LETO XIV., ŠTEV. 186
SLOVENSKI
izdaja ćaaopisna-zaloznisko podjetje šZDL »Naš tisk« / Direktor: frndi Janhuba t Odgovorni nrednik:	Sergej Vošnjas / Tiska
tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-52* / Uprava: Ljubljana, Čopova ulica 50-111., telefon 22-575 in 22-621 / Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6. telefon 21-896. za ljooljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račon Narodne banke 601-»T«-I63 ‘ Mesečna naročnina 200 din
Prva izdaja
Cena 10 din
Dr. Metri jan Drecelj
Kandidature za poslance bodo vlagali volivci sami
Predlog zveznega volilnega zakona, ki je bil pripravljen že za spomladansko zasedanje Ljudske skupščine, je dajal pravico vlagati kandidature političnim in družbenim organizacijam ter skupinam po 200 državljanov. To je bila sicer sprememba od prej, novost pa ni bila, ker je imel že prvi volilni zakon po osvoboditvi predpis, da smejo vlagati kandidature za zvezne in republiške poslance tudi politične organizacije. Toda izkušnje, ki so nam jih prinesle občinske in okrajne volitve ter razmo-trivanja o tem, kako poglobiti demokratična načela tudi v volilnem sistemu, so pripeljala do bistvenih in vsekakor pozitivnih sprememb. V osnutku sedanjega zveznega volilnega zakona (isto velja za republiški zakon), je določeno, da pripada pravica vlagati kandidature volivcem samim. T o svojo pravico izvršujejo po zborih volivcev; za volitve v zbore proizvajalcev pa delavci in nameščenci v proizvodnji, prometu in trgovini na posebnih sestankih oz. zborovanjih v gospodarskih podjetjih. Ta sprememba je velik korak naprej, ker temelji na demokratičnem načelni da morajo imeti volivci pri tako važnem dejanju kakor je vlaganje kandidatur v zakonu določene in zavarovane pravice.
Potrebno }e povedati, da se je tako stališče razčistilo šele po temeljiti razpravi, v kateri so se proučevala principialr.a in praktična vprašanja. Nekateri so ugovarjali takemu predlogu, češ, da ne moremo v tem pogledu izenačevati volitve v lokalne organe ljudske oblasti z volitvami v zvezno skupščino in v republiške skupščine. Dokazovali so, da je prav, če pri občinskih, okrajnih in mestnih volitvah volivci neposredno izbirajo ljudi, ker jih poznajo ker libko ocenjujejo njihove sposobnosti za delo v ljudskem odbori» in ker jim je pomen in obseg dela ljudskega odbora bližji ali bolj razumljiv. 7.a zvezne in republiške poslance pa je stvar drugačna. Naloge višjih organov ljudske oblasti Hudem niso tako blizu, da bi jih mogli ocenjevati z zadostno širino in izbirati pravilne ljudi v te organe. Zato so vztrajali na predlogu, ki je bil sprejet v spomladanskem osnutku volilnega zakona, da naj namreč kandidature vlagajo politične in družbene organizacije, ker bodo te znale pravilnejše ocenjevati pomen in obseg dela višjih organov ljudske oblasti in bodo zato tudi bolje vedele predlagati primerne kandidate za ljudske poslance. Trdili so nadalje, da je način predlaganja kandidatur po zborih volivcev v lokalnih enotah izvedljiv in razmeroma enostaven, da pa se zelo komplicira in ves postopek podaljša, če morajo zbori volivcev predlagati zveznega ljudskega poslanca, ki kandidira na območju celega okraja ali celo dveh ali več okrajev.
Vse take in podobne ugovore je bilo treba najprej preizkusiti s principialne strani. Res je sicer, da je pri urejanju vsakega volilnega sistema zelo važna tudi tehnična stran postopka. Toda dolžnost zakonodajalca je omogočiti v praksi izvedbo načel, ki jih družba hoče uveljaviti v tako važnem dejanja kakor so volitve predstavniških organov. In v tem primeru se daleč ne gre za kako tehnično ali organizacijsko nepremostljivo oviro, gre le za postopek, ki zahteva vestnih priprav in širokega političnega dela. In to je prav. Ugovori proti sedanjemu predlogu niso upoštevali osnovne smeri naše politike. V njih je pravzaprav neka bojazen pred ljudmi, podcenjevanje politične zrelosti m odgovornosti delovnih množic, skratka, premajhno zaupanje v te delovne množice, ki so bile in ostanejo temelj celotnerzn razvoju socialistične Jugoslavije. Če bi rekli ljudem, na; se brigajo le za lokalne prilike, druge stvari pa naj prepuščajo višjim organom ljudske oblasti ali posameznikom, bi se seveda bistveno cdaljili od naših osnovnih smotrov. Naša politika je: enaka skrb, enak smisel za odgovornost tako za lokalne kot za skupne zadeve. Biti obveščen tako v stvareh s področja lokalnega organa oblasti in domače politične organizacije, kakor o naši zunanji politiki, o vojaškem položaju, o osnovah nase jugoslovanske gospodarske politike — in tako urediti delo organov ljudske oblasti in političnih Organizacij, da more vsak državljan povedati svoje mnenje, izreči kritiko, sprožiti iniciativo, dati predloge — to je zanesljiv način vzgoje ljudi v socialistični zamisli ter uspešno politično in ekon. utrjevanje socialistic, skupnosti. Brez dvoma, da je eno izmed vprašanj take naše politike tudi vlaganje kandidatur. Če In mi zarodi ugovorov, ki smo pb
opustili sedaj predlagani način kandidatur na zborih volivcev, bi vzeli ljudem ne samo neko pravico, ki jim po našem demokratičnem pojmovanju gre, ampak bi se tudi odrekli važnemu elementu v utrjevanju politične zavesti in v prevzemanju odgovornosti za skupno politično usodo celotne socialistične skupnosti.
V čem pa naj bi bil manj demokratičen prej predlagani način kandidatur po političnih in družbenih organizacijah, ko je v vsakem primeru še mogoče, da volivci sami, če se jih 200 združi v skupino, vložijo svoj predlog za kandidata? Res je, da proti demokratičnosti takega načina vlaganja kandidatur ne more biti prigovora. T oda tu gre za dve vprašanji: za funkcijo politične organizacije in ~a karakter zbora volivcev v našem javnem življenju. Vloga organizacij "Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnih ljudi se bistveno razlikuje od funkcije političnih strank drugod po svetu. Pri nas ne gre za organizacije, ki naj bi vzgajale svoje članstvo v nekaki cehovski mentaliteti in kjer naj bi šlo za ene ali druge strankarske pravice članstva samega. Smoter naših političnih organizacij j:, uveljaviti načela socialistične demokracije z ustvarjanjem in utrjevanjem socialističnih odnosov na vseh področjih javnega udejstvovanja. Uživalec pridobljenih pravic je družba kot celota. Zato je vsekakor korak naprej, če politične organizacije kot zavestni borec za tako socialistično politiko usposobijo široke demokratične institucije delovnih ljudi tako, da same prevzemajo nase izvrševanje čim več nalog, ki so stvar skupnosti. Zbori volivcev so v našem ustavnem redu zakonita oblika sodelovanja ljudskih množic v državni politiki in družbenem življenju. Njihova stališča in odločitve, ki jih sprejemajo po določenem zakonitem postopku, so neposreden izraz ljudske volje v konkretnem vprašanju. Če današnji naš položaj ocenjujemo tako, da morejo zbori volivcev — ta nadvse pomembna historična pridobitev naše ljudske revolucije — nastopiti kot odločujoč činitelj pri vlaganju kandidatur za zvezno in republiško skupščino, potem moramo samo z zadoščenjem in v zavesti hitrega razvoja pri nas to dejstvo pozdraviti in ga sprejeti. Zato je predlog tak, da naj preide pravica kandidiranja iz političnih organizacij na volivce same. Vsi noši volilni zakoni z osnutkom sedanjega najnovejšega vred pa do**u-ščajo pravtako možnost vlaganja kandidatur tudi po skupinah državljanov. Če posamezni državljani iz kakršnih koli razlogov nočejo sodelovati na zborih volivcev, ki razpravljajo o kandidaturah, ali če se zbor volivcev v te namene sploh ne sestane, je iz načelnih razlogov prav, da jim volilni zakon omogoči samostojno poseči v volilno borbo.
Nobene bojazni ni, da bi vlaganje kandidatur po zborih volivcev kakor koli oteževalo izvajanje predlaganega volilnega postopka. Kakor je znano, so za občinske volitve predlagali kandidature zbori volivcev v občinskih enotah. Vsak občinski ljudski odbornik ima svojo volilno enoto in na območju te enote se sklicujejo redni zbori volivcev. Za-zvezne in republiške volitve bi bili taki zbori volivcev premajhni. 2e pri okrajnih in mestnih ljudskih odborih, za katere so se vršile volitve v decembru. 1952, so vlagali kandidature zbori volivcev na območju okrajne oz. mestne volilne enote. T eh volilnih enot je toliko, kolikor ima posamezni okrajni in mestni zbor odbornikov. Tako določene volilne enote se pokrivajo v večini primerov z občinami, njihovih mej ne sekajo; manjše občine se združujejo, večje se delijo. Osnutek sedanjega zveznega volilnega zakona je vzel kot osnovo za sklicevanje zborov volivcev v svr-ho predlaganja kandidatur te okrajne oz. mestne volilne enote. Predlog je, da volilne komisije oz pristojni okrajni in mestni ljudski odbori določijo območja enot v katerih se bodo vršili zbori volivcev za sklepanje o kandidatih za zvezno in za republiško skupščino. Zbor volivcev je sklepčen, če je navzočih 1/10 volivcev dotične volilne enote oz. 50 ati 100 volivcev. Zvezni zakon predlaga 50, so pa mnenja, da bi to številko dvignili na 100 volivcev, ker smo že za okrajne in mestne zbore toliko zahtevali. Mislim, da to vprašanje ni toliko važno. Važno je, da ima vsak volivec pravico in možnost priti na ta zbor volivcev ter sodelovati pri izbiri kandidatov. Seveda pa je treba neko minim akt o število lf predpisati, da
set»b	wmm-
loga zbora volivcev podcenjevala in zanemarjala. Zbori volivcev bodo predlagali lahko več kandidatov. Kot veljaven kandidat za zveznega ali republiškega poslanca bo pa postavljen tisti, za katerega se bo odločila 1/4 (za zveznega poslanca) oz. Il3 ( za republiškega poslanca) od vseh zborov volivcev, ki se bodo vršili na območju zvezne oz. republiške volilne enote. Ker bomo volili v Sloveniji v zvezno skupščino 24 poslancev, se bo v večini primerov volilna enota pokrivala z območjem administravitnega okraja oz. mesta. Za republiške poslance, ki iih bo 122, bodo pa seveda okraji oz. mesta razdeljena na več volilnih enot, toda tako, da se ne bodo <rkale na okrajne in na občinske meje. Postopek sam pri postavljanju kandidatur bo enak, kakor že velja za okrajne, mestne in občinske ljudske odbore. Volivci bodo izvolili posebno komisijo, predlagali bodo kandidate, komisija bo c teh predlogih razpravljala, povedala bo zboru volivcev svoje stališče, in končno se bo zbor volivcev odločil, katere od predlaganih sprejme za kandidate. Predstavniki te komisije bodo nato okrajni volilni komisiji izročili predloge.
Za volitve v zbore proizvajalcev je po sedanjem predlogu predviden enak postopek. Ne več gospodarske ali sindikalne organizacije, ampak proizvajalci sami naj sklepajo o kandidaturah in to za zbore proizvajalcev ljudskih odborov ter republiške in zvezne skupščine. Kakor tam zbor volivcev, tako tu sestanek oz. zborovanje proizvajalcev v podjetju samem z enakimi pravicami in v glavnem z enkim postopkom. Predlog je, naj se vrše kandidature že v podjetjih, ki imajo 20 proizvajalcev. Nekateri so mnenja, da bi povišali to število vsaj na 50. Manjša podjetja pa naj se združujejo. Ta novost je toliko pomembnejša, ker je, kakor je znano, zaenkrat osvojeno stališče, da se za republiški in zvezni zbor proizvajalcev vršijo volitve posredno, za okraj, in mestne zbore pa neposredno. Proizvajalci bodo odbornikom v mestnih in okrajnih zborih proizvajalcev, ki jih bodo neposredno izvolili, izročili s tem tudi pooblastilo, da bodo oni volili poslance v višje zbore proizvajalce. T oda pravico predložiti kandidature, si proizvajalci pridrže zase.
Morda bo razprava Še eno ali drugo stvar dopolnila. Verjetno bo v tehničnem pogledu potrebna poenostavitev postopka. Toda to ne more v ničemer vplivati na spremembo — vsaj tako upamo — teh novosti, ki so vsekakor načelnega pomena. T eh principov, ki so ■edaj osvojeni v osnutku novega zveznega zakona in republiških zakonov, se ne oprijemljemo samo zaradi neke originalnosti, češ, drugod na svetu tega nimajo. Tu gre za poglobitev načel, na katerih sloni naša družbena in državna ureditev. Ves naš sedanji razvoj išče pot v tej smeri z željo, da bi jo čim hitreje utrdili. Naš politični aktiv bo moral sprejeti te odločitve s tolikim političnim razumevanjem, da bo sposoben pokazati volivcem v vaseh, v mestih in V\ podjetjih globok politični pomen in praktični smoter teh novo--"šem volilnem sistemu.
str-v na
Miha Marinko v Celovcu
DUNAJ, 8. avg. (Tanjug). Da. nes je prispel v Celovec predsednik izvršnega sveta LR Slovenije Miha Marinko v spremstvu podpredsednika izvršnega sveta dr. Marjana Breclja. Jugoslovanska gosta je na meji pozdravil direktor koroškega deželnega urada Newole. Predsednika Marinka in podpredsed nika Breclja je v Celovcu sprejel deželni glavar Wedenig v prisotnosti članov koroške deželne vlade. Slovenski gostje bodo za svojega tridnevnega bivanja v Celovcu obiskali bKo-roški sejem«, v okviru katerega bo poseben »Jugoslovanski dan«. Predsednik Marinko bo obiskal tudi več zadružnih in socialnih ustanov Slovencev in Avstrijcev na Koroškem.
Imenovanje novega jugoslovanskega veleposlanika v Turčiji
Beograd, 8. avgusta (Tanjug) Turška vlada je dala agrema za novega jugoslovanskega veleposlanika v Turčiji. To je Mišo Pavičevič, dosedanji Izredni poslanik in pooblaščeni minister FLRJ v Argentini. Dosedanji jugoslovanski veleposlanik v Turčijj Ljuba Radovanovič bo nastopil svojo službo v državnem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu.
Zanimanje za veliko slavnost na Okroglici, kjer bo 5. in 6 septembra med drugim tudi zbor vseh primorskih borcev, ki so se borili proti fašizmu, se vsak dan stopnjuje. Po vseh primor, skih okrajih in tudi izven Primorske se že prijavljajo številni udeleženci. V razmahu so tud. priprave za krajevne proslave, krasitev vasi, prodajo značk, zažiganje kresov in podobno.
Iz koprskega okraja bo prišlo na proslavo po dosedanjih podatkih do 6000 ljudi, med njim' tudi 300 pevcev in vse godbe. Dvanajst dramatskih družin že tekmuje v nastopanju po okraju. 16. avgusta bo v Bertokih skupen nastop vseh zborov, ki bodo prišli na Okroglico. Dozdaj so prodali že nad 2000 zletnih značk.
Iz bujskega okraja javljajo, da se bo manifestacije borbenosti, bratstva in enotnosti primorskega ljudstva udeležilo okoli 2000 istrskih Hrvatov. Enako udeležbo so že najavili tudi z Reke.
Iz občine Ilirska Bistrica so že najavili 600 udeležencev, 500 pa celo iz majhne občine Begunje na Notranjskem. Zbiranje prijav pa je razen na Primorskem še v teku tudi po vsej ostali Sloveniji.
Na Tolminskem bodo do iprve polovice avgusta izvedeni po vseh vaseh v okraju sestanki članov SZDL, na katerih bodo obravnavali zgodovino narodnoosvobodilne borbe na Primorskem in pomen proslave na Okroglici. Za drugo polovico avgusta pa vse do odhoda na proslavo pa pripravljajo po vseh večjih krajih in vaseh slavnostne akademije.
Zadnji teden pred proslavo bodo imeli vsi občinski odbori SZDL slavnostne seje, na katere bodo povabili odbore vseh ostalih množičnih organizacij in društev. Odbori osnovnih organizacij SZDL že dolgo delajo na tem, da se bodo člani SZDL
kompaktno udeležili proslave. Po dosedanjih prijavah .predvidevajo, da bo šlo na proslavo samo iz tolminskega okraja nad 20 tisoč ljudi. Na Okroglico so že poslali tudi nekaj delavcev, ki pomagajo pri tehničnih pripravah, za slovesne dni proslave pa bo sleherna vas na Tolminskem v zelenju, cvetju, slavolokih in mlajih. Tolminsko gledališče pripravlja v počastitev proslave »Vido Stašo«, s katero bo gostovalo teden dni pred proslavo po raznih krajih Primorske, v združeni pevski zbor, ki bo sodeloval na proslavi, pa bo dala Tolminska okrog 360 pevcev.
Proglas SZDL pariškemu okraju
V	»Primorskih novicah« št. 32 z dne 7. t. m. je izšel za praznik Slovenskega Primorja, dne 5. in
6.	septembra na Okroglici poseben proglas, s katerim se okrajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Gorica obrača za to priložnost na deiovno ljudstvo gori-škega okraja.
V	tem proglasu je rečeno naj-
NOVI PREDPISI ZVEZNEGA ODBORA ZA GOSPODARSTVO
O obračunu in razdelitvi akumulacije ter skladov — Gospodarske organizacije ne bodo smele več nakupovati kmetijskih pridelkov preko nakupovalcev — Prepoved izvoza kmetijskih pridelkov
Beograd, 8. avg. Odbor za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta je sprejel na seji dne 30. in 31. julija letos nekaj novih predpisov, v glavnem s področja gospodarstva.
Po odloku o kraju obračuna in razdelitvi akumulacije in skladov morajo vse gospodarske organizacije obračunavati dohodek in ga razdeliti preko pristojnih podružnic Narodne banke, pri katerih imajo redne tekoče račune. Ce ima gospodarska organizacija svoje poslovalnice izven področja okraja ali mesta, v katerem je njen sedež, tedaj se akumulacija in skladi razporejajo po vsakem kraju, kjer je poslovalnica.
Dohodek davkov na sklad plač se daje v proračun ljudskega odbora okraja ali mesta, na področju katerega ima gospodarska organizacija sedež, in to pričenši od 1. aprila letos. Če ima gospodarska organizacija poslovalnice izven področja okraja, v katerem je njen sedež, tedaj se davek na sklad plač deli med ljudskim odborom okraja ali mesta, na področju katerega je sedež gospodarske organizacije, in ljudskim odborom okraja ali mesta, na področju katerega je poslovalnica. Zadnjemu pri-
pada tisti del davka na sklad plač, ki sorazmerno odpade na sklad plač poslovalnice. Odlok o razdelitvi akumulacije in skladov velja od 1. januarja 1953, odlok o razdelitvi dohodkov davka na sklad plač pa od 1. aprila 1953.
Na osnovi odloka o gospo-darsko-upravnih ukrepih v prometu s kmetijskimi pridelki se lahko bavijo z nakupom industrijskih rastlin, surovih kož in volne neposredno pri proizvajalcih industrijska podjetja, ki predelujejo te proizvode, ter tista trgovska podjetja, ki se bavijo izključno z nakupom teh proizvodov. Ostala trgovska podjetja lahko kupujejo te predmete samo s posebnim dovoljenjem republiškega sekretariata za gospodarstvo.
Ta odlok prepoveduje gospodarskim organizacijam nakup kmetijskih pridelkov preko nakupovalcev. Prepoved velja po 30 dneh od dneva, ko stopi ta odlok v veljavo. Okrajni ljudski odbor ima pravico kaznovati gospodarsko organizacijo zaradi kršenja odloka, in sicer z odvzemom dobička, ki je nastal z nedovoljeno delavnostjo gospodarske organizacije, in z začasno prepovedjo nakupa teh predmetov (ne daljšim kakor 3 mesece). Gospodarsko organizacijo je mogoče kaznovati tudi z denarno kaznijo do 1 milijona dinarjev.
Uredba o prepovedi izvoza kmetijskih pridelkov prepoveduje izvoz večjega števila kmetijskih pridelkov in živil. Med drugim je prepovedan izvoz pšenice, ječmena, rži, ovsa, krompirja, otrobov, vseh vrst moke, masti, masla, je-
dilnega olja, slanine, riža in sladkorja. Prepovedan je tudi izvoz plemenske goveje živine in svinj, vštevši mlado živino. Prav tako se ne smejo izvažati rezanci sladkorne pese, rženi slad in druga živalska krma. Gospodarske organizacije lahko samo s posebnim dovoljenjem uprave za zunanjo trgovino izvažajo fižol, grah, bob, sojo, delovne konje in ovce. Koruzo lahko izvažajo samo gospodarske organizacije na podlagi pooblastila gospodarskega odbora.
Odlok o začasnem kreditiranju stroškov poskusnega pogona predpisuje, da se stroški poskusnega pogona krijejo s posebnim kreditom, ki ga v ta namen daje Narodna banka. Kot poskusni pogon se smatra proizvodnja v novo zgrajenih podjetjih ali v novih oddelkih od pričetka pa do redne proizvodnje. Poskusni pogon ne more trajati dlje kot 6 mesecev, izkoriščeni kredit na račun stroškov poskusnega pogona pa je treba vrniti najkasneje v roku dveh naslednjih letih. Obresti za posebni kredit za stroške poskusnega pogona znašajo letno 2%.
ZDA vračajo Japonski
skupino otokov
Tokio, 8. avg. (UP). Ameriški zunanji minister Dulles je izjavil na tiskovni konferenci, da bodo ZDA vrnile Japonski skupino otokov Arna-mi-Šima in da je bilo to že uradno sporočeno predsedniku japonske vlade. Imenovana skupina otokov je približno 300 km južno od glavnih japonskih otokov in skrbništvo nad temi otoki so imele ZDA po mirovni pogodbi z Japonsko. Na otokih živi nad 50.000 ljudi, ki so že večkrat izrazili željo, da bi bili združeni z Japonsko. Pod ameriško kontrolo je še nekaj drugih japonskih otokov.
prej, da se bodo v dneh 5. in 6. septembra zbrali na Okroglici sto-tisoči delovnih ljudi ne le iz Primorske, temveč Jz vse države. Zbrale se bodo tudi edinice slavnega IX. korpusa ter Prekomorske brigade, da proslave deseto obletnico ustanovitve brigad in korpusa ter zgodovinskega sklepa II. zasedanja Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije o priključitvi Slovenskega Primorja k Jugoslaviji, kakor tudi deseto obletnico vseljudske oborožene vstaje na Primorskem.
V	nadaljevanju proglasa je prikazan razvoj osvobodilnega gibanja v Slovenskem Primorju ter nastanek IX. korpusa NOV in POJ, Gradnikove, Gregorčičeve, Kosovelove, Bazoviške, Vojkove, Prešernove in Tržaške ter Prekomorskih brigad. Nadalje je prikazan razvoj ljudske oblasti na Primorskem ter končna osvoboditev Primorske, ob koncu proglasa pa je rečeno, da bo delovno ljtadstvo goriškega okraja obenem z delovnim ljudstvom ostale Primorske in vseh ostalih delov naše domovine na ta dva dneva s svojo udeležbo na tem praznovanju manifestiralo že doseženim velikim uspehom naše notranje in zunanje politike, za nadaljnji napredek, za neodvisno, močno in svobodno Federativno socialistično Jugoslavijo, za enakopravnost med državami ter za mir, napredek in prijateljstvo med narodi sveta.
Priprave za praznik primorskih brigad v coni A
Trst, 8. avg. (Tanjug). V coni A Svobodnega tržaškega ozemlja so se pričele obsežne pripra e za proslavo 10-letnice ustanovitve IX. korpusa in vseh primorskih brigad. Na tej proslavi, ki bo, kot .predvidevajo, 5. septembra na Okroglici pri Vogrskem, bo sodelovalo tudi veliko število Tržačanov — udeležencev protifašistične vojne in revolucije jugoslovanskih narodov.
V	okviru teh priprav je bil v Opčinah osnovan posebni odbor, ki je poslal vsem bivšim partizanom, aktivistom, udeležencem narodno osvobodilne borbe in mladini vabiia, da se v čim večjem številu udeleže proslave na Okroglici. V vabilu je rečno: »Z množično udeležbo bomo pokazali zvestobo idealom narodno osvobodilne borbe, ki nas vodijo tudi danes v borbi za dosego naših najosnovnejših pravic.«
V	slovenski vasi Dolina so sklenili, da bodo tudi tu ustanovili pripravljalni odbor za proslavo obletnice ustanovitve IX. korpusa.
Usoda britanskih vojaških oporišč ob Sueškem prekopu
himen, zbrani na Trgu revolucije.
Po zatrjevanju od obeh strani bo brkansko-egiptovski spor zaradi Sueza v kratkem poravnan, s čemer pa seveda ni rečeno, da bo ta poravnava definitivna. Pogajanja med predstavniki obeh držav so bila, kakor znano, razbita 6. maja, od egiptovske delegacije, ki je zahtevala, da bi morali tudi britanski strokovnjaki čimprej zapustiti sueško področje, medtem ko so Britanci zahtevali, naj ostane tam okoli 12.000 njihovih tehnikov tako dolgo, dokler ne bo mednarodna komisija ugotovila, da lahko Egipčani sami upravljajo vsa dela v vojaških oporiščih, ki so svetovnega pomena.
Britanska zahteva se je opirala na dejstvo, da je v prekopni coni 50.000 do 60.000 ton najrazličnejše municije, za katere vskladišče-nje morajo skrbeti strokovnjaki, ki-ji -7 kratkem času at-megoče
nadomestiti. V treh prekopnih mestih Port Saidu, Izmailiji in Suezu je nad pol milijona ton vojnega materiala, ki je vreden nad 500 milijonov funtov, na zemljišču, ki obsega 15.000 kvadr. metrov, pa so tehnične delavnice, v katerih popravljajo najrazličnejši vojni material od letalskih motorjev do vijakov za strelno orožje. Britanski predstavniki so med pogajanji poudarjali, da nihče, ki je videl te vojaške ustanove, ne more potrditi, da bi bilo dobro, če bi ves ta material, ki so ga plačevali britanski davkoplačevalci, izročili kaki improvizirani upravi.
Ameriško posredovanje je Egip čane pomirilo, ko so naposled tudi britanski predstavniki izjavili, da bodo polagoma umaknili iz cone vse, kar se da prenesti, ter da bodo njihovi strokovnjaki ostali
tam tako dolgo, dokler egiptovski strokovnjaki ne bodo popolnoma uvedeni v vse posie. Pri dosedanjih^ pogajanjih je zelo značilno, da še nihče ni sprožil vprašanja, kdo bo tudi pozneje, po predaji, lastnik vojnega materiala in ustanov ob Sueškem prekopu. Obe stranki se tega kočljivega vprašanja izogibljeta, čeprav je jasno, da bodo Britanci vztrajali na svoji lastninski pravici, medtem ko Egipčani mislijo, da bodo s predajo vsi objekti in ves material prešli v njihovo posest. Če se bodo zdaj pogajanja zadovoljivo zaključila in bo določena tudi daljša * doba za bivanje britanskih strokovnjakov v Sueški coni, je gotovo, da ho prišlo do novega britan-sko-egiptovskega spor*, pozneje enkrat samo zaradi lastninske pravice vojaških oporišč in v njih zbranega materiala.
Skupina westfalskih Slovencev na grobnici narodnih herojev
Ljubljana, 8. avg Sinoči je preko Jesenic prispela na obisk v domovino skupina 99 Sloven, cev iz Westfaiije, kj bo ostala pri nas tri do štiri tedne. Večina westfalskih rojakov je že ponoči odpotovala na svoje domove med svojce po vsej Sloveniji. nekaj pa jih je Ostalo danes dopoldne v Ljubljani. Leti so okrog desetih dopoldne obiskali grobnico herojev na Tr_j herojev in položili na
sarkofag prelep veneč z napisom »Slovenci iz Westfaiije«
V imenu westfalskih Sloven, cev je ob grobnic; spregovoril nekaj besed rojak Franc Čebin, doma iz Zagorja, ki je vodja skupine iz Westfaiije. Dejal je. da polagajo venec na grobnico v večno zahvalo in spomin vsem padlim junakom narodnoosvobodilnega boja ter s spoštovanjem do vseh naših herojev, ki počivajo v grobnici. V imenu
Izseljenske matice se je rojakom zahvalil za to pozornost predsednik Tone Seliškar.
To je prva večja organizirana skupina, ki je prišla iz Westfaiije po vojni na obisk v domovino Mnogj nied njimi SO pripeljali s seboj tudi svoje otroke, ki so prvič v domovini svojih mater in očetov, in ki jo bodo ob tej priliki tudi spoznali.
etljske zbornice-nova organizacijska oblika za napredek kmetijstva
Ko smo 31. julija letos prinesli temeljne določbe osnutkov raznih novih uredb s področja gospodarstva, je mar. sikdo verjetno Spregledal nO. vost v načrtu uredbe o združevanju gospodarskih čfgartn zacij V tem načrtu je namreč gövöra tudi o kmetijskih Zbornicah, to se pravi, o organizacijski obliki kmetijstva ki je do danes v letih po osvoboditvi še nismo imeli Zato je potrebno, da seznanimo naše bralce, zlasti s pö-dežel;a, nekoliko podrobneje s tem vprašanjem (po 2S8 številk; »Privrednog pregleda«).
Rajonske kmetijske zbornice in Zveza kmetijskih zbornic FLRJ v Beogradu predvidevajo načrt uredbe o zbornicah S tem bodo nepo-redni kmečki proizvajale) prišli do svojin Organizacij, ki bodo skrbele za napredek kmetijske proizvodnje.
Rajonske kmeti iške zbornice Se bodo ustanovile v okviru ustreznih kmetijskih rajonov. T?ko nai bi imeli po nekem predlogu ljudski republiki Črna gcra in Slovenija po eno krneti-ko zbornico s sedežem v Ti-tosr-du in Ljubhani: Bosna m F-rre?ovina štiri, in s!čer v Sarajevu. Mostarju. Tuzli in Panja Luki: Hrvatska pet, in to v ZasrSbu. Osijeku. Gošpiču, SoUtu in r.a Reki: Srbija osem, in sicer v Novem Sadu. SabCu, POžšrevcu. Kragujevcu. Zaje-čariu. Cačku. Nišu in Prištmi Ljudska republika Makedonija nai bi no tem predlogu ustanovna tri rajonske k-ned iške zbornice. namreč v Skopijo. E’tnliu in Stipu.
Osnovne na'öge kmetijskih zbornic b; bile:	vsklajevanje
in‘er??ov posameznih patina. ki so zastopan- v zbornici, z interesi družbene skupnosti, dajani? predlogov državnim orga-rom glede posameznih vpra-ani s podröÄ;a kmetijstva in obveščanj«. teh organov b stanju kmetijstva: napredek posameznih kmetijskih panog in dai=nj“ nasvetov t=r Obvestil članom o pcšaffiSžfiih aktualnih vörä-j'ü-ifj j npdročia Kmetijstva in g-svođar?tva sploh: vzdrževanje zvez s podobnimi uštSftnVSffii V tujini in Opravljanje določenih
družbeno-nadzorstvenih in r6-gulätivnih funkcij. Te zbornice bodo verjetno tudi doDile pooblastila za sprejemanje nekaterih odločb glede vprašanj, ki so jih doslej reševal] Samo državni organi.
Rajonske kmetijske zbornice pa tudi Zveza kmetijskih zbornic FLRJ bodo imele poseben statut, ki bo v podrobnosti do-local na:oge tn organizacijo, organe in dolžnosti članov ter delokrog in način dela.
Tudi v kmetijskih zbornicah bo veljalo načelo prostovoljnega članstva. V zbornice bi se združevala kmet:jska posestva, kmečke delovne in splošne kmetijske zadruge, kmetijske ustanove, združenja čebelarjev, živinorejcev in druga podobna združeriia. ki le obstojajo ali se bodo ustanovila, in končno podjetja za promet s kmetijskimi pridelki in podjetja predelovalne industrije.
Zveza kmetijskih zborme FLRJ bi zajela poleg rajonskih kmetijskih zbornic še druga gospodarska združenja s področja kmetijstva, tako republiške zadružne zveze, Glavno zadružno zvezo FLRJ, Zvezo vinogradnikov in Zvezo čebelarjev Jugoslavije in podobno.
