Published and distributed lmder permit (Ho. P86) authorized by the Act of October 6,1917, on ffle at the Poet Office of Hew York, H. Y. — By order of the President, A. 8. Burleson, Postmaster General. Največji slovenski dnevnik ® v Zedinjenih državah Velja za vse leto . .. $3.50 n Za pol leta......$2.00 GLAS NARODA The F=3E G! List slovenskih delavcev v Ameriki. largest Slovenian daily 0 -s in the United States:- Issued every day except Sundays and Legal Holidays. Q] 50,000 Readers Telephone: CORTLANDT 4687. Entered as Secona Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1878. Telephone: COBTLANDT 4687. NO 193. — ŠTEV. 193. NEW YOBK, SATUBDAY, AUGUST 17. 1918. — SOBOTA, 17. AVGUSTA, 1918. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVL Zavezniki v Rusiji. Angleži so prišli v Turkestan. — Armenci branijo železnico p.i Baku. — Donski kozaki se pomkajo proti severu. NA SLIKI JE VIDETI MARŠALA. HINDENBUBGA, KI SI OGLEDUJE ČETE, KATEBE SO POZNEJE UNIČILI AMEBIKANC1 OB MABNE. Armenci v Baku. Armenske čete, ki se nahajajo v Baku, se bodo gotovo pridružile o-stalim sovražnikom Hunov. — So-vjeti pred krizo. London, Anglija. 1*». avgusta. Po včerajšnjih poročilih je prišel ve<-ji oddelek angleških čet iz Bagdada v Baku. dai«r* pa so pri š!e Afiffl^ik«- čete iz ]mi je v Tnr-kestan. TV čete so šle skozi Beludžistan i m vzhodno Perzijo ter >e pridružila Turkomanom, Boharanom i" sorijelnim revolueijonarjem. ki b<>re proti bolj še vikom. Aogleži funi stražijo transkapižko železnico, da preprečijo sovražniku v At ga ni stan in 1 riti jo. t>b prihodu angleških čet v Ba ku so nastali čudni zapletljaji Kkspedieija j«4 prišla v Knzeli v Perziji oh Kasp skem jezeru. IG milj severozapadno o,I Rešta. Ne prčakovane sovražnosti od stran holjševikov pa so jih prisilile u-makniti se prot. Hamadanu. Zdaj pa je položaj holj ugoden in je hi lo ek«pe.li»*:ji dospeti \ Baku. Amsterdam, Nizozemsko, 16. avgusta. Donski kozaki s4l s0 s,"-i- -- stil levi breg Dona >vojih na- Na kakšen način so zmagali za-»protnikov ter zmagovito kora- verniki? — Neme. so izgubili vse k a jo proti Zaraginu. o(J koder so ugodnosti. — Uspeh maršala oddaljeni >;:itio en dan hoda. Ki Focha. je\>ki listi poročajo, da s<» in kubanska gubernija ter vo Somme, ni pravzaprav nič druse-! dit-lji »osednjih pokrajin pričeli ga pogajanja za vstanovitev skupne osrednje vlade. ke Aisne. (ilavni voditelji te o- e,Una Amsterdam, Nizozemsko, 16. av fenz.ive so bili general Mangin, gu-ta. Pomen sedanje zmage. Mir in kruh. Avstrijske zanjke. Avstrija zahteva mir in kruh. — Je sita vojne. — Žetev bo prinesla le začasno pomoč. London, Anglija. l.">. avgusta. Beriiski poročevalec lista "Daily M riil"" brzojavlja : "Nek mož. k. je ravnokar prišel i/. Avstrije in ki dobro pnz.ua ra:;mere v Avstriji in Ogrski, pravi, da je ljudstvo bolj kot kdaj ga kot nadaljevanje ofenzive ki aPat'<"° »apram vojni. Polltlčn se je začela Is. julija južno o 1 re- »HU "e »b«tajajo več in ke Aisne. (ilavni voditelji te o- ?ilna stvar' ° kateri ra*«iišlja3<. fenz.ive so bili general Mangin. Je ,n,r" kl ba Prinf*t>l kn,h-Prva vest o prod ranju general de iJoutte in general Ber-; Kdur ~re Ponoči po dunajski* ententnih čet i/. Arhangelska se thelot. nahaja v Duesseldorfer Naehrieh- Ofenziva je ime'a zelo velike ten. Poročilo / dne 14. avgusta uspehe. Osvobodila je Chateau pravi; (Thierry ter uničila nevarnost, kt Pretekli pondeljek ^e je /bra i«* pretila Epernavii. lo v Arhangt Isku <>000 ententinh Nadalje je osvobodila Montdi-\ ojnkov. katere je ojačilo iJOOO dier, odpravila nevarnost, ki je Rusov in v isti noč. je bilo izdano pretila Ainiensu. Ta ofenziva j« povelje odkorakati proti jugu. — preprečila, da ni>o Nemci z.alrli :;tvorje-nje li* poroča /. Dunaja tej navaja v dokaz rad kalno češko glasil" v avstrijskem glavnem mestu. Poročevalec "Exchange Tele-grapha v Kodanju je sporočil to v i ■ r. katero se je natisnilo v " Vo>-sisehe Zeitung". "Navedba i/ češkega organa se glasi: — Iz zanesljivega vira se je izvedelo, «»oejo protma- Znano pa je kljub temu, da si napadov zavrnil« kljub njegovem .i in i zapadno od Severno od A vre smo v zvezi u odporu, v pokra- h,a v" s»vraznik je imel prav po- morajo izbirati so vjeti med veli-Rove. h?,no T"/kt' ]Z-ube v b°j'h za Las" kansko izgubo moči. koje posledi s.gnv. Zaman je šestkrat naskočil bi bilo njih strmoglavljenje. ali l anadei pot snili naprej svoje p«-}!1^ in urah tei-jse pa obrniti na Nemčijo za oboro- Stojanke na fronti Goyencourt,'k 11 ^ ^ ^ pognalo nazaj ženo pomoč. St. Mard-les-Triot. Južno od Avre Y v katerih se je naha Domneva se, da Nemčija natan- lireJe- eno ve, kaj pomenijo operacije zu Ob Vesle seje tekom večera po-| veznikov na severu in v Sibiriji večala art lerijska delavnost ter je ter da pozna nevarnost, ki preti ostala živahna skozi celo noe. boljševiškemu režimu od stran, Včeraj smo izstrelili iz zraka 24jčeho-slovaških čet, ki se stalno sovražnih aeroplanov. množe vsletl pristopa proti-boljše- viških Rusov. AVSTRIJSKO POROČILO. Spoznanje izpremenjenega polo- Dunaj, Avstrija. 16. avgusta - |žaia ^ bi,° haJe Pravi vzro^ za ^f* jthes-les-llurlus ter zavrnili napad!Izjalovili so se italijanski napadi neI\adno odpotovanje nemškega smo prodrli globlje v Loges gozd. Dnevno poročilo. — Na fronti ol> Avre so francoske čete napredovale v okraju Villers-les-Rove in pr: St. Avrin. Iztočno od Arman court so naše čete zasedle stare prve čete. V Champagne smo ujeli večje število jetnikov v sektorju Per-j Benski "Tagblatt". ki ponavadi gleda stvari z nemškega stališč;,. potem ko je razpravljal o nemških porazih na zapadu, sve- V bitki je igralo skoraj glavno'^, m hmsko, l krajino in Poljsko, ki do potopljenih bar, vsled če^ar je križajo razne ceste ;„ železniške "V.,a!e samo povod razporom. ne-bila vožnja ovirana. Tukaj so se proge. Hoji med Montdidierom iu ^ mtirale čete izkrcati ter čakati na Oise so silno težavni vsleed ne-daljn h povelj. pripravnega ozemlja. Tudi čete. ki ho šle po kopnem Druga faza te bitke -e je zače-nis i dospele na svoj cilj. Na prvi a v torek. Sovražnik si na Vse odpor sovjetih čet so zadele na mogoče načim prizadeva, da bi kraju, kjer prereže železnico. En- za vstavi l zavezniško prodiranje, tentne eete so se na tem mestu toda to se mu najbrže ne bo vstavile. Ta napad je bil sanio na- srečilo. ^videzen n m- poglavitne operaei- (ilavni uspeh te ofenzive je pa je pričakujejo ob Dvini. bil, da >e j,- sovražniku prepreči- V pondeljek so prišli v Solom lo pot v Pariz, bo'sk bhzu Arhangelska štirje Svojo let-.šnjo ofenzivo je nam- žave naj bi se v zvezi z Ogrsko o- o omogočile Nemčiji, da zdrži.'' životvor lo, ča se zatre jugoslovan- ' po- Letina v Franciji Pariz, Francija. 1(». avgusta. — Vi » letošnji pšenični pridelek v Franeij se eein na ."»0 milijonov k vint a lov 1S2.:>(X).000 bušljevi. a'i odstotkov več kot lansko le^o. Preiskava pri Zottiju. Vradniki departmenta of Justice .injič so pa prišli zavezniki v zerju, ki zdaj pošilja vojaštvo, da preoč ter zavrnili napadalca. uniči svobodo, za katero je bilo -—__, prelite toliko krvi." Amsterdam, Nizozemsko, 16. av- London, Anglija. 16. avgusta gu>ta. — V Baltiku se zdaj vidi sko gibanje. Washington, D. C.. 16. avgusta. V informaciji, katero >»• je iz švi--arskih virov sporočilo v Rim, se glas , da je avstrijska vlada, na pritisk Ogrske, sklenila uveljaviti najostrejše odredbe v namenu, da se zatre jugoslovansko gibanje. Kitajski poslanik pri Vatikanu. Kitajski poslanik, ki se je nahajaj na poti v Rim, je bil odpokl can. Osebni p-ijatelj adm. von Hintze. Prebivalstvo c muraiiski pok raji zastava ruske so v je t o ve republi-ni je / vel ki veseljem sprejelo a.» ke. To je rdeča zastava s črkami ITleške čete. ki so se pred kratkim K S. F. S. H. ( ruska socijalistič-tam izkrcale. Nek nevtralni di na federativna sovjetova republi-plomat, ki je prišel i* Petrograda ka. Pozab li so na črko ("' = čifut-v London pripoveduje: >ka Op. ured.). "liil sera v Murmanu. ko so pri- London, Anglija. 16. avgusta, šle angleške čete, iu ne morem Vlada severne Rusije" si je iz-popisati veselja, katero je ,,ovzro brela za skopega predsednika in čil prihod. Stari možje in žene so ministra zunanjih zadev Čajskov-ve-e ja jokali in klicali: "Konec- skfga. Drugi člani kabineta so so-no ho Rusija vendar le rešena." cijalisti. Pol tični program nove Kmetje, delavci in aristokrati ve- vlade jc: 1. Obnovitev ruske de-do. da je Nemec nj h sovražnik. nekratične vlade. 2. Obnovitev Nikdar ni bil položaj v Rusiji krajevnih v!ad na podlagi sploš-za zaveznike tako ugoden kot rav- .ie volilne pravice. 3. Obnovitev no sedaj. Mnogi častniki prejšnje ruske narodne armade ter vojne ruske armade pravijo, da je Nen.. na vzhodni fronti. 4. Izgon nem čija najhujši sovražnik. Rekli soških vpadn.'kov in drugih sovražni!. da so edini in pravi prijatelji nikov Rusije, kar se bo doseglo z Rusije zavezniki/' zavezniško pomočjo. ovranikt iztočno od Maissons de < "ampagne. ANGLEŠKO POROČILO. London, Anglija, 16. avgusta. Včeraj zvečer je vprizoril sovraž-n;k močan protinapad proti našim proti Morozzo. Drugače pa je po- Pos:anika v Moskvi, Helffericha. tekel dan mirno v Tonale sektor- l\°*Pel Je sedaj v nemški general- ju. Ob Monte rimone se je zavrnilo napade sovražnika. ITALJANSK0 POROČILO. Rim, Italija. 16. avgusta. — \ m štab. kjer je podal svoja poročila kajzerju ter generalnem štabu. — Kot se domneva tukaj je prihod angleških čet v Raku le v in direktni zvezi z zavezniško inter- novini pozicijam pri Damerv. Nje-«ToJli,le sektorju se jc zavrnilo na- vencijo v Rusiji, ker se skuša z gove čete so bile povsod zavrnje-'P"*^ smražn,k!l proti našim na- njim v glavnem ustaviti gibanje ne > velikimi izgubami ter je ost«. :],rej Pot-snjenim postojankam. V Turkov proti Indiji ter pan-turan-lo v naših rokah 250 jetnikov ter sret,° zveC'er se -ie zavrnilo ob Pia- sko gibanje v Turčiji, s katerim večje število strojnih pušk. !ve" j^»Jf'-zapadno od Grave di Pa- se ikuša spraviti na noge tuarnska Danes so naše čete v tem okra-tri S0V!*ažne napade pro- plemena centralnega iztoka, od-;u potisn le še bolj najirej v zve-"tl na;:iim Pozicijam. Izstrelilo se j< koder bi se požar lahko razširil na zi s Francozi ter napredovale pre ,stln wvrazne aeroplane ter neki ; Indijo samo. v smeri Fresnoy-les-Roye ter Vrezan zrakoplov. Izkrcanje v Baku obljublja po- ---»tati ne le torišče za rekrutiranje Armencev, temveč tudi torišče Mir na ameriški ronti. vseh proti-nemških elementov v o-Wichington, D. ("., 16. avgusta. ni|. pokrajinah. (Jeorgijci, ki so je poslal general Pershing sovražniki Armencev, s0 soglasno eej Francart. V roke nam je padlo par jetnikov. Dnevno poročilo. — Tekom ftoči | smo napredovali nekoliko s svojo Peking, Kitajska. 