Ko bom velika, bom baletka, pravi 12-letna Eva, ki jo septembra čaka milanska plesna akademija /7 Mladi z raznih koncev Balkana pletejo mrežo miru in prijateljstv ft Stoletnica prvega Rusjanovega poleta bo oživila goriško letališče POLETNI FOTOUTRIP '09 . L-JS PRIMORSKIM ^ V NA POČITNICE /3 Li. ^^^^^ Primorski Politični manever s kislim priokusom Igor Devetak Avgustovski čas kislih kumaric - za katerega itak vemo, da je novinarska izmišljotina - je včeraj v Gorici osladila vest, da sta občinska svetnika ušla listi Per Gori-zia, kreaturi nekdanjih županov Scarana in Tuzzija, ki je v preteklosti že večkrat bila igla na tehtnici političnih ravnovesij. Nanjo sta torej položila nagrobni kamen, oživila svetniško skupino Severne lige in zlezla v zavetje desnosre-dinske politične večine. Gospoda, ki sta ob vstopu v občinski svet, po zgledu svojih predhodnikov Gualdija in Tuzzija, sedla v opozicijske klopi, včeraj nista potrdila, da sta se vpregla v Romo-lijev voz. Z diverzantsko akcijo sta poskušala prikriti manever, ki traja že vsaj poldrugi mesec. Prvi je prisegal, da nič ali skoraj nič o tem ne ve in da kakor koli iz tega ne bo nič. Drugi - ki se je že izvil iz objema občanske liste, menda potem ko strankarskega kolega ni prepričal, da mu pritiče mesto načelnika svetniške skupine - pa je priznal, da so pritiski bili, da se še ni odločil, da pa bi bil pripravljen na zamenjavo političnega suknjiča, če bi mu omogočil, da bo za Gorico postal pomemben ali vsaj pomembnejši. Kdor se sprašuje, kaj bi nam to prineslo, bo odgovor našel v poročilih z zasedanj občinskega sveta in s pustnih parad. V slabem poldrugem mandatu v mestni skupščini se je domiselni gospod proslavil s pobudami in dejanji bolj ali manj dopadljivega po-pulističnega okusa, v svoji karieri pa tudi ni posebej izstopal po naklonjenosti goriškim Slovencem. Zaključke bomo potegnili, ko se bo zadeva razpletla in se bodo politične vode ponovno zbistrile. Goriški vrh Severne lige je včeraj užaljeno molčal, potem ko se je ujel v lastno past nespretnosti in diletanstva, kar je udarec za stranko, ki tudi v Gorici lahko računa na dostojne številke volilnega konsenza. Glavna opozicijska sila je tehtala besede, da se ne bi zamerila dosedanjima (nezanesljivima) partnerjema, če si premislita, kar govori o njeni skromni politični teži in majavi samozavesti. Župan pa ni skrival zadoščenja nad dejstvom, da se mu bo zbor dvorjanov dodatno odebelil in ga tako spravil na varno pred muhastimi oporečniki iz vrst večine, ki mu radi ponagajajo s strateškimi izhodi iz občinske dvorane ob glasovanjih. Če bosta torej gospoda spoznala, da bosta na nasprotnem bregu pomembnejša, bo županu z zamikom dveh let uspelo le to, kar je (zaman) poskušal doseči v kampanji za svojo izvolitev, ko je dvoril občanski listi in jo skušal zvabiti v svojo koalicijo iz prepričanja, da je za Tuzzija in njegove somišljenike desnica naravni pristan. dnevnik SOBOTA, 22. AVGUSTA 2009 Št. 198 (19.597) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. trst - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € afganistan - Po četrtkovih predsedniških volitvah Karzaj in Abdulah prepričana v zmago Rezultati znani šele prihodnji teden - Volilna udeležba pod 50 odstotki ljubljana - Tiskovna konferenca organizacije Alpe Adria Green Dvom v pristnost dokumentov za gradnjo plinskega terminala v Žavljah LJUBLJANA - Mednarodna okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG) dvomi v pristnost dokumentov o vplivih na okolje, ki jih je Gas Natural, ta naj bi gradil plinski terminal v Žavljah, predložil za gradnjo tega projekta. Od slovenske vlade zahteva, da se upre pritiskom Italije in da sum o poneverbi dokumentov prijavi evropskim instituci- jam. Tako so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so se je udeležili tudi člani Odbora za zaščito Tržaškega zaliva. Na 3. strani KABUL - Vodja volilne kampanje afganistanskega predsednika Hamida Karzaja je včeraj sporočil, da je slednji zmagovalec četrtkovih predsedniških volitvah v Afganistanu. V volilni ekipi Kar-zajevega glavnega tekmeca Abdulaha Abdulaha pa so dali vedeti, da je zmagovalec njihov kandidat. Predstavnik afganistanske volilne komisije Zekrija Barakzaj je pozval, naj počakajo na objavo končnih izidov volitev prihodnji teden. Včeraj so objavili podatke o volilni udeležbi, ki je bila razmeroma nizka, saj ni presegla 50 odstotkov. Na predsedniških volitvah leta 2004je bila volilna udeležba 70-odstotna. Na 11. strani Cerani direktor Infond Holdinga Na 2. strani V Mehiki prijeli domnevnega morilca Sandra Furlana Na 6. strani Severna liga oživlja svetniško skupino • VI • I v« • na goriški obarn Na 12. strani Vrtojbenska obvoznica nared novembra 2010 Na 13. strani »Goriška kvestura naj se izseli na soški breg« Na 13. strani fernetiči D. Serracchiani je včeraj obiskala tovorni terminal FERNETIČI - Evropska poslanka Demokratske stranke Debora Serracchiani je včeraj obiskala tovorni terminal v repen-tabrski občini, da bi se seznanila z njegovim delovanjem in nato posegla pri evropskih institucijah, da bi zadostila potrebam strukture in pridobila finančna sredstva za njen razvoj. Evropo-slanka iz Vidma, ki je v evropskem parlamentu članica komisije za prevoze in turizem, je ocenila tudi položaj drugih prevoznih in prometnih struktur v Fur-laniji-Julijski krajini. gorica - Ponekod se je trgatev že začela Obetajo si odlično letino in ■ • V« I • • • se spopadajo z učinki recesije GORICA - Goriški vinarji si obetajo odlično letino. Nekateri so s trgatvijo že začeli, drugi pa bodo še malo potrpeli. Ne glede na to vsi soglašajo, da bo letina izvrstna tako po količini kot po kakovosti. Zadovoljni so predvsem s suhim vremenom, saj je oddaljilo škodljivce, ki so lani razsajali med trtami. Ponekod pa se spopadajo z jazbeci in merjasci, ki ponoči obiskujejo vinograde in se hranijo z grozdjem. Upati je, da bo dobra letina potolažila vinogradnike, ki so v letošnjem letu močno zaznali posledice recesije in gospodarske krize, to pa velja zlasti za tiste, ki so svoja žlahtna vina prodajali na ameriškem in angleškem tržišču. Na 12. strani 22 Četrtek, 20. avgusta 2009 ALPE-JADRAN / maribor - Sklep nadzornikov družbe na četrtkovi dopisni seji Pierpaolo Cerani na čelu družbe Infond Holding Tržaškega podjetnika so na mesto direktorja imenovali za štiri leta MARIBOR - Nadzorni svet družbe Infond Holding je na četrtkovi dopisni seji na podlagi odstopne izjave z mesta direktorja družbe razrešil Matjaža Rutarja in na to mesto z današnjim dnem za štiriletni mandat imenoval Pierpaola Ceranija, je Infond Holding včeraj objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze. Nadzorniki so se tudi seznanili s finančnim položajem družbe in z odstopno izjavo članice nadzornega sveta Klaudie Koban Jakopin. Cerani je lastnik in direktor tržaške družbe Iniziative Generali 96, ki je 27. julija kupila 30-odstotni delež družbe Ko-lonel. Ta ima v lasti 78 odstotkov Centra naložb, ki pa je 71-odstotna lastnica Infond Holdinga. Pierpaolo Cerani je po lastnih navedbah v Kolonel in verigo precej zadolženih podjetij, ki vodijo do Pivovarne Laško, vstopil zaradi poslovne priložnosti, predvsem zaradi Radenske. Visoki dolgovi ga niso skrbeli, saj da ima sanacijski načrt, pogoj pa je povrnitev glasovalnih pravic Infond Hol-dingu v Pivovarni Laško. Koliko je odštel za 30 odstotkov Kolonela, ni želel razkriti, je pa napovedal, da bo sam prevzel njegovo vodenje. Omenil je tudi možnost dokupa večinskega deleža v Kolonelu. Infond Holding je bil do 5. avgusta s 55-odstotnim deležem največji lastnik Pivovarne Laško, na čelu katere je bil do 23. julija Boško Šrot - skupaj z ženo lastnik družbe Atka-Prima, ki ima v lasti preostali delež Kolonela. Infond Holding je imel v lasti tudi 24,9 odstotka Mercatorja. Delež Infond Holdinga v Laškem in Mercatorju se je od 5. avgusta, ko je NLB kot prva od bank upnic Infond Holdingu zaradi nevračila posojila zasegla zastavljena deleža v Pivovarni Laško in Mercatorju, močno zmanjšal. NLB (pri kateri je imel Infond Holding zastavljenega 10,75 odstotka Mercatorja in 23,51 odstotka Pivovarne Laško) so sledile tudi ostale banke upnice - Banka Celje, Abanka Vipa, Banka Koper, Gorenjska banka, Probanka, NKBM in, neuradno, Hypo banka -, tako da ima Infond Holding trenutno v lasti le še 3,1 odstotka Pivovarne Laško in 1,35 odstotka Mercatorja. Zaplembe delnic so Infond Holdingu po izračunih časnika Dnevnik povzročile za okoli 145 milijonov evrov izgube. Družba je že po zaplembi delnic s strani NLB in Banke Celje ugotovila, da je podan razlog insolventnosti, saj da izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami presega polovico osnovnega kapitala družbe in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv. Ugotovitvenega sklepa o razglasitvi insolventnosti sicer še ni sprejela. (STA) Po kratkem zatišju Pierpaolo Cerani nadaljuje svoj vzpon v slovenskem gospodarstvu KROMA slovenija - hrvaška - Še ni znano, če se bo srečal z Žbogarjem Jandrokovic prihodnji teden verjetno v Ljubljani ZAGREB - Hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic se bo verjetno udeležil strateškega foruma, ki bo 30. in 31. avgusta potekal na Bledu, so včeraj za STA povedali tako na slovenskem kot hrvaškem zunanjem ministrstvu. O tem, ali se bo Jan-drokovic ob robu foruma sešel s slovenskim kolegom Samuelom Žbogarjem, pa na ministrstvih niso želeli govoriti. Kot so pojasnili na hrvaškem zunanjem ministrstvu, je Jandroko-vic načelno sprejel povabilo na forum, na katerem bodo visoki gostje med drugim razpravljali o gospodarski krizi, energetski varnosti in regionalni stabilnosti. Na forumu bo sodeloval tudi slovenski politični vrh, poleg ministra Žbogarja še predsednik DZ Pavle Gantar, premier Borut Pahor in predsednik Danilo Tiirk. Jandrokovic bo, če se bo dejansko udeležil foruma, prvič v Slo- Samuel Žbogar veniji po prvem srečanju premiera Boruta Pahorja s hrvaško kolegico Jadranko Kosor 31. julija na dvorcu Trakošcan. Takrat sta premiera napovedala bolj intenzivno sodelovanje, tudi obeh zunanjih ministrov, ki pa naj bi bilo bolj skrito pred očmi javnosti. Pahor in Kosorjeva sta po pogovorih na dvorcu Trakošcan povedala še, da sta dosegla dogovor o okviru, ki bi lahko do konca leta pri-vedel do rešitve vprašanja nadalje- Gordan Jandrokovic vanja hrvaških pogajanj z EU in meje med državama. Podrobnosti nista razkrila, povedala sta le, da naj bi strani podrobnosti dogovorili do jeseni, ko naj bi se znova sestala, tokrat v Sloveniji. O vsebini dogovora se je nato v slovenskih in hrvaških medijih pojavilo nekaj ugibanj, ki pa jih ne uradna Ljubljana niti uradni Zagreb nista želela komentirati v skladu z dogovorom premierjev, da strani ne bosta javno govorili o podrobnostih srečanja. (STA) Danes deževno, jutri spet lepo TRST - Kot napoveduje meteorološka služba Furlanije-Julijske krajine Osmer, bo današnji dan minil v znamenju dežja. Vendar to še ne pomeni, da je s tem konec poletja, saj bo že od jutri dalje spet sijalo sonce, temperature pa naj bi se vsaj do sredine prihodnjega tedna obdržale na visoki ravni od 30 do 32 stopinj Celzija. Dež bo danes zajel celotno FJK, ponekod pa bodo tudi nevihte. Šlo naj bi za prve obilnejše padavine v tem mesecu. Med Ljubljano in Koprom danes povečan promet vojaških vozil LJUBLJANA - Kolona 15 vojaških vozil bo danes dopoldne iz ljubljanske vojašnice Franca Rozmana Staneta v Luko Koper peljala opremo za 385 pripadnic in pripadnikov 20. kontingenta Slovenske vojske (SV), ki odhaja na šestmesečno mednarodno misijo na Kosovo. Vozila bodo preko albanskega pristanišča Drač v vojaško bazo v Peči na Kosovu prepeljala materialno-tehnična sredstva za SV. Včeraj je z letališča Jožeta Pučnika z redno letalsko linijo v okviru operacije sil zveze Nato Kfor odpotovalo 76 pripadnic in pripadnikov SV, menjava med 19. in 20. kontingentom pa bo končana 3. septembra, so sporočili iz ministrstva za obrambo. Mariborski policisti zaradi izgredov na nogometni tekmi pridržali 12 oseb MARIBOR - Mariborski policisti so zaradi večjega števila kršitev javnega reda in miru na četrtkovi nogometni tekmi med Mariborom in češko Spar-to skupno pridržali 12 oseb, so včeraj sporočili s Policijske uprave Maribor. Po navedbah policije je še pred pri-četkom nogometne tekme na Grajskem trgu v Mariboru prišlo do medsebojnih izzivanj in provokacij med mariborskimi in češkimi navijači. Pričeli so se tudi obmetavati s predmeti, predvsem s steklenicami in pepelniki. Ob posredovanju policistov se je večina navijačev razbežala, nekaj od njih pa je predmete metalo tudi proti policistom. Pri tem so lažje poškodovali tri policiste, dva nista iskala zdravniške pomoči. Poleg tega so policisti v bližini Boljšega sejma prekrižali pot dvema skupinama navijačev, in sicer 44 državljanov Češke in enega državljana Avstrije na prostoru sejma in več kot 50 državljanov Slovenije na Zagrebški cesti, ki so se približevali prvi skupini. Obe skupini sta se najverjetneje pripravljali na medsebojni spopad oz. pretep, navajajo na policiji. slovenija - Muslimanski postni mesec Včeraj začetek ramadana Zbirali bodo tudi sredstva za izgradnjo džamije v Ljubljani - Aktivnosti v drugih slovenskih mestih LJUBLJANA - Za muslimane se je včeraj ob zori začel post, ki v mesecu ramadanu velja od zore do sončnega zahoda. Ramadan, ki bo trajal 30 dni, je muslimanski sveti mesec, ko se verniki spominjajo razodetja Korana poslancu Mohamedu. Islamska skupnost v Sloveniji je včeraj zvečer ob 20. uri na zemljišču za džamijo v Ljubljani pripravila skupni iftar, večerjo ob koncu posta. V času ramadana muslimanski verniki izpolnjujejo dolžnost posta in se odrekajo "hrani in pijači, vsem strastem, grdim besedam, grdim mislim in podobnemu", je za STA pojasnil mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Ned-žad Grabus. Kot je dejal, je namen posta, da se človek duhovno disciplinira, spozna smisel svojega življenja ter se skozi samodisciplino odreče dobrotam in blaginjam, ki so mu vsakodnevno dostopne. "Ramadan je priložnost, da razumemo, kako so dobrine in vse premoženje, ki ga imamo, sredstvo za življe- Nedžad Grabus nje in ne cilj, h kateremu stremimo," meni mufti. Tudi letošnji ramadan bo v Sloveniji posvečen projektu izgradnje Islamskega verskega in kulturnega centra v Ljubljani, osredotočeni bodo na zbiranje denarja za odplačilo bančnega posojila za nakup 11.364 kvadratnih metrov zemljišča, so zapisali v Islamski skupnosti. Kot je glede izgradnje centra omenil Grabus, naj bi v kratkem razpisali arhitekturni natečaj. "Dinamika in začetek izgradnje sta odvisna od več de- javnikov, zato je težko predvideti, kdaj bo džamija zgrajena," je dodal. Po njegovem mnenju je najbolj pomembno to, da so postali lastniki zemljišča, na katerem bo stala džamija, in se tako po 40 letih premaknili z "mrtve točke". Islamska skupnost bo sicer v času ramadana izvajala svoje programe v osemnajstih krajih po Sloveniji, in sicer v Ljubljani, Kranju, Kamniku, Škofji Loki, Tržiču, na Jesenicah, v Postojni, Ajdovščini, Sežani, Kopru, Izoli, Kočevju, Trbovljah, Novem mestu, Krškem, Celju, Velenju in Mariboru. Muslimanski sveti mesec, ki se bo letos v Sloveniji končal 19. septembra ob 19.11 po sončnem zahodu, se zaključi z bajramsko molitvijo oziroma tridnevnim proslavljanjem, ki se imenuje ramadanski bajram, je omenil Grabus. Kot pojasnjujejo v Islamski skupnosti, evropsko govoreči muslimani, kot so Bošnjaki in Turki, za razliko od arabsko govorečih ramadanu pravijo ra-mazan. (STA) združeni narodi - Humanitarno pravo Slovenija v ZN deponirala listino o ratifikaciji konvencije o kasetnem strelivu LJUBLJANA - Slovenija je v sredo pri generalnem sekretarju Združenih narodov Ban Ki Moonu deponirala listino o ratifikaciji konvencije o kasetnem strelivu in s tem postala sedemnajsta država pogodbenica konvencije, so včeraj sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva. Konvencija o kasetnem strelivu, pri kateri gre za enega najpomembnejših dokumentov na področju mednarodnega humanitarnega prava v zadnjem desetletju, bo v veljavo stopila šest mesecev po tem, ko bo listino o ratifikaciji pri generalnem sekretarju ZN deponirala trideseta država podpisnica. Konvencijo je 3. decembra lani v Oslu v imenu Slovenije podpisala državna sekretarka na MZZ Dragoljuba Benčina, državni zbor pa jo je ratificiral 15. julija. Dokument je rezultat t.i. procesa iz Osla, ki se je začel januarja 2007 na pobudo Norveške, končno besedilo pa je bilo sprejeto na diplomatski konferenci 30. maja lani v Dublinu. Konvencija o kasetnem strelivu v mednarodno pravo prvič prinaša opredelitev kasetnega streliva ter prepovedu- je uporabo, razvoj, proizvodnjo ali drugačno pridobivanje ali kopičenje zalog, zadrževanje in neposredne ali posredne prenose kasetnega streliva, ki povzroča nesprejemljivo škodo civilnemu prebivalstvu. Določa tudi shranjevanje in uničenje zalog, čiščenje in uničenje ostankov kasetnega streliva ter izobraževanje za zmanjševanje tveganj, pomoč žrtvam, mednarodno sodelovanje in pomoč ter ukrepe transparentnosti. Kot so poudarili na MZZ, Slovenija aktivno podpira napredek na področju mednarodnega humanitarnega prava ter v njem sodeluje in je pogodbenica vseh najpomembnejših dokumentov, s čimer potrjuje svojo zavezanost mednarodnemu humanitarnemu pravu. Slovenija obenem s finančno in dejavno politično podporo Mednarodni ustanovi - fundaciji za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) prispeva k odstranjevanju protipehotnih min in vseh vrst eksplozivnih ostankov vojne ter k rehabilitaciji žrtev na območju jugovzhodne Evrope in širše. (STA) / ALPE-JADRAN Sobota, 22. avgusta 2009 3 ljubljana - Tiskovna konferenca mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green AAG dvomi v pristnost dokumentov za gradnjo uplinjevalnika v Žavljah Od Slovenije zahteva, da se upre pritiskom Italije - Prisotni tudi člani Odbora za zaščitro Tržaškega zaliva LJUBLJANA - Mednarodna okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG) dvomi v pristnost dokumentov o vplivih na okolje, ki jih je Gas Natural, ta naj bi gradil plinski terminal v Žavljah, predložil za gradnjo tega projekta. Od slovenske vlade zahteva, da se upre pritiskom Italije in da sum o poneverbi dokumentov prijavi evropskim institucijam. Tako so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so se je udeležili tudi člani Odbora za zaščito Tržaškega zaliva. Gas Natural naj bi ponaredil podatke in izsilil soglasje italijanske vlade o okolj-ski primernosti gradnje terminala. AAG naj bi imel dokaze, da so v projektu ponarejene ocene vplivov na okolje in posledice morebitnih nesreč, in da so državne in pokrajinska oblast podprle in prikrile to potvar-janje. AAG naj bi dokaze pridobil s strani italijanske sodne policije. Kot navajajo v AAG, je italijansko pravosodje zaključilo prvo preverjanje kaznivega dejanja potvar-janja in ugotavljanja odgovornosti svetovalcev podjetja Gas Natural marca letos. Preiskava je bila predana rimskemu tožilstvu, ki jo je prekinilo in doseglo njeno arhiviranje. Tožilstvo je zatrdilo, da dejanja nimajo kazenskega značaja. Raziskava italijanske sodne policije naj bi prepoznala dve osebi odgovorni za ponarejanje podatkov o temperaturi morja. Ponarejeni naj bi bili tudi podatki o dviganju usedlin z dna Tržaškega zaliva, prav tako pa naj ne bi upoštevali domino efekta ob morebitni nesreči. Poročilo preiskovalcev naj bi Novi kopenski plinski terminal naj bi Gas Natural postavil na območju Žavelj KROMA obenem podalo informacije, ki potrjujejo ponarejeno oceno tveganja javne varnosti in politične pritiske na javne zavode za odobritev gradnje omenjenega projekta. V AAG menijo, da mora slovenska vlada na medministrskem srečanju 9. septembra od italijanske vlade zahtevati nujna pojasnila za omenjene poneverbe podatkov. Obenem pričakujejo, da bodo zaradi pot-varjanja podatkov zaustavljeni vsi postop- ki gradnje terminalov. AAG naj bi vložil ovadbo proti nekaterim italijanskim in slovenskim javnim uslužbencem, ki so bili vpleteni v ponarejanje dokumentov. Sprožili naj bi tudi civilno tožbo, s katero želijo zaustaviti vse postopke pri projektu gradnje plinskih terminalov v Žavljah. Na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor trditve, da je bila dokumentacija ponarejena, ne morejo komentirati. Ver- jamejo, da italijanski pristojni organi ukrepajo pravilno. Ob tem so poudarili, da ministrstvo vodi vse aktivnosti čezmejne presoje vplivov na okolje na osnovi dokumentacije za terminale v Žavljah, ki jo je uradno prejelo od Italije. Za podrobno preučitev najnovejše dokumentacije za terminal v Žavljah ministrstvo potrebuje še študijo Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije Ispra in potrditev sklepanja, da pli- novod v Žavljah poteka v celoti po kopnem. "Ministrstvu ni bila predložena dokumentacija o plinovodu, ki je z vidika presoje čez-mejnih vplivov v okoljskem poglavju sedi-menti in vpliv na ribištvo bistvenega značaja," so še poudarili. V mestnem odboru LDS Koper so se tudi odzvali na navedbe AGG. "To razkritje potrjuje naše stališče o neprimernosti plinskega terminala v Žavljah in podobnih terminalov, kot je tisti napovedan v Kopru. Obenem smo zgroženi nad postopki italijanskih oblasti in energetskih lobijev, ki postopke za izgradnjo tako zahtevnega in za okolje obremenjujočega projekta, ne upoštevajo sosednje države," pišejo v sporočilu za javnost. V LDS pozivajo ministrovo za okolje in prostor naj nemudoma preveri očitke o poneverjenih podatkih, zahtevajo pa tudi, da slovenska vlada ob ugotovljenih zlorabah nemudoma protestira pri italijanski vladi in stori vse, vključno z uporabo mednarodnih pravnih instrumentov, da prepreči nadaljnje postopke za izgradnjo terminala v Ža-vljah in na morju v Tržaškem zalivu. Obenem predlagajo, naj vlada Hrvaški in Italiji posreduje pobudo za skupno gradnjo terminala na morju južno od Pulja. Takšen skupen projekt bi bil okoljsko, prometno in varnostno sprejemljiv, hkrati pa bi pokazal resnično željo in zmožnost sodelovanja med Italijo, Hrvaško in Slovenijo pri zagotavljanju energetskih virov za vse tri države, še menijo v LDS. (STA) koroška - Po srečanju z Dorflerjem Pravosodna ministrica tudi s koroškimi Slovenci CELOVEC - Avstrijska pravosodna ministrica Claudia Bandion-Ortner se je v četrtek med obiskom avstrijske Koroške ločeno sešla z deželnim glavarjem Gerhardom Dörf-lerjem in predstavniki koroških Slovencev. Na obeh srečanjih se je zavzela za politično rešitev glede dvojezičnih krajevnih tabel, za kar pa je odgovoren avstrijski kancler Werner Faymann, je dejala. Bandion-Ortnerjeva je avstrijsko Koroško obiskala neposredno po tem, ko je avstrijski tednik Falter objavil dokumente, ki razkrivajo sporne utemeljitve za ustavitev kazenskega postopka zoper deželnega glavarja Dörflerja. Njega in njegovega predhodnika Jörga Hai-derja so Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Zeleni zaradi prestavljanja krajevnih tabel in neu-resničevanja odločb ustavnega sodišča o dvojezičnih napisih ovadili zaradi suma zlorabe uradnega položaja. Postopek zoper Dörflerja je državno tožilstvo v Celovcu ustavilo med drugim z utemeljitvijo, da ni imel "subjektivnega namena škodovati, češ da je zvesto sledil svojemu mentorju Haiderju." Vendar, kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, Bandion-Ortnerjeva in Dörfler o tej zadevi nista govorila. O vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel sta se pogovarjala "povsem na splošno," pri čemer je pravosodna ministrica menila, da je "slej ko prej mnenja, da bi politična rešitev kmalu bila potrebna in bi zelo pozdravila, če bi prišlo do nje." Za to naj bi bil odgovoren kancler Faymann, ki pa sicer poudarja, da je treba najprej doseči soglasje med strankami na avstrijskem Koroškem. Dörfler se je zavzel za ponovno uvedbo 25-odstotne meje potrebnega deleža manjšinskega prebivalstva za postavitev dvojezičnih tabel. Prav to mejo je avstrijsko ustavno sodišče leta 2001 s sklicevanjem na Claudia Bandion-Ortner 7. člen Avstrijske državne pogodbe (ADP) razveljavilo kot previsoko in določilo, da zadostuje že okoli deset odstotkov manjšine. Dörfler je sicer prepričan, da naj bi tudi v prihodnje veljalo to, kar je bilo primerno za nekdanjega avstrijske kanclerja Bruna Kreiskega, pod katerim je bila zapisana 25-odstotna meja, za Jör-ga Haiderja in do leta 2001. Bandion-Ortnerjeva se je v četrtek zvečer sešla še s predstavniki koroški Slovencev, in sicer v Železni Kapli, ki jo od marca letos vodi prvi župan iz vrst slovenske Enotne liste (EL) Franc-Jožef Smrtnik. Tudi na tem srečanju se je pravosodna ministrica zavzela za politično rešitev za dvojezične krajevne table. "Za kazenskopravni vidik sem odgovorna jaz, za politični vidik pa kancler," je zatrdila. Predsednik NSKS Karel Smol-le je po sestanku ocenil, da je "treba šteti ministrici v dobro, da jo je ta zadeva presenetila." Že pred Ban-dion-Ortnerjevo so drugi vodili pravosodno ministrstvo, "sama ni odgovorna za vse," je opozoril Smol-le. Predsednik NSKS je po poročanju APA še izrazil upanje, da se bodo pogajanja nadaljevala in da bo prej ali slej sodelovalo tudi Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ). Kot še poroča APA, pa se je predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm na pogovorih z ministrico zavzel za nadaljevanje "dialoga in konzensa." (STA) POLETNI FOTOUTRIP '09 S PRIMORSKIM • DNEVNIKOM ti*'rtna ;:i,h:,.ii M. 4 Sobota, 22. avgusta 2009_MNENJA, RUBRIKE / SLOVENIJA TA TEDEN Po krizi - kriza Vojko Flegar Trenutno izboljšanje gospodarskih razmer je bilo pričakovano, kratkoročno pa ni mogoče pričakovati ob-čutnejše rasti, pač pa bo prehodnemu okrevanju sledil nov padec gospodarstva, medtem ko njegovo rast lahko pričakujemo šele leta 2012, je ta teden dejal eden najvplivnejših slovenskih ekonomistov Velimir Bole. Ne prav spodbudno napoved je dopolnil še s svojevrstnim pogojnikom, namreč, da bo rast slovenskega gospodarstva odvisna od zunanjih naročil oziroma izvoza: dokler da v tujini ne bo večjega povpraševanja po slovenskih izdelkih, tudi gospodarska rast ne bo mogla doseči ravni iz prejšnjih let (ko je bila več kot 5-odstotna). Takrat, leta 2012, bodo Kitajci, če bo treba, svoje hladilnike ne le od zunaj, ampak tudi od znotraj posuli s kristali Swarowskega, je Boletovo napoved komentiral eden od poznavalcev globalnih gospodarskih gibanj. Pripomba je letela na dejstvo, da je eden od vlečnih konjev slovenskega izvoza (»zaslužnega« za skoraj tri četrt bruto proizvoda) proizvajalec bele tehnike Gorenje, ki je pred nekaj leti svoj vstop na ruski trg promocijsko obeležilo z dražbo posebnega hladilnika, posutega z avstrijskimi umetnimi kristali. Drugače rečeno, tudi ko se bo povpraševanje po izdelkih, ki jih v izvoz pošiljajo slovenska podjetja, okrepilo, ni nujno, da bodo ta cenovno in kakovostno še konkurenčna ter da jim bo svetovna konjunktura koristila toliko kot pred krizo. Povprečna dodana vrednost na zaposlenega v Gorenju je namreč nekaj manj kot 30.000 evrov na leto, kar je manj celo od slovenskega povprečja, to pa kar za dobro sedmino zaostaja za povprečno dodano vrednostjo na zaposlenega v gospodarstvih 15 »sta- rih« članic EU. Gorenjevim hladilnikom, štedilnikom, pralnim in pomivalnim strojem ter drugim gospodinjskim aparatom so konkurenčnost na evropskih trgih doslej v precejšnji meri omogočali ustrezno nižji stroški delovne sile, toda v nekaj letih se znajo v njihovih kakovostnih razredih pojaviti konkurenti, ki bodo zaradi še občutno cenejše delovne sile cenejši. Rešitev je seveda v prehodu na bolj varčne, tehnološko zahtevne in inovativno oblikovane izdelke, skratka v večji dodani vrednosti in doseganju ustrezno višjih cen, a o tem bi bilo treba razmišljati danes, ne pa leta 2012. Pa to ne velja le za Gorenje, za katero se najbolj črnogledi poznavalci razmer bojijo, da zna v nekaj letih s precejšnjim delom proizvodnje postati nekonkurenčno in naslednji »veliki bolnik«, ampak za veliko slovenskih »paradnih« izvoznikov. »Med prvimi stotimi največjimi podjetji v Sloveniji je samo kakšnih 50 takšnih z dodano vrednostjo na zaposlenega, višjo od 40.000 evrov, od tega jih je samo 12 iz predelovalne industrije. Čeprav Kolektor ustvari med 40 in 45 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, je še vedno na spodnjem robu tehnološke razvitosti panog. Skratka, podjetja s 30 tisoč evri dodane vrednosti se bodo morala obnašati zelo racionalno, da bodo to krizo lahko preživela,« je pred nekaj meseci dejal Stojan Petrič, prvi mož idrijskega Kolektorja. V zvezi s tem je podjetniški svetovalec Boštjan Ložar v raziskavi o inovativnosti slovenskega gospodarstva, narejeni za gospodarsko zbornico, ugotovil, da je slovenski zaostanek v bruto družbenem proizvodu za šestimi najbolj razvitimi članicami EU »zgolj« 2,5-kraten, medtem kot je zaostanek po kazalnikih ino-vativnosti 4-, 6- in celo 23-kraten (slednje po številu triadnih patentov na prebivalca). »Od 510.754 zaposlenih v gospodarskih družbah v letu 2008 jih kar 306.440 (60 odstotkov) dela v podjetjih z dodano vrednostjo na zaposlenega manj kot 30.000 evrov, v povprečju imajo ta podjetja le 20.062 dodane vrednosti na zaposlenega. Tako v Sloveniji od dveh milijonov prebivalcev le 204.314 zaposlenih dela v gospodarskih družbah z več kot 30.