60. številka. izhaja po trikrat na tedon ▼ iestili i»-rianjih ob torkih, 6*«vtklh in sobotah, Zjutranje izdunjn iz-*hJ» ob 6. uri i] u t raj, većima pa ob 7. «ri večer. — Obujmi izdanje o tane : ■a Jedrn m«Mu . f, — .#>, izven Avstrije f. 1.40 »» tri meaec. . . 2.40 , , 4,— M pol lata , . , 5.— ... 8,— ■a v«« leto . . . 10.— . „ „18,— Ni iinikt krvi (.rilolsne naročnine se rt jemlje uir. Ponamičee Stovilke ne dobivajo v pro-dajalnioah tobaka v lr»tu po S nvi., V Gorici po S ari, Sobotno ve&erno Udalje v IrntH S nfi., v Gorici 4 nt. V Trstu, v soboto dne 19. maja 1894. Tečaj XIX. EDINOST Oglasi io račune po tarifu t petitu; ta na«lAT>- t debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor obnegit tavadnih vr»tie. }'o«lana onmrtnioe in J »Tnozalivnle. do-mači oglafti itd. h« računajo po pogodbi. V»i dopi«i naj »o |»o*ilj»jo urodnUtvu : ulica fanernu it. 13. Vtako pi mo mora biti frank ovano, k«T nofrankomna n<* »prejimajo. Rukopisi ne vračajo. Naročnino, reklamacijo in oglate »prejema upravniitvo ulica Caserma 13. Odprte reklamacije to proste poHtnine. GImIIo slovenskega političnega društva sa Primorako. ,r »Hinttti J4 moi I' Madjar o Madjarih. Grof Štefan S z e c h o u y je bil ustanovitelj ogrske akademije znanosti io odličen Madjar. A ta moi ni bil po kroju eedanjih Madjar o t. Sedanji Madjari KT fanatiki, Sae-cheny je bil tresno misleč človek. Sedanji Madjari obožujejo spomin Kolutov in aa pokore njegovim idejam, Szecheuy jih je pobijal ie V štiridesetih letih x vnetni sredstvi avoje zgovornosti in svojega m turna. Sedanji Madjari bi hoteli duievno podjarmiti vse, kar« koli morejo doeeči ae svojo kruto roko. Sze cheny jih jo avaril, da naj ae nikar ne lotijo naloge, kateri niao koa ni po avojem itevilu, ni po avoji kulturi ni po evujih duševnih amožnostih. Osobito jo Szecheny svaril avoje rojake pred poskusi nasilne madjariaaoije. Biatri vid Ssechenyjev jo pogodil ie pred desetletji, kako pride, ako pridejo do moći njegovi rojaki; poznajoč njihov fanatisem je bil prepričan, da ae lotijo ogromne naloge madjarisovanja ogrskih narodnosti, katera naloga — ker jej niao koa — aaauje slednjič njih eame. In mi sodimo, da ni avaril svojih rojakov toliko it praviooljubja do druiih nA-rodnosti, ampak veliko bolj ii bojazni za usodo avojih rojakov. In prav jo imel moi! Ni poeamičnik ni cel n&rod naj ao ne loti nikdar dela, sa kojega dovršenje nima potrebne moći in apoeobnoati. Saj vidimo, da niti Nemoem ne gre ponemdevanjo poznanj-akih Poljakov tako izpod rok, kakor bi ei ieleli. In kaj ao Nemei, kaj ao Madjari P I Nemoi ao mnogoltovilen, mogoćon in kulturen narod, kar Madjari niaot Nemoi imajo svojo jednotno naeijonalno državo, katero bi Madjari hoteli ie-le ustvariti. In vendar ao jim njih podaniki poljsko n&rodooati kost, katere ne morejo prebaviti. Io knr ne zmore toliki nemiki želodec, to nuj bi smogel sicer požrešni, a vendar-le mali iu šibki madjaraki ielodec! Posilno raznarodovanje in asimiliranje druaih nŠrodnoati vzbuja vaikdar pri dotičnih n&rodnoatih trd, aovraitvo in — odpor. Zato pa mora dotićno pleme, ki hode raznaroditi kako