16. avgusta. Kitajska vlada je razveljavila ime novanje svojega poslanika pri Vatikanu ter ohvest la poslanika, ki se je /c nahajal v Madridu, naj ne nadaljuje s svojim potovanjem v Rim. V poročilu iz Pekinga dne 10. julija se je glasilo, da kitajska lada ni hotela sprejeti Monsignora ja Petrelli-ja. pred kratk m imenovanega papeškega nuncija za Kitajsko raditega, ker je bil osebni prijatelj admirala von Hintze.j sedanjega nemškega tajnika za zunanje zadeve ter prejšnjega! črto severo-iztoeno od Morlan-eourt. Po ostrih bojih se je odbilo v tem sektorju močan napad, katerega je vprizoril sovražil k »a naše čete. Krajevni boji so s" vršili seve-roiztočno od Thiepvai gozda, kjer so naše čete prekoračile levi breg reke Anre. Nadalje proti severu so naše ii i r* ranosro civilistov patrule napredovale med Beau- "" court-sur-Ancre in Pnisieni-au-' \ ^ago.vj, je bi Mont naslednje poročilo: - poročili pripravljeni pridružiti S fronte, katero drže naše čete. -e Armencem v nj h boju proti ni nikakih važn.h poročil Turkom. Angleške sile v Baku esstavljVne najbrž iz indijskih Nemiri na Japonskem. čet. katerim poveljujejo angleški Tokio, Japonska, 16. avgusta, častniki. V Nagovji so bili zaradi visokih Pril 4ce za potisnjenje Turkov iz « en riža vel ki nemiri, pri katerih Transkavkazije iu iz Kavkaza >a-je bilo ranjenih 10 policajev in mega smatra za izvrstne. <"'e >e bodo izpolnila upanja Rusov, bilo aretiranih nO se bo v kratkem času izvršilo zve- oseb. v Okahi pa :{0(>. zo med lojalnimi in pro-zavezni- t< r ed La Bassee V]) res. prekopom ter Sovražna artilerlja je povečala . ° ail-v Mail", je Nemčija Italijansko bojišče. -,ike I/frubfl [zahtevala od Avstrije, da pošlje Rim, Italija, 16. avgusta. — J Dnevno poroč lo. — Vršili so se n? zapadno ronto od 10 do 15 di- GLAS KAftODX 17. AVO. 1918. MQLA3 NARODA" ■ BO ZWmiQ PUBLISHING jfrtaianlaii Diflr.) f^J r .J - i 1 J DvuH mad pobUabed by > it corporation.) VBiHK BAKSEB, LOTUS BENEDK, Place of Bmlniw of Um corpora tloc and addresses of above officers; 82 Oortlandt Street, Boroogfe at "»ton«, New York City. N. T. Mm. eelo leto velja Ust m Ameriko Za celo leto ea —to New Tort 96.00 ta ----r nT i ii i! mm _j f&JO Za pol leta ea mesto New Tort«. JL00 Ea pol leta ... 2.00 Za četrt leta ta meeto New York lJBO Ea četrt leta........................1.00 Za inosemstro aa celo leto...... €.00 "GLA8 NAHODA" Izhaja vaak dan lrvaema nedelj In praanlkor. "GLAS N A I O D A* ("Voice of the People") SmPH Bamj day except Sundays and Subscription yearly $3.50. Advertisement on Prt Dopial brea podpisa in oeebnostl ae ne prlobCoJeJa Denar naj ae blagovoli pofiiljatl po — Honey Order, kraja naročnikov prosimo, da ae nam tudi prijhjl pamani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAHODA" ■9 rvirtianrtt Rt, Hmt Tork mty Telefon: 2878 Cortland t. V Četrto posojilo svobode. -000--- Prihodnji mesec bo razpis."no četrto posojilo svobode. Ali sp že pripravljate nanj? Nemčija ne v«- prav natančno, kaj deloma mi tukaj v Ameriki in tudi in* treba, da bi vedela. Kakšen namen bo imelo četrto vojno posojilo* Isti nam ♦m kot -o ga imela dosedanja tri. Nikomur ni treba pripovedovati. kakšnega velikega pomena so taka posojila. Potrebu-,i< jo jih možje, ki >*e bore v Franciji za resnično svobodo celega sveta. Naloga teh ino/. je napraviti in rediti po vsem svetu take razmere. v katerim se vi nahajat* in živite. Odbor za posojilo svobode je te dni zelo zaposljen. Njegova naloga je. vzbuditi v narodu ;animanje, vzbuditi v vas zanimanje j i prihodnje fM>sojilo. V časopisih in tudi v našem listu boste čitali od danes naprej pozive za podpisovanje četrtega posojila svobode. Prepričam smo, da jih ne boste prezreti kot niste prezreli dosedanjih pozivov za prejšnja posojila. Prepričani smo. da se boste v polni meri odzvali svoji narodni dolžnosti ter posodili vladi svoje prihranke. Vlada potrebuje vašega denarja. Ne smete pa misliti, da vam ga bo vzela, pač vam bo pa iz vsega siva hvaležna, če pa j boste posodili na visoke obresti. Amerike ne smete primerjati z Avstrijo ali Nemčijo. Tudi njima so posojali podaniki velike s vote denarja, v zameno so pa dobivali "obveznice", ki ne bodo najbrže nikdar izplačljive. V Ameriki se vam pa ni treba tega bati. Za izposojeni denar vftm garantira vlada Združenih držav z vsem svojim bogastvom in premoženjem. Denar, ki ste ga posodili Ameriki, bi bil šele tedaj v nevarnosti, "ko bi prišla nemška armada v Ameriko in jo zavzela vso od Atlantika do Pacifika. Ali se more zgoditi kaj takega' Vsak človek, ki ima zdra\e možgane, bo rekel, da Torej brez strahu v tem oziru. Kaj bo pa napravila vlada z denarjem, katerega ji boste po-sadili? Kupila bo vojakom hrane, obleke in munieije. Zavest. da je ves ameriški narod z ameriškimi vojaki, bo navdušila naše borce tako. da se ne bo Nemec vstavil ob Oisne, — i.inpak šele ob Renu ali pa še dalje v notranjosti nemških meja. Izvedeli smo tudi. da bo kampanja za četrto vojno posojilo i rajala manj časa. kot so trajale dosedanje tri kampanje. Vlada pa računa na požrtvovalnost svojih podanikov in je uverjena. da bo četrto vojno posojilo preseplo vsa dosedanja. tilejmo na to in skrbimo, ca se vlada ne bo zmotila v svojem pričakovanju. Ali zahteva Stric Sam kaj preveč od nas? Od vas, ki ste doma ter uživate protekeijo in privilegije Združenih držav? Kajzer je rekel nekoč, da vse pogodbe košček papirja, ka-terega se za m ore % čevljem poteptati. Res se ui oziral na nobeno listino, toda Liberty Bond je edina, katero bo moral vpoštcvau in se ozirati nanjo* Z Liberty Rood i bomo ojačili svoje sile. z Liberty Bon d i bomo pripomoči našim vojakom k skorajšnji zmagi. * * . Vi veste, da je kupovanje vojno-varčevalnih znamk patrioti-čna dolžnost. Ali pa poznata praktične stvari tega kupovanja? Ali veste, da Kupujejo v republiki Argentini možje, žene m riroei vojno-varčevalne znamke Združenih držav? Torej v republiki, ki nima z Združenimi državami skoraj no benili zvez. Ali veste, zakaj jih kupujejo? Kjer se nikjer na svetu ne more boljše naložiti denarja kot v ameriške vojno-varčevalne znamke. Argentine! so prepričani o tem. — Ali je treba še vas prepr.čevati? -OOO- Centralni zavezniki. Do p i s i Pueblc, Colo. Ker se iz te nase&bine večkrat kateri oglasi, ni moj namen poročati o delavskih razmerah, ker to prepuščam drugim. Želim pa sporočiti žalostno vesf, da je tukaj umrl dne 7. avgusta rojak Anton Radelj*, ali podoniače Aleskov Tone. po parletnem boleha n ju. Tukaj v Ameriki ne zapušča nikakih sorodnikov. Doma je bil iz Peščenjeka pri Višnji gori. V Ameriko je prišel pred leti hi nival skoro ves čas tu v Pueblo. K društvu ni pripadal nobenemu: bil je eden izmed se številnih onih, ki se izrazijo: 'Kaj mi če društvo!" Enake vrste rojaki ne premislijo, da ne bodo vedno mladi in zdravi: take je em hišo, napravil nove pode. vrata, peč. okna in cementiral veže, da ni bilo vlažno. Še veliko novega bi napravil kojni .skusil in bridko obžaloval pa mi je zmanjkalo denarja. Kopa svojo lahkomLšljenost. dokler je bil še zdrav, ali. žal. prepozno. Da se ni zavzelo nekaj njegovih prijateljev, da so nakolektali za njegov popreb, bi nihče ne vedel. kdaj in kako je bil pokopan. To je zopet en .slučaj za zpled zahvali, da si šel v Ameriko. Ce bi jaz vedel, kaj me čaka. bi bil tudi jaz odšel. Po svečnici leta 1914 sem se oženil s Katrico. Ti je gotovo ne poznaš, ker je bila takrat še zelo mlada, štiri leta mlajša od mene. Sedaj je stara 26 vsem tistim, ki so še mladi injlet. Zelo so nama nasprotovali nje zdravi, da skrbijo tudi za prihod-J ni in moji ljudje, a končno sva se vendarle vzela. Poroka je bila doma in smo napravili čisto skrom- njost. Pozdrav vsem naročnikom in či tateljem Vašega lista *irom Anie rike. John Zupančič. Chicago, 111. Podružnica Slov. Nar. Zveze v Ohicagu, 111., se te potom najiskre-nejše zahvaljuje gospodoma Pavlu Selinellerju, predsedniku S. X. Z., in Antonu Grdinu. glavnem« odborniku, za njiju požrtvovalnost in nastop na našem javnem no i« potiho. Na svadbi nas je bilo samo šest. med njimi tudi Tavše-va žena ter Guštinov Ciril in Ma- Peter mi padli v Rusiji. Balantov Peter je bil tedaj že živ in sva bila na bojišču skupaj. Padlo jih je še veliko drugih, pa ne vem za vse. Naš narod je strahovito pretr-pei za proklete Nemce in Iiahs burpovce, pa kljub temu še vsj ne pridejo k pameti. No, dosti jih je dezertiralo, pa še vse premalo. V mesecu juniju sem bil zopet a italijanski fronti. Tam sem bil skoraj celo leto. Klatili smo se samo po visokih hribih in pozimi je bil o ponekod po celih pet metrov snega. Lahko si misliš, koliko smol pretrpeli. Boga zahvali, da si šel v Z angleško armaao, 16. avgusta Danes dopoldne o pol desetih se je v amienski katedrali slovesno peia zahvalna pesem za o hranjenje pra krasne cerkve. Sedanja stavba je bila pričeta pred 700 leti in je bi-la dogotovljena v sedanji obliki v primeroma kratkem času, namreč v f»3 letih, tako da je v nji predstavljena arhitektura skoro celepa l:i. stoletja, ki .je najfinejša doba srednjeveške n metnosti in življenja. Oba zvonika *.ta bila pozaieje d<» gotovljena in ^ta precej nizka. Ne katere notranje slike, kakor ria nad velikim altarjem. so po-sebnosti 18. stoletja. Katedrala v celoti stoji kot najfinejši spomin srednjeveške umetnosti. Tekom aprila se je zdelo, da bo gotovo porušena, kajti s< vražn k je bil komaj 7 milj od mesta. Tež-|ki izstrelki so že padali v mesto: vladna poslopja so na obeh stra- * * i , -,. , Ilieh katedrale padala v prah. Sku- \meriko, kajti dmgace bi bil tu- • , .. , • - /. pma his komaj 200 čevljev vstran d i tj kaj takega izkusil. Z italijanske fronte smo bili poslani zopet na rusko fronto, kjer so pa Rusi vjeli ves naš polk. V Rusiji sem delal en mesec v tovarni. potem so me pa pridelili srbski armadi. V srbski armadi sem bil pol leta. Po preteku pol Teta smo pa sedli na železnico ter se verčev Jerneje. — Ali si ti že po [odpeljali v rusko pristanišče Ar-ročen? — Zakaj nisi pisal tedaj.' h«>;-pelsk. Odtam smo se z lahkoto ko še ni bilo vojne, po kako Cer-i odpeljali v Anplijo. V angleškem kljanko? — Ti ne veš. koliko je' pristanišču so nas sprejeli z god-bilo deklet. Rečem ti, da za vsake- bo in smo imeli vsega dovolj, kar pa fanta devet i« ]><>!. Pri tem so bile pa tudi lepe in bogate. Ka- sni:. hoteli. Po Angliji smo se vozili kot prof i v prvem razredu. I> kih pet mesecev sva s ženo srečno Anglije so nas poslali v lepo Fran- hodu dne 21. julija. Ponovno sta in zadovoljno živela. Naenkrat pa eijo. Po enem letu smo zopet pri- . da sta pride nesrečna vojna. Ti ne veš J šli do vina. Ne veš, kako smo »a j se že odzvala nešmu vabilu prihitela v našo sredo razlagat in učit. vzpodbujat in bodrit za narodno borbo vse. ki čutijo slovensko in jugoslovansko. Pri tem