»nbltotad »nd distributed under permit (Ko. 666) authorised by the Act of October 6,1917, on file at the *ort Office of New York, H. Y. - By order of the President, A. 8. Burleson, Postmuter General Največji slovenski dnevnik ^ v Zedinjenih državah Velja za vse leto . •. $3.50 Za pol leta......$2.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian daily 0 in the United States:- Issued every daj except Sundays and Legal Holidays. I] 50,000 Readers m ^---------- Telephone: CORTLANDT 4687. NO. 171. — STEV. 171. Entered as Second Claw Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, TUESDAY, JULY 23, 193 P. — TOREK, 23. JULIJA, 1918. Telephone: CORTLANDT 4687. INTERVENCIJA V SIBIRIJI VOLUME XXVI. — LETNIK XXVL -OOO-- ARMADA, KATERO NAMERAVAJO ZAVEZNIKI POSLATI V SIBIRIJO, NI TREBA BITI VELIKA. — 50 TISOČ MOŽ BI 8 ČE-HO SLOVAKI BILA ZADOSTNA MOČ. — RUS BI MORAL BITI POVELJNIK — INTERVENCIJA NE BO PRIZNALA NOBENE DOSEDANJE VLADE V SIBIRIJI. -OGO- Wash ngton, 1). C., 22 julija. — Da se vstvari jedro nove ru->ke armade. ni treba /a vezni kom pošiljati v Sibirijo velike armade* A ko se doda (»0 tiso«* Ceho-Slovakom. ki se nahajajo ob transsiblr-sk; /ele/uiri. ';(> t •«,«»'• moj, bi Ja armada nudila zadostno protekeijo. ko b. se dujuhi ekonomska pomoč v namenu, da se povzdigne morala naj-oda. To mišljenje za&topajo uradniki, ki vj dobro poučeni o ruskem po'ozaju in ki so v stanu govoriti oflei jeino o resničnih današnjih potrebah. Najprej -t* mora priskočiti ;ui pomoč Oeho-Slovakom s tem, da jim da vsa oprnna in mun cija za vsakega vojaka. Ta skupna i/, vež bani h čet bi tvorila jedro večje armade. Potrebno je, d;i iu pi i tem zastopane ameriške in zavezniške čete, da so K asi popomuma prepričani o remi čuem namenu, ki tiči tem gibmjem. M 'dteui k6 su nekateri oddelki Ccho-Siovakov dobro ob-or »/.•■ni. drug in primanjkuje oprema bodi>i popolnoma, bodisi de-iolll«*. - V odgovornih krogih .ie spiv.nalo. da bi takoj nastala uekate- ZAHVALA VOJAKOM! General Pershing je v Parim pohvalil v bolnicah ranjene amen ške vojake. KABINETNA KRIZA V AVSTRIJI Pariz, Francija, 22. julija. — Vaša dežela je ponosna na vas in Seydler jc resigniral kot avstrijski ministrski predsednik._Njegov naslednik bo grof Černin. jaz sem še ^eč*kot ponosen, da v t-ondon> julJja- 7" smem uovelievati tak in, linH.m *ek? VO^ocAo z Dunaja naznanja. da je cesar sprejel resignncijn Sevdlerjevega ministrstva in da bo grof Černin sestavil novo mini- mi em poveljevati takim ljudem. Borili ste se sijajno. Na ta način je nagovoril gene- ral Pershing: ranjene ameriške vo-' . ,, , ..... jake v bon cah am-iškega.Rdeče- i ?nl70' ^ dlPlomatl^»Ji v ga križa v Parizu. Govoril je z Londl°nu SC da ta linilmi V 'memba we bo izboljšala od noša je v ljudmi v vsakem oddelku vsake bolnice. Vpraševal jih je, če se jej dobro skrbelo za nje, kje in kake med Dunajem in Berlinom. POKRITE AMERIŠKE BATERIJE r,i politična vprašanja, kakorhtro bi se po>iala v Sibirijo ameriško- šili so krajevni spopadi južno. A|irQ|Vi||p| M QA III zavezniška armada. od Ourcq. AlTiLnIKANul t DUlIU Japonci zastopajo stališč-, da mora zavezniški armadi, ker bo (Dnevao poročilo.) Med Aisne sestojala po večini u Ja|m»neev. poveljevati japonski general. V ne- in Marne se nadaljuje z bitko z kitfrih oziri!, pa se temu načrtu ogovarja. nezmanjšano silo. Kjub tezKim po- Ker >e domneva, da bo rusko prebivalstvo naklonjeno temu no- razom dne 20. julija je "sovražnik vemu gibanju, kakor je b.lo naklonjeno češko-slovaškemu gibanju, zopet nadaljeval s svojimi napadi da.,C dovolj povoda, da m- izbere kak ruski general poznanih vrlin, na naše črte ter spravljal v akcijo kitlvor Aleksijev ali Komiiov, v katera ima narod zaupanje. Te ope- sveže diviz:je in tanke. Njegovi ru »ije bi se vršile izključno na ruskem ozemlju in kakor je na fran- napadi so se izjalo\ili in ujetniki coskem bojišču francoski general vrhovni poveljnik zavezniških potrjujejo velike izgube, ar; jad, b, ino-al biti na ruski zemlji ruski poveljnik. # Včerajšnji boji so imeli zopet Ker je Japonska izkrcala v Vladivostoku le malo vojaštva, po- za posied co popolen uspeh nem-tein nima Japonska dovolj povoda, da bi imela absolutno povelj- škega orožja. Med Aisne in južno-fctvo. Japonska se smatra, da varuje v prvi vrsti svoje lastne intere- zapadno od Hartennes je šlo pred se. Dosledno bi, ako bi .poslala tudi večjo armado v Sibirijo, ne pri- napadom sovražne infanterije tež-šla /a Irkutsk ki bi se nahajal še daleč proč od nove vzhodne bojne ko obstreljevanje naših pozicij, črte, ki jo nameravajo napraviti zavezniki. Južno-zapadno od Soissons in Har- Mala zavezniška armada, ako bi bila v Sibiriji dobro sprejeta, tennes so se ti napadi izjalovili kakor se pričakuje, in ako bi >e združila s Oeho-Slovaki, bi šla naraV- pred našo bojno črto. nost skozi pokrajino ob Volgi, kjer be more dobiti vse potrebno zj. Severno od V.lleinontoire je so-veliko armado, kjer bi se dobile surovine in municija in kjer se že vražnik začasno potisnil naprej nahajajo nekatere tovarne za munieijo. z preko Soissons-Chateau Thierry Ako pa ta armada ne bi privlekla k sebi mnojaro Rusov, potem ceste. S svojim protinapadom pa ni opanja na uspeh. Zavezn ki sami ne morejo dati zadostne arma- smo ga popolnoma, vrgli nazaj, de. da bi zopet napravila vzhodno fronto. Ako Rusi sami ne bodo j Viiemontoire in Tigny sta bila hoteli delovati složno z zavezniško armado, potem je težko, da bi tudi središča bitke, ki pa se je kon bili zavezniki v stanu vzdržati dovolj močno armado, ki bi držala eala nam v prid potom protina-ves čas odprto transsibirsko železnico. pada. Iz tega je razvidno, da ni namen zaveznikov, poslati skozi Sibi-j Na večer je obnovil sovražnik rijo armado, ki bi bila dovolj velika, da bi mogla napraviti bojno napade južno od So.ssons, katere fronto, temveč samo armado, ki bi zadostovala za kvas, iz katerega pa se je ustavilo takoj v pričetku bi se porodila nova Rusija in zrastla nova ruska armada, ki bi se bo- Kjerkoli se je te napade vprizori-rila proti skupnemu sovražniku. lo, so se vsi izjalovili z velikanski- V Sibiriji se nahajajo že tri vlade, ki so se same postavile. Za- mi izgubami, verniki ne bodo priznali nobene, temveč se bodo naslanjali narav- Na obeh straneh Ourcq reke je nost na narodove sovjete krajevnih občin in ne bodo podpirali no- sovražnik dopoldne ponovno, a za-bene stranke. To stališče zavzemajo tudi poslaništva pri zavezniških man skušal napredovati proti na vladali v "\\ ushingtonu. klm ertam. Potem ko je spravil na Najmočnejša je še vlada, katero je postavil general Horvat, ki mostove čete, je ipopodne obnovil se je hotel pridružiti Ceho-Slovakom, ki so pa njegovo pomoč od- napad. klvnili. češ. < a se hočejo zdržati vsake polit čne zveze. Severno in severno-iztočno od Aleksander Kerensky najbrže ne bo prišel v Združene države. Chateau-Thierry so naši oddelki, potem ko bo odpotoval z Rima. Vrnil se bo v Pariz, kjer bo pri so- katere se je pustilo spredaj, da o-stvovat z drugimi odličnimi Rusi državni konferenci. virajo napredovanje sovražnika Danes je prejel državni department poročilo. da so bili ameri- uspešno zadrževali slednjega. Šelr, šk- m zavez;nski zastopniki povabljeni, da preneso svoj glavni stan zvečer je bil sovražnik v stanu v Moskvo. Domneva se. da ^odo ^zavezniki to povabilo odklonili. vprizoriti nove napade v tej sme- °0<:) ri, ki pa so se vsi izjalovili, z veli- kanskimi izgubami. Na fronti ob Mame je bilo opaziti artilerijske akcije. Med Mar. ne in Ardre so Angleži in Francozi nadaljevali s svojimi naskoki, li močne protinaskoke Nemcev v Zavrnilo pa se jih je z velikimi iz-okraju Griselles do Bezv St. Ger- gubami. main. Vzdržali smo svoje pozicije Uspešen napad se je vprizorilo na celi črti. na sovražue črte v bližini reke An- Delavuost naših obstreljevalnih ere. \ aeroplanov je dospela do svojega —--- viška dne 21. julija, Tekom dne\> in noči so ti aeroplani spustili 50 Hondvru napove vojno. ton razstreljiva na železniške ko- * _ inunfkiitfije sovraiaika ter »a ta- Wuhil4ton D c 22 julija _ Amerjcanci so prekoračili Marno. Zavzeli so mnogo mest, katere so Nemci izpraznili. — Zavezniki prodirajo naprej. HAROEN iN BELGIJA javo kanclerja von Hertlinga, tika jočo se Belgije. — Ali je smatrati deželo za lie- 0FICIJELNA POROČILA •• ' I FRANCOSKO POMOČILO. Pariz, Francija, 22. julija. — (Večerno poročilo.) Tekom dneva skušali Neme! z mogočnimi proti-nupadi ustaviti naše pro diraiije med Marne in Ourcq. Fran cosko-ameriške Čete so zavrtite vse napade ter povečale svoje pri dobitve. Napredovale preko vi šili izto'no od L a "V naši zunanji politiki vodiči ja upravičena niti do najmanj-: yoril z vsakim posameznim ameri - mo, hvala Hogu, v nemški -.meri. šega koščka Belgije. ^im vojakom v bolnicah, da pa tc Obrambno vojno moramo voditi --ni mogoče. Vsled tega je naiprosi; ,lc konca ravno tako za nemške in- ,, . . , (>1 . majorja Perkinsa. naj ponovi nje- terese kot za naše lastne.1' Amsterdam Holaridsko 22 ju- govo sporočilo ter pove vsakemu I Druga verzija pa. ki je popolno *. - TP jctvpiasanje spodpbno- posameznemu možu: - Ameriški ma drugačna/pravi- 111 CaStU - narod jc ponosen na vas! 1 -Ako obravnavamo nemške in- terese kot naše lastne, ako se bor: mo zanje kot za naše, moramo ve deti, kakšni so oni cilji, za katere vodimo vojno. Ako podaljšujemo , . - v . . __to strahovito vojno za aneksijske ^ ***** - k»ke je /V« Ameriški Indijanci sue takrat, ko se bo na ugoden «huj™u» i način končalo pogajanja z dvaj-1!» tem, da setimi drugimi državamiT Ali je; smatrati deželo za neodvisno, če mora pred svojo restavracijo pri- Z ameriškmi armadami na fron.! goče, kajti ^lcilebeu je "zaklet šo- so planili v reko ter izginili. za v nevarnosti. Bleileben bo morebiti postal Seydlerjcv naslednik, kar se smatra v diplomatrčnih krogih za rno- ' . - . - x : . —. „ — .... — o^v,. iva.jLi wiiiicucu JC i-.čth.;cx SO- lagoditi svojo politiko m ekonomi-, ti Aisne-Mame, 22. julija. — Anie-' vražnik Cehov. Ako postane av-jo ter vsled tega tudi celo svoje riški Indijanci v Franciji so se hi ,strijski ministrski predsednik bo-državiio Življenje volji sovražne tro prilagodili razmeram v deželi. ;io\ ako\ m Jugo^Io __________vanov, m so sestavili oborožene tolpe v notranjosti dežele in jih Posta ie v I ann V u prekinila diplomatične zveze z Predsednik Wilson je danes izpre- Devoli so naše čete zavzele av au-Bae in Fere en TaidT^' k^' NemSijo, je v petek napovedala menil smrtno kazen, katero je iz- strijske postojanke ob reki JHolt Vecurno zamudo- bile nabite s četami i "zahiramNem^i ^>jno. O tem je obvestila rekI® vojno sodišče nad prosta- in so zajpele 100 ujetnikov, med - ^ kflA department. kom Albertom E. Beauregardom.|njimi tri častnike m šest strojnih v dosmrtno ječo. Beauregard ;e-'pušk. Zavezniški letalci so vprizo-vpričo sovražnika dezertiral. bile cilji prav posebno živahne-^™1 deP*rtmcnt-ga obstreljevanja. Opazilo sc ji velik požar, kateremu je sledilo mifUjo Nemci o Amrekrancih? par eksplozij. Nadaljni požar jt ] - izbruhnil na Fismes postaji. s francoeko armado na fronti Na deset tisoče izstrelkov se je job Mini, 22. julija — Nek nem-zstrelilo na nemške čete in bate-(§ki ujetnik, katerega so zajeli nje, katere se je prisililo k molki> Amerikanci, je bil prej pek v New v kraju Corutmont, Rnoehere in Y«.ku I^broonn, Pa Vprašali ViHeneuve. Naši vojaki so ?zstrehJso ga, kaj mislijo nemški vojaki o t iz zraka devet sovražnih stro: Amer»kanc;h. Ujetnik je rekel,, da •ev- so od četrtka dalje pričeli Nemci sklepati, da je bilo poročilo, da se NEMWO POROČILO. ! naha ja en miljon Amertkancev v Franciji, napačno in med vojaki Berlin, Nemčija, 22. julija. — na ten delu fronte je razširjena Mir vlada na številnih točkah boj- govorica, da j« v Franciji 10 mine črte med Aisne in Marne. Vr- lijonov Amerikancev. Finci niso vprašali Viljema. London. Angilja, 22. julija. — Poročilo na 'Exchange Telegraph' iz Kodanja pravi, da jc povzročilo v Nemčiji ostro kritiko, ker so Finci izbrali za kralja princa Viljema iz Uracha, ki bo vladal pod imenom Med o ve. Norddeutsclie AUgemeine Zei- jem, da se vpelje na željo Nemč: rili več bombardiranj v okolici Stresa 3n Pogradeca."T Dunajski vojni urad poroča: 44V Albaniji je sovražnik obno-t vil svoje napade severno od Bera*] ta in gorenjem delu Devoli doline: Med Semini in morjem so naši poizvedovalni oddelki vdrli na več krajih v italijanske postojanke. tung" pravi, da je državni svet, ne da bi bil vprašal Nemčijo za dovoljenje, sam izbral kralja, in do, je na Finskem monarhija. Ta list pravi dalje, da Nemčija ne bo nikdar dovolila Finski, da bi kaj skle- daja, da je Nemčija potrdila nei nila glede krone neodvisno od odvknota Finske samo pod pogo« Nemčije. imenujejo '4zelena garda '. V Beskidih v vzhodni Morawki so je zbralo precejšnje število če-ško-slovaških dezerterjev. So do bro oboroženi in nudijo odločen i odpor žandarmeriji. "Jasno je"„ pravi Reuterjeva agentura, "da dobivajo podporo od češkega prebivadstva. Oblasti so že izdale javno odredbo, k\ grozi s kaznijo vsem "osebam, ki bi podpirali to gibanje. Enaki nemiri se dogajajo v Dal-;maciji, kjer vojaške oblasti nika-|kor ne morejo zatreti irpora ob, i oroženib tolp dezerterjev iu pobe, glih ruskih vojnih ujetnikov. Oficijelno glasilo "Bosnische PoKt" pravi, da se slične tolpe ^javljalo tudi v Bosni" S™!' * "-»TOvl. r- -----.. .... ...... OLAS NARODA. JTL. 101«. II ■sogsjiig Q0MP1H7 PUBLISHING (Honoltt Daily.) Owned and published bj th* J* cqipprmtkn.) rmANK SAgajCg, Preg^t LOUIS BENEDI*, Tl^mer Dopisi .'T -ooo- Forest City, Pa. Plftce of Business ot tik* corporation add addresses of aUjve offloersj 82 Oortlandt Street, Borough of M&nhattan, New York City, N. I. leto valja HeC 9 Ameriko Za celo leto za. meeto New York fQ.Qp la fgJ9 Za pol leta ■» mesto New York".. 8.00 pol leta 2LOO Za četrt leta sa merto New York UO ga četrt leta .......I.......... 1.00 Za lnoaemetro ai celo leto...... 6.00 -GUL8 KAJaODA" Ubaja vaak dag la*vemŠL nedelj ln praznikov. -GLAS NABODA" ("Voice of the People**) RmM torery day except Sundays an« Holiday* Subscription yearly $3JB0. Las poteka hitro in gre naprej. "»Kmalu ho komti tega meseca in zadnje tri dni bo bazar za slovensko cor kov v mestni dvprani nad j>o£te. osa-to si štejem v dolžnost, da m* enkrat vabim vse Slovence in Slovenke v Forest City. Vand-fiing. Urowndale in Siinj>si»i». Car-|!»ondale hi še nižje doli po dcluy; vabim tudi vsa slovenska društva, da nas posetite tc tri večere kar Klic Istre po kruhu in miru Zborovanje istrskih županstev na Kozini. spadajo, kamor jim veleva srce v vrsto Slovencev. Ne imejte besede samo v ustih, ampak tudi v srcih, v. - - - 1 1 1 1 • , zakaj iz src na i vam klijc ljube- ženske pn duuajsk, vladi ,n njen,h cen /jen do vsega Kar j, shn^k^i"belIU; ,)olma zmilceI11J» tep- tralah. Toda, pozab ti ne smemo in kar se godi slovenskega Zalo!