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Imamo pa še vedno 133.086 zaposlenih v podjetjih z manj kot 20.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, ki dolgoročno ne morejo obstati, kajti njihova povprečna dodana vrednost na zaposlenega 12.675 evrov ne omogoča niti povprečne plače 500 evrov neto,« v raziskavi opozarja Ložar. V tej skupini so izdelovalec konfekcije Mura, Steklarska Nova iz Rogaške, Industrija usnja Vrhnika, Labod in številna druga podjetja, katerih stečaj je gospodarska kriza samo pospešila, tudi brez nje in v marsikaterem primeru hudih napak ali nemara celo menedžerskih goljufij pa niso imela obetavne prihodnosti. Slovensko gospodarsko vse od osamosvojitve naprej namreč strukturno ni doživelo potrebnih sprememb, ampak je rast prejšnjih let zasnovalo na zadolževanju v tujini in za Evropo nizkih mezdah za nizko izobraženo delovno silo. A morda je prav to, da v Sloveniji še vedno vse preveč ljudi sedanjo krizo razume kot nekaj prehodnega, kot nekaj, kar je treba »zdržati«, »pohlepne in pokvarjene« menedžerje pa onemogočiti, potem pa se bo gospodarska rast samodejno vrnila, njegov največji problem. opčine - Higiena pri pripravi in prodaji živil Prvi tečaj Kmečke zveze Naslednji tečaji bodo potekali tudi okotbra - Informacije in vpis v uradih KZ Prejšnji teden je v dvorani Zadružne kraške banke potekal prvi tečaj v organizaciji Kmečke zveze o nadzoru higijene pri pripravi in prodaji živil. Tečaj, ki ga je vodila dr. Erika Balus, je bil namenjen pomožnemu osebju in družinskim članom , ki se na kmetiji ukvarjajo z živili. Evropska zakonodaja namreč predvideva, da morajo opraviti tri urni tečaj o higijeni vsi, ki na kmetijah pridejo na kakršenkoli način v dotik s hrano, to se pravi vsi, ki proizvajajo, pripravljajo, strežejo in prodajajo živila. Tečajniki so z zanimanjem sledili izčrpnemu predavanju in se tako seznanili z najpomembnejšimi zadevami v zvezi z zdravstveno in higijensko kontrolo. Predavateljica je prikazala vse pomembnejše okužbe, ki lahko nastanejo v prostoru s slabimi higijenskimi razmerami. Ob tem je navedla tudi pravilne posege, ki omogočajo da zmanjšamo tveganje po takih okužbah. Prisotne je seznanila tudi z zakonodajo, ki urejuje in določa higijenske standarde, s posebnim poudarkom na kmetijske obrate, predvsem na osmice in kmečke turizme. Podobni tečaji bodo potekali tudi oktobra meseca, ko bo Kmečka zveza priredila poleg teh krajših, tudi osem urni tečaj za usposabljanje odgovornih oseb za izvajanje analize tveganj in kontrole kritične točke, ki je po obstoječi zakonodaji obvezen za vse odgovorne upravitelje podjetja. Tisti, ki se niso še vpisali na tečaje, lahko to storijo v uradih Kmečke zveze ali po telefonu 040/362941, kjer lahko dobijo podrobnejše informacije. ljubljana so se Mladi levi LJUBLJANA - V Stari mestni elektrarni so se včeraj s projektom Empire av-strijsko-francoskega umetniškega kolektiva Superamas začeli 12. Mladi levi, mednarodni festival, ki je postal stalnica poznoavgustovske Ljubljane. Do 29. avgusta se obetajo številna bolj ali manj znana imena sodobne scenske umetnosti, poudarek bo na gledališču. V ospredju letošnjih predstav bo stiska posameznikov, ki se vsak na svoj način spopadajo z eno največjih socialnih kriz sodobnega sveta. Toda kljub temu, da prihodnost ni rožnata, še vedno ostaja prostor za veselje, ponos, dostojanstvo in humor, ki so bili Mladim levom vedno lastni. Predstav bo 12 in koncert ženskega zbora Kombinat. PISMA UREDNIŠTVU Pojasnilo Dne 19 avgusta 2009 ste objavili poročilo o otoku Alka-traz. Pisali ste da je bil na otoku, ki se nahaja v zalivu pred San Franciscom v Kaliforniji, najznamenitejši ameriški zapor. To je vse točno, a med oklepajem pišete, da je to danes Guantanamo, kar ni res. Guantanamo je zaliv, ki se nahaja na jugozahodnem delu otoka Kube. Ta zaliv je bil od leta 1903 v najemu za oskrbo s premogom za ameriške ladje in je sedaj ameriška mornarska baza, kjer je tudi poseben ameriški zapor. Tu niso priprti vojni ujetniki in ne ujetniki za navadne zločine, ampak posebni ujetniki povezani s terorističnimi dejav- nostmi. Sedanji predsednik B. Obama je podpisal nalog za zaprtje zapora, ki ga bodo do koca leta tudi izvršili. Še o zaporu Alkatraz: med 29 leti od odprtja zapora je bilo 26 poskusov pobega, ki so se končali z umorom ali s ponovno aretacijo pobeglih. Enega so po štirih letih našli v Južni Ameriki, o treh, ki so zbežali leta 1962, pa ni nobene sledi. Ervin Gombač SKLAD MITJA CUK SVETUJE Stari starši Ko danes gledam živahne vnuke in neutrudljivo dobro razpoložene none ter nonote na sprehodu, na kopanju, ali pri drugih dejavnostih, mi prihaja na misel droben spomin iz maminega pripovedovanja, kako sta z mlajšo sestro -v družini jih je bilo pet, za vse je skrbela prezgodaj ovdovela še ne tridesetletna mati -, kadar sta le mogli, smuknili k svoji noni, ki je stanovala v bližini pod openskim zvonom, ker sta se tam najedli »ka-fe s kogme« in polente brez sleherne »konkurence«. Če se danes ozrem nazaj z razgledišča šestdesetletnikov, katerim pripadam, so bile naše none, vsaj nekatere, še ovite v črnino, z obveznim »fjert'fom« okoli ledij in mnoge še pokrite z ruto, ki so jo zavezovale zadaj na dva krajca. Otroci smo jih imeli radi, četudi smo nekateri svoje stare starše še vikali, z njimi smo preživljali veliko časa, saj smo večkrat živeli pod isto streho, celo na izlet so nas peljali nonoti, če ga je organiziralo »društvo« ali smo se z nonami udeležili romanja na Višarje, na Barbano z domačim cerkvenim pevskim zborom ali kot nagrado za vztrajno obiskovanje »majenc« in posledično zbiranje dokazil -»pildkov« v cerkvi. Mnoge od naših mam, ki so postale none v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, še niso vozile avtomobila, čeprav so bila njihova oblačila in obnašanje sodobnejše in je vse že sledilo spremembam časa. Vrtinec neustavljivih omotično hitrih sprememb, ki smo jim priča danes, pa je zajel tudi nove generacije non in nonotov: ti so na nek način vse bližji tudi svojim vnukom, veliko bolj se z njimi ukvarjajo v sodobnih dejavnostih, katerim se tudi sami posvečajo. Ta tematika je danes tako pomembna, da jo mnogi obravnavajo tudi znanstveno. Sociologinja Corinne Igel s Sociološkega inštituta zuriške univerze se npr. že dolgo posveča raziskovanju obnašanja in odzivanja starih staršev v sodobnem življenju. S sodelavci je objavila razne razprave, v katerih razlaga, da danes, ko je pričakovana življenjska doba daljša, ko so tudi zdravstvene razmere v naši družbi boljše, postaja za mnoge starejše osebe prav obdobje, ko postanejo stari starši, dolga in zelo aktivna življenjska faza. Že od vsega začetka, ko so vnuki še v pleničkah, se lahko med njimi in starimi starši razvijejo zelo tesni medsebojni odnosi, ki zagotovo trajajo vse do tedaj, ko vnuki odrastejo. V tem kontekstu, meni Iglova s sodelavci, igrajo veliko vlogo nasproti dedkom in babicam tudi sami starši, zlasti v prvem obdobju obdobja »starega starševstva«. Staršem je zaupana zlasti vloga »čuvajev«, saj lahko pomembno vplivajo na odnos med starimi starši in vnuki. Ta medsebojni odnos pa v današnjem času ni pomemben le zaradi čustvene bližine. Odvisno od življenjskega obdobja, v katerem so stari starši, se med generacijami dogajajo tudi drugačni prenosi, osebna solidarnostna pomoč ali celo denarna podpora. S svojim raziskovalnim projektom Iglova s sodelavci želi opisati različne razsežnosti funkcionalne solidarnosti med generacijami v evropskem kontekstu. Velik del raziskav so posvetili varuštvu starih staršev, pa tudi njihovi ekonomski pomoči in pomoči vnukov svojim dedkom in babicam. Sodobni stari starši imajo - na osnovi izsledkov mnogih raziskav - popolnoma novo podobo od nekdanjih. Danes so babice in dedki odprtejši in zavzetejši za vnuke od tistih, ki so bili stari starši v povojnem obdobju, hkrati pa so tudi popustljivejši do vnukov od starih staršev iz osemdesetih ali devetdesetih let. Vloga današnjih starih staršev je vsekakor pridobila v družini na pomenu, saj tudi oni čedalje obširneje vplivajo na razvoj osebnosti vnukov. V neki krajevni demoskopski nemški anketi sta kar dve tretjini vprašanih mladostnikov odgovorili, da so stari starši imeli nanje zelo velik vpliv. Podobno izhaja, da stari starši uvrščajo stik s svojimi otroki in s svojimi vnuki med zanje na splošno najbolj pomembne kontakte. Vzroki za to so številni. Danes je slika evropske rodnosti taka, da vse več starih staršev daje svojo ljubezen čedalje manjšemu številu vnukov. Po družinah se po dva deda in dve noni trudita okoli dveh ali treh vnukov in se ob tem včasih razvije prava tekmovalnost. Primerjalna evropska raziskava je pokazala, da živi le približno osem odstotkov družin večge-neracijsko pod eno streho, večinoma pa so po družinah generacijsko ločeni: starši z otroki skupaj, stari starši pa živijo posebej. Ukvarjanje starih staršev z vnuki je ugodno tudi zaradi tega, ker je to najzanesljivejša vrsta varuštva, vendar ne sme presegati določenih mej. Pomembno je, da starši tudi sami posvečajo svoj čas otrokom in da ne iščejo namestnikov »s polnim delovnim časom« pri tej vlogi. Hkrati pa, če ni pretiravanj v izkoriščanju časa starih staršev, se ti ne čutijo v kletki in prisiljeni, da odstopajo ves svoj prosti čas vnukom. Tudi oni si namreč morajo privoščiti čas samo zase in od tega ima korist tudi odnos do vnukov. Res pa je, da so stari starši včasih zadnje pribežališče sodobnih staršev, saj pridejo na pomoč tudi takrat, ko vsi ostali odpovedo: zvečer, ob koncih tedna, v času dopustov, v času otrokove nenadne bolezni. Značilnost prave reševalne službe pa dobita ded in babica v primeru ločitve staršev. Omenjena švicarska raziskava je tudi pokazala, da npr. v državah, kjer za otroke javna uprava dobro skrbi vse leto, se tudi stari starši bolje in raje posvečajo svojim vnukom kot pa npr. v Italiji, ki jo primerjalna raziskava sociologinje Iglove posebej navaja kot primer pomanjkljive javne skrbi za otroke, kjer je zato npr. nona, ki je enkrat privolila, da bo skrbela za vnuka, za vedno in redno (nezadovoljno) obremenjena s to obveznostjo. Raziskava je tudi pokazala, da redno skrbi za svoje vnuke skoraj 25% starih staršev do starosti 70 let in kakih 15% nad to starostjo. Prav v tem je sodobna zanimivost: medtem ko so še pred nekaj desetletji stari straši veljali za staromodne in neelastične, se je danes njihova podoba spremenila in se je s tem zmanjšal tudi medgeneracij-ski konflikt. Po neki tri leta stari obsežni švicarski raziskavi naj bi kar 70 odstotkov vseh mladostnikov starih od 12. do 16. let odgovorilo, da so njihovi stari starši »zelo ali izjemno tolerantni«. To je razvidno, če opazujemo današnje dedke in babice, ki so svojim vnukom največkrat tudi tovariši v igri, njihovi pozorni sogovorniki, se znajo odpovedati v obdobjih, ki so namenjena vnukom, vsemu »svojemu« in se vnukom popolnoma posvečajo. Če pa je treba nekatere stvari vsekakor postoriti in se na nekatere ustaljene dejavnosti odzvati, znata dedek in babica v to dejavnost igraje vplesti tudi svoje vnuke. Naj bo to športna babičina dejavnost ali pa dedkovo vrtnarjenje. Njuni življenjski ritmi so se dovolj prekalili v dolgoletnih izkušnjah, da sta v »seniorskem« življenjskem obdobju veliko bolj potrpežljiva od staršev svojih vnukov. (jec) / ITALIJA Sobota, 22. avgusta 2009 5 tragedija na morju - Polemike po rešitvi gumenjaka z eritrejskimi begunci Iskanje trupel se nadaljuje Cerkev: Huda žalitev človeštva Dnevnik LAvvenire: Zahod zapira oči pred čolni s priseljenci - Sporna internetna igra Severne lige RIM - V Sicilskem kanalu se nadaljuje iskanje morebitnih trupel, potem ko so v četrtek blizu otoka Lampedusa odkrili gumenjak s skupino petih eritrejskih beguncev, ki trdijo, da je preko 70 njihovih sotrpinov umrlo med plovbo od afriške obale do Italije. Gumenjak je na podlagi obvestila malteških oblasti prestregla patruljna ladja italijanske finančne straže. Finančni stražniki na krovu plovila niso našli znakov prisotnosti drugih oseb razen petih Eritrejcev, ki pa trdijo, da je bilo skupaj z njimi več kot 70 ljudi. Z libijske obale naj bi odpluli pred kakimi tremi tedni, med plovbo pa naj bi velika večina ljudi umrla. Prav tako trdijo, da jim malteške oblasti (ki so včeraj naznanile, da so odkrile sedem trupel v morju) niso pomagale, če se izvzame nudenje goriva in petih rešilnih pasov. Z Malte pa so sporočili, da so nudili vso pomoč, ki jo predvidevajo mednarodne obveznosti. Prav v zvezi s pomanjkanjem nu-denja pomoči pa je v Italiji izbruhnila polemika, pri kateri je glasna zlasti Cerkev oz. Italijanska škofovska konferenca. Predsednik njene komisije za migracije, škof iz Capue msgr. Bruno Schettino, je dogajanje označil kot »pokol na morju« in »hudo žalitev človeštva«, medtem ko je vatikansko glasilo L'Osservatore Romano poudarilo načelo obvezne pomoči, oster pa je bil tudi katoliški dnevnik L'Avvenire, ki Zahod obtožuje, da si zapira oči pred čolni priseljencev, tako kot si je za časa nacizma zapiral oči pred vlaki, ki so Žide prevažali v koncentracijska taborišča: »Nobena politika nadzora priseljevanja dopušča mednarodni skupnosti, da prepusti njegovi usodi čoln, poln brodolomcev,« piše katoliški časopis, za katerega sta nekoč oči zapirala totalitarizem in teror, danes pa to počenja »mirna, resignirana brezbrižnost, če ne tudi razdražen odpor.« Polemika divja tudi na politični sceni. Tako je glasnica Visokega komisaria-ta Združenih narodov za begunce Laura Boldrini dejala, da bo nekdo moral odgovarjati za to, kar se je zgodilo, ostre kritike prihajajo tudi iz vrst opozicijske Demokratske stranke, ki od vlade zahteva, naj zadevo razjasni. Za dodatno razburjenje je poskrbela Severna liga, ki na internetni socialni mreži Facebook upravlja igrico (med upravitelji je tudi sin Umberta Bossija Renzo), ki sestoji v tem, da na virtualne čolne s priseljenci, ki se približujejo italijanskim obalam, klikneš z miško in jih tako odstraniš, s tem pa dokažeš, da si »pravi ligaš«. Na otoku Lampedusa so nudili prvo pomoč eritrejskim brodolomcem ANSA priseljevanje - Pomočnice in negovalke Od včeraj se lahko uredi status zaposlenih na črno MILAN - Od včeraj imajo delodajalci, ki so na črno zaposlili hišne pomočnice in negovalke, možnost, da uredijo njihov status v skladu s predpisi, ki jih določa nov zakon o varnosti in da za svoje delavke plačajo prispevek v višini 500 evrov, kar bi lahko navrglo v državno blagajno od 1,2 do 1,6 milijarde evrov, saj bi po mnenju italijanskega notranjega ministrstva lahko število prošenj doseglo številko 750.000. Osebe, ki so z datumom 30. junija letos vsaj tri mesece nezakonito zaposlovale italijanske državljane, državljane Evropske unije in državljane držav, ki niso v EU, lahko uredijo njihov status s tem, da se odpravijo v pristojne urade notranjega ministrstva oz. zavoda Inps, od 1. do 30. septembra pa lahko to storijo preko spleta: v slučaju delavcev (bolje rečeno delavk), ki prihajajo iz držav, ki niso članice Evropske unije, je treba prošnjo posredovati in- ternetni strani notranjega ministrstva, za italijanske delavce oz. delavce iz držav EU pa internetni strani zavoda Inps. Za to je treba izpolniti obrazec F24, vsak delodajalec pa lahko posreduje največ tri prošnje (eno za hišno pomočnico in dve za negovalki). Osebe, ki zaposlujejo hišne pomočnice, morajo imeti vsaj 20.000 evrov letnega dohodka, če živijo same oz. 25.000 evrov v slučaju družine, kjer dohodke prejema več oseb. Za zaposlitev negovalk je treba predložiti tudi zdravstveno potrdilo, da oseba, ki potrebuje nego, ni samostojna. Po vložitvi prošnje in plačilu prispevka v višini 500 evrov ter ob soglasju kvesture se bodo od 1. oktobra dalje delodajalci in delavci morali zglasiti pri okencih, namenjenih priseljencem, kjer bodo preverili njihove prošnje, naposled pa bodo lahko podpisali obrazec o pogodbi za bivanje. Vlak je bil usoden CASERTA - Srečanje z vlakom je bilo usodno za mladeniča iz okolice Caserte. 19-letni Luigi Illibato je bežal z nekega pretepa pri kraju Aver-sa in tekel v neposredni bližini železniške proge, ko je za njim pripeljal vlak, ki je mladeniča zadel s štrle-čim delom. Poškodbe so bile tako hude, da je Illibato umrl na kraju nesreče. Na prizorišče so poleg policije prihiteli tudi mladeničevi svojci, ki so iz obupa napadli agente in tudi poškodovali policijski avtomobil. Profesorico žalili s pomočjo Facebooka PIACENZA - Pet mladoletnih dijakov iz Piacenze je na popularni in-ternetni socialni mreži Facebook ustanovilo skupino za zbiranje ocen in mnenj o učnih metodah in osebi neke njihove bivše profesorice, pri čemer so bili nekateri komentarji tudi žaljivi. Profesorica je to odkrila in prijavila policiji, ki je peterico mladoletnikov ovadila zaradi žaljenja preko interneta, za kar tvegajo tudi plačilo odškodnine, ki jo bodo morali kajpak poravnati njihovi starši. promet - Notranji minister Roberto Maroni izdal direktivo Z autoveloxom odslej le policija Izvidnice, ki bodo merile hitrost, ne bodo smele biti skrite - Koordinator nadzora bo prometna policija - Prefekti bodo ugotovili kritične točke v prometu EVRO 1,4330 $ +0,61 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. avgusta 2009 valute evro (povprečni tečaj) 21.8. 20.8. ameriški dolar japonski jen 1,4330 134,19 9,7891 1,4243 134,11 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 45,3900 69,6870 9,7305 45,2200 693710 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti int 7,4435 0,86570 7,4436 0,86380 L/1 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ 10,1432 8,5550 UjOLOOU 10,1977 8,5955 1 1UI VCJIVCI IVI Ul ]0 češka krona cvifarclf i fran« 25,482 15160 25,585 15169 JVIV-CIIJM 1 Idi llv estonska krona maHTarcK i TAnnt 15,6466 268,59 15,6466 271,50 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 4,1068 1,5541 4,1520 1,5600 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,7197 1,9558 1,7124 1 9558 ICV romunski lev litrtvc«I litac 4,2240 3,4528 4,2335 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ICKI rpa 0,6998 2,6289 0,6993 2 6194 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2 1324 290,00 2 1250 LUI jIVCI lil o hrvaška kuna 7,3083 7,3320 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 21. avgusta 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) - - - - LIBOR (EUR) - - - -LIBOR (CHF) - EURIBOR (EUR) 0,498 0,849 1,107 1,324 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 21.375,42 € +286,92 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 21. avgusta 2009 Raba autoveloxa bo odslej v izključni pristojnosti prometne policije KROMA RIM, MILAN - Raba t.i. autoveloxov, t.j. naprav za meritev hitrosti vozil, bo odslej v izključni pristojnosti prometne policije in ne več tudi zasebnih operaterjev ali občinskih policij, kot se je dogajalo v preteklosti (kaže, da bodo zaradi tega številne občinske uprave ob mastne zaslužke). Tako je odločil italijanski notranji minister Roberto Maroni, ki je včeraj izdal direktivo, na podlagi katere bodo morale policijske izvidnice, ki merijo hitrost avtomobilov na cestah, biti tudi dobro vidne in ne skrite, zagotovljeno pa bo tudi strogo varovanje zasebnih podatkov voznikov, ki jih bodo ujele merilne naprave. Prometna policija bo odslej tudi glavni koordinator vseh dejavnosti državne in krajevnih policij oz. občinskih redarjev na področju nadzora prometa. Maro-nijeva direktiva nalaga prefektom, naj na teritoriju poskrbijo za monitoriranje hitrosti vožnje avtomobilistov, oblikovati pa bodo morali tudi načrt za nadzorstveno dejavnost. Prefekti bodo morali predvsem ugotoviti, katere so kritične točke glede prometa na ozemlju, ki je v njihovi pristojnosti: gre za kraje oz. cestne odseke, kjer se je v zadnjih dveh letih zgodilo največ prometnih nesreč. Predvidena je tudi razširjena raba t.i. tehnologije za časovno oddaljen nadzor: gre za tehnologijo, ki omogoča nadzor vseh voznikov, ki se peljejo na določenem cestnem odseku in katerim se naknadno sporoči, da so kršili hitrostne omejitve. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,29 IMTCDCI IDr»DA -1,06 KRKA 1 1 IKA KOPER 72,04 -2,00 +0,31 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 22,91 160,99 -0,52 +0,38 +0 13 TELEKOM SLOVENIJE 306,45 163,44 +0,18 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 52,60 AERODROM LJUBLJANA 31,10 DELO PRODAJA -rrm t a a no -1,46 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ ISTRABENZ 33,50 +6,67 +1,52 NOVA KRE. BANKA MARIBOR ft/il imrnxct 11,94 +0,17 KOMPAS MTS - - mil/'a PIVOVARNA LAŠKO drr7a\/ADn\/Ai Mir a ca\/a 31,89 1 a oq +6,16 PROBANKA -' - cai lic 1 ii idi 1 am a /li^nria j.a11 SAVA ' TERME ČATEŽ 240,63 +0,27 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 84,10 22,00 +1,33 +2,47 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 21. avgusta 2009 +2,35 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,267 5,465 15 00 +2,01 +3,21 +1 42 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 6,07 -0,49 +1 99 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,487 4,7425 1 158 +1,34 EDISON ENEL ENI 4,155 1652 +2,48 +3,17 FIAT FINMECCANICA 8,28 1099 +2,04 +0,98 +1 20 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,71 +3,79 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,765 15 54 +1,84 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,37 +0,06 +0,93 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,565 9,395 1 749 +2,41 +0,70 +1 39 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,3245 12 84 +1,72 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 19,33 315 +3,63 +2,28 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,365 1 098 +0,56 +1,80 TENARIS TERNA 10,72 +3,20 +2,39 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,545 0,3165 1047 +3,46 +0,64 +1 45 UNICREDIT 2,4525 +2,94 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 73,84 $ -0,07 IZBRANI BORZNI INDEKSI 21. avgusta 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.199,48 1.037,95 +0,46 +0,62 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 1.963,38 +3,50 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Pon^.-jfl SRX, Beograd BIFX Saraievo 297,19 1.926,22 -2,10 Dir/\, JÛI OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 16.357,13 2.533,23 -0,43 +0,09 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 9.505,96 2.020,90 1.026,13 1.063,12 5.462,74 +1,67 +1,59 +1,86 +1,19 +2,86 +1 98 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 4.850,89 4.850,89 3.615,81 2.472,56 +3,15 +3,45 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.139,40 2.745,62 +0,22 +3,08 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.238,20 2.544,86 20.199,02 2.911,58 15.240,83 -1,39 -0,57 -0,63 +4,52 +1,52 1 2 Sobota, 22. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu fernetiči - Evropska poslanka Demokratske stranke obiskala tovorni terminal Serracchianijeva bo Evropo seznanila s problemi terminala Poslanka je članica komisije za prevoze in turizem pri evropskem parlamentu Debora Serracchiani je držala besedo. Med evropsko volilno kampanjo je zagotovila, da se bo, v primeru izvolitve, pobliže seznanila s posameznimi družbenimi in gospodarskimi stvarnostmi v deželi z namenom, da bi nato njihove zahteve in potrebe prenesla »v Evropo«. Ta obljubljeni stik z ozemljem je evropska poslanka Demokratske stranke začela udejanjati včeraj z obiskom tovornega terminala na Fernetičih. Izbira Fernetičev ni bila naključna. Serracchianijeva je postala članica komisije za prevoze in turizem evropskega parlamenta. Tovorni terminal je eden od prevoznih vozlišč v deželi, skupno z goriškim terminalom, tržaškim in tržiškim pristaniščem ter pristaniščem v Portu Nogaru, s červi-njanskim železniškim terminalom in ronškim letališčem. Dejavnost terminala sta ji orisala predsednik Giorgio Maranzana in pooblaščeni upravitelj Claudio Grim. Struktura obsega 350 tisoč kvadratnih metrov z 20 skladišči, 43 delujočimi podjetji, ki zaposlujejo skupno 220 oseb (le eno manj kot leta 2003, kar pomeni, da padec meje ni vplival na zaposlitveno raven). Lani je preko terminala potovalo 135 tisoč tovornjakov. Terminal bi lahko postal logistična postojanka tržaškega pristanišča, bližnja neposredna železniška povezava bo še povečala njegove usluge. Upravitelja sta iznesla evropski poslanki eno samo veliko željo. V Evropi nas še premalo poznajo, pomagajte nam, da bi postali Fernetiči mednarodno bolj pomembni. Serracchianijeva je tovorni terminal uokvirila v širši okvir tovrstnih ponudb Furlanije-Julijske krajine. Dežela jih mora prav zaradi stičišča s severom in vzhodom, primerno izkoristiti. V evropskem parlamentu bo v tesnem delovnem sodelovanju z drugim deželnim evropskim poslancem Giovannijem Col-linom, predstavnikom Ljudstva svobode, potrkala na vrata tamkajšnjih institucij, da bi jim iznesla tukajšnje potrebe in tudi pridobila potrebna finančna sredstva za njihov razvoj. Delo ne bo lahko, tudi zato, ker je prevozna infrastruktura v deželi pod vprašajem. »Italijanska železnica se kon- Evropska poslanka na tovornem terminalu na Fernetičih. Desno predsednik terminala Giorgio Maranzana, levo pooblaščeni upravitelj Claudio Grim KROMA čuje v Mestrah,« je opozorila in z zaskrbljenostjo ugotovila, da prihaja do vse večje izvotlitve železniških struktur na Tržaškem in njihovo selitvijo v Benetke in v Verono. Peti koridor ni še niti v zametkih, udejaniti pa ga bo mogoče le ob sodelovanju in upoštevanju zahtev domačega prebivalstva. V pričakovanju koridorja bi morali izboljšati že obstoječe prevozne povezave. Glede energetskih vprašanj je bila Serracchianijeva zelo jasna: ne jedrski energiji in gradnji jedrskih central v Italiji. Ta izbira je že zastarela, je ocenila. Glede Krškega je menila, da bi morala Italija zahtevati od Slovenije jasna jamstva o varnosti slovenske nuklear-ke. Uplinjevalniki so zanjo že bolj sprejemljivi, a pod pogojem, da bo zagotovljena varnost objektov, da bo krajevno prebivalstvo imelo besedo pri izbiri lokacije in da bo imelo ozemlje, na katerem naj bi uplinjevalnik zrasel, od tega določene gospodarske koristi. Plinski terminali pa so potrebni tudi zato, da bi se država energetsko bolj osamosvojila, da ne bi bila odvisna predvsem od ruskega plina. M.K. občina trst - Še o regulacijskem načrtu Gabrovec (SSk): Primer urbanističnega vandalizma Za deželnega svetnika Slovenske skupnosti Igorja Gabrovca, je regulacijski načrt tržaške občine »klasičen primer urbanističnega vandalizma, saj ne odgovarja niti najosnovnejšim pravilom smotrnega upravljanja teritorija ter soudeležbe občanov v odločitve, ki jih neposredno zanimajo.