Delo zbornic za napredek kmetijstva bi še razvijalo podobno. kakor že teče delo v trgovinskih in gostinskih borni-cah, to se pravi, zbornice bi imele Sekcije, bodisj po panogah kmetijske proizvodnje, bö-disi pc proizvodnji, nadalje strokovne odbore za posamezna važna vprašanja s področja dela za napredek kmet'jstva. Razen tega bi zbornice imele od casä do časa strokovne konference in sestanke ter razna posvetovanja, na katerih bi obdelovale pereča dnevna vprašanja To velja zlasti za Zvezo kmetijskih zbornic FLRJ.
Vsak novoro'eni L ublancan pre me v dar hranilno unpžfeo s tisoč dinarji
Namesfiiik ravnatelja Mestne hranilnice izroča žico noVoföjco^ku Marjetki Povh
h ran Lin d kctjU
Zbcrdvanje Socialistične zveze v Slovenj Gradcu in Mežici
Slovenj gradeč, 8. avgusta. — Sinoči je biio v Slovenj Gradcu veliko zborovanje Socialistične zveze, katerega se je udeležilo okoli 500 Slovenjegradčancv. R-iZpra/vljali so največ o pismu CK KPJ ter o rekaterih negativnih pojavih v trgovini ib Zadrugah.
V slovenjegraškem okraju je biio sinoči zborovanje Socialistu ne zveze tudi v Mežici. Navzočih je biio okoli 398 članov SZDL. Na obeh zborovanjih, z'asti pa v Mežici, se navzoči člani SZDL ogorčeno protestirali proti hujskaškim govorom mariborskega Škota Örzeöaikd, ki jih je imel po direktivah Vatikana v mežiški dolini ob priliki birmevarja.
Že od nekdaj šm bili Slovenci znani kot žeio varčen näröd, saj smo imeli pred prvo in drugo svetovno vojno več oblik načina varčevanja v raznih naših hranilnicah, denarnih Zavodih, bankah, kreditnih Zadrugah itd. hranilne vloge malih vlagateljev so se kopičile do zavidljive višine.
Zadnja leta je običaj varčevanja med Slovenci ponovno šiino narasel, kar se posebno opaža pri Mestni hranilnici ljubljanski. Kako veliko zaupanje imajo Ljubljančani do svoje hranilnice, se vidi ravno v tem, da hranilne vibge delavčev iö nameščencev naraščajo iž dneva v dan. Saj šo še v zidfijih mesečih dvign.le nä preko dvesto milijonov dinarjev.
Da še da vzpodbuda za varčevanje že našim najmlajšim, »e je odločila uprava Mestne hranilnice ljubljanske pokloniti vsakemu dovoljenemu Ljubljančanu 6d 1. julija letos dalje hrš-niind knjižico z vlogo 1000 din.
To darilo poklanja Mestna hranilnica ljubljanska novemu državljanu kot Skromen prispevek k njegovim bodočim naporom za svojo Srečo in blaginjo ljudstva.
Darilo ift vse ostale Vibge, vložene na ime otrok*, »e obrestujejo Po 5 odstotkov. P61e-g tega ga VMk otrok s številke
•veje hži&tla* kaiiuee igr* e*
številke premij ih glavičih dobitkov Državne loterije, ter lahko však mesec zadene 10.000.
Novorojenemu Ljubljančanu želi kolektiv Mestne hranilnice ljubljanske obilo sreče in mnogo uspehov ruj njegovi življenjski poti!
Povratek jugoslovanske delegacije iz Ženeve
8 takimi »razlogi« *a podražitev mesa se ne stritt jamo
Ljubljana, s. avg. Dana st
ji v Ljubljani podtaiilo meso trt iscer povprečno za 10 dinarjev pri enem kilogramu ne glede na vrsto. Le pri »Zivino-prorr.etu- znali podražitev svinjine »lir f dina'-jev medtem, ko je ostala cena govedine celo nespremenjena.
K podražitvi pražijo podjetja 1 mesom naslednje'-
Kriv se le današnji napačni sistem odkupa. Nakupovala smejo namreč odkupovati živino direktno pri kmetih. To ima za posie-Siedico pre plačevanje, razen tega pa nakrmijo kmetje, ki običajno vedo za dan, ko pride nakupovalec p hišo živino do skrajnosti tik pred tem dnem. Seveda to navidezno tezo živina p'i prevozu t LJubliano zgubi Zato bi motali VSI okrajni ljudski odbori dovoliti nakupovanje živine le na sejmih. Postojnski okraj je to že stori. s posebno odločbo
Odkupne cene pa dvigajo rudi meriti ift gostinski obrati — pravijo isti ljudje — ki lahko dajejo miso cinije, ket nimajo take režije■. kakor jp imamo mi
Z.a podražitev svinjine navajo-jo še kot poseben •azlog dejstvo, da so d'žavna posestva zaradi lanske suši opustila rejo prašičev, spričo česar je danes pomanjkanji svinj itredno veliko, medtem ko sc povpraševanje po svinjini skoraj ni zmanjšalo.
Na vprašanje, zakaj je lahko 0‘tal »Živino-promet• pri isti ceni govedine in zakaj je to podjetji podražilii svinjino le za i dinarjev, odgovarjajo takole■ To podjetje krije razliko na domačem trgu z velikimi dobički ki jim ima pri izvozu Zato lahko dajejo govedino po stari ceni in prav zato shajajo pri svinjini le s podražitvijo S d’n Na ta očitek Pa odgovarja -Živino-promet- s trditvijo, ds za Podražitev mesa ni razloga in da lahko to trditev tudi dokažejo s kalkulacijami.
Naj bo tako ali drugače meso je dražje in nas potrošnike res za-n-rna, zakaj, razen tega: mar navedeni »razlogi• že prej niso veljali*
Dr. Danilo Dougao
Končatmo z rušenjem proračunske discipline
Družbeni plan za leto 1953 daje okvir, v katerem se razvija gospodarska deiavfidšl v tem letu Družbeni plan vsebuje celoten narodni dohodek industrije, kmetijstva ter vseh ostalih panog našega gospodarstva. Dolžnost d.lovnih koieirt.vov je, da bodo dosegli predvideno proizvodnjo in s tem zagotovili sredstva za izpolnitev vseh nalog, ki nam j.h družbeni plan narekuje. Z družbenim piano« je predvideno tudi kritje vseh investicij ter zdravstvenih, kultuino-čro-svetnih in upravnih potreb, katerih finansiranje še izvrši preko rednega repuDliskega proračuna. Proračun je tore; tesno povezan z družbenim pianom in je zato povsem jasno, da morajo biti vse zgoraj naštete potrebe postavljene v okvir danih možnosti. Zagotovitev večjih sredstev za kritje proračunskih izdatkov je možna le z istočasnim dvigom proizvodnje, z znižanjem Stroškov in izboljšanjem organizacije proizvodnega procesa. S povečanjem akumulacije bi ustvarili sicer navidezno večja sredstva, vendar bi to im«:lo kv.arne posledice, ki bi bistveno vplivale na življenjski standard delovnega človeka.
Politično in gospodarsko utrjevanje okrajev in občin se odraža tud; v proračunskem s Sternu. Zato je v letošnjem letu bilo prenešer.ih veliko nalog iz repub'iškega proračuna na ljudske odeore, s čimer pa slednji prevzamejo polno odgovornost za pravilno reševanje vseh proračunskih vprašanj na svojem območju. Zakonski predpiši jim v tem poglede jamčijo popolno samostojnost, zaradi česar morajo biti toliko bolj zainteresirani, da dobro gospodarijo m da preprečujejo nepotrebno razmetavanje sredstev, ki so jim poverjena za finansiranje celotnih lastn h potreb, Vsi prihranki na izdatkih oziroma večja iniciati-
va pn iskanju novih virov dohodkov za pravilno oštvkrjanje predvidenih dohodkov koristijo
neposredno nj.m samim, ker jih lahko uporaDlj-ujo za kritje izrednih putreo, ki naslajajo na njihove® območju.
Potrebe v naši republiki so velike, vemo pa, da naša razpoložljiva sreastva se niso zadostna, da Di lahko vsem zaaostili. Osnovno vodilo pri sestavi proračuna za uto Uo3 je zato bila zahteva po maksimalnem varčevanju, zlasti kef je naravno, (Ü se poslenice suse, ki je prizadela celotno nase gospodarstvo v letu 1952, čutijo v znatni meri tudi v letošnjem letu. V skladu s to zahtevo in zaradi razbremenitve proračuna so mr.oge ustanove prešle na samostojno finansiranje, kar pomeni, da morajo večji del svojih izdatkov kriti Z lastnim dohodki. Namen samostojnega finansiranja je v tem, da te ustanove ekonomično trošijo sredstva, ker se morajo istočasno borit, za njihovo ustvarjanje. Na ta način je dejansko bil dosežen uspeh, da se mnoge ustanove lahko same vzdržujejo, medtem ko so se preje vsi izdatki knli iz proračuna in so njihovi dohodki, ki so jih odvajali v proračun, bili le malenkostni. Skoraj pri vseh ustanovah, ki so prešle na samostojno finansiranje, se že danes opaža, da je trošenje izdatkov bolj ekonomično in da so same odkrile mnoge nepravilnosti, zaradi katerih so sredstva preje večkrat po nepotrebnem razmetavala.
dosedanjemu načinu administrativnega dodeljevanja potrebnih sredstev nedvomno koristnejši, ker bo znatno prispeval k določitvi pravilne kalkulacije v bolnišnicah in ostalih zdravstvenih ustanovah, k varčevanju z zdravih tn z ostalim materialom ter k boljši oskrbi bolnikov.
Seveda obstojajo mnoge ustanove in zavodi, ki pn izvajanju svojih nalog ne morejo ustvarjati lastnih dohodkov, temveč jim njihova dejavnost povzroča le izdatke, ki jih mora v celoti kriti proračun. Nesmisel Di torej bil, če bi take ustanove in zavode gnali na samostojno finansiranje. Pač pa zanje v toliko večji meri velja zahteva, da trošijo odobrena jim sredstva samo v okviru svojega predračuna in samo za določene svrhe. Zato si morajo biti na jasnem o tem, da je s sprejetjem proračuna, ki je za vse izvajalce poslal zakon, padla na vsakega odredbodajalca polha materialna in moralna odgovornost, da smotrno tn ekonomično uporablja sredstva, ki so mu določena za kritje njegovih potreb. Samo na ta način bomo lahko izpolnili svojo osnovno r.a. logo, to je pravilno gospodarje, nje z materialnimi sredstvi, ki j,ih je ustvarila skupnost. Zato je treba v samih ustanovah uvesti večjo kontrolo o trošenju sredstev, da se ugotovijo in preprečijo še vedno pogosti primeri nepravilnega trošenja sredstev za povsem druge namene, kakor so bila določena. S kontrolo pravilnega izvajanja proračuna bo-
V zadnjem čašu smo največje mo dosegli, da bodo vse začete
spremembe glede delitve sredstev preko proračuna doživeli v odnosu do zdravstva. Zdravstvene ustanove so prešle na samostojno finansiranje. Do konča meseca maja so bile finansirane preko posebnega republiškega sklada, dočim so z junijem prešle na popolno samostojno finansiranje Ta novi način bo napra®
(Nadaljevanje na 4. strani).
Konferenca predsednike? gospodarskih svetov
V	petek, dne 7. avgusta se je vršila pri Gospodarskem odboru izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS konferenca predsednikov gospodarskih svetov okrajnih in mestnih ljudskih odborov Predsednik Gospodarskega odbora ivan Maček je v svoji uvodni besedi govoril ö pomenu pisma CK Zveze komunistov Jugoslavije in o halogah, kj jih pismo narekuje vsem komunistom. ki so zadolženi z gospodarskimi nalogami. Poudaril je, da še komunisti ne smejo zadovoljevati samo s priznavanjem in odobravanjem občih načel, ki jih navaja pismo, marveč šo dolžni to priznanje in odobravanje uveljaviti v svojem dnevnem delu v gospodarstvu. Zlasti so dolžni pčepreče-vati in pobijati vse pojave partikularizma, ki skuša v švrho zadovoljevanja ozkih lokalnih potreb oškodovati interese družbene skupnosti.
V	svojem delu je konferenca obravnavala pojave, ki rušijo gospodarsko ravnotežje in s tem normalen razvoj gospodarstva, ki zagotavlja ustrezno raven in nadaljno rast družbenega blagostanja. Predsedniki gospodarskih Svetov so bili opozorjeni, da je kupna moč posebno kmetov in obrtnikov nesorazmerno narasla, in da ugotavljamo družbeno neupravičen porast kupne moči tudi pri nameščencih v trgovini, zlasti v zunanji, odkupn; in posredniški trgovini. V zvezi s tem je konferen-ca sklenila, da je potrebno vskladiti dohodnino kmetov in obrtnikov z njihovimi neupravičeno povečanimi dohodki, in da je potr&bnö glede na Opažena nesorazmerja izvesti nekatere gospodarske ;n organizacijske ukrepe ha tržišču in v trgovski mreži. Z vsemi družbenimi in administrativnimi merami, ki jih narekujejo obstoječi zakoni, vše do izključitve podjetij iz trgovinskih Zbornic in dö prisilne likvidacije
rih važnih zakonov, predvsem pa Zakona o gozdovih in Zako. na o kmetijskem zemljiškem skladu Počasno izpolnjevanje določil Zakona o gozdovih ima za posledico še vedno prekomerno izkoriščanje gozdov in špekulacijo z lesom.
Prav tako se zaradi premajhnega števila komisij prepočasno izvajajo določila Zakona 6 kmetijskem zemljiškem skladu, kar izkoriščajo posamezni kapitali« stlćnj elementi zato, da s pritožbami zavlačujejo izvedbo zakonskih mer. Razen tega je konferenca ugotovila, da je opaziti več primerov Slabega gospodarjenja z obstoječim zemljiškim skladom, celo takih primerov, da se z družbeno zemljo zaradi prešibke brige okrajnih in občinskih ljudskih odborov in njihove neprincipi-elne politike do socialističnega razvoja kmetijstva okoriščajo socializmu sovražni posamezniki.
Kot važčn element gospodarskega ravnotežja je konferenca obravnavala vpliv preobsežne investicijske dejavnosti, ki se je razbohotila prav zaradi pär-tikularističnih tendenc v ljudskih odborih in zaradi neizpolnjevanja družbenih obvez posameznih gospodarskih organizacij in ljudskih odborov samih. Posledice preširoke gradbene dejavnosti so razne slabosti v gradbeništvu, ki se kažejo V negospodarnosti investiranja, gradnji brež popolne tehnične
dokumentacije, v izigravanju predpisov o gradbeništvu, v slabi produktivnost gradbenih podjetij in v pomanjkanju kvalificirane delovne sile na objektih osnovne investicijske izgradnje in končno v gradnji brez upravičeno zagotovljenih finančnih sredstev. Konferenca je sklenila, da bodo ljudski odbori z vsemi zakonitimi merami zatrli gospodarstvu škodljive pojave v investiranju in gradbeništvu.
Končno je konferenca sklenila, da je treba do konca meseca avgusta brezpogojno opraviti pregled in odobritev zaključnih računov ter ob tem razčistiti vse morebitne nepravilnost; v zvezi Z razdelitvijo dohodka gospodarskih organizacij in izpolnitvijo njihovih öbvez dö družbene skupnosti.
Zahtevamo spošlovauie!
Pred petimi dnevi je v okviru potovanj mednarodne organizacije študentov ekonomskih fakultet prišla v Ljubljano skupina 28 nemških študentov ekonomije iz Kölna. Zveza študentov Slovenije se je potrudila in storila vse, da bi bilo to potovanje za nemške študente čimbolj koristno. Imeli so razgovore z vrsto naših vodilnih ekonomistov, ki so jim skušali čimbolj podrobno raztolmačiti položaj pri nas. Zveza študentov jim je pripravila tudi izlet po Gorenjski, kjer so obiskali slaven spomenik trpljenja slovenskega ljudstva — biušo kaznilnico Begunje. Ko so prišli do spomenika talcem, je nemški študent Dickers Vzel iz ust tlečo cigareto in jo vtaknil v usta kipu talca, kar je med nemškimi študenti izzvalo precej smeha. Naš študent Pečuh je vzel cigareto s ki pa talca in jo orgel na tla ter opozoril nemške študente, koliko trpljenja zaradi nacističnega nasilja je simboliziranega v tem kipu, koliko nedolžnih žrtev je bilo v Begunjah ustreljenih in da je zato njihovo ponašanje popolnoma neumestno ter žali zavest in ponos naših ljudi. Nemški študentje so se takoj zresnili in se pričeli opravičevati, samo
Dickers se je še naprej činič Otroci naših železničarjev no smehljal, in to kljub tern počitnicah v Franciji mu da so sami nemški stu-- - -	dent je kritizirali njegovo po-
našanje.
Slovenski študentje, ki šd z vso gostoljubnostjo sprejeli goste iz Kölna, so bili ogorčeni nad tem izpadom, kajti popolnoma smo Upravičeni zahtevati od vseh, ki prihajajo k nam in uživajo našo gostoljubnost, da če že ne spoštujejo tega, kar je nam najsvetejše, da tega vsaj ne žalijo Zato je popolnoma upravičena zahteva, da se Dičkersu odpove gostoljubnost v naši državi.
in Belgiji
Beograd, 8. avg. (Tanjug). Na povabilo udeležencev gibanja odpora Belgije in Nacionalnega združenja gibanja odpora železničarjev iste države sta dve skupini otrok naših železničarjev odpotovali na počitnice v Belgijo in na Sinjo obalo Francije V obeh skupinah je odšlo 3Ö otrok. Isto vabilo je sindikat naših železničarjev prejel tuđi Od Nacionalnega združenja gibanja odpora železničarjev Francije. 3
Prvi dan-nalboijjši Holandci
Beograd, 8. avgusta (Tanjug).	i*
V Jugoslavijo se je vrnila delegacija, kj je sodelovala na XVI. rednem zasedanju ekonomsko-socialnega sveta OZN. Delegacijo je vodil stalni delegat FLRJ pri OŽN Led Mates, člani delegacije pa so bili svetnik misije FLRJ pri ÖZN Janez Stanovnik, svetnik državnega sekretariata za zunanje Zadeve Rätko Piejič, svetnik v Zveznem zavodu ža planiranje Leo Rip ift sekretar v državnem sekretariatu zä zunanje zadeve Franjo Rakhič, XVt redno zasedanje eko-ftonlskö«Socialnega sveta ÖZN je
sciplinO V odkupni in Zunanji trgovini ter s tem zaščititi tako proizvajalca kot potrošnika pred špekulativnimi tendencami posameznih kolektivov v trgovini. Ker Opažamo, da trgovina ne sledi meram našega državnega vodstva, ki imajo ža svoj smoter znižanje cen nekaterim osn&vftim industrijskim ih prehrambenim proizvodom, je koh-ferSnea sklenila, da je pOtfeBiid omogočiti prebivalstvu večjo kontrolo nad formiranjem een
Reka, 8. avg. (Od našega posebnega dopisnika). 2e prvi dan dirke po Hrvatski ili Sloveftiji je pokazal, da bo ta vožnja letos ena najbolj napetih in najbolj presenetljivih. Konkurenca udeležencev je bila že na prvi etapi izredno huda. Ža veliko presenečenje je danes poskrbel mladi hrvatski vozač Valčič, ki še je prerinil močno v Ospredje in je le zaradi izredne smole ih padca 2 km pred Ciljem zapravil prvo mesto. Ostrino Borbe in kvalitete osvetljuje tudi Okoliščina, da je bil letos na tej progi dosežen za 40 minut BPijši čas kakor prejšnja leta.
Po startu i Viča ob 12.4S So Se vozači tja dö Vrhtiike držali v strnjeni skupini. Kmalu za lito pa šo se Začeli prVi dirkači ttgati in take so nastale tri ločene skupine v vodstvu, ostali pa so vozili v glavni skupini ža njimi. Ko SO dospeli hä ftOVO
Van Kerkhoven, Holandec Sme-ets in Hrvat Valčič. Tempo je bil stalne hujši) tako da so s klancev celo avtomobili s težavo dohajali dirkače. V bližini Reke se je vse bolj gostila množiea gledalcev, posebno veliko občinstva pa je pozdravilo prihajajoče na cilju na Reki.
Vrstni red na cilju I. etape so bili naslednji: 1. Van der Weyden (Holandija) 3; 14:82, 2. Mussfeldt (Zah. Nemčija) 3;14:32, 3 Valčič (Hrvatska) 3;15:18, 4. Jennes (Belgija) 3,18:11, 5. Reitz (Z. N«) 3:18:50, 6 Petrovič (Jug. I) 3:18:55, 7. Plantaž (H) 3;19:03, 8. De Bruin (H) 3:19:03, 10. DescHemaecker (Bel.) 3;19:Ž5,11. Ročič (J I) 3:19:25, 13. Lukovič
izidom današnjega dneva, zlasti pa je pohvalil uspeh mlađega ValčičS) s katerim si lahko na tej dirki še mnogo obetamo. Tudi glavni sodnik Rudolf Fiket je potrdi!, da je bila med dirko zelo dobra disciplina in da so danes doseženi časi nadvse zadovoljivi.	R. O.
•
Celje, 8. aTeusta. Danalnie tekme na mladiuskem nogometnem turnirju so «e končale takole: Rade Končar : Ruda- 6:2 (4:2); Branik : Angora t:0 (0:01; Dinamo : Odred 4:0 (2:0). Finalista sta tako Dinamo in Kiadivar.
Ljubljanski teniški igralci v Trbovljah
Moštvo TR T '’rbliaiie Je Zadnjo
v Maloprodajni trgovini. Ta kontrölä bo tem lažjši ker bodo
bUoTž^eTod ŽMuftija do }{j‘d4ki.	*ž-4U,d	“ ie
- -«---- D1 trgovskih pođietij decentra- zšČelš vrsta defektov, ki je naj-
lizifälj trgovska podjetja z včč- ptej pogodila vodečega Nemca jim številom poslovalnic in tä-ko Odstranili škodljive VpliVe monopola v maloprodajni trgovini.
v popoldanske« delu jo konferenca ugotovile, ds ljudski odbor; vse pfdpočaši slede politični ih gospodarski Vsebini ter
5. avgusta.
Dne 9; avgusta bo v Zrenja-ninu Stekla velika termoeiek-trarfta kombinata živilske industrije »servo Mihalj«. isti dan bo začel f delom tudi venk silos kdrrtButata, predvideno je, da M tekom letošnjega leta
Miiiiefja, za njim pa šo deiili enako usodo še mnogi drugi, med njimi jeletič, Ožame Novak, Leben, Brajnik is drugi. Ko SO debiji dirkači pod kolesa «oet asfalt, »e je začel tempo stopnjevati. Takoj za Pöatojno
(Srbija) 3;19:25j 25. Grajzčr (J I) nedelj i sostovalo v TrbovDah. 3;22:47,	27. Apolionio (STO) Domačini so z velikim trudom
3*23*27 29 Viriali j t Ir t x u obnovili temišOe. sej je za tdn:6kj ’	d’"'	V™*	,	.	5wrrt v šrediSču revirja vss v-čje
42j	H laž tl n (Slov.)	3;2S:14,	45.	zanimanje. Nedeljskim 'izram je
Podmilščok (Slov.) 3,25:14, 48, prisostvovalo kar precej gledalcev. Polak fClriv ) n.ne.i- im	'	Dopoldne šo Ljubljančana poka.
Ji ,VS ,	3'a5:14 lta-	zali nekaj ekshibicijskih leer Po,
Po ekipah je bil vrstni red po poldne so v oarit) nketoo li tudi prvem dnevu našledaji: 1. Ho- domač-ni ki so se kar dot>rn dT-landija 9:52:08, 2. Z. Nemčija	da ^ ^
9:55:82, 3. Belgija 9;56:39, 4, Ju. goslatija I 10,01:07, 1 Hrvatska 10;04:48, 8, Francija 18:07:34, 7, Švica 10:97:47, 8. STO i0:07:SL 9, Srbija 10:08:25, 10, Slovenija 19)18:42, 11. Jtagotl. H 18:28:42.
Vodje dirke Stefan Ljubič je PO prihodu »a Reke taja vit, da
..- j,.-, n-ijnfni kams»sp°aaraiti vsem. i-. sta »e formirali dve Skupini,
S**®* ■PSa*1!	sapo««® sekat# katerih gtx* *e jfoaiu Bilj« g£to«üü& m 42$ đebtinj
äoforp txteledice. 9q1 so dötna&nii že v teh ne&ej ure h precej oridob-ili strokovno. Trbovelj? anč nameravajo zgraditi še tri nove ten’Ska igriSCa.
NajletjSe srPčan-jie te#e dneve Je bilo v parih med Skullern, ki Oßifkiom tör SiibeiHeffi ?n Cebti-Ki še 1# feb đvefi nižih 6:1) hehalö bre* tekä* ceredi Stiske za Cafi _M<*d
izida cen
jčšnj SO OašfOpeU plev.
' ' m župahči«,	ata. s. ,
štev. 188 7 9. avgusta 1953 7 Slovenski poroZevalen 7 str- 8
■- — - *■ - -- ——   , k	—■
Temišvar, Elbasan, Se g edin
Vesti, da bodo začele deliti meiste jugosiovansko-romunske, pslovansko-alhanske m jugoslo-•.insko-madžarske komisije za preiskavo obmejnih incidentov, vnašajo nov moment v odnosih tned balkanskimi državami. Te >spremembe*, hi jih protijugoslovanska, zlasti vatikanska propa-psnda izkorišča proti nam, so vse-e nor dokaz na eni strani pravil->: politike jugoslovanske vlade, na c':-.gi strani pa govorijo o novem < zu v sovjetskih satelitskih iriavah.
Jugoslavija je ne glede na pri-titk, na izzivanje na mejah in na r : eazličnejše šikane s strani Romunije, Madžarske in Albanije od-I varjala z vzvišeno mirnostjo, j sr je postavilo na glavo napove-kominformovske propagande, J. da ima Jugoslavija »agresivne r.unene* do svojih sosedov. S tem tudi odpadli iskani ‘dokazi*, t: so jih hotele vlade v Budimpešti, Bukarešti in Tirani izkoristiti, dr. bi prepričale svoje tlačeno pre-rzalstvo, naj pozabi na notranje t rave in krivice, namesto tega pa r se združi okrog sicer nepriljub-l-cne vlade proti »zunanjim so-■. -ržnikom in agresiji*. Tovrstna r paganda ni rodila uspeha, zla-. ker se ne Madžari ne Romuni r.:i ne Albanci niso dali zlahka : 'lepiti o »namenih Jugoslavije*.
L ‘ die iz sosednih držav so sami c volj prepričljivo občutili našo roljubnost.
Ce navedemo kot primer ko-: ijormovsko gonjo proti sporami treh balkanskih držav —
: o slavlje, T určtje in Grčije —, '■no zlasti v odnosu do Albani-pazili, da so dejstva sama raz-. skala zlonamernost protijugo-: inske propagande: slovesna izit ki je bila dana v Atenah, da sive Balkanskega sporazuma nivo ni kakih namenov zoper Alijo in da smatrajo albansko dvisnost kot pogoj mirnega noja na Balkanu, je nujno nada na odmev v Tirani. Enver Jža, ki se je morda najbolj začno Podrejal moskovskim nalom, je — rad ali nerad — to ivo sporočil albanski narodni ■PŠčini; na mah je kominjor-oska propaganda v Albaniji ■■'vela strašen udarec!
Drugo dejstvo, ki ga je vredno ■ itevati, so spremembe v Mo-
-	i. Satelitske države nimajo mo-
—	ne moralne ne udarne, — da izkoristile neurejene razmere v
remiju, pač pa si polagoma in z : 'O plašnostjo prizadevajo otresti pritiska in pretirane odvisno-. Naravno je, da ima boj za slast med kremeljskimi mogočni-svoj negativni učinek tudi v atelitskih državah; kakor so v vsi:Iških glavnih mestih ostrmeli,
• so zvedeli za usodo Berije, tako > z odprtimi usti brali najnovejše ■■fmeljske direktivne teze, ki kozi rajo »Kratki tečaj zgodovine s P(b)* tako, da je Stalinovo ime ■S or a j že izbrisano iz zgodovine s da so potvorjena tista poglav-■■ ki se jih je avtor tega ‘kratkesi tečaja* — Stalin — sam pel ivo in samovoljno popravljal odovinska dejstva. Vsaj ti mo-vznti — da ne naštevamo drugih - so morali omajati »zaupanje* Kremelj in strah pred Moskvo. Budimpešti, Bukarešti in mor-: tudi v Tirani hočejo nenadoma opati vzporedno z razvojem, da ne doživeli še hujših >presene-:nj*. Po milimetru se odmikajo pod kontrole svojih gospodario čeprav ne preveč očitno, že ■tlijo, da je vredno polagoma zaiti razmišljati s svojo glavo, saj vedo, če bodo današnje direkte, ki jih sprejmejo od neke najvplivnejše moskovske osebno-ili-, jutri še veljale kot pravilne, •■s pa bodo že razglašene za >zlo-inske*, ‘protidržavne*, skratka a nepravilne . . .
V Budimpešti, Bukarešti in morda še najboj v Tirani čutijo, da s<o azdalje, ki jih ločijo od Moskve, z vsakim dnem večje in da jim gro-čedalje hujša osamljenost. V '■foški imajo dovolj svojih skrbi razmere na »glavni liniji* Mo-11—Berlin, jim povzročajo do-■ olj preglavic, da bi mogli poleg tega še dovolj budno paziti, kaj počenjajo in mislijo na »stranskih .nijah*. Morda so ti momenti plivali na težnjo po >izboljšanju sosednjih odnosov z Jugoslavijo*. Ve glede na to, da ima ta ‘Spre-nemba* satelitskih vlad tudi svo-drugo stran, je vredna pozornosti. V satelitskih državah se predobro zavedajo, kakšen vpliv ima Jugoslavija na mišljenje njihovih podložnikov*. Morda bi z nekakimi sporazumi hoteli tem ljudem dokazati*, naj se ne zanašajo na Jugoslovane, naj ne bež’jo čez mejo v Jugoslavijo, češ da jih tam — zaradi »boljših* odnosov z vladami — ne bodo radi sprejeli oz. da jih bodo celo zavrnili, vendar c to samo en odtenek več v barvni mavrici, ki odkriva njihove slabosti, zmedo in neuravnovešenost.
Jugoslovani si želimo miru na naših mejah; razgovori o obmejnih incidentih z Madžarsko, Romunijo in Albanijo bodo morda vsaj v bodoče olajšali delo naših graničarjev in preprečili nadaljnje žrtve. Gotovo pa bo delo na-h delegacij v Temišvaru, Elba-sanu in Segedinu naletelo tudi na odmev pri miroljubnih ljudeh v sosednjih državah — — — ■ -■* •
Boj za oblast v Several Koreji
Deset smrtnih obsodb
Čistka po kremeljskem zgledu z še neznanim ozadjem — Londonski komentar — Izjava južnokorejskega *mm«-njeffa ministra — Indijsko mnenje glede korejske politične konference
Tokio, 8. avg. Po vesteh sovjetske uradne tiskovne agencije je severnokorejsko sodišče v Pjongjangu obsodilo na smrt 18 visokih severnokorejskih državnih funkcionarjev, ki so jih obtožili, da so pripravljali zaroto in poskušali zrušiti sedanjo severnokorejsko vlado. Ostala dva obtoženca je sodišče obsodilo na daljšo zaporno kazen. Vse te osebe so bile obdolžene vohunske in teroristične dejavnosti v korist ZDA in s ciljem, da bi prevzele oblast v svoje roke. Obdolženi so bili tudi, da so pošiljali vojaške in druge podatke Južni Koreji. Severnokorejski radio je že prej poročal, da je med aretiranci, ki so prišli pred sodišče, tudi bivši sevemoko-
stra, podpredsednika Združe- jo, da so te obsodbe dokaz neso-nja Severna Koreja — ZSSR, glasja med ZSSR in LR Kitajsko štirih članov centralnega ko- ne samo glede bodočnosti Severne miteja korejske delavske Koreje, temveč tudi glede politi-stranke, poveljnika severno- ke na Daljnem vzhodu. korejskih gverilcev, direktorja Seul, 8. avg. (UP). Jmžnakorej-oddelka za propagando cen- si; minister za zunanje zadeve je tralnega komiteja delavske izjavil, da je britanska kritika stranke in drugih.	razgovorov in pogajanj med ame-
V ZDA so danes demanti- riškim zunanjim ministrom in rali trditve severnokorejskega predsednikom Južne Koreje zasno-radia, po katerih je 12 viso- vana na politiki sodelovanja z LR kih severnokorejskih funkcio- Kitajsko. Po njegovem mnenju ima narjev delalo za ameriško ob- Velika Britanija diplomatske in veščevalno službo. Američani gospodarske zveze s Kitajsko, za-poudarjajo, da spadajo te ob- radi česar ima svoje posebne name-dolžitve med navadno propa- ne v Aziji. V zvezi s tem je na-gando, ter opozarjajo, da so ______________________________
glasil, da bi moral biti sporazum med Južno Korejo in ZDA temelj miru in varnosti na Pacifiku.