neumornem narodnem delu se ne strašita ne truda in ne stroškov, ker se zavedata, da brez žrtev ni nobenepa uspeha. Vsled tepa jima ve naše članstvo izreka najtoplejšo zahvalo za neutrudno delovanje v. prid celokupnega naroda in za njiju krasne bodrile besede na našem shodu. Živela ! Odbor. Dober kuhar. Newport, R. I., 15. avgusta. — V vojaško službo bo vstopil Rean Rieroeli, kuhinjski šef hotela Van-derbilta. V United States Marine Corps bo sprejet kot provizorični >eržant. Ce ga zdravnki ne bodo zavrgli, bo poslan v Quantieo, kjer bo nadzoroval kuhinjske naprave. Pozneje ga bode poslali v mornariški glavni stan v Evropo. koliko je bilo joka po Cerknem! pili. no pa saj je znana stvar, d: Pustiti sem moral lepo in za d o Slovenci radi pijemo, voljno življenje ter oditi v Gori-[ Na Franoskem smo bili dva me-eo. odkoder so me poslali v Gali- seca, zatem so pa nas poslali na solunsko fronto, kjer smo še zdaj. Se žalostno novico ti moram sporočiti. Ko sem bil na italijanski fronti, sena izvedet, aa je umr. oče. Bog mu daj večni mir in po ko j. Meni niso dali dopusta, da bi šel domov. Pišeš, tla se ti dobro godi. in da bi mi rad kaj poma-pal. Ce moreš, mi pošlji kak dolar eijo. Nemogoče mi je opisati, koliko lakote, koliko mraza in trp-ljcnja sem prestal v onih dneh Rusi so nas ponili. da je bilo joj 1 V Galiciji sem bil pet mesecev, potem sem pa šel v bolnišnico v Slezijo. Tam sem bil par mesecev, da sem okreval. Odtam so me pna-li na Dunaj, Budimpešto in sled- njič zopet v Ljubljano. V Ljub-! pa ne v pismu ampak po nakaz Kaj pomeni [premog za zmago. ljani sem ostal toliko časa. da sem popolnoma ozdravel. O Velikonoči leta 1915 sem dobil za 14 dni dopusta. Sel sem domov posetit svo jo ženo in očeta. Videl sem pa tu-dn hčerko Katrico. katero po-vial žena ravno eno leto po poroki. Doma je bilo krasno. Posadili smo krompir in sploh napravili vse. kar je bilo potrebno. Toda Štirinajst dni je kaj hitro minilo. Ti ne veš, kako težka je bila ločitev. Zopet smo jokali in od o-nega Časa se nismo več videli. Tedaj. ko sem bil doma, je bilo že vse precej drago. Marsikatere si vari ni bilo mogoče dobiti, toda -ooo V nemškem glawicrn stanu se ie vršilo važno posvetovanje. Udeležila sta se ga avstrijski cesar, nemški kajzer ter več avstrij-fkih in nemških dostojanstvenikov. Namen tega posvetovanja je bil okrepiti duh nemškega naroda ter navdušiti prebivalstvo centralnih držav za — nadaljevanje vojne. Nemški in avstrijski kajzer nameravata izdati v kratkem ča-'u proklamacijo, v kateri bosta povedala svojim narodom, da se mora vojna nadaljevati, ker tako hočejo zavezniki. Radovedni >mo, s kakšnim obrazom bodo sprejeli Avstrijci i i Nemci to tolažbo. Nemški cesar se bo poslužil zopet svoje stare znane politike, t e ni kaj prav. zvrne krivdo na drugega, kjerkoli je a kaj dobrega, si prilasti zase iu za svojo famiJjo. Ali bodo Nemci in Avstrijci vrjeli svojima posili gospodarjema, da vojne ni mogoče končati, ker jo žele zavezniki? Rekli bi, da ne. Kljub temu, da so vrata v centralno-tavezniškc države zaprta s sedmerimi zapahi, se je najbrže splazila skozi močno ograjo vest o »talj»ču zavezniških držav. Ljudje so najbrže že izvedeli, da se zaveznikom smili nemški narod, da ga pomilujejo vsled njegove slepe zaverovanosti v kaj-zerja in druge vojaške gospode. Ljudje vedo, da je glavni cilj zaveznikov uničiti in enkrat za \ selcj spraviti s sveta nemški militarizem ter demokratizirati ves svet. - i. t: Ali bo izvajal nemški narod iz tega svoje konsekvenceT Ali ne bo pritrdil — zaveznikomf Kakor smo že v prejšnjih člankih razložili prefinogarjeni in dela vcein v koksarnah, se vodi'ta vojna za svobodo iu deniokraeijo na obeli stranon Atlantika. Na oni strani se vodi z orožjem, ki je bilo izdelano v Ameriki in poslano čez morje na ladjah, ki so bile zgrajene v ameriških ladjedelnicah. Delavci, ki pomagajo izdelati to orožje in graditi ladje, so mnogo prispevali k zmagi in v ravno isti meri, kakor bi so borili proti našemu sovražniku v Franciji. Ker je premog in koks najvaž- nici. da si bom za poboljŠek privoščil kak liter vina. Vidiš, sedaj teče že sedmo leto mojega vojaškega življenja. Zadovoljen in srečen sem, da se borim za našo pravo domovino Jugoslavijo. Drugače sem zdrav in se imam še dosti dobro. Iz Cerk-na sem sam tukaj. Te srčno pozdravlja tvoj brat Frančišek. Moj naslov: Franjo Mezek, 4. četa, 2. bataljon, Pošta broj 12. Arme de Serbie. Salonika, Europa. . Registracija. Koncem avgusta se bodo morali Poljski hlapci. . .Curih. Švica. 14. avpusta. Dobro poučeni kropi v Varšavi \ leznici je pogorela. Prebivalstvo se je vt činoma izselilo i/, mesta. Le vča sih je bilo mogoče videti na uli ei kakega civilista. Skoro neizogibno je bilo. da zadene katedralo ista usoda kot rheimsko. njeno tekmovalko, toda premagano te-kmovaiko v krasoti. Zdaj pa so je položaj izpremenil iu moe pu stošena je bila pot snjeua nazaj ter se zdaj nahaja 20 milj od tm* sla. Morebiti je cesar zapovedal. da se prizadene katedrali kot jt,- njegov oče prizanesel leta 1S70 katedrali v Strassburgu: toda vzgled v Rheimsu. Albertu in Ar r risu ne govori za to. Stavba je bila samo trikrat zadela in v šestih mesecih bo mogla biti zopet popravljena in bo zopet stala v svoji prejšnji slavi. Nobeno steklo ni razbito. Zunanji kipi so bili zavarovani z vrečami peska. Bronasta kipa dveh škofov, pod katerima se je katedrala sezidala, so odstranili. Ni čuda, da ves Amicus in cela Francija z velikim veseljem slavi srtčno rešitev svetega poslopja. Ako bi bila amienska katerala po-ršena bi to bila za celi svet Vgu-b:i. ki bi se mogla primerjati samo z uničenjem Parthenona v A-tei.ali. kjer so Benečani z bombardiranjem zažgali turško skln d išče smodnika sredi stavbe. Pri Te Deum so nad glavnim ol-taijem visele raueoska. angleška in ameriška zastava. Drugih <> kraskov ni bilo. Pri svečanosti se je pel Te Deum. Gloria in Aleluja. Ker -o velike orgije odstranili, je godbo oskrboval orkester. Severova -zarav»(a vzrfrrujcjo zdravje v družinah. Bolne ženske naj bi ne prenašale hudih bolečin, krčev in drugih neredoosti, katerim so toiikrat podvržene. Teh bolečin bi ne bilo nikakor potreba prestajati. 1 znebite se jih že sedaj, ali od začetka. Rabite torej občeznano zdravilo za ženske in za dekleta, vzemite S evera s Regulator]! (Severov Regulator). To je izborna tonika in zdravilo. csob:to pri ženskih boleznih. To zdraviio deluje hitro, mirno in z gotovim uspehom. To zdravilo ne vsebuje ničesar takega. kar bi škodovalo zdravju. Vsaka lena naj bi isto poskusiia. Cena $1.25 steklenica; dobiva se v vseh lekarnah. . W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Pomoč Italiji. Zavezniki v Murmansku. Pomožni ameriški mornariški tajnik je izjavil, da bo Amerika v najkrajšem času dala Italiji zadostno vojaško in mornariško pomoč. Rim, 1.">. avgusta. Zakasnelo poroči i o. i Iz izjave ameriškega poniožnepa mornariškega tajnika je razvidno, ,i;i bo dala Ano-ri':a Italiji \ najkrajšem ča>u veliko vojaško m mornariško p»»-moč. Pomožni mornariški lajnik, Franklin I >. Koosevelt je dal pred kratkim zastopnikom ameriškega m Haljauskepa ča-opi>ja važne iu formacije, ki mi ve., navdale / za dovoljst volil. Med druniiii je rekel tudi -sledeče: — Absolutno je potrebno, da izčist mo Sredozemskega morja >o v razne submarine. Svoje stvari bomo izvažali iz Amerike direktno v Italijo, ne p;1 najprej v Fran-*i|o in šele potem v Italijo. Ta pol je predolga, pa tudi železnice lahko uporabljamo v druge namene. Ce italjan>ka pristanišča ne zadoščajo našim potrebam, jih mo ramo razširiti. .Jjjz sem prišel vsled tega \- Italijo, da pogovorim o tem z odločilnimi krogi. Naš namen je žareti Jadransko morje pred siibmarini ter uničevati submarine v .Jadranskem morju, ila bo tudi to morje pri-prsvno za našo plovbo. Glede mož in ladij, ki jih bo dala Amerika Italiji na razpolago, je rekel: Nemčijo moramo prepričati o brezuspešnosti njenega na daljne ga odpora. To se bo pa zgodilo le na ta način, da obdržimo inieija-tivo na vseli frontah. Amerika je pripravljena preskrbeti zaveznike s toliko možmi in toliko ladjami, da bi i lahko garantirala to inieija-tivo. O 11'j ugotovitvi ameriškega po-niožn. ira uiornariškesra tajnika pričakujejo velike politične izpre- London, Anglija. l.">. avgusta.'.f Zavezniška arhangelska eksptdi-^' cija je prišla v Pahci'esokaja, 10;) I —. milj južno od Arhangeiska ob že-1 proti Vologdi. Bol jševiške morna riškepa na d o ti-o in široko razpravljale« ital.iansk* P'.zabilo je Amerika bistiia registrirati mladeniči, ki so dose- membe po ninenju po|jskefra so,.i_ gH po 5. juniju starost 21 let. jalističa^ iista • Xaprzod". WashingtonTDTČ., 15. avgusta j. PoseJ>1,a. ^legacija, sestavljena Prof os maršal general Crowder!^ odPiav je določil 24. avgust za dan regi- lja V neraskl ?iav,,|' dfa, stracije. Tega dne se bodo morali 1*°**» ««~vno-t z Ludendorffom registrirati vsi oni mladeniči, ki P^ke armade ah pa gle ♦M čete so pri umikanju izvršile nad prebivalstvom največja grozodej- St VJl. Italiji ei'sopisji', pa pripomniti, da v najkrajšem času voji obij:il>! }er poPebrio na razpo- :apo. I;. j 11 .i ij;:: J i ^ iioljševiki s.» nudili otlločen od- devali opozorit por in • prodiranje ek>j»etlieij>ke /nosi -l.idran lrmade je bilo zelo ovirano. dnjlč so ovirano. Zavezniški vojaki so bili izkr cani na obali Onega zaliva. 100 ter mu jfsosvel ;ii \ tri »eta priza-zaveznike na va-l;e*ra problema: Sb--pa v.seeno zavze'i zanj pozornost. ..le reorganizacije poljske policije 1,1l!i jngozapadno od Ar!ian». ska, da bi zajeli bol jševiške čet- Signali U-čolnom. se bodo pridružili ei mesec pozne-ncjsi materij al, brez katerega se je, ko bodo njihova imena rekor- dirana. Lokalne oblasti so že dobile br- ne bi mogle obratovali niti jeklene tovarne, niti železnice in par- ___________ ___________________ niki je vlada odkazala za 100 od- zojavnim potom potrebi i a" navo vtetkov železniških voz councils- dila. Predsednikova proklamacija villskemu koksnemu okrožju, ki se tiče vseh ameriških dežel, iz-zalapa pittsburško in dmga jekle- vzemai teritorijev Alaske, Havaj-na okrožja. Lansko zalaganje z skega otočja in Portorica. Pozue-voeovi ni bilo popolno; *eto« p;ijje bo tudi za vse te teritorije vse dobiva eonnelLsvillsko koksno o-'potrebno določeno. se bodo pridružili en mese pozne i , - - . oi m t - u-i - j 'za vzdrzavanje notranjega reda 21 let. To povelje je b.lo .zdano „ - ^ . J - ki so ......................iz Ar,,„„„,.,, wtin»r maC,Je PredSedD,ka>tavljene ..a francosko fro,J. V ' VI i,',., ''' "^'"T"'- AVusona. L r - • , • ' - i , , , 1 nr.njnii,! so siinu-i posia- i. -vi-- -i-rt t€m sl»(-fJn pričakuje rojalictic-i Drugi zavezniški oddelek pa se viP stn-;.. .. i. i i-- Kegistriralo se bo približno l->0:. . , ... , .. . .. - , ~ ' ... 