^ T ! ^ ^ J" lstra ŽC trotje lct° «vt,.«i,mn,L obla- rezana od vsakega prometa, od vsake trgovine, od vseh dohod- , , ... ..... .celstva svojih avtonomnih vsaka, katera čuti m misli se k«'-1 ,: t- , . - , , . i-sti na Kozino. da se zdruziio v liekaj slo\ ensko naj se taku-Le pkmeuo pritl,užiie vsem skle_ paj. Ne imejte brezpomembnih iz-jpom ^stanka. Nova moč, novo zdravje, nova čista zatri cente. govorov, katera ne more iti: vsa-i največ mogoče, ker to je prvi ba- ka. če ji je le mogoče, naj gre. Ne'; Advertisement en agreement. Dopisi brez podpisa ln oeebnoetl ee ne prlobčujejo. Denar naj ee blagovoli pofliljati po — Money Order, kraja naročnikov prosimo, da ae nam tudi prejtoj* nasnenl, da hitreje najdemo naslovnika. zar, zato vabim še toliko bolj. ker to je nekaj novega za n;us. Začetek vsak večer ob pol osmih. Zato budimo Slovenke zadnje; marsi- Dvorana Siškove restavracije je bila polna resnih mož, ki jili je juušila skrb za narod iu tlačila Prt "GLAS N A B O D A" Telefon: 2*7« Cortlaodt. Way York City. 44« Slava ameriškim vojakom! ■ 000-1 Izvanredno velike so pridobitve, ki so >i jih izvojevali Ameri-kanei in Francozi v svoji zadnji protiofenzivi v severni Franciji. Vsakdo je vedel, tla se bo:lo Amerikanei, ko bodo prišli v bojno črto. i/.borno borili, toda takih uspehov je le malokdo pričakoval. Fspehi so posebno razvidni iz velikega števila nemških jetnikov. Na tisoče in tisoče so jih vjeli tekom enega tedna. Nadalje »o zaplenili veliko vojnega materjala. topov in muni-eije. Tozadevna izguba je za Nemčijo najhujši udarec kajti vojni muterjal je za Nemčijo najdragocenejša stvar v tej vojni. Amerikanei ho odvzeli nemški armadi važna mesta, važne stra-tegtčne postojanke ter jih prepodili preko Marne. Že samo z vojaškega stališča -»o vsi ti uspehi naravnost briljant-»li. Veliko važnejša pa so ta dejstva za ameriške čete, ki so se vež-bale samo poldrugo leto. Lotile so se najtežje naloge in jo izborno rešujejo. Ko čitame poročila o junaštvih posameznikov, nam nehote stopijo pred oči junaki kot sta bila Paul Jones in admiral Dewey. Sodeč po zadnjih poročilih, se nahaja v bojni črti približno tri-stotisoč ameriških vojakov. Vsak posamezen med njimi je junak. Kc/aurkoli je bila dana prilika odlikovati se, se je odlikoval. Toliko jiuuištva, toliko hrabrosti iu iu* v strašen ost i se je nakopičilo v teh dneh. da ga ni mogoče opisati 41010111 kabelskih poročil. Ko bodo pisali zgodovino te protiofenzive, bodo morali posebej omeniti na lisoče in tisoče imen. Na tisoče zaslužnih imen bo pa moralo biti izpuščenih, kajti prostima bi zmanjkalo, če bi hoteli o vsakem posamezniku povedati vse, kar je storil. To je torej storila ona armada, ki se je v začetku, ko ni bilo na ra/polago še dovolj pušk. vežbala s palicami. V tej armadi so možje, ki so še pred meseci živeli v miru in katerim se ni nikdar sanjalo, da bodo poklicani k izvrševanju vojaške dolžnosti. Zbrali so iz vseh držav mogočne ameriške Fnije. To so pastirji z daljnega za pada, to so hribovci, velikomestui ljudje, ribiči in mornarji. V tej armadi so vse mogoče narodnosti, narodnosti vsega sveta, pa so vsi kot en sam mož. Armada je trdna in ne v strašil a, kajti cilj, ki ji je neprestano pred očmi. je trden in nespremenljiv. Ponosni tmo lahko, da je med to odločujočo armado tudi veliko naših slovenskih bratov in sinov. Pod zvezdnato zastavo se bore razen za cilje Amerike tndi za pr.v.tost svojega lastnega trpečega naroda. Poldrugega leta je bilo torej treba, da so postali iz delavcev, pisarjev, uradnikov iu izvrševalcev vseh mogočih strok — izborni vojaki. Fizično vežbanje je bilo precej lahko. Vzemite moža iz slabih razmer, naprhner takega, ki opravlja v velikem mestu kakor nizko službo, dajte mu dovolj hrane, red, pa bo kmalu sposoben. Veliko ;i:iših fantov, ki so delali na prostem, je bilo fizično sposobnih že pred vežbanjem. Ne sme se pa misliti, da opravljajo vojaki Združenih držav sa-! mo vsled telesnih sposobnosti tako dobro svoje odgovorno delo. Ne, treba je bilo duha. ki jih žene naprej v tem velikem delu. Ta duh se je pa vzbudil v njih. ko so bili rojeni oziroma izvež-bani v Ameriki. .Ta duh so vdihovali zaeno 7. zrakom svobode. Tega duha so se navzeli kot so se navzeli — zgodovine te «le-. 2ele. Tega duha se zavedajo kot se zavedajo prostosti, na kateri te-j lnelji ves naš stomiljonski narod. Neuiški kmet, katerega tlači k tlom utilitaristična avtokracija, zamore postati tak vojak kot je Amerikanec samo po dolgih dolgih letih vežbanja in discipline. Noben p< dložnik kajzerja ali carja ne more postati tak vojak, kot je rojen Amerikauec, četudi porabi še toliko in toliko časa za svoje vežbanje. Ko so ^c odpeljali prvi Amerikanei v vojaški obleki preko širnega oceana, so vedeli vsi Amerikanei doma, da sc bodo odlikovali, če jim bo dana prilika za odlikovanje. ln ta prilika jc naipočila. Uspehom teh prvih spopadov bo sledila sijajua zmaga, ker mora slediti. Zavetniki kakor tudi Amerikanei lahko to že vnaprej izprevi- dijo. — Ni pa daleč čas, ko bodo izprevideli to tudi Nemci, ko bo iz-previdela to nemška avtokracija in sam nemški kajzer. Nemci bodo tedaj začeli uvaževati svojega nevarnega sovražnika ln ker je naravnost izključeuo, da bi ga mogli premagati, se mu bodo morali ukloniti. -000- Izjava Kongresmana Sabatha kateri se neumno vidi, ako «0 žen-1 . , ... i• 111. j- , 'strašna odgovornost, ki jo nosijo ske ali dekleta v p :r.uii. a za di*u ' e * * enkrat prav vljudno vabim vse ge narodnosti ni neumno, temvei sploh, poselite to prireditev v o- samo za Slovenke. V več paradah . . . , bilnem .številu. vidite stare in mlade ženske v vr-'V kater^ JC .Istra, ^VOn,a O izidu bazarja bom z^)et poro- stali: ina^ikatera je že siva. da 1,0 '»^»O besedo' ki. ^ ue čala. 'i,—..s ^ ... 1__________________.mogel mlice vec prezreti. brez pomoči. Iz posveta županstev je postal ljudski parlament. Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam. g Lorain, Ohio. One 28. julija praznujemo v l.orainu hp in pomemben dan za vse Jugoslovane iu sploh vse Slovane. Imeli bomo slovanski dan. pri katerem bodo zastopani v paradi vsi Slovani vsak -po svoji i*a(j-bfdjši moči, kakor Čehi v jsoko-l-skili iu narodnih nošah, tako Srbi konKij hodi N uj ne bo ravno nam j Slovenkam vsaka žrtev prevelika.' kov. Suša. rekvizieije. vpoklici vseh delovnih moči in ztlaj še — komaj doraslih dečkov pod orožje tirajo Istro pod neizogibni gospodarski polom. Žene in otroci ne zmagujejo več težkega poljskega dela; nimamo ne semen, ne žvepla, ne modre galice. umetnih gnojil. Zato poživlja županstva, naj izposlujejc-za spomlad dopuste vsem starejšim letnikom iu vojakom iz kategorije '•( "'. da bo Istra zamogla obdeičit i svoja polja in vinograde *-ST» kV' v i Vv Rv a< f, 1 K ' ....... V i i s Zborovanje je otvoril ob H) in! Kolikokrat ste zmučene od delaV" lw\j^^ podžupan Fran pa je kje veselica ali zabava. i>a\h™n »1 predlagal pred- K smrti Quent'na Roosevelta. Pariz, Francija, L'I. julija. — reste in se odpočijete pri nji. Za- seduikotrjujejo vesti 1 umre vdeležiti. zato katera ima sIo*--krvatske občine g. Licula,'smrti poročnika Quentiiia 1£ večje otroke, naj i-c imenovati po imenu, kar niste; ne učite otrok imeti, ki niso prava 2a nas, namreč Kranjce, Avstrijec itd. Učite jih imenovati Sioven.ee. Slovenka. Ta imena so prava, da vedo. kaj so, da čutijo, kaj so in sc vedo postaviti v vrsto, kamor lija! -—000'— '/gorjem opravi in jih pokaže' Prcasedmk dr- ^relie se je v| Amstedam, N«ozem>ko. -1. ju mesto sebe v vrstah Slovenije. S V imemV - Nemci so ^kopali poroč Sploh vsaka mat.i in vsak oče naj ^ohtev -|«ika Qucntina Roosevelta z vsem la-j vojaškimi častmi. — Poročevalci Wolfl'ove .dogodku: ...» 1 1 - - - 'povzela inicijativo za združenje' pa popazimo, da smo sloziu. luoe-' , ., « , , , - 1» 1: i , . .. vseh istrskih županstev v skupno 111. Jedilno drugim v vzgled. Stro-' 1 in Ilrvati. Ženske bodo zastopane pokaže svoje otroke. Ne bodimo ?,aJprc.j V1.hrVa!skem' lia.to v la" v večjih množinah v vseh narod- vedno in jiovsod z.ff&iie: že tako fkem, ^f1- : ^f0"0 se je zaliva-j JJOVSOtl nas jc bolj malo Slovencev, zato1 ijc , l,m" jJjeval občriii Dolina, ki je prva agent ure piše o celem Ako imate slabe živce, imate bolečine v želodcu in v letlicab. ako slo slabi, izčrpal ni. ue morete spati, ako se vain zapira, nimate dobrega teka. ako trpite zaradi uebrebave. jiko imate t»ole-čiue v križu, ako vas jM)^<.>to boli ^lava. ako je vaša kri [»okvarjena, nečista, nikar 110 trosite denarja za zdravila, katerli ne jKiznate. tcniviv iioftljite nam v pismu naslov in mi vam bomo z obratno |K>što povsem zastonj in bre/ vsake obveznosti od vase strani |H>slali iuim.' po|M»luo iz čistili, ztlraivilnih trav sestavljen«« prirodno zdravilo JUVITO. Naslov: JlVITo l.AllOKATORT, S.uuli Hill UraiKli ."». I'lTTSlit 1UJH, 1"A. ški za opra\o so tako razvrščeni. i tlelo za pomoč istrskemu narodu. ,, , , • 1 • , . Pozdravljal je vladnega zastopni- ca ne bedo previsoki ter vam bo- . t.-, • > - 1 do koristile še za kasneje. ik'1 KI°dlfea n\ drz' Naredimo, da bo vse lepo. da se'^ t^l^ T^ bo reklo v Lorainu: V paradi Slo- U ^ ^^ 1Stl!ikik Poslaucev vauov so bili Jugoslovani najlepši. najbolj očarujoči v svoji krasoti in množini! Kavno tako je bilo rečeno o paradi v Cleveland u. Zivio, na skupno svidenje 2S. jn-A ida Kumše. Slovenske vesti Joliet, 111. (njih tednih je li-pel velike boleči- 1 recital je pisma 111 brzojavke posameznih občin, ki se ne morejo vdeležiti sestanka, konstatiral vsa zastopana županstva Istre iu prešel nato na dnevni red: — Dve točki ste na dnevnem redu, a obe bi lahko strnili v eno: naš protest proti krivičnemu postopanju tržaške aprovizaeije, ki bi morala enako skrbeti za vsb Primorje, namesto tega pa prote-žira Trst. (.'lani te aprovizacijc so voljo božjo. Pokojni je bi! rojem na Vrhniki blizu Ljubljane. V A-ineriko je prišel s svojo soprogo Fraitčiiško pred kakimi 25 leti. in na je 246 in John Neink«»č je imeijsicer v Mauistique, Mich., odko-ši evil ko edini med vsemi TU.j tvgi-i. je imel zopet Slovenec Louis Solnee. Dne 28, junija zvečer je preminul rojak Rihard Krtnuuvič, star 44 let, oženjen, član društva sv. Frančiška Sal. št. 29 KSKJ.; i>od- v nji. tet registriraucev razreda 191S ue, ki jih je pa vedno prenašal po- sami Tržačani. Istra nima pravza-iz mestnega nabornega distrikta! trpežljivo h, popolnoma vdan je zastopanih v prvih šestih ste-' vilkah. potegnjenih v »zvezni 11a-Vorni loteriji v AVashingtonu, D. C., dne 27. junija. Prva poteguje Calumet, kjer jo bi! do zadnjega uposleu j>ri Tamarack rudniki družbi. J^red 18. leti je pri neki rudniški nesreči izsruhil nogo iai od tedaj je bil /a dry keeperja. prav nobenega zastopnika ki bi branil njene koristi. Mi smo doslej molčali, toda, — zdaj ne moremo molčati več k vsem krivicam. Istrski narod zahteva vse, kar 11111 gre po zakonu iu ne more dopustiti več, da bi ga prikraševali. Poleg vsega tega je aprovizaeijska komisija v Trstu velikansko podjetje s preko 100-mi!jonskim letnim prometom in ki ima, umevno, tudi velike dobičke. legel je naduhi 111 jetiki. V svojih Furlan v VVauke mladih letih je kot izvrsten telovadec nastopal v nekem cirkusu; pred leti pa je bil najboljši telovadec jolietskega Sokola, katerega tudi ni več. Pogreb sc je \ ršil due 1. julija. Pokojnik zapušča ženo brez otrok. Dne 29. junija je s svojim sinkom odpotovala Mrs. A. Koče v ar iz Jolieta v San Frauiieisco, Ca!., h svojemu soprogu A. Kotevarju. ki je odšel v so I učno Calii'ornijo pred par meseci. \ društvu ni bil uobeuem. Poleg!^'i se stekajo iz vsega Primorja v žalujoče soproge zapušča pokojni rezervni fond. A Istra ni doslej dobila niti vi- eno omozeno hčer. Mrs. Frances iveganu. 111. pogreb se je vršil dne 1. julija iz sdoveu-ske cerkve sv. Jožefa. Na v miru! Krščeni so bili v slovenski cer-'"Je v nam. aprov. komisijo. Vpra-kvi: K111 a Marija, hči Jožefa in «anje je to, ki ga moramo danes "V nedeljo 14. julija je ameriški škadron poskušal prodreti skozi nemško obrambo nad Marno. V vročem boju, ki se je nato raz vi 1 s sedmimi nemškimi aeroplaui, je eden Amerikanec trdovratno vprv zar jal napade« Nastal je boj meti njim in enim Nemcem, kateremu se je po kratkem bojn posrečilo dobiti na cilj hrabrega, pa neisku-šenega nasprotnika, katerega stro; je padel po nekaterih strel/i h blizu vasi Cham bra v, 20 kilometrov severno od Marne. Izkaznica je pokazala, tla je b:J Quentin Roosevelt, ki je pripadal avijatišj^emu oddelku Združenih držav. Osebna lastnina padlega avijatika se je skrbno spravila in bo pozneje poslana njegovi družini. Zemeljske ostanke hrabregr. mladega avijatika so nemški avijatiki z vojaškimi častmi pokopa !i blizu Chambray 11a mestu, kje; jc padel." Ako je ženi« bo Šele videlo tudi to uganila. PREROKOVANJE. Di ligi mesec bo konec vojne, — tako je prerokovala neka stara ženica na neki Superior Ave. kari \ Clevelandu, Ohio. IJilo je tako le: \ neko Superior karo je vstopila stara ženica. Ko gleda, kie bi narja iz fonda, ki se porablja za bilo kaj prostora za se^ti. vidi razne refekcije in vojne kuhinj« kaj malega prostora poleg lepo aj počiva v Trstu, za živila po znižani ceni oblcv-cne gospe. Ženica se v sede. j itd. Zato smo izgubili vse zaupa- gospa pa se začne odmikati <»d nje Ane Lahor iz Oseeole, Florenea Margareta. Maksa jIt ^]arije Miller iz Tamaraeka No. 5. in hkl-vard Jožef, prvorojenček Jožefa in Jožefe Gregorič iz Ked Jacket. S svojim prijetnim glasom nas razveseljuje ob nedeljah pri službi božji naša dražestna prijateljica Iz Abbeville, Ca., sta prišla zo-1^1^ Christine Shenuger. ucitelji- -000--: Z ozlrom na vstanovitev Slovanske Legije je posebno važna izj»va kongresmana Sabatha napram uredniku nekega slovenskega lista. Mr. Sabaih izjavlja, da bo v najkrajšem času predložen kongresu zakonski načrt« ki se tiče vseh onih, ki so sc obrnili na ameriške oblasti z željo, tla bi bili oproščeni vojaške dolžnosti na podlagi dejstva, da pripadajo tyji državi. Amerika bo smatrala vse tc osebe za nezaželjcnc državljane — not desirable citizens. Zaradi tega jim ne bo nikoli, tudi v bodočnosti ne, mogoče do-teči pravico ameriškega državljanstva; zapustiti bodo morali A-roerikOj alj pa bo država sama deportirala take osebe. pet v Joliet gg. Anton Knaits iu Frank Kordiš. V nedeljo 28. julija priredijo vsa jolietska in roekdalska društva KSKJ. skupen piknik fJ'uei-lerjevem parku. 