New Delhi, 8. avg. (AFP). — Stalni delegat Indije pri Združenih narodih Krišna Manon bo vodil tudi indijsko delegacijo pri izrednem zasedanju generalne skupščine OZN. Krišna Manon je že odpotoval v New York. Indija želi, da bi bilo pred politično konferenco posvetovanje predstavnikov pri korejskem problemu zainteresiranih držav in to še prej, preden bodo pri OZN glasovali o številu držav, ki bodo sodelovale pri politični konferenci, ter o dnevnem redu konference. Indija zahteva, naj se število udeležencev pri konferenci omeji, dnevni red konference pa naj bo posvečen samo problemu Koreje, ker hi vsi drugi problemi, kakor na primer problem Indokine, zavlačevali rešitev glavnega problema.
KRIZA ITALIJANSKE VLADE
Sestanek predstavnikov štirih strank
tudi Berijo in mnoge druge voditelje v državah pod sovjetskim nadzorstvom obdolžili podobnih stvari.
London. 8. avg. (Tanjug). Are-rejski zunanji minister Pak racija in obsodba visokih funkcio-Hen Jen, katerega je pred narjev Severne Koreje je po mne-
nedavmm na njegovem pelo- t;ju londonskega tiska izraz boja toou Farid Semedün je izjavil, da
ZADNJI TELEGRAMI
i	i prve t z d a i e ...... —
žaju zamenjal general Nam II. Poročilo sovjetske uradne agencije pa v svojem spisku obtoženih ne navaja njegovega imena. Med obtoženci, ki Jen je študiral v M os k viri n je bil jih navaja sovjetska tiskovna od tam že leta 1936 poslan v Ko-
za oblast, ki je že več mesecev je njegova vlada zaskrbljena ob med proruskim in prokitajskimi yest8h. da s? “a avstrijsko vlado c .	, r .	’	izvaja pritisk, da bi Izraelu iz.
elementi v severnokorejski vladi.	~ -
Bivši zunanji minister Park Hen
agencija, so imena generalnega sekretarja korejske delav-
placala odškodnino za škodo, ki so jo avstrijski Židje pretrpeli pod nacistično oblastjo. Sirijski vele. poslanik je rekel, da izraelske oblasti in cionistične skupine izvajajo pritisk na Avstrijo, da bi začela z razgovori, ki naj bi pri-
Govor Malenkova
rejo, <la bi organiziral ilegalno organizacijo. Zdaj je veljal za vcxli-
ske stranke Li Sin Jepa, po- relja proruske politike v Severni _____________________
močnika propagandnega mini- Koreji. Londonski dnevniki meni- tembra sideo.il 'z za-hodnomemško . .	vlad«.
HANOI, 8. avgusta (AFP): Maurice Baisin, fraincoski gonera'rV komisar v Indokini, getneral varre. poveljnik francoskih ret, in general Bobet, načeimik ^jne_ ralnega štaba francoskih sil \ In-Moskva, 8. avgusta. Predsed- no pripravljena upreti se vsaki dokicii, so danes prispeli v Vien.
aeresiii « »Nan-ad na Soviptsko tla"e’ kJtr 50 obiskali, laoskefta agresiji.« »iNaipaa na öOVjetSKO	savamda. pozneje pa lao«
zvezo bi se končal s polomom škega ministrskega predsednika, za napadalce,« je še posebej LONDON. 8. avgusta (Reuter).
Britanski minister za zunanj-e zadeve Anthony Eden je odipotoval na počitnice v Niizzo v južni Franciji. Znano je, da se je moral Eden podvreči trem težkim
o-peracijam. V Londonu so mnenja. da bo Eiden prevzel svoje posle v začetku novembra.
S VAX. 8. avgusta (Reuter). Da. fies je b-iI izvršen atentat na Ahmeda BeLgaruja. člana kaidskega sveta v Svaxu. Belgamj je nevarno ranjen. Menijo, da gre za at°ntat politične narave, saj Bel_ garuj je bil znan zaradi svojega pro francoske ga nagnjenja.
RIM. 8. avgusta (Tanjug). ZDA so pri italijanski vojni industriji
peljali do sporazuma, podobnega naročile za 15 miliHnov 670.000 do-tistemu. kii ga je Izrael lani sep- larjev različnega blaga.
Sekretar socialdemokratske stranke Saragat daje izjave novi* n ar jem
Odnosi med Indijo in ZSSR
sed-nik sovjetske vlade Georgij Malenkov je imel na zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR dve uri trajajoči govor, v katerem je govoril o notranjepolitičnih vprašanjih, pri čemer je napovedal, da bodo državljani Sovjetske zveze v roku dveh do treh let imeli vse potrebne potrošne predmete v izobilju.
Nato je Malenkov govoril o »agresivni politiki ZDA« in o
Rim, 8. avg. (Tanjug). Davi so se sešli sekretarji in predsedniki parlamentarnih skupin štirih strank centra krščansko-de-mokrat-New Delhi, 8. avg. (Tanjug). — ske> socialno-demokratske, liberal-Vest, da je Sovjetska zveza'pri- ^ m republikanske stranke. Če-
pravljena skleniti pogodbo o prev F^v je b. ta sestanek ze po spre-	a u„Potolilö ali ieTrKa^!
-J-::	i—i r	icrcm sklepu vodstva vlaanc .	u^aro-VLiO, all je KTSoan
di predstavnik levice Morro.
Važnost današnjega sestanka je po splošnem mnenju v tem, ker bodo uspehi pokazali, ali je y odnosih do drugih strank v premoči stališče krščansko-demokratske
poudaril Malenkov.
Glede odnosov z Japonsko je predsednik sovjetske vlade povedal, da bi Sovjetska zveza vzpostavila redne diplomatske stike z Jaiponsko ne glede na to, da je Japonska sedaj pod ame.
Grški državni proračun
daji večje količine žita Indiji, je Jetern
prišla prav v trenutku, ko je ko- stranke, da mandatar Piccioni ne minformovska poslanska skupina bo sestavi! koalicijske vlade, so v v parlamentu doživela nekaj hu- političnih krogih vendar^ menili, dih porazov v zvezi z zahtevo, ^je sestanek štirih strank vazen, da naj se »razširijo trgovinske 2.1-asti^ je ta ^sestanek vazen zato,
zveze s Sovjetsko zvezo«. Pred- ker ie krščansko- demokratska .,	i •	• > ■ j_.
stavniki indiiske vlade so v tei parlamentarna skupina zavrnila stor-la:, Pptem bi socialni demo-sta niKi inoiJSKe lade so v tej ....	,	• -„„w or:	krati obljubili podporo ne giede
zvezi poudarili nemogoče pogoje, spuisce voastva svoje stranKe, pri	...	--	........
sko-demokratska stranka pripravljena sprejeti Saragatove predloge. Saragat zahteva namreč od vlade, naj sprejme devet Nennijevih točk, čeprav brez nepotrebnega sporazuma z Nennijera. Č« bi vlada to
potrebi, da »dobi Kitajska svoje odnose z Japonsko »navezale tu
Jri ““‘T.1*“"“	Atene 8. avgusta (Tanjug). — ki iih oosmvlia Sovietska zveza čemer je zahtevala, da je treba še na to\ a*‘ ko Js,T?n"‘ držat besedo
I-“»“ ‘-S-S* i Ji.no Odklonilno niä!, gl«i;	’ bf .So °douT	St«	Si
Markazinis je izjavil novinar-
mesto v OZN«. Malenkov je tu- di države ljudske demokracije,« iem> bo kmalu predložen gr-
di omenil, da ima Sovjetska je dejal Malenkov. Glede Nem-
škemu parlamentu osnutek dr-
zveza vodikovo bombo in da so zaradi tega Američani zgubili
čije je Malenkov’ poudaril, da žavnega proračuna, ki bo znašal si ne Sovjetska zveza niti ne 9000 milijard drahem. To bo po monopol v tej vrsti orožja. Ko drugi narodi, zlasti ne Francozi, izjavi ministra prvi povojni pro-je poudaril, da je »Sovjetska ne želijo obnovitve nemškega račun, ki je v ravnovesju. Za zveza sedaj močnejša kot kdaj militarizma. Poleg tega je Ma- državno obrambo je v osnut u koli poprej,« je omenil tudi, da lenkov govoril še o odnosih so- proračuna določenih 4.455 mili-izvaja »sovjetska zveza miro- vjetske vlade do Perzije, Izra- jardi drahem ali nad 40 odstotkov ljubno politiko,« da pa je »ved- ela in Turčije.	vseh državnih izdatkov.
,	,	,	--	j, u;	Vlada naj bi s tem dokazala, ali
na konkretno ponudbo za nabavo na možnost, da bi pris.o do koa-	izkoristila Tod'atrievo
.................■ ■	a ucijske vlade. V parlamentarni !e. sam° „izkoristila logl.atr.jevo
pred šestimi meseci. Indijski po- ■	je očitno prevladalo staji-	c« = da je «nn^a s
litični krori menijo da je Sovjet- sce levega krila, ki sodi, da mora stI- Pa >e ,resnijno P j;P-a imeni Aruai meniju ua je ouvjci	i . - •	• ArClnčpnp	na sodelovanje z drugimi straska-
ska zveza sedaj poslala ponudbo nova vla,da lmetl holtX-ene leve .	«dreka svnieva mo-
glede žita, da bi s tem okrepila tendence. Nezaupanje^ parlamen-	“ “ svojega tao-
ne"1eiijÖ" obnov”it‘ve “ nemškega račun, ki je v ravnovesju. Za svc>j ugled v vrstah kominformov- tarne skupine v desničarsko poli- D°fTu„X;
. — _ .	■	_ .	J _ d —_— .—.	— Vs — *— TV» V—t C»	1 O 17	6 T» 1 1 f If II	-. — -	— -n — 1 — Ate.	— —	rt
cev. kjer je — zlasti v organizacijah na jugu — prišlo do precejs,-njih nesoglasij na politični likvidaciji Berije.
tiko vodstva stranke se izraža tudi Liberalci _ le vedno zastopajo v zahtevi, da naj na sestanku mnenje, da ,e možno sestavin via-krščansko-demokratske stranke ne ^centra, in menijo, da bi •vlada nastopa samo Gomella, temveč tin-
Nemški šovinisti na Koroškem — skrunilci
slovenskih grobov
(Od našega dopisnika)
Lopovščine ln obrekovanja,
katerih se nacionalisti na Koroškem poslužujejo v svoji šovinistični kampanji proti Slovencem in koroškim borcem, so delovnim ljudem že znana iz hitlerjevskih časov. Zato njih ne preseneča ta hujskaška propaganda, ki jo danes vodijo po Göbbelsovih receptih, saj sta vendar odgovorni urednik pro-nacističnega lista »Kleine Zeitung« Franz Genser, nekoč vnet; sodelavec v Göbbelsovem ministrstvu propagande v Berlinu, odločilni mož v uredništvu »Volkszeitung« pa Hans Steinadler, bivši SA-Standartenfiihrer in vodja petokolonašev med vojno. Zločinci se vračajo na kraje svojih zločinov in ko si prilaščajo vlogo tožnikov, so v hujskaški propagandi polni licemerske pietete.
Tako je »Kleine Zeitung« v št. 155 obdolžila koroške Slovence, »da so grobove skruneče roke, gnane od slabe vesti,« zamazale na pokopališču v St. Vidu v Podjuni na nagrobni deski na grobu hitler j anskih vojakov in dveh ustaških žen besedi »povratniki« in »žene«. Uredništvo pa je pozabilo, da je v prejšnji številki objavilo fotografijo tega groba in napisne deske, iz katere se vidi, da so izbrisane le besede »ženi« in »njim lahka« (namreč zemlja). To kaže, da je bila režija pri pribavi »hujskaških dokumentov« pomanjkljiva. Vsi pošteni ljudje v občini so namreč prepričani in razne okolnosti to dokazujejo, da so hujskači sami zamazali tri besedice v nagrobnem napisu, da si ustvarijo »gradivo« za razpihovanje strasti in sovraštva proti Slovencem in koroškim partizanom.
Druga enako podla kleveta je bila objavljena v »Kleine Zeitung« v članku »Krajevni šolski svetnik Franc Čebul — množični morilec«. Čebul je bil zaveden Slovenec:	živel je v
ni, hujskaški članek pa vendar govori o »pokopališču junakov«. Za vzdrževanje steze okoli hribčka in plošč ob stezi, se že dolga leta nihče ni brigal. Dež in sneg sta napravila svoje in plošče so ležale zanemarjene tam, kjer so jih pred leti postavili nacisti. Sedaj so zmetali plošče na kup, jih fotografirali in fotografijo s hujskaškim člankom o »oskrunjenem pokopališču junakov« objavili v »Kleine Zeitung«.
Koroški Slovenci imajo do mrtvih, pa naj so bili ti za časa življenja največji njihovi sovražniki, preveč resnične pietete, da bi bili sposobni takih dejanj, kakor jih sedaj njim očitajo hujskači. Na pokopališčih Slovenske Koroške je polno grobov hitlerjanskih vojakov, ki so padli kot žrtve nore hitlerije. Mnogo grobov je tudi od tistih, ki so kriv; množičnih umorov in izsiljevanj Slovencev. Na mnogih poveličujejo
nom, drugič zopet zamazali z blatom, v noči od 16. na 17. oktober 1929 pa so šovinistični razbojniki hoteli izklesati ploščo iz zida in jo odstraniti. Bili so od vseh slovenskih fantov prepodeni. Razbojnike, ki so žalili čut domačega slovenskega prebivalstva, je časnik »Freie Stimmen« v Celovcu pohvalil, upravne in sodne oblasti jih niso kaznovale.
Na pokopališču v Dobrli vesi je pokopan koroški prostovoljec poročnik Kranjc, p. d. Zilanov iz Podhoma pri Dobrli vesi. Pobesneli šovinisti so ujetega in neoboroženega Kranjca leta 1919 ustrelili na travniku za Cinglcom v Glinjah. Njegov oče, bivši dobrlaveški župan, je postavil na grobu sina lep spomenik s slovenskim napisom in sliko pokojnika. Šovinisti pa so ta spomenik trikrat poškodovali. Svojo pieteto do mrtvih so isti šovinisti pokazali, ko so v aprilu 1919 v oko-
iahko privalila v Nennijeve predloge, vendar napovedujejo, da bodo nastopili proti vladi, če bi se obrnila po pomoč k desnici.
Generalni sekretar krščansko-demokratske stranke Gomelia je na sestanku sporočil, da je mandatar za sestavo vlade Attilio Piccioni sklenil sestaviti vlado, ki naj konča politično krizo v Italiji.
cionalisti oskrunili grob svoje žrtve Jakoba Cercerja, slovenskega prosvetnega delavca in
pevca.
V marcu 1930 so Slovenci na pokopališču v Radišah postavili spominsko ploščo s slovenskim napisom v spomin na v prvi svetovni vojni padlim vo-jakom-domačinom. Pred odkritjem plošče je časnik »Freie Stimmen« v Celovcu skozi leto dni objavljal hujskaške članke zoper to pietetno dejanje. V to gonjo se je vključilo tudi celovško škofijstvo, ki je ukazalo že vzidano ploščo v pokopališkem zidu odstraniti in je šele po dolgi borbi s Slovenci izdalo potem dovoljenje za odkritje spominske plošče na .pokopališču. Tudi ta spomenik mrtvim vojakom-domačinom na Radišah je bil koroškim nacionalistom na poti in so ga uničili.
Konec maja 1931 so Slovenci pustili vzidati v cerkveni zid v St. Lipšu v Podjuni spomin-
tako zahrbtno ubili fašisti, pokopali po zlomu nacifašizma na pokopališču v St. Jakobu. Ob Vseh svetih 1946 so grobove lepo okrasili, v noči od 2. na 3. november 1946 pa so nacionalisti — današnji hujskači — oskrunili grobove, poškodovali n0 *et0 odobrava vojaška, gospo-
Ameriška pomoč inozemstvu
Washington, 8. avgusta. Predsednik ZDA Eisenhower je danes podpisal zakonski predlog, s katerim se za 1953/54. finaoč-
križ, raztrgali venec in potrgali trakove, na katerih je bil napis: »Vojaki, podoficirji in oficirji JA — borcem za svobodo«.
Pozneje so šovinistični zlo-
darska in tehnična pomoč inozemstvu v znesku 4 milijard
351.507.000	dolarjev. Tej pomoči bo pridanih še 2 milijardi
121.500.000	dolarjev iz še neizčrpanih fondov za lansko leto.
činci oskrunili grobove partiza- P°„ tem zakonu bodo evropske
...	.	..	rTO »ra HnKila rr imorm tr/ti-o-eVa
nov na boroveljskem pokopališču in pri St. Rupertu pri Velikovcu. Zidovje ob grobu so pomazali s parolami vojnih zločincev Maier-Kaibitscha in gau-iajterja Reinerja. Nekaj .vencev so razmetali po cesti St. Rupert—Velikovec.
Slovensko ljudstvo v Svečah v
države dobile v imenu vojaške in gospodarske pomoči 2 milijardi 80 milijonov dolarjev iz novih in okoli 1,5 milijarde iz še neizkoriščenih lanskih fondov. Zakon o ameriški pomoči inozemstvu je s tem stopil v veljavo. Ameriška pomoč je aa okoli 670 milijonov manjša, kot
Rožu je v globoki hvaležnosti je predsednik Eisehower zahte. postavilo-svojim najboljšim si- vat od kongresa.
novom — koroškim partizanom in žrtvam nacističnega terorja
sko ploščo v spomin v prvi spomenik, ki je bil odkrit 25. vojni padlim vojakom-domačinom. Napis so napravili v slovenščini. Drugi dan pa so šo-vinisti-tujci, med njimi upravitelj veleposestev kneza Rosen-berga, Hey, gozdar Kümmel in dva učitelja ob asistenci orož-
oktobra 1948. Na predvečer odkritja pa so nacionalisti ponoči poškodovali spomenik, prostor okoli spomenika pa posejali s šovinističnimi in nacističnimi parolami. V noči od 1. na 2. november 1947 so šovinisti oneea-
lici Dobrle vesi v bojih padle slovenske borce — domačine iz občine Dobrla ves, — zagrebli na pokopališču na prostoru, ki
Stavkovni val v Italiji
Rim, 8. avgusta (Tanjug), —j Stavkovni val v Italiji se še vedno širi. Po stavki, ki jo je organizirala kominformovska Konfederacija dela proti odpuščanju v industriji, so sedaj še krščan-sko-demokratski sindikati nezadovoljni z odgovorom na njihove zahteve, ki so jih poslali Konfederaciji industrialcev. Zato so tudi krščansko-demokratski sindikati napovedali stavko, ki se bo začela v torek. Značilno je, da potekajo razgovori med kom-informovskimi sindikati in kon-
_______ ______________________ federacijo industrialcev povsem
25. avgusta 1938 so z bencinom škem v letih 1948, 1949 in 1950 normalno, medtem ko je med
nikov s krampi izbili ploščo iz stili grob koroških partizanov na zidu in jo uničili.	pokopališču v Kotmari vesi.
Z nastopom hitlerije leta 1938 V januarju 1951 so- Slovenci v je postala skrunitev slovenskih St. Vidu v Podjuni izsledili vec-
grobov vsakdanjost. Začetek so
letne skrunilce partizanskih gro-
napravili z onečaščenjem groba k°v na cerkvenem pokopališču v deželnega poslanca Vinka Po- St. Vidu, ki so po naročilih vodu ljanca v Skocijanu, ki je bil teljev nadašnje hujskaške proti-zastrupljen. V noči po pogrebu slovenske propagande na
polili grob in vence ter jih za- vsakokrat v noči praznika mrt-žgali. V letih 1941 in 1942 so vih skrunili partizanske grobove, nacististični zločinci uničili, Ob proslavi 700-letnice obsto-
Iz Ziljske doline
nagrobni napisi »tisočletni rajh« in nacistični režim, na njih pa se bliščijo še vedno hitlerjevski emblemi, ki žalijo čustva avstrijskih in slovenskih delovnih je bil določen za kriminalce in odstranili ali pa zazidali vse ja mesta Velikovca so šovini-ljudi. Slovenci se tudi teh sim- potepuhe.	slovenske nagrobne spomenike, stični hujskači v noči od 20. na
bolov strašnega nasilja niso do- Na pokopališča v Kamenu v V to zločinsko dejanje se je te- 21. junij 1953 zagrnili partizan-taknili. Tudi spomenike v Va- Podjuni so bili pokopani štirje daj vključil tudi škofijski or- ski spomenik pa pokopališču v ženberku, na glavnem trgu v jugoslovanski vojaki, ki so pa- dinariat v Celovcu, ki je naro- St. Rupertu pri Velikovcu, ki je Velikovcu in ob Dravi v Rože- <jü v maju 1919 v bojih pri čil, da se morajo napisi na gro. nostavlien v soomin 85 v borbah
__	postavljen v spomin 85 v borbah
GlobasnicTin^Ve pred Izleti	ku, na katerih	se poveličuje ti-	dravskem'mostu	Kamen-Tinje.	bovih, cerkvah in zvonovih	od-	na Svinški planini padlim koro-
umrl torej ni mo°el v maju	s°čletni rajh in nacizem, je de-	Njihovi svojci	iz	Srbije so pri-	straniti.	škim partizanom, z vejama ter
1945’biti »množični morilec«,	lovno ^dstvo	Koroške pustilo	nesli na grob	od doma prsti.	' Toda tudi	po	drugi	svetovni	veie ovili z žico, niso pa motili
kakor ga naziva »Kleine Zei- nedotaknjene, tako da so se da- šovin;5ti pa so oskrunili grob vojni te nacionalistične hijene teh nacionalističnih hujskačev tun««. V istem članku pa kle- "es neme priče hitlerjanskega in razbili spomenik.	na Koroškem niso mirovale, hitlerjanski orli in kljukasti
V jeseni 1921 so logaveški na- Dne 10. novembra 1945 so nad križl na 'istem pokopališču, cionalisti izklesali iz zidu na St. Jakobom v Rožu v borbi z pokopališču v St. liju nagrobno domačimj nacisti padle štiri skrunitve grobov in spomenikov ploščo s slovenskim napisom v koroške partizanke in trije par-zavednih koroških Slovencev. V spomin tam pokopanega Matije tizani. Trupla padlih borcev so
Goričah pri Borovljah je bila Ajholcerja, p. d. Ahacovega, ki nacisti oskrunili, odvlekli v St. roške vse, kar je slovensko, še leta 1920 vzidana v Stajnarjevo so ga šovinisti 13. oktobra 1920 Peter v Rožu, razstavili v le- Prav posebno pa grobove koro-hišo spominska plošča, da je zahrbtno ustrelili. Ploščo so šeni uti in šele teden dni ka- ških partizanov, te neizpodbitne tam padel v boju za domovino razbili, grob pa onečastili. Pri sneje zagrebli blizu Drave- Slo- znake velike borbe proti nacifa-
slovenski poročnik Pavel Sir- tem zločinu je sodeloval celo te- vene; so trupla skupaj s trup- šizmu in za pravice avstrijskega amerišld veleposlanik izjavil.
nik. Šovinisti so to ploščo v danji župan Wiegele. Na poko- lom ing. Milana Primožiča, in slovenskega delovnega ljud- da so se diplomati raz«-----------------iah o
*•	”	---- vprašanjih Sueškega prekopa, Ko.
veta list koroške Slovence, da so oskrunili »pokopališče junakov« iz druge svetovne vojne. Izven Globasnice je namreč hribček. Okoli njega so nacisti že med vojno uredili stezo in ob njej zataknili v zemljo male ploščice z imeni v raznih okupiranih deželah padlih hitlerjanskih vojakov — drmači-nov. Ti niso bili pokopani na
nes neme priče hitlerjanskega duha, ki živi v nacionalističnih hujskačih.
Pač pa so dokazane številne
industrialci in sindikati krščanskih demokratov prišlo do spora.
Seznami umrlih ujetnikov
Munsain, 8. avgusta (UP), —j Predstavnik Združenega poveljstva je izjavil, da je dobilo Združeno poveljstvo od nasprotne strani seznam vseh vojakov, ki so umrli v severnokorejskih ujetniških taboriščih. Koliko vojakov združenega poveljstva je pomrlo v teh taboriščih, ni povedal, dejal pa je, da bo seznam objavljen pozneje na sedežu Združenega poveljstva.
Tako divjaštvo dokazuje, kako zelo močno še živi nacizem v
koroških šovinistih, ki bi radi KAIRO, S. avgusta (AFP). Ame. izbrisali s slovenskega dela Ko- riški veleposlanik v Kairu Jefferson Caffery in odpravnik poslov britanskega veleposlaništva Robert Haakey sta skupaj obiska, la egiptovskega ministra za zuna-
bri'Wtai kto	PftaaejSifa lgBb POSSUigli s »s- paUš&j * Svešsb *« aenštt na. podporočnika JA, m so ga p*ay stva na Koroškem,
reje in Združenih narodov.
4. sfr. 7 StovensJčt poročevalec 7stev. iss ? 9. avgusta 1953
Savinjska dolina pred važnim dogodkom
Po sklepu generalne skupščine is kongresa evropskih hmeljarjev, kj je bil avgusta lani v Niirnbergu, bo od 14. do 16. avgusta letos v Žalcu kongres, ali pravilneje redna letna skupščina evropskega biroja za hmeljarstvo. O delu tega kongresa je v aprilu razpravljal tudi biro evropskih hmeljarjev v Strasbourgu, ki je fail pod vodstvom predsednika biroja g. Luxa — (Francija) in na predlog jugoslovanskega delegata ter člana predsedstva biroja tov. Jošta sprejel tudi njegov okvirni načrt. Po tem predlogu bodo prišli delega-
V	Reftali pri Osijeku se je začela gradnja živilskega kombinata
V	Reftali pri Osijeku so začeli graditi živilski kombinat, ki bo imel klavnico za živino in perutnino, naprave za konzerviranje jajc, pitaiišče, izde-lovalnico klobas in veliko skladišče. Dela opravljajo v lastni režiji Splošne kmetijske zadruge, vrednost del pa bo znašala okrog 30 milijonov dinarjev.
td iz Anglije, Belgije, Francije in Nemčije v Celje v petek, 14. avgusta. Za dan bo še na Dobrni S;ja evropskega biroja ter v večernih urah slavnostni sprejem vseh gostov in delegatov. V soboto 15. avgusta bo v Žalcu generalna skupščina delegatov evropskega biroja za hmeljarstvo. Ta dan si bodo vsi gostje ogledali hmeljarski institut ter hmeljarno. V nedeljo, 16. avgusta bodo udeleženci kongresa obiskala hmeljišča v Savinjski dolini ter še nekatere znane turistične kraje.
Po prijavah udeležencev kaže, da se bo na kongresu zbralo okoli 60 delegatov ter 70 gostov-hmeljarjev iz Anglije, Belgije, Francije in Nemčije. S približno er.akim številom bodo zastopani tudi savinjski hmeljarji.
Letna skupščina evropskih hmeljarjev bo imela izrazito strokovni značaj. Na njej bodo zastopniki vseh udeleženih držav podali letni pregled dela pri proizvodnji hmelja, razpravljali o njegovi kvaliteti, o ukrepih za zfc-oljšanje hmelja, o ceni in sta. nju na svetovnem tržišču itd.
Končajmo z rušenjem
proračunske discipline
Pogled na 2alec
uredništvu
Ljubljana dostojno proslavlja
deseto obletnico množičnih demonstracij
Odbor za proslavo množičnih demonstracij, ki so bile v Ljubljani skoro skozi vse leto 1943, je ob svoji ustanovitvi sprejel dokaj odgovorno nalogo. Treba je bi‘o ovekovečiti dejanja, ki so po svojem pomenu in veličini edinstven primer v zgodovini zasužnjenih narodov Evrope v času druge svetovne vojne. To pa seveda ni bila lahka naloga. Najprej je bilo treba najti načelno rešitev: kaj nai se v spomin na te veličastne dogod-
Ob 50-letnici dr. Mariana A h Či n (i-Ma tja za
Dr. Marjan Ahčin se je rodil
12.	avgusta 1903 v Ljubljani. Medicinski študij je končaj leta 1928
in je nato služboval v ljubljanski bolnišnici, od koder je leta 1932 prešel k ljubljanskemu mestnemu fizikatu. Njegovi poklicni tovariši se radi spominjajo teh let, ko se je dr. Ahčin na čelu svojih vrstnikov smelo boril za pravice zapostavljenega mladega zdravniškega rodu, proti koristolovskim, izkoriščevalskim težnjam nekaterih režimskih zdravnikov. Prizadevanje za moralno čistost in odgovornost zdravniškega stanu v duhu prodirajočih naprednih idej se je dr Ahčin še posebej uveljavljal na mestu tajnika takratne zdravniške zbornice. Svojo privrženost revolucionarni miselnosti je dr. Marjan Ahčin izpričal leta 1941, ko se je takoj priključil osvobodilnemu gibanju ter aktivno delal v Osvobodilni fronti. Naslednje leto so ga okupatorji internirali v Gonarsu. Po povratku v Ljubljano je bili ponovno zaprt. Po izpustitvi izj zapora je nadaljeval z ilegalnim delom vise do julija 1943, do odhoda v partizane.
To je bil začetek novega obdobja njegove revolucionarne poti, ko je dr. Ahčin ali tovariš Matjaž, kakor si Je dal partizansko ime, postal organizator sanitetne službe v raznih enotah osvobotl.kie vojske. Bil je najprej v Cankarjevi brigadi, nato sanitetni referent XVIII divizije ter pozneje načelnik sanitetnega oddelka in zaledne sanitete VII. korpusa. Avgusta 19.44 je tov. Matjaž prevzel mesto načelnika sanitetnega oddelka pri predsedstvu SNOS-a. Tako se je dr. Marjan Ahčin kot priznani organizator in dober poznavalec vojne in civilne sanitete pripravljal na odgovorno službovanje po osvoboditvi. V prvi slovenski vladi je bil imenovan za ministra za ljudsko zdravstvo. S svojimi bogatimi izkušnjami in sposobnostmi se je v letih obnove lotil organizacije zdravstvene službe ter ostal na tem odgovornem mestu vse do aprila 1950, ko je prevzel pose ministra za socialno skrbstvo. flu-nija 1951 mu je bila poverjena nič mani odgovorna dolžnost organizatorja higienske službe v republiki. mesto direktorja Centralnega higienskega zavoda LRS, ki ga vodi tudi danes.
Vsa ta leta si je dr. Marjan Ahčin v vsakodnevnem stiku z problemi razvoja zdravstvene službe pri nas ter spričo idejne in živijen-ške razgledanosti pridobil slov« strokovnjaka in javnega delavca.. 7ato mu ob življenjskem jubileju želimo še mnogo mnogo let plodnega prizadevanja za dobro nase socialistične domovine.
kc stori. Ker spominske plošče za to ne bi bile najbolj primerne, se je odbor odločil zgraditi manjše arhitektonske spomenike na tistih mestih, kjer so bide v času okupacije največkrat množične demonstracije proti nemško-itai. janske-mu okupatorju.
In res je Ljubljana v razmeroma kratkem času dobila tri dostojne spomenike, v čast in spomin na dogodke iz junaških dni naše narodne revolucije. Spomeniki so bili zgrajeni s sredstvi, ki so jih v ta namen poklonile organizaciji Zveze borcev razna ljubljanska podjetja in iz prostovoljnih prispevkov Ljubljančanov. Seveda je porabljen le del teh sredstev in sicer za spomenik pred palačo izvršnega sveta 175.370 din, za spomenik v Ciril Metodovi ulici 109.800 din, za spomenik na trgu revolucije pa 319.872 din, kar znaša skupno 605.042 din. Ostala denarna sredstva v višini dveh milijonov din pa bodo porabljena za ureditev grobov talcev, Gramozne jame, za spominske plošče na mestih, ki so značilna za osvobodilno gibanje v Ljubljani in za postavitev spomenika pred sodiščem, kjer je biia L avgusta 1943 največja demonstracija.
Odbor za proslavo množičnih akcij v Ljubljani
MAR NI TO KAZNIV
BIROKRATSKI
ODNOS?
Moja hčerka je bila zaposlena kot pr if. cena 'šivilja od 15. junija 1947 do 15. januarja 1953 v podjetju ’Pletenina« v Kranju. Poleg poklicnega je morala o p) avl jati razna druga težka dela kot ribanje stopnic in podobno. Ker je obolela in ji kljub zdravniškemu priporočilu niso dodelili lažje zaposlitve, si je poiskala primernejšo službo in je s 15. januarjem dogovorno in sporazumno prekinila delovno razmerje s »Pletenino«.