1 • -'T"/-1' o^oli neke hiše v \ n- -- xr • - --i v !,,a stranka velike koncesije; pri-1 pomika proti Kotlasu. 2b0 mi h -rj, i., l-i i • • tisoč mladenicev. Največ jih bo . - , i • • ■ - - , , , , . . J »if4»cli. ker so s,» oddajali s. -i - j * |znanje poljske neodvisnosti, ka- južno odArhanpelska ob Dvnn. • i: ,,.. ; , sposobnih za prvi razred. Armadi ,, ,. / .. .. , . .. T . , , , - j^nan na morje m morebiti nem- - _ kor tudi teritorijaln.h koncesij. -Iiizno od \ olpe poskušata pene- škim o'n,..,- • i ----- ----------j J* I ,. . .. ■ A • • . ... oiimor-Kiin eolnoiu. I radni- lo politično pibanje rojahstic- rala Aleksijev in Denikm zdruziti ki nišli v \ t, i ne stranke pomeni ponižanje medtem ko demokratčne in en tent i prijazne stranke razpravljajo o I »roti nemški akciji. Stockholm, Švedska. 14. avpusta. — Poljski socjalistični list piši1. da se je zadnje dni izvršilo v Varšavi mnogo aretacij, ravno tako tudi po drugem zavzetem oze- krožje toliko železniških voz. kolikor jih morejo delavci naložiti ako delajo vsak dan. Vlada je storila svojo dolžnost s tem. da je dala im razpolago 100 odstotkov voz temu okrožju; zilaj pa morajo premogarji in delavci v koksarnah skriieti za to. da bodo vozovi naloženi Delati niorauno vsak dan toliko časa, da je naložen zadnji voz s premogom, in koksom, kar je potrebno za naš veliki zmagonosni vojni stroj. (Adv. of F. L. B.) Registracije so oproščeni samo on:, ki že nosijo vojaško suknjo. Špecijalist v umikanju. Pari*, Franeija, 15. avgusta. — General Hans pl. Bohu, nemški "špecijalist v umikanju", je bil imenovan za vrhovnega poveljnika na fronti ob Sommi. Poročilo pravi, da je to imenovanje zelo velike važnosti. Nemško umikanje severno od Alberta je prva posledica tega imenovanja. ml ju ter spominja to postopanje na carsko vlado. Dežela je preplavljena s političnimi špijoni, ki posebno preže na člane tajne i>olj-ske vojaške organizacije, katero dolže terorističnih činov proti nemški žandarmeriji. Senator Callinger bolan. Franklin, X. D.. 15. avgusta. — V neki tukajšnji bolnišnici se nahaja senator .J. II. Callinger. Pra-vijc, tia ima neko nevarno sreno bolezen. Senator je star enoinse-demdeset let. svoje protiboljšcViške Slovaki. •ete s (Vho- tri mlade mo ->Ke ki m i bili dodeljen tamošujl j brezžični posta j, in tri mlade žen-jsK' ki so zaposlene v artiierii-«<■ in oddelku v Washingtoiiu. \ s;« te osumljence dolže tr^.i l"> j»olnoči, .so rekli, da dem bombardiranju, ki je traja- vrri« Ma oddana dva signala, nato lo več ur. napadeL naše postojan- bil odmor in optem zopet 19 ke v okolici Gere-Poroeani. Bil je.s»gUiilnv. To se je morebiti dvaj-popolnoma odbit z našim frontal- s-tkrat ponovilo. Ko so bili oddanim napadom. i"' signali, j.- bilo na morju opazi- Naši avijatiki so bombardirali 11 ,iv<' Inčkj. artilerijse postojanke severno obr-bardirali šotore severno od Giev nite se na: War Department Washington, D. a -; NAttWX. IT. ATn. 1M«. Slovenska-Hrvatska Zveza v Združenih Državah Ameriških in Canadi. Ustanovljena 1. januar-ia 1903 v Calumet, Michigan. I ukor pori rana 11. junija 1906 v državi Mich. GLAVNI ODBOB: Predsednik: FRANK GREGOR ICH, Box 29, Dodjevllle, Mick. Podpredsednik: GEORGE KOTZE, 115 Grant Avenue, Eveletb, PttI tajnik: *NTON GESHEL> Borgo Block, Calumet, Mlcb. Zapisnikar: MATU 1 AS OZAN1CII, Seventh Street, Calumet, lUcb. Blaaajolk: VINCENT ARBANAS. First National Bank, calumet. Mica, NADZORNI ODBOB: I nadzornik: ANTON GERZIN, Ereleth, Minn. II. nadzornik : JOHN B. MALNAB, Calumet, lilcb. 111. nadiurnlk: PAUL SHALTZ, 209 Seventh St.. Calumet, Mich. POROTNI ODBOB: L porotnik: MATH. ZGONC, Box 423 Ely, Minn. II. porotnik: VILJEM M1HELIČ, Calumet, Mien. III. porotnik: FRaN'K LEVSTIK, Box 103, Aurora. M In*. POMOŽNI ODBOR: JOHN KAMBICB. 417 Oareola St.. Laurlum Mich. LUK A.S STEFAN EC. Calumet, Mleti. MARKO JOTICH, C«lumet, Mich. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. JOHN S HTEKANFZ, 268^ First Avenue, Milwaukee, Wis. ODVETNIK: AXTHONY LUCAS, Calumet, Mleh. Opocnba.—Vsa dopisovanja, kskor tudi spremembe Planov In članic naj se pofftljsjo na glavnega tajnika: Anton Geshel, Hlovenie Croatian Uoloo, Borgo Block, Gth SL, Calumet, Mich. Denarne poSlljstve naj se ponujajo na blagajnik* : Vin pen t Arbana* First National Bsnk, Calumet, Mleh. Proftnje za novo prletople Mane in Planice naj se pošiljajo na vrhovnega sdravnika : Jubn S. Stefanez. 268^. First Ave., Milwaukee, Wis. Vse pritožbe naj pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Math Zgonc, Box 423, Ely. Minn. Uradno glasilo: GLAS NARODA Proslava spomina dhr. Kreka in njegove1Z r^r t £ yJllfA JIIASA !mo i2P°,njevali do prte* V vlllkv IUCJC« vo oporoko. Naj ne bo hiše. ki bi , OOQ t ue i^ela njegove slike, posebno pa Skedenj na Primorskem je iz- la uničiti ga - bila je to grozna bJ vlagajte matere otrokom, da je pregovoril v proslavo spomina lezen — nesloga. jKrek on,> kl ->e zastavil vse propovediiika našega narodnega Pojavile so se stranke, ki so se daT rtsi nas naroJ robstva- . evangelija — dra. I. E. Kreka — smrtno sovražile med seboj. Caso-L In duh Krekov, ojekleni iia-iu je manifestiral za njegovo ve- psi. ki bi imeli širiti omiko med'?0 voljo f v01-!0 nas,h "stopm-liko idejo, ki je prižgala Jugoslo- širše sloje, so prinašali le blato, s k°V/ da dosefeJ° T™Ja vanstvu jasno luč, ki mu os veti ja katerim so obsipavali svoje nas-!!de«,a J1^ podpiraj, da ne omaga-poti v svetlejo bodočnost iu ki mu protnike, a ti nasprotniki niso bi- na 'ezk\ potJ m da ne bo da!f° je prikazala cilj, po katerem mo-jli morda tujci, drugorodci, am- t!*n da,K ko bomo mogl1 vzkhk ra stremeti, če hoče priti do sreč-ipak krvni bratje, sinovi nesrečne-nega samosvojega življenja. Ele-1 ga slovenskega naroda, mentalno, pristno, nepopačeno, — Prišla je vojna iu zavrtela v notri iz src ven, in zato narav- svoj vrtinec vse, uničila vso kalnost ganljivo je prišla v Skednju; turne naredbe in žugala, da — • lo izraza: volja naroda... zdrobi tudi naš mali narodlč. Te- Prostorna dvorana Gospodar-j daj pa je ta mali teptani in tako sk«ga društva polna do zadujega; bridko izkušani narodič pokazal, kotička. Ženstvo in mladina stajda ni zapisan smrti, ampak da je prihajala kar v gostih vrstah a;jel šele kllti. od naših moških, kar ji je še do-j Jz njegove srede so se zbrali ma, jih jep rišlo — kakor so nam 1 možje, katerih imena bodo z zla- nit!: Prost jc naš rod, na svoj zemlji svoj gospod. Nato je stopil na oder dr. -T. Wllfan. bivši zastopnik tega o-kraja v mestnem svetu, oziroma de:":elnem zboru : Mili Škedenjci: — Po dolgem času morem vam zopet izpregovoriti danes, ko proslavljate :,pomin moža, ki je sim Seja glavnega izvršujočega odbora SHZ. dne 6. avg. 1918. Prisoten odbor jc sledeči: predsednik Frank Gregorieh, tajnik Anton Geshel, pom. tajnik Math Ožanich in blagajnik V. Arbanas. Predsednik odpre sejo ob nri popoldne. Cita se zapisnik prve seje; >e odobri in podpiše. Ker ni nobene smrtnine za izplačevati, »e odobrc pogrebni >troški Ilija Karakaša in •John Muharja. ohadvn od drustxa >v. Petra in Pavla. št. 24, Virginia. Minn. — I bita sta bila v rudniku dne 27. junija 11)1 S. Za vsakega •S 100. skupaj $200. Bolniške nakaznice, katere so odobrene; Dr. št. 1 George Zalae; dr. št. *» George Štiuiac in Frank Teljan; dr. št. 7 Anton Kužna; dr. št. s Peter Martine**, Simon Klobuearich, N .kola Hadovinae. .lohn Cvetieh in Wm Mihelich; dr. št 9 Jacob Sti-glich. .Jakob Jakovac, Valentin CečiČ. Vinko Ozanieh. Filip Stefančič Stanko Abramovich in Anton Stimae. I)r. št. 14 Josip Pleše. Xik Spoljarič in Joe Crnkovieh; dr. št. 16 Marija Jotich; Dr št. I ršula Mrvur. Jo-ej h Kazimir in John Kmet. Dr. št. John Babich. Miko Kalanj. Kazimir Marohnich, Janko Katalinich in John Jurjevich. Dr. št. .losepb Vindismaii, Math Stopar. Joseph Lokar. Joseph Hutala in .John Frits. Dr. št. 24 Jakob Veljacič. Paul Babic. .Josip Rukovac in Tom Sorčč. Odobrena odškodnina : J«». ker zdravniška nakaznica izgledu sumnjiva se odvrže do druge seje. Odobreni razni stroški: Anton Geshel za t^ščenje urada in express 1.56 Frank Kerže za regalije konvencije 12.60 Keevenow Printing < 'o. l».70 Houston Con. Tclephon Co. 2.70 Jlopt. t o. FJei-tric L. < 'o. 1.00 Mike Bergo najemnina urada 10.00 Rrazni predlogi: Glavni tajnik A. Gesbel poroča glede tekmovanja nagrade za pridobivanje novih članov. So dobili nagrado: Blaž Rozman dr. sv. Ivana št. S za 10 novih članov dobil prvo ragrado $20.00. Peter Prijatelj Man društva sv. Barbare št. 19 in Frank Lenieh član društva št. 20 sta dobila drugo in tretjo nagrado. Četrto nagrado dobi Peter Spihar član društva sv. Petra in Pavla št. 24 — *2.:>0. Asesment za mesec avgust -e pošlje p0 pravilih SIIZ. S tem je dnevni red t. se> izčrpan. Predsednik zatvori sejo ob ti.4."» zvečer, Bodoča bo 4. septembra 1918. Math Ozanieh, zapisnikar. zatrjali domačini — najmanje 90 odstotkov. Čim se je dvignil I. Grbec, da otvori zborovanje, je nastala grobna tišina, ki je glasno pričala kako živo se je zavedala množica pomembnosti te manifestacije in veličine moža, ki mu je hotela proslaviti spomin. Grbec je rekel, kako da mu je sicer naloga, da gled* otročičem v oči, danes pa gleda množico — vneto za sveto stvar. Iskreno je pozdravil došle poslanec, oziroma bivše poslance dra. Rvbara, dra. Wilfana in Sancina, duhovnike ki so prišli, da ob svečani priliki dado roko ljudstvu. Še je med nami gorja in v strahu se vprašujemo : kaj bo ? Ali oživlja se nam nada, ker v to temo nam je zasijala velika luč. Proslaviti nam je spomin moža, ki je zaklical narodu, naj misli na-se in skrbi za svojo bodočnost, moža, ki je oživel misel, naj -e narod oglasi za svoje pravice. Doslej je vedno služil le drugim in je bil v plačilo preziran. Zakaj naj bi ne zahteval, da na svo-.iizemlji bodi le on on gospodar. V duhovniku je zrasla misel za naše ujedinjenje, za skupno življenje z brati v *ej monarhiji, v katerem bo neomejeno užival pravice in vršil dolžnosti. Ali tuli temu našemu apostolu se je dogodilo kakor mogim drugim možem, ki so zasnovali veliko delo. a jim ni bilo usojeno, da bi videli njegovo do vršite v. tom vpisana na načelni strani slovenske zgodovine, na katere bi bili ponosni največji narodi. — Zbrali so se brez razlike mišljenja, podali so si roke k skupnemu delu, k odrešenju našega naroda. Kako naj rešijo naš narod ? Naš narod ima pravico živeti kakor drugi, ima pa tudi pravico odločevati sam o sebi. In da bo užival pravice, kakor drugi narodi, ne sme imeti tujcev, ki bi odločali o njegovi usodi, kakor se je godilo doselje. ^0. majnika 1917. Ta dan mora ostati neizbrisen v spominu vseh Slovanov, posebno na nas Slovencev: tega dne so zgoraj omenjeni možje častivredni zastopniki Slovencev, Hrvatov in Srbov podali izjavo, da