radijski orkester). — 10 Prenos prireditve Rdečega križa 17‘ tJ»«5ra5,a* ~ 11 Promenadni koncert vojačke godbo, m PloSče. — |3 čas, spored, obvestila. — 13.20 Moste po željah naročnikov. — Oddaja prekinjena od 14 rio 17. — j 17 Kmetijska ura: Odbira plemenjakov ?ck£rTU- — 17.20 Ura lahke glasbe: Notranjski trio. in.Koncert Akademskega pevskega kvin-teta. — 1” Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30 Nacuonalna ura: V prijateljski spomin Šimu Ma-tavul.111 (Matko v,ar) -- io.,yi p<,/.abimo na vsakda.nje skrbi! (pester spored tavaj* Radijski orkester). — 21 Prenos svetovnega koncert* W. A morilke. — 2G čas, vreino, poročila, fcporcd. 22.20 Koncert Radijskega orkestra. Drugi programi Sobota, 19. septembra Url urad in.vi Si.heJlus: Internimzo iz suiti-' Ha.i-^1 '**■*- 'M Bobem*kj vačor. — Ilclarad //•• 30 Jugoslovanki sodobni komponisti (Mihovi! i/Otfar). — Zagreb: Koncert. — 31 Koncert. — Dunaj '20.20 1’i.sau fflaabem lu-osram. — XI 1.4(1 Film. — 22 10 Koncert - Bratislava: Oj>oret.iin glasba. — VarTava: 1« Nacionalni !>''»> kl P®8«*1- - 21.30 Radio-humoreska. - 22.15 Koncert. - BuOinrpcHa: 20 Vesel večer. — 2130 Koncert — Komedij«. — 21. IS Orgoljski koncert. — Milan: tt>M Luald1: Vrag v zvoniku — groteska. — 21.40 Zandonai: Zen rtov. opera. — Berlin; 30.10 Večer operetno glasbe. — Hamburg: 20.10 Pester večer. - Kolu: 20.10 Plesna glasba. -Konigsberg: 20.10 Muzikalna radio-igra. — MUncnen: 20.10 Radio-igra. — 23 Plesna muzika. Nedelja, 20. septembra. Bel urad I.: 15.«% večerni koncert radio-orkestra. — 20.80 Narodne pesmi poje gospa Ljubica Milivojevih. — 21 Prenos koncerta iz Amerike. — Bel urad 11.. Zvoki z otoKa Krakanj (Ham-za Iiumo). — 20 Simfonični koncert. — 23 Koncert. — 7ofjreb: 20 Lnhkn glasba. — 20.30 Tz svetovne lirike. — 21 Prenos koncerta iz Amerike. — 31.30 Rabot: Ko so nekoč vprašali Qocthe;a, kako hi bilo mogoče v Nemčiji nove športe udomačiti, i-im ie odgovoril: »Z odraslo generacijo se nikdar ne aa kaj prida doseči — niti glede telesnosti niti glede duševnosti. Tudi ne v stvareh oikusa in karakterja. Rodite pa pametni, začnite v šolah in bo šlo!« Mnoga desetletja so pretekla, predno so Nemci nasvet svojega genija razumeli. Medtem, ko so milijonske telovadne in športne organizacije rasle s čudovito naglico, je tičala nemška šolska telesna vzgoja več kot 60 let na isti stopnji. Prizadevanja mnogih zdravnikov in pedagogov, ki so se borili za uvedbo športa v šote, so uspela le v toliko, da so vpeljali takozvani »Spielnachmittag«, t. j. popoldne, ko dijaki ne smejo imeti domačih nalog — da bi sc mogli popolnoma posvetiti športnim igram. Vsa povoina leta so sc voditelji nemškega športa borili za reformacijo šole: šola naj ne bo samo studenec znanosti, temveč obenem vtr ljudskega zdravja, odpornosti in moči. Vendar so uspeli samo v nekaterih deželah. Hitlerjev prevzem oblasti in niegova vzgojna usmerjenost pa jc dala telesni kulturi vso veljavo. Hitler o športu »Ljudska država ne sme osredotočiti vsega vzgojnega dela v nalrpanosti golega znanja, temveč v vzgojo popolnoma zdravih teles. Šele v drugi vrsti pride nega znanstvenih zmožnosti. In tu jc zopet na čelu oblikovanja karakterja, zlasti pospeševanje močne volje in odločnosti, združene z vzgojo odgovornosti — in kot poslednje znanstveno šolanje.« Tako piše Hitler v svoji knjigi »Mcin Kampf« in nadaljuje konkretno: » ... šola kot taka mora odstopiti neprimerno več časa v korist telesni vzgoji. — Nib dan ne bi smel preteči, ne da ba se krepil mlad človek v vsaki vrsti športa in telovadbe vsaj po eno uro dopoldne in zvečer« (str. 454) To niso samo prazne besede in obljube. V osebi prosvetnega ministra dr. B. Pusta si jc Hitler izbral moža, ki skrbi za reforme šolstva v duhu narodno-socmlističnega programa. Nedavno jc uvedel prosvetni minister Rust v vse šole že tretjo tedensko telovadno uro, tako, da imaio Nemci danes po tri telovadne in dve športni uri na teden. Medtem, ko imamo v naših šolah po eno do dve uri, žrivujejoNcmci pet ur tedensko za telovadbo in šport. Vzgojevanje športnih učitelfev na