drugo plese in je apojiti ae avojo laatno krvjo, biti gotovo, da razpolaga a duievnimi in gmotnimi silami, kolikor jih treba se tako ogromno in nevarno delo. Szeoheny je bil aioer navdušen Madjar, a poleg tega tudi troano misleč 'človek, ki je vedel dobro, da Madjari nimajo take sposobnosti; njoga pro-roški duh je videl v bodočnost: videl je, kako bodo hoteli njega vročekrvni rojaki po-madjariti vse nirodnosti, živečo pod krono sv. Štefana; videl jo, kako ei nakopljejo e tem jezo in aovraitvo druiih n&rodnoeti; videl PODLISTEK. " Kmetakl upor. IfMlMlMJt« jiotMl i*altt<*}»Ug* weka. - Spi»*l Avgutt Stnoa. Pritotit 1. P. Planinski. — Sel ae vrne. Četrt ure mino. Hipoma zatrobijo trobente, zaropotajo bobni. Banova vojska se primika vasi. Od daleć sevajo v mesečini dolgo vrste kopij in pušek, in od vseh atranij ae eliiijo kratka povelja Četovodij. Hipoma zasede vojska ravni proator mej Savo iu grajskim gričem. Zastava banakih huaarjev je v vasi, Konjaki pa plane proti njim a avojo četo. Sablje ae saavetijo, poći nekaj samokresov, nekoliko vzkrikov se ćuje. Konjaki se umakne na cesto sa grad. Kakor bi trenil navali troje zastav husarjev pod Gaio Alapićem in četa bakaikih svobodnjakov na konjih ter zasedejo oeato na aeveru in spodnji koneo klanca pri mlinih. Jvaniški bombardirji razpostavijo četvero bombard nad mlini na holmci naproti gradu. Štiri ćete ha-rum i j in dve kompaniji nemških mušketirjev rasvrstć se pod brdom nasproti grajskemu vhodu, a proti zapadnemu obronku grajskega je, kako slednjić obnemorejo njegovi rojaki pod teto velikega zapodetja in videl je slednjić v duhu, kako »e zberejo črni pogubo-nosni oblaki nad glavami predraneiev, videl je — grosno maščevanje. Vse to jo videl Szeehenyjev biatri duh. Zato jih je avaril, naj ai a pravićnim posto-panjem in bratako ljubesnijo iščejo prijateljev in naj si, hrepeneč po nedoaežnih ciljih, nikar ne uatvarjajo nevarnih aovrai-nikov. Danea rečemo lehko, da ao ae proroko-vanja Sseehenyjeva izpolnila do pičice. Madjari drve alepo v avojo pogubo. S svojim krutim poatopanjem uatvarili ao ai nebroj sovražnikov okoli in okoli, sovražnikov, ki se v aveti jezi pripravljajo na dan — obračuna. Prijatelja ga pa nimajo nikjer, ake abstrahujemo od nalih nemških liberalcev, katerim aamim ae bliia aodnji dan, od atrani njih laatnih rojakov. Madjari zidajo aicer veliko — to jo javna tajnoat — na prijateljatvo gori v nemikem rajhu. Kako alabo računajo 1 Nemiki upliv je aioer vaften in morda oel6 odločilen tudi na Ogrskem, ali ta nemiki upliv dela le is veliko vseobčo nemiko idejo — Madjari pa ao mu le •lepo orodje. Ali požene kedaj seme, koje aejejo Madjari v svoji slepoti, v divno klasje, tega ne vemo, to je vpraianje zgodovino, to pa je gotovo, da ieti ne bodo — Madjari. Vse to je videl duh Szeehenijev. V strahu sa uaodo in bodočnost avojib rojakov napiaal jim je v posebni knjigi zlatih naukov in jih avaril. Oorjo madjarom, da niao hoteli slušati njega naukov I Oorjo pa tudi drugim narodom, kateri hočejo s naailjem nadomestiti, čemur niao koa njih duiovne in gmotne aile — gorje vaem onim, ki v grelni