Ko je nekaj dm po svojem odhodu s podjetja izvedela, da so razdelili presežek sklada plač za preteklo leto, je tudi ona zahtevala svoj delež. Saj ga je vse leto pomagala s svojim delom ustvarjati. Direktor podjetja pa ji je dejal, da sicer ve, da ima pravico do svojega deleža, da pa ga po sklepu upravnega odbora ne bo dobila, ker je odpovedala službo. 'Zatem je inšpekcija dela intervenirala pri podjetju in opozarjajoč na zakonite predpise zahtevala izplačilo. Podjetje pa je vsem pozitivnim zakonom na vkljub vztrajalo pri svojem stališč^: in odklanjalo izplačilo.
Hčerka se je nato obrnila na sodišče. Pri prvi obravnavi je direktor podjetja spet odklonil izplačilo, češ da je hčerka samovoljno zapustila službo. Hkrati je skušal izvajati pritisk na njo s tem, da bo morala plačati vse sadne stroške, ki gotovo ne bodo majhni. Tudi na drugi razpravi je podjetje zastopal direktor, ki je odločno vztrajal pri svojem stališču. Skliceval se je tudi na tarifni pravilnik in podobno. Tako je prišlo še do treue razprave. Ko je direktor uvidel, da njegovi nezakoniti argumenti ne drže, je pri tretji razpra-
vi utemeljeval svoje stališče, češ da je moja hčerka zagrešila razne disciplinske prekrške, čeprav je moral sam priznati, da hčerka ru bita niti enkrat opominjana, kaj šc le disciplinsko kaznovana. Sodišče je razsodilo, da mora podjetje plačati ustrezni delež presežka sklada plač moji hčerki.
Pa niti s tem stvar še ni bila končana. Ko je hčerka terjala izplačilo na podlagi pravomoćne razsodbe pristojnega sodišča, ji je bilo sporočeno, da ji bo odtegnjena vrednost volnene jopice, ki jo jc dobila kot vse druge delavke, ostanek pa ji bo dostavljen po pošti. Ko se tudi to ni zgodilo, je hčerka zahtevala izplačilo. Podjetje je odgovorilo, da nima sredstev. Sele s prisilno izterjatvijo je hčerka prišla do pripadajočih ji 2 774 din.
Zdaj pa se vprašujem: mar je res potrebno, da se mora človek v socialistični državi na tak način boriti za svoje pravice? Mar ni to kazniv birokratski odnos do delovnega človeka? In končno: kdo bo zdaj kril stroške za trikratno sodno razpravo, opomin in sodno izterjatev? Mislim, da bi bilo prav, da bi delavski svet in ves delovni kolektiv ’Pletenine« o teh stvareh malo razmišljala in klicala na odgovornost tiste, ki skušajo zaradi svojega birokratskega odnosa na tako brezvesten način kratiti delovnemu človeku po vseh zakonih priznane pravice.
Anton Brttdar, Primskovo 46,
ZAKAJ SE HRANA V MENZAH NE POCENI?
Hranim se v menzi. Pred nekaj mesecih so tu, kakor tudi v vseh ljubljanskih restavracijah, hrano podražili. V zimskem čassu,
ko primanjkuje zelenjave in drugega sočivja je razumljivo, da so živila dražja. Toda sedaj je prišel čas, ko je cenene zelenjave, krompirja itd. na pretek. Toda na veliko začudenje in jezo nas abonentov, se hrana klub temu ni prav nič pocenila, temveč je ostalo pri stari ceni. Pozimi je bila podražitev v neki meri razumljiva, sedaj pa nam ni jasno, zakaj se ne poceni vsaj za nekaj odstotkov. Pri tem tudi obroki hrane niso nič večji kot so bili pozimi.
Dajmo delovnim ljudem zadostno, okusno in ceneno hrano!
ZRNEC ANTON, Ljubljana
Največji keramični kombinat v državi bo prihodnji mesec začel s proizvodnjo
Zagreb, 7. avgusta. Danes popoldne so priključili trafoposta-je velikega keramičnega kombinata »Jugokeramika« v Zapre-šiču pri Zagrebu na vode visoke napetosti elektroenergetskega sistema Hrvatske in Slovenije. Poskusno so tudi zavrteli stroje oddelka za proizvodnjo samotnih izdelkov. Prihodnje dni bodo začeli obratovati prvi plinski generatorji pregradne peči. Prihodnji mesec pa bodo začeli s poskusno pro-izvodnjo v oddelku za izdelovanje keramičnih ploščic, nato pa v oddelku za proizvodnjo posode in sanitarnega materiala. Obratuje že oddelek za proizvodnjo kaiupov, te dni pa bo začel delati tudi veliki laboratorij tovarne. Prihodnje leto bo tovarna »Jugokeramika«, kakor predvidevajo, že izdelala 5500 ton raznih keramičnih predmetov.
(Nadaljevanje na 2. strani) investicije pravočasno obračunane in da ne bodo ob koncu leta ostale neporavnane obveznosti, ki so le v redkih primerih upravičene in največkrat predstavljajo nedisciplino pri proračunskem poslovanju.
Državni sekretariat za proračun je v smislu sklepa odbora za gospodarstvo pri izvršnem svetu LRS v preteklem mesecu izvršil tako kontrolo v namenu, da se pravočasno ugotovi napake in zagotovi redno izvajanje proračuna za leto 1953, tako da konec leta ne bi prišli v zadrego s krediti in da Di že sedaj odpravili vse nepravilnosti, ki se pojavljajo v računovodstveaiem poslovanju. Predmet te kontrole so bile nekatere proračunske ustanove, glede katerih se je pojavilo vprašanje, v koliko je njihovo proračunsko poslovanje v skladu z zakonitima predpisi in s splošnimi gospodarskimi zahtevami, in siceri Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Kemični institut Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Institut za elektriško gospodarstvo SAZU, Institut za gozdarstvo in lesno industrijo, Tehniška visoka šola. Univerza in Agronomska in gozdarska fakulteta v Ljubljani.
Ugotovitve komisije pač niso razveseljive, saj je izsledila celo vrsto nepravilnosti in neredno-sti. Tako je ugotovljeno, da so nekatera izmed teh ustanov (Ke-mečoi institut, Institut za elek-tro gospodarstvo, Tehniška visoka šola, Univerza, Agronomska in gozdarska fakulteta) izvrševal« razne investicije in nabave, za katere niso imele odobrenih niti investicijskih niti proračunskih kreditov. Obveznosti za te neodobrene investicije in nabavke znašajo pri dosedaj pregledanih ustanovah cca 85 milijonov dinarjev. Ce upoštevamo uvodne besede, pomena ta postopek dejansko rušenje proračunske discipline in kršitev zakonskih predip.sov in — kar je glavno — pomeni dejansko rušenje osnovnih bilanc našega gospodarstva. V kolikor gre pri gornjih zneskih za plačilo obveznosti iz na-bavk v inozemstvu, je sicer verjetno, da je do prekoračenj prišlo tudi iz objektivnih razlogov, to je uvoznih faktorjev pri raznih vrstah blaga, vendar imamo tudi številne primere, ko so se d lani i letos izvrševale take nabave iz inozemstva brez zasiguranega finančnega kritja in kljub temu, da so bili faktorji znani. V teku je sedaj dodatni pregled, ki bo ugotovil primere, ko bo umestno upoštevati prekoračenje zaradi objektivnih razlogov.
Kar se Uče samega proračun-
NOTRANJSKA
v narodnoosvobodilnem boju
V nedeljo dne 16. avgusta bo v Loški dolini odkritje spomenika padlim borcem narodnoosvobodilne borbe in žrtvam fašizma. Nad Starim trgom v Loški dolini stoji veličasten 13.80 m visok spomenik s krasnim reliefom, na katerem je upodobljena narodnoosvobodilna borba, z lepo urejeno grobnico. Na spomeniku je vklesanih preko 420 imen padlih borcev, talcev in umrlih v internaciji, kar priča, kako velikanski je bil prispevek prebivalcev občine Loška dolina v narodnoosvobodilni borbi.
Kraj. v katerem se odkriva spomenik, je bil od začetka narodnoosvobodilne borbe, to ie od jeseni 1941 pa do konca vojne maja 1945 ves čas pozorišče krvavih bojev.
Loško dolino obdaja notranjsko pogorje, na jugozahodni strani se dviga notranjski Snežnik, občinske meje občine Loška dolina pa segajo do Hrvatske — do Prezida. Tu žive mirni in delovni ljudje, toda s precej razvito politično zavestjo, kar priča burna zgodovina iz čaša raspada avstro-ogrske monarhije, ne samo v teni stoletju, marveč ob tako imenovani pomladi narodov 1. 1848. ob mračni revoluciji. Takrat so tlačani Loške doline navalilili s sekirami na graščino Snežnik, kjer se še danes poznajo udarci sekir na težkih grajskih vratih.
Ob koncu prve svetovne vojne, ko so se vrnili iz svetovnih bojišč vojske naveličani delavci in kmetje, so z orožjem, ki so ga prinesli s seboj iz fronte, prevzeli oblasti v dolini v svoje roke. Dolina je postala prizorišče krvavega boja. Prišle so večje sile žandarmerije, ki pa niso imele dovolj moči, da bi ukrotile upornike, marveč jg moral ipriti na pomoč en bataljon vojske. Kljub vsej oboroženi sili, ki jo le na hitro zbrala stara oblast, so uporniki položili orožje šele na večkratni poziv oblasti. KaJrčno je bile revolucionarno razpoloženje množic in kake šibka je bila oblast takratne buržoazije se vidi iz tesa, de s« ni upala postaviti upornikov pred sedišč«, marveč se jo aaorala esdavdljiti s t«Bi.
da jih j« pozvala, naj odlnž? orožje in se ¥?a»je n« svoj«
mm.
Ta uipor je splamtel kakor v mnogih predelih Jugoslavije — novembra 1918 zaradi vplivov Oktobrske revolucije, ki je metala iskre po vsej Evropi m po vsem svetu in pod vplivi uporov v Avstroogrskih garnizijah v Judenburgu in drugod. Te iskre so v posameznih ipredelih naše domovine vžigale upore, ki jih je takratna buržoazna oblast z največjo težavo dušila.
Na prvih državnih volitvan leta 1920 je KP legalno postavila svoje kandidate. Takrat sta dobila kandidata KPJ in socialdemokratov največ glasov, kljub besni gonji duhovščine in ostalih skupin meščanskih strank. Leta 1924. so pri občinskih volitvah levousmerjeni kandidati za občinske liste nastopili s tako silo, da je bila buržoazija prisiljena razpustiti občinski odbor v Ložu. To revolucionarno raspoloženje se je nekoliko poleglo potem, ko je mnogo fan-' tov in mož odšlo v tujino zaradi naraščajoče brezposelnosti in tudi splošna gospodarska konjunktura, ki je zavladala za nekaj časa, je pomirjevalno vplivala na te predele. V času šestojanuarske diktature je začelo ponovno politično delo, ki se je posebno razživelo pri državnozborskih volitvah leta 1935, do posebnega razmaha in razgibanosti pa je prišlo leta 1936 pri občinskih volitvah, ki so bile že v času, ko je divjala španska državljanska vojna.
Dasi je tu imela klerikalna gospoda in duhovščina v nekaterih vaseh izredno močan vpliv, se je vendar napredna misel nenehno krepila in se dalje razvijala. V letih 1935—1936 jpa vse do zloma stare Jugoslavije jo prihajalo vedno več ilegalnega ali pollegalnega časopisja, raznih brošuric jn letakov, ki jih je izdajala KP Jugoslavije ali pa organizacije, ki so bile pod njenim progresivnim vplivom. Dasi takrat Partija še ni imela svoje organizirane postojanke, vendar je na ta način vodila to napredno gibanje.
Pri občinskih volitvah leta 1936 je v občini Lož zmagala združena opozicija proti JRZ-evski listi z velikansko večino in kljpb besrji gonji in blatenju opogičijško liste jp dobila klerikalna reakcija ?elo melo gjg-
V občini Stari trg, kjer so imeli klerikalni veljaki občino v rokah že 40 let, je pa zaradi pravilne taktike, ki sp jo aktivisti zavzeli pri sestavljanju občinske liste — imenovana lista delavcev in kmetov — katero so poleg njih podprli tudi obrtniki ter del inteligence in trgovci, ie zaradi močne in dobre agitacije, nekoliko pa zaradi razcapa, ki je zavladal v klerikalnem taboru, kjer so se starejši in mlajši razdelili na dvoje, zmagala opozicijska lista -delavcev in kmetov.
JRZ-jevska klerofašistična reakcija ni mogla pozabiti in preboleti tega poraza, ker je dobro čutila, da je tudi pri njenih ipristaših močno padel ugled stranke. Ker ki ni mogla drugače pomagati, je izvedla združitev občiu Lož in Stari trg, da je lahko razpisala druge volitve. Priprave za sestavo liste pri volitvah združene občino, ki so bile marca 1938. leta, so bile še mnogo bolj temeljite kot leta 1936, čeprav so takrat klerikalni vrhovi pozabili na razprtije iz leta 1936 in šli združeni v boj za pridobitev izgubljenih ipolo-žajev v občini, vendar Je opozicija zopet zmagala s precejšnjo večino in obdržala v rokah občipo vse do zloma stare Jugoslavije. Pri parlamentarnih volitvah decembra 1938. leta, ko se je proti JRZ-jevskem bloku organizirala vsa združena opozicija po vsej Jugoslaviji, je dobila «pozicijska lista ogromno glasov.
Vsa navedena dogajanja in politična razgibanost tega kraja kažejo, da so se množice pgč dolga leta šolale v boju proti JNR-sovski in JRZ-jevski kliki in tako je ta kraj dočakal okupacijo politično dokaj pripravljen. Poziv za zbiranje orožja in mujiicije je naletel na izredno dober odmev. Tako je velika večina orožja ostala v rokah ljudstva in ni prišla v roke oku, patorja. Z njim se je oborože-vala partizanska vojska leta 1941 in 1942. Tu so bile spravljene tudi ogromne množine streliva, saj so hodile enote popj celo iz Dolenjske in Bele krajine. vse do kapitulacije Italije
Po okujpaoiji' Jugoslavije sp se takoj začel* skrbne priprav? za oborožen upor, Ustanovljeni
« ^ mm
pa so se začele tudi politično pripravljati. Po vaseh so se začeli ustanavljati terenski odbori OF in organizirati celice KPJ. Pravo viharno razpoloženje pa je s/prožil napad partizanov na Lož in BezuljaJc oktobra 1941. leta.
Partizanski napad na okupatorsko postojanko v Ložu je izvedla partizanska enota, pod vodstvom bivšega aktivnega oficirja, sedaj narodnega heroja Ljube Šercerja, ki se je izmed redkih oficirjev stare jugoslovanske vojske takoj odzval pozivu Komunistične partije, izpolnil S'ojo domovinsko dolžnost in odšel v partizane. Napad, ki sta ga zasnovala Ljubo Šercer in Slavko Kovač-Smeli, doma iz Loža (padel je v začetku avgusta 1942 na Primorskem kot komandant bataljona), je bil zasnovan tako, da bi edl-nice vdrle v Lož v treh kolonah, obkolile jovrtžni!», ki ni bil takrat še tako utrjen i» g*
ali usiftiit: Paeti.
taborišče, kjer je taborila enota Ljube Šercerja, se je nahajalo za Račno goro nad Loško dolino. V nedeljo 19. oktobra so se partizani približali Ložu in se začeli spuščati med grmovjem od gradu navzdol v treh kolonah. Ker pa jih je sovražnik kljub pazljivosti opazil, je prišlo do ostre borbe, v kateri je padlo okrog 30 Italijanov, prav toliko pa je bilo ranjenih. Zajet je bil komandant posadke, dva podoficirja in 4 vojaki, partizani pa so imeli 3 mrtve in 5 ranjenih, katere so vse odnesli s seboj. Med partizani se je posebno odlikoval Stanko Semič-Daki, ki je bil takrat mitraljezec, s katerim je neusmiljeno kosil po Italijanih. Se dolgo je ostal v spominu ljudem ki so opazovali skozi okna ta boj in so še dolgo govorili o tistem mladem partizanu s strojnico, ki je skakal in se vrtel ves čas boja izven kritja {j} tgjgoj usmeri ® gen j tja. feer g« je oglasila kaka italijan.
ska
"-'en m ga «v, BUÄea. ’
skega poslovanja, je v nekaterilr primerih ugotovljena neupravi. cena uporaba proračunskih dohodkov, kj bi jih po obstoječih predpisih bilo treoa odvesti v proračun. Tako se je zgodilo, da so ustanove v posameznih pri. merih (Institut za elektriško go. spodarstvo, Tehniška visoka sola, Univerza) zadišale proračunske dohodke na svojih depozitnih računih in jih uporabljale bodisi za proračunske ali pa izvenproračunske izdatke. V vsakem pri. meru je proračunsko ravnotežje porušeno, ker se izdatki poveča, jo preko odobrene proračunske kvote in se celo trošijo za drugs namene, dohodki proračuna pl so prikrajšani, s čemer je ogro. ženo kritje izdatkov, ki so Dili po proračunu že zagotovljeni.
Nadalje je pregled ugotovil prekomerno zalogo gotovine pri posameznih ustanovah (Kemični institut Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Institut za elektriško gospodarstvo, Univerza), kar ima kvarne posie. dice za naše celotno gospodar, stvo, ker se s tem odtegujejo gotovinska sredstva normalnemu prometu. Te stvari se včasih pojavljajo zaradi nevednosti a.i lagodnosti v poslovanju, včasih pa se skrivajo za tem tudi drugi nameni, vendar je treba prihiti, da je treba tak postopek označiti preje kot nenačrten, kakor pa da izvira iz nevednosti n. pr. neka ustanova je prekoračila odobr.ni blagajniški maksimum za cca 180.000 din, da je mogia na željo nekega podjetja temu plačati račun v gotovini, ker je to podjetje imelo svoja sredstva na tekočem računu pri Narodni banki zasežena po Državni arbitraži in z njimi ni moglo več svobodno razpolagati. Navedena ustanova je s tem izvršila cejo vrsto finančnih prekrškov', ia sicer: prekoračenje blagajniškega maksimuma, namerno plačil, v gotovini namesto z virmanom in izigravanje sodbe Državne arfcitraže.
Tudi dokumentacija s knjižnimi listinami je v mnogih prime rih pomanjkljiva ter nezadostna in se ne da ugotoviti, ali so bila sredstva resnično uporabljena svrhe, za katere so bila namenje. na. To velja zlasti glede dodelitev raznih dotacij, katere bi bilo treba obračunati. Imamo pa tud: obratni primer (Institut za elektriško gospodarstvo), ko je dokumentacija v redu, naknadno pa se je ugotovilo, da dela, za katera so bili računi izstavljen:, takrat še sploh niso bila izvršena. Namen te finančne operacije je bil, da se sredstva zagotove z izkaziiom, da so bila že potrošena.
Zasedba večjega števila delov, nih mest, kakor jih določa sistemizacija poedine ustanove, nepravilno obračunavanje pogonskih sredstev pri avtomobilskih vožnjah itd. so nadaljnji prekrški, ki jih je ugotovil pregled.
Gmotna škoda, ki utegne skupnosti nastati iz naštetih nepravilnosti, zlasti v pogledu investicij, je nedvomno znatna. Nastaja vprašanje, kdo nosi krivdo za tako samovoljno poslovanje in kdo bo plačal škodo iz nastalih obveznosti, ne glede na primeer, v katerih je morebitna škoda nastala iz objektivnih razlogov. Povsem jasno je, da bodo morali biti vsi ugotovljeni krivci kaznovani zaradi finančnih prekrškov, v kolikor gre za nezakonitosti v proračunskem poslovanju in za rušenje proračunske discipline, ki je osnovni pogoj za redno in zdravo finansiranje vseh upravnih in strokovnih nalog, ki jih mora poedina ustanova ali zavod izvršiti. Pojavlja se možnost, da bodo v primerih samovoljnega investiranja oškodovana tudi podjetja, ki so te investicije izvršila, ker so jih prevzela, ae da bi preko Narodne banke ali na drug način predhodno ugotovila, če so proračunska sredstva ali investicijski krediu investitorjem dejansko na razpolaga-Dejstvo je sicer, da so nekatere ustanove, kakor Tehnična viso.ka šola za 3,367.540 din, Kemični institut za 10,645.827 din, Fizikalni institut za 5,064.000 din itd. na osnovi sodb Republiške arbitraže že dolžna plačati raznim podjetjem ;zvršer.a deia, vendar je po pravni in stvarni plati močno dvomljivo, če bodo mogla te svoje terjatve izterjati potom izvršbe
Evo, takšen je položaj, v katerem so se sredi proračunskega leta znašle nekatere proračunske ustanove in zavodi po lastni krivdi. Človek se čudi in strmi, kako se more to dogajati danes, ko bi morali biti pojmi o proračunskem poslovanju, pa tudi o ozki povezavi upravne in gospodarske dejavnosti že docela razčiščeni in jasni, da o nujnosti zakonitosti v izvajanju poedinih predpisov niti ne govorimo. Ce dar.es upravičeno z vso silo tolčemo po pojavih gospodarskega kriminala v najrazličnejših oblikah, potem se moramo enako boriti tudi proti takim jn sličnim izigravanjem proračunskih predpisov, saj nosijo ta izigravanja v sebi kal enakega gospodarskega kriminala ali pa ga dejansko že predstavljajo, v kolikor gre Za nezakonito, nedovoljeno in nesmotrno trošenje finančnih «e^stfiv m nedopustne namena
K
Iftsai»
f
u
K
l\l
ti
Z
G
E
D
N
J
Nemški
p isatel}
o slikarju Ažbetn
Ime nemškega pisatelja Leon-barda Franka je uidi pri nas znano. Založba Hvalit je izdala 1933 njegovo novelo »Karl in Ana« (s še dvema črticama), prav takrat je ljubljanska Drama uprizorila avtorjevo dramatizacijo te novele, leto dni pred cem njegovo dramatizacijo njegovega romana »Vzrok«, v reviji »Svoboda« pa je 1932 (nekaj mesecev po izidu originala) izšel prevod njegovega romana »Od treh milijonov trije«. (Prevajalci teh deb Mile Klopčič. Ciril Debevec in Bogo Teply-Talpa). Zdaj pripravlja SKZ njegov povojni roman »Jezusovi apostoli«. Podpisani ga je poslovenil ze lani, a čaka še zdaj na objavo, ker ni bilo še mogoče urediti vprašanja avtorske pravice.
Po rodu je Frank iz lepega starega mesta Wurzburg ob Maini, kjer se je rodil 4. sept. 1882 mizarskemu pomočniku. Po njegovih romanih, ki so mojstrski v psiholoških prijemih in v svojem lepem jeziku in slogu, ne bi nihče domneval, da ;e Frank pravzaprav samouk. Obiskoval je le ljudsko šolo. nato pa se je izuči! za ključavničarja. Bil je potem šofer, pleskar in sluga na kliniki. Bil je prepričan, da je nadarjen za slikarja, a postal je pisatelj; ko mu je bilo trideset let, je igše! njegov prvi roman »Razbojniki«, s katerim je dosege! izreden uspeh in prevode v razne jezike. V njem je orisai zorenje mladih wiirzburških fantičev, sebe in svojih prijateljev V romanu »Ochsenffurtski moški kvartet« nastopajo isti junaki, a ze kot zreii možje, brezposelni. Med prvo vojno je živel kot emigrant v Švici ter tam napisal in izda:	zbirko protivojnih novel
»Človek je dober«. Pred tem je izšel roman »Vzrok«, po vojni razen »Kvarteta« še romani »Meščan«, »Brat in sestra«, »Karl in Ana«. »Od treh milijonov trije«. Ob Hitlerjevem nastopu je spe' emigrira! in preživel v emigraciji celo vrsto let (Švica, Anglija, Francija, nadalje v Ameriki). V emigraciji sta izšla njegova romana »DieTraumgefährten« in »Matilda« pri Querido-Verlagu v Ara-stredamu pa So izšla v ponatisu vsa njegova dela.
Več njegovih romanov se god; v pisateljevem rodnem mestu Wurzburgu, in to staro mesito ob Maini je opisoval s tako ljubeznijo, da ni n’č čudnega, če je prav na osnov; njegovih romanov, prevedenih v mnoge jezike, prihaialo v Würzburg na tisoče tujcev. V Ameriki je zvedel, da je bilo h koncu vojne to njegovo »mesto v:na in rib, gotsko in baročno, ki>- je bila vsaka druga hiša nenadomestljiv umetnostni spomenik«, v petindvajsetih minutah razbito. Ko je 1947 pisal svoj an-t nacistični roman »Jezusovi apostoli«, ki bi se lahko godil v katerem koli nemškem mestu, ga je postavil v porušeni Würzburg. Ta roman je s »Kvartetom« pač najboljše. kar je Frank napisal. Zdaj izhajajo v Münchenu njegova :z-brana dela.
Kritik Alfred Polgar je zapisa! nekoč o Fianku: »Frank stoji na lev:, kjer bije srce' človeštva, v njegovem deiu je duh revolucijskega duha postal beseda, ki zanikuje svet, v katerem temelji blaginja enega na pomanjkanju drugega.« Najbrž je dobil Frank od tod pobudo, da je svoji zadnji knjigi, ki je izšla lani za njegovo sedemdesetletnico, dal naslov »Na levi, kjer je srce* (Links, wo das Herz ist). Knjiga nosi sicer podnaslov »roman« in se tudi bere kor roman, vendar je to pisateljeva avtobiografija, !e da nastopa avtor v uetji osebi, z imenom Michael Vierkant. V knjigi je opi-»z. svoje življenje in delo od šo-.arskih let do vrnitve iz emigracije pred dvema letoma. Brezobzirno je opisal za bralca zanimiva poglavja svojega zasebnega življenja in s tem še s te stran! osvetlil svojo književno ustvarjalnost, o kateri govori v tem romanu mnogo. tako o posameznih svojih knjigah kakor načelno o svojih pisateljskih nazorih.
Nas in na tem mestu pa zanima predvsem odlomek iz II. poglavja tč knjige, kjer govori o Münchenu, kamor je prišel, da bi študiral slikarstvo. Obiskoval je namreč šolo, ki jo le imel in vodil v Münchenu naš slikar — Anton Ažbe. Dasi je minilo od tega že skoraj 50 let, je Ažbe ostal Franku v tako z vem spominu, da je v tej knjigi — razkošno tiskanih 260 strani, kjer je opisano njegovo 70-!etno življenje — posvetil tri izredno živo, s simpatijo do člo-seka in učite! a Ažbeta pisanih strani. (Ime piše popoinoma pra v lno, slovensko: Ažbe).Naj navedem v prevodu ta odlomek v cel oti.
*
Zofije se ni bilo, ko je proti deveti uri dopoldne prijel (Michael Vierkant Leonhard Frank) f silkarsko solo Postavil je svoje slikarsko stojalo k njenemu in začcl risat: akt po modelu ki ie stal nepremično na podiju — mišičast mlad iant z razdejanim obrazom in nabuhlimi ustnicami.
Slikarska sola je bila na Geor-genstrasse. v leseni hišici, ki je stala na vrtu. Spodaj je bil atelje, iz katerega so vodile kurjim gredam podobne stopnice navzzor do lesena: galerije, s katere je bil dohod do majhne hamre, v kateri je stanoval lastn-k ’sole, gospod Ažbe. Ležal je oblečen v postelji, •v globokem alkoholnem spanju.
Steklenica s konjakom je stala zraven.
Njegova šola je bila slavna, veljal je za genialnega učitelja. Na-darjenejši mladi ljudje s o zapuščali Umetnostno akademijo, da bi 'študirali pod njegovim vodstvom. Iz vseh evropskih dežel so prihajali umetnostni učenci k njemu. Nič ni vprašal, ali učenec lahko plača, m tudi nikoli ni vedel, kdo je šolnino plačal in kdo ne. Dokler je bilo v predalu njegove nočne omarice denarja za modele in konjak, je bilo knjigovodsko v >edu. Mnogi so čakali, da se izprazni kakšen kvadratni meter, njegova slikarska šola je bila prepolna. »Kdor prvi pride, prvi slikar, jt bila njegova stalna ‘sala, ki je bila na moč všeč njemu in učencem, ki niso mogli plačati.
Zofija je šla po prstih okrog zareče peči k svojemu stojalu. Bilo je toplo in tiho. Vsi so delali. Ob nespornem dejstvu, da spada enakopravno k tem umetnikom in da ic zdaj lahko skrivaj še izmenjal kakšen pogled z Zofijo, ki se mu je nazaj nasmihala, so se Michaelu napenjale prsi. Življenje je bilo debelo kakor ovenčan nagrajeni vol.
pokazal akt modela, ki je stal na
podiju.
Ažbe je bil kirurg, operiral je svoje učence, ko je operiral njih dela. Marsikdo je pod njegovim nožem umrl in zapustil šolo; nadarjenci so se naučili, kar se Lahko naučiš od svojega učitelja.
Naslednji, črnolas mladenič z debelim nosom in upadlimi, ko kutina rumenimi lici, je bil tako zatopljen v svoje delo, da se je ozrl kvišku šele, ko ga je Ažbe potrepljal po ramenu. Ta učenec ni narisal moškega akta, pač pa ženski život, samo tisti del med popkom in stegni, v trikratni naravni veliko rti. Ažbe, ki je bil zaradi debelega koiuhovinastega plašča skoraj tako širok kakor visok in ;e kljub visoki kučmi segal učencem le do prsi, je zasmejal nekaj temnih alkoholnih glasov in dejal priznavajoče: »Dobro, nämlich. A nakar ne hodite k zdravniku za norce, pač pa h kakšnemu dekletu, nämlich».
Ažbrtu so rekli v Münchenu samo »profesor Nämlich«. Iz njegove šole so izšli priznani slikarji. Kakšne njegove slike ni videl nihče. Nihče ni vedel, ali je sploh kdaj kaj naslikal. Nihče ni vedel
Anton Ažbe: zamorita
V delovno tišino se je oglasilo škripanje - že je stal zgoraj na leseni galeriji, v svojem s kožuhovino podloženem črnem plašču s kožuhovinastim ovratnikom; črno, četrt metra visoko kučmo je imel potisnjeno globoko v čelo. Pri-dvignil je spredaj plašč, ki mu je segal do gležnjev, stopal stopnico za stopnico navzdol, zelo počasi, z roko na leseni ograji, ter stopil počasi do prvega učenca, s svojimi nogami na »iks« in podrsujoč, kakor otrok, ki se uči kotalkanja.
Ura korigiranja, zaradi katere je on s svojo šolo vred slovel, se je začela s tem, da je spustil prečko na stojalu štirideset centimetrov niže v višino svojih oči — bil je majhen kakor desetletni fante Učenci so stali okrog niega in pazljivo gledali, kako je Ažbe akt, ki je visel v zraku, z nekaj potezami postavil na noge, v pravilni razdelitvi teže telesa. »So, nämlich«, (Takole, namreč) je rekel in stopil počasi k sosednemu stojalu.
Ta učenec je cel teden pacal študijo akta, ki je bila le za dlan visoka. Ažbe jo je z ogljem prečrtal počasi od leve rame povprek navzdol do desne noge, in rekel: »Nobenih kosti, nobenih mišic, no bene anatomije, nämlich.« Potegnil je debelo konturo okrog skrbno retuširane fotografije in pred pogledi njegovih gledalcev se je
ničesar iz njegovega prejšnjega življenja. Leto kasneje je neko mrzlo decembrsko noč padel domov grede v sneg, omamljen od konjaka, in zaspal. Sele zjutraj so ga našli zmrznjenega. Od kod je bil po rodu, je ostalo neznano. Za pogrebom so šli münchenski umetniki.