univerzah V prejšnjih letih so imeli Nemci samo dve visoki in štiri višje šole za izobrazbo športnih in telovadnih učiteljev. Z razširitvijo šolskega tcles-no-vzgoinega programa pa se je povečala potreba produkcije telovadnih učiteljev. Navedene višje in visoke šole za telesno vzgojo niso več zadostovale. Zato je prosvetni minister Pust uvedel telesno vzgojo kot samostojen predmet na vse univerze. Tako obstoja danes v Nemčiji dejansko nič manj kot 26 (!) visokih šol za telesno vzgojo — toliko je namreč nemških univerz. (Mimogrede bodi povedano, da pri nas še vedno nimamo niti ene šole ali ustanove, ki bi skrbela za kvalifikacijo šolskih telovadnih učiteljev.) Bivša visoka šola za telesno vzgojo v Berlinu, na kateri so študirali tudi nekateri Slovenci, se je nedavno spremenila v državno akademijo, na kateri se diplomirani absolventi športne skupine na filozofskih fakultetah pripravljajo za športne docente in trenerje na univerzah. 5 tem so Nemci storili vse, da bodo imeli kvalificirano športno osebje na srednjih in visokih šolah. „Špartanci" 20. stoletja Kakor so nekdaj Spartainei gojili šport le za to, da bi se usposobili za težko vojaško službo, tako je tudi nemški šport v službi predvojaške vzgoje. Reformatorjem tretjega carstva ne gre le za podvig narodnega zdravja in ljudske odporno- Annenvaria (Božena Hecrovič in Ivo Mir.icv). _ 22.15 Plesna prlasbn. — Dunaj: 1!) Dunajska muzika. — 31.30 Vokalni koneort (sopran). — M Ciganska inuii.ka. — Praga: JO Koneort radio-orkestra in soltatov. — Brati-slava: 21.50 Slovaške pe»ini. — V ar lava: 21.30 Veseli prenos i7. Lvova. *— 22.20 Koncert, solistov. — 23 Plosnn glasba. — Budimpelta: 22 Salonska in Jaoz-kaipela. — 23 Ciganska muzika. — Kirn: 20.4(1 Altano: TjOffend« 'v/, Sakuntala, opera v treh dejanjih. — Milan: 21.80 Komedija. — Berlin: 20 Klavirski koncert. — Hamburg: 20 Pisan glasbeni program. — 22.10 Plesna glasba. — Koln: 20.15 Koncert velikega radijskega orkestra, zbora in solistov. — 22.30 1’losuo muaika. — FURNIR ZA MIZARJE Oddam večjo partijo (tudi v malih količinah) orehovega furnirja in slepega jevševejja furnirja. — Blago se lahko ogleda vsak čas pri Ivan Šiška, Ljubljana, Metelkova ulica št. 4. Telefon 2244 sli, temveč zlasti za one športe, ki vplivajo na borbenost in špartansko utrjenost človeka. Hitler zelo ceni boks in dokazuje, da ni surov šport. »Ali ie bolj surovo,« tako vprašuje, »oko dva mlada človeka bijeta bitko s pestmi, kakor pa, če se to zgodi s kosom nabrušenega železa?« Dalje vprašuje, »ko ni častnejše braniti se pred napadalcem s pestmi, kakor zbežati in kričati za stražnikom? Da tiči za vso to vzgojo tudi preračunana militaristična usmerjenost, tega Nemci danes niti ne prikrivajo več. Pač pa so vpeljali novo vrsto športa »Gelandesport«, ki ga imenujejo tudi »Wchrsport«. I.c-ta obsego »osnovne sposobnosti branečega sc moža« ali praktično: tek in hojo v uniformi, streljanje, krokiranje, metanje kijev (v oblik granat) in redovne vaje. Za časa olimpijade so nas Nemci povabili v hitlerjevski mladinski tabor, da prisostvujemo javnemu športnemu nastopu. Tu smo opazili zlasti strogo voijaško disciplino in novo nemško politično športno orientacijo. Fantje od 14. do 18. leta starosti so nastopili najprej v skupnem teku na 3000 m, za tem so pokazali lov na lisico na motornih vozilih, pokazal« «o dalje boks, bitko s kopji (pri tem so na moč tulili), streljanje na balončke produkeje a v ionskih modelov in slično. Z drugimi besedami: pokazali so nam, kako se v predvojoški dobi pripravljajo za velike napore, kako se utrjujejo v borbenosti, kako se vadijo za kurirje, pilote itd. Zlasti zanimive in značilne pa so bile narod-no-socijalistične »proste vaje«: v mornarskih oblekah so mladeniči signalizirali poročila in verze, katere so dobili prav tako potom signalizacije. Z zastavicami so mahati strumno in hitro, znamenje, da svojo stroko odlično obvladajo. Vse to, kar smo za kulisami berlinske olimpijade videli, nam jc povedal vodja nemškega športa tudi naravnost. V svojem predavamu o organizaciji nemške telesne vzgoje ic med drugim izjavil sledeče: »Nemški mož bodočnosti bo sinteza športnika in vojaka. Med športniki in vojaki v bodoči Nemčiji ne bo več meja ...