predrs-noeti delajo drugim krivico, in ki ai aatiakajo oči in uleaa pred obupnimi klici onih, ki trpe krivico. Tudi naiim italijanskim aorojakom ne bi bilo na ikodo, ako bi ai hoteli vseti k srcu nauke in svarila slavnega in ie davno umr-iega Madjara. Beaedi „Madjari" in „madjari-aovanje* naj le nadomeatijo s beaedama „Italijani* in „poitalijančevanje" in prepričajo ae kmalu, da besede Saechenyjeve ! veljajo tudi njim. Evo vam nekoliko odlomkov iz knjige Szechenyjevo 1 „Madjarizovati! Ali kako in a kakimi aredatvip To je veliko vpraianje. Ves avet ae klanja le auperjornosti; to jo strog zakon, a Madjar more biti Bkoro v vaem le učenec in le malo kje učitelj. Ogrstvo se mora najprej očistiti vse nesnage, da poetaue kedaj posnemanja vredno . . brega dirja kolikor ao da krdelo Uskokov. Za haramijami sedi na konji ban Peter s čelado na glavi, a tik njega Ivan Alapič s ban-ako aastavo. Ban zavihti sabljo, Alapič vzdigne sastavo ter zapoveduje: — Zažgite lombardo I Sedaj poči top, sedaj drugi, sedaj tretji, sedaj četrti in iznova švigne strela za strelo, zagrmi grom za gromom, gora odmeva, beli dim ao vije po braatovih vejah in lega po črnem žrelu klanca. Kroglja sa krogljo prašne ob grajsko sidovje, da se kamelje drobi ka-kor toča. In zopet zavihti ban sabljo in veleva z gromkim glasom : — Dve četi haramij naprej 1 Naskočite I Na grajska vrata 1 Mušketirji na levo! Bobni zaropotajo. Ćeta zavriska. Prvi dve četi hititi po bregu navzgor. Mahajo s sabljo jih vodi stotnik Vlaiič. Že so sredi brega. Nič. „Naprej !* (upije stotnik. In letć dalje. Nič. Naprej t Sedaj bo pod zidom. Po- stojć. Sedaj--»ent topov zagrmi t gradu, grozovit krik se začuje, u pod bulim dimom mu zvija petdeset lcrvnv.lt tnnž. Izuifj groma pa, izmej krika, sliii se z gradu ženski glas: „Madjarizovati in zdruiiti! . . . . Nafta roka naj se nikdar ne oboroii v tlačenje naših a o r o j • k o v; upotrobimo rajle vso svojo sposobnost v njih razvoj, da bodo mogli tudi oni, kakor mi, veselim srcem vsklikniti: tudi jaz imtm svojo — domovino. Žaleči privilegij ae no moro več z vspebom boriti proti zakonom narave . . . „Animilovanje različnih narodnosti je mogoče le po duievnem nadkrilovanju jedne narodnosti. V to treba prikupljive auperijorno-ati. Ima li tako superijornost oni, kateri liki mazač dela le za vnanjost, mesto da je Iju-beznjiv in da vzbuja simpatije f Ali ima tako prikupljivo auperjornost oni, kateri pri drugih ne umespoito-vati isto, kar bi hotel, da spoštujejo drugi pri njem samem? Ali ume tako umetnost tisti, kateri barbarski pretepa svojega junaikega nasprotnika in se ne sramuje onesnažiti dobrega imena nasprotnikovega s nizkim sumni-čenjem, — in to le zato, ker ae isti bori s istim navdušenjem sa svojo kri kakor on sam —, mesto da bi ga dvigni) do aobe vitežkim duhom P Ali jo takov mojater tacega globocega razumovanja tiati, kateri bi hotel v avoji vročekrvnosti, da vsakdo kar naenkrat vsprejme ogratvo v njega aedanjem aurovem stanju P . . „Ne I Skušnja nas udi, da naiemu plemenu največ škodujejo oni, kateri — omamljeni po navdušenju mnoftice — gojć alepo vero, da jo