29 srbskih prostovoljcev iz Jo-lieta se je v nedeljo iO. junqa zvečer odpeljalo v Chicago. Tam so se pridružili na«l 1000 svojim rojakom iz Chicaga. South Chh-aga, Garvja, Tnd.. 111 Hanunonda. lud.. ter drugih okolnih krajev. Potem so vsi skupaj odpotovali v Cana-do, kjer se bodo nekaj časa vežba ca petja, glasbe m risanja na visoki Šoli v Fremont n, Mich., ki je za počitnice prišla na obisk svojih »tarišev 31 r. in Mrs. Jos. Sheriii-ger na Oak St. ^!iss Catharine Suuich. bivša cerkvena pevkin.ja. jc prišla iz Chicage, kjer je okrog eno leto uposleu a v eni velikih prodajaln, na d vat eden.ski obisk k svojim vtarišel r. in .Mrs. Mike Suiiieh. Ž njo je 'prišla na >-bisk sorodnikov tudi Miss Annie Butaia i>; Florida Loeation. Naša mlada rojakinja Miss An- fa, nakar odrinejo v Evropo v boj »ie Majerle iz Tan.aracka No. o za svobodo svoje stare m nove do- je s 1. julijem nastopila službo u-movine. Johetsue srbske prosto- čiteljice* tesnopisja in tipkanja voljee j« vodil g. M. Radakovič. (Stenography and Tvpewr.ting. Pred odhodom so jim govorili v v Lau.ium Commercial School, slovo pravdiuk John H. Garnsey, Pom?sni smo na pridno mladenko. polkovnik Fred Hennett. hrvatski župnik Rev. VioliČ, poljski župnik Rev. Olszewski ter drugi. Jolietski Srbi so darovali svojim junaškim prostovoljcem veliko svilnato a-meriško zastavo, pod katero udarijo proti krvoločnemu kajzerju. Calumet, Mich. . Dne 28. junija zjutraj je umrl Iv Tamarack bolnišnici John Ovse-nek v starosti 6J let. Bolehal je vee kot šest mesecev na naduhi in oslabljtnju srca. Posebno v zad- ki se je vsled svoje marljivosti v kratkem času povspela do te dobre službe ter upamo, da jo bodo naši mladeniči hi mladenke, ki želijo izobrazbe, podpirali s tem, da bodo vstopili v dotično šolo, ki je ze marsikateremu pomagala d«> boljšega kruha. rešiti brezpogojno. Vitez Klodič, ki je zastopal odsotnega namestnika, je izjavil, da ta poslednji z zadovoljstvom pozdravlja vsako inicijativo, stremeče po zboljšanju istrskih razmer. Priznava, da dobiva Trst več, nego Istra in navaja vzroke, ki opravičujejo to: veliko mesto, vojna industrija, delavstvo. Zabele ne dobiva Istra, ker je v Trstu ni! Dr. Cervar (Veprinac) je vprašal vladnega zastopnika, kam so šli vagoni živil, ki jih je poslala Hrvatska izključno za Istro. Na to vprašanje mu vladni zastopnik ni mogel odgovoriti, ker ni na namestništvu nič znanega o tem. (Veliko razburjenje.) Dr. Cervar; Glavna krivda vse-gi'. z!a je birokratizem, in to avstrijski birokratizem. Birokrat je sede za mizo. rešujejo akte, a življenja ne vidijo, ker so obdani od samih čifutov, ki is polnijo žepe na račun stradajoče ga ljudstva. Dunajske centrale so najbolj ponesrečeni uradi, tam so glavni — krivci! Le nekaj primerov, kako vlada z nami postopa : Okraj Voloska ne pozna več... konj. Imeli smo dobiti nekaj vagonov premoga — zapleniti so ga za Dunaj. V Trstu krmijo živino z naši in senom — naša goveda crka od glada. Naši poslanci so nam izprosili ^od Hrvatske hrane, mnogo vago-V Stric Samonovo uioruaiisko'uov. ki so šli preko Dunaja, a mi vojno službo sta odšla John Mar zrni Tainaracka in John Schiteller iz Lauriuma: odšla sta v Great 1-ake Station. III. i Mr. Sa^ath je popolnoma sporazumen s tem zakonskim načrtom. Ameriške oblasti zasledujejo vse one slučaje, v katerih je kaka oseba zahtevala, da jo oproste vojaške dolžnosti radi tega, ker * pripada tuji državi - . . . . . . . . . ... . nje, tla bi >i ne umazala obleke. Ko zenica to zapazi, reče: " Ivj. gospa, kaj se boste odmi-kali od mene. saj Še toliko denarja nimate v žepu kot jaz. Cospa jo vpraša, da naj torej pove, koliko da ima. in ženica ji odvrne, da nima več kot sedem centov. Vsi navzoči se rado\cduo obrnejo do gospe iu ta nekoliko osramočena potrdi, da ima res samo toliko. Na pogovor ><> postali tudi drugi ljudje pozorni ter nekdo jo vpraša, da naj ugane, koliko ima on denarja v žepu. "O. to je lahko uganiti", pravi ženi-',i. "Vi imate samo centov pri sebi." Ljudje na kari so radovedno gledali ter uikdo ni h«>t«d i/jstopiti. vsi so »«• pel jidi kar naprej, m« neč. da bodo zvedeli še kaj zanimivega od prerokinjo. Konečno se oglasi še eden in jo vpraša, naj še zanj ugane, koliko ima denarja. Urez obotavljanja mu ženica reče: 4*Vi imate pri sebi ček za J80 dolarjev." Ta potegne iz žopa listnico ter pokaže iiiavzočim ček za omenjeno svoto. "Natt« pa ji reče: "Ker že I a ko vse natanko uganete. pa povejte, kdaj bo kunec vojne oj'na se in> ktm-vda drugi me-se«*" odvrne žena. On pa nče: ''Ako bo to res. dobite t>d nu r.e ček za nakar ji je dal svoj naslov. - - JS ... - ■ ■ • Zmaga gen. Focha O.dločua ofenziva generala Kocini je rešila Rheim^ iu vsaka ura napredovanja Francozov in Ame- S rikancev krči naprej potisfljenc postojanke Nemcev južn«) od reke Marne in pri Dormans. Kakorhitro se bo zavzelo Soissons, kar je vi-«I * ■ t i neizogibno, se bo izravnalo bojno črto in v>«> uspehe pete faze nemške ofenzive se bo i/.premeni- i lo v velikansko izgubo. Ce so Francozi in Amerikanei j»roilrli nemško črto, kot se galsi v poročilih, je ii|>ati. da bo s tem nastala s tuacija. kojc posledica bo 1 vt-neeii«) umikanje nemških čet / reke Marne. Za vzel je kraja Brasles. na severnem bregu reke Marne ter tri milje iztočno od Chateau Thierry .j(> »dvorilo za voznikom i>ot do Fer«'-en-Tarde-nois in uporaba le poti bo veliko prLpomagla k konečni zmagi nad četami sovražnika, ki že sedaj ka-žejo vsa znamenja demoralizacije. Nemško umikanje preko Marne o katerem se glasi v berlinskih pi> ročilih, da je bilo zamišljeno stra tegičn«« g banje, se j«* izvršilo v velikem neredu. Bih« je to umikanje pod pritiskom sile t«'r tako naglo, da so naleteli zavezniki le na malenkosten odj>or. <'elo akcije zadujih straž sovražnika so bih videti slabe H brez vsake inieija-tive. Sovražnik skuša na vse načine spraviti vsoje topove in zaloge izven nevarnosti ter kaže veliko nervoznost glede končnega izida. Dočim sc ne sni«1 jiričakovati. da bi sedanje gibanje generala Focha do ved Id do kake odločitve. s,e ven dar lahko reče, ri S0111-mt». Konečni izid je bolj odvisen od rezerv. katere ima general Foch na razpolago kot pa od sile 111 obsega ojačenj sovražnik;« > Izgube slednjega s«> bile velikanske ter najbrž ni v stanu izpolniti svojo vrzel s četami na angleški fronti, kajti to bj imelo zanj velikanski strategični riziko. Pri spahnegju in ^drobljenju vdxg«ite takoj m Dr. Rlcfatcr-Jrvcaa PA1N-EXPELLER jih nismo videli in jih ne bomo. Trjieli smo dosti, pretrpeli preveč. a ravno s tem so nam dali v roke orožje za uspešno borbo. Govornik se pridružuje predlogu posl. Spadara glede ekseku- Vi«Ki®5ci«tprisiowi»kiiidroiiT»hifl pm tivnega odbora. ^»kot ao^a. Alojzij Res (Dolina) se pridm-Jedfa° ' " ... , , 3>. afi5c. t Uk»p»h ln naravnost «d zuje mnenju predgovornikov, da p AD RICHTBR & ^ j leži glavna krivda istrske bede s*-3ew«*iwwsuwt. Mcw V«a. k VABILO na plesno veselico, katero priredi ta -društvo Pomočnik SDI Z. in društvo Triglav SNPJ. v soboto • Int 27. julija v Triglav dvorani na Moxliam. Pa. Začetek točn » ob 7. uri zvečer. Veselica se vrši v prid Kdcčemu Križu iu Slovenskemu Ue-jnibliUanskemu Združenju. Torej, rojaki iu rojakinje iz Jolinstowna in okolice, vas vah ^ m««, da nas blagovolite posetiti 1 .v omenjeni «lan. Vstopntiua z;« m<« ške jc za ženske Idr. '/.a vse potrebno bo skrbel iza lo izvoljeni odbor. Svirala nam bo slovenska Moxham godba. Na veselo svidenje 27. julija zvečer. — Odbor. (23 24—7) FOOD ^IIL^IN THE t.. , .., A. _ -V; ... 1 I OLAS NARODA. 23. JUL. 1918. Prekmorska trgovina in Slovenci -ooo- človek iiua raznotere potrebe. !ka mi d mirih obal. V prvem sluča- TRST Te potrebe niso povsodi enake, temveč so v različnih dobah in v različnih krajih različne. Z dobrinam: zadovoljujemo svoje potrebe. Te dobrine po niso po vsej zemlji enakomerno razdeljene, temveč so poljedelski, gozdarski, lovski, ribiški in rudniški pridelki, nadalje obrtni izdelki po zemljepisni legi. po geološki sestavi zemlje in po vLsokoirti civilizacije v različnih krajih prav raznotere. Ta raznoterost jc povod trgovskemu prometu, ki naj posreduje uied onimi kraji, kjer se nahaja z.ulostna množina gotovih pridelkov iu izdelkov, in med onimi, koder je pomanjkanje na gotovih dobrinah. Mi Jugoslovani živimo ob jadranski obali od izliva Soče proti jugu v skoro 000 km dolgi zračni črti ter v Dinarskem gorovju .z vsem Posavjeni preko Drave. Jadransko morje reže globok« v evropsko celino iu tam. kjer se-•:a najsevernejc v suho zemljo, sc nahajata dva krasna zaliva, tržaški in reški. Obče je znano, da jc prevažanje blaga po ladjau sicer počasneje, ali izdatno ceneje od prevažanja po železnicah. Vsled tega se osebe raje vozijo po železnicah in sc istotako vrši po železnicah pisemski .promet iu (promet s hitro kvarijivim blagom tudi tam, kjer sega morje globoko v celino. Zaeudi tega prometa točejo glavne železniške proge tudi do V prvi polovici 19. stoletja j<- dal svetovnemu prometu nove sme ju, t. j. v slučaju navadne obalne Trst že važno tržišče. Ne samo ri. Sredozemsko morje je bilo piovitve se ne more govoriti o več- domačini so se oprijeli trgovine, preje zaprto in svetovni promet jem gospodarske in razvoju. Pri prihajali so tudi tujci hi njihovo se je vršil mimo njega, ne pa po Trstu in Reki opažamo, da sc v znanje, njihove skušnje so prišle v njem. Vsled predora pri Suesu je najnovejšem času ne bavita le z obilni meri Trstu v prid. Že začet- pa postalo zopet ena glavnih cest navadno obalno plovitvijo. temveč kom 19. stoletja šteje Trst — 26 zlasti v smeri proti Italiji, v vedno naraščajoči meri s po- transportnih zavarovalnih podje-1 Trst je novi položaj tako izko morskim prometom tudi z zelo od- t j, njegova trgovska mornarica ristil, razširil je svoje trgovske daljenii-ii pokrajinami, kakor n. obstoji iz 1,600 četudi majhnih la-'zveze z Indijo. Še večji bi bil se-pr. z Ameriko m vsled zgradbe jjj Ustanovili šo Avstrij. Lloyd.I veda uspeh, da ni avstrijska vla-Sueškega prekopa tu
  • - dejstvo, ki najbolj kaže napredek] javu je dejstvo, da razuu že preje Trsta in pa naše razmcjre do sve-' omenjenega Hamburga ni nobene- tovnega trga. ga morskega pristanišča, ki bi bil| Nastale so banke, dvignila sc zn prekomorski izvoz m uvoz iz jc ob|% z!a^ti v pradbi ,a(Uj Za osti rov na naše kraje bolj pnpra-i£eli SQ mis,-g tuJi na t0 kakQ bl veti kakor Trst m Keka. (predelovali tuje surovine. Pro- To so torej pogoji velil-ine na-(mel je znašal začetkom 19. stoletjih dveh velikih hik. 'tja že 4000 ladij z 200.000 tonami. Splita ne prištevamo prvo vrst- sredi stoletja pa 10,000 ladij s nim I u kam, ker pri njem niso vsi 700,000 tonami. gori omenjeni p o troji dan1- Ven dar ima tudi Split veliko bodočnost, ker leži 1a izvrstna luka ob Trgovina se ni omejila več na obale Sredozemskega morja, šla jc dalje v Severno morje, v A- Slike in prizori z zapadne fronte -000- točki. kjer je najbližje k morju it meriko, Vzhodno Afriko in pa v velikega ;vajn: £as. da ^e vzdramimo globje v morje. Blagovni promet v;i pa izbere ona pristanišča, kjer sc morje najdalje zajeda v suho zemljo. Trst in lieka imate takšno l«'go. Ta letra je ena glavnih podlag pomorski trgovini omenjenih dveh luk, vendar pa to ni edini razlog za gospodarski proč vit Ti sta iu Reke. Trgovski promet zahteva še mnogo drugih lastnosti od takih zalivov, si<-er se promet ne more zadostno razvijati. Tal.e zahteve so: 1. Pristanišče ne sme biti preplitvo, ker režejo prekomorski parnihi globoko v vodo, nuditi mora varno zavetišče pred viharji ter imeti priprave za nakladanje in razkladanje blaga. Naša dva zaliva sta tako globoka, da .se ob njuni obali morejo zasidrati tudi največje ladje. Valolouu jih obvarujejo vinarjev, pomoli pa olajšajo vkrcanje in Izkrcanje. 2. Nadalje je velike važnosti ) trip raven dohod iz zaledja k pri- v<>č ali manj ogibali, ker pač niso stanišču, čemur opomorejo v prvi jineii višjega trgovskega znanja v isti železnice. Južna železnica skozi Karavanke in Ture ter železnica z Reke proti Zagrebu in Budimpešti spajajo Trst iu Roko z njunim gospodarskim zaleujem. Treba pu bo nedvomno, da se železniška proga Duiiaj-Trst skrajša, da sc bakrsko pristanišče v reškem zalivu z veže z železniškim omrežjem hi da se železniške tu rite izboljšajo. in da se a* večji meri nego dose-daj b a vi m o s prekomorski trgovino t»T s pomorstvom. V teh dveh panogah se moremo Jugoslovani tako odlikovati, da bi imeli res. nekaj vpliva v gospodarskem m tedaj tudi v političnem svetovnem vrvenju. Tu je naša bodočnost. Promet iz naših Ink gre predvsem v kraje. 1. kjer bivajo Angleži. oziroma kjer oni vladajo, namreč v Egipet, v britsko Indijo, v Veliko Britanijo in v Združene države; 2. nadalje v turško Dc-vanto; 3. potem v Italijo in 4. v vodno večji meri v Južno Ameriko in sicer predvsem a- Brazilijo ter Argentino. Kako si mi Jugoslovani osvojimo ves ta promet ? Treba nam je višje trgovske izobrazbe. Naši trgovci so se dosedaj bavili le bolj z lokalno trgovino in z lokalnim pomorstvom ter so se samostojne- ... . 1 , - , - x hi bilo in z njo je splavala tudi ga prekomorskeiga prometa te . , „ , . , . * y trgovina drugam. Grehe tedanje ga časa je čutil Trst več desetletij in jili ni mogel popraviti. • Karta Evrope nam kaže, da gredo v vseh drugih državah glavne prometne proge do vrat svetovnega prometa, to se pravi do lastnih pristanišč. Od teh pa izžarevajo kakor žarki pri luči iu išče jo po najbližji poti središča gla vne produkcije. V Avstriji pa tega ni. Prvič je Avstrija prepozno mi strijska vlada še preveč kratkovidna in ni teh poskusov podpirala vse je splavalo po vodi. Neverjetne vesti čitanio iz teh časov. Po reki Padu in njegovih dotokih tja do Milana trgovine niso posredovale mogočne Benetke. temveč toliko manjši in slabši Trst. Prihajali so novi ljudje tujci iz Hamburga, An versa, iz Anglije. Francoske, Genove iu domačini iz Istre. Reke in Dalma cije. Trst je začel vzbujati ljubosumnost drugih evropskih prista nišč, započela so marsikaj, kar bi mu Škodovalo. Pa ni bilo nobenega uspeha, kajti avstrijska gospodarska politika je podpirala Trst z vso močjo. Druga polovica 19. stoletja pa sliko popolnoma izpremeni, vzrok je politični iu tudi gospodarski preobrat doma. ne pa tuja konkurenca. Prišel je čas vmešavanja in varuštva države, prostosti Le v izrednih slučajih bo izredno uadarjeuemu trgovcu možno, da se brez obširnega in temeljitega naroduogospoda.rsi.ih pojavo-v iu pravnih uredb povspne do odličnega mesta v prekomorski trgovini. Imamo pri nas mnogo trgoveev-empirikov brez teorertičnega znanja in istotuUo mnogo juris to v s sicer temeljito juridieno izobraz- .1. (joapodarsKo zaledje dotiene bo, a brez obsežnejšega znanja na i;i . , . J , * „...,:♦---. i , .I, . ® . Mila sploh na tako zeleznisko zve-ga pristanišča mora dovolj \ rodu-!n>dnega gospodarstva iu s sc „ 4___ ___c c i rati in dm olj konsumirati. Um-|i , , n. zo s Trstom, zelezn«ke zveze so manjšo trgovsko prakso. 