Kasneje omenja Ažbeta še nekajkrat: »Profesor Nämlich je obstal ... in dal, da mu je (natakar) Artur napolnil s konjakom kozarec za vodo.« — »Profesor Näm-iich, ki je mnogo zahteval in redkokdaj koga pohvalil, je cenil učenko Zofijo.« — Michael se je »v dveh letih, kar je bil v Münchenu, mnogo naučil od profesor-:a Namlicha in še mnogo več v kavarni Stephanie iz vsakodnevnih in povečini cele noči trajajočih diskusij . . .«
Poznavalci Frankovih knjig se bodo ob teh odlomkih takoj spomnil: njegove prve knjige »Die Räuberbande« (Razbojniki, 1914), kjer opasuje doraščanje skupine mladih W'ürzburzanov. Med njimi nastopa fantič z istim imenom, Michael Vierkant, čigar razvojna pot od vajenca do učenca v umetnem slikarstvu je najbolje orisana in tudi najbolj zanimiva. V romanu nosi tudi ime Oldshatterhand, ker so si ti pubertetniki privzeli imena iz Karla Mayja, po čigar knji-
gah so uravnavali svoje pustolovske načrte. In ker se ta Vierkam-Oidshatterhand napoti iz Würz-ourga po ovinkih v München študirat slikarstvo, omenja verjetno Frank tud: v tem svojem prvem romanti Ažbeta. In res, v VIII. poglavju omenja »učitelja risanja«, ki ni nihče drugi ko Ažbe, dasi ne omenja ne pravega imena ne vzdevka »profesor Nämlich«. Naj navedem ves ta odstavek:
»Oldihatterhand je spet stal pred malo umetniško kavarno in gleda! skoz! okno vanjo. Vse v nji se mu ie zdelo čudovito. Oblazinjene klopi so bile prevlečene z rdečim žametom, medeninasti lestenci so se bleščali. Vide! je za mizo svojega dolgobradega profesorja z veliko lobanjo in znanega pesnika-humorista z dobrodušnim, buldogu podobnim obrazom in monoklom pred očesom. Sedela sta brez življenja drug nasproti drugemu in strmela na šahovnico. Zraven teh dveh je stal mali učitelj risanja z visoko kučmo na glavi, ki je natakarju — ta ie s konjakom v roki togo priklonjen stal pred njim — segala le do verižice pri uri. Učitelj risanja je pil konjak iz kozarca za vodo. Izpod kožuhovinastega plašča so gledale le konice čevljev. Odlshat-terhand je slišal votli krohot učitelja risanja: »Ho! ho! ho!«, ki je prazen kozarec za vodo znova dvignil k natakarju.«
Eduard Thöny: Karikatura Antona Ažbeta
Ažbe, ki je bil rojen 1862 v župniji Javorje pod Blegašem in je imel v Münchenu svojo slavno slikarsko šolo od leta 1891, je umrl 1905, vendar ne decembra, pač pa
6.	avgusta, in ne tako, kakor piše Frank (avgusta pač ni mraza in snega), ampak — kakor piše SBL — »umrl je za posledicami operacije gria, potem ko ie bohemsko življenje spodkopalo odpornost njegovega šibkega telesa«. Res pa je, da je slika! zelo malo ali nič, odkar je imel šolo, in da »preko
načrtov ter začetnih skic v poznej-ših letih ni prišel«. Če drži letnica, ki jo navaja Frank, je prišel bodoči pisatelj v München šele poleti 19C5 in je torej le malo časa poznaj Ažbeta. Tem bolj preseneča simpatija, s katero je tu na kratko orisal človeka in učitelji Ažbeta, ki so ga v Münchenu, kjer je bil zelo znana in spoštovana osebnost, poznali resda bolj po vzdevku »Herr Professor Näm-iich«.
Mile Klopčič
V Dubrovniku snemamo
Dubrovnik konec julija. S filmsko naglico je minilo štirinajst dni izza odhoda iz Ljubljane še približno toliko in ekipa bo posnela predvidene prizore in se vrnila v Ljubljano, kjer sc medtem že postavili vrsto interierskih objektov za zaključna snemanja. S tem bo torej proti koncu septembra dokončan naš drugi koprodukcijski film. Znano je, da je »Triglav-film« izdelal prvega letos spomladi z avstrijskim sotrudnikom, ta, »Dalmatinska svatba«, bo pa film, v katerega bo vložen pri. bližno polovični delež nemškega kapitala.
Osnovna zgodba za »Dalmatinsko svatbo« je vzeta iz znane komedije Ive Begoviča »Ameriška jahta v splitski luki«. Scenaristi so prestavili dogajanje v slikoviti Dubrovnik z okolico, ki prav sedaj naravnost žehti v sončnem zelenju in barvitosti eksotičnih dreves in rastlin. Tudi okolica se prijetno razlikuje od krajev zahodno od Dubrovnika. Vse to je za ta film zelo važno, ker ga snemajo v barvah. Bo torej naš prvi film v barvah. Da je delo na takem zelo zahtevnem filmu izrednega pomena ne le glede na finančno stran, ampak v prav isti meri za vzgojo naših kadrov, je razumljivo. Zato je direkcija Tri-glav-filma dodelila ekipi vrsto svojih ljudi, ki pomagajo pri snemanju in se učijo novih tehničnih, organizacijskih in kajpak tudi umetniških prijemov. Tehnična ekipa, io so tehnični delavci, je v celoti slovenska. Organizacija ima svoj vzporedni slov. del z dr. Stanetom Rapetom na čelu. pri režiji imamo samo Franceta Štiglica s pomočnikom Janetom Kavčičem, tako je tudi pri kameri oziroma pri fotografiji, kjer je Ivan Marinček z Janezom Kališnikom in Gorjupom, za propagando in kot opazovalec režije je pri ekipi tudi Ernest Adamič.
Polovico denarja vlaga nemški partner Hansa-film, a tudi država je udeležena s primernim deležem, ki njegovo porabo sproti kontrolira posebni nemški vladni opolnomočenec dr. Günther Pape- Težišče filma sloni na ramah izkušenega, svetovno znanega rež. zabavnih in vedrih filmov Geze v. Bolwa-
„Dalmatinsko svatbo“
ryja. Njegovi filmi so pomenili tudi finančne uspehe. Pri nas sta najbolj znana njegova dva »Dve srci v tričetrtinskem tak. tu« in »Netopir«. V svojem dolgoletnem delu je zrežiral nad 200 filmov, zato je njegov renome in izredna režiserska sposobnost zadostno jamstvo, da bo film uspel. Menda niso pretirane vesti, da je film prodan že vnaprej in da mu je v več tisoč kinematografih zagotov. ljeno predvajanje, kar je za Nemčijo posebno važno. Brez take garancije se tamkaj nihče ne loti izdelave filma. Gezi v. Boiwaryju asistira njegov dolgoletni asistent Karl v. Ba-rany, umetniški svetovalec je Wolfgang Schleif, Zelo važna oseba je Ewald Lietz, specialist za barvno fotografijo, pomaga mu poklicni barvni fotograf H. Schwerdtführer. Na tem mestu naj omenimo, da je filmov scenograf naš arhitekt Ivo Spinčič, za kostume odgovarja Nada Souvan. Glasbo je že vnaprej skomponiral Boian Adamič, ki je prišel semkaj pred nekaj dnevi, da nadzoruje vse tiste prizore, v katerih se nahaja njegova glasba oziroma prepevajo njegove pesmi. Glasbo snema Rudi Omota. Kot je razvidno, je slovenski delež tako številčno kot po kvaliteti kar tehten, da je naše težišče v vseh drugih sektorjih, razen v režijskem.
Igralci v glavnih vlogah so sami Nemci, ker se snema fiim samo v nemškem jeziku. Glavno vlogo ameriškega povratnika Johna Ricka, ki je v Ameriki obogatel in se vrača z lastno ladjo v domovino, kjer ga morda še čaka ljubezen iz mladosti, igra Paul Dahlke, v Nemčiji zelo priljubljen igralec, ki pa ga pri nas še ne poznamo. Njegovo mladostno ljubezen Stelo, zdaj že vdovo z odraslo hčerko Marino igra igralka Adelheid Seeck tudi manj znana pri nas, v Nemčiji pa zelo priljubljena. Marino igra naša Selma Karlo, vac. Njena vloga je zelo zahtev, na in obširna, obtežena še s tem, da jo mora odigrati v nemščini, k; pa se je šele uči. Vendar izgovarja že prav dobro z juž-
njaškim naglasom, kar ima svoj poseben čar. Starejši se spominjamo Ivana Petroviča- ki smo ga gledali pri nas med obema vojnama v vrsti mladostnih vlog ljubimca. Njegov partner je v tem filmu Egon v. Jorda, oba igrata obubožana dva brata lepe vdove Stele. Posebnost je Američanka, mlada hoolywoodska igralka Ellen Stanley, v vlogi Rickove hčerke. Njen partner je simpatični nemški igralec Peter Aleksander, spet neznano ime pri nas. Nemec Heinz Drache stopa prvič pred filmsko kamero v vlogi Boba. V slovenski zasedbi so vloge treh upnikov: Lojze Potokar, France Kosmač in Luce Fiorenitji, v ostalih pa še Drago Zupan, Jože Zupan, Maks Furian, Stane Potokar, Mila Kačič, Aleksander Valič in Pavel Kovič.
Atrakcija filma bosta črnka, slovita pevka Hendersonova, in v vlogi kuharja črnec Artur Bennet. Hendersonova je trenutno na pevski turneji po Nemčiji in jo smatrajo za naslednico sJovite Josipine Beker.
Po vseh teh podatkih je razvidno, da je »Dalmatinska svatba«, kjer bodo zaključne narodne plese plesali najboljši ansambli hrvatskega gledališča v Zagrebu, veliko podjetje tako po finančnem vložku kot po zasedbi v režiji in igralskem korpusu. Želeti moramo, da bi ta film uspel, da bi oil s tem napravljen velik korak k finančni trdnosti naše slovenske filmske proizvodnje.	ea.
Novosti na n a sem knjižnem trgu
Sinclair L eliti s :
BABBITT
Ko smo končno po dobrih tridesetih letih dobili v slovenskem prevodu morda najpomembnejši Lewisov roman o mr. Babbittu. lahko rečemo, da je s tem roma. nom po dr^ Arrowsmithu. Kra. I>?*vs>kem Kingsbloodu in Elmar Gamtryju nekako zaključena podoba tega svojevrstnega ameriškega pisatelja, ki je kot prvi Arne. ričam za svoje pisanje prejel tudi Nobelovo nagrado.
Mr. Babbitt je verjetno eno najglobljih Lewiso-vih del. najglobljih v tem smislu, ker je pisatelj v romanu posege» brc «oh. zimo »n neustrašeno prav v tisto plast ameriškega življenja, ki bi jo lahko označili s »povprečnimi Američani«. In predstavnik (danes že klasična literarna figura) te ameriške povprečne sred:n“ je prav Mr. Babbitt 100 Amerikaner. businessman, vnet patriot In zelo dober treovee. povprečne, ga dr ha, samozadovoHen »n trdno prepričan o svoli veličini veti. čini rodnega mesta Zfnitha. ki predstavlja sn*°t povprečje sred-n>l;h ameriških mest.
Doba. v katero j.*» postavil Lewis živi jen ie in nehanje svojega Mr. Babbitta je d «ha po prvi svetovni vojni, je do-ba s**ne gospodarske prosperitete Novega sveta. J? tisto razdobje. k1 j« kasaele, v 29. letih našega stoletja prtov Hal« v eno naivečjih go-sp*»d*rs.kih km v svetn.
Jrdkrl pfcatelj in posmehljivec iz	pa ni morda ustva-
ril r Mr. Georgeu Babbitt» karikature «Store&a. temveč predvsem
smešnega, povprečnega in resničnega Američana, ki je ©«tal v svojem najglobljem bistvu še pra, vi otrok. Se več. ta komični, na. ravnost babbittovski ameriški buržuj je celo patetičen v svo^ jem trgovskem uspehu (ukvarja se namreč s preprodajo hiš iti zemljišč), včasih je celo blagona. meren. dober in hoče iskreno služiti skupnosti, vendar pa Se kljub vsemu svojemu prizadevanju ne more dvigniti iz povprečnosti. In prav v tej povprečnosti je vsa njegova tragičnost in smesnost. Zato je njegov značaj tudi nestanoviten v svoji morali. Iz njegovega karakterja izhajajo nadalje vse njegove patetično smerne ugotovitve. da je njegovo kodno mesto Zenith naj lepše mesto sveta, v tem mestu 3© po njegovem mnenju najboljši avtomobili in seveda tudi prebivalci tega mesta najsijajnejši ia*. najboljši ljudje na svetu In tako se nam parata izpod peresa velikega :-n realističnega pisatelja Sinclair* Lewisa tisti George F. Babbitt, ki posta., ja pod pritiskom okolja In družbe iu jedkega pereca njegovoga ustvarjalca tragično komični produkt povprečne ameriške stvar, nostd.
Zato se n« smemo čuditi. da 1# roman ieta 1922» ko je izšel, povzročil v Ameriki pravi Škandal. Kajti Amerika ,1>e nenadoma v ironičnem ogledalu zagledala samo sebe — smešno in klavrno v svoji povprečnosti in divjem lovu M denarjem in uspehi, Kajti
užaljeni povprečni Američani pač niso hoteli priznati, da so takšni in tauo saaeSoi, in z» avtprj» Bafcbitt» H uerawt&wa wlui näsi sotMml aassTtSW fcrttös. da
vzbuja Sinclair Lewis vtis »plahega ciklona», ki je kljub svoji plahosti nenavadno silovit in uničuje«. v nasprotju z Ameriko pa sta naš evropski kontinent in po. sebno še Anglija Babbitta spre. jela z navdušenjem, saj je bilo takrat to eno redkih del, ki je tako neposredno, odkritosrčne in neusmiljeno posvetilo v neznana področja ameriškega kontinenta. Pri nas dobivamo sicer prevod tega romana s tridesetletno za. mudo, vendar je Babbitt danes še vedno t3ko živ. kot je b'l živ in nov ob svojem izidu.
Babbitta je pred kratkim izda. la prgav*» *»>ažba Slovenije v mojstrskem prevodu dr. Izidorja Cankarja in okusni. moderni opremi	Đ. 56.
Vicki Baum:
HOTEL V BERLINU
Hotel s Berlinu ali Hier stand ein Hotel (Tukaj je stal hotel), kakor se glasi izvirnik, je ro. Btan. ki n» dobrih dvHšn straneh prikazuje vzdušje v nemški prestolnici proti koncu vojne, življenj« v luksuznem efieioznera hote. iu sredi Od zavezniških bomb na. pol podrtega Berlina, v katerem se zbira smetana rtzkrata.loče se nacistične čirušbe. ki že doživlja rvojfi *gWBU9, Vojna )e zgubljena. Berlin se n*ši in gori. tre fea j« rešovati lastno kožo i« v t«J	situ4«iji s#*,
runspirani na»c***fi6ni oblastniki brezobzirno obračunavajo med seboj in	uiti prihajajoči	* katastrofi,
sredi ip*d iiW pa no nepriča-
kovano pojavi mlad študent, bi ie ušel iz koncentracijskega tabo. rišča in ki predstavlja simbol bodoče nove Nemčije.
Roman s»e odlikuje po izvirna snovi, zanimivi in napeti zgodb* ter po živem in preprostem piša, nju. Vse osebe so risane zslo plastično in objektivno. Tudi simbolični mladi ljubezenski par je živ in prepričevalen, čeprav je kot simbol precej neopredeljen. Hotel v Berlinu je tipičen »roman« v pozitivnem smislu, spretno sestavljen, lahkotno pisan, čeprav vsaj odpira nekatera zelo resna nemška narodna vprašanja, ne-pretemciozeu, napreden, čeprav ne izrazito revolucioanren. vsekakor pa predstavlja solidno In prijetno Štivo, ki se pogumno loteva z nemškega stališča še dokaj deli. katnih vprašanj nedavne preteč ki osti.
Slovenski knjižni zavod, ki je knjigo izdal, nam i? s tem od,x>ri kar zanimiv pogled v nemško slovstveno tvornost. Avtoriziran prevod, kf ga je oskrbela Manica Storova im ga je priredil B. B». je ab nekaterih jezikovnih p«, vršnostih dove!j tekač. Knjigi hi bila v korist krajša spremna beseda e avtorju.
/. Augusta:
LOVCI JAMSKIH
MEDVEDOV
v času. ka vlada na »teo» slo»
venskem knjižnem trgu globoko zatišje, edino Mladinska knjiga neutrudno izdaja nove « nav« knjige. Njena skrbnost in njeni založniški uspehi ßo bila že mno-
gokrat opisani in poudarjeni, za. to vsega tega ni treba ponavljati, vsaka ali skoraj vsaka nova publikacija (in vrste se naglo druga za drugo) pa nam narekuje iskre, no priznanje temu podjetnemu kolektivu.
Kot nova izdaja že precej obsežne zbirke »Priroda in ljudje«
je zdaj pred nami knjiga češkoga paleontologa dr. Jožeta Augusta Lovci jamskih medvedov, ki jo je prevedel, ji napisal predgovor in jo opremil s skrbnimi opombami nas odlični antropolog dr. Božo Škerlj. Avtor ja renomiran pisec po’ljudnili del iz svoje stroke in v pričujoči knjigi nas na privlačen. poUttararen način izčrpno seznani z življenjem pra. človeka, kakor ga je odkrila so. dobna znanost oziroma znanost izza nekaj let. Čeprav Je pisec bogato obdarjen z domišljijo, se skrbno izogiba trditvam, ki ne bi bile stvarno dokazane. Razlago same tvarine spremlja zelo dober prikaz zgodovine znanstvenih odkritij s področja «ovritke pra. zgodovine in vsega zamotanoga boj* z* zmago napredna znanstvene misli. Ko J« avtor knjigo pizaj. še ni poznaj nekaterih najnovejših izsledkov e negealogiji človeka (ki jih. pa v opombah vvstno vnleta in pojasnjuje prevajalec dr. fike. relj). kar na nikakor ne zmanj. šuje objektivne vrednosti dola. ki temelji na vzomo predelanem gradivu. Bobra literarna oblika In zanimiv* snov bosta nedvomno pritegnili številno mlade bral««, strnjen prokaz tega tako važnega poglavja v sodobnem gledanju na svet pa bo v trajno korist «udi pač vsakomur, w bo Lovne pa
medvede voei v roke.
Maribor uka
kulturna
KRONIKA ZA JULIJ
Medtem ko je drugod kancem julija sezona U> devcio Dri kisfu. ie v Mariboru — v okviru pr.re. ditev jubilejnega (d*estte££) Ma, ribeeskeg* trdna — trajala Tiraj če ve§ julij, t-evji driež tfSA ie seveda (kakor tudi pejšnja leta) zopet nosilo naše gledališče. Opora, predvftftn pa Dnatr.a. za kar ie bü posebej aa to priložnost zgrajen oder na prostem, v mestnem parku blizu Treh rubni, kov. Vsa leta doslej so se predstav* ob koncu sezone vrš-Ie na Rotovškem trgu, zato .ie razumljivo , da je bilo mnogo mnenj za in proti graditvi tega »mariborskega amfiteatra« (predvsem je tekla besede o akustiki in oddaljenosti od gledališk*- h:še) — š« preden so sploh začeli z delom. No. kotfkor ni našim umetnikom, iHMpartaio vreme, je novo letno gle, d«t!išč» svoj namen gotovo do, seiglo. saj se je večer za večerom zgrindalo na tisoče gledalcev iz mesta pa tudi iz b krnj e in daljnje okolrce predvsem na pred. stave Žižkove ljudske igre »Mi. küova Zala«, tako da lahko mirno ze/piš^mo. da je dosegla v tej sezoni 'zmed vseh prodstav r.ai-v»?čji uspeh pa pritegnila v gleda, ližče tudi najbolj široke plostj mašeča prebivalstva.
Bolj čudno je seveda, da pri n*. d*teilj: Mariborskega tedna ni« O znali akt i vizira ti naših delavskih kultumo-ume'miških društev. Odgovorni činitelji bi s- morali bolj briigatf. zakaj d*lo nsših prosvet, nih društev ne napreduje tako, kakor bi moralo. Njihovi nastopi bi dali Mariborskemu tednu gotovo nekaj več mikavnost: p3 tudi večio razgibanost. — L'kovni umeterikj letos v okviru Meribnir-sk'«ga tedna niso kakor lansko ]«=-to uredili razsta\Te svojih del. khruto temu da so <o mnogi uri. Öakoveli: vzrok gotovo ni bi! v TMTOfinTkanki prostora. zato nas je to še bo»!j začudilo Vsekakor bi bila taka razstava v okviru ostalih kulturnih manifestacij z», lo umfstna. — Tudi mariborska založba »Obzorja« se še vedno ni premaknil« z mri» točke. Raz*n redne številke revije »Nova obzorja« tudi v tem mesecu ni izdala ničesar. — Naša Koncertna poslovalnica je svoJe dAlo (če iz. vzsnwmo nastop indijskega plesnega para kilava ti — Amur«) ie zeklduftja Bač pa prireja še ved. no dopoldanske, pope-’.danske in večerne koncertne nastope pevskih zborov in godb na prhala v raviltonu v mestnem parku ODia_ ševa’no društvo oziroma zdaj Turistično društvo. Poleg gedbe na pihala JLA in PlanJnrskegs okteta so v juliju nastopila tudi razne delavska kuiturno-umetnrška društva.
Po kronološkem r*du so julijske kuitum# prireditve v Mariboru poteke!^ takole:
2	julij« j« Onera — prvič v tej sezoni — postavila ponovno na oder Verdijevo opero »T ra via ta«. Za-sedba vlog je ostala n.e:zor©-men jena. dirigira! je direktor Otvme Ciril Cvetko.
3.	lutifia je orvič dirigira! (drugič še 6 iulijj«) predstavo Č«i-kovekogs baleta »Labodje j°zero« mladi dirigent Janez Komar. Do. slei i* ime.1 gl«sb«no vodstvo t® pr°dstave Hubi jenski dirigent Ja« kov Cinci kot gost.
4.	julij« le v naslovni vlogi Verdijeve orwre »Travfeta« gostovala z velikrm uspehom prvak'n j a ljubljanske Onere. sopranistka No d a Vk^mairi ea-a.
Ob oefr obletnici svole ustono^ vitje je priredil v sobote 4. * ulila moški pevski zbor DPD »Slava Klavora« koncert na katerim so bite izvagone narodne *n um rine p°srrr»ii iugoelovpndkh sk’oda. te!jev. Zbor h naštudiral in vodi! rrofesor Patko Sik osek. S t°m je bila otvorima nova koncertna dvorana v Strossenajerjevi ulici. Sel šele ob koncu sezone.
V	nedeCjo 5. tuVja je bila prva predstava v letnem gledališču v mrin^m rarku. Izvajana je b;!a Brieto«^ ooera »Carmm«.
9	jul Ha *e bila ^ letnem sleda. Hj§6u oreimena Žižkove ljudske igre »Mfcklov« Zala«, ki je izredno lepo uepela. Kljub — za naše razmere — ogromnemu »avditoriju« so bile vse predstave (14 po številu) popolnoma razprodane in zdi se, da jih niti ni bilo dovoli, sej je omenieno dri o pred nekaj leta na mariborskem odru doseglo kar 54 predstav! Režiral ie avtor sam zelo domiselno in lepo Inscenacijo je pripravil Vtedfrnir Rijavec, soprano glasbo na je narisa! direktor Opere Ciril Cvetko. Naslovno vlo«o je interpretirala Angela Jankova. Poleg celotnega dramskega ansambla je sodeloval tudi v°s oporni zbor, celotni baletni zbor ter konjeniška oddelek JLA — Tri predstave so se vršile (prav tako na prostem) v popoldanskih urah.
V	nedeljo 12. julija 1e mariborska Opera priredila v letnem g!«-daSičču koncert opernih arii. na katerem so ket gostje sodelovali: sopranistka Vanda Gerlovič cz Ljubljane prvak Beograjske Opere in stari ljubljenec mariborskega občinstva tenorist Rudolf Franci ter prvak reške Opere, baritonist Milen Pichler. Spremljal jih je orkester mariborske Onere. ki je nod vodstvom dirigenta Cirila Cvetka izvajal tudi nekai samostojnih točk.
Naslednjega dne, 13. julija, je bila v gledališču poslednja operna predstava v tel sezoni m obenem jubilejna. Šestdeseta (!) precL Stave Verdijeve »Traviete« v povojnih sezonah na domačem odru. V naslovni vlogi je ponovno gostovala z velik'tn uspehom sopranistka Nada Vidmarjeva.
21 julija, na predvečer Dneva vstaje. 1e biia v letnem gledališču uspela akademija v počastitev tega dne. Uvodno besedo, ki r .ie sledil umetniški spored, ie iirel predsednik Mestnega sindikalnega sveta Ivan Goriuo.
Istega večera so na vrtu Branika gostovali z lažvm programom člani ljubljanske Opere:	tenorist
Jan»« Lipušček sopran ;stka Cvetka Součkov a ter prvaka opernega baleta Stane Polik in Tatjana Remškarjeva. Prireditev le zelo lepn u so»-a, zia-sti je cosluša'-sfvo navduši; tenorist Janet Lipušček, ki je v Mariboru zelo priljubile« še izza svojih gostovanj v Operi
Krstna predstava enodejanke •Obračun«, ki jo je napisal Fran-*e Filipič steer ni bila v Mariboru. temveč 22. iu’.ija na ljudskem odru v Pesnici, vendar je tudi v mestu samem vzbudile precej zanimanj«. Deiacvie drame se dogaja v zgodnji jeseni 1M3. leta v nekem male» mestecu na Stajer. pkem ter obravnave tematiko iz partizanskega življenja Drema je napravila na gledalce močen vtis in tudi poročevalec v maribon. skem »Večeru« jo je ocenil zel« ugodno.
24. julija je v Veliki dvoren! doma Ljudske prosvete gostova! pred odhedem na turnem v Av. »triad anatii indijski plesni per Lijevati — Arura. ki je izvajal klasične in narodne indijske plese. Prireditev je let» uspela i« »p bili giedeloi izredno asdoveljnl;
V a v/« S
3 š ':■> «J
8- s \	/ Stovefimlii
-■	—MMfcfon .i
poroZevaleö 7 štev. 188 7 9- avgusta 1953
■ ... ■ ...------------------------
SPOB-T
Po HpvaMU In Sioveoi,
Start sredi Ljubljane
Včeraj se je okrog 12. are «bralo na Trgu revolucije 107 kolesarjev, ki bodo sodelovali v devetdnevni etapni dirki po Hrvatski in Sloveniji. Na startnem mestu je tekmovalce pričakalo veliko število gledalcev, med katerimi je bil tudi tov. Jaka Avšič, ki je nato v nagovoru pozdravil vse tekmovalce Ju vodstvo posameznih ekip ter želel vsem skupaj: »Srečno pot.« Tik pred odhodom so bile odigrane tudi himne vseh držav, ki so poslale na to največjo kolesarsko tekmovanje pri nas 9voje najboljše amaterske tekmovalce.
Karavana je krenila nato po Šubičevi in Prešernovi cestj na Vič, kjer je bil okrog 12.45 ofi-cielni start ter se je odpeljala naprej pr.oti Vrhniki. Zbrani kolesarji so zastopali enajst moštev in sicer Nemčijo, Belgijo, Francijo, Holandsko, Švico,
Jusostarijo A ta B, STO, Slo-venijo, Hrvatsko in Srbijo.
Poleg njih pa je startalo tudi 42 kolesarjev, ki se bodo borili z ostalimi za najboljši plasma med posamezniki. V jugoslovanski A ekipi smo poleg Ješiea, Ročiča, Petroviča in Petrovskega opazili tudj dva Slovenca, in sicer Mira Grajzerja in Ljuba Vi đal i ja. Slovensko eikipo pa bodo sestavljali Polak, Cajhen, Leben, Blažim in Podmilščak, Velika bo borba za najboljša mesta, saj se bodo morali naši najboljši kolesarji spoprijetj z odličnimi inozemci, ki so že imeli na letošnjih amaterskih dirkah po Evropi velike uspehe. Mirno lahko trdimo, da bo že prva in otvoritvena etapa Ljubljana—Reka (128 km) pokazala, kdo od naših in kdo od inozemskih tekmovalcev je naj" boljše pripravljen za to tekmovanje.
II. ETAPA
' Sc		1 $	5	t V	• 1 _
2oo 5o too Bo o	p		—£	3-7	ill lili vu	i ^ ^ f<>n So
C	(C	2c	3t	Sc	6c	7o	Sc	9e
Današnja II. etapa bo vodila kolesarje od Reke do Opatije, vsega 90 km, ki jo bodo prevozili v dveh poletapah. Po startu ob 9. uri na Reki bodo okrog 10. ure prispeli v Crikvenico. (36 km); popoldne ob 15.30 bodo šli na ostali deU poti (54km)
od Crikvenice nazaj na Reko in nato mimo Matuljev do Opatije, kamor bodo prispeli okrog 17. ure. Kakor je razvidno iz prereza proge, imajo vozači v tej etapi pet precej izdatnih vzponov, ki bodo že terjali precej več vzdržljivosti.
VIPAVA : ODRED
Danes ob 16.30 bo na stadionu Odreda zanrimiva pokalna tekma med moštvoma garnizije iz Vipa_ ve in kompletno ligaško ene j st o-rico Odreda.
Današnji drugi del tekmovanja ca stadionu Železničarja v Šiški se začne — kakor včeraj — ob 16. uri.
Ljubljanski strelci in študentje — pozor! Strelska zveza Slovenije potrebuje ja državno strelsko prvenstvo, ki bo od 22.—31. avgusta t. 1. v Ljubljani, večje število pokazovalcev in zapisnikarjev. Dnevna nagrada 200 din in kosilo Prijave sprejema Strelska zveza Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 26 vsak dan do 13. t. m. od 7. do 10. ure.
Telovadni dom v Trnovem v upravi TVD Partizana. Zveza za tele-no vzgojo Partizan je obvestila novo ustanovljeno društvo TVD Partizan Trnovo, da je IO
zveze na svojii zadnjd seji sklenil, da se telovadni dom v Trnovem z vsem inventarjem in pripadajočim zemljiščem, ki ga sedaj uporablja »Triglav film«, odstopi novo ustanovljenemu cirubštvu. Mladina, družbene organizacije in vse prebivalstvo južne Ljubljane z go. tovostjo pričakuje, da bo telovadni dom po sed mili letih prešel še to ji&sen ne samo v upravo, ampak tudi v uporabo trnovskega Partizana.
Odbojkarice mariborskega Branika so na mednarodnem odboj, karskatn turnirju v Alessandrijj zasedle drugo mesto. Zmagale so nad ekipama SAVES iz Alessan-d<rij*e s 3:0 in Audaxa iz Mod ene s 3:2. v finalftf tekmi proti MontpeL beru pa so izgubile z 0:3.
Ihanski nogometaši bodo danes ob 17. uri v Domžalah *	”
jateljsko tekmo s Slavijo iz Ljubljane. V predtekmi se bodo v troboju pomerili pionirji Slavije. Domžal in Ihana.
u-
V
Vpis v 1. razred klasične gimnazije.	Ravnateljstvo klasične gim-
nazije v Ljubljeni: poziva zamud-nike-prvošolce ki so bili sprejeti v I. razred, naj se do 25. avgusta vpišejo v šolo. To lahko opra. vijo tudi po pošti. Pošljejo naj spričevalo in rojstna list. prijavo bodo rzpolrtili naknadno. Sprejeti Sn bili. a se še niso vpisali: Ga. šperič Tone. Czerny Jelko, Stroh-majer N.. Tršan Niko, Benko Ju. lislav Zupančič Miiran. Mele Peter. Petek Jožko, Medved Vida. Murko Magda, Fidler Marija. Kastelic Marija. Bevc Mflan Bojane Jelka. Lokar Slavka. Pavček Adolf, Pekolj Marija. Kovačič Alojz, Sodja Ljudmila. Bantan Mojce	5743-š
OBVESTILO
Uprava Industrijske šole Titovi zavodi Litostroj Ljubljana obvešča. da bo vpisovanje v prvi razred za šolsko leto 1953-54 samo do 22. avgusta vsak dan razen nedelje od 8.—12 ure na upravi šole v poklice: livarski, modelno-mizar. ski. strugarskJ: in strojno ključavničarski. Po uspešnem dokončanem šolanju dobe učenci kvalifikacijo v enem izmed navedenih poklicov. Kandidat mora izpolnjevati pogoje:	1. da je telesno in
duševno zdrav; 2. da je državljan FLRJ. 3. da ni mlajši! kot 14 let in ne starejši kot 16 let: 4. da je z uspehom dovršil štiri razrede gimnazije in 5. da opravi z uspe_ hom sprejemni izpit. Kandidati naj se vpišejo osebno aLi po pošti. Za vpis je potrebno predložiti naslednje dokumente:	1. lastno-
ročno pisano prošnjo za sprejem, koliko ven. a z 30 din; 2. rojstni list: 3. zadnje šolsko spričevalo. — V prošnji naj kandidat navede kratek življenjepis, poklic, ki se ga želi izučiti, datum in kraj rojstva, socialno stanje staršev in njihov poklic. V prošnji naj tudi izrazi željo za morebitno bivanje v internatu. Sola ima svoj internat.
• ••• ••• ••• * • !
f	Vsem	I
i	pridelovalcem	t
i	krompirja!	:
. Vsak proizvajalec se •
*	mora zavedati,	da	da	le	*
*	dobro seme dober pri- j
*	delek. Kot največji pro- j
*	izvajalec semenskega :
? krompirja v Jugoslaviji • ?	vas vabimo, da si	brez-	i
f obvezno ogledate na- • f še nasade semenskega i j krompirja že sedaj, ter i t si pravočasno preskrbite j j	ustrezno seme.	:
?	Razmnožujemo nasled-	:
*	nje vrste krompirja: Bin- *
*	tje, Böhmov srednje ra- ? ? ni, Frühmöhle, Acker- •
*	segen, Voran in Dianello. ?
*	;
;	Vse informacije daj;	j
•	Kmetijsko	i
:	gozdarsko posestvo,	!