« Tako meni Ga-brovec v sporočilu za javnost, v katerem tudi ugotavlja, da tajnost, v katero je bil načrt ovit, ni bila ovira za špekulante, pri čemer omenja zlasti primera Padrič in Banov. Načrtovalci tudi niso upoštevali zaščitnega zakona, ki narekuje soudeležbo slovenske manjšine pri odločitvah, ki zadevajo naselitveno ozemlje, prav tako ni bilo spoštovano načelo dvo-jezičnosti pri razgrnitvi načrta. Vsi izvoljeni predstavniki morajo po Gabrovčevem mnenju ljudi podpreti z vsemi razpoložljivimi instrumenti. Sam bo z urgentno interpelacijo takoj soudeležil deželno upravo, domačini pa so prvi, ki ne smejo popustiti, piše Ga-brovec, za katerega mora veljati podobno tudi za vprašanji gradnje uplinje-valnika pri Žavljah in načrtovanja trase petega koridorja pod Krasom in dolino Glinščice: »Pomembno je, da državljani dvignejo svoj glas in s tem podprejo sicer redke politike, ki smo od vsega začetka izrazili odločno nasprotovanje posegom, ki slonijo le na velikih gospodarskih računicah in ne upoštevajo nepopravljive škode teritoriju in ljudem. Neinformiranost in splošna mlačnost javnega mnenja sta danes naša največja sovražnika,« zaključuje Gabrovec. mehika - Umor Domnevni Furlanov morilec za zapahi Na podlagi pričevanj potnikov avtobusa, v katerem je 14. avgusta prišlo do ropa in umora Openca Sandra Furlana, je mehiška policija v glavnem mestu Ciudad de Mexico prijela mladega kriminalca, ki naj bi bil sprožil usodni strel. Po poročanju mehiških medijev so preiskovalci izsledili in prijeli od 16 do 20 let starega moškega, ki se imenuje Luis Vieira Ventura, a ga imenujejo tudi Luis Castañeda Ventura. Podatki o njem so bili včeraj po poročanju časopisov La Jornada in El Universal še niso bili točni. La Jornada piše, da je aretirani po vsej verjetnosti vodil komando štirih mladih kriminalcev, po pričevanju petih potnikov avtobusa pa naj bi prav on streljal in ubil Sandra Furlana, ki je skušal z besedami preprečiti rop. Upokojeni openski železničar je že pet let živel v mehiški prestolnici, kjer je spoznal svojo mlado zaročenko, čakal pa je baje na mehiško državljanstvo. Pokojnika so upepelili, ni pa znano, kdaj bodo lahko njegovi ostanki pripotovali v Italijo. Mehiška policija je v četrtek priredila tiskovno konferenco, na kateri je opisala podrobnosti aretacije. Slednjo so omogočila predvsem pričevanja potnikov avtobusa, na osnovi katerih so izdelali fotorobote roparjev. Delo pa je preiskovalcem poenostavil dogodek iz letošnjega februarja. Tedaj je namreč policija istega človeka že enkrat pridržala, in sicer zaradi oboroženega ropa, ki ga je prav tako izvedel na mestnem avtobusu. Njegovi podatki so bili odtlej shranjeni v policijski datoteki. Ugotovili so, da živi osumljenec v četrti El Carmen, kjer so ga obiskali in mu nataknili lisice. Pet potnikov avtobusa, v katerem se je peljal Furlan, je domnevnega morilca prepoznalo. Dejali so, da je prav on streljal s pištolo in ubil Furlana, poleg tega pa je tudi hudo ranil mladoletno dekle, ki se še vedno zdravi v eni od mestnih bolnišnic. Mladeniča dolžijo namernega umora, povzročitve poškodb in ropa, včeraj je bilo na vrsti zaslišanje pred kazenskim sodnikom. (af) božje polje, pliskovica - Mednarodni tabor v okviru projekta Mreže, mostovi in medkulturni dialogi Skupaj gradijo mirno Evropo Mladi iz Hrvaške, Bosne, Srbije in Italije se spoznavajo, razpravljajo ter si ogledujejo Trst in okolico - Pliskovica kot primer uspešnega vaškega gospodarstva Mednarodna druščina na obisku v Pliskovici KROMA Mladi iz Trsta, Hrvaške, Bosne in Srbije se te dni udeležujejo mednarodnega tabora, ki poteka v skavtskem naselju pri Božjem polju. Pobuda sodi v okvir projekta Mreže, mostovi in medkulturni dialogi, prireja pa jo združenje Tenda per la pace (Šotor za mir) v sodelovanju s tržaško pokrajinsko upravo. Petnajst mladih med 20. in 24. letom starosti prihaja iz Sarajeva, Bihaca, Odžacev (v Vojvodini), Splita, Novske (blizu Jasenovca) in Trsta. Nekateri izmed njih so v 90. letih okusili balkanske vojne grozote, zdaj pa se vsi skupaj med seboj spoznavajo, si ogledujejo Trst in okolico ter se ukvarjajo z dejavnostmi, ki jih bodo nedvomno obogatile. Pobuda podpira Evropo sožitja, v kateri so identitete posameznikov raznolike in pomešane, ne pa uokvirjene v stereotipne identitete narodov. Corrado Altran, eden koordinatorjev tabora, je povedal, da je italijanska organizacija Tenda per la pace prišla v stik z udeleženci med letošnjim popotovanjem Karavane za mir po Balkanu. Na Božjem polju so dopoldne na sporedu debate: udeleženci razpravljajo o svoji identiteti in o življenjskih izkušnjah, ki so jo oblikovale. Popoldnevi so namenjeni gledališkim delavnicam, risanju stripov, snemanju in montaži videoposnetkov ter izdelovanju mozaika. Sadove si bo mogoče ogledati na zaključni prireditvi v sredo popoldne. Pisana druščina se seveda odpravlja tudi na izlete. Gostje so bili na kopanju v Devinu in si ogledali cen- ter za teoretsko fiziko (ICTP) v Grljanu. Včeraj pa so v Pliskovici spoznali nadvse zanimivo stvarnost. Tipični kraški vasici je s pametnimi investicijami uspelo zadržati svojo mladino doma, kar je bil pogoj za preporod. Vaščani so stavili na turizem in vinsko proizvodnjo, z mladinskim hotelom Pr Slamčevih, odličnimi vinskimi kletmi, latnikom evropskega prijateljstva in obrtniško ponudbo (vredna obiska je kamnoseška delavnica domačega kiparja Jerneja) pa je Pliskovica danes lep primer uspešnega vaškega gospodarstva. Kaj pa o taboru in o naših krajih mislijo mladi udeleženci? »Čudovito je. Spoznali smo dobre ljudi iz raznih krajev,« pravita Ivona in Tarik, Sarajevčana, ki sta na podobnih pobudah že sodelovala. Tarik pravi, da je vojna v Bosni globoko prizadela njegovo družino, izgubil je očeta, zdaj pa je dejaven v humanitarnem združenju Obrazovanje gradi BiH, ki pomaga vojnim sirotam. Branka in Slaviša, člana Ekološkega gibanja, živita v kraju Odžaci, vojvodinskem mestecu, ki je le nekaj deset kilometrov daleč od hrvaškega Vukovarja. »Nisva si predstavljala, da bo tukaj tako lepo in zanimivo. Slovenske vasice so stare, a zelo urejene. Trst pa je čudovit,« pravita in s fotoaparatom ujameta vse, kar se le da. V Odžacih, tako kot v celi Vojvodini, je prebivalstvo zelo mešano, poleg Srbov živijo tam Madžari, Slovaki in mnogi drugi: »Skoraj vse družine so mešane in k sreči nismo nikoli imeli problemov!« (af) / TRST Sobota, 22. avgusta 2009 7 naš pogovor - 12-letna Eva Stokič želi postati baletka »Njene pajkove nogice se zavrtijo za 360 stopinj« S pomočjo učiteljice Morene Barcone se pripravlja na sprejemni izpit na elitni milanski baletni akademiji Lepo je, ko človek v svojem življenju živi svoje sanje. Kot vsak otrok ima tudi 12-letna Eva svoje sanje, ki jih dan za dnem goji z veseljem, radovednostjo in radostjo. Želje, upanje in hrepenenje so ji gonilo na poti do uspeha v izbrani vlogi klasične plesalke. Ko se vrača iz šole, je namreč balet njena prva misel in njemu se nato posveča ves popoldan. Vsak dan. In ravno ta zagnanost in strast sta jo celo privedli do elitne plesne akademije milanskega gledališča alla Scala ... A pojdimo po vrsti. Eva Stokič je 12-letna deklica. Njena družina se je iz Beograda v Trst preselila po vojni, tako da sta se tako ona kot njena mlajša sestrica rodili tu. Kljub mladosti, izžareva Eva odločnost: na vsak način hoče postati baletka. S podporo in pomočjo plesne učiteljice Morene Barcone, ki ji kot nekakšen angel varuh stoji ob strani, ji sledi in jo spodbuja, kaže, da se bodo njene sanje uresničile. Morena je bila dolga leta prva baletka na vsedržavni televizijski mreži Rai, v isti funkciji se je preizkusila še v Miami City Ballet-u, nazadnje pa smo jo v vlogi glavne plesalke občudovali na odru našega mestnega gledališča Verdi; danes se 40-letna Apulijka posveča predvsem koreografijam in svoje znanje oz. izkušnje posreduje mladim plesalkam. Tudi Evi, ki med drugimi izstopa zaradi naravnega talenta. V poletnem času potekajo treningi v telovadnici na stadionu Rocco tudi v jutranjih urah. »Čez dva tedna me čaka Milan, tako da je vsaka dodatna vadba dobrodošla,« pravi Eva, ki je vseskozi nasmejana, ko sedi v udobnem vaditeljiči-nem naročju. Prijateljsko, skorajda sestrsko se spogledujeta in se v odgovorih največkrat dopolnjujeta. »Z Evo sva se spoznali šele pred dvema letoma. Takrat je prišla k meni, ker si je zaželela okusiti še balet, potem ko je spoznala, da ji hip hop ples ne leži,« razlaga prijazna Morena, Eva pa hiti pojasnjevati, da je hip hop ples izbrala zato, ker so se z njim ukvarjale njene prijateljice, pa se jim je še sama pridružila. »Že ob prvem stiku s klasičnim baletom pa sem spoznala, da je to, tisto, kar si želim,« nam z iskrico v očeh zaupa Eva. Z deklico je bilo torej treba začeti tako rekoč od začetka, od samih temeljev klasičnega baleta. »Sicer pa moram priznati, da je Eva izredno talentirana, tako da je bilo delo tako zame kot zanjo pravi užitek. Brez dela pa se pot do uspeha kaj hitro zaustavi...« To pa še zdaleč ni Evin primer, saj iz nje naravnost izžarevata radovednost in ustvarjalnost, ples pa jo povsem prevzema; naučila se je, da mora biti vztrajna zaradi dolgoročnih ciljev, ki si jih je sama zadala. Navdušena nad svojo malo učenko in nad hitrostjo, s katero je dojemala nove tehnike in ponavljala prikazane gibe, jo je vaditeljica Morena že po nekajmesečni vadbi pospremila na avdicijo na rimsko plesno akademijo, kjer je bila na vrat na nos sprejeta. »Po začetnem navdušenju pa se je postavilo vprašanje denarja, saj je šolnina na akademiji zelo draga, pa tudi bivanje pri nunah se je izkazalo za povsem nevzdržno in prisiljeni smo se bili odreči.« Morena pa ni vrgla puške v koruzo in Evo pospremila spet na drugo avdicijo, tokrat v Montecarlo, kjer se je tudi sama izurila in diplomirala. Pa so se spet pojavile nekatere težavice, tokrat povsem druge narave, saj je bila za to akademijo Eva premlada. Nekoliko potrti sta se vrnili v Trst, Morena pa se ni vdala in čez čas kontaktirala ravnatelja milanske plesne akademije pri gledališču alla Scala Federica Oliviera, ki je bil presenečen nad otrokovim talentom. »Glede na starost, naj bi Eva obiskovala tretji letnik, tako da sva se morali pošteno potruditi, nadoknaditi zamujeni dve leti in... uspelo ji je.« Med številnimi kandidatkami je bila Eva edina sprejeta. Na začetku septembra se bo podala na enomesečno pripravništvo na milansko akademijo, potem pa jo čaka še vstopni izpit, »ki ga bo opravila sijajno,« je prepričana učiiteljica. Kaj pa potem? »Potem pa bo na vrsti veliko napornih treningov »Moje največje zadovoljstvo je predajati znanje in izkušnje, ki sem si jih z leti nabrala, danes pa najbolj uživam, ko vidim svoje učenke plesati in rasti,« pravi Morena, ki je na svojo malo Evo izredno ponosna s profesionalnimi plesalci, trdo delo, trud in seveda tudi kako odrekanje,« je kratka Morena; milanska akademija je namreč po njeni oceni najbolj kakovostna plesna struktura v Italiji. »Ko bo pri osemnajstih letih diplomirala, pa bo sama odločila, če velja nadaljevati s plesom in si z njim služiti kruh.« Njena vzgoja pa ne bo samo plesna, poudarja Morena, saj mora biti šola temelj za celostni razvoj plesalke, ki mora biti razgledana in nikakor samo »dolgonoga lepotica«. V svoji dolgi plesni karieri je Morena marsikdaj vzgajala deklice, ki so bile zelo nadarjene, vendar so druga za drugo opustile ples. Na tak naravni talent, kot je Eva, pa še ni naletela. »Priznati je treba, da je klasični balet precej dolgočasen in treningi so največkrat rutinski, tako da sta potrebna predvsem trdna volja in pa močan značaj, da o telesni vzdržljivosti ne govorim. Delo je utrudljivo, na prstih ti nastajajo žulji in mišice so pod konstantnim pritiskom.« Eva pa je kot mali robot, saj se nikoli ne utrudi. »Zabava me!« se hihita Eva, čeprav se večkrat jezi sama nase, ko ji kaj ne uspe. Drugače pa je dekličina postava idealna: majčkena je in koščena, pa še izredno gibčna in prožna je. »Njene pajkove nogice se zavrtijo za celih 360 stopinj,« se pošali vaditeljica. Sicer pa ni tako daleč od resnice, saj Eva dviga noge do ušes, pa še čez, lahkotno se premika na »špicah«, »tako da jih uniči po par na dva tedna.« Naše najmlajše navadno pretirano ščitimo za domačimi stenami, kakor da bi bilo življenje zunaj njih tako zelo nevarno, Eva pa bo morala že pri dvanajstih letih stran od družine. Pa se ji ne bo tožilo po domu? »Seveda, ampak pripravljena sem na to,« je pogumna Eva, Morena pa dodaja, da se bosta z dekličino mamo vrstili in bili ob njej v Milanu. Družina jo namreč podpira in spodbuja ob vsakem koraku, kar je zelo pomembno. Tako med septembrskim pripravništvom kot po opravljenem sprejemnem izpitu bo (proti plačilu seveda) živela pri gospe, ki bo gostila še drugih šest mladih plesalk. »Prve čase bo še nekako šlo, potem pa se bodo pojavile težave z denarjem.« Tudi šolnina Scale je namreč precej visoka, k temu gre dodati še bivanje in pa šolanje v zasebni vzgojni strukturi; za družino in za vaditelji-co torej kar precejšnje breme. Sicer so za oprostitev plačevanja šolnine že zaprosili, vendar bo država denar povrnila šele prihodnje leto. »Nekatere deklice lahko računajo na podporo sponzorjev, v Trstu pa žal zanimanja za tovrstne plesne investicije ni.« Mogoče bi bilo že dovolj, ko bi se kaka športna trgovina ponudila, da bi ji posredovala špice za copate. Ko bi kdo želel pomagati mali Evi, pa naj kar pokliče na številko 3472521372 (Morena). Prispevali boste k uresničitvi njenih sanj. Sara Sternad superenalotto Iz Bosne v Trst: 600 kilometrov za sanjski loto Mrzlica loterije superenalotto je presegla vse meje. Mediji poročajo o nemških in ruskih državljanih, ki se s čarterskimi poleti odpravljajo na Apenine, samo za to, da bi igrali listek za sanjski dobitek (drevi bo šestica vredna 147 milijonov evrov). V Sloveniji je zaradi rekordne loterije marsikdo prav tako ponorel. Zadnja novica pa prihaja iz Bosne, od koder sta sreči naproti prispela v Trst dva lovca na srečo. Banjaluški dnevnik Ne-zavisne novosti je na svoji spletni strani opisal zgodbo Nihada in Izeta Hadžiefendica, ki sta se iz domačega Zavidovica odpravila na 600 kilometrov dolgo pot, naravnost v eno od tržaških trafik, kjer so naprodaj sanjski listki. »Če zadenem šestico, zamenjam ime, priimek in državo. Nihče ne bo vedel, kje sem. Predvidevam, da bom živel še 30 let: z dobitkom bom lahko porabil 12.000 evrov na dan,« se je pošalil Izet. Časopis dodaja, da bosta Hadžiefendica odštela vsak po od 400 do 500 evrov. zapori - Poziv Zaporniki naj ne protestirajo nasilno Enrico Sbriglia, direktor tržaškega zapora in državni tajnik pristojnega sindikata SIDIPE, je včeraj javno pozval vse zapornike, naj se kljub stiski, v kateri so se znašli zaradi prepolnih celic, vzdržijo nasilnih oblik protesta. »Apeliram na vas, da izrazite svoje nelagodje in bolečino z razumnimi zahtevami do institucij,« je zapisal Sbriglia, ki meni, da bi nasilni dogodki še dodatno poslabšali že tako kritično situacijo v italijanskih zaporih. Direktor tržaškega zapora dodaja, da zahteva ta položaj »epohalne odločitve, saj ni prostora za malo barantanje«. »Pogosto nas opisujejo kot preveč dobre in prizanesljive do zapornikov -do morilcev, posiljevalcev in drugih. Mnogi ne razumejo, da morajo zakone in red kot prvi spoštovati ravno predstavniki države in javnih institucij,« je zaključil Sbriglia. Portič brez mostičkov Obalna straža in uporabniki mostičkov za dostop do plovil v por-tiču v Barkovljah so v odprtem sporu. Včeraj ob zori so policisti nepričakovano prerezali vrvi in odstranili mostičke, ki so bili že zaseženi. Območje sodi v državno domeno brez koncesije, mostički so bili zatorej nedovoljeni. Pred dnevi se je obalna straža obrnila na javno tožilstvo, ki je dalo mostičke zaseči, včeraj ob zori pa so mostičke celo odstranili. Pozor na goljufe Četrtkov dan so spet zaznamovale kraje na račun starejših občanov. V Ul. Fabio Severo sta ženski med 30 in 50 letom starosti potrkali na vrata starejšega moškega. Predstavili sta se kot prodajalki, vstopili sta in z zvijačo odnesli več zlatnine. Podobno se je pripetilo tudi v Ul. Catullo, kjer je ženska kakih 35 let nagovorila starejšo gospo z bančno ponudbo, nato pa ji ukradla nekaj zlatnine. V obeh primerih so na kraj dogodka prihiteli agenti tržaške kvesture. Goljufije na račun starejših občanov niso nikakršna novost, zato agenti pozivajo vse starejše občane in vse tiste, ki živijo sami, naj nikar ne nasedajo vsem, ki jim potrkajo na vrata ali jih nagovorijo na ulici. Zasačili so jo med krajo V kopališču Lanterna so tržaški karabinjerji zasačili 47-letno Tržačanko S.P., ko je iz torbice, ki je samevala na plaži, vlekla denarnico. Lastnica, 40-letna Tržačanka L.D. se je takrat namreč kopala. Karabinjerji so s pomočjo pristaniške policije denarnico z denarjem vred vrnili lastnici, tatico pa odvedli v koronejski zapor. Mreže v Miramarskem morskem parku Na dan velikega šmarna so nekateri kopalci pri Miramaru med potapljanjem zagledali nedovoljeno mrežo, ki je bila nategnjena vzdolž morskega rezervata. Kot so v sporočilu za javnost zapisali predstavniki združenja WWF, ki upravlja Miramarski morski park, gre za nedopustno nespoštovanje okolja. Zapuščene mreže so namreč nevarne za morski ekosistem, saj niso razgradljive in vanje se ujamejo ribe. Najbrž so vandalski ribiči že sanjali bogato ribjo bero, mreža pa se je zataknila v skalnati greben in tam tudi ostala. Odstranili so jo, dogodek pa prijavili pristaniški oblasti, ki sedaj išče krivce. 8 Četrtek, 20. avgusta 2009 TRST poletne prireditve - Muzeji zvečer Ponovno uspešno V muzej Sartorio se vsak torek in sredo zvečer zgrne množica obiskovalcev - Še naslednji teden Avgustovski Večeri v muzeju, ki jih prirejajo Mestni muzeji občine Trst, so z leti postali nadvse priljubljena poletna prireditev, ki je Tržačani nikakor nočejo zamuditi, tako da je vsakokrat, ko se Sartoriov muzej, ki je letos spet sedež prireditve, odpre za obiskovalce tudi v poznih nočnih urah, v njem vse polno ljudi tako v dvoranah kot še zlasti na velikem preurejenem vrtu, kjer so koncerti in druge priložnostne predstave. Tako je bilo tudi v sredo, 19. avgusta, ko so nastopili pianist Marco Barbato in mezzosopranistka Laura Rizzeto ter igralci skupine LArgante. Tema večera je bilo življenje in delo velikega italijanskega kome-diografa Carla Goldonija, in sicer od odhoda iz Benetk v Pariz, kjer je živel od svojega petinpetdesetega leta do smrti pri častitljivi, pa čeprav nekoliko betežni starosti šestinosemdesetih let. Goldonijevi mladosti in letom zrelega delovanja v rodnem mestu je bil namreč posvečen večer 11. avgusta. Med didaskalično naravnanim več-glasnim predavanjem z odlomki iz Goldo- Ob koncertih so tudi letos strokovna vodstva, letošnja novost pa je pripoved Paoline Sartorio, ki jo uteleša Ornella Serafini KROMA nijevih Mémoires in pisem ter iz nekaterih komedij sta pianist in pevka izvedla nekaj sonat in arij skladateljev, ki so tako kot ko-mediograf živeli in delovali v 18. stoletju. Zadnja dva muzejska večera bosta na sporedu 25. in 26. avgusta; v torek bo Chi-riké Quintett zaigral skladbe južnoameriškega izročila, medtem ko bo v sredo skupina Caput Gauri iz Codigora nastopila s tradicionalnim sporedom tipičnega italijanskega ansambla „a pizzico", to je z mandolinami, mandolami, mandoncelli, kitarami in kontrabasom. (bov) / kraška ohcet '09 »Košaro darov« trenutno bogatijo ••• Enoletna naročnina na Primorski dnevnik - darilo družbe PRAE Narodna noša za nevesto - prispevek Občine Repentabor Poročni kolač - darilo pekarne Čok z Opčin Poročni in naprsni šopek, 80 nageljnov - darilo cvetličarne Atelie Dom Art - Vivijana Kljun Opčine Zlata poročna prstana - darilo zlatarne in urarne Malalan z Opčin Par čevljev za ženina in nevesto - darilo trgovine s čevlji Malalan z Opčin-Srebrni okvir - darilo draguljarne Skerlavai - Trst 1 surov pršut - darilo podjetja Ti- berio Mauri iz Lakotišča Komplet kuhinjskih nožev - darilo železnine SAFER s Proseka Popust za poročno potovanje -darilo turistične agencije Aurora Leseni podstavek s kuhinjskimi noži - dariloPohištva Kralj Opčine Nakupovalni bon v višini 150 evrov - darilo Pekarne-slaščičarne Jazbec Slovenske domače jedi I. in II. del - darilo Tržaške knjigarne Nakupovalni bon v višini 200 eu-rov - darilo Optike Malalan Opčine Kamniti izdelek Pavla Hrovatina - darilo KRD Dom Briščiki. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 22. avgusta 2009 TIMOTEJ Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 20.01 - Dolžina dneva 13.47 - Luna vzide ob 8.46 in zatone ob 20.39 Jutri, NEDELJA, 23. avgusta 2009 FILIP VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,5 stopinje C, zračni tlak 1018,9 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 27,2 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 22. avgusta 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Cavana 11 - 040/302303, Oširek Osoppo 11 - 040/410515, Boljunec -040/228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39, Boljunec - 040/228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 - 040/390898. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Q Kino CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II messaggero«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »S.Darko«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Il mistero della pietra magica«; 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »Alieni in soffitta«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Sex movie in 4D«; 16.00, 17.00, 19.00, 20.00, 21.45 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«. FELLINI - Dvorana je zaprta za poletni premor. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 22.20 »Nemico pubblico n 1 - L'ora della fuga«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15 »Co-raline e la porta magica«; 19.45, 22.00 »I love Radio Rock«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 19.20, 20.00, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«. KOPER - KOLOSEJ - 18.40, 21.40 »Neslavne barabe«; 15.30, 17.30, 19.30, 21.30, 23.30 »Vse moje bivše«; 14.50, 16.40 »G-Force«; 19.10, 21.10, 23.10 »Snubitev«; 16.20 »Harry Potter in Princ mešane krvi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il mistero della pietra magica«; 16.30, 20.30 »Alieni in soffitta«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il messaggero«; Dvorana 3: 18.10, 22.15 »Killshot«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »S.Darko«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.00 »S.Darko«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.10 »Il messaggero«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.00 »Alieni in soffitta«; Dvorana 4: 17.45, 19.50, 22.00 »Il mistero della pietra magica«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.00 »Sex movie in 4D«. ¿j Čestitke ke v srcu naj hranita. To vama želijo Marko in Pihalni orkester Mavrica -Arcobaleno. Danes stopata na skupno življenjsko pot naš bivši predsednik ERIKŽERJAL in ELISA ZUPPIN. Veliko sreče v novem skupnem življenju jima želi SKD Slavec Ricmanje - Log. AMBASCIATORI - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Viaggio al centro della terra«. ARISTON Poletna arena: 21.00 »Mamma mia!«. Danes je v Slivnem veselo, naši teti MILKI MILIČ se bo vse najboljše zapelo, ker ona okrogli rojstni dan slavi, naj zdravje se je ves čas trdno drži. Let srečnih veselih mnogo naj še bo, v družbi z najbližjimi naj ti vedno bo lepo. To ti želijo vsi Miljetovi. Danes praznuje svoj rojstni dan naša cerkvena pevka MILKA iz Sliv-nega. Za to okroglo obletnico ji iskreno čestita in želi veliko zdravja cerkveni pevski zbor. ELIZA in ERIK svojo ljubezen počastita, pred oltar skupno stopita, naj razumevanje in zadovoljstvo gojita, obilo srečnih dni delita in biserč- Danes ugasne prvo svečko najin dragi Matjaž Mnogo sreče in veselja mu želiva nona Jožica in nono Rajko SI Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah še danes, 22. avgusta. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah še danes, 22. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa obvešča dijake, da bodo preverjanja za odpravljanje primanjkljajev na sedežu v dneh 27., 28. in 29. avgusta po koledarju, ki je izobešen na oglasni deski na sedežu in objavljen na spletnem mestu www.zigazois.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo zaradi novih pravil letos podeljevanje letnih suplenc za tržaško in goriško pokrajino potekalo skupno, in sicer v petek, 28. avgusta, v prostorih Nižje srednje šole »S. Kosovel« na Opči-nah, Bazoviška ulica, št. 7, in sicer ob 10.00 za vrtce in osnovno šolo ter ob 11.30 za nižje in višje srednje šole. Kdor bi se podelitve ne mogel udeležiti, lahko v ta namen izpolni pooblastilo. Tozadevni obrazci so na voljo tako na tržaškem kot na goriškem sedežu Urada. Seznam razpoložljivih mest bo vsaj 24 ur prej objavljen na oglasnih deskah tržaškega in goriškega urada. ZDRUŽENJE STARŠEV OSNOVNE ŠOLE FRANA MILČINSKEGA obvešča, da se šahovska in računalniška delavnica MIŠK@ prične v ponedeljek 31. avgusta, ob 8.30. Udeleženci naj se zberejo v veži Trgovskega Tehničnega Zavoda Žige Zoisa, ul. Guardiella, 13/2, ob 8.15, da izpolnijo prijavnico. Med eno in drugo delavnico bo odmor, zato naj imajo otroci s seboj malico. Če se niste še prijavili, se nam lahko prvi dan vseeno pridružite. Pričakujemo vas! RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo avgusta ob sobotah zavod zaprt ter da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra. NA DRŽAVNI SREDNJI ŠOLI SIMONA GREGORČIČA V DOLINI se bo pouk začel v ponedeljek, 7. septembra, ob 7.45. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. IS Prireditve JERNEJEV TEDEN NA OPČINAH - V nedeljo, 23. avgusta, ob 9. uri procesija okoli cerkve in slovesna sv. maša, ob 17. uri Vesel Jernejev popoldan; v ponedeljek, 24. avgusta, bogoslužni praznik sv. Jerneja: ob 19. uri skupna sv. maša za slovenske in italijanske vernike, ki jo bo daroval tržaški škof Evgen Ravignani; v torek, 25. avgusta: ob 16. uri Pohod po Jernejevih poteh, ob 19. uri sv. maša; v sredo, 26. avgusta: romanje k Mariji v Petrovče pri Celju; v četrtek, 27. avgusta: ob 19. uri sv. maša in ob 20. uri koncert v župnijski cerkvi, ki ga bodo oblikovali: MePZ Sv. Jernej in MoPS Sv. Jernej pod vodstvom Janka Bana ter solista Marjan Skerlavaj in Marjan Štrajn ob orgelski spremljavi Mire Fabjan, Davida Leni-se in Vinka Skerlavaja. Sledil bo orgelski nastop Davida Lenise. OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. Skupna pevska vaja bo v četrtek, 3. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vljudno vabljeni vsi pevci. BAMBIČEVA GALERIJA prireja v soboto 5. septembra, ob 11. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Uvodna beseda Sa- ša Martelanc. Sodelovanje z DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra. Id Osmice OSMICA pri Lojzetu v Brjah pri Komnu je odprta do 30. avgusta. Vabljeni. Tel. št.: 0481-776366. OSMICO je odprl Žigon Miro, Zgonik št. 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič, Medjavas 21. OSMICO je odprl Zahar v Borštu 57. OSMICO sta v Saležu odprla Sandra in Jožko Škerk. OSMICO sta odprla Mar čelo in Ervin Doljak v Samatorci 22. Tel. 040229180. TERČONOVI so v Cerovljah odprli osmico. Tel. 040 - 299435. V REPNU »NA OREŠJU« ima družina Škabar odprto osmico. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Sobota, 22. avgusta 2009 9 S Izleti ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabimo na skupno goriško-tržaško romanje na Barbano, v ponedeljek, 31.avgusta. Po skupni sv.Maši na Barbani bomo šli na kosilo v Bilje, potem pa na Sv.Goro, kjer bomo imeli pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Avtobus bo odpeljal iz Opčin ob 7.00, s Trga Oberdan ob 7.15, s Proseka ob 7.30, iz Sv.Križa ob 7.35, iz Sesljana ob 7.40. Povratek okrog 20.30. Za vpis in ostale informacije pokličite čimprej na tel.št.: 040-220693 ali 3479322123. SKD IGO GRUDEN vabi na izlet s splavom po Dravi v nedeljo, 13. septembra. Odhod s trga v Nabrežini ob 8.00, ob 11.30 vkrcanje na splav v Gortini (občina Muta), dvourna vožnja s programom in flosarsko malico, popoldne še obisk Prežihovine in ogled pivovarne v Trobljah. Povratek okoli 20. ure. Cena izleta 35,00 evrov. Vpisovanje v kavarni Gruden in v trgovini Sergija Kosmine v Na-brežini. SKUPINA 85 organizira od 19. do 25. septembra izlet: Donava od Beograda do Črnega morja. Informacije in vpisi: info@gruppo85.org, tel. 3485289452 ali 338-7417105. 3 Obvestila KULTURNO DRUŠTVO Mešani pevski zbor iežana vabi v sezoni 2009/10 k sodelovanju nove pevke in pevce. Pevske vaje so vsak torek od 20. do 22. ure. Informacije na tel.št.: 031-369859. Vabljeni. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. KRUT obvešča, da so od junija dalje društveni prostori odprti z naslednji urnikom: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure in od 15. do 17. ure ter v petek od 9. do 13. ure. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.0016.00) do 4. septembra. Zaprta bo od 10. do 21. avgusta. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Pli-skovici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri in zaključi v petek, 28. avgusta, prav tako ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev. Info: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. ian Francesco 20 (II. nad.), tel. št.: 040635626, fax: 040-635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. V BARKOVLJAH bomo počastili zavetnika sv. Jerneja z dvojezično mašo v nedeljo, 23. avgusta, ob 19. uri. Sledila bo procesija s svečkami. Med procesijo bo igrala godba iz Proseka. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 349-7597763 (Nastja), 3356278496 (Nikol) ali na info@cheer-dancemillenium.com. COERVERJEVA NOGOMETNA ŠOLA DOBERDOB - ŠZ Mladost vabi od ponedeljka, 24. do sobote, 29. avgusta, na igrišče v Doberdobu na poletni kamp, namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Udeleženci bodo razdeljeni po starostnih skupinah ter bodo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča in sodelavcev vadili tehniko nogometne igre po tako imenovani Coerverjevi metodi. Pred-vpisnine sprejemamo preko sledečih tel. št.: Domenico Donda 3346989857, Fulvio Battistuta 3383681964, Juren Igor 335-6041844, info@juren.it. OBLAČENJE NOŠE (ob bližnji Kraški ohceti) - Skupina žensk za šivanje noše pri KD F. Prešeren obvešča, da bo v ponedeljek, 24. avgusta, ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren v Boljuncu srečanje: Praktična navodila za zavezovanje rute na glavi in oblačenje noše. Zainteresirane naj prinesejo ruto. TEHNIČNI URAD OBČINE DOLINA obvešča, da bo zaradi vzdrževalnih del na občinskem vodovodnem omrežju v ponedeljek, 24. avgusta, od 9. ure do približno 11. ure, prekinjena dobava vode v Ricmanjih. V primeru neugodnih vremenskih razmer bo prekinitev odložena na prvi dan, ko bo mogoče izvesti popravila. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren prireja za kondici-jo in družbo še zadnjič pohod do Drage. Zbirališče v torek, 25. avgusta, ob 19.15 v Borštu na parkirišču pri ovinku za Jezero (odcep za pokopališče). S seboj prinesite žepno svetilko. Vabljene telovadke in vse, ki si želite drugače preživeti večer. Obenem obveščamo, da se bo vadba pilatesa in telovadbe za zdravo hrbtenico, po avgustovskem premoru, ponovno začela v torek, 1. septembra ob 18. uri. Za nove tečajnice bo srečanje isti dan, ob 17.30 v telovadnici srednje šole Simon Gregorčič v Dolini. OPZ IN MPS SLOMŠEK vabita nove pevce v svojo sredo. Pevski teden za OPZ 6-10 let bo od srede, 26., do petka, 28. avgusta, v Slomškovem domu Bazovici. Za MPS od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Savinjski dolini. Informacije na tel. št. 040-226841 (Sandra) ali 040-226480 (Zdenka) po 20.uri. ELIC - Proste šole za otrokovo raziskovanje vabi na brezplačna sreča-nja-delavnice v vrtu Rivoltella (nedaleč od Ostržka) v petek, 28. avgusta, od 9. do 12. ure »Znanost in igra«. V torek 4., petek, 8. in petek, 11. septembra, bodo od 16. do 18. ure na programu likovne delavnice »Mozaiki iz barvnega papirja«. Va- bljeni! Za informacije: 040-55273 ali 320-0488202. BOLJUNSKA ŽUPNIJA vabi v soboto, 29. avgusta, ob 19.30 na slovesnost blagoslovitve obnovljene zunanjosti domače cerkve, ki jo bo opravil škof msgr. Zvgen tavignani. Nato bo gospod škof vodil zahvalno sv. mašo za slovenske in italijanske vernike. Po maši bo pred cerkvijo družabnost. VZPI ANPI OPČINE - BANI - FERLU-GI - PIŠČANCI v soboto, 29. avgusta, se bomo poklonili 9. tovarišem, ki so jih Nemci pred 65. leti ustrelili v kraški dolinici na Mandriji. Zbrali se bomo ob 18. uri na openskem pokopališču, kjer počivajo trije tovariši v skupni grobnici padlih partizanov v bitki za Opčine. Nadaljevali bomo pot do spomenika v parku na Kraški ulici. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. KRUT obvešča, je da poletni urnik uradov sledeči: od 9. do 13. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUN-CU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 obvešča, da bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala: 040-661088. TELO IN ENERGIJA - prirejajo se popoldanski treningi kitajske borilne veščine in vaje za vitalno energijo v Zgoniku. Info: 328-4253103 (Mitja). V IGRALNEM KOTIČKU PALČEK v Naselju sv. Mavra 124 (levin Na-brežina) so odprta vpisovanja za tečaj plesne telovadbe za mamice in otroke. Za informacije tel. 0403480325. ANED - Združenje bivših deporti-rancev v nacistična taborišča obvešča, da bo urad v Ul. tio Primario št.1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. BREZSKRBNE POČITNICE za otroke in starše! iPD Krasje ponuja osnovnošolcem in nižješolcem delavnice, na katerih bodo pod strokovnim vodstvom dokončali pisanje nalog in ponovili ter utrdili vse, kar naj bi med poletjem predelati za šolo. Obenem se bodo v prijetni družbi lotili tudi umetniških in razvedrilnih dejavnosti. irečanja bodo na sedežu iPD Krasje v Trebčah od 31. avgusta do 4. septembra vsako jutro od 9. do 13. ure. Prijavite se čim prej (ne nujno za vseh pet dni)! Info na tel.št.: 333-1176331 (Nidia). FESTIVAL MLADINSKE USTVARJALNOSTI Otvoritev in sejem mladinske ustvarjalnosti ter modna revija v ponedeljek, 31. avgusta. Od 1. septembra do 5. septembra brezplačne delavnice za mlade od 14. do 29. leta starosti: gledališka, plesna, likovna, fotografska, kulinarična, kan-tavtorska, ličenje, debatna. V soboto, 5. septembra, ob 10. uri okrogla miza na temo Inovativnost in ustvarjalnost mladih v zamejstvu. Kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opči-nah (Dunajska 35). Za informacije in prijave MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladika@hotmail.com. FOTOGRAFSKA DELAVNICA Želite bolje ujeti za večno najlepše trenutke? Od 31. avgusta do 5. septembra Festival mladinske ustvarjalnosti ponuja možnost, da se brezplačno preizkusite v umetniški fotografiji. Toplo vabljeni vsi od 14. do 29. leta starosti. Kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave MOSP: tel. 345-2669860, e-na-slov: rast_mladika@hotmail.com. GLEDALIŠKA DELAVNICA Festival mladinske ustvarjalnosti vabi na brezplačno gojenje gledaliških talentov. Celo tedenska delavnica je namenjena mladim od 14. do 29. leta starosti ter članom M.O.i.P.-a ter S.K.K.-ja. Kdaj: od 31. avgusta do 5.septembra, kraj dogajanja: Fin-žgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave Lučka Peterlin tel. 338-6820498 ali MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mla-dika@hotmail.com. KANTAVTORSKA DELAVNICA Če se vam v mislih rojevajo pesmi in ne poznate sredstev kako jih spravit na dan, se lahko udeležite Kantavtorske delavnice, ki je namenjena vsem glasbenim ustvarjalcem od 14. do 29. leta starosti. Vabljeni! Kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave MOSP: tel. 345-2669860, e-na-slov: rast_mladika@hotmail.com. LIKOVNA DELAVNICA od 31. avgusta do 5.septembra bo v Finžgarje-vem domu na Opčinah potekale brezplačne urice namenjene likovnemu ustvarjanju. Toplo vabimo mlade od 14. do 29. leta starosti ter članice likovne skupine M.O.i.P.-a da se na Festivalu mladinske ustvarjalnosti pod mentorstvom Mateja iussija prepustijo svetu barv. Za informacije in prijave MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladi-ka@hotmail.com. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo za poletni dopust zaprta do 31. avgusta. PLESNA DELAVNICA Vsi navdušenci za ples od 14. do 29. leta starosti ter članice plesne skupine M.O.S.P.-a vabljeni na brezplačno delavnico sodobnega plesa, ki bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti od 31. avgusta do 5. septembra v Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave taffaella Petronio tel.339-7046331 ali MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladika@hotmail.com. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo 2. septembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, v ulici Sv. Frančiška 20. 44. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009- Park Finžgarjevega doma -Opčine (Ti), Dunajska cesta 35: petek, 4. septembra, ob 16.30 dr. David Bandelj, ... Mi se imamo radi (pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medliterarnih odnosov med ilovenci v Italiji in ilo-veniji); sobota, 5. septembra, ob 16.30 dr. Boštjan Žekš, ilovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja, v obdobju globalizacije; nedelja, 6. septembra, ob 10. uri, dr. Edvard Kovač, »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«, ob 16. uri dr. Matej Makarovič, iloveni-ja, Evropa in globalizacija. V nedeljo, 7. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za udeležence Drage sv. maša. ipremna prireditev: Brezmejni študijski dnevi - tri desetletja izrazov v soboto, 5. septembra ob 11. uri, v Bambičevi galeriji na Opčinah, Proseška ul. 131 (nasproti župnijske cerkve). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja »Cheerleading Free Open Day« v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F.Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem. Prijave in info na tel. št. 349-7597763 (Nastja) ali info@cheerdancemillenium.com. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča da bodo uradi do 11.septembra poslovali od 9. do 13. ure. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s splavarji. Prijave na agenciji Ideja turizem v iežani (bivši Kompas). Dobrodošli so tudi soproge in soprogi slavljencev. Za informacije: 040213682 (Igor), 040-215033 (Ana) v večernih urah. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo s pričetkom 19. septembra. Vpisovanja na info@skde-vin.it ali pa na 040-209873. LETNIKI 57 od Milj do Devina organizirajo v soboto, 26.septembra, enodnevni izlet. Za informacije tel. št.: 340-8321902 (Marta); 040327019 (tenzo) v večernih urah. ^ Turistične kmetije OSMICA PRI LOJZETU - Brje, Ko- men-Slovenija od 21.8. do 30.8.2009 0 Mali oglasi GOSPA išče službo kot negovalka starejše osebe, 24 ur dnevno. Tel. 040-251231. KRASNE KUŽKE mešančke, majhne rasti, podarimo resni osebi, ljubitelju živali. Tel. 333-6486500 v večernih urah. PRODAJAM učbenike za vse razrede znanstvenega in klasičnega liceja. Pokličite na tel.št. 040-226323 v jutranjih urah. PRODAM orehovo kraško skrinjo, motiv rože »intarzirane«, dolžina 1,50, 50x50. Tel. 339-7396098. PRODAM njivo v Boljuncu, 1.340 kv.m. Tel. 040-280910. PRODAM peč na drva za centralno kurjavo, znamke buderus, 40.000 kal. Tel. 040-226420 ob uri obredov. PRODAM vse potrebno orodje za pridelovanje vina. Tel. 040-280910. ZA KRAŠKO OHCET primerne in popolnoma nove otroške copatke št. 24 prodam za 10,00 evrov. Tel. št.: 329-8012528. Prispevki V spomin na Marijo Križmančič Grgič darujeta Marta in Marica Bogatec 40,00 evrov za KD Lipa. Namesto cvetja na grob Marize Kralj darujeta Tatjana in Antek Terčon 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor Devin. V počastitev spomina Maria Sosiča daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za MoPZ Tabor. V počastitev spomina Maria Sosiča darujeta Katy in Torči 25,00 evrov za MoPZ Tabor. Namesto cvetja na grob prijatelja Maria Sosiča daruje Hedvika 50,00 evrov za MPZ Tabor - Opčine. V spomin na dragega Adriana Miche-lazzija daruje žena Hedvika 50,00 evrov za združenje ServolaInsieme, 50,00 evrov za KD Ivan Grbec, 50,00 evrov za Dom Zora Perello in 50,00 evrov za dom J. Canciani. V spomin na mamo Milko Rupel, ki bi danes dopolnila 100 let, daruje Slava Starc z družino 30,00 evrov za KD Prosek - Kontovel. V spomin na brata Pepija Starca darujeta Vanda in Marjan 100,00 evrov za ŠD Kontovel, 100,00 evrov za KD Prosek - Kontovel in 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim partizanom na Kontovelu. V spomin na Pepija Starca daruje Anica Štoka 50,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Pepija Starca darujejo Klavdij, Vilma, Nadja in Valentina 100,00 evrov za ŠD Kontovel. ^ Mirno je zaspal Ivan Meulia Žalostno vest sporočajo žena Marta, hčerki Tea in Silva, Dean, Martina in Stefan Pogreb bo v ponedeljek, 24. avgusta, ob 9.00 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Namesto cvetja darujte za Sklad M. Čuk. Trst, 22. avgusta 2009 Ob težki izgubi dragega očeta izrekamo kolegici prof. Silvi Meulii in družini občuteno sožalje. Ravnatelj, učno in neučno osebje DPZIO J. Stefan Ob izgubi dragega očeta izrekajo so-žalje Silvi in vsem svojcem vsi pri Odbojkarskem društvu Bor 22.8.1983 22.8.2009 Gero Martinis Vedno v mojem srcu. Žena Marica Medja vas, 22. avgusta 2009 KULTURA_ slovenski film šanghaj Snemali bodo tudi v Trstu Vrača se uspešna dvojica Lainšček-Naberšnik Sobota, 22. avgusta 2009 TOMIZZEV DUH Rajska palica Milan Rakovac_ Kad bin to ča ufraška, a to je bilo deboto svaki dan, moja baba Jana bi mi dala britulin i me poslala da z lišnjaka doniesen šibu, pak bi me š njuon ufliskala po guzici. Sad san ja did, ma da ja pošaljen mojega unuka i unučicu po šibu za hi po riti, oni bi krepali ud smiha. A i ja skupa š njima: »Skrbi staršev so v zadnjih letih postale večje. Kar 78 odstotkov mater je v anketi izjavilo, da se je danes treba za otroke bolj bati kot prej. Otroci skoraj ne smejo več prosto tekati naokoli. Sakoraj ni več mogoče videti otrok, ki bi se igrali na dvorišču. Starši jih z avtom prevažajo v šolo, k športnim dejavnostim in prijateljem. Na trgu je vse polno otroških ur in prenosnih telefonov z vzgraje-no napravo za določanje položaja. Vedno je treba vedeti, kje tiči mula-rija. Kaj se dogaja z današnjimi starši? Zakaj ne zaupajo več samim sebi«, prinosi Delo zapis iz Spiegela - s »tra-dicijom« (tanjugovskom?) da nikad ne navede ime autora teksta prenije-tog iz drugih novina. Vero me škrbi mene ča če mi biti z mojima unučiči, sad kad jur do-hažaju u munjena lita (su u dvanaje-sten)? Ča da hi maještri vržu klieča-ti u kantun na formentun? Da hi užle-pamo? Forši je formula ča je piše Di-jana Matkovic u Dnevniku z naslovon »Celibat: popoln scenarij za ubijanje duha«: »'Udarci, bičanje, žalitve in fizični napadi, brce, britje glave, tepež po podplatih, namerno povzročanje opkelin (z vročimi predmeti ali vrelo vodo), vbodi, klečanje na kolenih ali stanje v mestu po več ur, polivanje z mrzlo vodo pred tepežem, obešanje na kljuke na zidu, spanje med psi, privezovanje z vrvjo, fizični napadi s strani več kot ene osebe, metanje predmetov v telo' itd. To ni Guantanamo. To je samo delček iz 2600 strani dolgega pročila o zlorabah na irskih katoliških šolah in govori o fizičnih napadih na dečke in deklice, povečini nezaželene otroke samskih mater.« Gledan na Ižu, po čisten suncu, grupa učenika nike katoličke škole (!!!) iz Poljske, dibidus pijani (i drogirani?) nemočno leže na rivi; grdo za viti. Mislim da je autor članka iz Spiegela pogodio u srce tame; ča se je dogodilo nami starijima da jur ne virujemo samima sebi? To ce biti najveci problem ove civilizacije, ili ako vam draže ovih so- cio-kulturalnih odnosa, koje smo mi stariji i izgradili, a sada se skandali-ziramo i upiremo prstom u vlast i školski sustav i srozani društevni moral: Štešo na Ižu, za Velu Gospu, u hi-ži do naše „Danini" potle obeda lipo tutti in coro, sami za se, pivaju prikladne pisme; babe, matere i očevi, dica i unuki. Zašto fameje se ne zbi-remo dva-tri bota na lito kako u por-vanje vrime? Se domišljna materina ujca, barba Gašpar Banko ča je kako čuda naših biža u Jugoslaviju potle Rapal-la, jur star, živeči u Zagrebu, lameno jedna bot na lito bi ubaša cilu rodbi-nu, sve nas »Šimiče«, »Tončiče«, »Caratne«, sve do praunuki; Zagreb, Koper, Zužiči, Banki, Štifaniči, Porieč, Vladebek, Pula. Samo u Varese se ni propio fida ubajti si siestru Zoru; kako pripadnik TIGR-a je bija dobija devedesiet i devet lit kundanje, pak je pensa da bi ga 'Talijani zaprli u pržun... Potle je zrman Lučano uža polti Gašparove udovice tete Dore skupiti nas kako na karmine Gašpa-ru, dva tri lita, pak je to i finilo. Ni lako ubajti sve te naše fame-je; ki če najti Tončiče u Australiji, Bra-toviče u Canadi, Tončiče po Tsrtu, Plaijagine ča su jieni bižali iz Italije, drugi iz Jugoslavije, Herake ča su valje svita kraju? Ma vero samo u Zagrebu su mi brat, nevuoda, dvajset zrmani i zrmaniči, a ki hi kad vidi ko ne na Mirogoju (sve na gušče), kad mi je umrla mati, teta-Katica, pak zrman Renco, zrman Goran, tast, kunjada... Ča je to došlo na ta svit? Fameje drugo ni! Užinamo koji bot skupa, unuke vozin u škuolu, pak drugo se nanka ne poprehtamo ča čemo gledatri na televiziji, kad su u hiži tri četiri tele-vizora, pak al u bojkžen miru gledati ki če ča, a ki ne štoca po lap-topu i playstationu. Frustrirane familije, škuole, društvo. Seveda smo zaskrbljeni in ne verjamemo več lastnim idejam. Verjamemo v eno; da je vse šlo v malo-ro. Ma io non c'i sto! I ča more čovik sada? Ma more sve ča če, samo ako ga je volja! Po-kupin unuke, ča imaju crlene oči od nintenda i meksikanskih teve-serija, ala šu, hojmo zugati harte, hojmo ubajti ulike ako su ča rodile, hojmo čakulati bašta da je z nas; samo ne-muojmo se višuljati po ligeštulu kako i krepane muhe, kako da smo u pržunu, živlienje je lipo, se rabi veseliti, rabi delati, štiti, rabi - biti! Avtor literarne predloge za filmsko uspešnico Petelinji zajtrk Feri Lainšček in režiser filma Marko Na-beršnik bosta vnovič sodelovala pri filmu Šanghaj. Projekt je odobren, snemati bodo začeli jeseni 2010, je v četrtek, pred prvim filmskim festivalom, ki bo od 24. do 29. avgusta potekal v Novem mestu, za STA povedal Na-beršnik. S snemanjem filma Šanghaj, ki ima po prijavi osnutka scenarija za film že zagotovljeno denarno podporo republiškega filmskega sklada, naj bi predvidoma pričeli v oktobru 2010, dve leti kasneje pa naj bi film prvič predvajali. Po Lainščkovi literarni predlogi ga bodo snemali pretežno v Prek-murju ter v Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji in v Trstu. Šanghaj se imenuje romska vas, ki jo gradi glavni filmski lik Belmondo. Njegova družina po Naberšniku v Prekmurje pripotuje iz Srbije, film pa spremlja njeno potovanje, del zgodbe Belmondovega deda in zgodbo njegovega očeta, ki po Prekmur-ju odkrije še tržaški Ponte Rosso, Avstrijo in tihotapstvo. Film se dogaja v časih Jugoslavije in Tita, ko Belmondo pride do zamisli, da bi v Prekmurju zgradil romsko vas in postal neke vrste romski kralj, filmska zgodba pa medtem, ko Jugoslavija razpada in Šanghaj sledi lastni usodi, opisuje odnos med očetom in sinom. V osnovi naj bi šlo za precej čustveno družinsko sago, ki sega v obdobje od šestdesetih let minulega sto- letja do leta 1994, film pa naj bi prvič predvajali v oktobru 2012, je še povedal Naberšnik. Kot meni Lainšček, je bilo v Sloveniji po literarnih predlogah narejenih veliko slabih filmov, ker pa ne želi biti značilen slovenski pisatelj, ki tarna nad filmsko adaptacijo njegovega dela, je režiserju, tako kot pri Petelinjem zajtrku, ponudil le zgodbo in izhodišče za delo. Razlika med literarnim in filmskim jezikom je očitna, meni Lainš-ček, in kot tako jo je potrebno tudi sprejeti. Literata in filmskega režiserja povezujeta le zgodba, osnovna zamisel in del dialogov. Kot je pojasnil pisatelj, režiserju le pomaga in ga z lastnim mnenjem ne obremenjuje. Poudaril je, da je po izkušnjah, ki jih je dobil pri snemanju prvih filmov, nameraval s filmom prekiniti, nato pa je srečal Marka Naberšnika, s katerim gresta v novi film s še večjim medsebojnim zaupanjem. Predloga za film Šanghaj se navezuje na Lainščkov roman Nedotakljivi, ki prinaša zgodbo o balkanskih Romih, katerih zgodba se vleče preko cele Jugoslavije in njen čas, scenarij za film pa je izdelal Naberšnik. Lainšček meni, da gre pri osnutku za film Šanghaj za temo, ki jo sodoben čas še posebej potrebuje. Ustvarjalci filma lahko skozi usodo romskega ljudstva veliko povedo o času, kako nesvobodni so sodobni ljudje in kako so izgubili srčno kulturo, ki jo je romsko ljudstvo uspelo ohraniti, je povzel. (STA) -/ Isabel Allende in erotično pisanje Čilska pisateljica Isabel Allende je v četrtek obljubila, da bo napisala erotičen roman, ko bo umrla njena mati Francisca Llona in ko se bo rešila občutka nelagodja, značilnega za hčere. »Vedno sem mislila, da bom po materini smrti napisala erotičen roman, saj rada opisujem takšne prizore,« je Allendejeva povedala za čilski Radio Cooperativa. Na vprašanje, kje bo dobila zamisli za pisanje, je avtorica Hiše duhov in Mesta zveri dejala, da se bo naslonila na »čisto ima-ginacijo, ker iz izkušenj ve, da nihče ni tako zelo dober v postelji«. Najbolj prodajana pisateljica s španskega govornega območja je promo-virala svoje najnovejše delo »La isla bajo el mar« (Otok pod morjem), zgodbo o suženjstvu in obsedenostjo s svobodo. Zgodba ji je prvič prišla na misel med sprehodom po New Orleansu. (STA) Oktobra film o stečaju banke Lehman Brothers Najdaljši dan ene najstarejših investicijskih bank v ZDA, Lehman Brothers, ki je lani doživela stečaj, bo zaživel na filmu v produkciji medijske hiše BBC. Velikan med anglosaksonskimi mediji bo film na svojem kanalu predstavil jeseni. Film se osredotoča predvsem na odločilni 12. september 2008, ko je padla odločitev za stečaj Lehman Brothers. Lanski zlom ene od velikih bank z Wall Streeta s 158-letno tradicijo je bil neizbežen. Močno sta jo namreč načeli nepremičninska in kreditna kriza. Osrednja oseba v filmu bo nekdanji generalni direktor in predsednik Lehman Brothers Richard Fuld. (STA) Wenders v spomin na Pino Bausch Filmski režiser Wim Wenders bo govornik na spominski slovesnosti v čast plesalke Pine Bausch 4. septembra v Wuppertalu, je sporočila tiskovna predstavnica mesta. Na komemoraci-ji za svetovno znano umetnico pričakujejo okoli 700 prijateljev in sodelavcev nekdanje voditeljice Tanztheatra iz Wuppertala, poroča nemška tiskovna agencija dpa.Pina Bausch je konec junija nenadoma umrla za rakom, stara 68 let. Wenders, med drugim znan po filmu Buena Vista Social Club, je sicer že dalj časa načrtoval 3D-film s proslavljeno wuppertalsko plesalko in ko-reografinjo. Mednarodno priznani režiser bo zdaj svoje ideje za dokumentarec Pina moral uresničiti v sodelovanju z njenim plesnim ansamblom. Ta bo na spominski slovesnosti izvedel odlomke iz koreografij Pine Bausch. (STA) Šalamun: Struški večeri poezije so me prepoznali prej kot doma Pesnik Tomaž Šalamun, letošnji dobitnik nagrade zlati venec Struških večerov poezije, je novinarjem dejal, da mu festival, Struga in Makedonija predstavljajo dom. Šalamuna so na festival povabili že leta 1967, v času, ko ga doma, v Sloveniji, še niso razumeli. Šalamun ni mogel skriti navdušenja nad nagrado in Struškimi večeri poezije, poroča makedonska tiskovna agencija MIA. Po Šalamunovih besedah je prav mednarodni festival, »največji dogodek, posvečen poeziji, na svetu« poskrbel, da njegove besede poznajo v kar 70 državah. Šalamun je v četrtek zjutraj v Parku poezije v Strugi ob Ohridskem jezeru v skladu s tradicijo posadil drevo. Med dobitniki zlatega venca v prejšnjih letih so bili kubanska pesnica Nancy Morejon, lirik Tomas Transtroemer, čilski pesnik Pablo Neruda, Italijan Eugenio Montale, senegalski pesnik Leopold S. Senghor, Španec Rafael Alberti, Hrvat Miroslav Krleža, Nemec Hans M. Enzensberger, Makedonec Blaže Koneski, Grk Janis Ricos, Američan Allen Ginsberg, ruski pesnik iz ZDA Josif Brodski in drugi. (STA) salzburg - Festivalski program se počasi izteka »Čarobni« dotik Riccarda Mutija Dirigent je tokrat ovrednotil grand-opero Moise et Pharaon Gioachina Rossinija - Jeseni bodo organizatorji javno predstavili program festivala 2010 Projekti Riccarda Mutija privabljajo salz-burško festivalsko publiko kot magnet; kariz-matični dirigent uspe tako seznanjati širši krog gledalcev z operami, ki ne spadajo med najbolj izvajane in jih spremeniti v festivalske uspešnice. Njegovo vodstvo je tokrat ovrednotilo grand-opero Moise et Pharaon Gioachina Ros-sinija, ki je postala eden od vrhuncev festivala s triumfalnim odzivom publike in medijev. Za Mutija je bila izbira nadaljevanje načete poti skozi genezo in razvoj te opere, ki jo je že izvedel leta 2003 v gledališču Scala v italijanski, izvirni različici z naslovom Mojzes v Egiptu. Po selitvi v Francijo je Rossini namreč predelal več lastnih oper za pariške odre, kar ni zadevalo samo prevod libreta, temveč glasbeno strukturo, ki jo je prilagajal pričakovanjem francoske publike, na primer z dodatkom baletnih točk in širitvijo obsega v slogu veličastnih zgodovinskih fresk zvrsti gran-opera. V operi Mojzes in Faraon si judovski in egiptovski narod nasprotujeta na osnovi ljubezenske in svetopisemske zgodbe. Politične odločitve sledijo namreč muham faraonovega sina, ki je zaljubljen v Zidinjo Anai, a je ne more doseči, ker jo Mojzes prisili, naj izbere med ljubeznijo, svojim na- rodom in vero. Režiser Jürgen