poapeiujejo orjaškimi koraki * „Pridobivajoča moč jo le v civilizaciji, katero ne more raniti noben meč in pred katero mora pasti .ia koleno tudi nnj-sijajnojšejunaštvo. Nasilstvo iskoplje prej ali alej grob aamemu aebi. Narodnosti ni mogoče komu namazati kar tako, kakor ae namaie apno na ateno, ali pa glazure na piaker. Na naše povelje se nikdo ne odpove svoji narodnosti. Ali bi pripustili mi Ogri, da nas katera si bodi sila pribije na nje laatno kopito P" „Ljudje so hoteli biti svobodni, a niao umeli biti pravični. Proglašali ao jednako pravieo ia vae, a ae niao hoteli odreči svojim privilegijem. Oboiovali ao rodoljubje, potiakali ao v ospredje madjarstvo; pozabili pa ao na veliki avet in na neprumenljivo zakone narave." „Spoitujmo pred vsem človeka ; s tem povapešujemo veliko primernejše koristi avoje krvi, toliko glodć narodnosti, kolikor glodd konstitucijonalizma, nego če na nevroden način silimo ptujo krv, da postane ogrska . . .* — Hej banski junaki 1 Ali je sladko jabolko P Prvi naakok je izpodletel. Takoj se umakne Vlaiič s svojimi ostanki k banu. — Tristo gromov! zaAkriplje Peter in pritegne uzde konju, gospod Petričevi^, pohitite hitro na cesto k zapadu. Kadar zatrobi trombenta, naj naskočijo Uskoki, svubodnjaki naj razjahajo konje in naj skušajo priti na severno stran brega. Častnik odjezdi urno po zapovedi. — Stotnik t zakliče ban vodji mušketirjev, vi pojdite gori do blizu zidu, pa sipajte ogenj iz mušket! Stotnik odide na rečeno mesto. Jeden hip. Ban zavihti sabljo, trobentač tik njega zatrobi, gora odmeva. — Naskočite od vseh stranij t zagrmi ban, izproiite lumbarde. Pešci naprej ! Udrite v božjom imeni I Grmi, bobni, prasketa, treska, bliska se. Haramije letć, skačejo, plezajo kot vragi. — Vivat banus! Naprej ! V dolini ro-poče boben, poju trobenta, Naprej, junaki, upije Vla9i<\ n zdi ugn strani kričć Uskoki: Oj! Oj! Ojl Udrilo! Žrela lombard sipaju Proti Košutu nametnu je pisal Szecheny : „Razdraiite le vse druge narodnosti do blaznosti proti madjaraki narodnosti; vrzite le tlečo sežigalnico v stanovanje poljedelca; pribičajte koristi akupne države v najskrajnejše protislovje, in napolnite kolih se svojim strupom tako, da prekipi: toda, glejte, kaj delate! Če pa bodeto kedaj, ko bodo prepozno, občutili in aprevidili, da je bilo prokletatvo, kar ste navalili na našo glavo : potem se ne opravičujte s tom, da ga ni bilo ni jodnoga pravičnega v narodu, toliko odločnega, ki bi ae bil potrudil po svoji moči, da o pravem času poruši Vaše »lepljive sanje." Prišlo je, kakor je prorokova! Szecheny : na Ogrskem je tekla kri v potokih, brat so je bojeval proti bratu. In dane* P Danes tiči madjaraki narod v sramotnem tlacanstvu ; ne-madjarske narodnosti ga sovražijo in njega korenike izpodjeda duh nemoralnosti in brez-verstva. Madjari besne — v svojo pogubo. 0 uredbi dopuščenih stavbnih 0M01. (Ukaz miniiterttev za notranje stvari, trgovino tar bogočastje in naak z dne 27. decembra 1893.) §. 