naj se ustvari jugoslovanska država. To je: — mi hočemo svojo dr-žavo, ki jo hočemo upravljati sami in ne dopuščati, da bi nam tuj! ci gospodovali. Prej sem omenila, da .so se zbrali možje raznih mišljenj in si podali roke k skupnemu delu, v o-drešenje našega ,;ogibajočega naroda. Kdo jim je načelovai ? Kdo je znal z ognjevito besedo navdušit. te može? Bil je naš Krek. Komaj je bila podana deklaracija. vzplamtela so naša srca. srca vseh slovenskih, hrvatskih in srbskih rodoljubov, dvignili smo ponosno »;lave pokoncu in z napetostjo sled d i vsem napadom od bol v zveličavne ideje, ki se nam glasi kot novo evangelje. To e-vangelje je našlo odmeva v nas vseh. ker brez njega naše življenje nima pomena. Odslej ne sme biti vec tako, da bi se borili samo za jezikovne pravice, a da bi nam pri tem tujec odmerjal kruh kulture. Boriti se moramo za to, da bomo na svoji zemlji svoji gospodarji. — Kdor ima mir na jeziku, a nam ne priznava te pravice, ta je — hinavec. Nemec bodi gospodar na svoji Madjar na svoji, a tudi mi na — svoji zemlji. Tako se je zvršila ta velepo-membna impozantna manifestacija : impozantna po ogromni udeležbi , mpozautna po visokih mi-sLih. ki jih je prinesla in impozantna po vedenju množiee, ki je Italijansko bojišče. Washington, D. C., 15. avgusta. Italijanski poslanik je prejel iz Rima poročilo o vojnih operacijah na italijanski fronti in se glasi: V dolini Tellina in Camonica, kjer je naš artilerijski ogenj še vedno namerjen na važne pošto janke sovražne obrambe, so se na- enodušno in oduševljeno pritrje-jše čete vstanovile na vrhovih, ka-vala vsaki izraženi misli, posebno j tere so vzele sovražniku. V doli-pa — kakor je rekel dr. Wilfan ni Lagarina in na Montello je bil — vzveiičavni ideji Krekovi. [artilerijski ogenj zelo živahen. žftoine so bile ene misli, z d niže- Med Brento in Pijavo so naše ne v ideji njepra. ki smo ga pro- čete 14. avgusta prekoračile reko slavljali najdostojneje. vredno — južno od Grave in so se polastile njegove veličine, vredno blago- enega velikega otoka v reki. Zavest ja. ki ga je prinesel svojemu jele so celo posadko 40 mož. Po-narodu. Slava spominu dra. Kreka. Avstrijski socijalisti. stojaiko so držale navzlic neprestanim protinapadom sovražnih čet in vročemu zastornemu ognju. Bim, Italija. 15. avgusta. — Vojni urad je danes izdal naslednje oficijelno poročilo: V tonalskem okraju so bili nor-Avstrijskih socijalistov se ni malni boji. V dolini Lagarine je moglo dosed a j tako udomač ti kot ^ bila sovražna patrola pregnana, se je njih nemške tovariše. Večina | Ob Pijavi je naš oddelek preko-soeijalistične stranke v Avstriji z račil reko in se polastil enega o-glavnim glasilom vred, je posta- jtoka zapadno od Avre di Padado-3a v zadnjem času skrajno boljše- poli. viška v značaju. V preteklem ja-l Vjetih je bilo 40 vojakov, štiri nuarju, ko je bilo videti, da strojne puške in izstreljen je bil bo evangelij holjševištva razš ril opazovalni balon, iz. Petro grad a, ko so se vršile na Dunaju stavke in mirovne demonstracije in ko so socijalističm Nemški mornariški minister. Amsterdam, Nizozemsko, 15. av — —-----t • .........—«i----------- --■ ------— — i —* voditelji sodelovali do gotove me- gusta. — 4iWeser Zeitung" v . je pri narodnostnem gibanju, je Bremenu poroča, da je bil vice- Ideja je stopila na plan in mijhilo veliko lju(U ki so domneva- admiral Behncke imenovan za dr-jo sprejemamo na svoj prapor \\ da SQ soeijalisti možen faktor žavnega tajnika nemške admira- I'dnira nam not do svohodneern _ • _____i___• ■ • . _ _______l- i I>__: l n _________- o Dr. Krek ni več med živimi, ali strani tujcev na naše vrle zastop- ' nike, v trdni veri. da bosta ves na srečo našo so ostali možje, ki bodo nadaljevali njegovo delo. — Danes se še ne zavedamo, koliko smo dolžni velikemu pokojniku. Ka.iti njegova zasluga je, da se zaključuje žalostno razdobje, ko smo se sami poniževali in se klanjali pred vsem, kar jc tujega. Odslej bomo zahtevali svojo pravico do življenja. Nato je Ivanka Godina vzhiče-ao izpregovorila sledeči govor: Predragi sovaščani; Povabili smo vas na sestanek, na katerem vam hočemo pojasniti akcijo v proslavo dra. Kreka. Kdo je bil J. E. Krek? krik in besnilo zaman, kajti naš narod se razvija po naravnih zakonih, ki ne poznajo ovir. Saj poje naš Aškerc; Mi vstajamo in vas je strah T Zakaj tako hrumite? Slovana se bojite... Prišel jt* dan, ki je zavil v te žko žalost ves slovanski svet. Izdihnil je ta dan svojo veliko plemenito dušo naš prvoboritelj -— jo Odpira nam pot do svobodnega življenja. Boriti se hočemo za nje uresničenje skupno z brati na severu in jugu monarhije. Ta misel mora zmagati. Cast vam, Skedenjci, da ste prvi proslavili našega Kreka, in ste d osli v tako častnem številu. Do-kažite s podpisi in prispevki, kako vneti ste za njegovo idejo. — Ko pride dan. ki prinese uresničenje te naše vrhovne ideje, napočijo za naš narod boljši časi. Ideja naj bo plamen, ki nas vodi ali podpirajmo jo tudi z delom. Samo hrepenenje ne zadošča, treba tudi drobnega dela za drobni finijiaii, ua jc > uvula I' ll jiv^ujtt narod naš. Pred vsem nam treba [upravičena, a obenem izjavili, da pouka, izobrazbe, učenja. Mladi-U „e sme nadaljevati z vojno z;\ ua naj se pridno uči, da si obogati srce in um. Mladina ne more storiti boljega narodu in člove- pri razkrojenju dvojne monarhi- J tete. Prej je bil namestnik šefa je. s čemur bi se tudi hitreje kon- mrrnariškega generalnega štaba, čala cela svetovna vojna. j Vice-admiral Behncke sledi v "Arbeiter Zeitungpa je po- uradu admiralu pl. Capelle. slala sedaj odgovor na izjave, ka-j Admiral pl. Capelle je prevzel tere se je sprejelo na medzavezni-, mornariško ministrstvo v marcu ški socijalistični konferenci, ki se 1916, ko je bil admiral pl. Tirpitz je vršila preteklega februarja v prisiljen odstopiti. Pred nedavnim Londonu. Pogoji za pravičen mir. jčasom se je poročalo, da namerava kot so j h videli zavezniški socija admiral p!. Capelle odstopiti, listi na tej konferenci, bi bili spre-J Pred nekaj dnevi je odstopil jetnljivi za katerokoli zavezniško;tudi admiral pl. Holtzendorf kot deželo. Pomen jali so oproščen jo šef nemškega admiralnega štaba, zatiranih narodov ter dejansko [kar je zgodilo malo potem, ko razdejanje sile nemškega vojnega j1' zagovarjal zaradi neuspešno-stroja. Avstrijski socijalisti so^ti podmorskih čolnov potapljati priznali, da je večina teh pogojev amer ški transport. štvii nego s tem, da se uči in si bogati znanje. Prva skrb nam bodi — šola. D.-aginja v Avstriji. njih uresničenje. — Narod si že-j Amsterdam, Nizozemsko, 15. av-li neposrednega miru, :— je izja- gn>ta. — Deputacija, predstav vil ta organ avstrijskih soeijali- ljajoča 200 tiso«; državnih usluž-stov. jbencev, je stavila avstrijski vladi Kake vrste miru si Z»'!i ta na->zahtevo za povišanje sedanje voj-rod? Katerekoli vrste? Nobenega i ne plače za 50 odstotkov. Ta za- < etudi izstradano, ohranimo upanja nima v mir z zmago, kajti hteva se naslanja na trditev, da nuadino vsaj duševno zdravo. —'c-e bi se končala vojna z zmago na|so življenjske potrebščine leta Združimo se, da bomo celili rane.t tej an oni strani, bi pomenjal ta',19i8 za 100 do :HK) odstotkov dra-ki nam jih je vsekal sedanji čas j konec nadaljne imperijal stične žjV kot pa v letu 1917 Ostanimo zvesti narodu in slož-|aneksije s popolnim omalovaževa-! "Neue Freie Presse" pravi, da zrn. Mal je s.cer naš narod, ali mo „jem ugotovil, katera so objavil-'je hudo deževje skoro uničilo pri-.-an bo vendar, ce bo složen okolo v zadnjem času zavezniki gledejdelek pšenice in ako se bo še na- glavne ideje brez ozira na druge razlike mišljenja. Tak narod ne oropa de. Ko je predsednik vprašal, želi-!i še kdo besede, je zaorilo po vsej dvorani; — Dr. Rvbar... I)r. Rvbar se je odzval splošni naš Krek. Zdelo se nam je. da se želji "in je izvajal ° l«i* — — pogojev, katere naj bi se uresniči-]daljevalo, bo poškodovana tudi lo po vojni. Nobenega upanja pa koruza in krompir. tudi ni. bilo za mir potom spora-J ia med nasprotujočimi si ka j Železnice v Francji. Pariz, Francija, 16. avgusta. — Za francosko fronto je bila zgra jena 130 milj dolga železnica v zuma pitalističnimi vladami. Nemci kličejo Ruse v armado. manj kot 100 dneh in je bila da je tudi nebo zarotilo proti nam. i'" "1 W n^v London, Anglija, 14. avgusta, nes izročena prometu Treba pa je Kr st ie umrl a tretii d™ od'i T iT- ° ' °dkar sem ,Xeko uročilo iz Vlad vostokaIbiio zgraditi dva velika mo- mm^vstalTaSe^ Tda - Ruse en predor, ki je dolg 375 ja Njegovo ime se čuje iz ust sle- . - - ----------- —----- liernega slovenskega rodoljuba; nJe^°v nas zapustil niti za hip postalo nam je sveto, izgovarja- amPak živi in bode živel, dokler tuo ga z vso ljubeznijo. J bo še kateri Jugoslovan živel na Bil je duhovn k-mož, čegar vse|sVftn- ... , , . . , . .. i..... ......v. juw.il .oci v »dMi nravi rla mrtvih vstal, daje udej«tvi svo- Tedaj je bil Sdekenj res še izklju-! od orožje je zvanje. Telo Krekovo leži tam! čno slovenska vas v kateri iV k; ! ° . • - • _ . ^ i . w Nam ni rečeno, da moramo, pač pale, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri. * ' f * ----- Stvorimo doma, tukaj na varnem, mogočno armado vojnih varčevalcev. Ta armada bo imela namen pomagati armadi na fronti v njenem pravičnem in vzvišenem boju za demokracijo sveta. Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno-varčevalne znamke nekaj neumnega. Naj mislijo, to je njihova stvar. - V najkrajšem času bodo Izprevide-li, da bo ta armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji. Vojni tajnik Baker pravi, da je odšlo nad milijon naših fantov na fronto. — Pomagajte jim z varčevanjem do skrajnosti in s kupovanjem vojno-varčevalnih znamk, da se bodo hitro vrnili. Vaša patriotična dolžnost je v razmerju z denarjem, katerega zaslužite. Čimveč zaslužite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojno-varčevalne znamke. ^ Veliko naših revnih sodržavljanov se podvrže največjim žrtvam, da zamorejo pokazati svoj patriotizem s kupovanjem vojno-varčevalnih znamk. Če se naši fantje na fronti lahko vzdrže vseh luksurijoznosti, se jih lahko tudi vzdržimo, ki smo doma. • ■ A NE POZABITE, da je vojakovo življenje odvisno od podpore ki mu jo dajejo ljudje doma. POMAGAJTE! Štedite in kupujte vojno-varčevalne znamke! V Ni dovolj razlagati, kaj so storili Nemci. To Nemcev čisto nič ne boli. — Oni se čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih. . , . , - . , A- 'f-f ^ Pomagajte svoji vladi, da jih bo premagala. To je edina stvar, katero morajo Nemci vpoštevati. Če štedite in kupujete vojno-varčevalne znamke, zadenete Nemca na ono mesto, kjer je najbolj občutljiv. __ Vsak poedinec najboljše ve, kako mu je mogoče na najuspešnejši način zvečati svoje prihranke, s katerimi bo lahko kupil varčevalne znamke. MI SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUB ILi ?0 VOJNO. Toda aH ste že pomislili, kaj bi se zgodilo, ČE BI JO IZGUBILI? t < Hitrost zmage je odvisna od tega, kako znaš. varčevati in kako znam varčevati jaz ter podpirati vlado v finančnem oziru > > Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspešite ZMAGO! — v , > Vaš delež v sedanji vojni je, kolikor mogoče producirati, kolikor manj mogoče porabiti ter posojati svoje prihranke vladi Združenih držav. , Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot jo izpolnjujejo naši fantje na fronti? ~ v ' 13 Če se zgražaš nad tem, kar delajo Nemci, pomagaj s svojimi prihranki, da bodo premagani. Slab patriot je oni, ki ne more dobiti pota, da bi se tako ekono-miral, da bi zamogel kupovati vojno-varčevalne znamke. S tem bi dal vladi več denarja, dela in materijala s katerim bi lahko izvojevala zmago. ' Nekdo je rekel: Če bi se naši fanti tako dolgo vstavljali iti "over the top", kot se branijo nekateri ljudje kupovati vojno-varčevalne znamke in Liberty bon-de, bi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnosti. Pomisliti je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač pa samo posodili, ter bi ga lahko dobili nazaj, kadarkoli bi hoteli. - »' ** ■ m Jugoslovanska Katol. Jedncta =Ih! T Ustanovljena leta 189£ - Inkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN.] GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MTHAEL ROVANŠEK, Box 251, Conemaugh, Pa-Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Tajnik: JOSEPH PISIILER, Elv, Minn. Blagajuik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih imrtnin: LOUTS COSTELLO, Salida Colo. VBHOVNIZDRAVNIK: Dr JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn- ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M", So. Chicago, IlL " IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Waah. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN R UPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.« PRAVNI ODBOR: * JOSEPH PLAUTZ, Jr., 4:J2 — 7th St., Calumet, Mich. * JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave-, W- Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. D*. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKKABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošil jatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebua ali neuradna pisma od strani Članov se ne bode oziraio- Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Povest stotnika Guarda-oassi-ja.j Na lik zgodovinskemu Ha racij u j«= obstal kapitan Guardabasai samcat na mostu ter ustavil umikanje italijanskih čet. stvari m polno' nepričakovanih žalosti. — Naenkrat triM'-nieah samcata lokomotiva, po« na vojakov. Ti so kričali ter ma-i hali z rokami .Za lokomotivo ni bilo nobenega voza. Nikar l>i >i ne' mogel misliti, da gre toliko ljudi I na en stroj. ^^^^ J Lokomotiva je zdrsnila mimo a«'i-, preko železniškega mostu.I Kako je držal Horaeij most v skušali smo jo ustaviti, a je bilo on,h starih dneh. — /a to vemo nemogoče. Ko je izginila, se je lomi v» . Neki bodoči Maeaulay pa jjj vojakov velik nemir iu slišati nam bo povedal povest novega j,ilo krik rimskega vojaka, ki j«' držal most J«-rija! v težkih dneh sedanje vojne. j M Slučaj, katerega hočemo navp-'med sti v naslednjem, je najbolj odi « na primera rem it Stanovalska skrb na Dunaju. Dunajski listi poročajo: Dunajski mestni urad je /a prehodno dobo po vojni, to je za kakih pet let. predložil občinski u-pravj vrsto predlogov za rešitev ptanmanjskega vprašanja, s po-jmnčjn občine u.ij hi se zdilo 24.000 j malih in srednjih -tauovauij, in si-(etr tlel teh takoj po sklenjenem »rn;ru / z;;."asninii napravami. Dit-| najska obema si pmskrbi prednost za nabavo vseh vojaških ] vladnih ! irak na Dunaju ter ^.j^lbenemu delovanju p*Uio uporabo zemljišč. Dalje naj viti VOt'ii (,,'!*»krog nego v hi " '"* nesti posestva. Občina jnnu-i za oni znesek, ki prekorači sirotin>ko varnost. Proračuujen je v ta namen. posojilni kapital v znesku '.'J5 niiljonov kron. Za .{►okritje morebitnih izgub se osnuje mestni stanovanjski sklati, ki se inu skozi tri leta nakaže 2.300.00n krmi. \ eč važnih denarnih zavodov je obljubilo svoje sotlelovanje. kapital je že zagotovljen. Da se dovršijo že začete gradnje, se požuri izvedba neke vladi predlagane akcije s pomočjo dunajskih h;tnk. Mestna podjetja se imajo vdeleže-vati pri pokrivanju- stanovanjske iu »ibčekori-dnenui ri*tojbii\ pod stanovanja. ki naj hi se zgradila 'P0«0^*1- tia k'-trtiki takih hiš po pravih. uiaterij)i 1 stediluih ,ne-:'!1odvr*ej° vlade ^.ločenim ee-todah s trajanj«« :;<> let v večjih Inam ** koloniji h. Stanovanja morajo od |-- g ar jat i v-eiu higijeničnim alij }/ner-' pro«a ^ta dane- oh M.20 dopoldne jiio število veeji.h -Snovanj dve prišhi na obisk v poletno prebi-sobi. čirnnato in kuhinjo . Polo-Ivališče vrt. polkovnika lloti-.,.. Predsednika W:lsona in njej»o-zgradiii vo soprogo sta sprejela polkovnik stanovanj s House di njegova soproga in ne- Wiison je izrazil * mu dovolil kriitek or in ne bo -preje- Ta značilna slika oficijelnega francoskega fotografa nuni kaž* eesto ob sedanji bojni črti. ki "e oavil na Pozor^ee naj ost rej šega art lerijskega ognja skozi dan iu noč. Na sliki je videti nekoč kras- • J* poja\ i a r na drevesa, ki so izpremenjena \ očrnele kolee vsled težkega obstreljevanja. Za drugim drevesom je videti ameriškega častnika, ki se nahaja na poizvedovalnem pohodu proti nemškim zakopom. , i m jo j v*e;: »»: jiu mogla d«d»it,i kastni sedaj V- immeravata dve koloniji po 1000 »strt^kom 20 miljonov kron. Veli jkaj prijateljev, ikih prtwior<»v sh preniočevauje se. Predsednik [ne bo a radii o. ker se ni-o obne-Li. U<*ljo. da bi -.<*d prazndi tigovin bi sedalo po-lin miren od m j rabiti 12tM> /.. stanovanja. Ra«t'mal nikak h obiskov, jeeu zemljišč ^tavbišč. s<- ima po-! O predsednikov*in odhodu so , hirati z načinom obdaČenja, 1/Jvedefi samo v Beli hiši in nekateri ■ dat ki za stavbeni materij al. sta\ - časnikarji, katerim pa je ltilo na-jl>en»' ileluvee in stavbene vožnje■ ro'-eno .da morajo molčati. V Be-s.- I)., io zmanjšali vs!< d dosuvej1! l!'š -e j . zatrjevalo, da hoče ;materijala. ki -postane prost z iz- predsednik imeti nekdaj dni p »-Ikijueeujem vsake inetltrgovine m:čitka. Rešiti ima mnogo proble-jz združenjem v gradbeni eentrali.|mov, o katerih misli razpravljati | Urez take enotne ureditve bi ob- s polkovnikom House, ki je ve 1-j-s-tojala nevarnost, da bi razko^nejno pokliean na posvetovanje, ka-| zgradbe, :;i se jLu ni treba ozirati 'dar namerava predsednik odločiti |na tisočake, pobrale materija!, ki kaj zelo Kaj bo s potopljenimi Nemei «o že zdaj začeli premišljevati. kaj se bo zgodilo po vojni z onimi velikimi ladjami in > ' K « ov iiui i »■» ' -J" i » . . . • , | • . _ \vstrijska kava- ,u*iZmeil° miK,zmo matergala, kijVse sile, sam je potopljen na dnu morja. Veči- svojih zaklat .. . no teh ladij so potopili nemški je naglo razširil,'ne le su!)mariui Ker so pa bile potop. vrstami umikajočih se voja- ]jeQe v primeroma plitvi ebneea iunaštva k'.°1V temVK', VTSXAUU C".vodi, mislijo Nemei, da bi jih bilo eonega junaštva, Pt*(VJinega prebivalstva, ki se je na-' sfrv. da je stotnik UuarilabassiJdomnevanje, a to domnevanje , ", V" kaj dol.ro znan x Ameriki, kjer je • ^ kma|u izpremenilo v govo-'° ..{- j , ' bil preje član Metropolitan Ope- vo,t počela se je velikanska pa-lPlS. J re Company v New Yorku. Predluika ' ; "Ias,1° llu \" španskem zalivu Vigo b-že izza 27. oktobra leta 170:} špansk-ladje, nato varjene s srebrom. Ze večkrat so j h poskušali dvigniti. tonr.ini7 , : . . * V -I. •v Citv je 5KOČ i 1 V vodo Stern. Ljutlje so ga vi-so ga pravočasno rešili. uik, general Arehinard. (!>a ooeinslca orgamzaeija /. osnut- 25. avgusta je začel napadati jem m^.nega kreditnega zavoda'Ko\o vnašali, zakaj si ie ho-prvi polk. \ tem boju je neka sa-1'a zadnjo ^anuvanj. Ta kreditni,tr] vzeti življenje, je rekel, da ima z ženo "" trubel *Pozneje sh je pa , . ... .. , .. . , .. - . ... j izkazalo, da je podvržen vojaški • lose g h vse svoje eilje. Par polj-^h obroKi!,. amortizaeije1,,^^ ip dj| s(i „; ^triral eastna je navdušil tako. da so obstale, kakorhitro so premagale prvotni panični strah. Za ta svoj čin je dobil od italijanske vlade srebrno kolajno, ki je najvišje odlikovanje, katero more dobit: italijanski vojak. Y hotelu Yanderbilt v New Yorku se je kapitana (Iuardabassi konečno vendar pripravilo do tega. da je povedal povest o svojem činu. Najpijvo je govoril o sijajni morali tretje italijanske armade, ki je nad vse pogumna ter bila vsled tega tudi strašno razočana, ko je dobila povelje, da se umakne na močno naravno obrambno črto ob Piave. K splošni paniki med vojaštvom je pripomoglo tudi to. d» so bile eeste polne eivilnega prebivalstva. ki je bežalo pred napredujočimi Avstrijci. — Nihče ni vedel, kaj se bo zgodilo. — je re-kei kapitan. — Splošno je prevla- onemu lloraeija: Ysakemi človeku na tem svetu Pr^de smrt preje ali pozneje. Kako pa more umreti človek boljše'^-Kot v boju proti premoči ; Za pepel svojih očetov In za svetišča svojih bogov? Omenjeni članek, katerega j«1 nemške ladje poleg iu gledale vse napisal Leopold von Stocker, iuia.to ter bodo s tem zadovoljne? i naslov: | Kdo ima pravico do ladje in do, "Kclo ima pravico dvigniti po-j njenega tovora? Ali lastnik ladje topljene ladje V* ;ali lastnik tovora? V članku pravi med drgim tu-J Zavarovalniška družba, ki je — Yedel sem, da je treba to| paniko namah ustaviti. — je na- ; daljeval kapitan. plačala odškodnino ali narod, pod J .