« —a. Tekme za nogometno prvenstvo jutri se bodo nadaljevale ligaške tekme za nogometno prvenstvo, le Ljubljana ne bo imela prilike videti svojega drugega nasprotnika — Haška, ker se ta ravno sedaj nahaja na turneji v Švici. Kakor je videti, spremlja Zagrebčane v inozemstvu precejšnja smola V prvi tekmi, ki so io igrali v Curihu proti Grasshoppersu, so jih Švicarji porazili z visokim rezultatom 7:0. Temu neuspehu, vsa^ tako velikemu, ni toliko krivo moštvo Haška, kakor dejstvo, da so igralci morali po 24-urnem potovanju oditi malodane s kolodvora na igrišče. Gotovo pa je, da ie bil Grasshopers kot eden najboljših švicarskih klubov zelo nevaren nasprotnik, ki bi tudi v drugačnih okoliščinah zmagal. Jutri bo Hašk igral drugo tekmo z Young trellowsom, potem se pa vrne nazaj in nastopi v torek proti SK Ljubljani. V Belgradu sc iutri srečata Bask-Hajduk, v Zagrebu BSK-Coneordia v Sarajevu (ugoslavija-Slaviia in v Osjeku Gradianskii-Slavija. Maribor Slomškovo proslavo priredi Frančiškova mladina v četrtek, dne 24. t. ni. v Mladinskem domu v Cvetlični ulici, in sicer popoldne ob 3 za otroke, zvečer ob 8 pa za odrasle. Športne prireditve v nedeljo. Jutri se otvarja jesenska prvenstvena sezona v t. razr. LNP. V Mariboru se srečata na igrišču Rapida stara rivala SK Železničar in SK Rapid. Predtekmovanje, ki je tudi prvenstvenega značaja, igrata rezervi obeh klubov. ISSK Maribor gre po točke na vroča tla v Čakovec. Seveda je vprašanje, če se ne vrne brez točk! Mariborsko gledališče Ljubljanska opera gostuje menda že v prvi polovici oktobra s Puccinijevo opero »Madame But-terfly« ter bo naslovno partijo pela tudi v Mariboru splošno priljubljena primadona Zlata Gjun-gjenčeva. — Gledališki abonentje ter lastniki blokov, imajo pri tem gostovanju 50% popusta, kar je precejšnja ugodnost, ker bo vstopnina zaradi velikih stroškov dokaj povišana. Prijave novih abonentov sprejema gledališka blagajna do srede. 23. septembra. Abonma se plačuje v 7 zaporednih mesečnih obrokih. Kdor sedaj še ne more poravnati prvega obroka, lahko to stori tekom prvih dni meseca septembra. Lanskim gledališkim abonentom! Dasi so bili lanskim abonentom dosedanji sedeži rezervirani le do danes, je ta rok podaljšan do torka, 22. t. m. Gledališka uprava ponovno naproša lanske abonente, da obnove svoje abonmane sigurno do navedenega roka, ker se oglašajo drugi interesenti, ki jim blagajna iz tega razloga ne more nakazati sigurnega mesta. Izlet v Ptuj in vinorodni raj Haloze Maribor, 18. sppt. Združenje železniških uradnikov priredi s sodelovanjem Putnika v nedeljo, dne 4. oktobra L 1. zelo zanimiv izlet v naš, žal od nas veliko premalo poznan Ptuj. Strokovno vodstvo tega zelo interesantnega in poučnega izleta je prevzel konservator g. dr. Fran Stele. Spored: dopol-d n e oglerl vseh bogatih zgodovinskih znamenitosti Ptuja (rimske izkopanine, Mitrovo svetišče, minoritska cerkev s samostanom, gotske freske, mestni Ferkov muzej, slikoviti grad Herberstein »Gornji Ptuj« s krasnim muzejem znamenitih najdb iz rimske dobe, viteško dvorano in grajsko kapelico itd.), potem skupno kosilo in popoldne izlet z avtobusi v okolico (grad Vurberk, Haloze). Udeleženci iz. Maribora potujejo v posebnih vozovih oh 8.35 ter se vrnejo v Maribor ob 21.30. Cena 45 Din (vozna karta tja in nazaj, skupno kosilo, izlet v Ptujsko okolico ter ogledi), brez popoldanskega izleta cena 30 Din. Iz Ljubljane in drugih krajev Slovenije je prijavljeno že veliko število udeležencev. Mariborčani, ki veliko premalo poznate lepote in vrednote Ptuja, v katerega prihajajo tujci iz najoddaljenejših dežel in držav, ne zaostajajte, in izkoristite to izredno priliko! Prijave najkasneje do HO. t. m. sprejema Pul ik Maribor in njegove podružnice v Celju, Rogaški Slatini, Št. liju, Gornji Radgoni in Dravogradu. Proslava 60 letnice Rdečega križa Gospod minister notranjih poslov dr. Anton Korošec je posvetil društvu Kdežega križa kraljevine .lugoslavijc o priliki njegove 60 letnice te-le besede: »Rdečemu križu pripada v vrsti društvenih organizacij vidno in častno mesto: kakor po svoji ideji, kateri služi, tako tudi po sestavi izvršene organizacije, po svojem delu katero je izvršil doslej in ki ga vrši ter po nalogah, ki ga čakajo. NaRtal je iz globoke želje, da ublaži grozote vojne in njene posledice, če so neodvrnljive. A nič manjše niso njegove zasluge in sad njegovega dela v mirnem času. Kadar zadenejo narod velike elementarne katastrofe, epidemije in druge težke nesreče, tedaj je Rdeči križ prvi, ki priskoči na pomoč in sodeluje pri pomoči državne in samoupravne oblasti tam, kjer je nesreča največja in pomoč najnujnejša. Svoje delo vrši po geslu našega pesnika Simona Gregorčiča »Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze«. Ker je edino jamstvo boljše bodočnosti zdrav in krepak rod, zato posveča Rdeči križ vso svojo pozornost ohranitvi in izboljšanju narodnega zdravja ter osobito podpira in organizira bori>o proti največjemu sovražniku zdravja našega naroda, proti jetiki. S sodelovanjem pri propagandi in vršenju zaščite civilnega prebivalstva v slučaju zračnega napada, dela neprecenljivo uslugo narodu in domovini. Rdeči križ je danes organiziran po vseh krajih naše države in združuje v delu vse ljudi brez razlike političnega prepričanja, vere in narodnosti. S tem tudi v znatni meri doprinaša k utrditvi zavesti skupnosti. Vsled tega smo dolžni dati Rdečemu križu vsako priznanje za njegov trud in delo, kar bomo storili s tem, da ga podpiramo v čimvečji meri. Dr. Korošee s. r. Zaradi »postrani klobuka" krvav pretep Celje, 18. septembra. Pred malim senatom se je zagovarjal danes dopoldne 22 letni delavec Jurjec Alojz iz Leskovca pri Štorah, ker je dne 5. julija letos z vilicami tako poškodoval Ropana Edvarda, da je poškodovani nekaj dni nato v celjski bolnišnici umrl. Obdolženec priznava sicer dejanje, izgovarja se pa s silobranom, trdeč, da ga je napadel Ro-pan Edvard in pretepal, obdolženec pa je [>olegnil iz žepa jedilne vilice in trikrat zabodel Ropana v desno ramo. Priča Koštomaj Peter je izpovedal, da je šel v nedeljo popoldne dne !5. julija t. 1. v smeri proti gostilni Posedel v Trnovlje. Pridružil se mu je Jurjec Alojzij, ki je bil nekoliko vinjen. Ker v Posedelovi gostilni ni bilo nikogar, sta šla naprej proti Lužarjevi gostilni, ki je v neposredni bližini. Tam sta jima prišla nasproti Ropan Edvard in Gorjup Martin, ki sta bila toliko razigrana, da sta na cesti prepevala. Čeprav sta se jima Koštomaj in .lurjec izognila, se jima je vendar približal Ropan in stavil obdolženca na odgovor, zakaj da nosi postrani klobuk. Ropan je začel popravljati obdolžencu njegov klobuk na glavi, nato pa ga začel klofutati, tako da je padel obdolžencu klobuk na tla. Zmerjal ga je tudi s smrkavcem. Ko je obdolženec svoj klobuk pobral, ga je Ropan pograbil za lase in ga vlačil sem in tje. Izpustil ga je šele takrat, ko sta prišla mimo zakonca Koštomaj Jernej in njegova žena Angela. Nato je Koštomaj odšel v Lužarjevo gostilno kamor je kmalu prišel tudi obdolženec, ki je v’ razburjenosti izjavil, da bomo sedaj videli, kdo je moral poprej pobirati klobuk. Obdolženec je naglo skočil v gostilniško sobo, prišel pa takoj zopet ven in stekel proti svojemu domu, odkoder pa se je kmalu vrnil. Pričel je kričati na avbiks, če imaš korajžo. To je seveda veljalo Ropanu Edvardu, ki je bil oddaljen kakih 50 111. Ko sta Ropan in Gor-up mirno prišla v gostilniško sobo, je obdolženec Ropana ves čas izzival in ga pozval na odgovor, zakaj ga je poprej napadel. Gorjup Martin je oba miril, tedaj pa sta že skočila obdolženec in Ropan drug proti drugemu in je obdolženec z jedilnimi vilicami zamahnil proti Ropanu ter ga zadel v desno ramo. Med tem prerivanjem ga je zabodel še dvakrat in sicer enkrat zopet pri zatilniku in enkrat v glavo. Sodni zdravnik je izrekel mnenje, da so bile rane lažjega značaja, vendar je nastopilo zastrup-Ijenje krvi in zato smrt. Zaradi tega je bil pri današnji razpravi Jurjec obsojen na 3 mesece strogega