1. l*rcdmeti prctkn&nje a) Za stavbne mojstre. Predmeti preekulnje sa prosilce pravice stavbnega roojetra so: 1. Isdelek načrta za kako večje poslopje na danem etavbišču in po danem sporedu ae vsemi potrebnimi ćrteši, prerezi in pročelji in a razkazi najvažnejših konstrukcij, ki ne v načrtu nahajajo, kakor ao: stropi, strešine, stopnice, zidni izstopi in prestopi itd. a po-vedbo njih mer, nadalje izdelek preračuna o delu z ozirom na vea rokodelaka dela, ki prihajajo v poštev; 2. pismena rešitev praianj is matematike, iz opisujoče in praktično geometrije, iz mehanike in stavbne mehanike ; nadalje i« nauka o stavbnem gradivu in njegovi uporabi, ia nauka o stavbnih konstrukcijah s ozirom na nadtalno stavbstvo, Prašanja jo staviti v tistem obsegu, v katerem so navedeni predmeti predpisani sa višja obrtna učilišča za stavbnotehnične stvari; 3. ustna rešitev praianj iz stavbne prakae, iz stavbnih predpisov in stavbne higijene. peklenski dež, mušketirji izpodbijajo klečeč v zatiiji vnako glavo na zidu. — Udri haramija! razlega so glas, a r. grada se bliaka, prasketa in grmi. Grom, etrola, stok, škripanje, Jezus ! Marija 1 Naprej 1 Kletev, tresek. vzdihi — ali lo naprej čoz množioo ranjenih bratov, čez krvava trupla, udri, udri! Kri kipi, mozeg bonni, sredi belega dima, sredi ognja pa atoji ban kakor črn, mramornat kip. Ej in zopot so haramije pod zidom I Krogljo letč, Btrelo žvižgajo. „Ne udajrno se !* kriči hripav ženski glaa. Vrste padajo kot snopje. Glej, ta ae ranjen oprijomlje hrastovih korenin, ta cvili in so zvija na hrbtu, ta se grabi za Brce, omahne in telebi z obrazom na zeinljit. Kaj zato ! Naprej t Živio ban t Lombardo igrajo veeelo, muškete pokajo, zid bo trese ! Glej, glej t Sedaj so prislonili lestvo, vspe-njajo se po zidu, naprej Vlašič. Sedaj zatakne zastavo. Nad njim so zasveti ho-kira. Gorje! Sabov zamahne in mu razkolje glavo, Sila kamenja so vnuje z zida, vruln voda lije. A tu, iz malih vratic ao vsuje četa na mušketire. Kopje suva v rebra, zem- § 2. b) Za zidarske mojstre. Predmeti preekuinje ta prosilce pravice zidarskega mojstra ao: 1. Sestava načrta ii področja nadtalnega atavbatva na danem etavbiiču in po danem sporedu, vitevii kmetijsko stavbstvo, v po* trebnih črtežih, narisih, prerezih in raskatih najffeinejiih konstrukcij, ki se pri tem nahajajo, kakor ao: atropi, atreiine, stopnice, zidni iiatopi iu preatopi itd, • povedbo mer; nadalje iidelek preračuna o delu, oairaje se na vsa rokodelaka dela, ki prihajajo t poitev ; 2. pismena reiitev praianj it področja stavbne umeteljnosti in to v tistem obsegu, v katerem ai ti predmeti uče na delovodnih iolah ta stavbnotehniike atvari; uatna reiitev praianj ii stavbne prakse, ii stavbnih predpisov in stavbne hi* gijene. §• 3. c) Z a kamenartke mojstre. Predmeti preakuinjo ta proailee praviee ta kamenarskega mojstra ao: 1. Narisek večjega predmeta ali stavbnega sestavnega dela, katerega je napraviti it kamena, s prid<-)animi pismenimi pojasnili o njegovi konstrukciji; 2. narisek reta kamena ta ratne dane slučaje ; 3. ustna reiitev praianj iz znanstva o kamenarskem gradiva in o vporabi posameznih kamćnih vrat ta razne namen« atavbatva. §• 4. d) Za teaarake mojstre. Predmeti prcakuinje prosilcev pravice aa tesarskega mojstra