Flimm je razbremenil svetopisemsko fresko s skoraj ironičnim obravnavanjem bolj komorne razsežnosti teh »družinskih« zdrah, masovni zborovski prizori pa so v utesnjujoči, leseni sceni Ferdinanda Wögerbauerja in v kostumih Birgite Hutter jasno namigovali na sodobnejši koncept selitve narodov povojnih beguncev. Prisotnost Boga in njegovih čudežev je nevidna vloga, ki jo je režiser preprosto in obenem učinkovito prikazal s predvajanjem svetopisemskih besed na stenah in panojih, ki so s filmskim, hitrim odpiranjem in zapiranjem proscenija vodili oko gledalca od večjih prizorov do detajlov. Mojzes in Faraon je koralna opera, v kateri imajo zbori in skupinski-tudi a cappella- prizori glavno vlogo. Pevska zasedba je bila izredna in solisti so tekmovali v bravuroznosti; slavni ruski basist Ildar Abdrazakov je s prodornim glasom, suvereno upodobil Mojzesa, Nicola Alaimo je bil Faraon, njegov sin Amenophis mu-zikaličen tenorist Eric Cutler, latvijska sopra-nistka Marina Rebeka je prevzela občinstvo z mehkim in občutenim izrazom v vlogi njegove ljubljene Anai, Nino Surguladze pa je zagnano interpretirala faraonovo ženo Sinaido. Orkester Dunajskih filharmonikov je pod izvrstnim vodstvom zvenel z živostjo italijanskega temperamenta, obenem z eleganco popolnega zvočnega ravnovesja znotraj orkestra in v odnosu do solistov in zbora. V prihodnjih dneh bo Rossi-nijeva opera doživela še zadnji dve ponovitvi v sklepnem delu letošnjega programa Salzbur-škega festivala, ki ga bo kot običajno zaključil nastop gostujočega orkestra Berlinskih filharmonikov, tokrat s poklonom Josephu Haydnu z izvedbo oratorija Letni časi. Jeseni bodo organizatorji javno predstavili program poletnega festivala 2010, ko bo intendant Jürgen Flimm predčasno zapustil vodstvo zaradi komaj podpisanega angažmaja kot superintendant berlinskega državnega opernega gledališča. Umetniški vodja glasbenega programa Markus Hinterhäuser bo začasno prevzel njegovo funkcijo do prihoda novega intendanta, ki bo od leta 2011 dunajski kulturni manadžer Alexander Pereira. Naslednik za glasbeni program še ni določen, za gledališki del festivala pa bo odgovoren SvenErich Bechtolf, ki napoveduje velike spremembe predvsem v smislu krepitve mednarodne raznolikosti estetskih prijemov. Rossana Paliaga / SVET Sobota, 22. avgusta 2009 1 1 afganistan - Po četrtkovih predsedniških volitvah Tako Karzaj kot Abdulah razglasila zmago v prvem krogu Vendar rezultatov še nekaj časa ne bo - Volilna udeležba je bila od 40 do 50 odstotna KABUL - Vodja volilne kampanje afganistanskega predsednika Hamida Karzaja je včeraj sporočil, da je slednji zmagovalec četrtkovih predsedniških volitvah v Afganistanu. V nasprotju s tem pa so v volilni ekipi Karzajevega glavnega tekmeca Abdulaha Abdulaha dali vedeti, da je zmagovalec njihov kandidat. Vodja Karzajeve kampanje Din Mohamed se je pri razglasitvi zmage Karza-ja skliceval na "podatke opazovalcev" na voliščih. Po navedbah Mohameda je Karzaj zbral tolikšno število glasov, da ni nobene potrebe po drugem krogu. Predstavnik Abdulahove ekipe Sajed Aka Fazil Sančaraki pa je medtem, prav tako sklicujoč se na podatke opazovalcev, zatrdil, da je Abdulah, nekdanji afganistanski zunanji minister, zbral 63 odstotkov glasov, Karzaj pa 31. "To ni dokončen rezultat. Še vedno dobivamo rezultate naših ljudi na terenu. Morda bomo imeli vse do jutri," je dodal Sančaraki. Predstavnik afganistanske volilne k omisije Zekrija Barak zaj Karzajeve zmage ni mogel potrditi. Prav tako je vse kandidate pozval, naj počakajo na objavo končnih izidov volitev. Kot je dodal, je naloga volilne komisije, da objavi izide. Volilna komisija je še sporočila, da bodo rezultate četrtkovih volitev objavili prihodnji teden. Nekdanji finančni minister Ašraf Gani, ki se je v četrtek prav tako potegoval za predsedniški položaj, pa je sedanjega afganistanskega predsednika Kar-zaja že obtožil kršitve zakona v prizadevanjih, da bi se obdržal na položaju. "Peta najbolj skorumpirana vlada na svetu je pokazala, da ji zaradi neizprosne želje po oblasti ni svet noben zakon in je pripravljena za to kršiti vse pravne in ustavne norme," je poudaril Gani in izpostavil podkupovanje in zlorabo vladnih sredstev. Iz Abdulahove ekipe pa so že v četrtek nekaj ur po zaprtju volišč sporočili, da je v vsaj treh od 34 afganistanskih provinc prišlo do poneverb "v zelo velikem obsegu". Evropska komisija je včeraj afganistanske predsedniške kandidate pozvala, naj se vzdržijo prenagljenega razglašanja izidov in naj spoštujejo volilni proces po "uspešno" izvedenih volitvah. "Evropska komisija želi čestitati Afganistancem za uspešne predsedniške in pokrajinske volitve," je sporočil tiskovni predstavnik komisije John Clancy. V Afganistanu so v četrtek potekale druge predsedniške volitve v zgodovini države, že pred njimi pa so opazoval- Sedanji predsednik Hamid Karzaj (desno) in njegov glavni nasprotnik Abdulah Abdulah (spodaj) sta se že proglasila za zmagovalca volitev, čeprav izidi še nekaj časa ne bodo znani ANSA ci največ možnosti za zmago pripisovali dosedanjemu predsedniku Karzaju. Slednji je leta 2004 na volitvah zmagal z nekaj čez 55 odstotkov glasov. Volilna komisija je preštela vse glasove z volišč in danes tudi sporočila, da naj bi se volilna udeležba vrtela okoli 40 oziroma 50 odstotkov. Ob tem je predstavnik komisije Barakzaj povedal, da se je volilna udeležba zelo razlikovala med severom, jugom in osrednjim delom države, so pa z njo oblasti zadovoljne. Ba-rakzaj je povedal tudi, da so oblasti uspele odpreti 6202 volišči, to je 95 odstotkov. Na predsedniških volitvah leta 2004 je bila volilna udeležba 70-odstotna. Opazovalci so pred volitvami napovedovali, da bo volilna udeležba iz strahu prebivalstva pred nasiljem nizka. Afganistanske oblasti so v četrtek z namenom čimveč volivcem omogočiti prihod na volišča volitve podaljšale za eno uro. Volitve so večinoma potekale mirno, brez večjih incidentov, čeprav so talibani napovedali, da bodo na dan volitev napadli volišča. Pred volitvami so opazovalci tudi svarili, da te morda ne bodo povsem regularne. Javnomnenjske raziskave pred četrtkovim glasovanjem so sicer Abdula-hu napovedovale okoli 26-odstotno podporo, zaradi česar so opazovalci pred volitvami vedno bolj računali, da bi v Afganistanu lahko prišlo do drugega kroga volitev. (STA) Papežu odstranili mavec z desne roke VATIKAN - Papežu Benediktu XVI., ki si je julija med počitnicami v severni Italiji zlomil desno zapestje, so zdravniki včeraj odstranili mavec. Papež bo sedaj opravil rehabilitacijo, da bo učvrstil zapestje, so sporočili iz Vatikana. 82-letni papež si je zapestje poškodoval med padcem, zaradi česar so ga morali operirati. Zaradi poškodbe ni mogel pisati in igrati klavirja. Na Tajvanu po tajfunu še vedno pogrešajo skoraj 500 ljudi TAIPEI - Na Tajvanu dva tedna po uničujočem tajfunu Morakot še vedno pogrešajo več kot 460 ljudi. Tajfun, ki je sprožil zemeljske plazove in poplave, je uradno terjal 153 smrtnih žrtev. Te številke so blizu svarilu tajvanskega predsednika Ma Ying-jeouja, ki je pred dnevi dejal, da bi lahko število smrtnih žrtev Mo-rakota preseglo 500. Tajvanske oblasti si sedaj pospešeno prizadevajo obnoviti uničeno. Vlada je v četrtek sprejela posebni proračun v višini 100 milijard tajvanski dolarjev (3,12 milijarde ameriških dolarjev) za soočanje s posledicami tajfuna. Medtem pa se tajvanske oblasti soočajo z vedno bolj glasnimi kritikami na račun prepočasnega odziva vlade na naravno katasto-fo, ki bi se lahko spremenile tudi v lov na čarovnice. Zaradi ravnanja ob Morakotu je predsedniku Maju podpora padla na 16 odstotkov. Trije člani vladi - obrambni minister, sekretar vlade in namestnik zunanjega ministra, so ponudili odstope, a za zdaj ostajajo na položajih. Premier Liu Chao-shiuan je sicer namignil, da je preoblikovanje vlade v prihodnjem mesecu neizogibno, pri čemer bi lahko bil na kocki tudi njegov položaj. Ujetniki zapuščajo Guantanamo, a ne gredo v ZDA WASHINGTON - Ameriška administracija se še vedno ukvarja z vprašanjem, kam v ZDA bodo preselili del ujetih osumljenih teroristov iz Guantanama na Kubi, selitev ujetnikov v tujino pa medtem poteka bolj gladko. Ameriški kongres je bil že 6. ali 7. avgusta obveščen o tem, da bodo šest ujetnikov preselili v tujino, do danes pa je imel čas, da postopek zaustavi. Gre za ujetnike, ki so jih ukazala izpustiti sodišča ali pa so do takšnega sklepa prišli v procesu revizije, ki ga je ukazal predsednik ZDA Barack Obama. rusija - Po ponedeljskovi nesreči v hidroelektrarni na jugu Sibirije Število žrtev narašča Zdaj jih je že 26, vendar bo skupno število verjetno naraslo na 75 - Obisk Putina MOSKVA - Število smrtnih žrtev nesreče v ruski hidroelektrarni na jugu Sibirije, ki jo je v ponedeljek zalila voda, se je povzpelo na 26, saj so reševalci v noči na petek odkrili nova trupla. Še vedno pogrešajo 49 ljudi, vendar je zanje vse manj upanja, da bi jih še našli žive, kar je ob obi- sku kraja nesreče nakazal tudi ruski premier Vladimir Putin. V največji ruski hidroelektrarni v kraju Sajano-Šušenskaja ob reki Je-nisej je v ponedeljek med popravljalnimi deli voda predrla stene in zalila strojnico. Ruski preiskovalci trdijo, da je nesrečo povzročila eksplozija Razdejanje v hidroelektrarni si je včeraj ogledal tudi ruski premier Vladimir Putin (drugi z desne) ANSA transformatorja, lastnik elektrarne, družba RusHydro, pa pravi, da je bil vzrok narasel pritisk v ceveh z vodo. Ruski premier Vladimir Putin si je včeraj vidno pretresen ogledal kraj nesreče in dal vedeti, da je 49 pogrešanih po nesreči najverjetneje mrtvih, s čimer bi se število mrtvih povzpelo na 75. Obljubil je pomoč vlade družinam žrtev. Po njegovih besedah naj bi družine umrlih in pogrešanih prejele odškodnino milijona rubljev (22.000 evrov) iz državnega proračuna. Včeraj pa je odgovornost za tragedijo prevzela militantna teroristična skupina Rijadus Salihin, ki ima korenine v Čečeniji, ki je v sporočilu na spletni strani upornikov kavkazcen-ter.com zapisala, da je v elektrarni izvedla sabotažo. Rusija je trditve islamistov že zavrnila. Kot je poudaril predstavnik državnega tožilca Vladimir Markin, strokovnjaki ruske varnostne službe niso našli nobenih sledi eksplozivnih snovi na kraju nesreče. (STA) evropska unija - Statistika Območje evra končno leze iz krize BRUSELJ - Indeks nabavnih me-nedžerjev (Purchasing Managers' Index - PMI), ki velja za izjemno zanesljiv pokazatelj gospodarskih gibanj, se je v območju evra avgusta v primerjavi z julijem zvišal s 47 na 50 točk, kar je najvišja raven v zadnjih 15 mesecih in natančno na meji med krčenjem in krepitvijo gospodarske dejavnosti. Indeks je februarja dosegel rekordno nizko vrednost 36,2 točke, s čimer je bila gospodarska dejavnost v območju evra na najnižji ravni v zadnjih desetih letih in pol. Po spodbudnemu gibanju v zadnjih šestih mesecih pa je PMI avgusta dosegel vrednost 50 točk. Analitiki so sicer pričakovali le skok na 48,3 točke. Tudi ločeni vrednosti PMI v storitvenem in proizvodnem sektorju v območju evra sta se avgusta v primerjavi z julijem zvišali. PMI v sektorju storitev se je s 45,7 točke okrepil na 49,5 točke, v proizvodnem sektorju pa s 46,3 na 47,9 točke, so po poročanju francoske tiskovne agencija AFP spo- ročili iz podjetja za ekonomske raziskave Markit, ki sestavlja indeks PMI. "Podatki kažejo na to, da je rekordnemu padcu gospodarske dejavnosti sledila zgodovinsko hitra oživitev, ki območju evra v tretjem četrtletju obeta vrnitev k rasti," so zapisali na Markitu, a obenem opozorili, da za prihodnje obdobje ostaja nekaj negotovosti zaradi naraščanja brezposelnosti in vztrajanja potrebe po cenovnih ugodnostih za spodbujanje povpraševanja. "Za nadaljevanje in pospešitev okrevanja je potrebna vzdržna oživitev povpraševanja," so še poudarili. Po besedah ekonomista Bena Maya iz svetovalne družbe Capital Economics gibanje indeksa PMI kaže na to, da je najhujše obdobje krize na vsak način mimo in da je gospodarstvo evrskega območja morda začelo zopet rasti, vendar pa opozarja na to, da močnega okrevanja zaradi šibke rasti izvoza in domačega povpraševanja ni pričakovati. 1 2 Sobota, 22. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Ponekod se je trgatev že začela Ugodno vreme podarilo Tudi vinarska podjetja goriškega območja se niso izognila gospodarski krizi, ki melje žrtve v vseh sektorjih. Povpraševanje po kakovostni proizvodnji, ki je značilna za naše kraje, se je po besedah goriških vinarjev znižalo predvsem v tujini, ob upadu izvoza pa je nanje negativno vplivala tudi prometna zakonodaja, ki je do vinjenih voznikov neprizanesljiva. Nataša Černic z Vrha nam je zaupala, da je kriza bistveno vplivala na izvoz v Združene države Amerike in Veliko Britanijo. »Cene naših vin so nekoliko višje, tako da so se v teh predelih zaradi krize odločili za cenejše in morda nekoliko manj kakovostne variante. Odprli pa smo tri nova tržišča, in sicer v Kanadi, Srbiji in Belgiji, ki so se do sedaj dobro obnesla. Tudi na italijanskem trgu se je prodaja nekoliko znižala, predvsem v bogatejših središčih, kot sta Rim in Milan. Na italijanskem polotoku smo med drugim naleteli na težave v prodaji vitovske, saj nekatere Italijane moti »neitalijansko« ime omenjenega vina. Vsekakor pa smo posledice ekonomske krize dobro omejili z racionalizacijo stroškov,« je povedala Černiceva. Martin Figelj je priznal, da se je prodaja vin znižala celo za 20 odstotkov. Dodal je, da v Furlani-ji-Julijski krajini doživljajo krizo predvsem črna in nekoliko dražja vina. Krizo na splošno doživljajo tudi večji vinogradniki iz celotne Italije, tako da se je tudi cena grozdja znižala za 20 odstotkov. »Letos je med drugim ostalo v kleteh veliko sivega pinota, saj smo to vino izvažali večinoma v Združene države Amerike in Anglijo, kjer je povpraševanje močno padlo. Po Italiji pa poslujemo vinogradniki iz Furlanije-Julijske krajine in Brd še vedno dobro,« nam je zaupal Fi-gelj. »Kriza je v tem sektorju mnogo bolj občutena v tujini kot pa v Italiji,« je soglašal z ostalimi Alexis Paraschos in pristavil: »Nasprotno se dogaja z Japonsko, v katero se je izvoz naših vin močno povečal.« Poleg ekonomske krize je želel Edi Keber izpostaviti drugi dejavnik, ki zagotovo vpliva na po-manjšanje v prodaji vina. »Prodajamo nekoliko manj vina, odkar postajajo na cestah kontrole z alkotesti vse bolj sistematične. Pravilno je, da ne sedimo za volanom vinjeni, ljudje pa se zdaj zaradi kontrol bojijo spiti tudi samo kozarček, kar bistveno zmanjšuje porabo vina v restavracijah,« pravi Keber. Slednji problem je izpostavil tudi Roman Rizzi iz Podgo-re. Pri njem pa ni bilo večjih izgub, saj se je v takem primeru pridelava penečih obnesla za pozitivno. Peneča vina namreč ljudje zauži-jejo že pred jedjo, tako da se s časom in hrano koncentracija alkohola v krvi zmanjša. »Poleg tega so peneča vina prava moda v Italiji, tako da pri nas ni bilo preveč občutiti ekonomske krize,« je zaključil Rizzi. (av) Goriški vinarji si obetajo odlično letino. Vremenske razmere, ki so zaznamovale letošnje poletje v Brdih in okolici, so bile namreč ugodne. Nekateri izmed naših sogovornikov so s trgatvijo že začeli, drugi pa bodo še malo potrpeli. Ne glede na to vsi so soglašali, da bo letina izvrstna tako po količini kot po kakovosti. Pri Rizzijevih v Podgori so že začeli s trgatvijo BUMBACA »Trgati smo začeli že 20. avgusta, saj je to pravo obdobje za sivi pinot, nato pa bodo na vrsti chardonnay, sauvignon, tokaj in rebula. Edini problem letošnje trgatve je previsoka temperatura zadnjih dni, saj bolj aromatske sorte, kot je npr. sauvignon, potrebujejo nižje temperature. Zaradi tega trgamo od 6. ure zjutraj do poldne. Če pa bo konec tedna deževa- trnovo - V nesreči umrla 37-letna domačinka Usodna sta bila vinjen partner in trk v drevo Prometna nesreča s smrtnim izidom se je zgodila včeraj ponoči ob 1.20 pri Trnovem v občini Nova Gorica. 35-letni domačin je potem, ko je zvozil levi ovinek na cesti iz zaselka Rijavci proti Trnovemu, zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo po klancu izgubil nadzor nad avtom in zapeljal desno, na travnato bankino. Ob robu je z vozilom trčil v večji kamen, od koder je vozilo odbilo na travnik. Po približno petintridesetih metrih bočnega drsenja je vozilo z desno stranjo trčilo v drevo in obstalo na kolesih pod cesto. Voznik se je iz osebnega avtomobila uspel rešiti, 37-letna sopotnica, njegova izvenzakonska partnerica, pa je na prednjem desnem sedežu poškodbam ob trku podlegla. Policistom in reševalcem so na kraju prometne nesreče pomagali tudi gasilci in zdravstvena služba, ki pa 37-letnici ni mogla več pomagati. Sopotnico so iz avta sicer potegnili gasilci, lažje poškodovanega voznika pa so reševalci prepeljali na zdravljenje v šempetrsko bolnišnico. Kasneje odrejeni preizkus z elektronskim alkotestom je pri 35-letnemu vozniku pokazal, da je ta vozil pod vplivom alkohola, saj je »napihal« kar 0,70 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Novogoriški policisti so o tem že obvestili preiskovalnega sodnika in pristojno okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici, na katerem bodo zoper storilca tragičnega dogodka podali tudi kazensko ovadbo zaradi suma storitve prometne nesreče iz malomarnosti. (tb) nova gorica - Oskrba bo nemotena Elektro Primorska napoveduje stavko V slovenski energetiki ogroženih tisoč delovnih mest Pet največjih slovenskih elektro-distribucijskih podjetij, med njimi tudi Elektro Primorska, bo v ponedeljek med 7.30 in 9.30 izvedlo opozorilno stavko. Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije stavko opravičuje s pomanjkanjem socialnega dialoga in predlagano reorganizacijo elektrodistribucijskih podjetij. Oskrba z električno energijo bo kljub vsemu nemotena. Predsednik sindikata v Elektro Primorska Valter Vodopivec pojasnjuje, da so se za stavko odločili v vseh podjetjih elektrogospodarstva in premogovništva, kar pomeni, da naj bi po vsej Sloveniji v ponedeljek stavkalo kar 8.000 članov sindikata. »Na direktoratu za energetiko pri ministrstvu za gospodarstvo si socialni dialog razlagajo po svoje, po našem trdnem prepričanju tega ni,« pravi Vodopivec. V ozadju je predlagana reorganizacija elektrodistri-bucijskih podjetij, ki predvideva delitev družb na dva dela oziroma ločitev omrežne in tržne dejavnosti podjetij, kar naj bi se zgodilo do konca letošnjega leta. »To je katastrofalen scenarij za slovensko energetiko,« meni Vodopivec in dodaja, da to za zaposlene pomeni ogrožanje delovnih mest, za uporabnike oz. odjemalce električne energije manj zanesljivo in manj kvalitetno oskrbo, predvsem pa dražjo električno energijo. Takšna delitev elektrodistribucij-skih podjetij, kot jo predlaga država, naj bi zgolj na prvi stopnji ogrozila kar tisoč delovnih mest. Učinkov ponedeljkove stavke naj odjemalci ne bi občutili. Izvedli jo bodo tako, da bodo dve uri prekinili poslovanje s strankami, »s sistemom pa bomo upravljali kot ponavadi, odpravljali bomo tudi vse okvare in poskrbeli za to, da bo dobava elektrike nemotena,« je še zagotovil glavni sindikalist v Elektru Primorske. Sicer pa sindikati, če njihovim zahtevam po vzpostavitvi dialoga ne bo ugodeno, za 14. september napovedujejo splošno stavko, ko odjemalce utegne doleteti hujši scenarij. (tb) Škodljivcev malo, hujši problem je divjad - Ob veliki količini grozdja višja tudi kakovost vinarji Poleg vpliva tudi alkotest lo, bodo razmere odlične,« je povedal Martin Figelj z Oslavja. Vinogradniki so zadovoljni s suhim vremenom, saj je oddaljilo škodljivce, ki so lani razsajali med trtami. Figelj je dodal, da so na Oslavju hujši problem jazbeci in merjasci, ki ponoči obiskujejo vinograde in se hranijo z grozdjem. V četrtek je začel trgati tudi Roman Riz-zi iz Podgore. »Začeli smo s črnim pinotom, drugi teden bo na vrsti chardonnay, nato pa rebula. Za slednjo je treba le počakati, da doseže pravo stopnjo kisline, saj je ta najpomembnejši faktor za pridelavo penečih vin,« je pojasnil Rizzi, ki se je s proizvodnjo penin začel ukvarjati leta 2006. Le-te so v Italiji v tem trenutku prava moda; povpraševanje zanje, je povedal Rizzi, je v zadnjih letih močno naraslo. Z letošnjo letino je prav tako zadovoljen Alexis Paraschos iz Števerjana, ki pa je pojasnil, da se bo pri njih trgatev začela šele čez dva tedna. Tudi tu bodo najprej na vrsti bela vina, čez dober mesec dni pa črna. »V Števerjanu smo sicer imeli nekaj problemov s škodljivci, vendar na začetku sezone, tako da smo lahko pravočasno škropili,« je še povedal Paraschos. Trgatve se ni še lotil niti Edi Keber s Plešive-ga. »Računamo, da bomo začeli okrog 5. septembra s tokajem, saj ne gojimo pinota, ki spada med najbolj zgodnje sorte. Letos je grozdja res dosti, tako da smo ga nekoliko že odstranili, da bi dodatno pridobili na kakovosti. Sončno vreme in padavine vsaka dva tedna so namreč odličen recept za izvrstno letino. Poleg tega ni bilo težav s škodljivci, tako da smo v primerjavi s prejšnjim letom prihranili kar 40 odstotkov škropiva,« je pojasnil Keber. Trgatev bodo čez približno dva tedna dočakali tudi na goriškem Krasu. Nataša Černic z Vrha je povedala, da bodo najprej trgali malvazijo, nato pa vitovsko, teran in cabernet. »Z letošnjo količino in kvaliteto grozdja smo izredno zadovoljni. Vremenske razmere so bile optimalne. Imeli smo le nekaj težav z ranimi škodljivci, a smo trte zaščitili v pravi meri in ob pravem času,« je zaključila Nataša Černic. Albert Voncina gorica - Občina Severna liga v • ■ • oživlja skupino Uradnih potrditev ni bilo, vse pa kaže, da bodo v goriškem občinskem svetu oživili svetniško skupino Severne lige. Vest, da nameravata svetnika opozicije Andrea Alberti (občanska lista Per Gorizia) in Franco Zotti (La lista siamo noi) »skočiti čez plot« in postati del desnosredinske koalicije, je v javnost pricurljala včeraj, ravno na dan, ko je bila na goriškem sedežu Severne lige napovedana tiskovna konferenca, ki pa je bila dopoldne preklicana. Presenetljivo in dokaj nenavadno je, da vzroka za preklic predstavniki Lige niso hoteli pojasniti, prav tako pa ni bilo dano vedeti, kateri bi moral biti predmet srečanja z novinarji. Kljub temu, da ima svojega predstavnika Stefana Ceretto v občinskem odboru in da je na zadnjih volitvah v Gorici prejela nezanemarljivo število glasov, je Severna liga lani »izginila« iz občinskega sveta. Njena načelnica Marina Francesca Colombo je namreč sredi polemik dala odpoved in prestopila v mešano skupino, junija letos pa se je pridružila 23-članski skupini Ljudstva svobode. Protagonista preporoda skupine, ki bi tako okrepila večino v občinskem svetu in ne nazadnje tudi samega odbornika Ceretto, naj bi bila Alberti in Zot-ti. Oba izhajata iz občanske liste Per Gori-zia, ki sta jo leta 2002 ustanovila Antonio Scarano in Erminio Tuzzi. Alberti in Zotti sta med drugim vstopila v občinski svet samo zato, ker sta novembra 2008 edina izvoljena svetnika Občanske liste Per Gori-zia Tuzzi in Gualdi dala odpoved. Pred nekaj meseci je Zotti šel svojo pot in ustanovil skupino Siamo noi, zdaj pa zgleda, da bo Občansko listo zapustil tudi Alberti. Na vprašanje, ali novico o prestopu k Severni ligi potrjuje, je Zotti odgovoril, da ni še nič dorečenega. »Ko sem prebral časopis, sem "padel z oblakov",« je povedal, nato pa je priznal, da je do stika z goriškimi predstavniki Lige le prišlo: »Vedno sem bil mož opozicije in nad sabo nimam rad gospodarjev. Po drugi strani je pa res, da se stvari lahko spremenijo. Če mi bodo končno dali možnost, da naredim nekaj stvarnega za Gorico, bom morda lahko sprejel predlog. Veliko idej imam na področju športa, ki je v krizi: občina bi lahko na primer od občanov vsak mesec zahtevala en evro, zbran denar - 36.000 evrov mesečno - pa bi razdelila med športnimi društvi.« Zotti je še povedal, da ga v zadnjih časih ni snubila le Liga, pač pa tudi Stranka upokojencev in Italija vrednot. Da je do kontaktov s strankami desne sredine prišlo, je potrdil tudi Alberti, več pa ni hotel povedati: »Ko sem bom vrnil z dopusta, bom odločal.« Nobene izjave ni hotel podati niti goriški občinski odbornik in občinski tajnik Severne lige Stefano Ceretta, ki ni bil ravno navdušen nad »uhajanjem novic«, goriški župan Romoli pa je komentiral: »Čakam na razvoj dogodkov. Prestop Zottija in Alber-tija v našo koalicijo bi vsekakor bil pozitivna stvar, saj bi nas še dodatno okrepila.« Na uradno potrditev s strani zainteresiranih svetnikov čaka tudi načelnik skupine Demokratske stranke Federico Portelli, po katerem pa bi bilo dejstvo, da je desna sredina vprašala »za pomoč« dva predstavnika opozicije, dokaz njene šibkosti in krhkosti. »O Zottijevih in Albertijevih načrtih nisem vedel ničesar. Občanska lista bo morda izginila iz občinskega sveta, še vedno pa je živa in prisotna v rajonskih svetih. Smo mlada rastlina, s katere sta odpadli suhi veji,« je poudaril ustanovitelj Občanske liste in bivši župan Erminio Tuzzi, po katerem sta Zotti in Alberti »nezanesljiva«: »Ko sta bila imenovana v občinski svet, sta obljubila, da bosta sledila projektu Občanske liste, prisege pa se nista držala. Kaj bosta zdaj delala, je stvar Severne lige. Po vsej verjetnosti bo med njima ponovno nastal problem, ko bo treba izbrati načelnika nove skupine. Zadnjič nista prišla do kompromisa, zato se je Zotti odcepil in ustanovil svojo skupino.