1 emu „„ „ T. ,--- , n-... , ■ i 1 ... P« pnsle v prid Italiji, ne pa gla ljivo je, da se trgovski pi omet ne .nedostatku moramo opomoci. Za- , ___o- tT . • • , i.- • , . ..... . t^nemu pristanišču. Sicer Kras -ore viNitj, ako zaledje ne promz- radi tega nujno rabimo viojili tr- stav- Vcl"ke daj še zanemarjala vprašanja u godnejših zve z z notranjostjo. • V zadnjih desetletjih preteklega stoletja je južna železniea ven-darje prenovila svoje tarife in tu di državne železnice so se ozirale čimdalje bolj na Trst. Vlada je pa tudi spoznala zasluge Lloyda za razvoj trgovine in mu je podporami prišla na pomoč. A vsemu temu je manjkalo si stema, vsaka naredba je bila zase in se ni ozirala na celoto, — Trst si ni mogel pr boriti onega mesta med svetovnimi pristanišči. ki mu gre. Predolge dolžine železniške črte niso mogli premagati s tarifi. Trst je moral gleda ti, kako težijo najbogatejše pokrajine in države k drug m pri staniščem in kako je Ogrska ves svoi promet osredotočila na Re ki... Klic po drugi zvezi Avstrije ' Trstom je bil veduo glasnejši. — Saj so ves druge naše železnic« gledale drugam, proti Benetkom Genovi in Anversu, in ona če/ Brenner, čez Arlberg in čez Pon-tabelj. Zlasti Genova je postajala vedno bolj nevarna. Ugodne tudi niso bile razmere v pristanišču samem, premajhne je postalo za rastoči promet. Sicer so zgradili skladišča, a to šf ni dosti. Gospodarske razmere zaledja so pa zahtevala opustitev prostega pristanišča. Koncem 19. in v začetku 20 stoletja šele so se izpolnili glavni upi Trsta. Sicer je moral žrtvovati pravice prostega pristanišča a že od leta 1880. sem so mu zagotovili ugodnosti v carini, začeli so podpirati graditev ladij; — leta 1908. so dovršili turško in bohinjsko železnico, začeli so gra diti novo pristanišče, ki bo po dovršitvi največje pristanišče Sredozemskega morja; to so gla-vin stebri nove gospodarske politike, ki meri na svetovni promet in na pomnožen je prometa po morju. m Uspehi so se takoj pokazali. V zadnjih letih pred vojno je Trst v splošnem že prebolel po-sled.ee prejšnjih grehov, novo življenje je klilo, tujski promefc je naraščal, novi svetovi so se seznanjali z imenom Trst, nastajala so nova podjetja in porajali so se najrazličnejši načrti, kako priti do novih zvez s svetovnim trgom. Najžalostnejšl pojav . avstrijskega gospodarstva, izseljevanje. je gospodarske rane vsaj deloma zacelil s tem, da je v vedno rastoči meri uporabljal domača tujega blaga iu prvi pomoček za lastni izvoz. - Moderno pristanišče iu lastna plovba najbolj zagotovi gospodarsko samostojnost in moč. je podlaga bogastva in blagostanja. V nadaljnem je šest .točk, ki pridejo v prihodujosti vpostev: 1. — Naloge pristanišč glede uvoza in skladišč: 2. — naloge pristanišča v službi izvoza in tranzita; 3. — naloga avstrijske plovbe in graditve ladij; 4. — važnost lastne plovbe in lastnega pristanišča v zagotovitev pomorske in gospodarske moč države; 5. — naloge Trsta v razmerji do Orijenta in do svetovnega pro meta : 6. — nenadomestljivost obah za zadovoljiv razvoj gospodar stva. Pirše B. L. James, posebni poročevalec "New York Times". -ooo- Marni, 18. julija. — Ravnokar so pred enim letom navaden klerk v pregledali gozdove južno od Mdiv. neki ameriški trgovini, skozi katere so Nemci napredovali] Tukaj je še ena zelo značiAna proti Amerikaneem v ponedeljek zgodba. Nek nemški stotnik je zjutraj in kjer so bili kmalu za- ujel nekega ameriškega korpora-tem pognani preko Marne. jla. Kapitan je poslal Amerikanca Častniki, ki so pregledovali r spremstvu dveh nemških voja-gozd, so mi povedali, da je v.goz-jkov preko Mame v malem čolnu, du ubitih več koc pot tisoč nem- kakoi*nili so sc Nemei posluževa-ških vojakov. Na nekaterih krajih,^ prekoračili reko Korpo- leže trupla na truplih po par cev- ral 'Pa ribati čolu ter ga l je v visoko. Nemci so zadobili Povrnil in odplaval nazaj na iume- \ iji dorvolj blaga, hi se iz zaledja v luko in s pomočjo i>oiiiorske trgovine v prekmurske pokrajine prevaža iu ako se v teli 1 rajih o-menjeno hlugo ne izmunju z novim blagom, ki ga rabijo v domačem zaledju. Zaledje imenujemo ono ozemlje v ozadju kake luke. ki na se vleče gospodarski proiatt. Velikost privlačnega ali trakcijske-ga ozemlju jc pač odvisna v prvi vrs-ti od oddaljenosti za pristani ščem ležečih f»okTajui od drugih pripravnih pi j^tani-č.. K privlačnemu zaledju Trsta in Reke n. pr. velikega dela Češke aie uioreino prištevati, ker cenejša zveza iz Češke v Hamburg po plovni, so-sebno za ekspoi-t pripravni I^abi prevelik tekmec železnicam, ki vodijo iz Češke k Jadratiskeuiu morju. Donava odteguje Trstu ni Reki ž.e manj p tekom o rs ko trgovine, ker >.e Donava izlivi dokaj isa-I»rto in N-stran ležeča Črno morje g«»\skih ša pobil nekega stražnika, mu odvzel puško tea* prisilil ostale stražnike, da so odložili orožje. Ko se jc to zgodilo, so začeli Amerikanci plavati nazaj. Poviatek bi bil srečen, če bi ue začeli Nemci s strojnimi puškami streljati nanje. Poročnika in enega vojaku >o ubili, ostali so si pa s plavanjem pod vodo rešili življenje. To pripovedujem >amo vsled te-»a, ker se ne da na drug način označiti duhu ameriškega borilea. Amerikanci niso tako izvežbani kot so izve/bani stari voj-i.ski veterani. toda boriti se ztujo. V vseli oz i rih so se izkazali, samo v umikanju ne. Nahajajo se v gozdovih, kjet so morda po dalj L-asa brez vode iu hrane, toda za to -sc ne brigajo, kajti vedo, po kaj so prišli na Francosko, — namreč pobijati Ne nice. Nemci so začeli prodirati skozi gozd v pondeljek ob treh iz jut raj. Ob devetih zvečer je bilo pa njihovo prodiranje že vstavljeno in Amerikanci so jih gnali pred sebi* j. Pomisliti je treba, da ti vojaki še nikoli prej niso bili v bitki. Oni ne poznajo ipreveč pravil, poznajo pa prav dobro eno pravilo: "Bojuj se toliko ča*>a, dokler se moreš, potem pa še malo/' Cc govorim tako, kot govore na newycr-škem Broadway ti. moram reči: Igra. ki so jo vprizorili Amerikanci vzhodno od Chateau-Thierry, In z veseljem opazujemo, da se je novega prospeha vedno bolj o-prijemal slovanski kapital. Par številk moramo navesti, da vidimo razvoj Trtsa v zadnjih desetletjih. Leaa 1880. je znašal promet po 1. 1900. 19 in 73; 1. 1913. pa skoro — 33 iu 1802. Torej je uspeh gospodarske po- med tujih jezikov poleg italjau- je dobila smer proti ltaliji -V P1'n vi-sU pouccvatl se an- ]it:čno i„ vojaško naziranje je bi-glesi inu, v manjši men pa spniiskt i0 mofinejSe kakor „ospodarsko in portugalski jezik. Nemščina je Glavna proj?a je šla zač.etkom v pac jiosredovalni jezik v Podooav- Xabrežino in naprej proti Italijo. italjnnski se ne govori lo l»> ji. Trst jc dobiI samo stransko Italiji, temveč služi ta je/ik V iz- to Vsa Jru&a evropska pristan;. datni men za posredovanje v Le- £ča so pa inie|a tedaj že krasne morju nad 12 milijonov metrskih vanti. Anglež m pa v Juzrn in v zveze s svojim zaledjem (Hamburg atolov, vrednost 6589 milijouov Srednji Ameriki živeči, po =pau- Jia pr direktno zvezo s Češko ) kron; sko govoreči belokožei ter portu-J Veiiko predolga železniška zve-galsko govoreči Branlijaiici se pa za s Trstom in pa ogromni -ra-tujih jezikov ne nee nidi, doeiui divni stroški, nastali vsled neu; imamo uu Jugoslovani velik talent godnih naravnih razmer, so se za- Htike zadnjih let opaziti zlasti v za jezike. čeli izražati v visokih tarifih _ primerjanju med I. 1900. in 1913 Sedaj imamo posebno mi Slo- Vsako tekmovanje Trsta z drugi- To leto je zadnje leto, ki ga lah-venci premalo trgovskih šol, a viš- mi pristanišči je bilo silno otež- ko navedemo. 1. 1914. je bila že jih trgovskih sploh nimamo, lir- kočeno. Tudi iz najbližnjega za- vojaka. vati imajo v banovini štiri trgov- iedja Trsta je šlo blago še pred Promet po železnici je pa zna-ske akademije, m >icer v Sušaku nedavnim časom raje v Stetin, v šal leta 1880. niti 10 milijonov pn Iteki. v Zagreb i, v Osjeku in Bremen, Hamburg. Rotterdam in stotov v vrednosti 545 milijonov . .. ,v. Zeraujjiu' T li in Hei-eego- Anvers, kakor pa v Trst, tarifi kron, leta 1900. 16 in 684, leta pa ter je Jadransko morje ze piebli- vmi je devet trgov kili šol. v Dal- so bili previsoki 1913 _°7 in 1660 zu podonavski prometni črti.(niaeiji pa štejemo avoje nižijih. hc Kljub temu pa jc narava pola-* Zopet isti pojav, zlasti pri vre-Plovstvo po Donavi in Ixibi zelo aicer dvorazrednih trgo^kih goma zmagala. dnosti, znamenje, da so železni-trp., ker ta dva veletoka precej,namreč v Splitu in v Dubrovniku^ Kanal skozi ožino Sues 1869 je «e prevzele izvoz drugih izdelkov, spreminjata vi^uio vode m ker »ta(V Trstu samem je si«-er dvoje ita------- ki »o šli prej druga pota podjetja. Obrt je cvetela, v Trži-'f s,rol'.^podarskeg. L L zgradili velikanske ladjo''" udejsvovajija, k ii- . , i i , rr, 1"U ne more odreci nobena dr- delnice, vse je kazalo, da bo Trsi u kmalu tam, kjer mora biti. Kočevska duhovščina in jugoslovanska deklaracija. Kočevska duhovščina — 13 po števftu — se je izjavila v imenu 18.000 Kočevarjev proti jugoslovanski deklaraciji. Grof Thun je odšel iz Dalmacije. Iz Zadra poročajo, da je odšel dalmatinski deželni podnamestnik ?rof Thuu iz Dalmacije. Arziok odhoda ni samo iz sedanjega časa. - _ " • i Boljševizem straši. Poslanee Fenves je v odrski poslanski z boni i.-i grajati delovanje prvega Wekerlovega kabineta, ki da ni izpolnil ne svojih demokratičnih ne socijaluopolttienih obljub. Posebno je prijemal eenzuro. 01 .. ... ..... . . . , , , . -----.Odgovarjal je justioni minister pozimi dolgo zamrznjena. Skoro Ijanskih višjih trgovskih sol, a le obrazbo. Slednje pa more ptido-1 Pa je prala — vojska in uit od- Vazsonyi ter naglasil, da je treba vsa Avstrija tvori tedaj zaledje ena zasebna dvorazrodna trgovska biti le na višjih trgovskih šolah rezala. — v četrtem vojnem letu, ko se vsak Irsta in Reke. \ sled vediio bolj se šola s slovenskim učotim jezikom, za trgovino, kakor n. pr. na eks- --dan pojavljajo nevarni izrastki razvijajo« ega nai-odnega gcapo- Tudi v Ljubl.ia.ni se nahaja sloven- portni akademiji ali iui raznih \i- Vsakdo je sedaj prepričan, da ruskega boljševizma, ohraniti go-darstva m vsled vch1ik> bolj jiara-'ska dvorazretlna trgovska wila. Ti w>kih tnro\-sldlt «mJ«1. ™^|tovo kontrolo. zava, ki hoče živeti. ("Slovenec" 8. febr.) IZ AVSTfiO-OGRSKE. Vsakdo je sedaj prepričan, da MB PH^PI _ „ ------------mora obstajati tesna zveza med ^čajoče civilizacije v tej državi bo dve slovenski nižji trgovski šoli Mora se torej delati na to, da se gospodarstvom notranjosti in pa tudi prekomorski promet :eh dveh sta za lokalno trgovino nedvomno kakorhdtro mogoče ustanovi v Tr- potrebami in pogoji obale, v na-luk vedno bolj naraščal zelo velikega pomena, za preko- sta trgovska akademija s feloven- šem slučaju torej Trsta. Veliko 4. Končno jc velikega pomena morsko trgovino pa ne zadoščata- sko-hrvat^ko-srbskim učnim jezi- pristanišče je neobhodno potreb Poroča se, da je Kekrops, prvi kralj Atike, leta 1554 pred Kri-stem uvedel zakon med možkim in žensko za eelo življenje v sprem-istvn gotovih eerimonij, ki so .bile prejemanje /obvezne in slovesnega značaja. grozne izgube tedaj, ko so se hoteli umakniti pred našimi strojnimi puškami. Površno preračunalo, so imeli Nemci več kot "JO,000 izgub.ni Skoraj cela slavna nemška 10 dražna divizija je bila prekoračila reko Marno. Amerikanci so jo p» pognali nazaj in le malo njenih rojakov se je varno vrnilo. 1'jeti lemški vojaki, ki so pripadali še-eti grenadirski diviziji, su izjavili, la je bil v gozdu popolnoma uu»-•en en bataljon, od nekega drugega bataljona je pa ostala samo ?ua stotnija. Odkar so naše čete pregnale Nemce preko Marne. s-d sovražnik več drznil prekoračiti reke. Zelo značilna .je izjava S"i aiuta F. J. Brownu. Ko so Nemei ua->adli. je Bro^vji poveljev;«l oddelku enajstih mož. liili so dobro kriti pred nemškim obstreljevanjem in ko je prišel sovražnik v iližmo. so mu dovolili iii mimo -»ebe. Ra\"no je hotel nameriti svojo strojno puško, ko sc j.' približalo ši1 kakih sto Nemcev. Zatem je naročil svojim možem, naj se litro poskrijejo. Tudi sata se je a avtomatično puško. Sklenila sta toliko časa pobijati .Venice, dokler ne bosta sama ubi ia. Ležala sta v skrivališču, mimo taterega ^o vedno hodili Nemei v velikem številu. Bro^mu se je zde-o. da imajo s seboj dve strojni v-iški ter sldenil ju je zapleniti. \o sta se pomikala naprej, je :rogla zadela stotnika. Brown je *atem pobil nekega nemškega vo-:aka s puško ua tla. Kmalu zatem •.e je ses-tal z nekim ameriškim * or po raloin in s svojimi enajstimi nožmi, ki so vsi zasledovali Nemce. Kar je napravilo teh trinajst jr iineJa »boren uspeh. \ meri kancev, ne bo nikoli pozab- Pa še ena značilna st-var : Fran-•jctio. (.0zi so na čast atneriškii« moriia- Nekaj Nonccv je najbrže še o- riškim četam prekrstili ime Bois ••talo v zakopih s strojnimi puška- Tielleau v Bois de la Brigade des ni, ker so dobili naročilo, naj pre- Marines. prečijo kak slučajen protinapad, j ———--- Brown je razpostavil svojih 11' Zaplenjeno carjevo premoženje. nož ob nemški poziciji v dvanaj-J - >tih direkcijah. On se je postavil Amsterdam, Nizozemsko. 21. ju-sredino, da je imel zakop ra\ no Ii ja. — Kakor pravi nek«i moskov. »red seboj. Na njegovo znamenje sko poročilo, je bila zaplenjeua :o začeli tovariši streljati z na- lastnina v bšega ruskeg« ear vadnimi, uu pa s svojo avtomati«*- ja. njegove žene, otrok in matere no puško. . ter vseh velikih knezov. V tem s« Izjavil je, da ne ve, koliko Nem- zapopadene tudi vloge v raznih •ev je uslrtil, toda streljt:I ie to- bankah v inozemstvu. Tozadevni iko časa. dokler ni postala nje- odlok jc izdala boljševiška vlada ;ova puška tako vr>ča, ua jc iii 17 julija. mogel več držat-i v roki. | Pri poročilu o carjevi smrti piše Nemci so mislili da jih napadd Bjedneta: vohUo Število vojakov in so vsled 4*Na povelje narodovega revo-ega sklenili vdati se. Nek nemški Iucijonaniega sveta je krvoželjni uajor je stopil iz zakopa. zuu-el car srečno umrl. Živela rdeča stra-mahati rokami ter kričati "Ka- liovlada:*" merad!" i __ Brown je poklica! dv; tovariša ter se ž njima odpravil k majorju. Za njimi jih jc prišlo ostalih deset, ki so razorožili Nemce. Brown ne ve aiatančne^a števila, da jih je bilo več kot sto. Operacije v Albaniji Milan, Italija. 