ao: 1. otedba otreikov in konstrukcija atreiin za težavnojin črteže, načrtovanje lesenjaikih ali kladerskih staveb in odra v teiavnejžih ložah, a priatoječimi načiti odra in erteži, narisi in profili s povedbo mer posametnih delov konstrukcije, sestava preračuna dela • pismenim pojasnilom tfga iadelka; 2. narisek in preračun ratnih lesen h konstrukoij ne samo i ozirom na nadtalno atavutvo, ampak tudi na vodno stavbstvo, n, pr. aa mostove, stavbe v obrambo bregov, jezove io razkai posameznih zvez lesa; 3. ustna rešitev p rasan j iz tnanstva o lesenem gradivu, o namenu vstretni vporabi raznih vrst lesa in o predpisih stavbnega reda, kolikor so ti nanaiajo na lesene konstrukcije. 8- B- O Za vodnjaike mojstre. Predmet preskuinje za prosilce pravice za vodnjaikega mojstra je ustna reiitev praktičnih praianj iz obrtnega področja vodnja-ikih mojstrov, sosebno o kopanju, podpiranju, zidavanju in opaievanju vodnjakov, o vrtanju vodnjakov, o zabijanju puiek, o uspravljanju sesalck in o vstavljanju aosala in cevi v vodnjak, nadalje o opreznosti pri pcglobo-vanju vodnjakov in o tnanstvu dotičnoga orodja, naposled o predpisih stavbnega redu, ki so nanaiajo na napravljanje vodnjakov, in o dotični higijeni, (Dalje prih.) Ija ae umika izpod nog, muiketir za mušketirjem so trk Ija po strmimi navzdol v Savo. A Uskoki? Po trebuhih se plsaijo, v »obeh nož, v roki samokres. Grom in peklo ! iz zasede jih vj6 kača, izza grmovja strelja i lija Grrgorič iz dvopuSke. Polovica h urami j je pala, ali ie se bi-jejo vragi. Kri udari banu v glavo. Iztrga trobentaču trobento, zatrobi, pluča mu počijo, iztrga Alapiču zastavo in zakriči: — Naskočite I Naskočite ! Udrite ! Loua-barde ! Kaj je to ? Limbarde rnokć. Gaio pridirja ranjen na konji. — Strela božja t zakliče. Z gore so uarn pobili iz zasade bombardirje, itgubili smo lombarde. — Naskočite ! tahrope ban brez zavesti. — V i vat banus I zaori ie enkrat vojaka. — Vivat Iloning! odmeva z gorskega klanca. Pomagajte, pomngajte t Iz črnega žrela vre neznana vojska. — Alapič! zadrhti ban, glej! Ali niso to hudiči P (Dalje prih.) Politiške vesti. Državni zbor. (Poslanska tborniea.) V predvčerajinji seji reiila je poslsnaka sbor-nica proračun ministerstvs za poljedelstvo. Poal. M o r e je sknial dukaaati, da konjske dirke nikakor ne pospeiujejo konjereje. Govornik je predlagal resolucijo, da se uvede obligatorično zavarovanje poslov ta starost. Oae deželne abore pa, ki si* že bavtjo s tem vpraianjem, naj bi vlada podpirala na vso moč. — Posl. Pfeifer zahteva, naj začne vlada energično akcijo zoper trtno ui. Kakor pri drugih nezgodah, naj bi tudi v boju to-per trtno ui pomsgali vojaki. Bil bi pa tudi skrajni čas, da začne vlada prodajati po nitki ceni prodajati amerikanake trte. — Posl. dr. D v o f a k je tahteval, da ae stroka kmetijstva izključi is osrednjega parlamenta, ter izroči deteluim tborov. Govornik toži, da nemike oblasti delajo velike tapreke Čeikim gospodarjem pri itvažanju živine, čemur je iskati vzroka v aroganci in gospodoželjnosti naiih nemških sosedov in aaveznikov. (Radi tega itreka potval je predsednik