:	KOČEVJE	j
;	telefon 379 in 215.	*
t	•
?	t
%• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• *•• •••
Mesečna VTKtrčevelndna »ma**. 3 tb-
soč diin. Med šole njem dobe učenci v 1. razredu 2000 din. v 2. razredu 1.500 din in v 3. razredu 2.000 din mesečne nagrade. Sprejemna izpiti se bodo pričeli dne 24. avgusta ob 7. url zjutraj. Za vse ostale informacije ec interesenti lahko obrnejo osebno, pisma-no ali telefonično na upravo šole. tel. št. 21-811, interno 417. — Uprava Industrijske Sole Litostroj — Ljubljana.	5738-ž
vrni
Vsem prijateljem in znancem
naznanjamo žalostno vest. da Je umrl JOŽE 2URAN, mornar 3toi podpolkovnik v pokoju. Pogreb bo v nedeljo 9. avgusta ob 14.30 iz Frančiškove mrliške veže na Zalah. 2alujoči: Marije žene. ing. Jože sin, Anton brat. in ostalo sorodstvo.	5752*0
2upoijskl urad Vrhnika javlja, da je v soboto dopoldne umrl ANTON PIPA. ekspozdt v Bevkah. Pokopan bo v ponedeljek 10. avgusta ob desetih dopoldne v Bevkah. Naj počiva v miru.
ZaHVäLE
Vsem, kf ste z nami sočustvovali prerani smrti našega nepozabnega MILANA ŠEGULA, ga spremili na njegovi zadnji poti. mu daroval]: vence in cvetje, med. osebju int. klinike Med. vis. šole ter govorniku ob njegovem grobu iskrena hvala. — Žalujoči ostali.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste našo ljubo mamo in staro mamo spremili na njeni zadnji poti ter daro ' tako številnih vencev in cvetja, dr. Podkoritndku. gosp. župniku, ter vsem ostalim se najiskrenejše zahvaljujemo. Družne: Javornik. Kogo-j, Grosuplje. Logatec, Poe. Wo Colo U. S. A.	5744-z
Vsem, ki ste spremili našo ljubljeno, nepozabno hčerko MILENO C US na njeni zadnji poti. ji darovali cvetie. se prisrčno zahvaljujemo. Mama Regina in sestre Ljuba in Jožica.	5745-z
Ob izgubi mojega moža. očeta, strica, svaka GOSAR VENCESLAVA. se zahvaljujemo vsem vešča, nom. znancem in prijateljem, ki so prihiteli in ga spremili! na zadnji poti. Velika hvala tov. dr. Benediku za ve&ik trud v zadnjih dnevih njegoveiga življenja. Njegovim stanovskim tovarišem n. 1.1. t. sekcije Ljubljana za tako častno spremstvo, kakor tudi tov. šefu Kodiranu Stanetu ze lepe poslovilne besede ob odprtem grobu, izrekam iskreno zahvalo. 2aluio_ ča žena z otroci in ostalo sorodstvo. Blejska Dobrava. Ljubljana.
Vsem. ki ste našega dragega MIROTA ROTARJA spremi'li na njegovi zadnj!: poti, poklonil! toliko lepega cvetja, posebno pa še občinskemu komitetu ZKS Pivka pevcem in godbi KUD »Srečko Kosovel«, njegovim najožilm tovarišem za globoko občutene govore. vaščanom za vso pomoč in so. čutje se toplo zahvaljujemo žalujoči ostal!.	5754.Z
Vsem, ki ste spremili:	mojega
ljubega moža. očeita in brata AN. TONA REBERŠKA na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, dano. vali vence, cvetja se Vam i skr el no zahvaljuje družina Reberšek. Klanc 63. Kranj.	5756-z
Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja, ki so spremili našega dragega s:nčka LEVČKA na n1e_ govi zadnji poti.. Mokrieki. 5757-z
Po kratki in hudi bolezni nam je umrla naša zlata mamica, žena, sestra, teta in svakinja
REZIKA KORITNIK,
gostilničarka
iz Stranj pri Kamniku.
Pogreb bo v ponedeljek, 10. avg. 1953, popoldne z doma na stranj-sko pokopališče.
Stranje, 8. avg. 1953. Žalujoči mož Tone in otroci: Mariči, Tonček, Janez, Jožica, Rezika; bratje, sestre in ostalo sorodstvo.
Nujno potrebujemo
PLESKARSKE in
SOBOSLIKARSKE
POMOČNIKE.
Državno obrtno podjetje Pleskarstvo in sebo-slikarstvo »L MAJ«, Ljubljana, Stari trg 3.
Slrohovnfako
t	za gospodarsko-finančne probleme	In	KOMER*
?	CIALISTA, ki bi nudila strokovno pomoč (in*
•	struktažo) gradbenim	podjetjem	in	podjetjem
•	industrije gradbenega	materiala,	sprejmemo v
•	stalno zaposlitev.
•	Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja poslati i oglasnemu oddelku pod »Združenje«.
?
t Le§no indnstrijsko podjetje Cerknica pri ffiakekn
I kupi GENERATOR
j	s kapaciteto:
80—100 KW,
50 period,
trofazni izmenični tok, napetost 220—380 V.
*•« ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• >•* .«• •», .

?
?
. ... —. —.......... ... ....................................... ......
?
j Delovni holehtiv
i TOVARNE KOS i IN SRPOV-Tržič
:	ČESTITA OB OBČINSKEM PRAZNIKU
i	VSEM DELOVNIM LJUDEM TRŽIŠKE OBČINE TER JIM
?	ŽELI SE VELIKO USPEHOV PPJ NJIHOVEM NADALJNJEM
j	DELU
i	BMffliiMiiMiiWMiiMiiimmm»
PODJETJE NI POZNANO PO SVOJIH IZDELKIH SAMO PRI NAS DOMA, TEMVEČ JE ŽE ZAČELO SVOJE PROIZVODE USPEŠNO PLASIRATI NA ZUNANJA TRŽIŠČA. DA BOSTE ZVEDELI, KAJ ŽE VSE IZDELUJEMO,
NAS OBIŠČITE NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU TER SE SAMI PREPRIČAJTE O NAŠI KVALITETI
'•* ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• •«••• ••• ••• ••• ••• ••• «•« .«• >9. >9. ,9, ,9, t9.
?
?
?
žHestto indubttijbko podjetje Htanj
Telefoni: direktor 308, komercijala 424 Brzojav: LIP Kranj
PROIZVAJAMO:
REZAN LES
smreka, jelka, bor, vseh dimenzij v prvovrstni gorenjski kvaliteti — ter rezani les mehkih in trdih
listavcev
LADIJSKI POD — STENSKI OPAŽI
vseh oblik
EMBALAŽA
vseh vrst — zaboji za sadje in zelenjavo, letvarice, platoji, zaboji za tekstilno, prehranbeno in težko ter vso ostalo industrijo
LESENE HIŠICE
Zaenkrat ima podjetje m razpolago šest modelov montažnih lesenih stanovanjskih hiš, in sicer tri tipa »Gorenjka«, po enega tipa »Plgnica«, »Kras« in »Termo«. Slednja montažna lesena stanovanjska hiša se odlikuje po prav posebno dobri toplotni in zvočni izolaciji, kar pove že ime.
Stena montažne lesene stanovanjske hiše »Gorenjka«, ki je razstavljena na Gorenjskem sejmu, je sestavljena iz naslednjih plasti: jz borovega opaža, strešne lepenke, heraklita, zračnega prostora, papirja in iz opaža iz trdega lesa. Tak »zid« je boljši kakor iz opeke. Stanovanjska hiša »Gorenjka« ima v pritličju kuhinjo v velikosti 3x3 m, spal-nioo 4X4m in dnevno sobo 4X3 metre. Razen veže, shrambe, kopalnice in stranišča ima ca zaprtem podstrešju še eno sobo. Dobro urejena industrija lesenih
montažnih stanovanjskih hiš pa terja še več kakor zmorejo zaenkrat v obratih Lesnega industrijskega podjetja v Kranju. Tega se kolektiv dobro zaveda in tako je prav! Po svetu n. pr. polagoma izumira pleskarje stanovanjskih prostorov. Za pre-lepljenje sten izdelujejo v raznih deželah tako imenovani tapetni papir z različnimi vzorci. Za stanovanjske hiše iz lesa so nadalje potrebni mnogi drugi montažni deli. Naj omenimo samo obložne ploščice iz lesonita za oblogo sten v kuhinjah in kopalnicah. N.a vse te montažne dele, kj bodo napravili lesene montažne stanovanjske hiše lepše in udobnejše, mislijo v Lesnem industrijskem podjetju, ker vedo, da se bodo lahko uveljavili na trgu le, če bodo korakali vštric s tehničnim napredkom v industrijsko bolj razvitih deželah.
montažni provizoriji, BARAKE, skladišča, vsakovrstni leseni in kombinirani prostori
STAVBENO POHIŠTVO
okna, vrata in vsakovrstne lesene konstrukcije
SOBNO POHIŠTVO OSTALI FINALNI IZDELKI
metiišča, likalne mize, klopi, obešalniki, zložljive mize, zložljivi stoli itd.
rezanega lesa in harate izdelujemo ßonene lesne t zdel fee ter stanov an sße lesene hiše
Za surovine, za Iesf }e trda
Zanimanje za montažne stanovanjsQe hiše narašča
Tržiški kot, dolina ped Jezerskim pa Poljanska ter Selška dolina so d-Iovna območja Lesnega industrijskega podjetja — Kranj.
V teh krajih raste znani prvovrstni gorenjski smrekov, jelkov
ln torov les. Tod se dvigajo kvišku trii nstovci Iz vseh teh lep 'i ;.;;::ov, ki dajejo zdrav
les, dovaža Lesno - industrijsko podjetje, Kranj hlodovino na svoje obrate v Tržič, Preddvor in Škofjo Loko. V Tržiču pod Ljubeljem ima podjetje žago, zabojarno in mizarske delavnice, v Preddvoru žago in zabojarno, v Škofji Loki žago, zabojarno, mizarske delavnice in posebne delavnice za barake ter lesene montažne stanovanjske hiše.
V kranjskem okraju, kjer je delovno področje Lesnega industrijskega podjeta, Kranj, je le okoli 40 odstotkov državnih gozdov, vsj ostali pa so last kmetov. Pred tremi leti je Lesno industrijsko podjetje Kranj speljalo na svoje žage iz gozdov kranjskega okraja okoli 43.000 kubičnih metrov hlodovine. Kakor kaže, jo bo imelo letos iz teh gozdov na razpolago la 22.000 kubičnih metrov.
Omejitev sečnje v gozdovih je prinesla tudi spremembo v proizvodnji naše lesno-predelovalne industrije in tudi v proizvodnji Lesnega industrijskega podjetja, Kranj. Pred tremi leti, ko je bila sečnja malodane neomejena, je podjetje izdelalo približno štiri
Po vojni je lesno industrijsko podjetje Kranj izdelalo sto in sto lesenih barak, skladišč in montažnih provizorijev, ki so jih izdelovala skoraj vsa sorodna podjetja. Zdaj na trgu ni več takšnega povpraševanja po teh izdelkih. Lesno industrijsko podjetje Kranj se je edino zares
petine rezanega lesa in le eno petino končnih lesnih izdelkov. Letos se je to razmerje temeljito obrnilo. Podjetje bo izdelalo le okoli 30 odstotkov rezanega lesa, ves ostali les, tudi les, ki ga bo nabavilo v drugih okrajih, pa bo predelalo v končne lesne izdelke. Glavna ovira v njihovih stremljenjih, da bi bili končni lesni izdelki čim cenejši, so visoke cene lesa. Točno pred letom dni je veljal kubični meter rezanega lesa okoli 8000 dinarjev, danes p.a je kubik hlodovine težko dobiti za 8000 dinarjev.
Zabojarne Lesnega industrijskega podjetja, Kranj so znane ne le po državi, marveč tudi v inozemstvu.
Daleč po svetu so znani izvoz-
trdno odločilo, preiti od proizvodnje lesenih barak do montažnih lesenih stanovanjskih hiš.
Na Gorenjskem sejmu v Kranju, ki bo odprt do jutri, je razstavilo eno izmed svojih stanovanjskih hiš, ki jih izdeluje. Hiša »Gorenjka« velikosti 7X7 metrov s kuhinjo, tremi sobami in vsemi
ni zaboji, ki jih delajo v Tržiču, Preddvoru in Škofji Loki. Južno sadje:	rozine, pomaranče,
datelje in drugo tovorijo po morjih v zabojih, ki jih izdelajo v Lesnem industrijskem podjetju, Kranj. Tržiška zabojarna tega podjetja je na primer znana tudi pod imenom: številka 1 v kakovosti zabojev. Lesno-industrijsko podjetje Kranj izvaža mesečno okoli 30.000 zabojev. Pošiljajo jih v Izrael, Irak, v Turčijo in Trst ter na Ciper. Se mnogo več zabojev izdelajo za domači trg, predvsem za sadje in zelenjavo. Po teh je zlasti veliko povpraševanje letos, ko so izredno bogato obrodile slive v Bosni in Posavini.
pritiklinami, je kakor povsod, tudi tukaj navdušila obiskovalce. — Lesno industrijsko podjetje Kranj se je odločilo, da bo postopoma v nekaj letih tako izpopolnilo lesene montažne hiše, da se bo z njimi lahko uveljavilo tudi na dokaj zahtevnem inozemskem trgu. To pa ni lahka stvar!
Ko si ogleduješ montažno stanovanjsko hišo Lesnega industrijskega podjetja Kranj, se moraš samo čuditi, zakaj se pri nas mesta, kjer vlada stanovanjska stiska ne odločijo za postavitev manjših četrti lesenih stanovanjskih hiš, ki bi imele urbanistično zaokroženo podobo in bi predstavljale celoto. Na Gorenjskem sejmu je na primer 9 večjih podjetij zahtevalo natančnejše načrte lesenih montažnih stanovanjskih hiš z vsemi kalkulacijami. Prav tako veliko zanimanje j« za te hiše tudi v Vojvodini, Slavoniji, Makedoniji, Crni gori in drugje. Do lesenih stanovanjskih hiš je pri nas še nekakšno nezaupanje. Lesno industrijsko podjetje Kranj se bo potrudilo, da bo to nezaupanje polagoma, morda čez dve, tri leta popolnoma odpravilo. Da bo to doseglo edino z izdelavo dobrih stanovanjskih hiš, je razumljivo. Lesene stanovanjske hiše imajo veliko prihodnost. Spomnimo se samo na stare lesene hiše, ki stoje še danes. Hiše, ki jih izdeluje Lesno industrijsko podjetje Kranj, omogočajo stanovanje za desetletja in desetletja. Za
to sta potrebna edino dva pogoja: da stoji lesena hiša najmanj tričetrt metra od tal na kamnitem temelju in da leseno hišo premažemo z impregnacijskimi sredstvi vsaka tri leta. Tako je hiša varna tudi pred ognjem. Za naše turistične kraje, zlasti v Sloveniji, pridejo udobne lesene stanovanjske »weekend« hišice mnogo bolj v poštev kakor velikanski hoteli. Tudi tujci se bolje počutijo v svojih stanovanjih kakor v hotelih s sto in sto sobami. Letos stane ena lesena montažna stanovanjska hiša pri Lesnem industrijskem podjetju Kranj od 500.000 do 900.000 dd. narjev. Pocenitev lesa, ki je nujna, bo prav gotovo omogočila še ekonomičnejšo predelavo hlodovine v stanovanja in udobna bivališča.
Lesno industrijsko podjetje Kranj se priporoča! Naš po' nos so kakovostni izdelki in minimalno število reklamacij.
•hCam e sto harate, stane van*site hiše
★S?SBSE5ZA-S2SZSZSZ*SZSlSSS£A-F2SZSZ52A-SZSHJaS2
6B	0 9	niiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiii
Okatima # hfalanterifa (E[j[
NA VELIKO
NA VELIKO
nniiimiiiimimiiimiii
NUDI TRGOVSKI MREŽI VELIKO IZBIRO TEKSTILNEGA IN GALANTERIJSKEGA BLAGA. OGLEJTE SI NASE ZALOGE. ZAHTEVAJTE PONUDBE!
REZERVIRAJTE NAROČILA PO NAŠIH POTNIKIH POSTREŽBA SOLIDNA!
KOT SAMOSTOJNA GOSPODINJA sprejmem službo k eni ali dvema starejšima osebama Ponudbe v ogl. odd. pod »Ljubljana«. 13397-1 TRuOvSkl POTNIK z lastnim avtomobilom vzamem zastopstvo Ponudbe pod »Pomik« v oglasnem oddelku.	13384-1
ZA RAZNAŠANJE LISTA naročnikom v Kamniku vsak popoldne od 15 ure dalje sprejmemo upokojenca proti primernemu mesečnemu honorarju. Ponudbe poslati v ogl. odd. pod »Postranski zaslužek«. 13085-1 MIZARJE SPREJMEMO TAKOJ. Podjetje »Remont I«, Ljubljana, Ambrožev trg 1.	13137-1
KOVAČA sprejme uprava Bolnišnice za duševne in živčne bolezni Ljubljana — Polje.	15340-1
DAKTILOGRAFIJO, ki perfektno obvlada strojepisje in stenografijo ter nemški jezik, sprejme v stalno službo »Jugovimi« tvornica plastičnih masa. Kaštel Sučurac pri Splitu Plača in ostali pogoji po dogovoru Ponudbe poslati »Jugovimi« — Ljubljana, — Poštni predal 313.	13334-1
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem za takoj. Naslov v oglasnem oddelku	13370-1
IZOBRAŽEN SAMSKI MOŠKI (40 let) išče gospodinjo, stanujočo v Ljubljani. Ponudbe pod >Do 50 leta« v nirlasni oddelek.	13359-1
POSLOVODIO z večletno prakso sprejmemo takoj. KZ Pijava gorica, p. Škofljica.	13444-1
KROJAŠKEGA POMOČNIKA, samostojnega v boljši izdelavi velikih ko=ov. sprejme takoj podjetje Moda, Ljubljana. Šentvid 90.	13428-1
DEKLE SREDNJIH LET. gospodinjska pomočnica, samostojna, išče službo. Naslov v ogl. odd. 13427-1 POSTRE2NICO, pošteno, za trikrat tedensko sprejmem. Jesenkova 2/JI. dp«no.	13188-1
SAMOSTOJNA KN JIGOVODKIN JA (računovodkinja) s trgovsko akademijo in več letno prakso v industrijskem knjigovodstvu, išče primerne zaposlitve v Sloveniji. Resne ponudbe pod »Samostojna« v ogl. oddelek.	13172-1
KUHARICO, samostojno sprejmemo Samo pismene ponudbe z navedbo službovanja pošljite na upravo Študentskega naselja pod Rožnikom, Ljubljana — Levčeva ul. 15133-1 VERZI RANEGA KNJIGOVODJO -bilancista. sprejme večje industrijsko podjetje. Plača po tarifnem pravilniku. Naslov v oglasnem oddelku.	15074-1
VERZI RANEGA VODJO finančno-komercialne stroke, sprejmemo takoj Pogoj — popolna srednja šola. 10 let prakse Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na »Motvoz in platno« — Grosuplje.	15171-1
SAMOSTOJNEGA. GRADBENEGA
tehnika, sprejme v službo mestna občina Kočevje. Interesenti morajo imeti odslužen vojaški kadrovski rok. Plača po uredbi.	15158-1
S 1 SEPTEMBROM dobi službo pošten. delaven poročen kurjač centralne kurjave, pn možnosti izučen mizarske obrti, ki bo tudi hišnik v šoli Zena bo tudi zaposlena kot kurirka in «nažilka. Plača po uredbi ter pro«to stanovanje, kurjava in razsvetljava in lep kos vrta. Kolkovane prošnje, s kratkim ži vlienjepi-nm obeh ter karakteristiko pošljite na Upravitelistvo osnovne Sole Šentvid nad Ljubljano. Borci NOR imajo prednost. 13095.j AVTOMEHANIK za vsa popravila in «trojni ključavničar z dovoljenjem 7,a vsa vozila želi menjati zaposlitev Ponudbe v ogl. odd nod -Vesten in zanesljiv«.	1*067-1
UPRAVNIKA državnega kmefU«kega posestva od okoli , 50 ha išče za takojšnji nastop 1.0 MO Škofja I.oka. Poeo? dovršena kmetijska ali vsaj nižja kmetijska šola. organizacijska sposobnost in daljša praksa. Pismene ponudbe « kratkim ž'vrenjenisom je dostaviti LO MO Škofja T nl-a.	15224-1
15	18 LETNO pošteno dekle, siroto,
iščem ra nnmn* v eo«podinistru k roa’i družini Ponudbe poslat? nod -Bled- v o *T1 odd.	151R4-1
RFCT\VB \CTJA išče dobro kubaripo. gospodinjo. ekonoma. točajke. Pi=mene ponudb** z življenjepisom r o "d. ndd "-w-*d »Gostinstvo«. 15218-1 N A T A K \ R T C O sp’-erme Gostinsko pod jetre Dol Losratčc. Nastop 15 avrr Tarif’ 5e nismeno 13)99-1 KPOTA5KI POMOČNTK. sposoben velikih Vosov samostojno se «-'-pimp tako? »Krojašfvo«. Btrnn-T*?V «Šfarj ft*«r ?	f-aot-1
STTTT T^KO BOMOčNTCO s^-ofmem takoj. Ponudbe nod ,	civilen« v O"! ndd 15279-1
GOBPODTNTSKÖ POMO^NTpO. sa-mosto'un. spreime takoj dobra drn-7»”*». Plača dobro Naslov v nrl nd4„H-o	15278-1
I'N’i5TTTTTT za ?ek len e konstrukcUe tv* j'?e sposobnoga tehnika ^«rrad-b"ni ab sfrorni). Vi ima yes"lfe do labpm+ori isVo—a d°!a BprpTmorno tudi fehrične^a risarra Lastnoročno n*toi«onn prošnjo poslati na TTnj-d^-:bo*-o uT t.	15259-1
T'P OKO TENE C. per*fel-tna adm’uj-sfr.ntjrna in blno-nlhtsVa mbč ž^l? 7aoosl?t*-e v nafbližri nko-Ert T.fub-l;ine Po?oi sfnnovanTe. plača no do'-orönr Ponudbe r oeJasnt ndd
nod .Pprfr»kt*in mo»4 faVoT« 13520-1 SPT 0$\*\ bpiniSnira Trbovlje raž-nis"ie 5 službena m*»«ta za bolnic čn^kp Prošnje z	?p
poslati nnrVasuei'’ do 29 *rfTJ 1935 na unravo splošne bolnice — Trbovlm	15511-1
DrvT E 7A POMOČ v gospodinovu,
lahko tudi starejša. eprpimem. Pirnat Stane. Titova lb'V.. T »üb-Vmua.	15501-1
TF^ F v M tetctb '\tTH KT.IUČ AV-NTČ'BTEV z daUšo prak=o snrei-
rn« Tovarna ?ljn?ho jn aluminija
>B.aric Kidrič« Kidrjepvn Nastop službe je možati takoj- Pla"a po
♦	n -a i i 1 -> 1l- M	1 ~ i™4-1
URAR^KT POMOČNTK želi «preminiti službo — prednost ve?ji obrat aP tovarna Ponudbe poslati v ogl. oddelek pod »Urarski pomočnik*.
15191.1
VF'* STPOTVm Kt tt’CAvNTČ>R-TEV TN STRtroARTEV spferme-mo tako? ali no dotrovom. Javiti s» osebno fji pismene nonndbe nb-«Tnti na Rtro?n.o kovinsko industrijsko nodjetje T jutri ja n a — ro 1-0	1'190-1
gpPFTMEMn DVA StROJ. KT TUGA VVTC A R T \ s prakso za vodstvo delovne skupino z znanrem vseh k!ričavn'čar«kih del ?n poznavali rem načrtov Javit? osebno ali poslat? pismene ponudb» na 8tro?-
-5* Vor?u«ko »uducfvItsVn pRdln-U».
t :,.\l-rnnn - Vijm-'i« 1^0	15479-1
JOBB \R9Trrf. A pO''OCVTK A — aprefrne Storbal. torbarstvo Marii
kor. Partizanska 55.	i$4?i-l
VOJNA FOŠTA 3379 LJUBLJANA ISĆE 1 skladiščnika, 1 električarja, 1 zidarja, 1 kurjača. Zaposlitev takojšnja 9 predložitvijo dokumeu-tov. Plača po uredbi. Zglasiti se gornji vojni pošti Zaloška c. 29. Ljubljana.	13478-1
IŠČEMO ZA TAKOJŠEN NASTOP komercialista, verziranega v tekstilni stroki, za vođenje vseh komercialnih poslov. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na Tovarno pletenin in nogavic Lesce.
13475-1
FOTOGRAFSKEGA POMOČNIK A-ico, poštenega sprejmem. Foto,atelje Žerjal Jože, Jesenice. 13485-1 KNJIGOVODJO, samostojnega moškega sprejme PUTNIK, direkcija, Titova 2-1.	13460-1
MIZARJA Z ODSLUŽENIM VOJAŠKIM ROKOM takoj sprejmemo. Ponudbo z življenjepisom je poslati na podjetje »Lesna galanterija«, Smartinskä 10.	15457-1
KNJIGOVODJA - BIL.ANCIST z dolgoletno prakso v knjigovodstvu in komerciali, išče odgovarjajoče mesto. Pogoj:	družinsko stanova-
nje. žerovnik Aleksander, finančno komercialni vodja tovarne lisnja, Šmartno pri Litiji.	13385-1
S05S313
INŠTRUKTORJA za matematiko za II. razred gimnazije iščem. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Cena«	15383-2
VSAKODNEVNI DOBER ZASLUŽEK — damo na dom pranje osebuega perila in likanje obleke — v poštev bližina Komenske in Kolodvorske ulice. Naslov v ogl. odd. 13406-2
VAJENCI
FRIZERSKO VAJENKO, hišno pomočnico sprejme takoj:	salon
»Liza« Resljeva 2.	13384-1
KLEPARSKEGA VAJENCA sprejme Wostner, Zaloška 36, Moste. 13409-1 2 VAJENCA trgovske stroke z dovršeno nižjo gimnazijo, sprejmemo Trgovsko podjetje »Hrana«, Ljubljana, Tržaška c. 5.	13193-3
FOTOGRAFSKEGA VAJENCA sprejme takoj. Foto Kurent, Ljubljana, Miklošičeva c. 13.	13287-3
VAJENCA za mizarsko obrt sprejmem. Prodam pasjo uto. Ločnikar-jeva y.( Vič.	13286-3
KLEPARSKEGA VAJENCA, pridnega in poštenega, takoj sprejme M. Kajtna klepar, Litija.	15238-3
VAJENKO-(CA) sprejme za brivsko frizersko stroko. Franjo Žabjek, Ljubljana, Krakovski nasip številka 26.	13302-3
PRODAM
KOVINSKO STRUŽNICO 380 mm stružne dolžine prodam. Športna delavnica. Tržaška 40.	13254-4
ZA OPEL. KAPITEN PRODAM dve pol osovini za zadnji kolesi Strfcalj. Studenec 1 (Fužinski grad)	13250.4
RaDiO »Kapsch«, majhno stiskalnico (prešo) za sadje in peč na žaganje poceui prodam. DjorđjeviČ, Srna latinska 15	_	13208-4
FIAT 1100, poraba 9 litrov, naprodaj.
Naslov v ogl. odd.	13201-4
ČEVLJARSKI STROJ znamke »Elastik« v popolnoma dobrem stanju in poceni prodam. Ogled do 10. avgus-ta t 1. Morel, Kolodvorska 11, Postojna ..	_	13185-4
ŠPORTNI VOZIČEK in otroško košaro prodam. — Ljubljana — Jamova 28.	13273-4
DOBRO OHRANJEN ŠTEDILNIK za vzidati prodam. Galj^vica štev. 212, Ljubljana.	13268-4
MOŠKO KOLO prodam. Vidovdanska št. 9, pri vratarju.	13266-4
KOTEL ZA ŽGANJEKUHO 50 1 prvovrsten s hladilnikom moderno urejen, poceni prodam Ponudbe je poslati v oglasni oddelek pod »Kotel s hladilnikom«. _	13197-4
ALJAŽEVE PESMARICE, prodam. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Slovenska pesem«.	13191-4
PRIKOLICO »Sfeibovo«, prodam. Ogled dopoldne. Koprivec Alojz, Drenikova 8. Siska.	15170-4
.MOTORNO KOLO 200 ccm v brezhibnem stanju, prodam. Japljeva številka 13.	.....	13179-4
MOŠKO [N ŽENSKO športno kolo, ter otroški športni voziček, prodam. Bernekarjeva 21 (Zelena tarna) — Komočar.	15284-4
ŠPORTNI OTROŠKI VOZTČEK. dobro ohranjen, prodam.za 2.500 din. Fine Peter, Rožna dolina e. V. št. I3a.	13285-4
DTRKM.NO KOLO, malo. rahlieno, prodam. Prešernova številka 42'TTl. «nbfj 13	13261-4
ČEBULICE TULIPANOV. hiarint.
narcis 5 vr«f. mušeari. notonke oddala Polše. Mala ra« številka 40. Težica	15280-4
DÖBRO OHR4NTENÖ <am«ko in rablie^o kuhinjo, prodam. Nä-
<1ov v r»~1 odd	l52’"*9-4
A OF 4 ''^VECTOR SUPER 18 nfn-dnm Vn*)ov r o-*] odd. l”?”-4 MO^RNA K08TT.Nfr\ »Standard*, ff*Fr-«.r»a> naprndaf. Naslov r o<rl. oddfdlcu	15155-4
NOVT 7ADNTT VŽMETT za S'emr buldog ugodno prodam. Rifelr Kšr»U Gornji erad °	15129-4
gTFDTT.VTK nvodam Ogled od 14. do 19 ure. Ci*aoiovičn,-a 28.	i"094-4
TEŽAK ŠTVAT.NT STRO! na električni oögop. sposoben za sedlarje, nrodam. potraip Tnžf. Laško. 15079-4 CJ riROK T-^RFCTR^N otroški rozi-č**k. zpIo dobro ohranfpn, prodam. Rlanoičarieva 7. orifličje. 13)06-4 ČEBELNJAK v dobrem stanju, krit z opeko, prostornina 11 X 4 m. prikladen tudi za drugo uporabo, prodam. Maček. Vrhnika 1322”-4 KHOtASK! fitVATVT ÜTROT in radiom prodam. Vodnikova št 71, «5 iška.	  15409-4
DGRRO ŽENSKO KOLO p rodu tti.
CankarievB 18. . ,	15404-4
KR \vO s TELETOM prodam. Sonc, S^vlie 28.	15105-4
RADTO Eumig (6 .J- 1). prodam.
fjfetrnhčifp^a 4'T., Dolihar. 13402-4 ŽENSKO KOLO italijanske znamke iu globok otroški voziček avto-mödel prodani. §kerjflf)r»; Trnovska ŽQ-.T.	13401-4
KUHINTSKÖ OPREMO, ndvn porčni prodam Križaj, Cesta v zeleni log štev. 1	13400-4
KOMPRESOR 6 Ati) z antomatično izklopitvijo* rezerva r 70 1 novo. pfodani Šentvid 1Ö* Lj. 13322-4 TRICIKEL) prodam. Zg. Gameljne štev. Z*. c	.	15318-4
PfSALNf STROI Efika, nov, dva fotoaparata Tessar in Skopär prodam. Samnh. Apihova 17.	13588-4
PRODAM PABL.TENÖ POHIŠTVO. Marččnko, OkKkega öl. 2Ö; 13324-4
LOGARITMiČNO RAČUNALO »xNe-stler-Elektro«, prodam. Naslov v ogl. odd.	13323-4
ČRiN »PIANINO«, dobro ohraujen, prodam. Naslov v ogl. odd. 13317-4
Masiven	tritonski kamion,
uporaben za takojšnjo vožnjo, generaluo urejen, prodam Zagreb, Račkuga 12/iIV., tel 38-403	13313-4
SPOR INI	VOZIČEK prodam za
3500	din.	Kos.	Milana	Majcna
štev	24.	13304-4
GLOBOK	OTROŠKI VOZIČEK,
prodam Ravnikar, Carja Dušana 8, Bežigrad.	.	13300-4
OTROŠKO POSTELJICO, novo, prodam.	Žitko,	Tržaška	104.	13299-4
ODLIČEN 7-CEVNI RADIO in žensko kolo. dobro ohranjeno, prodam. Juh, Kamoiška 19ft.	132S0-4
MLEČNI POSXEMALNIK »Diabolo« s pripravo za proizvajanje surovega masla prodam Žunkovič Janko, p Majšperk.	13054-4
MLADIČI čistokrvne Dobermanske pasme ugodno naprodaj. Avgust Mavrič. Ljutomer — Stari trg štev.	14.	15075-4
MOTORNO KOLO Puch 125 cm3, prodam do ugodni ceni. Ogled iz prijaznosti v mehanični delavnici Čamernik. Stožice.	15243^4
TRAČNO ŽAGO, korabinirko in tračni brusilni stroj prodam Ponudbe na SP pod »Mizarski stroji«.	15240-4
KOVINSKA PODJETJA - POZOR! Prodam moderen stroj za zakoviče-nje (Nettmaschine), nemške znamke. Ponudbe na SP pod »Do 16 mm«.	15241-4
KOMPLETNO MIZARSKO delavnico s stroji m orodjem prodam. Ponudbe pod »Gotovina« na SP. 15242-4 PENTAGON PRIZMO, novo. prodam.