— Po vojni, bomo potrebovali čegar zastavo je plula ladja po i v prvi vrsti tonaže. Ker se pa bli- morju? Ali morda oni, ki je ladjo jža vojna že svojemu koncu, jt [ poto|»il ? po+reba. da že vnaprej malo raz- Dunajski vsenčiliški jn-ofesor. J pravi jamo o tem in nekoliko premislimo. kaj bomo storili. Edino one dežele bodo zamoirle tir. Hanspere pravi, da bo to v-prašanje rešila mednarodna komisija. Ce leži ladja izven tri milje široke cone. ne pripada nobenemu narodu. mostu. K sreči sem velik in močan^ potrebno takoj dobiti nado-l Avstrijske in nemške mornari-ter imam močan glas. Raz v en tega meStn0 za ono tonažo. katero smojške oblasti so prav dobro infor-sem bil pribočnik generala, kar j«? — Skočil sem naprej mimo vo-[uspežno v„diti svojo trgovino, ki jakov ter pohitel na sprednji del'bodo itneJp dovo]j ]adi; Vsledte- __ir_____ ___i-, • „ __p " tudi nekoliko prišlo vpoštev. | pomožne križarke, izpremenje — Norci! — sem saklical. —»ne nazaj v trgovske ladje, ter one Nazaj v vrste! Avstrijska kavale-»maloštevilne trgovske in potniške rija ne prihaja, to je laž. j ladje, ki so se vrnile pred izbru- — Jaz sam nisem vedel, če ka-lhom vojne v domača pristanišča, valerija prihaja ali ne. a treba je j morajo tvoriti jedro avstrijsko-bilo storiti to, kar sem storil jaz. j nemške mornarice. Svoje klice sem moral ponavljati; Poleg tega pa tudi lahko upo-ter delati pri tem s celim svojim j rabimo veliko sovražnih in nev-životom. Delal sem nalik konju s J troJnih ladij, ki so bile v službi so svojimi rokami, nogami in svojim glasom. Morali so mi vrjeti. Vse skupaj je trajalo dve, tri. sirrro štiri ure. Kričal sem iu de-klamiral. Skušal sem ubiti v glavo stotisočlm vojakom: — Beda- >v ' »>">ranje. da je vojna iz- ^ avstrijska kavalerija ne priha-gubljena. Nihče si ni mogel misliti t da se bomo kmalu ustavili ob Piave ter nudili sovražniku uspešen jj«! vražnika ter so jih potopili naši submarini. , Yeliko teh ladij je pa potop l.jenih v Sredozemskem morju in Atlantskem oceanu. Do teh bi bilo zelo težko priti ali pa sploh ne. ker je morje pregloboko. Skoraj j ravno toliko se jih pa nahaja \ odpor. Kot pribočnik generala Petillo se je vdeležil kapitan prekoračenja Tagliamenta pri Latisano in sicer v'jutru d»«c 26. oktobra, ko se je veliko umikanje ravno pričelo. — V vsakem trenutku, — je re- j Kako je prišlo, da me vojaki in j Jadranskem morju, v Baltiškem civilisti niso ubili, vrgli v reko ali [morju, v bližini irske in norveške poteptali, tega vam ne morem povedati ter tudi nisem nikoli razmišljal o tem. Yedel sem le, da je treba paniko ustaviti. To se je tudi zgodilo. Predno je napočilo jutro so se čete umikale na reden način. — Raditega sem dobil od vlade obali. Tam znaša globočina ponekod samo par sto pardov. Iz take globine pa ladje lahko dvigajo Nemci ali Angleži. Komu pa pripadajo? V starih časih so smatrali vsako potopljeno ladjo kot stvar, ki je brez lastnika. Toda v sedanjem — Je bilo pričakovati, da sejsrebrno kolajno. Na to sem bol j j času je drugače, posebno ee se bo naših ljndi lotila panika. Z o- ponosen kot na vsako drugo stvar | pomisli, da je v teh potopljenih blaki zastrto nebo je bilo polno na svetu. (ladjah za bil jone vrednosti. j mirane. kje se nahajajo potopljene ladje. Dviganje pa stane zelo veliko truda bi napora. Stroški in napori se pa še povečajo, če je ladja zelo oddaljena od kakega domačega pristanišča. V Nemčiji se je že osnovala, družba, takozv. Odin Kompanie. ki ima nad miljon dolarjev kapitala. Namen te družbe je dvigati potopljene ladje. " pamo, da se bo kaj podobnega osnovalo tudi v Avstriji. Če pravočasno dvignemo gotovo št t* vilo ladij in če jih pravočasno popravimo, si bomo na zelo eenen način zagotovili veliko momarico. Nemški tehniki so napravili podmorski čoln, ki nam služi kot iz-boino orožje v ofenzivni in defenzivni vojni. Po sedanji vojni pa podmorski čolni če ne bodo končali svoje uloge, se ga bomo posluževali v gospodarskem ozira pri izsledovanju potopljenih ladij. Junaški Poljaki Washington, D. C., 15. avgusta. Poljske čete, ki so bile rekrutirant v Združenih državah, se junaško bore v Franciji. Tozadevno poro-j Vestno zdravilo dela čudeže. Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let renavadno zaupanje. — In to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje in posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdraril bo izprevidel, da mora tudi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca. TR1NER-JEV intriiki Eliiir grukega iiaa ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen »voje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. iTrinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobena kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja ienak ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo j vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila. V vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT I prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmu, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč j hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti iz v in j en ju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanjn mišic, po kopeli nog od-| strani vso utrujenost. V vseh lekarnah. TMNBB-JEV ANTIPURIN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se ta grg-|U*nje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah. Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist,^ 1333-1343 SO. ASHLAND AVE., PCACO, ILL * \ r — - t TRINERS BlTTER-WlHE IT AH PROSTOR, 1006 Norwood 8*0-, Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 118. W«t NMt«. Pa. •lami tajnik: BLAŽ NOVAK, 934 Main St, Johnstown, Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČlC, «34 Main 8t.. Johnstowa, Pa. S. Poaa. tajnik: ANDREJ VIDRICH. 20 Main Street. Oooanaagfc. Pa. Blagajnik: JOSIP ŽBLK 6602 8t Clalr Ara., Cleveland. Ohio. blagajnik: ANTON HOČBVAR, B. F. D. 1. Bok 20 Bridgeport. NAOZOKNI ODBOB t Predsednik udaor. odbora: JOSIP PBTERNKL, Bok M, WIDeaft. Pa. L nadzornik: NIKOLAJ PO VfiB, 1 Grab SL. Numrey Hill, N. K Pltte-kargn, Pa. I. aadaorulk: IVAN GROflBLJ, 881 BL 187th BL, Cleveland. Okla. rOBOTNI ODBOB i Pradaadalk porot, odbora: MARTIN OBER2aN, Bok ti, Baa Kana L porotnik: FRANC TEHOPClfi, B. F. D. 8. Box 146. Fort Balth. t porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14tb St., BprlngflaU. HL TKHOVNI ZDRAVNIKI Da. JOSIP F. SKAHBK, 848 K Oblo St, PUtaborgU* (rta val arad: 684 Mala Bi, Jehnstewa. Pa UBADNO GLASILO i "•LAS BABODA". 88 Oortlandt Street, New Zacfl O«. Ganjena društva, odroma njlb uradniki, ao nljndno prnisal, pottJaS vse dopise naravnost na glavnego tajnika In nikogar dragega. Daaar aaj aa podijo adino potom Poitnlh, Bxpreenlh all Bančnih danaralb nakaznic, nikakor pa na potom privatnih čekov. Nakaanlca aaj aa oaolovljajo: Blaž Novak, Title Trust A Quarantee Co. in tako naalov-Ijene puftlljajo % mesečnim poročilom na naslov gl. tajnia. ¥ alnčaju. da o pad jo društveni tajniki pri poroOllb glavaega tajal ka kak* pomanjkljivo«tt, naj to nemudoma naananljo nrado glavaaga tajnike, da m * prihodnje popra r L Človek. Maksim Gorki. I. na rokah, a Vera zre s temnimi očmi v njegov nemirni obraz in ga čaka v svoje mirne objeme. I Odete v cunje starih resnic, — prepojene s strupom predsodkov, j sovražni gredo za Mislijo, ker je 'ne morejo dohiteti, kakor ne more dohiteti vran orla, prepirajo se / njo za prvenstvo in le redkoke-la.i se zlivajo ž njo v en sam mo- Ob urah duševne utrujenosti, ko oživlja spomin sence preteklo-( ( sti in veje na *rce njih hlad — ko u . . _ • •i u - • „ u co-en in ustvarjajoč plamen misel kakor bre/.zarno jesensko i . r r 1 >. sohicc razsvetljuje grozni kaos sedanjosti in zlovešče kroži na istem mestu, ker >e ne more povspeti vi- . . , . . i .^-i-i, I ljena da o, nedovr-šena, slabotna bitja njegovega list \ arjajočega duha. in samo Misel je Človekova družica, samo od nje se ne loči u koli. samo plamen Misli osvetljuje zapreke na njegovi poti, u-ganke življenja, somrak prirodnib taun in temni kaos v njegovem srcu. Svobodna Človekova družica — Misel gleda povsod z bistrim in ostrim pogledom in brez usmiljenja osvetljuje vse; — Ljubezni kovarne in podle spletke, njeno željo, da bi dobila v ob ast ljubimca, stremljenje, — poniževati in poniževati se in — umazani obraz čutnosti za njo; — strahopetno slabost Nade in za njo Laž, — njeno rodno sestro načipkano in nalepoličeno. pripravljeno potolažiti vselej in vse in jih — prevarati s svojimi 1*» pimi besedam ; — Misel osvetljuje v brezčutnem srcu Prijateljstva njegovo preračnnjeno previdnost, trdo — prazno radovednost, gnile madeže zavisti in kali obrekovanja na njih ; — Misel vidi s lo črne zavisti in ve. da bi razrušila vse na sve- svojimi netite-Mu — ee bi ji sneli okove — in da 'ne bi prizanesla niti zarodu pra-v cost i. — Misel osvetljuje v nepremakljivi Veri željo po neomejeni via-, di. strmečo po tem. da si zasužnji vsa čustva, skrite kremplje praznoverja, slabost njenih težkih kril in — slepoto njenih prazn h oči. V boj stopa tudi s Smrtjo, r njo, ki je iz živali napravila Človeka. ž njo, ki je ustvarila mno-žieo bogov, filozofske sisteme. — vede — ključe do svetovnih u- umne drznosti in ponosne zavesti, da je — nesmrtna... Tako hodi nemirni Človek skozi mučni mrak življenskih ugank — naprej in — navzgor, vedno — naprei in — navzgor... 1L Glej, utrujen je, opoteka se in stoka. Preplašeno srce Išče Tere in na glas prosi Ljubezen njenih nežnih ljubeznivosti. In tri tiče, ki jih je rodila slabost — Potrtost, Obupanost iu Žalost — tri črne, grde ptice zlovešče letijo nad njegovo dušo in mu račno pojo pesem o tem, da je — ničeven hrošč, da je omejeno njegovo spoznanje, da je slabotna njegova Misel, da je smešen njegov ponos in — naj dela, karkoli hoče — da umrje... Njegovo izmučeno srce drgeta pod to pesmijo, lažnjivo in hudobno, igle dvomov zbadajo njegov mozeg in na očeh m« blišči solza užaljenosti. In če se ne upre v njem ponos ga strah pred Smrtijo žene v tem-jnieo Vere, Ljubezen ga z zmagoslavnim nasmehom vleče v svoje obj eme in skriva v svojih glasnih i obetih sreče žalostno slabost, da ni svobodna, in hrepenenje nagona o samovladi..... V zvezi z Lažjo mu boječa Nada poje o radostih pokoja, poje o tihi sreči sprave in uspeva z lepimi, mehk mi besedami njegovega dremotnega duha ter ga tira v zatišje sladke Lenobe in v kremp-* lje Dolgočasnosti, njene hčerke In s pomočjo blizorokih čustev hitro nasiti mozeg in srce s prijetnim strupom one cinične Laži ki uči odkrito, da človek nima _ druge poti nego pot v živinski hlev zadovoljnosti s samim seboj. V Misel je ponosna, in Človek ji je drag — ona se spušča v ljut ho j z Lažjo, in bojno polje je — Človekovo srce. Kakor sovražnik ga zasleduje neprestano, kakor črv mu neutrudno grize mozeg, kakor suša mu pustoši prsi in neusmiljeno muči Človeka kakor rabelj ter mu stiska srce kot bodreči hlad Žalosti no strogi pravici življenja, katera raste s cer počasi, a jo je vendar iasno videti skozi somrak zmot kot nekako ognjeno cvetko, ki jo je rodila — Misel. A če je ČJovek neozdravljivo za »trupi jen še s strupom Laži in že trdno veruje, da ni na zemlji večje sreče ko poln želodec in pol-, na duša, da ni večje naslade ko sitost, pokoj 'n male življenske udobnosti, tedaj, v plenu zmagoslavnega čustva. Misel otožno spusti krila in dremlje ter pusti Človeka v oblasti njegovega srca. in nenadno kakor oblak _ jame lezti od vseh strani na Človeka pjila Neslanost, hči podle Dolgočasnosti, in mu ovije v jedek, siv prah mozeg in srce in oči. ln Človek muči sam sebe, prerojen po lastni slabosti v Žival_ brez ponosa in Misli... odstopi svoje sile... vsa čiistva'P«nk — svobodni in nesmrtni Mi-želijo, da bi zavladala nad njim. j** nasprotna ta sila, neplodna vse je žejno oblasti nad njegovo:'" često neumno hudobna, dušo. j Smrt je za njo podobna cunja- A