govornika na red.) — Posl. Laginja ae je potezal ta to, da se uprava državnih gosdov prepusti deželam. Govornik se pritožuje taradi postopanja deželnega kulturnega sveta istrskega, kateri nastavlja učitelje cel6 od doli t Na* politanskega in daje tiskati svoje apiae o pe ronoapori doli v Italiji in v sumljivih barvah, koje deli potem med ljudatvo. Pritožuje ae nadalje proti načinu pogotdovanja Kraaa ia proti itvriovanju nadzorstva nad nedržavnimi gotdofi. Priporoča, da se državni gotd pri Motovunu razdeli med občane proti primerni odikodnini, da se iitrebi isti in ae uporabijo tla ta njive in painike. Naredbe, katere bi trebalo izdati v pospeievanje kmetijstva, os-načii je govornik v posebni resoluciji. (Govor Laginjev prinesemo po stenografUketu zapisniku. Op. ur.) V večerni seji je generalni govornik .proti" dr. grof Kaunio opisoval bedno stanje preomgarjev. V rudnikih tepejo delavoe in ne skrbe zadostno ta njih idravje. Vlada naj bi te ob itrajkih posluževala drugih sred-atev nego atreljanja na delavee ter itgajanja istih. Tu naj pokaže vlada avojo umetnost! Dosedanja aredstva so bila malonkoataa in smeina. — Generalni govornik ,ta* je pri-poročal, da bi se naotavili nadzorniki ta vi* nogradstvo in da bi se modra galica smelt uvažati brez carine. Opotarja vlado, da tvrdka Giorgio Damiri v TMu io dve leti sem v veliki meri ponsreja vino s itvlečkom it to* marindo. Z zakonom o rentnih posestvih se ne reiijo tadolžena posestva; jedina pomoč bi bila v zavarovanju na voliko pod nadzor* stvom države. Zatem se je vsprejel proračun ministor* stva ta poljedelstvo. Na to je utemeljeval posl. Pernerstorfer svoj predlog v prilog delavcem v rudnikih. (Glej ntjnovejie vesti v denainjem jutranjem itdauju I) Glede nasveta, da se rodbinam ubitih rudarjev dovoli podport, pravi govornik, daje ta predlog tako pravičen, da ga mora vsprejeti tbornict. Konsumna druitva v rudnikih naj se odpravijo, ker iisesujejo delavce. Osemurno delo pa je treba uvesti iz zdravstvenih otirov in ni res, da bi pri tem trpela produkeija rudnikov. Pri glasovtnju seje odklonila nujnost Pernerstoiforjevih predlogov, V včerajlnji seji ae je pričela rasprava o prorrčunu mininterstva ta trgovino. Civilna potoka na Ogrskem. V po* slanski tborn ci v Uudimpoiti bijo se hud boj med privrženci civilnega takona in njega protivniki. Kakor smo bili že javili, je stavil ministarski predsednik Wekorle predlog, da se takou o civilni poroki vrno magnatski tboruici s potivom, da poslednja vsprejme istegn. Grof A p p o ny i se protivi temu predlogu priporočajoč svoj lastni predlog, da naj se ta načrt vrne pravnemu odseku, t nalogom, da istega predela po teh le načelih: oui deli načrta, ki se tičejo materijalnoga iskonskoga prava in judikature v zakonskih stvuveh, naj ostanejo; poroka naj so navadno vrii pred duhovnikom, in le v takih slučajih, ko ne bi hotel duhovnik skleniti poroko it katorih si bodi vzrokov in za one, ki ne pripadajo nobeni pripotnanih ver, naj velja ci-vilua poroki. Pravosodni minister je med ailnim krikom in vikom pobijal ta posredovalni predlog, poslanoi so so vedli kakor