Naslov v ogl. odd.	13236-4
GOSTILNIŠKI INVENTAR. stole, mize. pult, polico, poceni prodam. Kovačič, Ljubljana. Celovška cesta štev. 72'ilt	13219-4
NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom — 9 tednov stare proda Klein, Sp. Polskava 20. Pragersko. 13215-4 AVTOMOBILSKI MOTOR »Ford« VE 8 60 KS v brezhibnem stanju, prodam Cena po dogovoru. Reševalna postaja Radovljica. 13215-4 KOMBINIRAN, prešit, siv otroški voziček, zelo lep,, prodam. Jesenkova 9'JI. desno. Od 14—15.	15206-4
MOTORNO KOLO »Puch« 250 cm3, prodam. Besa 125 ccm, nekompletno zamenjam za kolo. Moste. Ciglar-jeva 16. desno.	15207-4
MOTORNO KOLO »JLO« 125 ccm z rezervnim motorjem prodam. Uer-šič — Rimska cesta 13.	15596-4
PRODAM več varilnih garnitur, jeklenke za kisik 5 1, nov rikon stroj, večjo količino elektrod. Zaloška c. 22.	13391-4
Več
elektro
monterlev
dobi stalno zaposlitev.
JAVNA
RAZSVETLJAVA Ljubljana Povšelova 12
Telefon 20-419
PRODAM samsko spalnico, psiho in otomanu. Rutarjeva 5.	15390-4
PRODAM 2 vinski črpalki, komplet, 24 m gumi cevi, vinske sode, balone, filter, pisalni stroj, biljard, stole, razno. Poljanska 17, dvorišče.
13442-4
MOTOR 98 ccm prodam. .Rožna dolina cesta IX.-30.	13441-4
PLINSKI ŠTEDILNIK prodam. Ogledati: Hrvatski trg 7, na dvorišču v pisarni skladišča od ponedeljka dalje.	15459-4
MOŠKO KOLO prodam. Tržna 5, Siska.	.	, .	15435-4
ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Papež, Perčeva 6.	13455-4
TRANSPORTNI TRICIKEL), malo rabljen prodam Staretova 24-1, Trnovo	13431-4
3	GUME ZA TOVORNI, avtomobil ali gumi voz, velikost 10,5 krat 16, ter 2 kompletne gume z obroči za italijanski tricikelj, velikost 12.5 krat 2 en četrt prodam. Mivka 25 1 nadstropje. Trnovo.	13450-4
PRODAM POPOLNOMA NOV šivalni «troj »Singer« (tudi v obrokih). Ogrin, Ižanska 18* Ljubljana.
15426-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK v dobrem stanju prodam. Celovška 45-1. dvorišče levo, Kočevar.
13424-4
MOTORNO RÖtO NSU 500 v dobrem stanju poceni naprodaj. — Podjunska 23. Ljubljana. 13423-4 ZENSKO KOLO prodam. Ogled v nedeljo pri vratarju Splošne bolnice.	15422-4
MOŠKO KOT.O »TRIUMPH«, štra-pacno, originalni deli. brez diname, prodam Vnrafati:	Kristan,
oglasni oddelek SP.	13451-4
PRODAM dve kopalni banji po 4000 dinarjev in 1 vinski šod 200 1. Naslov v ogl odd.	13420-4
DIATONIČNO HARMONIKO, tri-tonsko prodam. Tomačevo 23.
15419-4
KOMPLETNO OTROŠKO POSTELJO prodam. Jesenkova 7. vrata 5.
15418-4
KOSILNICO z žetveno napravo prodam. Poizve se Černe, Zaloška 183.
13412-4
PLESKA NO POSTELJO z žimnico na vzmeti in nočno omarico prodam Kamniška 15	13596-4
ZENSKO KOLO poceni prodam. Ptujska cesta, prvi blok I. stop.
13583-4
PRODAM ZENSKO KOLO. Hrenova ulica *	13381-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen prodam. Trkovič, Mirje Q	13380-4
PR OD \ MO GTG v dobrem «tanin ISKRA K rani.	13477-4
KINO FOTELJI dobro ohranjeni, eca 400 komadov naprodaj Informacije daie Telovadno društvo »Partizan« Radovljica (tov Pristavec. Prešernova ulica 3).	13476-4
OSEBNI AVTO FIAT 1100 bomo prodali najboljšemu ponudniku v soboto dne 22. t. m. ob 11. uri. Avto je na ogled med delovnim časom vsak dau »Standard« Kranj.
13470-4
RAZPRODAJA! Lesno industrijsko podjetje Celje razprodaja tipizirana okna »Prodel« v enodelni, dvodelni in večdelni izdelavi po želo ugodnih cenah. Za informacije glede cen in dobave se obračajte na gorhji naslov.	13461-4
MOTÖR »PUCH« 200. brezhiben, jn usnjeno obleko prodam. Gasilski tfg 1*. Kranj.	13466-4
VELIKO LESENO KAD za pranje prodam. Dvoržakova 13-L	13356-4
SMEROKAZALCA 12 V plus 6 V poceni prodamo Navodila pismeno, plača .«e tudi virmansko, jugoteh-uika Celje.	13463-4
MO I ORNO KOLO, novo »Guzzi« 500 ccm. šport, prodam Tržaška 19, dvorišče delavnica.	13455-4
AVTO DKW prodam. Ogled v mehanični delavnici v Stožicah nasproti bencinske črpalke 15453-4 KOMPRESOR, dobro ohranjen prodam. Tržaška 19, dvorišče, delav-.. niča.	13454-4
PRODAM moško kolo in motorno kolo Zindapp 250 ccnr Ogled v ponedeljek popoldne. Večna pot 25.
13448-4
KOMPLET STROJ MERCEDES 3 t proda »Špedicija«, Ljubljana, Titova 33.	13482-4
ZENSKO KOLO »LUKSUS« komplet-no ftdvö prodam Ogled vsak popoldan od 3 do 5 ure v Podjunski ulici 4.	13446-4
OSEBNI AVTO »VOLKSWAGEN«, potreben manjšega popravila prodamo za 280.000 dinarjev. Avto-moto krožek »SKIP«. Ljubljana — Vi zrna rje 170	13484-4
PRODAMO 5-TONSKI KAMION Diamond, 3-tonski Opel Blitz s 3-ton-sko prikolico in dvobatni Diesel motor znamke GWMF stoječi. 100 KS 350 obratov. Vse v dobrem stanju. Goriške opekarne Bilje, no-šta Renče	130"6-4
PRODAM črno hrastovo knjižno omaro « pospbno mizo ter mizico in stole, hladilnik ter lestenec. — Beltrame. Apihova 25, Bežigrad
15359.4
PRODAM pogrezliiv šivalni damski stroj »Singer«. Je popolnoma nov! Uporaben tudi za moško obrt. Ponudbe na SP. podružnico Novo mesto	1*157-4
PRODAMO TOVOR NT AVTO CHEVROLET 4-tonski v brezhibnem stanju. generalno popravljen z rezervnim motorjem. KZ Bovodenj, pošta Gorenja vas nad Škofjo Loko..	13055-4
PRODAM 2 VTOLINT - celo in polovično. Naslov v oglasnem oddelku.	13358-4
ZAPRAVLJIVČEK, dobro ohranjen prodam Komenskega 21.	13355-4
TEHTNICO ZA 200 kg in cizo. vse dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	15577-4
ZA MOTORNO KOLO prodam menjalnik in uekaj delov. Besa, Krakovska 21.	15375-4
POVRŠNIK (kamgarn), siv prodam.
Petronijevič, Celovška 14.	15576-4
ŽENSKO ITALIJANSKO DVOKOLO prodam. Žabjak 3, Pegan. 13374-4 MOTORNO KOLO 200 ccm v brezhibnem stanju prodam. Vodice 86, nad Ljubljano.	13372-4
MOŠKO KOLO ZNAMKE »VELOX« prodam Tomšičeva 5, pri Klavnici. _,	_	13368-4
MOŠKO KOLO, štrapacno prodam.
Grablovičeva ulica 12.	13369-4
ZUNDAPP 200 ccm brezhiben prodam. Ločnikarjeva 12.	15360-4
ZLA TO ZA ZOBE prodam. Cilenško-va ulica 18, za šolo v Jaršah.
i3362-4
OKVIR ZA MOŠKO KOLO, prednje in zadnje kolo prodam. Turnerjeva 20	13357-4
PREPROGO, novo, krasno 3,3 krat
2.5	poceni prodam Naslov v ogl. oddelku	1*354-4
PRODAM:	motor 350 in Viktorio
200 ccm Z§lo dohrö" ohranjena. Ogled od torka naprej, Smarti riška 136	13353-4
A\TO DKW. mojsterski razred, odličen, koi oov — registriran, proda Kruno« Zagreb — Bosiljevska 16.	13350-4
KOMUNALNA USTANOVA LJUTOMER prodaja 2 in pol tonsko mostno tehtnico.	13549-4
DOBRO, STELJO prodam v Dravljah. Poizve še Zapužka cesta 6 .	15233-4
LEPO OHRANJENO PERZIJSKO PREPROGO tebris 1,90 krat 1.20 m prodam Naslov v oglasnem oddelku.	  1*405-4
REZK-ALNI STROJ z električnim motorjem prbdarn. Breg 2. Ljubljana.	13589-4
■gjnns^i
PSA, ođ 3 dö 9 mpsecev starega nemškega volčjaka po možnost: črnega kup m takoj Kodeiman Janež, čevljar. Domžale Liub_ Ijatiaka 122.	13239-5
KUPIM STEKLO 3 mm ali 6 mm žično odpadno, vsaj 30 cm š> r:ne ZapuŠka c. 6.	13232.6
KUPIM stroj za čiščenje žita in delanje kaše (ScheH maschine) Naslov v podružnici Slovenskega poročevalca Nnvo mesto 13209-5 OHIŠJE ZA SATELITE od diferenciala Fiat 1100 kup m 13202.5 SPALNICO, kompletno, le boljše vrste, kupim. Naslov v ogl.
13198-5
STARINSKI LUSTER in star rdeč pliš kupim Ponudbe na odd. pod »Starinsko«. 13041-5 VENTILATOR IN TOČILNO MI. ZO (šank) kupim. Ponudbe pod »Ventilator« v ogl. odd. 132289-5 CEBELNI VOSEK po najvišji ceni kupuje »Medičarstvo in vo. skarstvo«. Ljubljana Trubarjeva 59 (Sv. Petra c).	13294-5
KUPIMO d mamoma.gaiet 1 ali 2 cileider ali »ZtUidlichttneschine«. Lesjak Anton. Strmec 3 pri Celju.	13309.5
ZA AVTO MERCEDES 170 V kupim motorno gred z glavnimi Hežafli tin oijnccamd. Kaslov v podružnici Slov. por. Hrastnik.
13314-5
RABLJENE DESKE. 2—3 cm de_
bele kup m. Naslov v oglas, oddelku.	13312-5
OSEBNI AVTOMOBIL NOVEJŠEGA TIPA v dobrem stanju 4—5 sedežni
najraie nemške ali druge evropske znamke kupi Posredovalna pisarna Ljubljana, Pražakova 13.	13487-5
POVEČEVALNIK 6 krat 9 in dober kopirni aparat kupim. Ponudbe z opisom in ceno na ogL oddelek pod »Dobro ohranjen«.	15456-5
KUPIM baročni tabernakelj ali komodo. Pismene ponudbe z navedbo cene oddati v ogl. odd. • pod »Antika«.	13430-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke kupim. Ponudbe pod »Dvojčki« na oglasni odd. 13447-5 GRAMOFONSKE PLOŠČE, narodne pesmi kupim. Trubarjeva 29-1.
15425-5
BOLJŠE APARATE ZA MERJENJE ELEKTRONK z več merilnimi instrumenti kupimo. Ponudbe z opisom na »Telekomunikacije«, Ljubljana, Pržanj 24.	15344-5
GOBELIN DAMSKO VEČERNO TORBICO kupim. Ponudbe na ogl. odd, pod »Dunaj«.	13537-5
SVINEC, STAR RABLJEN , vsaki količini kupujemo po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo Ljubljafia — Ktojaška ul. 6.
13331-5
7 OBROČEV velikosti za anto gume 8,25 krat 20 ali 9*00 krat 20 kupi P. g. društvo Šentvid uad Ljubljano	0329-5
CENTRIFUGALNE ČRPALKE v jakosti od 8Ö01 dalje, sposobno za gasilsko motofrto brizgalno, brez motorja kupimo. P. g. društvo Šentvid nad Ljubljano. 13528-5
BETONSKO ŽELEZO IN DESKE za strope 30 mm kupim Naslov v ogl. oddelku.	13378-5
P06NE.MALNIR od 400 do 100Ö litrov kupim Znamko in ceno poslati: Branko Rakijaš, Bizeljsko. 13351-5 SPALNICO kupim. Ponudbe s čehh na oglasnem oddelku pod »Ugodno« 15573^3
ZAMENJAM MOTORNO KOLO
Zündao 600 cctn v odličnem stanju za lažjega. Litijska c 11 13326.6
KROMATIČNO HARMONIKO za. menjam za moško šoortno kolo Gerbičeva 45.	13263-6
2-TOsNSKI AVTO prodam ali zamenjam za osebni. Garaža, hotel Union.	13459 6
!ži
ENOSTANOVANJSKO HIŠO Drl Ljubljani z gospodarskim po* slop j ©m. 400 m^ vrta in okrog 400 m2 sedonoeniika, privatno za obrtnika, zamenjam za eno. stanovanjsko hišico Ponudbe v ogl, oddelku pod »št. 300«. 13246-7 POLOVICO DVOSTANOVANJSKE HIŠE prodam Ogled mo. goč 11 do 13. tm. med 9. ip 11. uro. Naslov v oglasnem odd
13272-7
KUPIM ENO ALI DVODRUZlN-SKO HIŠO z vrtom v Ljubljen-i adi bližnji okolici, čimprej vse. Ijivo. Takojšnja gotovina do
1.000.000 din Ponudbe v o»gl. od; delek pod »Lepa lega«^ 13271-7 HIŠO PRODAM ZA 130.000 diii. D čeko Stara cerkev — Kočevje.
13075;7
TRGOVSKO HIŠO s komfortnim stanovanjem prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	13298-t
POSREDOVALNA PISARNA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI IN PREMIČNINAMI Ljubljana, Piažakova 15 proda: osebni avto »Fiat« Balilla, DKW mojstrski razred; tovorni avto »Man« Diesel; pisalni stroj »Woodstock«, pisarniški v dobrem stanju po ugodni ceni, hladilnike - frigidaire. znamke »Ate« ter znamke »Snegurka« 120 1 za 140.000 din. Poleg tega ražhe tovorne in osebne avtomobile, stroje, klavirje, pianine in drugo.
13488-7
POSREDOVALNA PISARNA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI IN PREMIČNINAMI poslovalnica Celje, Ljubljanska cesta 6, proda: osebni avto »Fiat« 509, tovorni avto »Chevrolet« Cena 800.000, motorno kolo NSU 200 ccm in drugih znamk, stroj za motorno kolo »Puch« 200 ccm, prestave za motorno kolo 500 cctn Benelli. Triumph, poljedelski traktor »Sliter« motor Praga; pletilni stroj »Pfaff«, čevljarski stroj »Singer«, dinamo Siemens Sehukert, kotel za žganjekuho 50 1, dirkalno žensko kolo, Wertheim blagajno stoječo. 6000 kosov strešne opeke, vrata, okna, ostrešje ter razne druge premičnine.	13489-7
DVO ALI TRISOBNO komfortno stanovanje kupim takoj. Pisfiieüö ponudbe r navedbo cene oddati v oglasnem oddelku pod »CcnterL
13415-7
DVOSTANOVANJSKO HIŠO V NOVEM MESTU prodam in kupim enostanovanjsko v Ljubljani. Pismene ponudbe na podružnico SP Novo mesto	15472-7
ZARADI DENARNE STISKE prodam stavbeno parcelo z gradbenim mäi terialom za 350.000 v Celju, pet minut od postaje. Naslov v SP Celje.	13462-7
LEPO STAVBNO PARCELO, zazidljivo ob Ižanski cesti, blizu mesta, proda Posredovalna pisarna Liiib-iihna. Pražakova 13.	13485-7
VILO Z VSEM UDOBJEM V SEDIŠČU mesta Ljubljane ali najbližji periferiji, ali polovico vile z vrtom vsaj z 3--obnim komfortnim sta^ novanjem kupim Ponudbe pod »La^-dis« na osrlasn.i oddelek. 13486-7 STANOVANJSKO HIŠO v Beli Krajini, pripravno za vsako obrt ali gostilno prodam. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Gotovina 800.000«.
15347-7
HIŠO Z LOKALI itd. V CENTRU tudi etažno stanovanje prodam. Ponudbe pod »Takoj vseljivo« v oglasni oddelek.	13593-t
STARO HIŠO Z VRTOM za Bežigradom prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	13411-7
V NAJEM
LOKAL, manjši j za tekstilno obrt vzamem v najem. Pod »Takoj« v o&l. odd	132IÖ-8
PEKARNO V PROMETNEM KRAJU vzamem v naj era, aln pa sorejmem službo v zadružni pekami kot poslovodja p*—-v j pekovski pomočnik z moj str; skim izpitom. Naslov v oglas7 mine oddelku.	13549.8
V NAJEM VZAMEM HLEV ža Öftf konj s shrambo za seno. S k rt Ivan. Li., Tržaška c. 40 b.
13274-8
LOKAL, cestni 20 kvadratnih metrom, Titova cesta oddam Ponudbe pftd »Stadion« v ogl. odd.	13399;8
STANOVANJE
ZAMENJAM enosobno stanovanje f Ljubljani za enakega ali večjega. Ponudbe ha oglasni oddelek pod »Jesen«.
ZAMENJAM STANOVANJE v lastno enodružinska h’šico v Mariboru za enako stanovanje v Ljubljani Možno je tudi zamenjava hiše. Ponudbe v ogl. odd. »Gremo na Štajersko«.
13116*6
SOBO brez posteljnine dam starejšemu pedagogu za instrukcije, 0ži-roma vzgojno pomoč dtroku. Ponudbe pod »September«.
ZAMENJAM VELIKO ENOSOBNO stanovanje v centru za dvosobno kjerkoli. Kovačič, Pred škofijo 7.
13567-9
KDOR MI ODSTOPI PRAZNO ali delno opt-emljeho sobo v centfu ali bližini. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Nagrada 5000«.	13365-9
DVOSOBNO STANOVANJE NA BLEDU zamenjam za enosobno ali garsonjero v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod >6 oktober«.
13445-9
ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE v centru Noslov v oglasnem oddelku.	13443^9
OPREMLJENO SOBICO, poseben vhod, zamenjam za neopremljeno. Ponudbe pod ^Zamenjava« V ogl. odd.	13440-9
Manjše ßvösöBfto stanovanje blizu cenita, zamenjani ža večje. Naslov v oglasnem oddelku.
SOLIDEN SAMEC v drž. službi išče sobo proti dobti nagradi v Ljubljani. Ponudbe prosi pod »Kakršna« koli« v ogl. oad. .	, 13429-9
zamenjam Takoj lepö enosobno stanovanje za dvosobno. Ogled, Belokranjska 12, Petrina .. 13407-9
ENOSOBNO STANOVANJE, lepo, sončno pri bolnici zamenjam za enosoboega v centru. Ogled od 7 do 8 ure zjutraj. Naslov v oglasnem oddelku.	13421-9
ZA LETOVANJ«, V SEPTEMBRU ALI OKTOBRU dam v najem opremljeno vilo s štirimi ležišči i vrtom tik ob morju. Dnevno 500 din. Naslov v dfl. odd. i34lt-9 PRAZNO SOBO IŠČEM, dam nagrado. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Soba — nujno rabini«, pläfärii döbrö	15413-9
komfortno štirisobno stanovanje na Cankarjevi Cesti (ena soba oddana) žhiflenjath zÄ kfttfi-fdrtnn dvosobno š kabinCiftm. Ponudbe pod »Ugodho« ni oglasni' oddelek.	.	13419-?
ZAMENJAM MANJŠE ENOSOBNO komfortno stanoVÄhje ta Bežigradom za Cnösobüd š käbifietom.. Ponudbe * oglasni oddelek pod »Zračno«,	1335R-9
DVOSOBNO STANOVANJE * kabinetom v ceritrh LrHbljane zamenjam za enako v Kranju. Naslov v (^elhšiiem ojJdelku.	13356-9
ENOSOBNO STANOVANJE Ž VRTOM. tišdkobntličho. sohčfio. parketi ra no v Rožni dolini zamenjam. Plačam selitev. Ponudbe pod »Enako« na oglasni oddelek. 13332-9 ZAMENJAM KOMFORTNO ENOSOBNO stanovanje za Bežigradom za enakovredno dvosobno istotam. Čuden, firnikova 3.	15136-9
ZAMENJAM DVOSOBNO STANO-VANJE S PRITIKLINAMI za trisobno > kabinetom ali šamo trisobno. Ponudbe na dgl. oddelek pdd »Ugodno«.	13437-9
VOJ VOD JANŠKA AGENCIJA — LJUBLJANA, Tavčarjeva 3 potrebuje za svojega kupca rabljčh pol-nojarmenik premera 60—90 Cm. imamo ugodne ponudbe za vino. Vagon koruze na Gorenjskem po 52 dinarjev. Potrebujemo deske, plohe, tesane trame.	13454-11
PENSION ZA_Ž OSEBI od 28. AVG. DO 4 SEPT. v sindikalnem domu »Kaštel Stari* odstopim. Dnevna oskrba 300 din. Poizve se na Dekanatu filozofske fakultete na Univerzi	13490-11
Rhdjetje. 12002* Plačam dobro*, Pp-šOst 12963, Soliden 1431, Svoji; stanovanje - pfednošt 1294«, Stalni dom 10627, Samostojen 11730, St&Ina služba« Sprčtna natakarico 12433, Stroj* Shnio perfOktflä mo6* Sonce in zfak 11661 v Stanovanje 11515, Solidna 1423, Soliden 1429, Bivalni stroj 11059. šofer - mehaniki Sieved 12?66, Taköj 12?i4. Takoj 11731, Takoj 18292, Takojšen naklOp, Trpežno dvokolo, Tudi prevžitek IM?9| Tak« j 12H5; Uffli 129?2j Ugodno 11000, Upekejohka 18712, Ügödfi». leg» 100». ZOffignj&Ta (231?, ZOnMlji** 117», Žag Jeseftiee 11 Seseaim
ENOSOBNO STANOVANJE V KRA-N JU žamenjarh za enako v Ljubljani ali bližini. Naslov v podruž-
nici »Slovenskega poročevalca* Krap j.	  13468-9
ZAMENJAM OPREMLJENO SOBO š shupdrdbo kopalnice v vili ha Mirju ža pražno šobo — kjerkoli Telefon 22-253 od 8 do 14. ure: Nagrada. „ „ ,	15458-9
OPREMLJENO ŠOBO oddam dvema uradnicama; PoiiUdbe pod »Prvi september« v ogl._6dd; 13416-9 VELIKO PRAZNO .ŠOBO s posebnim vhodom proti dobri nagradi in plačilu išč§m. Ponudbe pod »Upokojenka« na ogl. odd..	13449-9
1 IN POL SOBNO KOMFORTNO stanovanje v cefttfu menjam za dvo ali 3 sobno štahOranje. Naslov v oglasnem oddelkii.	13452-9
DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam v No^em mestti ža enako v Ljubljani; NašiÖ* v oglasnem Oddelku.	1*234-9
UDOBNO ENOSOBNO STANOVANJE v Kočevju zamenjam za lepo sobo kjerkoli v Ljubi ja fli ,tak0j Alj kasneje. Poizvedbe od 7 do 14 pri Rožman, Slovenija-avto, Franko-panskš 21:	. 15163-9
PRAZNO LEPO SONČNO SOBO v vili v Ljubljani za Bežigradom, zamenjam za sobo in kuhinjo. — Ponudbe v oglasni oddelek nod »Plačam selitev«.	13077-9
DfjAKTNjO ALT Di JAKA sprejmem v pfažnd sobd ž dškfbo ali brez. Ponudbe r Ogl. Odd. nod »Nadzorstvo«.	13253.9
UPÖKOJENKA TŠČE PRAŽNO šobo za bomo? ha vffii ih hud? irččto nagrado. Ponudbe na ftgiašh? hd^ doloV nod »Deset tišoč«. 13264-6 VISOKOSOT EC _išč«* onremlieno ali pfažnfl sobh. Potiču?£ Jäbkö matematiko ih fižik«. NhšJdV e oglasnem oddhllcu.	150") -9
DVOSOBNO STANOVANJE NA PERIFERIJI in 2 šobi s predsobo v centru žamehjafh ža ffišdbno stanovanje. Naštet v Oglasnem Oddelku:	__	13319-9
DVE ENOSOBNI STANOVANJI zamenjam za Štifišbbho ▼ čhhtrti. Naslov v ogl. odd.	i3307-9
DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE i vrtom v Ljubljani, šiški zamenjam ža dvosobno stanovanje § kabinetom v Ljubljani. NašlOv v OgL odd.	13295-9
DVOSOBNO STANOVANJE ž tsSmi pritiklinami v Šiški zAmenjam zh večje ali S kabinetom, kjerkoli. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodhb*:	13293-9
DVOSTANOVANJSKO HIŠO Z VITOM naprodaj v Martboru. Naslov SP Chile.	13316=?
Ž AMEN JAM ENOSOBNO ŠT ANG* VANJE za manjše; Hrenova 19*
Kič.......^ 13598=9
ZAMENJAM KRASNO SOBO š po-sčbnim vhodom ža ehosobhO staho-vahjć; Pohudbe pod »Ugodna . za* menjava« v ogl. odd.	13395-9
BREZOBRESTNO POSÖ jflO dam za stanovanje Ali udobno šobb. Po* nhdbe pod »všeljivd« na Oglasni oddelek;	.	.	,	13379-9
dve Ločeni šobi. zamenjam za
enosobno stanovänje ali veliko šo-b6; Pöfiüdbe pod *Thköj« t ogl. oddelek.	^	13341-9
ZAMENJAM TRISOBNO KOMFORTNO stanovanje s käfeinetdDS in vse* mi pfitiklihhmi v Centru zä eno enosobno, in eno dvosobno garso-niero. . Ponudbe pod »Zamenjava« nä oglasni oddelek.	13356*9
ŠOBO Š KABINETOM IN SOUPÖ-RABO kopalnice v čehtfu zame* njam ža garsonjero. Ponudbe pod iGaršbnjeta* t dgL odd. 13335-9 SOBO IŠČEM, BfCž pdstrčžbe, i pd* steljnino in opremo ali bžfž, zi takoj kij pozneje; TonudBe pod Zdravje* ni dfl. ddd. 13532-9
RAZNO
DVIGNITE NASLEDNJE. PONUDBE V OGLASNEM ODDELKU: Brci-plačna mlitav 1282?, BnlniSki 12792, Center - Tabor 12616, Čuvamo pe-riio, Čimprčj l?72. Domačihka do ?00, Delikatesa 12936, Dam tudi odpravnino 11675, Dogovor 18171, Dober zaslužek, Export 15Ö01, Enoinpolsobno stanovanje 12616, Hotelski vratar, Hönafgf 1»*7. J6«fl. Kuhinja 12867, Korabiuirka 11983, Kom; tortno stanovanje 12812, Ljubljana 11038, Lepa ttkolicg 11312, Lastili stroj. Mirni dom, Mirka, Ms H, Lj. Mirfii noth 13109, Marljiva 12386, Možnost vselitve 12813. Nujno 12043, Oba v mestu, Potnik 11128, Pouk 12086, PtiStena 121(6,
VSEM QSEBNTM IN RODBINSKIM INVALIDOM BIVŠE NEMŠKE VOJSKE
Rdeči križ Slovenile Je prevzel nalogo, da zbere podatke o vseh zgoraj navedenih Ker se mnogi obračajo gl«db tega na Glavni öd. bor Rdečega križa, obveščamo pritsadete; da dobijo potrebna obrazce za prijave pr: pristojnih občinskih odborih Rdečega križa, kateri zbirajo prijave In J h odpošljejo okrajnim tmeetp.im) od-boro mRdečega križa. (Glavni odbor Rdečega križa Slovenije).
OBJAVA
Mastmi odbor ŽB Metlika, priredi v LjiubUani v klubu LM Slomškova ul. dn» 18. 8. ob 28 30 zvečer sestanek z vsemi Znanci b v. Simi borci in aktivist« občine Metlika. Namen sestanka Je. da se poieiovorimo o pripravah za postavitev spomenike padlim bör. ceni občine Metlika. Prosim^ _za čim večjo udeležbo	57,37—0
Prostovoljno kadustri-jsk« gasilsko d rut tv o Tobačne tovarne v I.jubljaihi proslavlja v nedeljo 9. VIII. 1953 80-letmico. Ob tej pril ki bo popoldne ob 15. uri velika ljudska veselica na dvorSču tobačne tovarne Za ljubitelje streljanja Z Zračno puško so priprav, lj eni lepi dobitki. Za ples igra godba SKUD Tine Rožanc in šira. mel kvartet. Vabljeni! vsi!
Vsa gospodarska podjetja in obrate,
ki so v smislu Odloka in Navodila o polletni bilanci gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ štev. 26/53) dolžna sestaviti bilanco za dobo januar—junij 1953, opozarjamo, da je skrajni rok za dostavo obrazca Vlil (Statistični podatki o proizvodnji in gibanju zalog za dobo od januarja do junija 1953) pristojnemu okrajnemu oz. mestnemu uradu za statistiko in evidenco 15. avgust!
Zavod ea Statistike id evidenco LRS.
JAVNA DRAŽBA
Na podlagi uredbe Zveznega iž_ vršnega sveto in odločbe Ljudskega oooora tmestn« občine v Mut. ski Soboti o prodaji stanovanj, skifi hiš iž skiada splošne ljudske movine razpisuje Ljudski odbor iheSme občine v Murski So. boti po sklepu zasedanja z dne 3. avgusta 1953 javno dražbo za proaajo stanovanjskih hiš; I. dne 20. avgusta 1953;	1. V Sercerjevi
ulici 10 hiš od št. 1—10 «sklicana cena 1,300.000 din; II. dihe 22. av. gusta 1958. i. V ulicsi Partizanska št. 17 'Oklicana ctha 300.000 din; 2. V ULci Kocljeva št. 5. iziklica. na Očna 600.000 dih:	3. V uisci
Mladinska št. 5 izklicana cena
600.000	dSh; 4. V ulici Vegova št. 3 izklicana cena 750.000 din; 5. V uli. ei Krožka št. 1. izklicana cena
450.000	din; 6. V uüci Kroška št. 5 izklicana cena 450.000 din; 7. V ulici Zvezna št. 2 izklicana cena 620 090 din; 8. V ulici kroška št. 2 izklicana cena 350.000 din; 9. V ulici Bakovci št. 70 izklicana cena
680.000	d,n; 10. V ulici Krog št. 9 ižklicana cena 250.C0O din; 11. V ulici CiiriJ Mktod. št. 26 izkäicena cona lotjooo dih; lil. dne 24. av. gusta 1953: 1: V ulici Gregorčiče^ va št. 26 do V, hiše izklicana cena 200.009 din; 2. V uli d Mladin, ska št 8 do V, hiše izklicana cena
1.000.	000 .din; 3. V ulici Partizanska št. Ž5 do Vi hiše ižkl cena ceha i50.000 dih; 4. V ulici Mtodlii. ska št. 4 do Vi hiše izklicana cena 1,000.000 din; 5. V ulici Kocljeva št. 12. do V, hiše izklicana cena 400.000 dn; 6. V ulici Bakovska št. 5 do d hiše izklicana cena 600,000 .din; .7. V ulici Lendavski št. 87 dtt H hiše iikil&na cena 250.000 din; 8. V ulici Cvet. kovä št, (4 dd >/,« hiše izkličšna e ena 200.000 dih; 9. V ulici Ašker. ööVa St. 3 do V, hiše izklicana cena 250.000 din; 10. V ulici Soteska št. 9 do */,. hiše izklicana cena
63.000.	dim 11. V ulici Part zanska Št. 12 do V, hiše izklcana cena
150.000	din; 12. V ulici Soteska št. 2 db Vi hiše izklicana cena 215,000 din; 13, V ulici Slomškova št. 1 2 db K hiše izklicana cena 2ifl.00b ati; 14, V uliti Prešernova St, i? do Vi hiše izklicana cena 900.000 d!'h; 15, V Ulici Mojšterska št. B. do Vi hiše «sklicana cena 300.000 d:h. Javna dražba bo v Stari oehdvtU šbši fia Titovi cest« ob
10.	turi ob zgoraj omenjenih dneh. Kupče je dolion db začetka jev. ne dražbe, položiti kavcijo. kH ne sme bibi manjša od 5 ”/• Ižkfa-čana četie. ZodrobnSjša pojasnila Ul prodajni pogoji so nabiti na oglasi deski hä Mestni občini, ka. kor tudi. na oglasnih deskah v mestu. Podrobnejša pojasnila bo dajalo tšjnišlVd za gospodarstvo mesthe občine — Tajništvo za gošpodSrstvb pri mestni občini v Murškl Soboti.
jegniće	«eptCmber 12876,
Miiarštva in ostdle gradbeno ObrtMSke delavni*■ ce, ki 80 pripravljena licitirati ih prevzeti še letošnjo jesen dela za dve veliki stanovanjski hiši (tä 4Ö stanovanj), fidj SpöfoCijö na našlov CINKARNA, CELJE
8. str. / Slovenski poročevalec '/ štev. les / 9. avgusta 1953
Komunisti v Trbovljah resno I obravnavajo pismo CK ZKJ
Sekretarja okrajnega komiteja v Trbovljah je naše uredništvo zaprosilo, naj bi odgovoril na vprašanje, kako proučujejo pismo CK ZKJ organizacije v gospodarskih podjetjih, kakšne sklepe sprejemajo v zvezi s pismom in v čem se odraža aktivnejša vloga organizacij in članov ZKS v podjetjih in političnem življenju sploh. Takole so nam odgovorili v Trbovljah:
Okrajni komitet ZKS v Trbovljah je imel eno ožjo in dve razširjeni seji, na katerih je razpravljal o svojem in o delu organizacij po VI. Kongresu ZKJ, da bi lažje ugotovil svoje uspešno delo, predvsem pa, da bi našel vzroke negativnih tendenc, ki jih navaja pismo CK ZKJ.