21. julija. — Zud- ve pa, nja poročila poročevalcev, ki s«* Jsledrlt zavezniškemu prodiranju v Zate ni^e je odpravila -procesija Albanijo povdarjajo veliki pomen /. Browriom in koiporalom ir.i če- avstrijskega poraza ter trdijo, da lu in z enajstimi Amerikanci v o-',je avstrijski načrt dobil fatalen zadju proti ameriškim črtam. To- udaree. Značilno je tudi. da je al-Ja to ni bila prijetna pot. Naha- bansko prebivalstvo v veliki me-jali so se za nemškim napredova- ri podpiralo zavezniško prodiranjem ter so imeli iti po prostoru, nje ter je jasno kazalo svoje ogor-kjer so se borili Nemci z Ameri- čenje in mržnjo nad Avstrijo in Kanci. Na poti skozi gozd je veti- nadvsem. kar je avstrijskega, ko Nemeev videlo napredujočo j Padec Berata je velikega pome-kolono z Brownom in konporalom na: korakanje italjanskih čet pro. na čelu. Vsak Nemec, ki jih jc vi-|ti temu mestu pa je zahtevalo nad* del, se jim je vdal. Broun je pe- človeške napore, ker so pota tako Ijal te ljudi na prostor, kjer je slaba. Navzlic temu pa na 30 ki-bila prodrta Črta neinškegi. nnpre-' lometrov dolgi poti. katero so dovanja. Ko so bili v neposredni prehodili v enem dnevu, ni bil pu-bližini ameriških črt. jih je Nemec ščen zadej niti en vojak, presenetil z zastornim ognjeni. Pri1 ', tej priliki so pa1 r.T..tS XVRODA. 23. JTL. ifllg.- Iz nedavne preteklosti Spiral: J. 8., Ljubljana. -o- časih po' itosii hi težkih ho- "Tudi tu j FRANCOSKI IN AMERIŠKI VIIOKI ČASTNIKI V RAZGOVORU »iJ kaj ne. paid K&sad nagovorim pi ijateija. prijatelj, tu so zužgali lest i, ki jih po vzročujo suvo\e /u paša nanje okoliščine, je sJauak sj>o " Nc »lak spomni. spcmiu iz prošiih dni. Srbi." i pa naj je tudi težka njegova \>«-| "Kako toSaj ste mi povedali, biiin. Duša hiti kakor skozi divje da je srbska vojska vojska na-j pragozd«' noči t-r išče p« ti. i>č- sproti vašemu prebivalstvu jako sehiea. !:i greje. Sohiea. 'ili na tem potu umrli na koleri.' da i«- sam na svetu. Tudi v časih ! A med njimi je bilo tudi lakih, ki * bob-ti. Živeti -.e pravi razumeti ' jim je sree še bilo. polumrt\ih. na-■-vojega bližnjega. Primerjaj svo-j videzno mrtvih. In potem — po-1 tein so hišo zažgali, da vsi* skuj m j zgori ter se prepreči nadaljno šir-J jenjc te strašne kuge. .M-d temi1 i/, teh krvavih spominov'.ddovi. poglejte. >«» so pekli ži\ i -se poraja novi človek, stvor j ljudje.. . Tudi jaz sem vojnik'J grobe realnosti a še vedno s sr-j nadaljuje prijatelj 1'raučiškaJi. za-l cen. in du^o. j mišljen v spomine. ko je na čelu I Hotel l.i i-.it; vh svoje težke (."»< M J mož še>t mesecev četo val p««' spoi :in«* adn.uh let. da jih nikdar albanskih gorah proti Es^ad paši J ne '.i po/.abil. Najraje premišljam j "tudi j;./ vin vojak. a kit vidim i «> < nigori in Albaniji, o krajih, take strahote. nc mi upirata srce' kjer s«, •,«■ odigrale velik«* traur-*- i»• duša ter preklinjata vse ti-.ie. i «1 je o onem. . i , . - ^ o Iju- j«' i - * r I i z bolestmi svojega bližnjega. brata v Kristusu I/ najnovejše evropske zgodovine ;o težko pričakovali in katerega jo se Nemci bali. namreč trenutek . vdeležbe ameriških čet. Francoski častniki javno j,o-, nosno ."priznavajo, ila bi Francozi. še vedno izdelujemo in prodajamo BOLGARSKI KRVNI CA4 sami, brez pomoči Amerikancev | Ta zeliščni zdravilni «*-aj je nikdar ne napravili tega, kar so,110**" v ^nrtja, i«okrite^a jezika, boiuega želotlea. težki sapi, slabega razpoloženja po jeni I, slabosti, omotice, zaspanosti, kolobarjev okoli napravili. Sile Združenih držav so velik odločujoč faktor, katerega je začel sovražnik v polni meri vpo-t št e vat i. Zavezniki bodo najbrže meseca oktobra uvedli svojo veliko in splošno ofenzivo. te bo pa sedanje napredovanje šlo tako naprej, je bodo uvedli še prej. Do meseca oktobra bo pa prišlo v Francijo še na tisoče in tisoč« ameriških vojakov, tako da bo zavezniška sila popolna iu bo kos svojemu nasprotniku. o»-i, vodenega pogleda. S tem napravimo, da Jetra delujejo, tla C-reva pravilno delujejo in Imamo IR«j«olui tek, olajša želodec iti sapo, odstranjen* bodo izpuščaji, koža bo gladka. barva bo jasna in lepa. To je najboljše svetovno zdravilo za družino. Škatlja. ki za«lostuje za celo ilruži-no za celili |K?t mesecev, stane po pošti $l.li»: Sest škatelj i«o pošti So.lS. To-Siljumo i«o sprejemu zneska, ali pa po C. O. 1». Ako želite pošiljatev zavarovano Ijite lOe. več. Naslov: Marvel Products Co.. 9 Marvel Bid., Pittsburgh, Pa. Nemčija in nje dobava živil Slike z zapadnega bojišča :al. ai -eni videl in sli- , ki ne jmslušajo Kristusovega na-i "ii'iii. o čtnier se ni še niiio-.uka o braist\u. o enakosti. to j isab« iu premišljalo. jbezni do bližnjega... Sam sem P. r slik i;i podatkov, ki jih tu pokopal srbskega vojaka, trgoxca Pise Walter Duranty. -ooo- na v; tla i tem V Z ameriškimi armadami v Fran-• bilo tako temeljito, da je ostal jam. sem napisal iz ;jotr« be.1 po poklicu. ki j«' od lakote — o- ciji, julija. — Danes popoldne samo en most preko reke popol-!i bo samemu lažje iu Ua a1 oprostite, da tako rečeni — crknil »eni bil na višinah pri Marni in nema nepoškodovan. Vsi ostali so t remišlja. j na c«sti kakor pes. Na^ii >mo ga sicer med Fossj in ilezv, kjer so'bili bodisi deloma, bodisi popol- ir:<>.««te evropske vojne ki »teu njenega or.-Ko poti; kazal je Amerikanei dne 15. julija prepre- lioma razbiti. tlačijo vas in no ne .1* >0 Se svoj čas bele zobe. a ne-d zobmi je držal ti- čiii Nemcem prehod preko reke. ncKaiio /edinde pt 1 pečinami Cr- sočal . 1'mil je tako mgaječ se ce-1 Do današnjega dne se je pa negore. n'«>!i donia'-c<»n Skadrske- b-mu svetli... A mene j«' bolelo, sreča popolnoma obrnila. Sedaj ga jtv.era, j m m l glasovitim Tarabo- d;i so med mojimi Albanci še ved- napada na severnem bregu reke sem. tib Uttjani in F .'rini t » al-' u«« i ako dnje-:'judje. jgati .. .Mi ni bil tudi on naš brat Kristusu del srbske vojske in prebi Položaj eer. ki so .-e nahajale na južnem bregu, je postajal vedno bolj nevaren brez ozira na -Manginove operacije na njihovi motnio. Vsekakor— zanimivo po-jvaUua. M s« je nap««til j>rek<; to\anje- Oanskih gora v Dr sur««vi. tako nečloveški zavezniška infanterija. Ne napa-jdesni strani v ozadjn. tla mu niso hoteli po,na- da samo na eni točki, pač pa da/; Preko Marne niso mogli spra- naprej na levi iu na desnijviti Jlhi svojih ]ahkijl ^skih t(H |strani- J pov, nii munieije in drugih po- Obiskal sem ameriško baterijo ! trebščin. tu. I •la ki strelja neprestano v desno ki i orn \ Orač, se inoralh« umikajoče se nemške armade. Pred trojnim močnim sovražni- v glavnem boi iti s težkoč.Mni poiiJ Mlad stotiiiK. rodom iz New kon«: Avstrijci is« Nemci na eni Drugače -<> jim šli pristaši Essad Vorka. ki ^c jc izobrazil strani. pred iiolgari \ boku i.i pa>e nekolik«« na r«*ke. Z i ►j ua opazovalno točko, odko- Klalo število čet je ostalo v bojni t der sem zamogel videti nemške M a a bi krili umikanje svojih n.- r »rail ««kr«j» i«ito ^■»atier. a na l.egu iz Skadia je pozicije na na>j|)rotiiem bregu. Ija Moiuistirja st«iige ii: Ohri-jpožtrai in uničil mnogo krajev seda. odli v beg zadnjo stra-. l;i steje 4—o okolici Chateau Thierry. Vojaki žo. ki se je obupno vstavljala. j< so svojo nalogo izbomo rešili. j pokrival vso dolino velik oblak — Upam, da niste preveč n«*r- dima. vozni, — mi je rekel stotnik, ko' Naši ljudje so se izvanrednt mi je razkazoval fronto. — Ži- hrabro obnašali. Naši artih-risti s«" vih Frieov sicer ni več tukaj oko-j streljali dvainsedemdeset ur ne- j Ostanki osmih napadalnih »livi-|zi j, ki so se borile med St. A gnan iai Montvoisin. so obupali Ko je je izobrazil v ^est-|padla v pet(.i- na zemljo, j. . uano je. pomtski akademiji, me je peljal j biIo izdauo povelje za umikanje za li-btoiii. se je srbska vojska v da j«' Lssad pasa skupaj s srbski- sebi ' r.-tln umikala pi dfUM-eucm načr-^ni in či-uo^orsiumi četami hranil tier sem zainogel videti :ka«.ler. a na l.e-u iz skati.a ie :>o,i,ii.. «» — jtovarišev. Te čete so dobile pove. Njegova četa je šele malo časa Ji je. ostati v svojih pozicijah d< j\ ognju. V bojno črto je prišla konca, to se pravi tako dolgo, do-a. Je P° l"ed par tedni, zatem, ko sc. je kler ne pade zadnji mož. , - . ...... . .. . , , Jn ■ vežbala nekaj časa zaeno s Iran-! Iiesnici na ljubo se mora postojanke na /.eh-zuiski progi Sv. Ivana .Meduanskega tnipolo proti Stdunu. a - tem tudi na1 val k ententi (zaveznikom tudi r- l>jt d.ieuj«-, liiiolj. Ohrid in S; ru- "i iioifoi s1 .i kralj Nikolaj. Srl.«-i a vojaka si jc v obupni' Na ladje so se vkrcali v.-; Srbi-bori-i skošala prebiti p.;t a zaman.Sv. Ivanu .Mt duanskeu!. <«i- ;e pomoei ni bilo. Preesttda ji!kia-ni lir i in mestu, je edina not. da - ■ skupno - svo-: ribiških k«»č. v Draču in Valoni. jim civilnim prebivalstvom uiuak- j Vojsko so v t^kmiem prepeljali na ne pre!,o Alba li.ie na Jadransko,Kri", civilno pre iivaist.v«» na \ Pa nun jc. In to v trt h smertdi: « n del lijo. na Korziko n Kraiicoskti. Kn preko i 'rneuore v S kader. L ješ bi vojske iu prebivalstv.i se je Sv. Iv:W, Meduanski drugi del ob'izkrcal v francoskih scverno-afr.-'j;, toda njihovi topovi so nepre-' prestano. Sovražnik nas je pre ontjah. v Al/iru m run.su.Llano v akciji. Kljub vsemu gr-5-neto dobro vpošteval kajti Li- Crnia-ori v SKau^r m tretji deljsiuuko pr« i.o alliaiiskih uiaionc nepreliotl-i < > tem tlelu srbske vojsk«, nih gora \ Orač. i bivalsi vu se je '\etielo. «la ' ,1 j.------ . -----■•,)•- h' '"' i:f uumu i jiusicuil, I\«l,Jll V in_Pn'";meuju iu obstreljevanju smatra! deljek zjutraj je bil namer b'i'°,mo današnji dan za miren dan i.rozote lega be._.., s«. nep«p|.isue |«b'Jgi hm le/ki plovbi izkrcal na"pf> u[ aič v primeri s pondelj Lakota, kužne bolezni. s0vražiio-i i Polotoku Kap ilabif kjer so jili | kom. torkom in sredo, tam .ajMijcra prebivalstva — vse '"^li nalezljiv ii, bolezni piidržaiij Francoski tolmač, ki smo ea to bo v zgodovini polnilo naj-jv karanteni. V 1'uuisu s, je vsta- imo!i seboj, je rekel, da izza Ver-strašuejše strani. inovilo poveljstvo srbskih čet: duna ni bilo še nikdar tako stra- * , * josn«,v::li so tudi pod astnhšKe šole.Uno Ubogi revež, drugo noe je Srbska vla«.!a je uredile svoj s*-j|,j| ^e mrtev. le>. Mi« otoku Krtu H ortu-. | K(> je stotnik govoril te bese- Kli«. je gotovo. Po v--h kaisi ;,],, |(. „;tpoj razimiel. kaj- po v>eh strahot ali, p.n-a-j jc b;lo groza. Izstrelki so padali Na pot-.« i t P^dgorice v Si tih obali Škatlislcega jezera, na ponosnem belcu mladi jezdi . - . . . ,TbTki|strofa!.. c.xstnik. (>la\a se niii je nagnila, tc! Udi. stratlanju — bodo Srbi živeli. • ion upogiba. (Jrudi tra la-jv:;i : i; t -i 1 7 .. 7 Njihova zivljenska sila je izredna >la. I:i heh.-c. kakor In \ etbd za • . • «.. . ■ i • • ni uvoma. «la bfKio v zgodovini sveta zavKoiuali ]>osei»no kurijozi- tetuo mesto. Madžari se pritožujejo muke svojega gospodarju, koraka polagouiia. Nitsaimti pride ž« ua z malo košaro na hrb'u, v njej nekoliko čniega kruha. ' Žena. prodaj mi hleb. ako p«.»-znaš Loyal " "Koliko mi daš zanj?"' "Ne vprašaj! Tu imaš desc-tak," "Nak brate, premalo je. Madžarski listi se pritožujejo, ke: Vzemi -toiak' nravi i-a.-tnik;je bilo žrtvovanih mnogo Madza-ovcscljen, ker upa priti do kruha.jrov ob Pijavi. — Cehi so šli nev A ženska se >«* ne gane. strašeno V smrt. " Ve4 kaj 1 Dam ti dva hleba, a j __ »i mi daš svoj. ga belca \ pravi, Bern< ju]jja _ ^ ženska ;n pokaže s.oje ]»oiilepncj,Uar>ki ,Uti neprestano objavlja- IV,-.o je bdo častniku bičiti še,k(|V - ^ |md|1 ob pyavi tep tul svojega zvestega tovariša. Pa vendar - lakote je skoro umira! in pogled mu j.- bil meglen. Nikdar v življenju ni s. težjim sivem [bridko pr tožujejo. ker >■«• je žr- ]tv«»valo mnogo Madžarov. Ob skadrski «-csti proti Ljt*»u. se bolj ««b poli iz Ljoš;i v Milote neposredni bližini sovražne infan-terije. \* tej pozk-iji je opravljal tlelo nek naš poročnik. Rečem vam, da ?je le malo takih junakov kot je Pred kratkim, ko je bilo ujetihjnn rJOO Cehov, ki so Osem konj so ustrelili pod njim toda fant je po čudežnem načinu (..... Med točo krogel je nepresta- ... i » ; i ,m'j pripadali no jahajoč prinašal poročila razjahal svt.jega mdcKa bu«-a avsi rij^k, arma n. n; i>riš«d krvnik 1 ^ ' " go sedaj. Dal ga je za d' .: hleba /ato jlH >u w,j p0!ltrcljeuii v svo. jih zadujih pismih, katere jim je bilo dovtdjeno pisati domov, i/.-i-aža,f«> svoj ponos na«l usodo, k: jim je oilbičeua. \'sa poročila pra- pon ur nas pet svojih baterij. Vsled sil-ae«ra obstreljevanja smo bili prisiljeni pomakniti se nekoliko na desno. Pa tudi v torek, ko smo se nahajali že v uovih pozVijah. jc bilo precej hudo. Nad nami se je pojavil nek nemški opazovalni zrakoplov ter začel metati bom be v našo črto. Rečem vam, da nam je precej trdla predla. Pre eej škode.nam je napravil, toda naši topovi vseeno ni>o vtihnili. Za bodoče se boni bolj pr'pra-vil na tak slučaj. Najve«*ja potrt ba v vojni so dovolj globoki jarki in zakopi. S francoskimi armadami v ramo bolj. Kot vidite, smo imeli j Franciji, 21. julija. — Dve ameri-nekaj zakopov in žic. toda varnost j ški armadi na levi strani franco-nih naprav ni n koli preveč. I)«'-|ske Črte neprestano napredujeta la. s katerim se tla ohraniti naj \merikanci so zavzeli Chateau stotine življenj. ne sme zane- j Thierry. marjati. j Nemci si na vse načine prizade- — jTo je bila naša naprej poti vajo napredovati na svojem de. snjena opaz««valna pozicija. — jc snem krilu protPMauginovi arma-i^ ke!. k«* sva dospela tlo konca.di, na levein krilu pa jugozapa«! gozda nad reko. — V začetku no od Rlieimsa. kjer se nahajaj«) smo pa imeli eno še bolj naprej v angleške divizijo. Po šest dni trajajočih bojih jc bila nemška ofenziva popolnomi* zlomljena in izjalovljena. Zavezniška, v prvi vr^ti francoska proti ofenziva, je bila otvor-jena z briljantuim uspehom. Pet<» poglavje v knjigi zadnjih teinških ofenziv jc končano. komaj par sto jardov vstran. — Vidite, to so telefonske žice - j«' nadaljeval moj spreinljeva lee, — toda sovražni izstrelki soj jih raztrgali na kosce. Za priho tinje s,, moramo malo bolj pre-' skrbeti. Pa tudi zakopati se ino-j i/ Lješa v Sv. Ivan M -duanski vjjo. da so šli v smrt mirno b«»š vitle! »r««tM«ve -jhskih vojakov Majhne gmuile. ali lx»lje nametan kup zemlje z ntaliui križem in «ii- ui ve- nelo. in Avstrijski general, ki poveljuje v Premislil, je izda! tnlredbo. v rilskim napisom. To st. žrtve bede. kateri se zgraža nail umazanimi i žrtve lakote iu strašne kolere. t raztrganimi S prijateljem, atboinckini tra ' p0 mestu in n j«-vetrn, ki je bil svoje nauke do- j kažejo nikakega spoštovanja do vršil v Uo-siii. greva mimo neke svojih častnikov, katerim niti ne visi. Med hišami opazim pogori-| salu tirajo. Poveljnik je zagrozil ščer zgorela hiša. Fz majavih zi da jim bo prepovedal hoditi na ee .. . . _ , ■ - - nek francoski častnik, da se je <1w strle predale zacmele grede, slo, ak0 se bodo te razmere nada j začel sovražnik umikati. Delo za-Tuzna slika. 