« (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 22. avgusta 2009 13 stoletnica - Počastitev pionirskih bratov Rusjan Vrhunec dogajanja na letališču v Gorici Odkrili bodo dve obeležji - Napovedujejo udeležbo slovenskega premiera Na slovenski strani meje krmilo drži novogoriška mestna občina, medtem ko so se v Gorici za počastitev obletnice ogrela predvsem kulturna in športna združenja. Kar nam je znano, je goriška občinska uprava komajda privolila v pokroviteljstvo. V zadnjem obdobju pa je združenjem, ki so v obeležitev stoletnice vložila veliko truda, a bi brez podpore javnih uprav z veliko težavo uresničila načrte, priskočila na pomoč goriška pokrajina, ki obletnico želi izkoristiti za promocijo Goriške. Malo je namreč krajev, ki se v Evropi lahko pohvalijo s pionirskim podvigom na letalskem področju, ki je z leti postalo vodilno v prevoznem sektorju in je danes v neprestanem razvoju. V palačah novogoriške občine in goriške pokrajine so se zadnje dni zvrstili sestanki z namenom, da se načrtovani program izpili in doreče. Vrhunec se bo zgodil v soboto, 5. septembra, na goriškem letališču. Prizorišče bo oširek pri vhodu na aerodrom, ki naj bi do tega dne spet pridobil dovoljenje za letalsko dejavnost. Zaradi slavnostnega dogodka bodo glavni vhod zaprli, dostop pa bo možen skozi stranski vhod le kakih sto metrov dlje, v smeri Gorice. Nekaj pred 15. uro se bo iz Nove Gorice z avtobusom pripeljal ves občinski svet s spremstvom drugih gostov. Na letališču jih bodo pričakali gostitelji in godba na pihala Kras iz Doberdoba. Ob 15. uri bo iz Ajdovščine priletela kopija Rusjanovega letala Eda 5, ki jo bo v paradi spremljalo kakih dvajset letal. Po pristanku se bodo postrojila takoj za mrežo, tako da bodo vidna s prizorišča proslave. Slavnost se bo začela ob 15.30 uri z odkritjem obeležja, ki so ga za to priložnost izklesali in izdelali udeleženci kiparske delavnice v Štandrežu; gre za mlade kiparje iz Ljubljane in za študente s šole za mozaik iz Spilimberga. Takoj zatem bodo na istem mestu odkrili tudi manjše obeležje z reliefnima podobama Edvarda in Jožeta Rusjana. Obe obeležji bosta nameščeni na gredico, ki ima za ozadje letališče, kjer se je pred sto leti vse začelo. K slovesnosti trenutka bodo prispevali uradni nagovori. Organizatorji napovedujejo morebitno udeležbo slovenskega premiera Boruta Pahora. Odkritju dveh obeležij bo sledil ogled letal in razstave, ki bo postavljena v hangarju padalske sekcije. Razstavi bosta pravzaprav dve. Prva bo zgodovinske narave in jo pripravlja Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, druga pa bo v režiji štandreškega krajevnega sveta in prosvetnega društva Štan-drež ter bo namenjena lanskemu snemanju filma o letečih bratih Rusjan. Zgodovinska razstava bo konec septembra na ogled tudi v enem izmed šotorov poulične prireditve Okusi na meji. (vip) Kljub avgustovski pripeki intenzivno potekajo priprave na praznovanje stoletnice prvega poleta Edvarda Rusjana v Gorici. O tem smo že veliko pisali, dogajanje pa dobiva vse bolj otipljive obrise, saj so organizatorji z obeh strani meje izdelali program septembrskih praznovanj. Resnici na ljubo bo stoletnica prvega Rusjanovega poleta na Rojcah šele 25. novembra, septembra pa bodo obletnici posvetili novo-goriški občinski praznik. V Novi Gorici, ob Erjavčevi ulici, stoji spomenik Edvardu Rusjanu, ki ga je izdelal kipar Janez Lenassi. Odkrili so ga 11. septembra 1960. Pred časom so pri novogoriški mestni občini razmišljali, da bi 10,5 metrov visoki kip v podobi Ikarusa preselili na krožišče, ob robu katerega je nastal nakupovalni center Qlandia. Predlog je propadel, saj bi kip težko prenesel selitev, po novem pa bo umeščen in urbanistično ovrednoten kot del aleje ob stolpnice Eda centra BUMBACA Program so pripravili akterji z obeh straneh meje, na čelu dogajanja pa bo no-vogoriška mestna občina, ki se je priprav lotila že pred enim letom. Tem, ki so pristopili k obeleževanju obletnice, je danes jasno, da je stoletnica podviga bratov Rusjan priložnost, da se Goriška, ki jo je dolga leta ločevala meja, ponovno združi. Nekaterim pa čezmejno sodelovanje še vedno ne gre v račun, zato pa iz dneva v dan vse bolj lazijo na obrobje dogajanja. gorica - Provokacija policijskega sindikata Kvestura naj se izseli v šotor na breg Soče vrtojba - Po večletnem čakanju Obvoznica bo nared konec novembra 2010 Pogled na nedokončano obvoznico; slovensko ministrstvo za promet oziroma direkcija Republike Slovenije za ceste bo za pol kilometra dolg odsek zagotovilo nekaj več kot milijon evrov, občina Miren-Kostanjevica pa dobrih 204 tisoč evrov FOTO T.B. Včeraj se je s pripravljalnimi deli začela zadnja faza izgradnje vrtojbenske obvoznice. Gradbena dela bodo stekla septembra, torej v kratkem, konec del pa je po v četrtek podpisani pogodbi med republiško direkcijo za ceste, občino Miren-Kostanjevica in izvajalcem del, Cestnim podjetjem Gorica, predviden do 30. novembra 2010. Pri dokončni izgradnji vrtojbenske obvoznice, ki se zdaj kar na lepem končuje sredi gramozne jame, se je vendarle premaknilo. Na republiški direkciji za ceste so med tremi ponudniki izbrali Cestno podjetje Gorica, ki je obvoznico že gradilo in jo doslej zgradilo do občinskih meja, občina Miren-Kostanjevica pa je tudi že rešila zadnjo oviro. Z več lastniki (med njimi so tudi italijanski državljani) ene od parcel, ki je bila denacionalizirana, so se uskladili in se uspešno dogovorili o odkupu. In čeprav omenjena parcela ni na trasi bodoče obvoznice, je bila nujno potrebna za ureditev obcestnega odvodnjavanja. Tretja faza obvoznice Vrtojba se sicer začenja na meji med občinama Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica, nadaljuje se po zahodnem robu gramoznice in se z novim trikrakim krožnim križiščem na regionalno cesto priključuje nekaj metrov pred Mir-nom. Na priključnih krakih omenjene regionalne ceste bodo s premikom krožišča proti gramoznici rešili problem nevarnega in nepreglednega ovinka. Trasa in izgradnja obvoznice predvideva tudi izvedbo štirikrakega križišča z dodatnimi pasovi in vsa gradbena dela za napeljavo visokonapetostnega in telekomunikacijskega kablovoda za potrebe bodoče obrtne cone, poskrbeli pa bodo tudi za ureditev javne razsvetljave.(tb) KROMBERK Oživljajo znamko Mip Stečajni upravitelj novogoriškega Mi-pa Miroslav Benedejčič in vodstvo murskosoboške Panvite sta v četrtek uskladila najemno pogodbo za Mipo-ve obrate v Kromberku, pogodbo pa naj bi podpisali prihodnji teden. Pred podpisom mora z dogovorom namreč soglašati tudi sodišče. Z vodstvom Pan-vite so se med drugim dogovorili o najemu kromberškega obrata za izdelovanje salam, pršutov ter strojne opreme in pakirnice. Panvita naj bi v Krom-berku proizvajala mortadelo in pršut, oba izdelka pa naj bi se na trgovskih policah pojavila pod znamko Mip. Benedejčič je poudaril, da bo sodišče prihodnji teden dogovor s Panvi-to brez težav odobrilo in da bi proizvodnja v Kromberku lahko stekla že konec septembra oz. v začetku oktobra, kmalu za tem pa bi se na prodajnih policah lahko pojavili tudi Mi-povi izdelki. Predsednik uprave Pan-vite Dejan Židan je pristavil, da bo najemna pogodba podpisana za dobo šestih mesecev, v obratu za izdelavo mortadele in obarjenega programa pa bo delo dobilo od 40 do 50 ljudi. Poskusna proizvodnja bo predvidoma stekla že septembra. Življenjski in delovni pogoji na goriški kvesturi so neznosni. Na takšno stanje je policijski sindikat SAP reagiral s provo-kacijo. »Zahtevali bomo, da nam dežela FJK nameni pozornost, ki nam je drugi niso, in da nam postavi in opremi velik šotor v Pevmskem parku ob Soči, kjer so razmere za ljudi bolj dostojanstvene in tudi usklajene z zakonskimi predpisi,« so zapisali pri pokrajinskem tajništvu sindikata. Po njihovi oceni stavba goriške kve-sture na trgu Cavour ni uporabna. Temperatura v pisarnah je neznosna in dosega 36 stopinj, električno omrežje nima potrdila o uporabnem dovoljenju po zakonu 46/90, marsikje se ruši omet. »Za takšno stanje so odgovorni pokrajina, ki je lastnica poslopja in brezvestno daje v najem prostore, ki ne bi smeli imeti uporabnega dovoljenja, ter kvestorji, ki so si sledili v zadnjih letih, zahtevali so ukrepe, a še naprej plačevali najemnino in obljubljali izboljšave, obljube pa so ostale mrtva črka,« trdijo pri SAP-u in zahtevajo, da si prostore ogledajo gasilci, ki naj preverijo, če so v njih upoštevani vsi zakonski predpisi s področja uporabnosti in varnosti. »Kje je na primer protipožarna oprema za arhive, v katerih so nakopičene grmade papirja?« se polemično sprašujejo in zaključujejo, da na stisko opozarjajo že dolga leta, da pa je danes huje kot kdaj koli prej in naravnost sramotno. Zato predlagajo šotor ob Soči, ljudi pa pozivajo, da naj si pridejo na lastne oči ogledat življenjske pogoje na kvesturi. tržič - Gradbišče v ulici Grado Revolucija v prometu Občina načrtuje izgradnjo nove povezovalne ceste med ronškim letališčem in pokrajinsko cesto št. 19 Vožnja po ulici Grado v Tržiču je zaradi del ovirana BONAVENTURA Podjetje Ici Coop iz Ronk nadaljuje z deli v ulici Grado. Julija so delavci po več- tedenski zapori ponovno odprli prometu oba vozna pasova, kar je bilo za kinodvora-no Kinemax in ostale dejavnosti veliko olajšanje, v teh dneh pa so se lotili povezave med ulico Grado in oširkom Marcelliana, kjer bodo obnovili obstoječe krožišče. Projekt, bo stal pet milijonov evrov, predvideva tudi obnovo ulice Cipressi in realizacijo novega kro-žišča med le-to in ulico Callisto Cosulich. Medtem ko gradbeno podjetje dela na pokrajinski cesti, se občina Tržič zavzema zato, da bi vzporedno prišlo do zamenjave vodovodnih cevi, ki so dotrajane. Uprava želi namreč preprečiti, da bi čez nekaj let morali ponovno izkopati cesto in jo zapirati prometu. Ob preureditvi ulic Grado in Cipres-si načrtuje občina tudi izgradnjo nove povezovalne ceste med ronškim letališčem in pokrajinsko cesto št. 19. Novo prometno ureditev bodo v prihodnosti dopolnili z uresničitvijo povezave med pokrajinsko cesto v Bistrinji in industrijsko cono Schiavetti-Brancolo. 1 4 Sobota, 22. avgusta 2009 GORIŠKI PROSTOR / solkan - Preživljajo Poletje ob Soči V desetih letih dva tisoč otrok V Kajak klubu Soške elektrarne se je včeraj zgodil zaključek letošnjega 10. Poletja ob Soči. Športno društvo Sonček in vsa ta leta neutrudni Miran Franko so tudi letos s petimi enotedenskimi termini popestrili poletje marsikateremu goriškemu osnovnošolcu. Še posebej svečano je bilo včeraj, ko so se otroci in organizatorji simbolično poslovili od poletja in si zaklicali »Nasvidenje čez leto dni«. »Lepo je. Lepo, ker je v tem času tu zrasel lep kajakaški center. Na začetku smo v okviru Poletja ob Soči imeli delavnice pod šotori, pogoji niso bili idealni, zdaj pa imamo lepe nadstreške, bazen, urejen dostop do Soče. Trud se je izplačal,« je desetletje Poletij ob Soči, v t.i. 11. šoli pod Solkanskim mostom opisal Miran Franko, gonilna sila večine največjih in najodmevnejših športnih dogodkov in prireditev na Goriškem. Otrokom, ki so včeraj še zadnjič to poletje prišli k Soči, je priložnostne »papirnate« medalje podeljeval najuspešnejši slovenski olimpijec, Miro Cerar FOTO T.B. Letos se je v družbo vaditeljev »njegovega« športnega društva Sonček podalo okoli 200 otrok, za katere so pripravili športne in ustvarjalne delavnice, vsak dan pa so poskrbeli tudi za »gosta«. Že vsa ta leta se Franko namreč trudi, da otrokom približa bolj ali manj znane obraze. »Ni pomembno, da je to vrhunski športnik ali znana osebnost. Vsak odrasel človek je za otroka zanimiv, tako smo tu letos imeli gasilce, politike, biologe, znanstvenike, pa seveda tudi športnike,« pravi Franko. Letos je k Soči zvabil enega najboljših svetovnih namiznoteniških igralcev, Novogoriča-na Bojana Tokiča in novogoriškega nogometaša Alana Komela, na zaključni prireditvi pa se je številni mladini in njihovim staršem pridružil najuspešnejši slovenski olimpijec Miro Cerar, v družbi odličnih solkanskih kajakašev, svetovnih in evropskih prvakov. (tb) [13 Lekarne U Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. D Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN API - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.00 »S. Darko«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.10 »I love Radio Rock«. Dvorana 3: 18.00 »Harry Potter e il principe mezzosangue«; 21.00 »La misma luna«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.00 »S. Darko«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Il messaggero«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Alie-ni in soffitta«. Dvorana 4: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Il mistero della pietra magica«. Dvorana 5: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Sex Movie in 4D«. 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bile ponovno objavljene pokrajinske lestvice učnega osebja slovenskih šol, dopolnjene s kandidati, uvrščenimi na lestvice goriške pokrajine, ki pa so zaprosili za vpis tudi na rep tržaških lestvic. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo zaradi novih pravil letos podeljevanje letnih suplenc za tržaško in goriško pokrajino potekalo skupno, in sicer v petek, 28. avgusta, v prostorih Nižje srednje šole »S. Kosovel« na Opči-nah, Bazoviška ulica, št. 7, in sicer ob 10.00 za vrtce in osnovno šolo ter ob 11.30 za nižje in višje srednje šole. Kdor bi se podelitve ne mogel udeležiti, lahko v ta namen izpolni pooblastilo. Tozadevni obrazci so na voljo tako na tržaškem kot na goriškem sedežu Urada. Seznam razpoložljivih mest bo vsaj 24 ur prej objavljen na oglasnih deskah tržaškega in goriškega urada. SKRIVNOSTI USPEŠNEGA NASTOPANJA V JAVNOSTI je dvodnevna delavnica, ki ponuja uporabne, v praksi potrjene pristope za uspešno javno na- krmin - Praznik narodov Cesarju v čast Danes poklon na pokopališču v Bračanu, jutri praznični vrhunec puppet festival Lutke v Brdih S spominsko slovesnostjo na pokopališču v Bračanu se bo danes ob 18. uri začel dvodnevni Praznik narodov srednje Evrope, ki vsako leto prikliče v Krmin več tisoč ljudi. Združenje Mitteluropa, ki praznik prireja, želi v duhu nove Evrope in prijateljstva med kulturami združevati države nekdanjega Avstro-ogrskega cesarstva in obeležiti obletnico rojstva cesarja Franca Jožefa. V Bračanu se bodo žrtvam vojn in padlim vseh narodnosti poklonili krajevni upravitelji in predstavniki delegacij iz Slovenije, Slovaške, Romunije, Hrvaške, Češke, Madžarske, Poljske, Avstrije in Nemčije, po slovesnosti pa se bo dogajanje preselilo v Krmin. Na trg pred županstvom se bodo ob 19. uri pripeljale kočije, ki so skupaj potovale od Trsta do Ljubljane in Dunaja. Večer bodo popestrili z glasbo in spektakli skupin iz Češke, Slovaške, Madžarske in Italije. Jutri ob 10. uri bo v središču briškega mesteca mimohod folklornih skupin iz držav srednje Evrope. Ob 11. uri bo maša z molitvami v raznih jezikih, opoldne bodo na vrsti nagovori upraviteljev in predstavnikov delegacij, od 14.30 dalje pa bodo po Krminu nastopale glasbene in folklorne skupine. Lanski mimohod po Krminu BUMBACA S Izleti Jj Obvestila stopanje. Program je namenjen vodjem oddelkov, organizacij, ustanov, poslovodnim delavcem, zaposlenim v oddelkih za trženje in odnose z javnostmi, samostojnim podjetnikom in vsem, ki pogosto nastopajo ali se pojavljajo v javnosti. Delavnico v organizaciji Slo-vika bo vodila Anita Mirjanič iz Ljubljane. Potekala bo 4. septembra (od 14. do 18. ure) in 5. septembra (od 9. do 13. ure) na Sloviku v Gorici; informacije na sedežu Slovika na korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-530412, e-po-šta info@slovik.org). POHOD OD ŽELINA DO VOJSKEGA - v spomin na prenos več kot sto ranjencev od Cerknega do Črnomlja leta 1944 - bo 29. avgusta. Zbirališče in odhod sta predvidena ob 7. uri, prihod na Vojsko ob 16. uri, po slovesnosti bo vrnitev z avtobusi v smeri Idrije in Že-lina; informacije, vpis in zavarovanje na tel. 348-5298655. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 13. do 18. oktobra tradicionalni izlet »Po poteh spominov« in »Na mandarine« za obisk krajev Bihač, Kozara, Drvar, Jajce, Travnik, Sarajevo, Foča, Čapljina, Medžugorje, Mostar, dolina Neretve, Gradac itd. Je še nekaj prostih mest v avtobusu. Vabljeni so tudi prijatelji s Tržaškega; vpisujejo Saverij R. (tel. št. 0481-390688), Ivo T. (0481-882024), Ema B. (0481-21361) in Ana K. (048178061). OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v avgustu anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti popoldne. URAD ICI goriške občine je odprt ob ponedeljkih in sredah med 8.45 in 12. uro ter med 16.30-17.30. DRŽAVNA KNJIŽNICA v ul. Mameli v Gorici bo zaprta še danes, 22. avgusta. Možni bosta le izposoja in vrnitev knjig Iz predstave »Al paese di POCAPAGLIA« Danes se bo v Brdih začela 18. izvedba priljubljenega lutkovnega maratona Alpe Adria Puppet festival, ki ga prireja center CTA iz Gorice pod umetniškim vodstvom Roberta Piaggia in Antonelle Caruzzi. Danes in jutri bo na sporedu pet spektaklov, ki jih bodo gostila vinska in kmetijska podjetja iz Števerjana, Koprivnega, Krmina in Dolenj. Drevi ob 18. uri bo Gino Bale-strino nastopil na sedežu vinarskega podjetja Gradisciutta na Jazbinah s predstavo »Totonno«, ob 20.30 pa bo podjetje Villa Russiz v Koprivnem gostilo predstavo »Lo strano caso del dot-tor Pinkerton«. Jutri ob 17. uri bo v parku na Plešivem predstava «Stenterello nell'isola dei pirati«, domačija Keber v Krminu pa bo ob 19. uri prizorišče predstave »Storie in un albero«. Lutke bodo ob 20.30 obiskale podjetje Nori-na Pez v Dolenjah, kjer bodo otrokom in odraslim pripovedovale zgodbo »Al paese di Pocapaglia«. Ogled vseh predstav, ki jih bodo izvedli tudi ob slabem vremenu, je brezplačen; podrobnejše informacije na tel. 0481-537280. med 10. uro in 12.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja danes meddržavni ženski balinarski turnir v So-vodnjah ob Soči od 8. ure dalje. Vabljeni člani in prijatelji. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Pliskovici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri (ne ob 15.30) in zaključi v petek, 28. avgusta, ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev; informacije nudi ZSKD na korzu Verdi 51 int., tel. 0481-531495, faks 0481-550004, gorica@zskd.org, www.zskd.eu. COERVERJEVA NOGOMETNA ŠOLA DOBERDOB - ŠZ Mladost prireja od ponedeljka, 24., do sobote, 29. avgusta, na igrišču v Doberdobu poletni kamp, namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Udeleženci bodo razdeljeni po starostnih skupinah ter bodo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča in sodelavcev vadili tehniko nogometne igre po tako imenovani Coerverjevi metodi; informacije in vpisovanje na tel. 334-6989857 (Domenico Donda), 338-3681964 (Ful-vio Battistuta), 335-6041844 (Igor Juren), info@juren.it. GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bo od ponedeljka, 24., do petka 28. avgusta, med 8. in 13. uro potekala poletna glasbena delavnica na osnovi šoli P. Voranc v Doberdobu. OK VAL IN ZSŠDI prirejata od 24. do 28. avgusta v telovadnici v Štandrežu in od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici v Doberdobu odbojkarski kamp za deklice in dečke od 6. do 12. leta starosti. V Štandrežu bo potekal med 15. in 19. uro, v Doberdobu pa med 7.45 in 13. uro (brez kosila). Kamp bo vodil odbojkarski trener Leon Hro-vat. Društvo bo poskrbelo za prevoz iz sosednjih občin; informacije in vpisovanje na tel. 328-1511463 (Ingrid) ali 393-2350925 (Sandro v večernih urah). MOPZ SKALA obvešča člane zbora, da bo prva vaja nove sezone v torek, 25. avgusta, ob 20.30 v Gabrjah. MOŠKI PEVSKI ZBOR JEZERO obveš- Priseljenci še na begu Osebje goriške kvesture še vedno išče skupino priseljencev, ki je pred dvema dnevoma zbežala iz centra CIE v Gradišču. Štirim Alžircem in trem Tunizij-cem je uspelo uiti skozi rešetke, ki so vgrajene v stene sob. Za beg se je odločilo devet priseljencev, dva Alžirca pa so sile javnega reda ujele že v četrtek. Ostalim je podvig uspel, čeprav je v centru CIE v Gradišču veljal poostren režim bivanja, ki je bil posledica izgredov, do katerih je prišlo 9. avgusta. Visoka koncentracija ozona Na merilnem mestu Otlica v Trnovskem gozdu na nadmorski višini 950 metrov je včeraj koncentracija ozona presegla opozorilno vrednost 180 mikrogramov na kubični meter, kar pomeni, da so bile koncentracije ozona previsoke v vseh višjih predelih Primorske. V poznih večernih urah naj bi po napovedih republiške agencije za okolje koncentracija padla. Visoke koncentracije ozona, ki presegajo opozorilno vrednost, dražijo sluznico in dihala. Zato priporočamo, da ljudje s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka v tem času ostanejo v zaprtih prostorih, kjer je koncentracija ozona nižja. Priporočljivo je, da se tudi zdravi ljudje v času trajanja previsoke koncentracije ozona izogibajo naporom. Abonmaji za avtobus Od ponedeljka, 24. avgusta, do petka, 25. septembra, bo okence pokrajinskega prevoznega podjetja APT v Tržiču odprto tudi v popoldanskih urah. Začenja se namreč vpisovanje abonmajev za avtobusne prevoze, ki jih podjetje namenja učencem in dijakom. Okence bo odprto od ponedeljka do petka med 7. in 12. uro ter med 13. in 18. uro, ob sobotah pa med 7. in 12. uro ter med 13.30 in 15. uro. Brezplačna vodena obiska Danes in jutri ob 17.30 bodo goriški Pokrajinski muzeji ponudili brezplačna vodena obiska razstave oblek, ki jih je za filmske uspešnice izdelal šiviljski atelje Tirelli. Kostumi bodo do 6. septembra na ogled v palači Attems Petzenstein v Gorici. S Poslovni oglasi SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z višješolsko ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina in Tržič. Dobro znanje slovenskega jezika. Poslati curriculum v italijanščini na fax 040232444. ča vse člane, - zaželeni so tudi novi -da bo prva vaja za skupen nastop v Prešernovem gaju v Kranju (4. septembra) v torek, 25. avgusta, ob 20.30 v prostorih Društva Skala v Gabrjah. GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bodo uradi zaprti do petka, 28. avgusta. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. Za dopust bo zaprta do 28. avgusta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51 zaprt do 31. avgusta. URADI DRUŽBE FILOLOGICA FRIU-LANA v ul. Bellini 3 v Gorici bodo zaprti do konca avgusta. Pogrebi DANES V KOPRIVNEM: 10.10, Luigia Grion vd. Franco iz splošne bolnišnice v Gorici v župnijsko cerkev (ob 10.30) in na vaško pokopališče. DANES V KRMINU: 9.30, Vanda Sclau-nich (sestra Nelda) iz Oširka Scrosop-pi 2 v cerkev Rosa Mistica in na vaško pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10,00, Bruno Casa-sola na glavnem pokopališču; 10.50, Ciro Giglio iz mrtvašnice splošne bolnišnice na glavno pokopališče. DANES V ŠKOCJANU OB SOČI: 10.00, Ines Mian vd. Stabile iz mrtvašnice pokopališča v Beljanu v župnijsko cerkev (10.10) in na vaško pokopališče. / PRIREDITVE Sobota, 22. avgusta 2009 1 5 cassacco - Danes premiera gledališko-plesne predstave Zgodba o furlanski Juliji V vlogi Giuliette bo zaplesala Daša Grgič - V igri nastopa tudi gledališki igralec Luciano Roman Sugestivni dvor Ca-stello di Cassacco (severno od Vidma, v bližini Taržizma - Tricesimo) bo nocoj ob 21. uri gostil premiero projekta La Giu-lietta. Kajti legendarna zgodba o Juliji in njenem Romeu ima tudi furlanske elemente. Na začetku 16. stoletja je namreč Luigi Da Porto posvetil ljubljeni sestrični Lucini Savor-gnan novelo Giulietta, v kateri je opisal njuno gorečo ljubezensko zgodbo, ki so jo družinske zdrahe in politični spori kmalu zatrli. Predstava La Giu-lietta, ki bo nocoj pre-mierno uprizorjena, je nastala na podlagi omenjene novele, a tudi knjige »Giulietta e Romeo. L'origine friulana del mito«, ki sta jo napisala Albino Comelli e Francesca Tesei. Umetniški vodja Gabriele Ribis je v njej združil različne umetniške zvrsti: prozo, ples, glasbo in videoart. Nosilno vlogo je zaupal Lucianu Romanu, ki si je igralske izkušnje uspešno nabiral v milanskem Piccolo teatro (njegova mentorja sta bila Giorgio Stre-hler in Luca Ronconi). V vlogi Julije bo nastopila tržaška plesalka Daša Grgič, ob njej pa bo plesal Luca Zampar; oba smo lani lahko opazovali v tržaškem Kulturnem domu v predstavi Tempočastime (na posnetku Kroma). 10. izvedba - Do 30. avgusta V Rušah se je včeraj začel zanimiv festival Letošnji spored predvideva tudi predstavo Kdo vam je to delu z Borisom Kobalom in Duohtar pod mus, v kateri igra tudi Tržačanka Lara Komar KROMA V Rušah se je včeraj začel 10. festival Letni oder Ruše - FLOR. Festival bo trajal do nedelje, 30. avgusta, ponuja pa 43 prireditev na šestih prizoriščih. Festival, ki ga organizira javni zavod Center za mlade Ruše Cezam, je na glavnem odru letnega gledališča odprla komedija 5žensk.com Špas teatra. Organizatorji so zbrali vrsto gledaliških predstav, koncertov, predstav za otroke in športnih prireditev, načrtujejo pa tudi pester spremljevalni program. Ob letošnjem jubilejnem desetem festivalu pripravljajo dve premieri, in sicer premiero igre Pika, kje je tvoja nogavička in glasbene predstave za otroke Rege, obe v produkciji Cezama. Na sporedu sta tudi predstavi Douhtar pod mus (v kateri nastopa Trža- čanka Lara Komar) in Kdo pa vam je to delu z Borisom Kobalom, ki je tudi režiser predstave Ženske&Moški.com.; popoln spored je na voljo na spletni strani www.ce-zam.org.. Festival Letni oder Ruše je nadaljevanje tradicije prireditev v letnem gledališču in je prerasel iz nekoč imenovane prireditve Ruški letni oder. Kot ob tem pravi direktor festivala Mihael Kranjčevič, so se sanje skupine ljudi, ki so pred desetimi leti pričeli razvijati idejo o festivalu »pod milim nebom« s 350.000 tolarji v »žepu«, uresničile. Festival Letni oder Ruše je z velikimi koraki prerasel občinske meje in danes beležijo obiskovalce iz vse Slovenije; na festivalu letos pričakujejo okoli 15.000 obiskovalcev. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ 18. Alpe Adria Puppet Festival Danes, 22. avgusta / Kmetija Gra-dis'ciutta v Števerjanu ob 18.00, nastopil bo genovski ustvarjalec Gino Bale-strino s predstavo »Totonno«; vinogradniška kmetija Villa Russiy v Ko-privnem ob 20.30, gledališka skupina L'aprisogni iz Trevisa bo podala igro »Lo strano caso del dottor Pinkerton«. Jutri, 23. avgusta / Park na Plešivem ob 17.00, gledališka skupina Pupi di Stac iz Firenc bo predstavila delo »Stente-rello nell'isola dei pirati«; kmetija Renata Kebra v Krminu ob 19.00, padov-ska skupina La casa degli gnomi se predstavi z delom »Storie in un albe-ro«; kmetija Norina Pez na Dolenjem ob 20.30, skupina Oltreilponte iz Turi-na pa bo podala igro »Al paese di Po-capaglia«. Od ponedeljka, 24., do petka, 28. avgusta v Gradežu / Na plaži kot v starem mestnem jedru (Campo Patriarca Elia, na vrtu pri županstvu) bodo zaživele kreativne delavnice izdelovanja lutk iz papirja, ki jih bo vodila Magda Martinci. Med gradeškimi gosti naj omenimo skupine Marionette Grilli, Teatro in trambusto, Il Cantateatro in Compagnia Burambo ter umetnika Alberta De Bastianija. Posebno mesto si zasluži švicarski gledališki ansambel Trickster Teatro s predstavo »Rapsodia per giganti«, ki bo na sporedu v petek, 28. avgusta, na valobranu Nazario Sau-ro: obeta se enkraten večer s cirkuškimi primesmi in performansami na hoduljah. _SLOVENIJA_ PIRAN Tartinijev trg Jutri, 23. avgusta ob 20.00 / Teater Kvelb, Češka: Sprevod na hoduljah; »Lesenjaček«, lutkovna predstava. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA PRISTANIŠČE SAN ROCCO (MILJE) Kongresna dvorana Danes, 22. avgusta ob 21.00 / Velika komorna glasba: poklon Haydnu in Men-delssohnu. Dirigent: Romolo Gessi. _SLOVENIJA_ SEŽANA Amfiteater Kosovelovega doma V ponedeljek, 24. avgusta ob 20.00 / Društvo »Kraški šopek Sežana« organizira Mednarodno folklorno prireditev. LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana 09 V ponedeljek, 24., v torek, 25. in v sredo, 26. avgusta ob 20.00, Cankarjev dom / Akademski državni Bolšoj teater iz Rusije, Peter Iljič Čajkovski: Jev-genij Onjegin, opera. Dirigent: Aleksander Vedernikov. ■ Tartini Festival 2009 V petek, 28. avgusta ob 20.30, Avditorij Portorož / Otvoritveni gala koncert. Orkester in zbor I Romantici, dirigent Chris Pouw. Izvajali bodo Verdijev Rekvijem. V soboto, ob 20.30, Manziolijeva palača, Izola / Maria Fernanda Krug - violina in Antonio de Arruda Ribeiro - klavir. V nedeljo, 30. avgusta ob 19.00, Slavnostna dvorana ptujskega gradu / Maria Fernanda Krug - violina in Antonio de Arruda Ribeiro - klavir. V nedeljo, 30. avgusta ob 20.30, Prvomajski trg, Piran / Tartini Junior - nastop mladih slovenskih glasbenikov. V sredo, 2. septembra ob 20.30, Pokrajinski muzej Koper / Haydn Trio Eisenstadt. V soboto, 5. septembra ob 20.30, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Jasna Nadles - flavta, Massimo Mercelli - flavta in Milan Vrsajkov -violončelo. V ponedeljek, 7. septembra ob 20.30, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Pierre Hommage - violina. V petek, 11. septembra ob 20.30, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Joaquin Palomares - violina in Michel Wagemans - klavir. V soboto, 12. septembra ob 20.30, Kempinski Palace Portorož / Il terzo suono, festivalski ansambel. Umetniško vodstvo: Sergio Azzolini - fagot. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic: na ogled je razstava z naslovom Fulvio Tomizza »Destino di frontiera« (Obmejna usoda). Odprta bo do 15. septembra in sicer vsak dan od 9.00 do 19.00 in brez vstopnine. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Danes, 22. avgusta ob 17.00 vodeni ogled. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): v galeriji sodobne umetnosti je do 27. septembra na ogled razstava »Leonor Fini, l'italienne de Paris«. Odprto v ponedeljek, sredo, petek, soboto in v nedeljo od 10.00 do 20.00 v četrtek od 10.00 do 23.00, ob torkih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Kraška hiša: do 23. avgusta bo na ogled fotografska razstava Zdenka Vogriča »Bila so Brda ...«. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 31. avgusta bo na ogled razstava »Sonce miru 2009«, ki je letos posvečena afriškim in brazilskim otrokom iz favelas Ria de Janeira. Na razstavi sodelujejo tudi trije afriški likovni umetniki: Ade, Mikà in Mali. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. VIDEM Občinski muzeji na gradu: do 23. avgusta bo na ogled znamenito Tiepolo-vo delo »Consiliun in arena«. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. DIVAČA V prostorih knjižnice bo do 24. avgusta razstava »Življenje med nebom in zemljo«. Razstava predstavlja sedem območij Natura 2000, ki so bila razglašena zaradi ohranjanja ogroženih vrst ptic in je nastala v okviru Natura Primorske (PPS Interreg IIIA Slovenija - Italija 2000-2006). TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 23. septembra je na ogled slikarska razstava oljnih slik »Metamateria« avtorice Margarete Selene. Odprto ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 12.00 do 18.00. Storževa galerija: Fotografska razstava »Sonce na kamnu« Aleša Lackoviča, bo na ogled do 30. avgusta. Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: ne- deljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. IDRIJA Grad Gewerkenegg: do 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. CERKNO Cerkljanski muzej: do 23. avgusta - razstava čipk cerkljanske klekljarske sekcije Marjetica. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. GLASBA 1 2 Sobota, 22. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu atletika - 12. svetovno prvenstvo v Berlinu Tudi po nastopu Schwazerja Italija še vedno brez odličja Američanka AHyson Felix na 200 metrov prekinila zmagoviti sprinterski niz Jamajke maraton »Gebre« misli na svoj proračun Maratonski tek za moške bo startal danes ob 11.45. Seveda od Brandenburških vrat, kjer se bo po dobrih dveh urah tudi zaključil. Simbolika je pri tem povzela olimpijski tek iz Rima 1960, ko so cilj teka postavili pod slavolok cesarja Tita. Tedaj so imeli tudi veliko srečo, saj je nastopil do tedaj neznan Abebe Bi-kila, ki je tekel bos in ...zmagal. Teki na dolge proge so v letih postali prava moda, ki obrača zanimive vsote denarja. Težnja bo boljšem počutju in dobri telesni pripravljenosti, po vit-kejši postavi in po izgorevanju odvečnih kalorij, je na ceste in v parke silila stotisoče ljudi. Apostol nove mode je bil nedvomno Američan Frank Shorter, tudi sam zmagovalec olimpijskega tega na OI v Muenchnu. Danes ga skoraj ni večjega mesta, ki bi ne imel svojega maratonskega teka. Berlin je vezan na doslej najhitrejši tek na 42,195 km. Čas 2 ur 3 minut in 59 minut je 28. septembra lani dosegel Etijopec Haile Gebrese-lassie, sicer serijski zmagovalec na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih v tekih na 5 in 10 tisoč metrov. Gebreselassie se je k maratonu prevesil dejansko po koncu kariere na te-kališču in še to po daljšem premisleku. Njegova najboljša leta so bila gotovo že mimo, ko je prvič startal v tem dolgem teku. V časih ko je bil sposoben na progi 10000 m preteči v 26 minutah in pol, se je z manjšo dozo optimizma računalo, da bi maraton lahko pretekel tudi v manj kot dveh urah. Tako hitro le ni šlo, vsekakor pa je bil Gebreselassie (36 let) še letos na tem, da svoj čas izboljša za dobre pol minute. Močan naliv mu je nato podvig preprečil. Ljubitelji atletike so računali, da bo Gebreselassie startal tudi na prvenstvu, osvojil prvo mesto, postavil nov svetovni rekord in idealno dopolnil delo svojega prednika Abebe Bikile. Odločilno vlogo pa sedaj igra denar. Razen prvenstvenih nastopov, so današnji maratonski teki komercialna zadeva. Organizatorji morajo svoj tek oplemenititi z odmevnimi časi zmagovalcev. Na razpolago je nebroj Kenijcev in nekaj drugih, ki svoje honorarje terjajo na podlagi svojih vizitk. Če vzamemo v poštev letošnjih najboljših trideset na svetu, je med njimi kar 20 (!) tekačev iz Kenije. Prvi med njimi je tekel 2 uri 4:27, zadnji pa 2 uri 8:26. Gebreselassie je izračunal, da je v teh dneh v Berlinu še pretoplo, da bi lahko naska-koval nov rekord. Z nekaterimi najboljšimi Kenijci se je odločil, da bo v Berlinu startal, vendar mesec dni kasneje na slovitem mestnem maratonu, ko bodo na voljo startnine vrtoglavih zneskov. Lov na naslov prvaka bo zato bolj odprt. Na seznamu prvih 30 je ob Kenijcih še šest Etijopijcev, trije Maročani in en predstavnik Južne Afrike. O Evropejcih ne duha ne sluha. Odsotnost vrhunskih tekačev in boljša taktična priprava manj odmevnih imen, pa bi lahko premešali karte. Bruno Križman BERLIN - »Pojedel sem pol banane. Bilo je kot, da bi pojedel kravo,« se je opravičil olimpijski prvak iz Pekinga Alex Schwazer, potem ko je v Berlinu, na tekmi v hitri hoji na razdaljo 50 km, odstopil tik pred 25. kilometrom. 24-letni južnotirolski atlet je povedal, da je želodec njegova šibka točka in ga že nekaj dni mučijo bolečine, ki so se pojavile tudi med tekmo. Najprej je upočasnil ritem, ko je spregledal, da se njegovo zdravstveno stanje ne bo izboljšalo, pa se je predal. Nepričakovan razplet pušča sicer nekaj dvomov, saj je nekdanji hokejist na ledu Schwazer, dan pred nastopom, ocenil, da se počuti dobro, res pa je, da je izjemno naporni maraton hitro-hodcev lahko zelo zahrbtna zadeva. Južni Ti-rolec ni skrival razočaranja, hkrati pa je poudaril, da je še mlad in ima pred sabo veliko časa. »Jaz nisem kot Pellegrinijeva, ki je zelo dobra, vendar v plavanju že dosega višek,« se je opravičeval in se vprašal: koliko italijanskih reprezentantov je po zmagi na olimpijskih igrah osvojilo tudi svetovni naslov? Nihče, je odgovoril. Tekmo je sicer osvojil eden od favoritov, Rus Sergej Kirdjapkin z zizidom 3:38,35. Z 2. mestom je presenetil Norvežan Trond Nymark (3:41,16), tretji pa je bil Španec Jesus Angle Garcia. Osmo mesto predstavlja za Italijana Marca Del Luco (3:46,31) dober rezultat, njegov rojak Tržačan Diego Cafagna pa je bil 28. (4:08,04). Uvrščenih je bilo 31 tekmovalce, trije so bil diskvalificirani, 13 jih tekme ni končalo. Italijani so upali, da bo s Schwazerjevo zmago posijalo v njihovem taboru sonce, nasprotno pa je še vedno zelo oblačno, tako kot v Berlinu včeraj med tekmo v hoji, ko je popustila tudi neznosna temperatura prejšnjih dni. Na lestvici IAAF, sestavljeni na podlagi uvrstitev prvih osem na vsaki tekmi, zaseda Italija šele 14. mesto, kar je za nekdaj močno reprezentanco sila slabo spričevalo, za javnost pa je še bolj kričeč podatek, da »azzurrov« ni med dobitnikov kolajn, čeprav je bilo na primer četrtkovo četrto mesto »žepne« skakalke Antoniette Di Martino vsega spoštovanja vreden rezultat, glede na to, da je moči merila z velikankami. Popoldanski spored v olimpijskem stadionu je za slabo uro prekinil prvi deževni večer med prvenstvom. Na 200 m je naslov tretjič zapored osvojila Američanka Allyson Felix, na 400 m je bil prvi LaShawn Merrit iz ZDA z najboljšim letošnjim izidom na svetu (44,06), v skoku v višino je bil prvi Rus Jaroslav Ribakov (2,32 m), v metu diska Avstralka Dani Samuels (65,44). Felixova je za 33 stotink prepričljivo premagala Jamajčanko Veronico Campbell, prvo na OI 2008 in 2004. ZDA je s tem osvojila prvo sprintersko zlato medaljo na SP ali OI po Osa-ki 2007, Jamajka pa doživela prvi poraz v tekih na 100, 200 in 4x100 m. Triindvajsetletni Merrit je potrdil olim- Favorizirani južnotirolski hitrohodec Alex Schwazer je odstopil po 2S kilometrih ANSA pijsko zmago v teku na en stadionski krog ter s svetovnega prestola izrinil rojaka Jeremyja Warinerja, ki je po SP 2005 in 2007 ciljal na tretje zaporedno prvo mesto. V četveroboju skoka v višino, kar četverica na naslednjih mestih je končala na 2,23 m in delila peto mesto, je bil najuspešnejši Ribakov, ki je tako kot Ciprčan Kyriakos Ioan-nou v prvem poskusu presegel letvico na 2,32 m. Na 2,35 m je prvi tretjič letvico podrl Rus, nato pa še Ioannou. Ker je slednji šele tretjič preskočil višino 2,28 m, Ribakov pa drugič, je zlato odšlo v Rusijo. Poljak Sylwester Bedna-rek in Nemec Paul Spank sta v drugih poskusih preskočila 2,32 m in si razdelila bron. Italijanska štafeta 4-x100 metrov se je uvrstila v finale z najboljšim časom v svoji skupini (38,50), a Jamajka je nastopila brez Bol-ta in Powella. Najhitrejši v drugi skupini so bili Američani (37,97), ki so nastopili brez Tysona Gaya,Sonja Roman iz Hodoša, marca letos bronasta na dvoranskem EP v Turinu, pa je v polfinalu teka na 1500 metrov v prvi skupini zasedla deseto mesto (4:07,20) in se s skupno desetim mestom ni uvrstila v jutrišnji finale. Zadnji dan SP tako ne bo slovenskih nastopov, danes pa bo v maratonu kot zadnji Slovenec nastopil Roman Kejžar. Končne odločitve Moški, 400 m: 1. LaShawn Merritt (ZDA) 44,06; 2. Jeremy Wariner (ZDA) 44,60; 3. Renny Quow (Tri) 45,02; 4. Tabarie Henry (SKO) 45,42; 5. Christopher Brown (Bah) 45,47; 6. David Gillick (Irs) 45,53; 7. Michael Bingham (VBr) 45,56; 8. Leslie Djhone (Fra) 45,90. Višina: 1. Jaroslav Ribakov (Rus) 2,32; 2. Kyriakos loannou (Cip) 2,32; 3. Sylwester Bednarek (Češ) in Raul Spank (Nem) 2,32; 5. Jaroslav Baba (Češ),Mickael Hannany (Fra), Martijn Nuyens (Niz) in Linus Thornblad (Sve) 2,23 . Hitra hoja, 50 km: 1. Sergej Kirdjapkin (Rus) 3:38,35; 2. Trond Nymark (Nor) 3:41,16; 3. Jesus Angel Garcia (Spa) 3:41,37; 4. Grzegorz Sudol (Pol) 3:42,34; 5. Andre Hohne (Nem) 3:43,19; 8. Marco De Luca (Ita) 3:46,31 Ženske, 200 m: 1. Allyson Felix (ZDA) 22,02; 2. Veronica Campbell (Jam) 22,35;3. Debbie Ferguson (Bah) 22,41; 4. Muna Lee (ZDA) 22,48; 5. Anneisha Mclaughlin (Jam) 22,62; 6. Simone Facey (Jam) 22,80; 7. Emily Freeman (VBr) 22,98; 8. Eleni Artymata (Cip) 23,05. Disk: 1. Dani Samuels (Avs) 65,44; 2. Yarelis Barrios (Kub) 65,31; 3. Nicoleta Grasu (Rom) 65,20; 4. Zaneta Glanc (Pol) 62,66; 5. Aimin Song (Kit) 61,78. Današnji finali: 11.45 maraton, moški; 18.05 daljina, moški; 18.15 palica, moški; 19.30 kladivo, ženske; 19.35 5000 m, ženske; 20.00 4x100 m, ženske; 2050 4x100 m, moški. Semenya ni želela iti na nagrajevanje BERLIN - Južnoafričanka Caster Semenya, ki je na atletskem SP v Berlinu z najboljšim izidom sezone na svetu (1:55,45) prepričljivo zmagala v teku na 800 m, a se mora braniti pred sumi, da je v resnici moški, je želela bojkotirati podelitev odli-čij in zavrniti kolajno. »Komaj sem jo prepričal, da mora iti,» je pojasnil predsednik južnoafriške zveze, Leonard Chuene. »Še nikoli me nihče ni obtožil, da nisem dekle, a tu v Berlinu očitno nisem. Vsi vemo, da nisem fant. Zakaj si me sploh pripeljal sem? Moral bi me pustiti v domači vasi,« je domnevno dejala Semenya predsedniku južnoafriške zveze. Njena družina pa je javno povedala, da je ogorčena nad zvezo IAAF, ki je želela test spola njihove 18-letne hčerke. »Ne bomo dopustili, da tako sramotijo našo hčerko,» je za časnik The Times dejal njen oče Jacob. formula1 Badoer se je včeraj šele »učil« VALENCIA - Fernando Alonso (Renault) je bil najhitrejši na treningu pred jutrišnjo VN Evrope v domači Valencii. Nekdanji dvakratni svetovni prvak je premagal vodilnega v SP Britanca Jen-sona Buttona (Brawn-Mercedes). Luca Badoer, ki je v Ferrariju zamenjal Masso oziroma nesojenega povratnika Schumacherja, je bil na prvem treningu zadnji, na drugem pa je premagal Španca Al-guersuarija in svetovnega prvaka Hamiltona. V Valencii je prvič v formuli 1 nastopil Francoz Romain Grosjean, ki je v ekipi Renault zamenjal nedavno odpuščenega Brazilca Nelsona Piqueta mlajšega. Na uvodnem treningu je 23-letni dirkač dosegel 17. čas, na drugem je bil 13. Nemški voznik formule 1 Sebastian Vettel (22 LET) je medtem podaljšal pogodbo z moštvom Red Bull do konca sezone 2011 z možnostjo podaljšanja še za leto dni. BOGATA TORTA - Evropska nogometna liga prvakov bo v tej sezoni klubom in prireditelju UEFA prinesla rekordnih 1,09 milijarde evrov z naslova marketinških in televizijskih pravic.Liga prvakov tako uspešno kljubuje tudi svetovni recesiji in bo letos «navrgla» še za 33 odstotkov več denarja kot v minuli sezoni. Vsak od elitnih 32 moštev bo tako zaslužil najmanj po 7,1 milijona evrov že preden se bodo tekme septembra sploh začele, nato pa sledijo bonusi glede na uspešnost posameznih klubov. Zmaga v skupini nanese po 0,8 milijona evrov, finalni nastop prihodnjega maja pa dodatnih devet milijonov evrov za zmagovalca in 5,2 milijona za finalista. RUDEŽ ODHAJA - Košarkarski klub Union Olimpija je dosegel sporazumno prekinitev sodelovanja s hrvaškim krilnim košarkarjem Damjanom Rudežem. PEKOČ PORAZ - Slovenska košarkarska reprezentanca je v Sevilli na prijateljskem turnirju v okviru priprav na evropsko prvenstvo na Poljskem izgubila z Veliko Britanijo s 56:63 (16:10, 27:22, 43:44). Najboljša slovenska strelca sta bila Jagodnik in S. Udrih s 7 točkami. naš pogovor - Nekdanji nogometaš in sprinter Dean Štolfa Usain Bolt bi bil uspešen tudi v teku na 400 metrov Nekdanji nogometaš Primorja Dean Štolfa (letnik 1974) je prepričan, da lahko jamajški sprinter Usain Bolt še izboljša svetovni rekord tako na 100 metrski razdalji kot tudi na 200 metrski. »Na 100 metrov lahko Usain teče pod 9,50, na 200 metrov pa pod 19 sekund. Jamajčan je še zelo mlad in bo sprinterski vrhunec doživel pri 25 ali 26 letih,« pravi Dean, ki je tudi sam za kratek čas treniral atletiko. »Preizkusil sem se na razdalji 100 in 200 metrov. Z atletskim klubom Bor sem treniral na Kolonji. Moj trener je bil Duško Švab. Takrat sem bil star dvajset let in moj najboljši čas na 100 metrov je bil okrog 11 sekund. Atletiko pa sem kmalu opustil, saj je bilo vse skupaj prenaporno. Zjutraj sem treniral na Ko-lonji, zvečer pa s Primorjem na Rou-ni. Posvetil sem se le nogometu. Nato sem si tudi poškodoval kolenske križne vezi, kar je zaznamovalo mojo športno kariero.« Dean Štolfa KROMA Ali bi lahko bil Bolt uspešen tudi v teku na 400 metrov? Brez skrbi. Tudi na tej daljši razdalji bi pometel z vso konkurenco. Je pač sprinterski talent. Koliko slediš svetovnemu prvenstvu v Berlinu? Žal ne veliko, saj veš ... služba, otrok in še bi lahko našteval. Vsekakor ko le morem si pogledam kak finale. Všeč so mi vse atletske discipline. Kaj pa nogomet? Si še aktiven? Ne. Tudi kot odbornik Pri-morja sem si privoščil kratko pav-zo. Vrnil se bom, ko bo otrok malo večji. Kako pa bo s Primorjem v novi sezoni? Mislim, da se bo Primorje rešilo brez večjih težav. Na Proseku imamo solidno ekipo. 2. amaterska liga ni zahtevna, tako da ne bi smelo biti težav. In ostale ekipe naših društev? Kras bo tudi v elitni ligi igral pomembno vlogo. V Repnu imajo zelo dobro ekipo in so dobro organizirani. Za Vesno pa ne vem, koliko se je okrepila. Promocijska liga je zelo kakovostno in zahtevno prvenstvo. V 2. AL bi se lahko za vrh borila Breg in Zarja Gaja. Goriške ekipe pa poznam premalo, da bi povedal kaj pametnega. (jng) ^_ŠPORT_ nogomet - Krstni nastop Triestine v B-ligi V Mantovi zelo dobro, gola pa niso dosegli Gostje so v prvem polčasu popolnoma nadigrali domačo ekipo, ki nikoli ni bila nevarna Mantova - Triestina 0:0 MANTOVA: Bellodi, Esposito, Cuneaz (od 69. Tavana), Fissone, Sal-viato, Grauso (od 82. Spinale), Rizzi, Carrus, Coppiardi (od 67. Cavalli), Abate, Caridi. Trener: Serena TRIESTINA: Agazzi 6, Nef 7, Cottafava 6,5, Brosco 6, Crovetto 6, Šedivec 5,5, Cossu 6, Gissi 5,5 (od 63. Pa-ni 6), Testini 7 (od 84. Volpe), Della Roc-ca 5,5 (od 74. Tabbiani), Godeas 6,5. Trener: Gotti Sodnik: Velotto iz Grosseta Za oceno »zelo dobro« je Triesti-ni manjkal sinoči v krstnem nastopu B-lige le gol, drugače so igralci trenerja Gottija v bistvu nadigrali nasprotnika, ki velja za dobrega. Mantova Triestini nikakor ni mogla priti do živega, nekaj strelov je proti vratom Agazzija sprožila le v zadnjih 14 minutah, vendar so vsi končali svojo pot v out. Kotov gostitelji niso streljali, v bistvu se je skoraj ves čas zdelo, da doma igrajo gostje. Triestina je v prvem polčasu zapustila močan vtis, saj je po izenačenem začetku odločno prevzela vajeti igre v svoje roke in premoč stopnjevala. Na samem začetku je bila Mantova sicer zelo blizu zadetka. V 7. minuti je Abate po prostem strelu z neposredne bližine z glavo zgrešil okvir Agazzijevih vrat in zamudil izjemno priložnost za gol. Bila je to edina nepazljivost tržaške obrambe, ki je bila sicer granitna. Odtlej je bila Triestina vse boljša. Ze v 12. minuti so bili Tržačani žrtve prve letošnje krivice (upati je, da jih ne bo veliko), saj je tudi sicer nekorektni branilec Fissone, ki se je nekajkrat znesel nad bivšim soigralcem Godeasom (neusmiljeno ga je izžvižgala tudi publika, vsakič, ko se je dotaknil žoge, čeprav je Mantovo dosegel 43 golov v treh sezonah), v kazenskem prostoru na nepravilen način zaustavil prodirajočega ka-petana Testinija, tako da ga je od zadaj očitno porinil na tla. Bolj kot sodnik, bi bil moral prekršek opaziti njegov stranski sodelavec, ki pa je bil tokrat slep. Le pet minut zatem je Testini vnovič prodrl po levi strani, njegovo dolgo podajo v sredino pa je Della Rocca sicer prestregel, a je iz težkega položaja z vole-jem poslal usnje v kot. Največjo priložnost je Triestina imela v 33. minuti, ko se je Šedivec polastil žoge na obrambni polovici Trie-stine, se po 50 metrih teka predstavil sam pred vratarjem, a je njegov strel iz neposredne bližine Bellodi odbil. V 37. minuti je Testini z glavo prestregel podajo v sredino Nefa, njegov strel pa je bil prepočasen. Zadnje minute so bile za Mantovo prava nočna mora. Najprej je Godeas z natančnim strelom z roba kazenska prostora prisilil Bellodija, da je žogo s težavo odbil v kot, sledila pa Kapetan Testini je serija treh zaporednih kotov za Trie-stino, po drugem je Nef z glavo zadel prečko. Skratka, popolna premoč gostov. Drugi polčas je bil manj zanimiv. Mantova je začela bolj ambicviozno, toda nekaj »opozorilnih« akcij Triestine je igralce najmlajšega trenerja B-lige Sereno kmalu prepričalo, da se jim ne splača igrati preveč napadalno. Triestini je najbrž zmanjkalo moči, da bi ostreje pritisnila, vsekakor so bili gostje tudi v tem delu nevarnejši. Beležka je sicer manj natrpana z opisom priložnosti, toda Della Rocca je v odličnem položaju slabo usmeril žogo proti vratom, Crovet-to pa je v 84. minuti izvedel lep prosti strel, ki pa je bil premalo natančen in ga je vratar Mantove lahko odbil. Top: granitna obramba, dinamična sredina, Nef pa je igralec višjega formata, ki bo še kako pomemben tudi v fazi napadanja. Flop: kljub vsemu, preveč dobrih priložnosti (Šedivec!!!) za končni izid brez golov. Z neodločenimi izidi v B-li-gi ne prideš daleč. Ostali izidi: Albinoleffe - Vicen-za 2:2, Ascoli - Gallipoli 1:1, Brescia -Cittadella 1:0, Empoli - Piacenza 2:0, Grosseto - Torino 0:3, Lecce - Ancona 3:0, Padova - Modena 1:0, Salernitana - Frosinone 1:2, Sassuolo - Crotone 2:0. 23.8. ob 20.45 Cesena - Reggina. Vrstni red: Torino, Lecce, Empo-li, Sassuolo, Frosinone, Brescia in Pa-dova 3, Vicenza, Albinoleffe, Gallipoli, Ascoli, Triestina in Mantova 1, Cesena, Reggina Salernitana, Cittadella, Mode-na, Crotone, Piacenza, Ancona in Gros-seto 0. Prihodnji krog: 29.8. ob 19. uri: Triestina - Grosseto DANES V A-LIGI - V okviru 1. kroga A-lige se bosta že danes ob 18. uri pomerili Bologna in Fiorentina. Ob 20.45 bo Leonardov Milan gostoval v Sieni. 1 2 Sobota, 22. avgusta 2009 odbojka Italija jutri v finalu proti Poljski A LODZ - V drugi tekmi Memo-riala Wagner, zadnjega pripravljalnega turnirja pred EP v Turčiji, je italijanska odbojkarska reprezentanca z gladkim 3:0 (25:16, 25:19, 25:23) premagala rezervno postavo Poljske in se uvrstila v jutrišnji finale, v katerem se bo pomerila s Poljsko A, ki je včeraj s 3:1 (23:25, 25:22, 25:21, 25:23) odpravila Španijo. Trener »azzurrov« Andrea Anastasi je na začetku tekme poslal na igrišče standardno postavo, v kateri so igrali podajalec Vermiglio, korektor Lasko, krili Cisolla in Černic, centra Fortunato in Sala ter libero Mania. Matej Černic, ki je bil dan prej proti Srbiji najboljši igralec Italije, je igral le v prvem setu, nato ga je zamenjal mladi Parodi. Nekaj več težav je imela Italija le v zadnjem setu. Točke za Italijo: Černic 4, Ver-miglio 2, Fortunato 7, Lasko 14, Cisolla 8, Sala 6, Mania', Travica 2, Parodi 7, Gavotto, Birarelli, Bari, Barone, Savani. Komel v Grčijo Primorski odbojkar Alan Ko-mel, ki je v minuli sezoni igral v italijanski A2-ligi za moštvo Castelfidar-no, bo odslej branil barve grškega moštva Lamia. Popravek V postavi moštva Trieste volley 2010, ki smo jo objavili včeraj, je bil trener Edi Bosich pomotoma predstavljen kot libero, ime libera Ambroža Peterlina pa je izpadlo. Za napako se opravičujemo. nogomet - Nocoj V Štandrežu bodo predstavili novo Juventino Danes zvečer (ob 19.30) bodo ob nogometnem igrišču v Štandrežu predstavili javnosti in navijačem Juventino, ki bo v novi sezoni drugo leto zapored nastopala v prvenstvu promocijske lige. Michele Leghissa danes spet na igrišču in po TV Italijanska reprezentanca v nogometu na mivki, ki se na Portugalskem poteguje za zmago v evropskem superfinalu, je bila včeraj prosta, danes pa jo, od 18. ure dalje (neposredni tv prenos po Eurosport 2), čaka dvoboj 2. kroga skupine 1 proti Portugalski. Po tesnem uspehu proti Poljski s 3:2, bi se »azzurri« danes z zmago uvrstili v nedeljski finale, saj so Portugalci včeraj s 6:2 odpravili Poljsko. V skupini 2 nastopajo Rusija, Švica in Španija. AcegasAps danes proti Kraškemu zidarju Košarkarji tržaškega moštva AcegasAps, ki se pripravljajo na nastope v B1-ligi, bodo danes odigrali prvo prijateljsko tekmo. Ob 18. uri se bodo v telovadnici v Ul. Locchi pomerili s sežanskim Kraškim zidarjem. Trener Bernardi je z dosedanjim delom zadovoljen. »Kljub veliki vročini smo dobro trenirali, večjih težav s poškodbami ni,« je dejal. ŠD Brinj: rekreativno kolesarjenje in kraški tek Športno društvo Brinj iz Po-virja bo v soboto, 5. septembra, z začetkom ob 14. uri, priredilo rekreativno gorsko kolesarjenje Brinj 2009. Prijavnina za posameznika (10 evrov) in za družine (25 evrov) vključuje hrano, pijačo in spomisko majico. Teden dni kasneje, to je v soboto, 12. septembts bo ŠD PBrinj pripravilo tudi tradicionalni, že 14. kraški tek Povir 2009, namenjen pa je vsem starosntim kategorijam. Več informacij o obeh prireditvah na www.povir.si. nogomet - V 2. amaterski ligi Pri Primorju in Zarji Gaji so iskali mlade igralce in predvsem napadalce Lj Obvestila Nogometaši Zarje Gaje s trenerskim in odborniškim štabom KROMA V 2. amaterski ligi bomo tudi v novi sezoni imeli tri ekipe naših društev. Breg, kot smo že poročali, je s pripravami na novo sezono začel 10. avgusta. Proseško Primorje in bazov-sko-gropajsko-padriška Zarja Gaja pa sta treninge začela po velikem šmarnu. Tako pri Primorju kot pri Zarji Gaji so med poletno kupoprodajno borzo iskali dobrega napadalca, ki bi zagotovil določeno število golov. »Najeli smo nekaj mladih nogometašev in tako še dodatno pomladili ekipo. Vodstvo društva si je želelo, da bi se nama znova pridružila naša nekdanja igralca Alexander Kante in Igor Čer-njava, ki pa imata še vedno težave s starimi poškodbami,« je povedal predsednik Roberto Zuppin. Primorju so se pridružili tudi trije mlajši igralci, ki so bili v zadnji sezoni neaktivni. To so Niki Meriggioli, Alberto Antoni in Aron Kraljič. Zarja Gaja ima zelo širok izbor igralcev. Rumeno-modrim so se pridružili Davide Candotti ter Matteo Bazzara. Z ekipo pa trenira tudi nekdanji Vesnin igralec in nekdanji B-ligaš Davide Drioli, ki pa je imel v zadnjih sezonah precej težav s poškodbami. Pod taktirko Giacoma Di Summe trenirajo tudi mladi Luka Pečar, Denis Subotič in Martin Jarc (vsi letniki 1992). Jarc bo gotovo oblekel dres vzhodno-kraškega kluba. Medtem ko Pečarja in Subotiča resno snubita Kras in Vesna. V Bazovico se je vrnil tudi Aljaž Milič iz Trebč, ki je okreval po poškodbi kolena. V deželnem pokalu, ki se bo začel konec prihodnjega tedna, bo Primorje najprej igralo proti Bregu, Zarja Gaja pa proti Opicini. V drugem krogu se se bosta na Ervattiju pomerili proseška in vzhodno-kraška ekipa. (jng) PRIMORJE INTERLAND 2009-10 Vratarja: Stefano Maganja (1986), Manuel Zuppin (89); obramba: Alberto Antoni (89), Edvin Brajnik (78), Matteo Cheber (87), Stefano D' Oron-zio (87), Sebastiano Ferro (87), Mitja Merlak (83), Federico Mihic (86), Ric-cardo Ziani (88); sredina: Jernej Kapun (82), Dejan Makivič (76), Niki Meriggioli (89), Bojan Novakovic (91), Matteo Pipan (85), Denis Ravalico (86), Gabriele Siccardi (87), Giampaolo Tommasi (80); napad: Manuel Bullo (89), Nemanja Bajic (89), Federico Domancich (88), Aron Kraljič (89), Erik Pavletič (83). Trener: Bojan Gulič (potrjen); pomožni trener: Alen Sardoč; trener vratarjev: Dejan Makivič; fiziotera-pevta: Emil Bukavec in Tomaž Cifuta. ZARJA GAJA 2009-10 Vratarja: Manuel Fior (1982), Jaš Grgič (81); obramba: Davide Asselti (78), Matej Bernetič (85), Davide Candotti (89), Goran Križmančič (80), Vitomir Križmančič (83), Kevin Segulin (88); sredina: Vili Bečaj (67), Mattia Bronzato (88), Davide Drioli (69), Danijel Franco (85), David Gregori (84), Martin Grgič (82), Marko Kariš (80), Aron Mihelčič (86), Peter Primosi (81), Fabio Schiraldi (67); napad: Matteo Bazzara (78), Riccardo Ber-nobi (83), Igor Ghezzo (87), Martin Jarc (92), Aljaž Milič (85), Mauro Zocco (69). Trener: Giacomo Di Summa (potrjen); trener vratarjev in maser: Franco Lonis; spremljevalci: Damjan Gre-gori, Edvin Milkovich, Valter Milkovič, Daniele Iozza, Silvano Poropat. Na naši spletni strani smo pripravili zbirko fotografij s priprav vseh ekip naših društev. HH več fotografij na WWW.primorski.eu AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira na odprtem igrišču v Nabrežini naslednje poletne priprave v košarki: Letniki 1998, 1999 in 2000 od ponedeljka 31. avgusta do sobote 5. septembra 2009 od 17.30 do 19. ure. Letniki 1996 in 1997 od ponedeljka 31. avgusta do sobote 5. septembra 2009 od 8. do 12. in 30. Urnike nadaljnih treningov bomo javili na pripravah. V primeru slabega vremena bodo treningi v nabrežinski telovadnici. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da se bo v ponedeljek, 24.8., pričel brezplačni tečaj minibasketa za dečke in deklice letnikov '99, '00, '01. Vadba je na voljo vsem otrokom in se bo odvijala na odprtem igrišču na Kontovelu s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka, od 17.00 do 18.00. Info: 338/5889958 (Andrej) in 340/4685153 (Erik). ŠD KONTOVEL in AŠD SOKOL organizirata v sodelovanju z ZSŠDI odbojkarski kamp od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 4. septembra od 8.30 do 16.00. Kamp je namenjen deklicam letnikov 2002-1996. Vpis neposredno pred začetkom kampa. Zbirališče bo v ponedeljek, 31. avgusta (ob 8.30) na igrišču na Kontovelu. INFO: 3383277407 (Nicole) in 3397702957 (Anja). ŠZ BOR Gimnastični odsek obvešča, da bodo potekale intenzivne priprave za vsa dekleta od 6. leta dalje, ki se že ukvarjajo z ritmično gimnastiko od 31.8. do 9.9. od 9. do 12. Za informacije in prijave pokličite na tel. 3282733390 (Petra) OK VAL in ZSŠDI prirejata od 24. do 28. avgusta v telovadnici v Štandrežu in od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici v Doberdobu odbojkarski kamp za deklice in dečke od 6. do 12. leta starosti. V Štandrežu bo potekal med 15. in 19. uro, v Doberdobu pa med 7.45 in 13. uro (brez kosila). Kamp bo vodil odbojkarski trener Leon Hrovat. Društvo bo poskrbelo za prevoz iz sosednjih občin; informacije in vpisovanje na tel. 3281511463 (Ingrid) ali 3932350925 (Sandro v večernih urah). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja Cheerleading Free Open Day v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F. Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem. Prijave in info na tel. št. 3497597763 (Nastja) ali info@cheerdancemillenium.com CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, od 24. do 28. 8., ter od 31. 8. do 4. 9. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 3497597763 (Nastja), 3356278496 (Nikol) ali na info@cheerdancemillenium.com. 18 Sobota, 22. avgusta 2009 RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti Edinost je tokrat spregovorila o novonastalih Sokolih v Trstu in okolici: »Z veseljem opažamo naraščajoče zanimanje v Trstu in okolici za sokolstvo. Po vsem Slovenskem je začel razprostirati Sokol svoje peruti, po vseh mestih, trgih in tudi po vaseh se je vgnezdil; le v Trst in okolico ga dolgo ni bilo. Mislilo se je, da ga ne bo, ali varal se je marsikdo. Tržaški Sokol noče biti sam. V svoji bližini hoče novih in čvrstih Sokolov. Pred letom je ustanovil v Vrdeli telovadni odsek, ki se v najkrajšem času preustroji v samostojno društvo. Namestništvo je že vzelo njegova pravila na znanje. Ustanovili so tudi Rojančani svoj odsek in obstanek mu je zagotovljen. Za to jamči v prvi vrsti novoizvoljeni odsekov odbor in tekom leta, med tem, ko si izuči potrebnih vaditeljskih moči, postane samostojno so-kolsko društvo. Tudi na Opčinah smo videli v kratkem združene vrle Opence v sokolskem odseku, ki ga ustanove s pomočjo tržaškega Sokola v prihod- njih mesecih. Ze do sedaj se je prijavilo častno število členov (okoli sedemdeset) in pripravljalni odbor, v katerem se nahajajo delavni členi, ki so si sve-sti lepe prezvišene sokolske ideje, so vse potrebno ukrenili, da bo zagotovljen obstanek tudi temu novemu odseku. Dani so vsi pogoji, potrebni za ustanovitev. Kakor se že ve, stopijo tudi naši vseskozi narodni Barkovljani k posvetovanju, kako bi najhitreje in najsigurnejše ustanovili sokolski odsek. Težko jim ne bo, ker je zanimanje veliko in ker so za to zelo ugodna tla in tržaški Sokol si pripisuje toliko moči, da bo v Barkovljah kmalu deloval samostojen Sokol. S časoma poišče tržaški Sokol tudi druge naše kraje v okolici in na spodnjem Goriškem, kjer se vdomači, tako, da bo lahko po nekolikih letih štel toliko samostojnih sokolskih društev, da se ustanovi za sva ta društva samostojna slovenska sokolska žu-pa.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Kmetijska zadruga je v teh dneh na Opčinah organizirala prvi Kmečki tabor. »Predvsem moramo ugotoviti, da se je tabora udeležilo mnogo kmetovalcev iz vseh strani našega področja, ki so sodelovali bodisi ob slovesnosti, kot ob ogledu razstave v Prosvetnem domu. Po vsem, kar smo videli, zlasti pa na osnovi pripomb, ki smo jih slišali od kmetovalcev, lahko pričakujemo, da bo prihodnji kmečki tabor organiziran v širši obliki, saj ima vse pogoje, da se razvije v pomembno gospodarsko manifestacijo. Ne samo to! Mnenja smo namreč, da bi se lahko Kmečki tabor spremenil v sejem z mednarodno udeležbo, saj bi lahko k sodelovanju povabil ne samo razna podjetja iz sosednjih pokrajin, temveč tudi ona iz bližnje Slovenije in tudi Koroške. Toda ostanimo pri taboru, ki se je vršil na Opči-nah. Predvsem moramo omeniti razstave, ki so vzbudile veliko zanimanje med kmetovalci, pa tudi med dru- gimi obiskovalci, ki so se zlasti zanimali za razstavo vin in pa za razstavo sadja in zelenjave. V dvorani Prosvetnega doma je bila prav gotovo najbolj privlačna zastava sadja in zelenjave, pri kateri so sodelovali vrtnarji Antonio Leban, Just Barič, Alojz Kodrič, Valentin Švab, Lucija Koren, Giuseppe Scherani, Miroslav Škerlj, Anton Marsič, Ivan Čač in Josip Kalc. Na zelo okusno urejenem prostoru so razstavili najrazličnejše vrste zelenjave in sadja in lahko rečemo, da je razstava vzbudila mnogo zanimanja tako med kmetovalci kot tudi med potrošniki. Vsi vrtnarji, ki so sodelovali na razstavi, so bili nagrajeni. Potem je bila v dvorani še razstava raznih krmil za kokošerejo, videli smo tudi inkubator in druge pripomočke, ki jih sodoben kokošerejec ne sme prezreti, in pa razne preparate za zatiranje bolezni, ki napadejo rastline. Ta razstava, ki je imela izključno strokovni pečat, je vzbudila največ zanimanja med kmeti in gospodinjami, ki se ukvarjajo s kokošerejo.« FILMI PO TV Ponedeljek, 24. avgusta, rete 4, ob 16.35 Incompreso, ¡'ultimo sole d'estate Režija: Jerry Schatznberg Igrajo: Gene Hackman, Henry Thomas Roman Florencea Montgomeryja je navdahnil tudi delo Jerryja Schatznberga. Filmska kamera je uprta v brata, mlajšega in starejšega sina angleškega ambasadorja, ki je prezgodaj ovdovel. Moškemu ne uspe izkazovati pozornosti in čustev otrokoma, obenem pa stori tudi hudo napako, da se veliko bolj posveča mlajšemu sinčku. Šele nepričakovana nesreča mu bo naposled dokaže, da se je pri vzgoji hudo zmotil. Sodobnejša priredba Comencinijeve zgodbe iz leta 1966, Schatznbergu, ki je posnel remake leta 1982 v Tuniziji, ni posebno uspela. Izredna interpretacija igralcev, pa je prav gotovo zagotovila filmu zadovoljiv uspeh. Ponedeljek, 24. avgusta, La 7, ob 21.10 Ii sorpasso Režija: Dino Risi Igrajo: Vittorio Gassman, Jean Louis Trintignant in Catherine Spaak Bruno Cortona, štiridesetletnik, ki se še ni odločil, kaj bo, ko bo odrasel, sreča v avgustovsko praznem Rimu univerzitetnega študenta Roberta Marianija. Ma-riani je tih in sramežljiv, resnoben mladenič, povsem različen od novega znanca, ki ga prepriča, da se mu pridruži v absurdni avtomobilski pustolovščini. Najbrž najlepši film Dina Risija, staroste italijanske komedije je predvsem portret italijanske družbe iz začetka šestdesetih let. Nezamenljiva kritika časa in navad pripoveduje o lažni morali, lahkotnosti odnosov in populističnem doživljanju realnosti. Lastnosti in značilnosti družbe, ki so še kako sodobne tudi danes. Torek, 25. avgusta, Canale 5, ob 8.40 Al di la dei sogni Režija: Vincent Ward Igrajo: Robin Williams, Cuba Gooding in Annabella Sciorra Na pogled zelo žalostna zgodba, ima v resnici srečen konec. Chrisovo in Annienino življenje je podobno tistemu vseh njunih znancev in prijateljev. V bistvu jima ne manjka ničesar in tudi njuna otroka sta srečna. Nepričakovano pa njihovo družino prizadene hu- da nesreča. Smrt obeh otrok, ki tako prizadene mlado mamo, da si naposled tudi sama vzame življenje. Niti s Chri- som pa usoda ni Jjk i i V v"^^*" bolj prizanesljiva, saj kmalu nato umre v hudi prometni nesreči. Po prihodu v nebesa, mu ne preostane drugega, kot da poišče vse svoje družinske člane. Četrtek, 27. avgusta, Rai 3, ob 21.10 La seconda notte di nozze Režija: Pupi Avati Igrajo: Antonio Albanese, Neri Marcore in Katia Ric-ciarelli Avatijev celovečerec je nastal kot «poseben poklon italijanskemu jugu». Posebnost dela je še enkrat tudi v tem, da se pri snemanju filmske povesti režiser ne poslužuje običajnih igralcev, ampak si vsakič zamisli nove sodelavce, ki bi naj zadostili posameznim zgodbam. Tako je tokrat povabil k sodelovanju operno pevko Katio Ricciarelli: v celovečercu igra vlogo vdove Liliane, ki mora skrbeti za svojega odraslega, a kljub vsemu še povsem nezrelega sina Nina. Ravno zaradi nove sinove potegavščine, mora na vrat na nos zapustiti Bologno in se odseliti na dom umrlega moža v Brindisi. Tam je sicer prisiljena živeti tudi z dvema neporočenima tetama in moževim bratom, ki se še ni poročil. Liliana bo tako, sredi obubožanega, a bistveno pristnejšega juga, preživela svojo «drugo poročno noč» z Giordanom, ki je nanjo čakal celih 35 let. Četrtek, 27. avgusta, Rai 2, ob 23.40 Ipotesi di reato Režija: Roger Mitchell Igrata: Ben Affleck in Samuel L. Jackson Absurdna avtomobilska nesreča povsem spremeni življenji uspešnega odvetnika Gavina Baneka in pa nekdanjega temnopoltega alkoholika Doyla Gipso-na, ki se že več let bori zato, da bi mu sodnik dopustil varstvo otrok. Odvetnik namreč izgubi vrsto dokumentov, brez katerih ne more naprej v pomembni tožbi, ubogi Gipson pa zamudi obravnavo na sodišču. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV NRAVO-SLOVJE, NAUK O MORALI RICHARD EGAN RITEM ČRNSKE GLASBE NAPETOST NA VRVI NORD. IZRAZ ZA SMUČI MESTO V APULIJI OČRT UMETNOST (LAT.) IGRALKA ROMNEY HRVAŠKI SLIKAR (MAKSIMILIJAN) JUNAK SHAKESPEAROVE OPERE NAJSVETLEJŠA ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA KEM. ZNAK ZA TANTAL TONOVSKI NAČIN FRANCOSKI IGRALEC MERENDA ANT. MESTO NA KRETI ITAL. OPERNA PEVKA NAŠ ALPINIST IN PUBLICIST ŠVAB ŠVED. PISAT. UNDGREN JADRALKA BOGATEC PLETENA KOŠARA KRAJ PRI CASERTI AVT. OZNAKA LJUBLJANE BERI PRIMORSKI DNEVNIK NEKDANJI MILANOV BRAZILSKI NOGOMETAŠ NAPIS NA KRIŽU POKRAJINA V SEV. ITALIJI AMERIŠKA IGRALKA TURNER PETI DEL CHRISTOPHER ISHERWOOD VASICA PRI DOBERDOBU POSODA ZA TEKOČINE EVROPSKA DRŽAVICA VSE V REDU V LONDONU TROPSKA PAPIGA MESTO V LACUU EDEN IZMED ITALIJANSKIH SINDIKATOV DEJSTVO, KI PODPIRA KAKO TRDITEV SEKRETAR OZN DE CUELLAR ANGL. KRALJ. RODOVINA AM. IGRALEC PACINO PALICA BOGA DIONIZA TIPALKA PRI ŽUŽELKAH ZUV VEČ REK SLAVNI NIZOZEMSKI NOGOMETNI KLUB LJUDJE ISTE BARVE KOŽE SREDIŠČE VRTENJA IT. IGRALEC (FRANCESCO) ALDO RUPEL ZDRAVILIŠČE V BELGIJI VRH, KONICA JAPONSKI PISATELJ (SEI) IZROČILO IZ RODA V ROD RADO MIUČ GRŠKI KIPAR NEPOROČENA ŽENSKA EGIPČANSKI BOG SONCA ALBANSKA PEVKA (ANNA) SLOVARČEK - ANIT = Sokratov to2nik • EDANA = južnoafriška igralka Romney • ITO = japonski pisatelj * ONATAS = grški kipar • TEANO = zgodovinski kraj pri Caserti • TIRS = palica boga Dioniza • VANKA = hrvaški slikar / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. avgusta 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Otroška risanka Clic & Kat 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija, sledi Čezmejna tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 7.00 9.20 10.55 11.40 12.35 13.30 14.00 15.45 16.55 17.10 17.40 17.45 18.50 20.00 20.35 21.20 23.45 Torte in faccia! Aktualno: Sabato & Domenica Estate Nan.: Un ciclone in convento Nad.: Lady Cop Aktualno: Pongo & Peggy... Gli ani- mali del cuore Nan.: La signora in giallo 23.40 Dnevnik Aktualno: Lineablu Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: A Sua immagine Dnevnik L.I.S. Nan.: L'ispettore Derrick Kviz: Reazione a catena Dnevnik in športne vesti Variete: Supervarieta Film: Un padre per mio figlio (kom., Indija, '03, r. R. Sippy, i. A. Rai, A. Bachchan) Variete: Varieta - Speciale Lando Fiorini Rai Due 6.00 Aktualno: L'avvocato risponde estate 6.20 Aktualno: Capitani in mezzo al mare, sledi Inconscio e magia 7.00 Nan.: Girlfriends 8.00 13.00, 20.30 Dnevnik 8.20 Aktualno: Storie di salute (v. L. Ra- vegnini) 9.05 Variete: Cartoon Flakes 10.35 Nan.: La peggiore settimana della nostra vita 11.15 Film: La ragazza delle balene (kom., N.Z., '02, i. K.C.Hughes) fj 1 RAGAZZA,.,, BALtN£ 13.25 13.45 14.00 15.30 16.10 17.20 18.00 18.10 20.25 21.15 22.50 23.25 23.45 23.55 Aktualno: Sereno variabile estate Šport: Pit Lane Šport: Avtomobilizem, VP Evrope - Formula 1 Nan.: L'Africa nel cuore Nan.: Streghe Nan.: Due uomini e mezzo Dnevnik in vremenska napoved 20.45 Svetovno prvenstvo v atletiki - Berlin Žrebanje lota Film: Disegno di un omicidio (tri-ler, Kan., '07, r. L. Bolduc, i. J. Caps-haw) Šport: Sabato sprint Nočni dnevnik Aktualno: Tg2 Si, viaggiare Tg2 Eat Parade ^ Rai Tre 7.00 Aktualno: Cult Book 7.05 Aktualno: Ieri & Oggi - Condominio Mediterráneo - Turčija 8.05 Aktualno: Sotto i cieli del mondo 9.00 Film: Toto Tarzan (kom., It., '51, i. B.M.Fusari) 10.30 11.00 11.30 12.00 14.00 14.45 15.15 15.45 15.50 15.55 16.25 17.15 17.45 18.00 18.55 19.00 20.00 20.20 21.05 23.00 23.20 Risanke Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco Svetovno prvenstvo v atletiki -Maratona Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved Deželne vesti in vremenska napoved Aktualno: Tgr Speciale Leonardo Aktualno: Tgr Speciale Bell'Italia Dnevnik - Kratke vesti Šport: Sabato sport Šport: Liga prvakov Šport: Kajak - SP, Kanada Šport: Kolesarstvo - Trofeo Melin-da, Val di Non Šport: Avtomobilizem - Formula 1 Nan.: Arsenio Lupin Vremenska napoved Deželne vesti in vremenska napoved Variete: Blob Nan.: I misteri di Murdoch Film: Delitto alla Casa Bianca (tri-ler, ZDA, '97, r. D. Little, i. W. Snipes, D. Lane) Deželni dnevnik Film: Il clan dei Barker (dram., i. R. DeNiro) Rete 4 15.00 16.05 17.55 18.55 19.35 21.10 23.10 0.00 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: La grande vallata Nan.: Nonno Felice Nan.: Magnum P. I. Nan.: Non ho l'eta 2 Dnevnik in prometne vesti Aktualno: Cuochi senza frontiere Nan.: Doc Dnevnik in vremenska napoved Film: Perry Mason - Campioni senza valore (det., ZDA '89, i. R. Burr) Dnevnik - kratke in morske vesti Nan.: Psych Dok.: Donnavventura Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Renegade Nan.: Criminal Intent Nan.: Shark Šport: Guida al campionato 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.35 Film: Il bambino di Betlemme (dram., It., '02, r. U. Marino, i. E. Brignano) 9.45 12.10, 15.05, 16.55, 0.50 Dnevnik - kratke vesti in morske vesti 11.00 Film: Per una sola estate (dram., ZDA,'00, r. M. Piznarski, i. C. Klein) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nan.: Belli dentro 14.10 Film: Mai stata baciata (kom., ZDA, '99, r. R. Gosnell, i. D. Barrymore) 16.00 Film: Fermati, o mamma spara (kom., ZDA, '92, r. R. Spottiswoo-de, i. S. Stallone) 18.00 Nan.: Il Giudice Mastrangelo 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Paperissima Sprint 21.20 Variete: Lo show dei record 23.30 Film: I colori della vita (dram., It., '04, r. S. Reali, i. N. Brilli, G. Gar-ko) O Italia 1 6.30 Nan.: Ti presento i miei.. 7.00 Nan.: Cleopatra 2525 7.50 Risanke 10.45 Nan.: Perché a me? 11.50 Nan.: Aliens in America 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.35 15.00, 19.55, 22.05 Dnevnik - kratke in vremenska napoved 13.40 Nan.: Le regole dell'amore 14.05 Film: Mr. Nice Guy (akc., Hong Kong, '97, i. J. Chan) 16.00 Film: Angeli (kom., ZDA, '94, r. W. Dear, i. D. Glover, B. Fricker) 16.55 0.05 Dnevnik - kratke in morske vesti 17.50 Nan.: Give Me Five 18.35 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: Piccoli campioni (kom., ZDA, '94, r. D. Dunham, i. R. Moranis) 21.10 Film: Hardball (dram., ZDA, '01, r. B. Robbins, i. K. Reeves, D. Lane) 23.10 Film: Windfall - Piogga infernale (akc., i. R. Englund, G. Henry) ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Aktualno: Storie tra le righe 9.30 Nan.: Don Matteo 5 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Klasična glasba 12.50 19.05 Aktualno: Divertiamoci... 13.15 Antichi palazzi del FVG 13.50 Variete: ...Tutti i gusti 14.10 Hard Trek 15.35 Dokumentarci o naravi 16.25 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Udin e Conte 20.00 Dok.: Yunman 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: La grande musica clas-sica 22.50 Variete: Qui Cortina 23.40 Film: Aria compressa (dram., It., '97, r. C. Masin, i. M. Franchi) LA 6.00 7.30 9.35 10.35 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.00 20.30 21.10 23.05 La l Dnevnik, vremenska napoved, prometne vesti Film: I cadetti di Guascogna (kom., It., '51, i. W. Chiari) Nan.: Il tocco di un angelo Film: La calata dei Barbari (pust., Nem./It./Rom., '71, r. R. Siodmak, i. O. Welles) Dnevnik in športne vesti Nan.: New Tricks Nan.: Hustle - I signori della truffa Film: Countdown dimensione zero (fant., ZDA, '80, r. D. Taylor, i. K. Douglas, M. Sheen) Film: Zio Adolfo in arte Führer (kom., It., '78, r. F. Castellano, i. A. Celentano) 1.00 Dnevnik Nan.: Doctorology Nan.: L'ispettore Barnaby Film: Verdetto finale (triler, ZDA, '89, i. R. Downey) (t Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.25 14.10, 18.40 Risanka 7.35 Iz popotne torbe (pon.) 7.55 Ris. film: Rarg 8.25 Kino Kekec 10.00 Prenos prazničnega bogoslužja iz župnije Čatež-Zaplaz 11.20 23.00 Dok. odd.: Sveta gora ob Sotli 10.35 Zvočnost slovenske duše - Poleti 11.50 Skrivnostna sončnica 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Nan.: Dr. Who 14.15 Film: Rožnati panter 15.55 17.20 Sobotno popoldne 16.10 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.35 Na vrtu 18.00 Popolna družina 18.10 Z Damjanom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.55 Večer spominov 21.45 Prvi in drugi - Oči nostalgije 22.30 Poročila, vremenska napoved, športne vesti 22.45 Film: Več kot dolžnost (t Slovenija 2 6.30 0.45 Zabavni infokanal 8.20 Skozi čas 8.30 Vzporedna ekonomija 9.40 10.10 10.40 11.45 14.00 14.50 16.00 18.00 21.25 22.15 23.00 13.45 14.00 14.20 14.40 15.25 16.10 16.30 17.00 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.15 19.30 21.05 22.15 Circom Regional Primorski mozaik (pon.) Nad.: Samo bedaki in konji SP v atletiki Glasbeni spomini z Borisom Kopi-tarjem(pon.) Film: Melodije v parku časa Nogomet: Arsenal - Portsmouth SP v atletiki Nad.: David Nolande (pon.) Koncert: Kaiser Chielfs Nad.: Številke Koper 9.00 11.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.15 19.40 20.00 20.15 20.30 22.00 23.00 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Arhivski posnetki SP v atletiki 21.45 Avtomobilizem Globus Vesolje je ... Zoom - mladi in film Brez meje Vremenska napoved 0.40 Primorska kronika 22.05, 0.25 Vsedanes - TV dnevnik Jutri je nedelja SP v atletiki Koncert: Rudi Kambiament Arhivski posnetki športnih prenosov, nogomet: Barcelona - Arsenal i Tv Primorka 12.00, 0.10 Videostrani Dnevnik TV Primorka (pon.) Hrana in vino (pon.) Kasaške dirke Kultura Mladinski kviz: Če me spomin ne vara (pon.) Settimana Friuli Kulturni utrinek (pon.) Duhovna misel Tedenski pregled Film: Obmejni blues Glasb. odd.: Postaja GO Primorski tednik (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.50 Glasba za vsakogar; 9.40 Poletne melodije; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sobotni morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: S tekmovalnih odrov; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.55-12.30 Poletna sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Predstavitev kraške olimpijade; 10.45 Počitniške igra-rije v Kopru; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 16.20-19.00 SMS - Lestvica; 20.00 Legende; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po... ; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.10 Gradovi na Slovenskem; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nok-turno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Dnevnik medicincev iz Kenije; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.20 Obvestila; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Športna oddaja; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 15.57 Richard Wagner - Tristan in Izolda; 16.10 Baletna glasba; 18.00 Izbrana proza; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Sobota, 22. avgusta 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika & TOLMEČ O 14/23 O GRADEC 19/25 0 m TRBIŽ O 13/22 o 14/22 KRANJSKA G. 68*^ ČEDAD O VIDEM O 18/31 17/32 ' O PORDENON 18/31 0 O TRŽIČ 16/26 0 16/23 S. GRADEC, pTUJ O CELJE ^6/26 kranj u ^ ^ LJUBLJANA K, ^ GOR|CA n « N. gorica /v 19/28 d/N. mesto 17/29 G?,RLCA O -.„n, J/POSTOJNA O O 16/26 " PORTOROŽ O 23/32 ^UMAG^ OPATIJA REKA 22/33 POREČ Q PAZIN O MARIBOR 018/25 M. SOBOTA O 18/26 ZAGREB 16/30 O & ^NAPOVED ZA DANES' Zjutraj bo nebo rahlo oblačno v nižinah in na obali, v gorah bo vreme spremenljivo. Kasneje se bo vreme poslabšalo z dežjem in nevihtami najprej v gorah, nato pa tudi drugod po deželi. Možne so tudi hujše nevihte. Na obali bo zjutraj pihal rahel veter, od poznega popoldneva pa severni veter, nato pa Burja s sunki. Zvečer se bo ohladilo. V južni polovici Slovenije bo sprva še delno jasno. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami, ki se bodo popoldne od severa razširile nad večji del Slovenije. Zapihal bo okrepljen severovzhodni veter, na Primorskem zvečer zmerna burja. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. * Danes bo deželo zajela fronta z nevihtami. Jutri bo anticiklon spet prinesel stabilno in sončno, a manj vroče vreme. Vremenska fronta bo že zjutraj dosegla Alpe, popoldne pa bo prešla naše kraje. Od severovzhoda bo nad naše kraje začel dotekati hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 20.01 Dolžina dneva 13.47 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 8.46 in zatone ob 20.39 A BIOPROGNOZA Vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo danes obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja je 28,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.39 najnižje -64 cm, ob 12.22 najvišje 56 cm, ob 18.27 najnižje -34 cm, ob 0.01 najvišje 32 cm. Jutri: ob 6.02 najnižje -52 cm, ob 12.47 najvišje 53 cm, ob 19.06 najnižje -32 cm, ob 0.35 najvišje 20 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............23 2000 m ..........12 1000 m ..........20 2500 m............9 1500 m ..........15 2864 m............7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel po nižinah 7, v gorah 7 in pol. O GRADEC 14/25 CELOVEC O 13/25 O 11/24 S. GRADEC CELJE 14/26 MARIBOR 013/24 PTUJ O M. SOBOTA O 14/25 ZAGREB 17/27 O (NAPOVED ZA JUTRp Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo nebo pretežno jasno ali le rahlo oblačno, ker bo trenutna oblačnost zjutraj zajela obalo, popoldne pa gorski svet. Na obali bo pihala burja, ki bo ponoči močnejša, čez dan pa zmerna do šibkejša. Najvišje temperature bodo nižje od preteklih dni, ozračje bo prijetnejše. Jutri bo pretežno jasno in nekoliko hladneje. washington - Podnebne spremembe Topli oceani in morja Povprečna temperatura je julija znašala 17 stopinj Celzija peking - WHO V naslednjih mesecih naj bi I • V« II i se virus nove gripe siril PEKING - V naslednjih mesecih bomo priče pospešenemu širjenju virusa nove gripe, zaradi česar morajo vlade okrepiti priprave na hiter odziv, je včeraj opozorila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kmalu bo prišlo do obdobja nadaljnjega globalnega širjenja virusa A HIN1 in v večini držav se bo lahko število okuženih v naslednjih mesecih vsake tri ali štiri dni podvojilo, dokler ne bo dosežen vrhunec, je včeraj dejal direktor WHO za območje Zahodnega Pacifika Shin Young-soo. Po zadnjih podatkih WHO je od aprila za virusom nove gripe po vsem svetu umrlo okoli 1800 ljudi, od tega velika večina v Severni in Južni Ameriki. Največja pozornost je trenutno usmerjena na napredek širjenja nove gripe na južni polobli, kjer je trenutno sezona gripe. A kot je še opozoril Shin, virus dejansko največjo nevarnost predstavlja v državah v razvoju, saj zdravstvene sisteme, ki so slabo opremljeni in s premalo finančnimi sredstvi, postavlja pod velik pritisk. Obenem je WHO tudi opozoril, da zdravi ljudje, ki se okužijo z virusom A H1N1, ne potrebujejo protivirusnih zdravil, kot je tamiflu. Po drugi strani pa so ta zdravila potrebna za vse rizi-čne skupine. V te spadajo otroci, mlajši od pet let, nosečnice, starejši od 65 let in tisti z drugimi zdravstvenimi težavami, kot so srčne bolezni, aids ali diabetes. (STA) WASHINGTON - Nacionalni center za podnebne podatke v Washingtonu je v četrtek sporočil, da je povprečna temperatura svetovnih oceanov in morij julija znašala 17 stopinj Celzija, kar je največ vse od leta 1880, ko so začeli opravljati tovrstne meritve. Za segrevanje morij naj bi bil v veliki meri odgovoren vremenski pojav El Nino ter segrevanje Zemljinega ozračja kot posledica človekovih dejavnosti. El Nino se pojavi, ko se voda sredi Tihega oceana segreje bolj kot ponavadi, kar spremeni vremenske vzorce po vsem svetu. Dvignejo se temperature tako na morju kot na kopnem. Nasprotni pojav je La Nina, ki temperature zniža. Toplejše morje pomeni, da bodo orkani še močnejši, pospešilo se bo tudi taljenje ledu. V Mehiškem zalivu se temperature morja zadnje tedne gibljejo okoli 32 stopinj Celzija, vse topleje je tudi v Sredozemlju in na Arktiki. Svetovna morja so bila najbolj hladna decembra leta 1909, ko je povprečna temperatura znašala 15 stopinj Celzija. (STA) srbija - Nenavadna naloga za gasilce v Nišu Piton si je za »domek« tokrat izbral bankomat v mestnem središču NIŠ - O pitonih navadno poročajo iz eksotičnih dežel, ta novica pa prihaja iz Niša na jugu Srbije. Tam so gasilci z oddelka za zaščito in reševanje namreč včeraj ponoči ujeli pitona, ki si je za zatočišče izbral bankomat pred hišo številka 33 v Ulici 7. julija. Prijavo so prejeli nekaj po 2. uri, za nenavadni ulov pa sta zadostovala lopata in torba. Poveljnik omenjenega oddelka Nenad Ristic je, kot poroča srbska tiskovna agencija Tanjug, novinarjem pojasnil, da gre najverjetneje za hišnega ljubljenčka, ki jo je pobrisal. Ni pozabil omeniti, kaj vse bi se lahko zgodilo, če bi se piton po kakšnem naključju odločil obiskati katero od bližnjih stanovanj, kjer so, v tej poletni vročini, ljudje spali pri odprtih oknih. Ristic je pristavil, da gasilci v poletnih dneh sicer včasih ujamejo tudi kakšno kačo, vendar je ta običajno iz domačih logov. (STA) V Kambodži žalujejo za svetim teletom PHNOM PENH - Na stotine Kam-bodžanov se je v četrtek udeležilo žalne slovesnosti ob smrti svetega teleta, katerega pljunek naj bi zdravil različne bolezni. Skrivnostno govedo, ki naj bi imelo zelo nenavadno, krokodilovi podobno kožo, je sicer živelo vsega dva dni, saj se je skotilo v torek, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V hiši lastnika svetega teleta se je v četrtek zbralo kakih sto ljudi, ki bodo kar tri dni objokovali smrt živali in molili, da bi bila znova rojena in v drugo živela daljše življenje. Predenj postavljajo kadila in tudi denar. »Krava je bila videti čudna. Na njenih nogah so bila znamenja, podobna rezbariji, in njena koža je bila kot krokodilova. Starejši ljudje so verjeli, da je krava sveta,« je povedal poglavar vasice v provinci Pursat Sok Mim. Kot je še pojasnil, so si nekateri ljudje s pljunkom omenjenega teleta zdravili zobobol in druge bolezni, po zaslugi pljunka pa naj bi jim vsem odleglo. (STA) Novozelandci podprli pravico do klofutanja otrok WELLINGTON - Novozelandci so na referendumu, ki je po pošti potekal od začetka avgusta, podprli pravico staršev do klofutanja svojih otrok. Prvi podatki so namreč pokazali, da je dobrih 87 odstotkov volivcev za spremembo zakona iz leta 2007, ki klofutanje v vzgojne namene prepoveduje. Po podatkih osrednje volilne komisije je na referendumu svoj glas oddalo 54 odstotkov volilnih upravičencev. A številni ljudje, vključno s premierom Johnom Key-jem, se referenduma niso udeležili, saj naj bi bilo referendumsko vprašanje - ali bi morala biti zaušnica kot del dobre starševske kazni na Novi Zelandiji kaznivo dejanje - preveč dvoumno. Izid referenduma sicer za vlado ni zavezujoč in Key je že dejal, da podpira zakon iz leta 2007 ter ga ne namerava spreminjati, razen v primeru dokazov, da ne deluje. (STA)