zapora in na plačilo 180 Din bolniških stroškov v bolnišnici. \ Strahotni dnevi ob norveškem jezeru; kjer je Gora zgrmda w jezero Parada nemških tankov pod vihrajočimi kljukastimi križi. Nemška špijonaža v Čehoslovaški »Manchesiei* Guardian« ie te dni objavil dopis svojega posebnega dopisnika o nemški šp.ijo-naži v Češkoslovaški. V dopisu ni navedeno, od kod je poslan. V tem zanimivem članku opisuje imenovani dopisnik razmere ncikako toko-lc: Nacionalisti imajo posebno tajno službo v Franciji, Avstriji, v skandinavskih pokrajinah in v Češkoslovaški. Ta služba je neodvisna od tajne službe, ki jo ima nemško ministrstvo vojske in GESTAPO. Ta služba niti ni odvisna od podružnic nacionalistične stranke v inozemstvu, ki vrše — kakor je bilo dokumentirano v Španiji — propagando in špijonažo po vsem svetu. Ta posebna služba je zunanjepolitični pododdelek »referata E/L«, ki vrši splošno notranjo špijonažo v Nemčiji, v nemški civilni službi in v sami nacionalistični stranki. Šef zunanje-politič-nega pododdelka je nek član starega nemškega plemstva, katerega ime in zveze mu olajšujejo, da stopa v osebne stike z vidnimi osebnostmi, s klubi, združenji «td. To vse mu služi seveda le za maskiranje špiionskega udejstvovanja. Udejstvovanje te poschnc službe je posebno zanimivo na Češkoslovaškem, ker* leži Češkoslovaška v krogu nemške ekspanzivne politike. Češkoslovaška filijala nemške tajne špijonažne službe je del kompliciranega, toda odlično koordiniranega sistema, in Nemčija upa, da bo s pomočjo te službe mogla Češkoslovaško podminirati tako, da jo bo mogla požreti iii razdeliti. Mednarodna zadeva Miss Ruth Bryan-Owen, ki zastopa Zed. države pri danskem dvoru, je poročila danskega stotnika Berge-Khodea. S tem je povzročila velike težkoče dvornemu obredniku. Dokler je bila samska, je uživala iste časti in predpravice kakor vsi njeni moški tovariši. A tudi soproge inozemskih poslanikov so sprejete na dvoru. Ali velja isto načelo tudi zn soproga žene-poslanika? Izvedenci se niso niogli soglasiti. Naposled je rešil obrednik težko vprašanje s tem, da je izposloval neko dvorsko čast tudi za stotnika Berga osebno. Zdaj bo lahko spremljal svojo soprogo na dvor, ne da bi se nerodno počutil. Trockij na begu Bog,ve, koliko je resnice na moskovskih poročilih o novi zaroti zoper Stalina. A moskovski listi prinašajo neštevilne zahteve »krvavega obračuna z gadi in volkovi, izdajalci, ki strežejo po življenju velikega očeta sovj. narodov« (»Izv.« od 18. t. m.) Temu primerno so napovedali norveški komunisti vojno Trockemu in tako ogrožali v zadnjih dnevih njegovo sedanie zavetišče, otočič Christiansand, da je moral Trockij pobegniti odtod. Norveška vlada je prepovedala pisati, kje se zdaj skriva. Baje stanuje pri nekih prijateljih v Oslu in se ne prikaže iz hiše. Kramar: »Kako pa s trgovino, prijatelj?« Sejmar: »Pod psom! Na vsakem sejmu imam nekaj stotakov izgube.« Kramar: »Od česa pa tedaj živiš, sirota?« Sejmar: »Od tistih dni, ko ne grem na jeseni.« Šef te filijalc je bivši poročnik Rcicliswclirn. Filijala ima dve glavni sekciji. Prva sekcija ima pod seboj šumavsko oblast, obsega Cheb in Aš, glavni sedež je Miinchen. Druga sekcija ima pod seboj oblast Podmokli in Knkonoše in se razprostira vse do Prage. Tudi oni Nemci ki so jim razmere v nemški tajni špijonažni službi dokaj dobro poznane, verjamejo, da je sedež te sekcije v službenih prostorih Gestapav Dresdenu. Ioda oni sc motijo, ker je sedež te službe v Leipzigu, Philipp-Rosenthalerstrasse 21. 