'ljevale. ^ 'vezniških tonov in aPronlaT,ov « ostal ne poš koti o van. Šele nekega dne opoldne ga je zadela krogla v rame. Pa še tedaj ni hotel odnehati. Rekel je. da se hoče boriti naprej, česar mu pa nismo' dovolili. Peti poskus, ki se je izvšil v pondeljek, je bil v marsičem po doben poskusom, ki so jili napravili Nemci dne 21. marca. Kakih 50 divizij, sestavi,, nih ;z izbranih napadalnih čet. se je posluževalo d ven novih taktik ter Rana je bila precej globoka, to-1 napadalo v dveh velikih sektorjih da ne smrno nevarna. N [vzhodno in zapadno od Rheimsa. Fant j«- opravljal nepreeenlji-. Napad je bil zavstavljen že j vo delo. Z njegovim posredova-! vi dan, zlomljen pa drugi dan. K njem smo razdejali dva ponton- vojaki. ki poliajaj beračijo. Te. čete n» ska mostova, katera je bil postavil sovražnik preko reke. Eno uro prej me je informiral teau-Thierrv. f Ozemlje, ki so ga osvojili se na-baja med Vilers Cotterrets goz- NemSki ual,>(l NJlie pričakovati dom m planoto pn Soissons-Che- zai5asI10 olajSanje v težkem po- ložaju živil vsled nove letine, katero se spravlja sedaj >pod streho. Vsled neugodnega vremena bo ta letina kaj pičla. Neizmerno je znamenj, ki kažejo, da jc bila doba- Navdušenje v Parizu Francosko glavno mesto proslavlja zavezniško zmago. — Amerikanei so zelo veliko pripomogli. druge pridelke. Tudi pridelek pše-niee bo kazal vel,k primanjkljaj. Pridelek v Avstriji jc bil na isti način uničen od slane. Iz obeh dežel se poroča, da je pričakovati izvanredno slabo letino glede vseh ^tvari. Skoro ravno tak pa je položaj v vseli nevtralnih deželah, i/ katerih je pričakovala Nemčija pomoči. Rumunski pridelek bo znašal le eno petindvajsetim* povprečnega letnega pridelka. Romunska pše-niča ne bo zadostovala niti za eno desetino domačega prebivalstva Stil. Par.z, 22. julija. — V Parizu vlada silno navdušenje. Izza onih !ni. ki so sledili Joffrovi zmagi pri Marni. ni francosko glavno mesto še nikdar tako prisrčno nazdravljajo zavezniškim armadam >a boj.šču. Prebivalstvo je bilo pripravljeno na padec Rheimsa. Sedaj pa ni ostal samo Rheiins, pač pa se j" razvilo krog tega mesta bo-j vanje, ki je začetek velikanske /.avozniške ofenzive. Navdušenje je pa še povečalo dejstvo, da pošlje Amerika mail, več kot na stotisoče vojakov v Francijo ter za biljone dolarjev vojuega materjala in potrebščin. Amerikanei so dokazali. «la sc znajo boriti. 'i:;:jo borili v. najboljšimi nemškimi «liv'zijami ter premagati m. .j bolj še nemške divizije, katere posial kajzer proti njim. tej za\«-sti je dospel navdušeni.* do svojega viška. Se nik r„ kjer zbir inaterjal, potre-mesecev. Doseclaj smo bilijj„.u za nadaljnje proučavanje, ka-Amerikanci. Zadovolj- pri rešenju te naloge uspešni, da-: „;it.je b«> obiskal posamezne siravno le z veliko mIo. |naae kolonije, da prouči ua licu — Ko se bo enkrat prekoračilo j mesta razmere mer našimi roja-ta most v tekočem letu, bodo za-j ki. Rodom je iz Splite v Dalma-, loge živi] kljub vsemu neprimer- i poročilih iz Švice se glasi.1_-___— ne. V tla ui bilo v petih tetinih po sre«li ajirilu v Nemčiji nobenega dežja, izvzemši južno-zaipadni tlel. Suši iu neprimerni vročini j« sledila v , prvem tednu meseca junija slana ki je uničila tretino pridelka krom pirja ter zelo poškodovala tudi ■ TUESDAY O.T. HSAL ^HEATLESS * * I KO BUEA3. vnATKEKJt. [MB iH BUAUAtT umf OMniNIM. %1I£AT WS.S. WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT l^ojak:!! temu je največ pripomogel gene-J Kupujte vojno-varčevalne znamke! Nikjer na sveiu ne morete boljše, bolj varno in bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Ce ste bIu-čajno v denarni zadregi, lphko vojno-varcevalno znamko vsak liip izmenjate. S kupovanjem teh znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti. > Vojiio-varčevahia znamka stane za mesec julij $4.18. Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite jih lahko na vsaki pošti ter pri glavnih in podrejenih agentih. , Ce se vam zdi bolj primerno, pa lahko tudi nam pišete, in mi Vam jih bomo preskrbeli. UREDNIŠTVO "GLAS NARODA". lira. al Gonraud ju izvanredna brost kampanjske armade. V treh dneh so vjeli zvezniki •Ivajset tisoč Nemcev, zaplenili 400 topov ter ogromno množino vezniških topov in aeroplanov je vojnega materjala. i C. hA S NARODA, 23. JIL. 1918. - Zapisnik seje 'Ilirije", podružnice 23, SNZ. v New Torku Jhi U. julija /večer ob b. uri.ga postopanja. vr»i!.- je prva redna mesečna j Predsednik iUU pojasni, da to sej;, mnvvorške podružnice .S. X. ni krivda odbora, pač pa on zvra-Z. Ta seja je bila tolike važnosti iča cel« krivdo na g. Tucičs • ' -.111:0 zu New York, temveč za » (i. Mue uii>li, da je ce] vs»e Slovence v Ameriki, da se iu!,u zdi potrebno, zapisnik t«* seje pr.ob' iti v "(jlas Naroda". — Op. ured.j . Sejo je otvoril predsednik podružnice. g. Ig. Hude in pozdravil navzoče, /la>ti iz Washingtona. 1>. ('.. došlega člana -Jugoslovanskega Odbora. l)r. Drugo Maru Š»Č. Tajnik prebere zapisnik zadnje v je. ki se v celoti odobri. Blagajnik poroča u Matiju bla-J, giijue. Tajnik prebere pisma. — Prvo pismo je bdo iz urada "Committee on Public Information" iz Wash-iugtona. ki nam je pisal v slovenščini < To raj ameriška vlada nam piše \ slovenščini, dunajska v nem ščini., tem pismu 11am sporoča vlada izjavo državnega tajnika l.atbsiuga, ki je še enkrat jasno i/javil, da zahteva vlada Združenih držav kot pogoj miru popol-uo osvobojen je vv h Slovanov u pod tevtonske neinško-avstrijsko-ogiske vlade. Vlada želi. da bi se naše društvo izjavilo, kaj misli o tej izjavi. Pismo se je .sprejelo na znanje z velikim navdušenjem, tig. Tr-čeku in Drašlarju »e je poverila naloga naj takoj sestavita resolu- cel odbor odgovoren za napako enega. (I. Cagram misli, da je bil s tem žaljen eel slovenski narod, da stvar ni malenkostna, da se mora pojasniti. ti. fvetkovič vprašuje, v katerem smislu deluje Jugoslovanski Odbor. "Bulletin", glasilo Jugoslovanskega Odbora v Londonu namreč prinaša v>e poiuo udanostnih izjav tega odbora srbskemu kra i ju. Kje je po tem demokrat izem (ilede wa.shington-.ke afere bi g. Tueič kot inteligenten mož. vendar moral vedeti, da to želi narod, želi torej vedeti, proti kateremu cilju vodi Jugoslovnski Odbor slovenski narod. J»r. Marušič odgovarja na vsa ta vpršanja: 1. Glede washing-tonu sta predložila slede-čo resolucijo: Newyorska podružnica S. N. Z. št v. 23, "Ilirija", se. iskreno zahvaljuje državnemu tajniku, Mr. Lansingu. ki je v imenu vlade Združenih držav s ponovno izjavo odstranil vse ilvome, da je Amerika, največja zagovornica demokracije in svobode, za popolno svobodo Jugoslovanov v njih lastni. neodvisni in demokratični državi. venski narod vodi 7 miljonov v boju za svobodo. Dr. Korošec je Slovence iti je predsednik Jugoslovanskega kluba in voditelj vsega gibanja med Jijgoslovani za a Voh odo. Vendar so Slovenci s svojim petjem dosegli velikanski usneh. Slovenski pevci so mnogo pripomogli. da je vsa slavuost tako sijajno potekla. Dalje! Ne mislite na to malenkostno afero. Mislite raje na velikanski zgodovinski moment, ka- Slovenci, zbrani na seji S. N. Z. terega ste bili priča: Pomislite: podružnice "Ilirije". v New Yor Pred vsemi diugimi državami, ku. tine lo. julija 1 Ml8 izjavljajo j pred Francijo. Anglijo, — je šla da bodo, kakor doslej, tudi v bo-J Srbija, so š!i Jugoslovani! Pomiti oče. z vsemi silami in močmi brez-|slito, kaj to pomeni, voditi v Wash pogojno in lojalno podpirali via-1 ingtonu parado vseh narodov sve-do Združenih držav, bodisi naj ta. 33 narodov jc bilo vdeleženih. bojnih pol jih, bodisi v industrijel- j Dalje pomislite, za kaj se je pri nih podjetjih, in s tem vršili svo jo dolžnost ter poskušali v mali uie ii povrniti vse ono, kar j'1 storila jji še vrši Amerika za nas in za druge male narode.'* Besedilo resoulcije se soglasij . potrdi. tej slavnosti šlo. Ne. da bi sj mi iskali časti, ne da bi se mi pokazal, i temveč bil je to zgodovinski dogodek, ko sc je na Kapitolu razvila naša zastava." sedaj še revolu-eijonarna zastava, ki naj gre od t ti domov v osvobojeno našo do- Drugo piMuo jf bilo od Liberty j niovrno. Zato pomislite, ali je res Loan Committee, ki pripravlja tu kak vzrok za razburjenje? za četrto posojilo .svobode. V tem pismu prosi ta odbor nasvetov* koga izmed Slovencev hi povabili v Jugoslovanski oddelek tega od- vojnega ministra Bakerja in več drugih najvplivnejši h oseb, ali pa našega domačega zbora. Zato je mislil, mi smo domači, se bomo že pomeniji, samo da zadovoljimo tuje. Pomislite, da je tudi gospa Backe rje v a radevolje odstopila od svojega "solo", ko smo dali. da ni več časa in ni užaljena. Dalje pomislite, kako velikanski je bil u>peh t. julija v Washing-tonu. Pomislite, da s,, z nami so-šno ime bi dali podružuici. — Na j delovali na jodličnejši krogi, da predlog Lr. A. Burgarja. se sklenelso bile naj odličnejše dame obleče jo imenovati "Ilirija", kar je bi-J ne kot Jugoslovan kc. da so poma- bora. Nasvetovalo se je: Very Rev. B. Snoja. M. Frauk Sakserja m Rev. K. Zakrajšeka. Pretlsedu k poroča, da je poslal telegram predsedniku Wilsouu, kakor je bilo sklenjeno zadnjič pri ustanovni seji in da je dobil laskavo priznanje. Obe brzojavki sta bili objavljeni v "Glas Naroda " \ Nato j;, začela debata, kak- Daljc. Cas za jirvo parado je bil potekel. (I Tncie je stal pred dilemo: ali naj opusti spev hčerk lahko vaša sladka zavest, kajti v ča-ih, katerih smo. je narodna disciplina največje vrednosti. / G. CvetkovLč me je vprašai glede politike Jugoslovanskega Odbora. Mi smo mnenja, da moremo doseči svobodo samo s sodelovanjem vseh faktorjev, celega Jugoslavja. Da. uii smo prepričanja. da lhoremo uspeh doseči samo po isti poti. po kateri hodijo naši rojaki doma. Tam pa vidite združene vse Slovence. Hrvate n. Srbi kot Srbi, tam nastopajo vsi narodni svet. ki votli vse te narode skupno kot en narod, in sicer tam ne nastopajo Slovenci kot Slovenci. Hrvatje kot' Hrvatje Srbi kot Srbi, tam anstopajo vsi kot Jugoslovani ji zahtevajo skup no, o državo. Zato mislimo, da je največji narodni zločin izklju čili enega izmed teh narodov. Oči tajo nam srbskega kralja. Srbski parlament je sad narodne volje! Kralja -i je narod izbral. Ako hočemo. da bode naša politika zdrava, moramo vzeti Srbe tako. ka-koršni so, moramo sprejeti srbsko kraljevino in s tako sodelovati. Zato mora biti naš program za svobodo tako narejen, tla ga more sprejeti kakor vsak Jugoslovan brez razlike verskega ali političnega prepričanja, tako tudi demokrat kakor Srb. ki veruje v kraljevino, ki ljubi svojega kralja. Zavreči srbskega kralja za sedaj bi pomenilo razdvojiti edinost srbskega naroda, pomenilo Severova zcir.v!-> v rj ^ •. zdravje v družinah Potne noge tiso samo neprijetno razočaranje. ampak so tudi zelo Škodljive zdravju. Potenje dela namreč noge boleče. da človek težko hodi; poleg tega pa dela potenj« nog tudi hud in zopern smrad, čemu bi si torej ne pomagali v tej zadevi, ko imate zato lepo priliko in hitro odpomeč? Kupite si Severa's Foot Powder (Severov Prašek za nqge). Umijte si noge vsako noč z gorko vodo. zjutraj si pa nadrgnite s terr. praškom po nogah, podplatih, petah in med prsti. Denite neke j tpga praška tudi v čevelj in v nogavico. Ta prašek je najboljše sredstvo za noge. če se v?.m potijo, Čo vas bolijo. srbijo, če so otekle in utrujene. Ta prašek dela. da so noge, čevlji in nogavice suhe. Prodaja se v vseh lekarnah. Cena 25 centov. •V. F bLVtnA CO CEDAR RAPIDS, IOWA Kaj je storil Egipt v vojni Dal je denar in ljudi ter stavil svojo eksistenco v nevarnost, da pri pomore k porazu Nemčije. se ni pustilo nikakith belih čet, ni-j ti onih ne, katere se je rahilo za mejno stražo proti Sudanu, kjer je imela Anglija opravka s plemenskimi spori. Zopeino zavzetje Da rf ur-j a. ki je bil skozi dolgo vrsto let trn v peti vlade in to radi prepirljivega značaja sultana Al: Dinarja, so vprizorile domače čete in edini belci, ki so bili zaposleni pri teiu, so bili starejši častniki, nekateri podčastniki in letalci, ki so spremljal; ekspedicijo ter vršili izvrstno tlelo. Tekom napadov 11a kana! ter tekom bojev v Senuzi na zapadni meji Egipta, je bilo v Egiptu opazki popolno odsotnost vsake agitacije iu vsakega nezadovoljstva med Egipčani. Naloga Anglije bi bila prav gotovo veliko bol j težka, če bi ne imela Anglija prednosti aktivne kooperacije pokojnega sultana Huseina, ki je že pred časom, ko je zasedel prestol deloval proti reakcionarnemu ele-uienu in ki jc prav do svoje smrti navdušeno podpiral angleške oblasti. Ne sme se pri tem pozabiti ministrskega predsednika Rush di paše. ki je 11a zmožen način in lojalno podpiral napore Anglije. Ce se pregleda seznam on Ji. ki no storili svoj del v sedanji vojni in sicer za zaveznike, se vidi. da je ostal Egipt pozabljen. Egiptu pa se to nikakor ne dopade. Egipt . • , 111 zadp\ oljen s tem. da bi se mu 01 narodno uelo dreti in ovirati i.,..,,:i , i ... . 111 r. kratilo slavo, kajti on je vendar da ga v nevarnost postaviti, bi značilo isto kakor razdeliti. Slovence v stare stranke klerikalce in liberalce. in ka.j to pomeni za sovražnika? Zmago! Da smo Jugoslovani toliko dosegli, gre v prvi vrst* zasluga srbskemu poslaniku Mi-hajloviču, ki je Jugoslovan z dušn in s telesom. — Druga zasluga gre pa složnem sodelovanju Jugoslovanskega Odbora z srbskim poslanstvom. Deliti to. bi bilo toliko kakor uničiti vse dosedanja uspehe. Zato treba v tem velikem času. da snio tudi mi veliki. Govor dr. Marušiča je naredil velik vtis na vse navzoče. Pi ed-sednik sc mu zahvali za tako jasno pojasnjen je celega položaja. M. P> ur gar vpraša dr. Maru&na, da bi pojasnil, l>aj je razlika med SNZ. in S. Ii. Združenjem. Dr. Maruše pojasni, da nas v načelih zlasti dve točki ločita: 1. federativna republika in — bolgarsko vprašanje. Zveza pra-\i: Slovenci. Hrvatje iu Srbi smo < u narod in zato so tri države nemogoče. Združenje hoče slov. republiko, hrvatsko republiko i rt srbsko republiko. Te tri republi-ke naj pa bodo med seboj združene. Najprej pride že težava z mejami. Kje jc meja med Slovenci in Hrvati? Ali naj vzamemo meje. katere je naredila sovražna vlada? Ali ne stanujejo kajk ozadje ljubezenskih spletk Antonija .11 Kleopatre iu sedež, slavne sfinge. Egipt se je proglasil so vražnikoni Huna ter he tee, da sc jemlje vpoštev napore v tej smeri Lojalno je stal na strani angleškega cesarstva od vsega pričetka vojne. I"piral se je proti naporom sovražnika, ki ga je skušal zavleči ua svojo stran. K skupni stvari je pripomogel z možmi in denarjem. Stav;! jc vse na kocko, kar je hi kar ima ter zahteva za to le nekaj priznanja. rre,| vojno ni hi! Egipl forma no del angleškega cesarstva. Bil je le protektorak angleške krone. Pozneje sc j,- ke.liva odstavilo in pobegnil je v Švico, kjer je stopil odkrito na nemško stran. Doma v Egiptu pa sc je postavilo na pre stol novega kediva. Nato pa >e je proklamiralo dejstvo, da je Egipt dejanski del angleškega cesarstva. Z nemške strani se je seveda poskusilo vse, da se zaneti v Egiptu ustajo. Nasprotja v mnenju so seveda vladala že preje. Mladi Egipčani, kojih gibanje je imelo za cilj populim neodvisnost dežeie. >o po*iaIi v Švico delegate. ki so se sestali / delegati iz .Indije in iz drugih kolonij, kjer se je radodarno delilo nemški denar. Pred petimi leti je bdo videti, tla bo mogoče Egipt obdržati -i/.a angleško krono le s pomočjo kr- , , . , .. TI *J*avei vave vojne. No, vojna je pa pri- - u** frr Kak° H*1* ln - ustal nalik Irski, ii Pove- : -tra ^- Nasprotno je ostal izvanredno lo- bila nič!