t ma raznih življenskih ma- rH ki hodi po hišah in zbira v lenkosti je podobna blatu na nje- svojo umazano vrečo, kar je pre-govi cesti in gnusnim žabam na živeleg-a in gnilega, nepotrebne nji govi poti. jzavržke, včasih pa lokavo pogra- Tn kakor obkrožajo planeti soln- ^i tudi, kar je zdravo in krepko, ee tako obkrožajo tesno tudi —' Prepojena 7. gnilim smradom, — Človeka ustvaritve njegovepa u- zavita v obleko proze, brez Čuta in stvarjajočega duha: njepova — ob'ieja. nema stoji Smrt nepre-vedno lačna — ljubezen; daleč -dano pred Človekom kot črna in za njim sepa Prijateljstvo, pred čemerna uganka, a Misel jo gtra-njim gre trudna Nada, glej, Za- proučuje — ustvarjajoč« in vist razsrjena roilja z verigami. s vitla kakor aolnce, pobu . I vse zlo in da zgradim na neomajnih temeljih svobode, lepote in — medsebojnega spoštovanja. — Neizprosen sovražnik sramot nega uboštva ljudskih želj hočem, da bi bil vsakdo izmed ljudi — Človek. — Nesmiselno, sramotno in nenaravno je vse to življenje, v katerem neprimerno in suženjsko delo nekaterih izginja brez sledu in se porablja le za to, da bi se drugi preobjedli kruha in duševnih darov. Prokleti vsi predso Iki, vsa prepričanja in navade, ki so prepre-le mozeg in življenje ljudi kakor tenka pajeevina. One ovirajo življenje, ker so nasilne — jaz jih razrušm. Moje orožje je — Misel in trdno zaupanje, da je Misel svobodna. v njeni nesmrtnosti in večni rasti ustvarjena — je neizčrpen vir moje moči. Vojna divja v Franciji. Mase so razburjene. Pod tem naslovom je priobčila "Arbeiter Zeitung" članek, v katerem opozarja vlado, da naj nikar ne mis'i, da zatinje bolj po mirljive vesti iz Brest-Litovska — češ, da je v nekaterih točkah ven dar prišlo do zbližanja in da so se približali sporazumu z Ckrajinci — morejo povsem pomiriti mase. Prepogostokrat že da so bile na-de ljudstva pre varjene. Vlada da bo morala izjaviti na najobvezne ji in najslovesneji način, da ne dopusti, da bi se mirovna pogajanja razbila ob kakih osvojevaln h načrtih. — Podčrtujemo to izjavo posebno zato, ker je iz pisave ofl eijelnih listov razvidno, koliko je vladnim krogom na tem. da bi svet ne misl.l. da sedanje gibanje izhaja iz kakih višjih političnih motivov; marveč naj bi bil 11 ver jen. da je to gibanje izključno U. gospodarske naravi, radi prehrane. '"Arbeiter Zeitung" pa govori na adreso vladnih krogov izrecno, da ne gre Tu samo za kruh, ampak tudi za — mir! Ne gre torej le za vprašanje želodca, ampak tudi najvišje politike. Dalje piše "Arbeiter Zeitung'': *• Povsod bljubovali, da vojna dovede do ''nove orijentacije", v notranji politiki, do demokratizacije vse državne stavbe. Dela vec je tvegal na bojišču telo in življenje: kako se more pričakovati, da bi vrjel, da bi v tej domo vini postopali žnjim kot državljanom manje praviee? Povsod govore o "novi orijentaeji" in de mokraeiji. Le v Avstriji se ni nič zgodiio. prav čisto nič.... Delav ci niso nikake mašine in se ne da jo izpremeniti v maš ne. Ako naj ostane delo nemoteno, treba vzdr žali delavce v tistem razpoloženju. ki je predpogoj dela. Vlada ni razumela tega. Le tedaj, če vlada dokaže delaveem, da čuje njihov glas, da hoče spoštovati njih državljansko pravico, da hoče napraviti konec najneznosnejemu tr A če v njem zopet vzkipi nemir mu vzbudi Misel in on gre iznova' 1 - - .... •• . , - • naprej, Sam skozi trnje svojih i"'-^«/ ^jhUrej,!,! dokom-anjem zmot. sam med igofji iskrami ? tak° M f0*"« P0™'."*' svniiVi H™«,«,- , t! delavske mase 111 vzpostaviti s slojih d\omov, sam med razvali- nami starih resnic. Veličasten, ponosen in svoboden zre moško v oči Resnici in pravi svojim dvomom: — Ijažete, ko govorite, da sem slabič, da je omejeno moje spoznanje. — Ono raste... To vem, to vidim, to čutim — ono v meni raste. — Rast svojega spoznanja zaznavam z močjo svojega trpljenja m — vem, da Če ne bi raslo, — ne bi trpel huje ko prej. A z vsakim korakom hočem večje spoznanje, vedno bolje čutim vedno bolje, globje vidim, in >a rast mojih želj _ je mogočna rast mojega spoznanja. Zdaj je še v meni podobno iskri _a kaj to* Saj so iskre matere požarov. .faz sem v bodočnosti — požar v temi vesoljstva. Poklican sem, da razsvetlim ves svet, da raztopim temo njegovih skrivnostnih ugank, da najdem soglasje med sabo in svetom da ustvarim soglasje v sebi samem in ko razsvetlim ves mračni kao» ži\ ijenja na tej zemlji, polni trpljenja, pokriti kakor koža s kožicami, s skorjo nasreč, skrbi, gorja, zlobe — da pometem vse te u-mazane smeti v grob preteklosti — Poklican sem zato. da razvozlam vozle vseh zmot in pomot ki so zvezali preplaiene ljudi v krvavo in nenaravno pruČo živa-1 . ki vzajemno požirajo druga drugo. — Misel me je ustvarila zato. da preobrnem, razruiim in potep-tam vaa ataro, teano in blatno, — tem predpogoj za nemoteno delo." Vse prav, vse res. Samo mora mo naglasiti, da to, kar naglasa soeijalno-demokraticni list, ne velja samo za delavske mase, marveč za vse sloje prebivalstva in sosebno za — narode. Vsi tvegajo zdravje in življenje na boji-, šeu. — Nobeden noče, da bi ga smatrali kot državljana druge vrste. Tudi narodi — in posebno ti — pričakujejo nove orijentacije v postopanju žnjimi. Tudi glede narodov treba ustvariti predpo. goje za m mo življenje — za milno in plodno delo drugega za drugim. In še posebno je res, da vlade doslej niso razumele te potrebe. Velja tudi zan je: spoštuje naj se njihovo državljansko, njihovo narodno pravo! In končno: vsi žele konea sedanje vojne, da bodo megli pričeti z blagonosn m delom ! Ljudje se ne moxejo boriti yn obenem obdelovati zemljo. MI JIH MORAMO PREHRANITI! Unltad Stmtmm Food Administration NAZNANILO. Rojakom v državi Illinois, naznanjamo, da jih bo obiskal uai zastopnik Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravniatvo. Iščem svojega brata JANEZA JENU!, ali tukaj imoigoče tudi »leniček, podomače Jakse. Imenovani je doma iz Koroške vaša št. 3 pri Novem mestu na Dolenjskem. star 47 let, močan in precej velik ter malo vpog-nje-nega hrbta. Nahaja se v Združenih državah kakih 18 let. Prosim vse rojake, če kdo ve za njegov naslov, itoj mi ga naznani, ali pa če bi slučajno on sam videl ta ogla«, naj se javi, ker bi rad ž njim dopisoval in mu poročal več novic. — Joseph Je-nič. 6120 Glass Ave., Cleveland, Ohio. V17—s 6x v2dl Rad bi izvedel za naslov svojega brata ANDREJA KOKAL, doma vi vasi Letence na Gorenjskem. Svojecasno je bil v Superior, Wyo., sedaj pa ne vem, kje nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da nii ga naanani, ali naj se pa sam oglasi stojenr.i bratu. George Kokal. R. F. D. 1, iiox 77, A It tis, Ark. Rad bi izvedel za naslov svojih dveh hčer ANGELE in TEREZIJE LEVSTIK; Angela je o može na SVETE, Terezija pa FISHER. Doma sta iz Sodražicc pri Ribnici. Pred petimi leti sta bili v Jordaaiu, Utah, in zdaj ne veni za nju naslov. Prosim, da se mi oglasita, ali pa če kdo izmed rojakov ve iaa nju naslov, aa mi javi. — Frank Levstik. Antigo, P. O. Morley, Wis. (16-19—S^ Iščem svojega moža PETRA KRALJ, doma iz Gorenje vasi pri Kanalu ob Soči na Goriškem. Prosim cenjene rojake v Clevelandu, če kdo ve zanj, naj mi pošlje njegov naslov, ali naj se sam oglasi svoji ženi in otrokom. — Anna Kralj, profuga, Droppa Bella, Prov. Novarra, Italia. (15-17—8) Rad bi izvedel za naslov mojega brata JANEZA STROJ, doma iz vasi Podbrezje št. 34, Kranj, Gorenjsko. On se je nahajal v začetku vojne na Ruskem. V kolikor mi je znano, se sedaj nahaja v italjauckem ujetništvu. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, za kar se že vnaprej zahvaljujem. — Matthew Stroj, 723 North Warman Ave., Indianapolis. Ind. (16-19^— S) Prva ženska r mornariški službi. Washington, D. C., 15. avgusta. Danes zjutraj je bila zaprisežena prva ženska, ki je vstopila V mornariški rezervni zbor. Sedaj se imenuje private Op ha M. Johnson ter je doma iz Washington*. Predno je vstopila v vojaško slu-žbo, je bila članica Civil Service Commision. Odlikovanje. Washington, D. C., 15. avgusta. Ameriški noročgik H. G Pendleton je bil odlikovan t belgijskim' Croix de Gnere ker se je posebno izkazal v zadnji zavezniški ofen- I&ČK 8E dogarje za delati francoske Claret dofge. Jaz plačam $50 za 1000 po 36 in $60 po 42 inčev dolge. Imam izvrsten les. — Max Fleischer, 258 Lewis St., Memphis, Tenu. Previdne gopodinjc t*ej* Som T«dM «ao Mlak* PAIN-EXPELLER ZMMljtv* itHKto tr ftm]« nt itt .......»»MIN* 1 pr+UA Jetlaa prarl s varstrua Ke. »!>. ▼ Irtmd la P. ?«-Sfc Wi NlVYMft.il.* Rojaki, naročajte m an VABILO na plesno veselico, katero priredi Slovenska godba iz Yukona, Pa., v soboto dne 31. avgusta v dvorani Mi*«. Miheve na Ilavdenville, Pa. Tem potom vabimo vse rojake in rojakinje iz Yukona in okdice. da se te naše veselice mnogobroj-no vdele/.e. Začetek je ob (i. uri zvečer. Vstopnina za moške 7;V. dame so vstopnine proste. Za dobro postrežbo in sveža okrepčiila bo dobro preskrbljeno. Torej na veselo svidenje v soboto dne 31. avgusta! Odbor. (lfi-17—S) Žel im izvedeti za naslov svojih treh bratrancev MARKA. JANEZA in ANTONA MILA VEC ter njih sestro FRANČIŠKA, ki je sedaj omožena in ne vetu njeno drupo ime. Doma so iz Be-- gunj pri Cirkuici. Ce kdo izmed rojakov ve za koji naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa iii i javijo. — Mrs. Helen Muli a (rojena Švigelj iz Begunj). 1004 E. 64. St., Cleveland, Ohio. (15-17—S) JETIKA! JETIKAi Jet i ka in kronični bronchitis se zelo uspešno zdravi z novolzuajde-nim zdravilom Neumasan. Dosti ni treba govoriti o tem izvrstnem zdravilu, ker veljavo bo samo ska-zalo pri bolniku. Ko bo bolnik to zdravilo samo park rat rabil, bo ž«i videl njega veljavo. Zuravilo Neu-m a sau k ost a $5.35 in se dobi pri: A. B. KOLA K CO., (27-7 2fix) Nashwauk. Minn. Dr. Koler SLOVENSKI 7DRAVKIK 638 Peno Ave.. Pittsburgh, Pa Lit I . Ki m Ja laaaMl tr. C« la«U mosoU« tli Musa. v vrta, lapadaaj« la* v kNtok, »rt«m la tafllatu bi. Na Sakajta. kav ta to- Rad bi i/vedel za naslov prijatelja JOHNA CR.BANČIČ, doma iz Velike Bukovice pri llir.ski Bistrici. Pred dvema letoma se je nahajal v Clevelandu in zdaj ne ved. kje je. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. tla mi naznani. ali naj se pa sam oglasi. Nadalje bi tudi rad izvedel za naslov FRANKA ARKO in ANTONA TOMAŽIČ. Pred par tedni sta bila v Collinwoodu. O. Prosim, da se mi oglasita. — John Novak, liox 81. Dodson, aitr* oputH aa aa Sakalta. nam priam HH( a*rra!L My«ro**la ti v M arah la Smt troa o»«ra«U» nolMBl atkarft, U aovaroCU« MMa* r kril« ta ferMa ta Tarnat* Ml pri »aSIaaSa rdi, adrtvla a M d. (16-in—s); < j Ravmatlsant, MrtiM^ takima, itMIm, Ikrafla In katna ka*aanl, ki aaau •lat* krvi wCrtna v la al potrata« teSatt. DrUai ara: vaaktaa a« I. ara 4t* tea« «• i. ml«; t **tkia t« I. u« traj «a I. papoMaa; «fc aaMSaft *S S afatrmj