1 a posebna služba obsega tudi nekoliko centrov, ki so ustanovljeni v Češkoslovaški. Toda ti centri se — kakor bi se_ moglo pričakovati — ne nahajajo v krajih z nemškim prebivalstvom, marveč v bližini madžarske meje. Obstoja ozko sodelovanje med madžarsko tajno službo in med »Referatom E/L«. Ta specialna špionažna služba sc izogiba direktne zveze s Heinleiovo stranko ker sc mora ta stranka iz razloga miru delati, kakor da je lojalna nasproti ustavi. Specialna služba ic v intimnih odnošapih s podrejeno organizacijo Hcin-leinovc stranke, t. j. z nemškim »Turinverbandom«. V teku nekaj zadnjih mesecev, so nekateri členi tega »Tumverbanda«, ki so sc izkazali kot zanesljivi nacionalisti, bili premeščeni v Nemčijo, kjer obiskujejo razne tečaje. Ena njihovih glavnih nalog je, da stopajo v stike z vsemi političnimi strankami v Češkoslovaški, da pridobivajo osebnosti, ki so naklonjene Nemčiji in »fašizmu« in io predvsem v sudetskih krajih. To vse s tem namenom in ciljem, da v primeru vojne izzovejo nezadovoljstvo. Antifašistično razpoložene osebnosti imajo v točni evidenci in stoje pod nadzorstvom. Vsakemu agentu te posebne špijonažne službe ubijajo v glavo idejo bodoče nacionalistične hegemonije rrad Evropo. Vsak zaveden Slovenec rabi D samo najnovejši 3 SLOVENSKI PRAVOPIS priredila dr. A. BREZNIK Dr. F. RAMOVŠ Cena vezani knjigi Din 60'— Naklada pri t JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI v Ljubljani L- T7.-.--I ' ‘ .=^J Jezero Loen, kjer se je pred kratkim pripetila strahovita katastrofa. Del gore je zgrmel v jezero. Narasli valovi so uničili dve vasi. Vse evropsko časopisje poroča o nezgodi brez primere, do katere je prišlo na Norveškem. V posledicah te katastrofe sta izginili dve vasi in sicer NLisdal in Bodal, ki sta stali na obali idiličnega in romantičnega jezera l.owand. Nad sto ljudi je pri teij nesreči izgubilo življenje. Sele seda) se iz norveških listov zvedo vse podrobnosti o lej katastrofi. Že pred 30 leti podobna nesreča Zanimivo je, da se je že pred tridesetimi leti skoraj na istem mestu dogodila podobna nezgoda. Tudi tedaj se je odbrusila ogromna stena od gorovja, ki se v ozadju omenjenih dveh vasi brez posebnega prehoda dviga skoraj navpično v zrak. Pred 30 leti so ogromne količine kamna zgrmele v jezero in strahovit pljusk vode, ki je zaradi tega nastal, je porušil skoraj vse hiše v obeh vaseh. Smrtnih žrtev ie bilo tedaj 59. Vaščani, ki so nesrečo preživeli, kraja niso zapustili. Svojo zemljo so ljubili m ponovno so sezidati svoje hiše ter obnovili obe vasi na kraju, o katerem so mislili, da sc kakšna podobna nesreča ne more pripetiti. V teku 30 let sta obe vasi napredovati ter sc razvili v zelo znameniti tujsko-prometoi vasici, kamor ie prihajalo letno na tisoče izletnikov in letoviščarjev. Življenje je teklo dalje, in na katastrofo iz leta 1005 je že vse pozabilo. Prva poronEa O najnovejši nezgodi so prva poročila javljala na kratko: Ogromna stena na najširšem mestu, široka okoli 300 m se je nenadoma zrušila v globino 600 do 700 m. Čim je padla v jezero, se je vsa vodna masa dvignila za kakiih 80 do 100 m ter sc nato z velikansko razdiralno silo razlila po vsej dolini. Lahiko si mislimo, s kakšno hitrostjo se je gibala ta vodna masa in kako je uničevala vse, na kar je naletela. Poznejša poročila so prinašala že natančnejše popise o nesreči. Tako javljajo posebni poročevalci, da je ogromna električna centrala, ki je stala v bližini jezera ‘odplavala kakor lahek čolniček. Njeno zidovje je razpadlo na vse strani, voda pa se je poigravala z lesenimi deli in jih nosila preko obrežja na vse strani. V času nesreče je bila na jezeru majhna ladja, ki je prevažala poleti izletnike in letoviščarje od ene strani jezera na drugo. Ta ladjica je bila razbita na tisoč kosov, ki so plavali raztepeni po vsej površini jezera. Pastirica pripoveduje Zadnja nedelja je obetala lep dan, ko se v tem kraju zbere navadno veliko število letoviščarjev. V soboto dopoldne so stanovalci obeh vasi vse pospravili. Nad krajem je zavladat mir in nihče ni slutil, da je ta mir mir pred silnim viharjem. Ob štirih zjutraj je še vse spalo. Dobre četrt ure pozneje ic ta tepi in marljivo obdelani kraj spremenjen v razdejanje. V dobrih 15 minutah so izginile vse hiše, z njimi vred pa je izgubilo življenje nad polovico prebivalcev. S strahotnim grmenjem in lomljenjem skal — kakor da je nastopil sodni dan — se je odtrgala v hribu nad jezerom celo gora kamenja in kraj popolnoma uničila. Takole nekako pripoveduje o tem neka vaščanka, ki je vstala še pred nesrečo, ter odšla v hribe s svojimi kozami: Če bi odšla od doma samo pol ure pozneje, bi