^;1- Jlua" jaleji ter zavrgel vse mikavne po- Jo iirviitskega znjiana. ah hrvut- nudbe Nemčije ske, ki imajo slovenskega. Cele po- iu Turčije. V zad- , -- . . ...- „ i1-!111 I,ar letih pa je storil veliko občine so si izvolile Sloven-kla pripomore !o navdušeno sprejeto. Predsednik nato pozdravi Dr. Drago Marušičo. ki v kratkih besedah pozdravi navzoče. Posebno po vda rja. da ne sprejme pozdrava za sc, za svojo ose-j bo, kajti osebe so nič, narod je vse. O11, Dr. .Marušič, je to kar vsak izmeti navzočih, samo eden. Narod .k', kateremu mora iti vse tlelo, ves pozdrav. Navdušuje na vzoče k delu. ki pa mora biti ne srbsko, ne hrvatsko, ne slovensko, temveč jugoslovansko. (Navdušeno ploskanje. > G. M. Cagrain vpraša Dr. Dra- gale do uspeha. I11 kdo je vse to vodil ? Ne pozabite, tla je v celem "VVashingtonu samo 10 Jugoslovauov z. Jugoslovnskim Odborom in Srbskim poslaništvom. Pomislite, koliko truda je bilo treba, da je teh l(i mož vse to uredilo, bi ako vam še povem, da sta parvzaprav vexlila le dva. gg. Tucič in Grgu-revič, potem je razumljivo, da se lahko narede kake male napake. Povejte, ali se še manjša prireditev kje priredi, da bi kaj ne manj- ea za poslanca. Kako be>ste torajUpehu. delali meje med narodoma, ki' sta se že sama združila ? Sc težja je meja med Srbi in Hrvati. Kako boste delili Bosno. Dalmacijo? Ali uLsta ta dva naroda še združena v en narod? Da. sta, in sicer tako ozko, da je nemogoče potegniti krajevn'h mej med njimi. Ako bi vendar še kdo hotel nas deliti, ali bi ne deli!, kar skupni stvari k V Egiptu obstaja večina prebivalstva iz takozvanih felakov, to je majhnih farmer je v. Ti ljudje bi sc mogoče brezbrižno oziralj na padec cesarstva prav kot so ravnodušno gledali na propad rim-kega cesarstva, dokler bi ne bili pr: tem prizadeti sami. Cilj angleške administracije je bil vsled tega držati vsakega navadnega je žr združeno? Kdor toraj hoče Egipčana dobro prehranjenega 1 deliti Jugoslovane, ta pomaga uašezau skupnemu sovražniku. Avstrija nas je delila. Avstrija je ščuvala narod proti narodu, pa kdo si upa trditi, da je to delala kalo? Zagotovim vas pa, da Slo- *«*to. da bi narodu koristila, ga venci nismo omalovaževani v i Washiugtonu. temveč, da smo mi go Marušiča pojasnila, glede raz- tisti, ki vodimo v stari domovini burjenja. katero vlada po New Yorku radi zapostavljanja Slovencev 4. julija v Washingtonu. Predsednik pove celo z godov* no. kako je dobil povabilo <><1 Ju gos! o v an.sitega Odbora, da bi Slovenci prišli pet k slavnostnem razvitju Jugoslovuske zastave v Washingtonu. Pove kako in kaj se je potem zgodilo v Washingtonu, ko se jim uj dovolilo peti pesem, katere s0 >,i določili in katero so se naučili, temveč so morali zaposlenega. Ko bi se enkrat zgodilo to. bi se ne oziral več na zunanje intrige. Egipčan ni Poljak poJn misli o narodni neodvisnosti temveč soglaša v splošnem s pesnikom, ki pravi: _ Kar je naj- osvobodila ? Zato je izdajalec na boljše nudeno. je tudi najboljše, lastnem narodu, kdor ga lie>če de-!^arastek cen za skoro vse običaj-1-ti in s kako federacijo se služi |ne potrebščine je v tem oziru ve-Avstriji, ki tudi hoče fe-l''j*" pripomagala administraciji v sajno odločilno politiko. Napaka je torej opustljiva radi velikanskega i deracijo. Pod Avstrijo pa ne gre- J ^giptu. Plače so sc povišale in zra-dela iu še bolj radi malo ooeb, ki še ved je vse to izpeljalo. Glede slovenske zastave, naj o-menim, da je bila 11a veseličnem prostoru. Da je ni bilo v paradi, je vzrok, ker je Slovenci niso se-kdo nekam pisal, tla je ni treba pri to. Tudi ta stvar je toraj brezpo-nesti. Mi bi radi vedeli, kdo je bil to. Tudi ta stvar je toraj brebpo-meinbua vspričo vsega uspeha. Za- no m peti novo Jugoslovansko him-1 to šf enkrat, slovenski pevci sej .. "1* 1. .,;•*' .... 1..... ......• 1 ..••!• ____: ____1____ • L,____ n 1—. I boj!" . na kar pa niio rešili svojo nalogo izborilo. Dobro mo. ke,- kako pi*avi lepo dr. so tudi cene za bombaž ter šnjak v svo-ji knjigi; Morje krvi druge pridelke. Postava je bili pripravljeni. G. Muc pristavlja k izvajanjam predsedu'ikn, .la ga je jako bolelo ker ni videl tam slovenske zastave. Zahteva enakih pravic za Slo- ! voljo ste pokazali. Vaše petje je mo ga silili. in cel gozd vislic nas lovi sedaj od Avstrije. Glede Bolgarov. — iii smo za to, tla vsak narod sam odločuje, kam rn s kom hoče iti. Bolgar je držal iu še drži z Nemčijo. Nikakor noče z nami. Ali ga naj mi prisilimo, če on noče? Ali smo za svobodo, ako ga hočemo prisiliti* Zato Zveza pravi: dokler bolgarski narod sam noče z nami, ne bo- no vladala iu Egipčanom, ki so pridelovali bombaž, se je dovolilo ilelati primerne dobičke. Vsled tega se Egipčani niso brigali za turške in nemške agente, kj so jih ščuvali k usta j i. yii so naprej ter delali pri tem denar. Notranji nemiri v Egiptu bi Novice iz Cleve-landa Ustrelila se jc iz neznanega vzroka .Mrs. Fannie Zauiš. stanujeta na 8105 Aetna Koad. Ko sc je vrača! njen mož od dela d>me>v. jc videl od elateč svojo /o.io pred hišo / otrokom v naročju. Ko ga je zagledala, mu je nekaj zaklicala, «M,i nobenem eliuštvu. elrugo jc j ; sii v društvu, koliko gorja i !il;o sidzii l)i sc manj preiočii Slovenci ziivzcii ter enemu aii drugemu cna je i 1/. Ncwburgh-«. lija v cerkvi sv. Vida: Ljudmila Kol ar. Jožefa n-talič, Peter Mo-die in Henrik liiatnik. j Cuiil je Anton Papež, star šest, SL '»ol.nei mesecev. Njegove sta riše ie hitro okrevanja Mrs. Služit-, Ki je bila varno l»t>lna. je ncktilik Vsi želimo boIni»-i lntrog ---* - ^ —, ■ ' . v. lat J TJ 1 o vo užalostilo. ; Anton Al: »i se- \* pemedeljek 15. julija sta bila! nevarno v nogo ui. efl 1 i: len li ' 'i.i či uiuih p: i ev na i ko-' S- Ct u je ali iški k Ijtuioroi: ;•. tako O. ko' imei :ovan i", kui ■ ima ne. cuao.-kti . ■ . 1 i »»tO-' 1 veli! i •C roži n kljun. Ta iiii; . čudno š; \ w. t iun i ulo. da /.;• pre SVO tO i'O i,|ŠO ;H»- -kih.l ! lovii u za sen it aii o se||l tcdl . i lo- a zr-j jkler se dodu bra ne ' t;i/.\ije jo njeni m HI 1st vo. i , nnai i Uči. n ua A meri š ki muzej /a na'*a* .osli.vjc 1 »ra v k; i r iznosi ii i\il nove ) slinjii- |no teh «" uduiit bi it i j, da ] »o Kaže 'i : znai 1 iicuito n in ado \ gilCi 1 • nju in i : ne-j vale nju. t -i.i-sU K adar !io sam iea zjics! i jajca. i po-j 1 >i izl/( ret i J{ w liiitee i in samie, dlipii- no | : rime rue ■ veliki ušli v d. biii kil- zbode! p riija\ 'Ji- 'h I zelo se \e. bo-li <|0 1)1 obeli ž . I a 1111 i< P ceste te fantov, k ji jo donasa same nese svoji lreve ->11' gl- I.ovrcnčevo nedelj' fivi-i na eian aujiS ali na poročena Edward F. Posh in .Miss 1 jem. »o-:ephiue A. Uidina. Prav v .so-j Anton Pi-iin- ima g las j u s to dobo. ki je polna izne- no roko h» ne v< taeienj. se je vršilo. Ženin je pri vse prste na roki ali ne. lel za -J4 ur na obisk iz New Yor-j Krščeni bili- II. /.a I ra, kHuior sc je zopet vrnil, da od- Marija Ločniškar z SI. nne na morje, kjer se tpočuti ka-jFr;::ik Jerucičič i/. Aet. . .. , €ul let' Nl'vc^a Je, Nekateri izmed naših tantov. ki Ko uci ^r. Jakoba (Jrdnia. Ostane še1 so bili pred uckaj l(.dn; poUllcirill Uv;( vedno zaposlena v trgovini Mr. A.jk vojakom, jo botlo. kakor >- s!: Line , Grdina. toda odalej kot Mi-s. Posh.'gi. kmalu od!; uri I i na Kr, ncsico. Marijina družba jo bo pogrešala. BotJ, tlaj. da se srečno in zdravi po- / Ker jc do zadnje lame bila prva vrneio! >ri vsakclu P^d-jetju di*ušt\cnic.! Mladeniški oddelek društva sv bodisi pri igrah aH pioreditvah v|Tmeua je pl.ia,IO 1U1 ,, .;u Zil SfM. prid cerkve. Druslveiitcc se nitso vice aii službeno zasiavo. ka mogle od nje posloviti, ker je takojtero nameravr hlair-hitro prešlo, kar je bilo na tihem nase-a fai dogovorjeno. Sv. birma bo v cerkvi .w. Vida v začetku šolskega lota, tako sc vsaj pričakuje. Svojo ženo in pet otrok je zajrn-stii Jožef Zupančič. 5327 St. Clair \ve. Pogrežajo ga žo več kot nie-^cc dni ter nihče nc ve, kje je. Iz Collinwooda. Naraščaj naše tare: Ana Zaletel, Zoiija Mausur, Frank Jerič in Kudol f 31 e«oj cd cc. Sta rišem Frauk Zaletel jc umrla itovorojcnka. Zakrament sv. krsta jc prejela na douiu. Pogreb je bil 11. jtdija. Vlak je povozil Johua Barba skoraj na istem prostoru kjer jc b'r! povožen Rev. Hribar. Bil jc. sani cc. fctar :J0 let. Tukaj zaj>ušča sestro in v starem kraju nekaj sorodnikov. Doma jc bil nekje s Primorskega. Bil je clan društva Kias SDZ. I mrl je Antou Kc/iujiarc, 16011 Saranac Road. Tukaj zapušča žalujočo ženo in enega irt.roka. Pogreb je l>il 16. julija. Bil je član društva Baron Vega. katero ga je spremilo k večnemu počitku. "e>a (,0 d dela s,,' ,en. \ t Lr:v sjiilliea. >amee /.-ei, 2iulelav;«li vhod z b!.itt nt -a-mica s kliantmi elobivati hrano, ki U U Ost op ► \otliuo otem Uidi i»i"i I iii »hI «ko o lor- <1. nzi de! :er mu u hrano, >lri k.iKor v [uniioc i a opreznost, da zap to samico, je potrebna i'..;io, ker mladiči spočet!:a biyz \sakc moči. I/vale -e slepi te;- ir-tam-jo taki, elokler lie za."*ne pogmjat.i perje*. T-» pa se /■ <* i d i še -e dva ali ' • • tednov po izvalenju. naredilo veilkanski vtis. in se ui šlo za to, ela pokažemo, kaj zn.i-mo. To se lahko zgodi pri drugi priliki. Pokazali ste da ste možje. vence. Dolii cel odbor netaktne- da ste dise^liuirani iu je pa Važna je tudi 7. točka chiea-škega programa. Kaj to .po^ne u ja? To pomeuja. da večina -it (Nadaljevanje na 6. strani.) morda imeli za posledico, da bi Mrs. Dcžcfanovič. rodom Hrva-morala Anglija uporabljati taui.tica. sc je morala podvreči hudi veliko večje armado kot jut bi bi- j operaciji. Nahaja sc v Emergency lo primerno zauj.j v onih prvili bobiiauivi na 55. cesti. dneh vojue, ko je bila angleška! Pe ročcajB sta bila Frank Smole;426 Chestnut Street, w oborožena sila še majhna. Tega in Miss Josephine Roholin. Angležem ni bilo treba*storiti'in Za^je čase je umrlo več roja mogli so celo uporabiti svojo egip- kov in rojakinj, ki .ubjo pripadali čansko armado - drugod. V deželi k nov belemu vUuštvu. Torej, rp- Kadar Je kako društro namenjeno kupiti handero, zastaru, regralj«, getdbene Inštrumente, kape ltd., ali i»a kadar pot rešujete ure, verižice, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, «ia tudi nas za cene vprašate, tpra^anje vas stauc le 3e. t« rI bodete (iriliranili dolarje. Cenike več vrat pošiljamo brezrlaeno. pišite IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAROD A", E&Z NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. QLASXAgODAj 23. JUL. 1918. SLOV. DELAVSKA ▼ijsoa dn« 16. a vfnsta ) PODPORNA ZVEZA Inkorporirana 22. aprila 1909 ▼ državi Pmmm Sedež: Johnstown, Fi SLAVNI URADNIKI i IT AN PROSTOR, 1008 Norwood B'd., OsmU^d, Olk Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Bar 11«, W*t Newtaa, T*. G lami tajnik: BLAŽ NOVAK. «34 Main St_ Johnstown, Pa. 1. Pool tajnik: FRANK PAVLOVClČ, «34 Main 8t., Johnstown, Pa, A Pasa. tajnik: ANDREJ VIDRI CH, 20 Main Street, ConemaoCh, Fs. Blagajnik: JOSIP ŽELEL «502 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pasa. blagajnik: ANTON HO&JVAB, R. F. D. 2. Box 27. NADZORNI ODBORI nadaor. odbora: JOSIP PETEBNEL, Box 86, WIDool, Fa. L nadeornlk: NIKOLAJ POVfiB, 1 Grah St, Numrej Hill, N. H. Pltt» fcflTffa Pl L Mdaornlk: IVAN GROfiELJ, M R 117th BL. Cleveland, Ohio. ^ POROTNI ODBOR ( Predsednik porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Box T% L porotnik: FRANC TEBOPClC, R. F. D. A Box 14«, Fort Smith, Alt, A porotnik: JOSIP GOLOB, 1910 So. 14tb 8L, Springfield, m. VRHOVNI ZDRAVNIK T ^ jJ Df. 340SIP V. fl&AHRK, «48 K Ohio 81-, Plttabvgfc, Pa. X Glavni sred: «34 Mala BA, Johnstown Tm. J* URADNO GLASILO i ' "•LAS BAKODA". «2 Oortlandt Street, New Itd Cenjena druAtva. odroma njih uradniki, bo nljodno prodeni peflljatt Vas dopise naravnost na glavnego tajnika ln nikogar drugega. Denar haj M poilje edino potom Podtnlh, Exp resnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakasnlce na] ee ns*lovlJaJo: Blat Novak. Title Trust A Quarantee Co. ln tako naslovljene ponujajo s mesečnim poročilom n* naslov g\. tajnla. V aiučaju, da opasljo društveni tajniki pri poroOUh glavnega taj-alka kak* pomanjkljivosti, naj to nemndoma na mani Jo uradu glafage tajnika. Louden, sedaj smo le skupaj. Sedaj se bomo v miru pogovor li. -— Začni s svojimi doživljaji. — Najprej trgovina. — Jaz bi rad izvedel, kako je z najinim bankrotom ? — Ali bi bilo mogoče dobiti še kaj odloga? — Ob, lo je /e zastarela stvar. — S sedmimi odstotki smo se poravnali. - Zdaj j«- vse končano, in jaz bi rad kaj izvedel o polomljeni ladji, - Stvar m. ni popolnoma jasna. — Nekaj mora tičati za tem. — Notri j i i tčalo ničesar. — R ivno vsled 1**ga sem radoveden. Kljub t*Ni'U, da sem bil sam v veliki stiski, sem bil vseeno predrzen. — Kako, da nisi mogel zadržati bankrota? — sem vprašal. — Zdi se mi, la si se ga malo preveč bal. Meni se j»a zd , da ti no«"*''* pre\e.'