Udeleženci sej so odkrito iznašali slabosti, predvsem pa je bila jasno postavljena -zahteva o zadolžitvi članov po sprejetih sklepih, o vodenju evidence kako se sklepi izvajajo, o potrebi, da se nudi pomoč osnovnim organizacijam in da se sproži kritika brez pridržkov. Zato so člani in aktivisti Okrajnega komiteja prevzeli obvezo, da bodo sodelovali na podoDnih sejah mestnih, rudniških in tovarniških komitejev, da tudi oni ocenijo svoje delo. Člani Okrajnega komiteja so prevzeli nalogo, da sami obiščejo osnovne organizacije in komiteje ter so o ugotovitvah že poročali. Poročila in posveti sekretarja okrajnega komiteja s komunisti o poteku debat in o odkrivanju dobrega in slabega dela so dali material, ki je zahteval do sedaj najbolj razširjeni plenum Okrajnega komiteja. Tov. sekretar Kovač Viktor je na omenjenem plenumu, dne 5. 8. 1953 iznesel temeljito analizo do sedaj ugotovljenih vzrokov napak, na kar je ostra diskusija potrdila njegove ugotovitve.
Plenum je ugotovil, da so posamezni člani komitejev prenašali sklepe premalo resno na nižje organizacije. Organizacije, ki niso imele dovolj pomoči zaradi mišljenja, da so dovolj sposobne za samostojno delo, so ostale v starih kolesnicah, ali pa se jim je vtihotapilo malomeščanstvo. Zato smo opazili celo primere, da se nekateri člani gredo gospode in gospodične, da smo čuli osam-
ljen gias o prednosti večpar-tijskega sistema in da bomo spali bolj mirno, če pustimo Trst pri miru. Zato je bil sprejet sklep, da bodo člani komiteja zadolženi za delo v nižjih organizacijah in sicer tako, da vsi člani spoznajo z obiski delo vseh organizacij ZKS v okraju. Z izvajanjem tega sklepa odpravimo tudi dvojno slabost, da so bili samo nekateri člani zadolženi za izvajanje sklepov in to stalno na določenem sektorju, medtem ko se je drugim prizanašalo z zadolžitvami in niso zato imeli nobene odgovornosti pred komitejem.
Malo je organizacij, ki ne bi imele v svoji sredi tudi takih članov, ki so tihi in mirni, čeprav so sposobni. V kotu dogajanj ždijo, ker jim prija udobno življenje. Takim je statut odveč in sklepe postavljajo na tir prostovoljnosti; zato naj bi bil študij in celo plačevanje članarine na prostovoljni podlagi. Zato je bila postavljena naloga, da se posveti vsa pozornost vzgoji članstva in spremlja njihovo delo in rast. Da bi sekretarji osnovnih organizacij lažje in bolje vršili svoje naloge, bo imel Okrajni komite neposredne stike in posvete z njimi.
Studij in politično delo v SZDL bo imelo svoj učinek, ko bodo ljudje videli, da jim je razpravljanje nujno potrebno in da jim je časopisje zanesljivo orožje v borbi proti nepravilnostim. Tedaj bodo tudi odprti sestanki boljši in bolje obiskani. Zato je bilo sklenjeno. da bomo proučevali nove zakone in uredbe z delovnimi kolektivi, tolmačili koristi na masovnih sestankih, kjer naj bi se obsodili zagovorniki slabega gospodarstva, da ne pustimo raniti delavske poštenosti in zavesti in da zagotovimo udarnost ljudskih množic.
Komunisti v društvih »Svo-
Vesti iz Celja
Svet za zdravstvo in socialno politiko pri mestnem ljudskem odboru je imenoval 13-članski odbor za opravljanje celjske bolnišnice ki je v zvezi s finančno osamosvojitvijo prešla na samoupravljanje. Odboru predseduje ljudski odbornik mestnega ljudskega odbora Edo Golc. V odboru je še 5 predstavnikov kolektiva bolnišnice, zastopnik okrajnega sindikalnega sveta, zastopnik okrajnega ljudskega odbora Celje-okolica in šoštanj-skega okraja. O problemih celjske bolnišnice je poročal na seji direktor dr. Šušteršič. Bolnišnica potrebuje precej investicij, da bo zdravljenje še uspešnejše. Za letos je določenih 53 milijonov dinarjev, nad katerimi bo imel nadzorstvo novi odbor.
Pred dnevi je zbor proizvajalcev mestnega ljudskega odbora v Celju med drugimi sprejel tudi sklep, po katerem naj bi se podjetja pri nameščanju delavcev in uslužbencev posluževala izključno posredovalnice za delo; delovnim invalidom in telesno šibkim ženam pa naj bi dodelila strokovna dela, ki odgovarjajo njihovim zdravstvenim in fizičnim močem.
*
V prvem tromesečju letošnjega leta je bilo v Celju opravljenih okoli 71.OC0 nadur, in sicer največ pri težaških delih, t. j. pri razkladanju in nakladanju. Opravljene nadure odgovarjajo trimesečni zaposlitvi 130 delavcev. Zaradi tega je na zadnji seji zbora proizvajalcev padel predlog, naj se ustanovi državno uslužnostno podjetje, ki bi se
boda« bodo odgovorni za društveno delo, za sporede prireditev in za vzgojo tiste požrtvovalnosti, ki je bila nekoč dokaz pripadnosti. Nastopiti bodo moral; s prepričevanjem, da društva ne zasledujejo samo gmotnih koristi, zato da se obilno zalije vsaka prireditev in da se ne bodo plačevali nastopi posameznih sekcij istega društva.
Iznesene so bile še druge slabosti, izvor katerih borJo iskali vztrajno tudi v bodoče. Poudarjeno je bilo, da pred vojno ni bilo škoda izključiti slabega člana, čeprav jih je bilo manj, v narodnoosvobodilni vojni pa je bila kritika in vzgoja kadra izvršena na trdih dejanjih in dokazih- Odslej bodo vsi komunisti odgovarjali za svoje delo svojim organizacijam. na slabosti pa bodo opozarjali sproti, da ugotovijo rast in partijnost članstva, nevzgoj-Ijive pa odstranijo, da se utrdijo vrste ZKS. Zato bodo imeli pismo CK ZKJ stalno pri sebi in odkrivali dalje vzroke napak.
Pri Duhu na Ostrem vrhu na Kozjaku je bilo preteklo nedeljo partizansko srečanje Lackoveaa odreda. Te lepe manifestacije ob naši severni meji se je udeležilo precej starih borcev, ki so med osvobodilno vojno vršili operacije na Kozjaku. Ob tej priložnosti je Zveza borcev iz Selnice ob Dravi odkrila na duhov, ski šoli spominsko ploščo kozjaškim padlim borcem in talcem. Naša slika: Ob odkritju spominske plošče Je mno-žica počastila spomin padlih borcev.
Laze nekdaj in danes
Ko vsako leto po vojni prihajam v svojo rojstno vas, se mi zde vsakoletne spremembe po vojni vedno bolj vidne.
Laze so majhna vas na Cerk-
Pomoč mestne občine Trbovlje kmetijstvu
ukvarjalo predvsem s tovrstnimi deli.
•
V	zadnjem času so otroška igrišča v Celju dobila nove gugalnice najrazličnejših vrst. Zlasti lepo je urejeno novo otroško igrišče ob Mariborski cesti, kjer se v lepem vremenu zbira mladež industrijskega centra Celja.
*
V	ponedeljek so tudi celjski
prometni miličniki začeli uvajati za Celje nov, v ostalih večjih mestih že vpeljan red hoje pešcev, zlasti na križiščih. Čeprav so bila vsa križišča zaznamovana z belimi črtami, so imeli miličniki z ljudmi mnogo posla. Celjani se namreč najbolje počutijo, če hodijo po sredi ceste, zlasti po Prešernovi cesti; motorna vozila imajo zaradi tega velike težave, preden prodrejo skozi strnjene vrste pešcev.	—mb
*
Plojar Jože je bil delovodja pri gradbenem podjetju »Melioracije« na Polzeli. Prisvojil si je 40 vreč cementa, ki mu je bil zaupan. Cement je bil vreden 30.000 dinarjev. Janez Mlinarič je Plojarju pomagal nalagati cement, dobro vedoč, da bo ta cement prodal. Franc Jelen pa je Plojarju shranil doma 16 vreč ukradenega cementa, medtem ko je Amalija Cimperman kupila od njega 4 vreče cementa v vrednosti 3000 din. Pri okrajnem sodišču so bili vsi štirje obsojeni in sicer Jože Plojar na 7 mesecev, Janez Mlinarič na 3 mesece, Franc Jelen in Amalija Cimperman pa vsak na 1 mesec zapora.	M. C.
S povečanjem trboveljske občine s kmečkimi področji je postalo tudi vprašanje kmetijstva aktualno. Ze od lani pomaga mestna občina Trbovlje z večjimi proračunskimi postavkami pri elektrifikaciji naših kmečkih vasi in gradnji gnojničnih jam. Vsa skrb se posveča nadalje zatiranju koloradskega hrošča, povzdigi živinoreje, cepljenju in selekciji živine, nakupili so dva merjasca in plemenskega bika. — Zelo slabo stanje je pa v trboveljski občini v gozdarstvu, kajti na njenem območju so domalega vsi gozdovi posekani. Popolnoma pravilna je bila izdaja zakona, ki ne dopušča poseka brez posebnega dovoljenja. Prav tako je pozdraviti določilo tega zakona, da se posekane gozdne površine ne smejo spreminjati v pašnike in podobno, pač pa se morajo take parcele v določenem roku spet pogozditi. — Sredstva razpoložljivega gozdnega sklada se bodo uporabljala tudi za pogozdovanje privatnih parcel.
V Trbovljah je bilo v zadnjih dneh registrirano 145 ljudi, ki iščejo službo. Razen treh moških so med njimi same mlajše ženske in dekleta, ki so pa za težja dela nesposobna. Trenutna kriza je v glavnem v tem, kam s tolikim številom mladih ženskih delovnih moči, medtem ko moški lahko najdejo delo in zaposlitev izven okraja.
*
Glede moških vajencev je zanimivo, da jih izven okraja iščeta Strojna tovarna »Miha Marinko« v Trbovljah ter rudnik Trbovlje-Hrastnik za svojo industrijsko rudarsko šolo. Kritično pa je — kot smo omenili — z zaposlitvijo mladih deklet. Skoro vsako dekle želi v učenje za šiviljo, v trgovino in podobno, kjer pa nj mogoče zaposliti vseh razpoložljivih moči. Na drugi strani pa spet ni mogoče dobiti vajencev za pekovsko obrt, vrtnarstvo, mesarsko -stroko, zidarje in tesarje. V teh obrtih je položaj s podmladkom nezadovoljiv.
Ijanskem, ki ima komaj 34 hiš. Mnogo je takih vasic raztresenih širom Slovenije, vendar Laze zaslužijo nekaj več pozornosti. Predvsem je to vas, ki je bila pod Italijo precej zapostavljena, med vojno pa do zadnje hiše požgana zaradi vsestranskega sodelovanja vaščanov v narodnoosvobodilni borbi.
Sedaj pa je preteklo že nekaj let, odkar stojijo namesto starih hiš lepše od prejšnjih. Namesto smrdečih karbidovk in petrolejk sveti elektrika že dobro leto. Ljudska oblast je začela, vaščani so jim pomagali — in danes Se ob večerih vsiplje svetla električna luč iz oken kmečkih hiš.
Tudi življenjska raven vaščanov se je po vojni znatno dvignila. Okrog 16 družin v vasi mesečno prejema pokojnino ali invalidnino. Tako prejmejo mesečno skupaj okrog 200 tisoč din! Kaj takega Laze pod Italijo niso poznale. Odkar pa je v bližnjem Cerknem začela obratovati nova mlekarna, predstavlja oddaja mleka nov dohodek za Laze.
V naši vasi pa bi se dalo še marsikaj spremeniti in zboljšati, če bi se kmetje hitreje lotili umnejšega oospodarstva, zlasti, da bi povečali skrb za živinorejo, ki je v naših krajih najdonosnejša gospodarska panoga.	A. P.
11 V CEH A J ŠIBJE DRUGE IZDAJE
Dolles ln Sing Man Ri
sta parafirala sporazum
Seul, 8. avgusta (UP). Kot se
je zvedelo iz poverljivih virov, sta ameriški minister za zunanje zadeve Dulles in predsednik Južne Koreje Sing Man Ri parafirala danes dApoklne ame-riško-južnokorejski varnostni pakt. Ta pakt predvideva, da bodo ZDA stopile v vojno akcijo v primeru nove agresije na Južno Korejo in bodo imele pravico držati vojaške baze na ozemlju Južne Koreje.
Seul, 8. avgusta (UP). Ameriški minister za zunanje zadeve Dulles in predsednik Sing Man Ri sta danes po končanih razgovorih objavila skupno deklaracijo, v 'kateri pravita, da sta se ZDA in Južna Koreja sporazumeli, da bos‘n zapustili politično konferenco o Koreji v 28 dneh, če bi vlade obeh držav dobile vtis, da nasprotna stranka ne razgovarja iskreno in dobronamerno. V deklaraciji pravita Dulles in Ri, da bo ameriška delegacija na politični konferenci oktobra sodevala z Južno Korejo in drugimi delegacijami držav OZN pri napo-
rih, da se »doseže mirna združitev Koreje kot svobodne in neodvisne države«. V primeru, da bi obe državi zapustili politično konferenco »bosta nada. lje vali posvetovanja za dosego enotne svobodne in neodvisne Koreje, kar predstavlja cilj, ki so si ga ZDA postavile v drugi svetovni vojni in ga je OZN sprejela kot svoj cilj, ki ostane še v naprej interes zunanje politike ZDA.«
Ameriška vlada je s tem dejansko pristala na osnovno zahtevo Sing Man Rija, naj se odredi rok naporom, ki se bodo vložili zaradi rešitve korejskega problema na politični konferenci.
V skupini izjavi se prav tako poudarja, da bodo južnokorej. ske sile dolžne sprejemati povelja Združenega poveljstva samo tabo dolgo, dokler ameri-ško-južnokorejski sporazum o skupni varnosti ne stopi v veljavo. Deklaracija vsebuje prav tako sporazum o gospodarski obnovi Južne Koreje, ki jo bodo finansirale ZDA
Ta deklaracije je bila obja' ljena neposredno potem, ko s1 Dulles in Ri parafirala spor: zum o vzajemni varnosti me ZDA in Južno Korejo.
Predlog uredbe o nagrajevanju zdravstvenih delavcev
Beograd, 7. avgust... Centralni odbor sindikata zdravstvenih delavcev je izdelal prednačrt uredbe o nagrajevanju zdravstvenih delavcev. Po tem osnutku uredbe bi prejemalo osebje v zdravstvenih ustanovah razen osnovne plače tudi dopolnilne plače, vendar bi se moral skupni znesek osnovne in dopolnilne plače gibati v mejah odobrenega plačilnega fonda posamezne zdravstvene ustanove. Po drugi alternativi naj bi bilo celotno zdravstveno osebje razporejeno v sedem vrst, katerim bi se prejemki v vsaki ustanovi odrejali po lastnem pravilniku o plr'ah v soglasju z ustanov^-ljem ustanove.
j Dnevne vesti I
KOLEDAR
Nedelja. ». avgusta:	Janez. Ro-
man.
ponedeljek. 10. avgusta: Lovrenc Zvezda.
9.	V ELI. 1868.	— Prvi slovenska
ljudski tabor v Ljutomeru.
9. Vin. 1918. — Italijani zasedli Gorico in začeli s preganjanjem slovenskega prebivalstva.
9. Vin. 1941. — Revirska četa je nepadila n-raško orožni Sko postajo v Zagorju.
Zdravniška dežurna služba Ljubljana: za nujne primere — Poliklinika. Miklošičeva c. 20. tel. 23-081: sobotna in nedeljska služba — v soboto od 16. do ponedeljka do 6. ure; nočna dežurna služba vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj.
Celje: dr. Josip Čerin. Cankarje, va ul. 9 — od sobote od 18. do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
Dr. Oblak Ivan ne ordinira do
8.	septembra.	5760_d
Diplomiral je 8. V ni. na ljubljanski fakulteti za kemijo gospod Senčar Drago. Čestitamo! 5751-d
Iskreno se zahvaljuj;mi gineko. logu-primarilju dr. Zalokarjevi, primari iu dr. Pavšiču, ostalim zdravnikom, sestram in strežne, mu osebju ginekološkega oddelka bolnice Jesenice za nego :n požrtvovalnost moji mami Malenšek Fani. Hčerka Vera.
Študente Ekonomske fakultete, diplomirane ekonomiste in ostale va<bi Društvo ekonom/tstov na diskusijski večer: Diskusija o stažu za diplomirane ekonomiste, ki bo
v	sredo 12. VIII. ob 20 v dvorani Trgovinske zbornice v Beethovno.
vi	ulici v Ljubljani.	5750_d
Visokosolci Soštanjskega okraja
pozor! Obveščamo vas. da se bo Ustanovna skupšč:na K*uba vi-sokošol cev Šoštamjsk ega okra j a vršiila 15. 8. tl. ob 9.30 v Sindikalni dvorani Tovarne usnja Šoštanj. Potni stroški za relacije ned 20 km bodo povrnjeni. Računamo, da se boste skupščine za gotov n ude. leži.lf. Tnicativni odbor!
»Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov obvešča vse svo. j-e čla-ne. ki se misl*iio udeležiti te. čajev, da naj kupijo na vstopni postaji cel vozni listek do kraja tečaja, vse diruigo zvedo v pisarni tečajev.«
Izšel je IV letnik »Varstva spomenikov«, revija kri obravnava vprašanja naših kulturnih spomenikov Vi njihove zaščite. Naročnikom. ki so plača*' preišje številke bomo revijo dostavili po oo-pošti s priloženo Položnico. Vsi ostali jo lahko z dopisnrico naročijo prj Zavodu za spomeniško varstvo Ljubljana. Prežrihova ulica 1. poštni predal 176. Revija je bogato ilustrirana in obsega 150 strani ter 6 slikovnih prilog. Cena je 150 din.	5735-d
Putnik Ljubi iana. Sprejemamo prijave za 10 dnevni izlst v Dubrovnik—Split Vi Šibenik in za 5 dnevne izlete v Lovran Crikveni, co in_ Rab. Ugodne cme možnost koriščenj a sindikalnih popustov za letni oddrih! Pričetek vseh izte. tov 6 septembra! Prijavite se takoj.
V nedeljo 16. avgusta ob 15. ur! — velika tombola v Dravljah.
5736-d
Stenic«, ščurke, bolhe, kakor tudi _ rastlinski mrčes zanesi v*vo uniči TOXIT prašek. Prodajajo vse drogerije v Ljubljani. 5547-n
Krajevni odbor Zve*e vojaških vojnih invalidov Trnovo priredi
9.	avgusta v Korunovi ul. velika vrtno veselico, združeno s srečo _ lovom. Toči se Istrsko vino od v:nogradnika. Za zabavo je preskrbljeno. — Se priporoča Odbor
MOTOX je praktično in gotovo sredstvo pnotli moljem. Ploščice enostavna daste v omaro. Razvijajoči se plin bo uničil vse molje 2466-d
Putnik Beograd. Putnik Beo. grad organizira v sporazumu z Juigolinijo krožno potovanje z ladjami v Grčijo in Turčijo. Potovanje bo trajalo okoli 30 dni. v Carigradu bo postanek okoli 6 dnT, v Smirni 4—5 dni in ako bo blaigo, tudi v A trni. Solunu. Trstu m Veneciji po en dan. Ladje bo. do odpotovale 10. in 20. v mpsecu. .C^na za ta krožna potovanja ie
52.000.	a za triste, ki bodo izkoristili letni dopust, drin 37.000. Prijave in pojasnila pri Putniku Beograd, telefon 22-108.
im riror
Dežurna lekarna
Nedelja, 9. avgusta: Lekarna »Planinka«. Glavni trg 20.
Radio Maribor
Nedelja. 9. avgusta: od 6 do 12 prenos iz Ljubljane:	od 12. do
12.20	oddaje v madžarščini:	od
12.20	do 23 prenos iz Ljubljane. Kino Maribor
PARTIZAN: italijanski film »Zidovi Malapege«.
UDARNIK: amer. film »Čarne«. POBREŽJE: amer. film »Cheynne«. STUDENCI: nemški film »Ljubezen ni igrača«.
MURSKA SOBOTA MESTNI KINO:	slovenski film
»Svet na Kajžarju«.
VREME
Napoved za nedeljo, dne 9. avgusta 1953: Lepo, jasno vreme. Temperatura ponoči od 8 do 12 stopanj, podnevi od 24 do 28 stopinj.
»TJNIOIN«: amePžki barvni film »Onstran Missourida«. T ■ dr.’ k Predstave ob 16. 18 in 20.
»SLOGA«: ameriški film »Afera na Trinidadu«. Tednik. Predstave ob 16. 18 :r. 26. Predaja vstopnic v obeh k iiematografih od 9—11 ter od 14.30 dalje.
»KOMUNA«; Zaprto!
»SOCA«: Zaprto!
»TIVOLI«: ameriški barvni film »Onstran Mi&sourija«. Tednik. Predstava ob 20.30.
»BEŽIGRAD«; angleški film »Izobčenec iz otokov«. Tednik, predstava ob 20.30. Prodala vstopnic v obeh letnih kinematograf h eno uro pred pr.četkom.
»TRIGLAV«: ameriški ba • f:!m »Na otoku s teboj«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.
»SISKA«; ameriški film »Nevidni človek«. Tednik. Predstave ob 16, 18 'n 20. Predaja vstopnic v obeh kinematografih od 15 dalje.
LETNI KINO DOM LM: amer. film: »Nevidni človek« — ab
20,15.	Prodaja vstopnic od 19 dalje.
LITOSTROJ: angleški film: »Dolina orlov« — ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom.
CELJE — »UNION«: ameriški barvni film: »Rudniki kralja Salamona«;
CELJE — »DOM« in letni: amer. film: »Afera na Trinidadu«;
BLED: slovenski film:	»Jara
gospoda«;
KAMNIK: mehiški film:	»La
Malquerida«;
ZADOBROVA: angleški barvni film: »Nebo brez jastrebov«;
VEVČE: francoski film: »Frizer za dame«;
DOMŽALE: nemške film: »Maja v tenčici«;
NOVO MESTO — »KRKA«: ameriški film:	»Velika reka«
ob 16, 18.15 in 20.15;
ROGAŠKA SLATINA: angleška drama »Mandy«;
2ALEC: angl. film: »Rebecca«;
KRANJ — »STOR2IC«: ameriški film: »Pavla« ob 16, 18 in 20. — Dopoldne matineja ob 8.30 »Pavla« — ob 10: »Ljubezen in strup«;
KRANJ — »PARTIZAN«; ital. film: »Ljubezen in strup«;
KRANJ — »SVOBODA«; zaprto.
igomu
Dnevni spored za nedeljo, dne 9. avgusta 1953.
6.30—7.00 Med glasbo zanimivosti in nasveti iz kmetijstva; 7.00—7.15 poročila; 8.00 O športu in šport-n kiih; 8.15 Lahka giasba; 9.00 Po naši lepi deželi — Ernest Petrin: Ob tolmunih Krke; 9.30 Pianist Allred Cortot i@ra Chopinove skladbe; 10.00 Dopoldanski simfonični koncert:	Stanko Premrl:
Simfonietta — Aleksander Glazunov: Koncert za v:olino in orkester (prva izvedba v Radiu Ljubljana) — Stevan Hristič: Ohridska legenda, baletna suita št. 1; 11.00 Od pravljice do pravi j"ce — Lily Novy: Pika poka in druge pesmice za otrotoe; 11.30 Vatroslav Lisinski* Porin. uvertura — P. I. Čajkovski:	I talijanski capri celo;
— Igrajo združene pihalne godbe JLA; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Igrajo majhni, zabavni orkestri; 12.30 poročila: 12.45 Zabavnna glasba, vmes objave; 13.00 za na. še kmetovalce — Ing. Franc Potočnik: Letošnje priznavanje seen < n; 13.10 Zeile li ste — poslušajte!
15.00	poročila: 15.10 Za veselo nedeljsko popoldne (sodeluje trio Dorko Škofoma); 15.45 Prežihov Voranc: Ljubezen na odru — ra. dijska igra (Ob 60-1 etnici rojstva);
16.30	Promenadni koncert; 17.30 Paberki iz Bovške ko tv ne; 18.30 Radijska reportaža — Zvone Kr. žišn.ik: 2ivljenje ob Sotli:; 18.45 Zabavna glasba — vmes objave; 19.00—19.10 Radijske reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Gioacchi. no Rossini: Seviljski brivec, opera v 2 dej. — vmes po prvem d°. janju športna poročila: 22.15 Hammond orgle v ritmu: 22.30—23.00 Literemo-glasbmo oddaje — H. C. Andersen: Bezgova mamica.
•••••••••••••••••••••••
I VEČ DELAVCEV ;
!	sprejme takoj MLO	;
•	Ljubljana, Uprava za	•
t	ceste, Vilharjeva 14.	•
•	Samsko stanovanje	•
•	preskrbljeno. Plača po	•
j	tarifnem pravilniku. -	j
•	MLO Ljubljana	•
•	Uprava cest	•
ERICH MARIA REMARQUE
Ogenj v koksovih pečeh je prasketal. Človek z violino se je postavil na rob pločnika in začel igrati »Aupres de ma blonde«. Mimoidoči so se zadevali obenj. Lok je zaškripal, človek pa je igral dalje, kakor da je sam. Zvenelo je suho in prazno. Bilo je, kakor da violino zebe. Dva Maročana sta h odda med mizami in ponujala preproge iz kričeče umetne svile.
Mimo so prihajali kolporterji z zadnjimi izdajami. Morozov je kupil »Paris Soir« in »Intransigeant«. Prebral je napise in odrinil nato časnike v stran. »Ponarejevalci,« je zarenčal. »Si že kdaj opazil, da živimo v stoletju ponarejevalcev?«
»Ne. Mislil sem, da živimo v stoletju konserv.«
»Konserv? Kako to?«	»
Revic je pokazal na časnike. »Saj nam ni treba več misliti. Vse je že naprej premišljeno, prežvečeno, prečuteno. Konserve. Santo odpreti treba. Irikrat na dan na dom dostavljena. Ničesar več sam gojiti, pustiti rasti, kuhati na ognju vprašanj, dvoma in hrepenenja. Konserve.« Zarežal se je. »Naše življenje ni lahko, Boris. Samo poceni.«
»Kot ponarejevalci živimo.« Morozov je dvignil časnike. »Poglej si tole. Svoje tovarne orožja zidajo, ker hočejo mir; . , koncentracijska taborišča, ker ljubijo resnico; pravica je ... j.c.itruo strankarsko divjanje; politični gangsterji so odrešeniki in svoboda je velika beseda za pohlep po oblasti. Ponarejen denar! Ponarejen doševni denar! Laž propagande. Ku-
ZMAGE“
„SLAVOLOK
62
binjski makiavelizem. Idealizem v rokah podzemlja. Pa ko bi bili vsaj pošteni —.« Zmečkal je lista in ju vrgel proč.
»Tudi preveč časnikov beremo v sobah,« je rekel Ra vic.
Morozov se je zasmejal. »Resnično. Na prostem jih rabimo samo, da podku—.«
Umolknil je. Ravic ni več sedel zraven njega. Skočil je bil na noge in se zrinil skozi množico pred kavarno v smeri proti cesti Georga V.
Morozov je samo sekundo presenečeno obsedel. Nato je potegnil denar iz žepa in ga vrgel na enega izmed porcelanskih podstavkov pod kozarci ter odšel za Ravicom. Ni vedel, kaj se je pripetilo, a šel je za njim za vsak primer, da bi mu bil pri roki, če bi ga potreboval. Kakšnih policistov ni videl. Tudi ne, da bi bil kak civilni detektiv Ravicu za petami. Pločnik je bil natlačeno poln ljudi. Dobro zanj, je pomislil Morozov. Če ga je kak policaj spoznal, jo bo lahLo popihal. Zagledal ga je šele, ko je prišel do ceste Georga V. Promet se je ravno izmenjal in zajezene vrste voz so se pognale naprej. Ravic je kljub temu poskusil prečkati cesto. Neki taksi ga je skoraj podrl. Šofer je preklinjal. Morozov je zgrabil Ravica od zadaj za roko in ga potegnil nazaj. »Si znorel?« je zavpil. »Hočeš napraviti samomor? Kaj pa je?«
Ravic ni odgovoril. Samo strmel je na drugo stran ceste. Promet je bil zelo gost. Voz se je potiskal za vozom, štiri vrste počez. Nemogoče je bilo priti skozi. Ravic je stal na robu tro-toarja, naprej upognjen, in strmel tja čez.
Morozov ga je stresel. »Kaj pa je? Policija?«
»Ne.« Ravic ni izpustil oči od mimo polzečih voz.
»Kaj potem? Kaj pa je, Ravic?«
»Haake -.«
»Kaj?« Morozovu so se zožile oči. »Kakšen pa je? — Naglo!«
»Siv plašč—.«
Od Champs Elysees je prišel rezki prometnikov žvižg. Ravic je planil med zadnjimi vozovi na drugo stran. Temnosiv plašč — to je bilo vse, kar je vedel. Prečkal je cesto Georga V. in ulico de Bassano. Mahoma je bilo na tucate sivih plaščev. Preklinjal je in se rinil naprej, kar je mogel naglo. Na ulici de Galilee se je promet ustavil. V vsej naglici jo je prečkal in se brezobzirno rinil naprej skozi množico ljudi, dalje vzdolž Champs Elysees. Prišel je na ulico de Pressbourg, stekel po križišču dalje in se mahoma ustavil: pred njim je ležal trg de 1’Etoile, silen, nepregleden, s cestami v vse smeri. Izginil! Tu se ni dalo ničesar več najti.
Počasi se je obrnil, še vedno pozorno opazujoč obraze v množici — toda razburjenost se je prevrgla. Mahoma se je začutil sila praznega. Spet se je zmotil — ali pa se mu je Haake drugič izmuznil. Toda, ali se je mogoče dvakrat varati? More kdo dvakrat izginiti s površine zemlje? Saj so še stranske ulice. Lahko da je Haake zavil v stran. Pogledal je po ulici de Pressbourg. Vozovi, vozovi ter ljudje, ljudje. Najbolj živahna večerna ura. Ni imelo smisla preiskovati jo. Spet prepozno.
»Nič?« je vprašal Morozov, ki mu je prišel naproti.
Ravic je zmajal z glavo. »Spet sem najbrž videl prikazni.<
»Si ga spoznal?«
»Zdi se mi. Ravnokar. Zdaj — jaz zdaj sploh ničesar ve8 ne vem.«
Morozov ga je pogledal. »Veliko je obrazov, ki so si na videz podobni.«
»Saj, in nekaj takih, jih nikdar ne pozabiš.«