bila sedaj gotovo med mrtvimi. Kmalu po 4. uri sem zaslišala neko zamolklo grmenje. Nebo ic bilo vedro in zato sc mi je to grmenje zdelo čudno. Toda istočasno sem že skoraj otrpnila od strahu. Zazdelo se mi je, kakor da so se zganile gore in pričele padati v dolino. Gorski obronek nagnjenega Ravnfjelda se je začel z neznansko hitrostjo podirati. Moč stisnjenega zraka me ie vrgla na tla in me pritisnila k zemlji. Tedaj sem bila prepričana, da je to moja gotova smrt. Minuto pozneje pa sem se že mogla oddahniti in vstati. Nudil se mi je strahovit prizor. Pod menoj v dolini kakih sto metrov globoko je brizgnila težka voda iz jezera, pljusknila na vse strani in začela opravljati svoje razdiralno delo. Ta uboga žena je rešila sicer svoje življenje, toda strahoten dogodek ji je vzel moža, enega otroka in vse njeno premoženje. Ravno njen mož pa je bil eden od tistih, ki so pred 30 leti srečno ušli nezgodi. Kakšni občutki so navdajali ženo, ko je zagledala pred seboj razvaline, si more predstavljati samo oni, ki s sxromno družinico vse življenje gara, da preskrbi sebi im svojim otrokom vsaj nekako človeka dostojno življenje. Ves ta trud in upanje na lepšo bodočnost sta žalostno končala v 15 minutah. Od vse naselbine je ostal na svojem mestu samo zid poslopja, v katerem je bila mlekarna. Prva pomoč Predsednik norveške vlade ie takoj z letali in avtomobili poslat na kraj nezgode budi in vse potrebno, kar bi moglo biti ponesrečencem v pomoč. V prvi vrsti so bili to zdravniki, ki so takoj vzeli v oskrbo ranjence, a so morali ravno tako pozornost posvečati tudi onim ki so nesrečo preživeli in ostali brez ran. Ti so ostali v strahovitem obupu. Vse je presunil prizor, ko je n. pr. nek mlad vaščan stal na obrežju ter ves zmeden neprestano bulil v vodno gladimo požrešnega jezera. Ni pustil, da bi ga odvedli. Dogodek ga je popolnoma zmešat: Nebrzdana voda mu je odnesla mlado ženo — preživel je z njo šele dve srečni leti — staro ljubljeno mater ter dragega enoletnega sinčka im hčerkico, ki ji je zibelka tekla šele šliri dni. Sedaj pa ic. mož ves obupam ostal sam na razvalinah svojega doma. Po prvem razdejanju so prebivalci postavili v spomin na strahotne dni ob jezeru vcheasien kamenit spomenik. Zadnja katastrofa pa je odnesla tudi ta spomenik, kakor da narava ne Irpi ničesar, kar ie delo človeških rok in da hoče po svoje gospodovati na tem divnem koščku zemlje. 54 Zeleni pekel V tem nizkem grmičevju, kjer je bilo vsako drevo enako, smo si čisto lahko predstavljali žgoče muke v njegovih zadnjih urah, kako si je obupno prizadeval, da bi v tej strašni pokrajini našel kapljo vode. Nazadnje je žgoči bes ponehai, omamljenje se je milostno spustilo nanj, privezal je svojega osla na drevo, zagrebel obraz v roko in umrl. In potem so prišli jastrebi, črni in golovrati. Zasmeh te usode se nam je kmalu nato pojasnil. Čeprav smo zašli s poti, smo bili vendar komaj dobro uro oddaljeni od neke kmetije. Ker nismo imeli nobene ravnice, smo prosili kmetovalca, naj moža pokoplje. Tri dni pozneje, ko se je sonce na nebu že sklanjalo, smo prišli iz gozda in stopili kar naravnost v San Jose, staro jezuitsko mesto med narodom Chiqitancev. Veličastna, z nazidki kronana rdeča katedrala ob strani velikega trga je žarela, kakor ognjena peč. Če naj bi San Jose de Chiquitos kdaj prišel na svet v modo — kar naj sam Bog prepreči, potem bi se palme na velikem trgu majale od hrušča amerikanskih prošnjih molitev za rešitev cerkve. V svojem življenju sem ogledoval že marsikatero zgodovinsko stavbo tako, kakor jo je treba ogledovati in kakor se fo spodobi: nemo in take dni, ko lirumno klepetanje turistov in popotnikov ne vzbuja nevoljnega odmeva. »Slovenski dom« izhaia vsak delavnik ob Telefon 20! Sam, kakor miš sem romal po mrki me-dicejski trdnjavi Bargello v Florenzi, ko se je nad mesto spuščala tema. V družbi sivolasega meniha sem premišljal v sobah kartuzijanskega samostana, kjer je imel Napoleon kot ujetnika zaprtega papeža, ki mu je kljuboval. Eno celo zimo sem prebil med rumenimi pergamentnimi knjigami v nekem avstrijskem gradu, kjer so po širnih dvortnah strmeli vame pradedje mojega gostitelja z zatemnelih oljnatih slik. Z naslado sem se pasel na čarovniškem starinskem dihu, ki žari z bronastih stražnikov pri spomeniku Maksimilijana II. v srebrni kapeli v Innsbrucku. Toda nikdar še nisem čutil takega žaru iz čiste luči, kakor listi prvi dan v San Joseu. Ves kraj je kar prepojen z zgodovino. Tu je ležal prvotni Santakruz de la Sierra, pristanišče, katero je ustanovil raziskovalec Ruflo de Chavez, po svojem strašnem pohodu skozi pragozde. 