- govoriti o polomljeni ladji. ' I h>r sem bil razoearen, sr-ni moral nehote ugrizniti v kislo jabolko. No. Če že ravno hočeš - sem odvrnil ter začel pripovedovati. — Opisal sem mu vožnjo, bivanje na otoku in sploh vse. — Po-elušalca sta me napeto poslušala. Ko sem končal, sta bila oba zelo presenečena. — No? — je vprašal Jim — No. to je vst* — sem odvrnil jaz. — Kak > .se ti zdi cela zadeva? Meni ve n č ne zeli. — Jaz »i je ne morem pojasniti. Mamie ie odkimala. Pinkerton je pa vzkliknil: — Ne. n?. to ne gre. — To ne more biti. — Pri duhu velikega tel— Ali naj vam povem resnieo? — Za božjo voljo, Mamie! — je vzkliknil Jim. Jaz sem pa resno odvrnil: — Prosi .n, gospa! — Gospod Dodd, vi ste b':li kupljeni in prodani. — Mamic, sedaj je pa že dovolj zaeukrat. — S tem dolžiš samo mene. ne pa uje«ra. — Takih ---tvari ti ne razumeš, ker jili razumeti. — Samo Loudenu se imam zahvaliti, da ti smem še vedno t v oči. — On mi je rešil vse. kar sem imel. — On mi je rešil Čast. — Takih stvari si mi že dosti povedal iu sem j h sita. _ Ti si i dobrodušen norček in vsled tega te dvojno ljubim. — Prepričan pa bodi. da imam čisto glavo in odprte oči. — Ta gospod je pa hinavec. llinavee prve vrste, ti rečem. — Danes mi je rekel, da bo poiskal službo ;er tebi dal polovico onega, kar bo zaslužil _ Ali si! moreš misliti večjo nesramnost? — To bi bila miloščina zate, ki si mu' po nagal, da ni v Parizu od glada umrl. — To je pa res kavalir! — Ko je bil beri'c, si skrbel zanj, zdaj, ko je pa obogatel z našim denarjem .... — Gospa, prosim vas! — sem vzkliknil razburjen. — Nikar ne tajite. — Z Jimoviin denarjem ste obogateli____ (Dalje prihodnjič.) Zapisnik seje "Ilirije (Nadaljevanje s 5. strani.) JJ sme ukazovati, da more kaka slugo delajo našim sovražnikom, manjšina dobiti moč v roke in iu se ne vdali narodni volji doma. gospodovati kakor hoče. Vzemi- ] ki je pa — Jugoslavija na potimo primero. 1 iniljon delavcev v lagi Krfske deklaracije. Ameriki postavi kako zahtevo. — | G. Čagram želi, da bi se nocoj-Oni hočejo, da ima ta miljon po- šni govori dr. Marušičevi natrsui-pobio oblast in moč prisiliti vseh li v obliki brošure, kajti vsake-dnigih 149 miljonov, da se mo jmu morajo odpreti oči, kdor res rajo pokor ti njih volji Kaj pa jno misli z narodom, je to druzega kakor boljše viki-' Dr. Maruaič obljubi, da izide zem 7 Tam v Rusiji 100,000 žen-daruiov, katere imenujejo rdeča garda, drži 125 miljonov naroda v s"voji sužnosti. Ali je to svoboda? Je to pravica? To je tiran- stv0 najhujše vrste, to hujše kot' vsak avtokratizem. Zato jaz trdim, da če bi si Avstrija iu Nemčija izbrali način kako uničevati delo za osvoboje-njc Jugoslovanov, bi si boljšega in vspešnejšega sredstva ne mogli najti, kakor je Slov. Repub. Zr. iu njegov program. Od S. R. Z. nas loči tudi Krf-ska deklaracija. S. 11. Z. trdi. da ('carja ti rečeni, da je to nekaj nemogočega. Prepričan sem, da sta 1 smo se s to deklaracijo zavezali ti * Nares >Joriia vse, kar je bilo v vajni moči, pa mi vseeno ne gre za kralja, da moramo priznati kra-v glavo. — Ne gre mi in ne gre. — Le prepričan bodi, stvar je se'ljestvo. — Krfska deklaracija ni veuno na ladji. — Jaz sani bom šel tja iu vse natančno preiskal. —- pogodba, ni pakt. kar že beseda Poskušal bom biti bolj temeljiti kot si bil ti. sama pomenja. To je samo izja — Hodi vendar pameten. — Razen železa iu lesa ne boš našel ničesar drtigega. — Bomo videli, bomo videli — je odvrnil Jan. poznaš. — Ce je kje kaka stvar za izvohati, jo bom izvohal jaz. — Ničesar ne boš opravil, kajti ladjo smo zažgali. Oba sta na široko odprla usta iu oči. in Mamie jc prva vzkliknila : — Zažgali ste jo? Moj prijatelj je šele po par sekundah izpregovoril: — Oprosii, Louden, samo nekaj te bom vprašal, prišel na misel, da si dal ladjo zažgati? — Kapitan mi jc nasvetoval. — To je najbolj čudno pri v>eiu vašem pripovedovanju vmešala Mamie v pogovor. j^R^^^Hlfff^ ' I va. samo načrt, samo platforma na katere j smo se zdruzili vsi za Ti me še ue( skupno delovanje. Tu v tej dekla-raciji je jasno povedano, da bode imel narod sam končno besedo da bode ta državni zbor odločeval ali bode kraljestvo ali bode republika, ker se je izrekel načrt, načelo, da je naroo suveren, ne Kje zlodja si kralj, ne prezident. Če toraj na-iod pri tej skupštini ne bode hotel kralja, ga pa ne bode imel. sc je ker je ne bode moči, ki bi ga prisilila, da ga mora imeti. Tudi je — Da, st var je tudi mene presenetila in se mi dozdeva čudna, preskrbljeno za glasovanje, da bi — se je oglasil Jim. — Kakšen dobiček ima Nares, ker je dal la-jde proporcijonalna večina odloče-djc zažgati? I vala, t. j. da bode v vsakem na- — Kaj vem? — Z ladje smo vzeli vse, kar je imelo kako vred-J rodu posebej morala biti večina nost. ' za kak predlog, da bode pravo- — Meni sc pa zdi, da je bila to največja zmota. — Kako veste, da ste pobrali z ladje vse? — je vprašala Ma mic. — * — Ne vem, kako bi vam odvrnil. — Prepričaui smo l>lli, da smo ladjo natančno preiskali vsi, katerim je res mar narodno osvobojenje in niso pla eani agentje neinškutarskih Habs buržanov M. Ca gram vpraša, kakšno stališče naj zavzemajo Slovenci za Jugoslovansko Matico. Dr. Marušič pove, kako je prof. Pupin izstopil iz Jugosl. Odbora, da je za Vel ko Srbijo. Rev. Zakrajšek, bivši poilpred- ^ sednik Matice pove, kako so Slone mores , ... ,, . , venee vlovih v Matico. Pove. da je izstopil takoj, ko je izvedel, da je .1 ugosl. Matica v nasprotju z •higosi. Odborom v Washingtonu. Da je za nas Slovence dovolj, da vemo, da ni za narodno disciplino, da ni z Jugosl. Odborom rn da potem vemo, kaj naui je sto ritži. M. Cvetkovie želi. da bi se pri prihodnji seji Matice zahtevalo pojasnila in ako se izkaže kot taka, da se zabrani, da bi Slovenci ne brli v Matici. M. Štrukelj predlaga, da bi u-dje, ki so člani pri Matici zahtevali, da se pri prihodnji seji prečita pismo Rev. Zakrajšeka v celoti in naj se pojasni. Rev. Zakrajšek pove, da jc dal kopijo p'sina g. Cagramu, da bode pazil, če se bode prečitalo tako. kakor je bilo pisano. Med tem je prišel k zborovaaiju tudi dr. Trivunae. — predsednik Srbske Narodne Odbrane. Na pozdrav pojasni, da moramo biti skrajno previdni. Naš sovražnik nas hoče najprej razdvojit:, razdeliti. Če se bomo med seboj tepli. bode lahko njegovo delo. Kako toraj dela med Sloveni. da jih deli, kakor dela med Hrvati, tako tudi med Srbi. Vsi vemo, kaj je Jugoslovanski Odbor, vsi vi- ŽENITNA PONUDBA. Fant. star let. se želi seznaniti s Slovenko v starosti ou "J"> do 35 let. katero veseli st »pili v zakonski stan; vdova brez otrok se tudi sprejme. Več se izve pismeno. Za tajnost se jamči. Pisma na za-Mevo vrnem. Priložite tleli sliko. Naslov: Janez Ženin, l5ox 27, Clinton, Ind. v kratkem taka brošura. G. J. Trošt vpraša, kako se bode imenovala ta nova država. — Kam bomo Slovenci spadali? Ne dimo, kaj je že dosegel, vsi toraj dopade se mu besedica *'pod". Ali bomo Slovenci zopet "pod", kakor smo bili dosedaj "pod" Avstrijo? Šaljivo izvajanje te misli "pod" je povzročilo živahen smeh. Dr. Marušič pojasni, da se ne gre za kak "pod". Mi ne bo- vemo, kje moramo bti vsi, prav vsi danes v tem velikem času! Slovenci, ne dajte sc slepiti, ne dajte se deliti! 25 tisoč Srbov je obsodilo dr. Pupina, to vam naj bode dovolj. Amerika in vse zavezniške države priznavajo tri or mo spadali "pod" Srbe iu ne Sr-lganizac ge: Slov. Narodno Zvezo premogočen, da bi se dalo kaj vsiliti. Če se doma naši rodoljubi pod vislicami tako junaško bore za svojo svobodo, kaj si bode potem kdo pustil, kaki vladi, kake- — Tako, tako? — jc zamrmrala Mamie vsa razburjena — dočim'mu kralju komandiratif Ali t»c ic Jim hitro glasil —Moj dragi Louden, zdi se mi, da cele zadeve niso tako vpo-števal kot sem jo vpošteval jaz. — Ah, kaj! r—je vzkliknila Mamie in planila kvišku. — Go- ni to nesmisel? To so stvari, ki nag ločijo in n*a bodo ločile, dokler voditelji Zr. bi "pod" nas. ker je glavna in načelna podlaga nove države de mokratizem. svoboda, enakopravnost. Vsak narod bode za se enakopraven. enakoveljaven, vsaka občina bode za se avtonomna. — Kakor ne pravimo, da je država New York "pod" Washingtonom tako in enako ne bomo mogli re-č". da smo Slovenci "pod'\ Mi smo svoji, narod je suveren, njegova volja je zakooi in podlaga in vse. M. Burgar vpraša, zakaj se porabijo prispevki, katere zbirajo podružince. Dr. Marušič: Stroški so ve'iki. Vzemite samo literaturo o našem vprašanju. Pisarna v "VVashingto-nu, pisarne po evropskih glavnih mest h. Sicer so nekateri hrvatski milijonerji iz Južne Amerike prispeli s znatnim svotami. vendar tu treba še več pomoči. Že pri sedanjih revnih razmerah, koliko smo dosegli! Ko bi bilo več denarja, več osobja, več literature, več agitae je bi bilo. Sicer se pa vede natančen zapisnik stroškov in dohodkov. -G. Štrukelj se pritožuje, zakaj bi se Slov. Nar. Zveza in Sloven. Rep. Združenje ne zedinili. Zje-d in rte se vi voditelji, da bomo vedeli, pri čem da smo. Mi delavci nimamo časa pa*tudi ne zmožnosti, da bi takoj spoznali, kje je Hrvatski Savez in Srbsko Narod i«o Odbrano. Priznavajo reprezeu-tanta teh organizacij — Jugoslo vanski Odbor in to je dovolj. Jasno je, kam mora iti vsak prav Jugoslovan danes. M. Cvetkovie predlaga zahvalo dr. Marušiču za njegove krasne besede. Dr. Marušič odklanja. — Sedaj ni čas, da bi si drug drugem komplimente delili. Jaz sem storil samo svojo dolžnost do svojega naroda in do službe. Delati pa mora vsak. Ko se je še določilo, da bo prihodnja seja v Brooklvnu v društveni dvorani "Danice' na Morgan Ave., se je zaključil shod ob tri četrt na dvanajst zvečer ob splošnem navdušenju in zadovolj-nosti. kakor se je izrazil g. Cvetko vič, "da je igralo srce veselja vsem navzočim ne bodo spouaii, kako yelflco resnica in praviek. FmkMMi|»,.Mitaln ki stuip krit prikriva To je rasno tako blago U ee ne more dobiti povsod ln ga potrebuje rsah tlevek, bodisi etar ali mlad, adrar ali bolan, reven alf premoien. Zelo tanl-mlv, poduCljir In obeeien aesnanek ls cenik pošljem brezplačno. Knjiga "Mad iisuti zdravnik" cena 25 centov: ▼ zalogi Imam tudi vas v knjigi opisaaa zdravila. P. o. PRODA SE dvonadstropna hiša. katera vsebuje dve prodajalni. 10 sob in eno klet. Mesečna najemnina znaša *100. Hiša je na glavni ce*li sredi mesta. Najlepša prilika za .Slovana. kateri je zmožen držati tudi kak urad. Pišite na: Joseph Ro-stan. Slovan. Pa. (2:125- 7 Išče se JAKOBA SKRINJ AR, rojenega leta 1886 v Semiču na Kranjskem. Kraljevi švedski konzulat, oddelek za avstro-ogr- 4 ske po-ile. v San Francisco. Cal., želi. da se mu javi sedanje njegovo bivališče. Naslovite: Royal Swedish CoTisulate, Dept. of Austro - Hungarian Interests, San Francisco, Cal. (3x 9,16,23—7) IŠČEM KOVAČA, ki zna dobro kovati konje in dru-sfo kovaško delo. — Frank Rosen-stein, Box 441, Kemmerer, AVvo. (2:j 24—7) POZOR ROJAK11 Najnapetaeje merilo sa lenske la«©, kakor tudi ea moike brke «n brado. Od te» •tej o ▼ etlh t* dnlh krasni go-•ti ln dolgi las j« kakor tudi mo-ftlm krami brki In brada ln ne hode odpadali ln oelrelL Bevmatisem, ko«ti bol ali trganje ▼ rokah, nogah ln v krlSu, t osmih ioeb popolnoma osdra rim, rane opekline, bale, ture, krast* ta grinte, potne noge, kurjs očesa, oseh line t par dnevih popolnoma odstranim Kdor bi moje sdravllo bres uspeha rabil mu jamčim sa $5.00. Plate takoj po cenik, ki ga takoj pofiljem zastonj. JAKOB WAHČIČ, rres Aw. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK •38 Pen Ave., Pittsbarfk. Pa krrt aSrmfl s sW-MtlSa Me. ki It IBHHI Ce Imate mosoUe ali heleHse v kastah, pridite la am krt. lfe Utalta, k«s •» he- »l u »▼trn ? hi al »ntg«kn» M»S Urada« ve: vsakdan od f. sre dl* saj «e S. mis; s nftft «d •■ s*s-traj de •. i—nldae; eh aedalfch ed L —■»»■J Se S — Ms Kad bi izvedel za naslov PETRA PAVLOVCIC, podon.ače Kreju-lev iz Palčja na Notranjskem. Pri meni je bil pred 4. leti hi ga prosim, da se gotovo javi. Obenem pa prosim njegovega svaka. da mi naznani njegov naslov. — Jacob Dolgan. 406 Me,sa Ave., Pueblo, Colo. (20-23—7) Iščem ANTONA PIN TAR. rodom iz Babinjega polja pri Ložu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegovo bivališče, da mi naznani, dobi luigrade. Prosim tudi tajnike slovenskih društev Če je bil mogoče član katerega ali je živ ali mre v, da bi me obvestili. Zadnjikrat mi je pisal it. Oregmia. Prosim, dragi rojaki, naznanite »ni. ali naj «c mi sam javi, če .ie živ. — Anion To in a c. 360 N. Ferry St., Kansas City, Kaiis. (20-23—7) Zel i in i/vrnleti, kje s« nahaja FR. MATELK 0, s katerim sva bila skupaj ji a farmi pri Florjanu pii Chehalis. Wash. Ako ima svojo zemljo Ae ira prodaj, naj se o*rlnsi uri sledeči naslov: Frank Seljak. Box 131. Keli- auce. Wyo. (20-23—7) * I & Č E se dobre dogarje. Jaz imam zelo dober les in plačam zelo visoke cene za franeoske doge. — Max Fleasher, 258 lieu-is St., Memphis, Tenn. (25—6, do pr.) NAZNANILO. Rojakom v Clevelandu, O., naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino za *4Glas NarodaM in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravniatvo. 844 Penn avenue Pittsburgh, Pa. City Hen 8tatfcm 772. Hdfw York. H. T. Dr. LGRENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK &PECLJALIST MOŠKIH BOLEZNI MoJa stroka je zdravljenje akutnih ln kroničnih boiesnL Jas sem le zdravim nad 23 let ter Imam skušnje r vseh boleznih lil ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti ln spoznati vašo bulezen, da vas ozdravim in vrnem moč ln zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moSklh bolezni. Zato se morete pojx>lnoma zanesti na mene, moja skrb ps Je, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čim-preje. Jas ozdravim zastrupljeno kri, mazulje ln lise po telesu, bo-kxnl v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane. Clvčne bolezni, ofabelost, bolezni v mehurja, ledicah, jet rab ln želodca, rmenioo, revmatizeit, katar, zlato žilo, navduho itd. tsr Uradne ure se: V ponedeljkih, sredah ln petkih od S. ure zjutraj do 5. poj»oldan. V torkih, četrtkih ln sobotah od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljsb pa do 'J. ure popoldne — Po onotl dp zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime ln naslov: Dr. LORENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa. Nekateri drtuel »dravniki rabijo tolmače, da vsa razumejo. Jas znam hrvatsko ie ls starega kraja, zato vaa lažje zdravim, ker vaa razumem. SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, ka.eri imajo v rokah naša potrdila za denarne poailjatve, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila. Bartol J. No. 330733 Bear Dan. No. 260638 Besens Marv Hiss No. 330062 BobiČ Vajo No. 260583 Božičkovič D j uro No. 260581 Braun Marv No. 260643 Dolar Valentin No. 330066 Grguriž - No. 260573 Gubert Giuseppe No. 823065 _ Kastelic John No. 44708 Kovač Frank No. 260641 Kučič Matija No. 45015 i Mikolich John No. 323252 Modic Iran No. 329720 Novak Rozd No. 45313 Oswald Jos. No. 260621 *«V K0643 113 Tvrdka Frank Sakscr. Samide Frank No. 330721 Sinčič John No- 330762 Spaniček Roz! No. 828894 Starčevič Johans No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charles No. 330351 Tnrk Ivan No. 260647 Turk Jernej No. 329741 2agar Frank No. 44272 rn