1694 je prišel tja jezuitski pater Arce. Od tukaj se je začelo duhovno osvajanje pokrajine Chipuitancev. 1748, ko je gospodstvo jezuitov v teh krajih najbolj cvetelo in so bili Indijanci že vsi podvrženi pokrajini Chiquitos, pa je postala središče razsežne, orjaške agrarne države, ki se je raztezala na jugu do Paraguaja in na severu do Smazone. Tedaj so postavili to katedralo. Cerkev je sen, ki s$ je izkristaliziral v miai kamen, ter je večni spomenik jezuitske moči v Južni Ameriki. Vsak kamen pomeni junaštvo za se, vsak nov vir ponosa. Morda 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 2. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. je prav krasota te stavbe dala podlago za tisto zavist, ki je privedla do tega, da so jezuite iz teh krajev izgnali. Prvo jutro v San Joseu sem si poiskal prostor v osrednji ladji in se razkošno prepustil zgodovinskim fantazijam. Videl sem črnosuknate očete, kako z ostrini pogledom in budno nadzirajo celo reko domačinov v kamnolomih, ki leže dve uri poti od mesta. Z njihovih ustnic teko bodrilne, živahne spodbujajoče besede po vzoru učenikov in v njihovih očeh se lesketa mirno zmagoslavje, zidovje pa po kamenih raste polagoma iz tal. Duh teh duhovnikov je deloval tako močno, da Indijanci dela niso čutili kot breme, marveč kot darilo ljubezni, kot zahvalno žrtev, katero dajejo novemu bogu, tistemu bogu, ki je ozdravil njihove bolezni, in ki je blagoslovil njihovo koruzno setev. V njihovem spoštovanju in češčenju je ležalo nekaj divjega in ta divjost je bila močno podobna divjosti Inkov. Kadar so ta vojaška bojevita plemena ljubila, so ljubila iz vsega srca in z veliko strastjo do dela. Tako so rastli zidovi navzgor. Na vsakem voglu so postavili stolp, med južnim stolpom in med glavnim pročeljem pa zvonik s pokritim križnim hodnikom, ki naj bi prostor za očete ločil od ostalega prostora in jim dajal senco pred bodečimi sončnimi žarki. Na vrhu stolpov nad vfelikimi zapadnimi vrati je šestorokrata zvezda z ogromnimi začetnicami IHS ponazarjala vpliv, ki ga je imelo Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL ___________ Čo& Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože inaursko stavbarstvo nad to zgradbo in je ta vpliv stavila v službo krščanstvu. Med delom pa so dospeli v mesto zvonovi, na nerodnih vozeh, v katere so bili vpreženi voli, ki so vzdihovali in se potili po pragozdni cesti od Lagune Caceres. Zdaj se tam dviga Puerto Suarez, ki predstavlja najbližjo postajo na poti proti Paraquaju in Asuncionu. Zvonovi so sijali in se lesketali ter se gugali med bruni na vozu, prihajali so naravnost iz španske livarne. Veliki kembli, oviti z bombažem, so pa pritajeno in nekam strahotno udarjali ob nje, da je grmelo po samotni poti. Indijanci pa, ki so naložili dragoceni tovor z rečne ladje, so ponoči, ko so se voli pasli po gozdu in ko so zvonovi molčali, tiho sedeli v krogu. Potem je prišel končni prizor, ko so zvonove s škripci vlekli v zvonik na vrveh, spletenih iz pragozdnih ovijalk ter jih pritrdili na deblo iz lesa quebracho, da bi njihov zamolkli klic zvenel daleč čez džungle in vsemu svetu oznanjal, da služi pater Miguel večernice. Tiste dni so imeli Indijanci v sebi še dosti življenske sile. Njihove žene so jim rodile še fante in njihova osebnost je iskala očiščevanja v srečnem toku verskega življenja. Imeli so vzor, za katerega so živeli. Katedrala se je dvigala pred njimi kot podoba in potrdilo, da je vsakdo od njih osebno delal za čast božjo. >n 2994 tn 2996. Uprava: Kopitarjeva K Košiček,