da so besni. Novi ees. namestnik na Štajerskem. Večerajinja tL:nzer Tsgespost* javlja, da trdijo Dunajski »dobro poučeni* krogi, da bode imenovan na mesto umakuiviega se grofa Kuhecka ces. namestnikom itajerskem bivii naučni minister pl. G a u t s o b. Štrajk. Včeraj priili so v Moravski Ostro vici malone vsi premogarji na delo. Štrajk ame se smatrati kot končan, vendar pa ae vojaki io niso umaknili ispred jam. — Tudi v Silesiji, v jamah okolo Opsve, itrajknje le ie neznatno itevilo premogarjev. Položaj v Srbiji. Poročile it Belega-grada javljajo, da se marljivo nadaljujo bilne preiskave ne le v prestolnici, smpak tudi po drugih mestih in po deželi. Govori se, da so tsprli mnogo odličnih radikalcev, ne vsled ovadb", ampak ker ao zasledili načrt k odprti ustaji in revoluciji ter taroto proti življenju kraljevem. Ukati ta trestovanje vsaj navajajo poslednji vzrok. Po vsem kraljestvu je vojniitvo pripravljeno stopiti pod orožje vek trenotek. Glsvni namen revoluciji bil bi baje, poklicati Ktradjordjeviča na prestol. Duža zaroti bil je Debinjac, katerega so ta-jeli na želetnic', bai ko se je hotel odpeljati I h Karagjorgjeviču. — Položaj je jako res* noben. Med potitiikimi vestmi dantinjega tju* tranjega izdanja urinila se je neljuba pomota. Tam stoji namre«, da je kaiaeijsko sodiiče potrdilo veljavnost kraljevega uktze, v ksterim te kralj Milan pripotnava članom kraljeve hiie; mesto tega bi moralo stati, da je kssacijsko sodiiče spoznalo omenjeni ukaz neveljavnim. Vsled tega hoče baje vlada suspendirat ustavo, čei, da v takih časih ni mogoče vladati ustavnimi sredstvi, ko celo sodiiča izreksjo »krivično* sodbe. Vse kaže, da se bližajo za ubogo Srbijo dnevi groz* nega iiasilstv*. Paiiamino v Italiji. V kazenski razpravi radi tleparstev pri rimski banki so priile stvari na dant katere niso v posebno čast prejlnjemu miniaterskemu predsedniku Giolittiju. Giolitti je prejel enkrat 60.000, enkrat 40.000 lir od ravnstelja omenjene banke Taulonga. Ta denar ae je uporabil ta poli. tidue svrhe. Kot pri*« sadiiani bsnčni nadzornik Bagini je izjavil, da je Giolitti dobre vedel, kako je ravnatelj Tanlongu podkupoval ljudij. Me d Portugalsko in Brazilko je na-stal spor, ker to ladije portugaUke viprojele na svoje krove admirala da Gtma in druge brazilijake upornike in jih potem niso hotele iaročiti braailijeki vladi. Posledica temu sporu je ta, da so se pretrgale diplomatilke tvete med obema državama. Predsednik republike bratilijske bi te rad maičeval nad premaganimi uporniki, doiim so bili poveljniki portu-galjakih ladij tega menenja, da uporni mornarji niso priprosti hudodelci, a po pogodbah ae le priprosti hudodelci morajo iaročiti. Ne verjjemo, da pride do tkrajnega, to je, do vojtke med obema državama; nasledko temu aporu bodo pač najbolj občutili portugalski podaniki, ki žive v Braziliji. Različne vosti. Cesarjev dar. Nj. Vel. cesar podaril je is avojega privatnega imetja 150 gl. deikemu konviktu pri sv. Alojziju v Gorici kot pripomoček za zidanje lastnega poslopje. Županom motta Lubljanokoga je bil itvoljen — v petič — v seji občinskega sveta dno 18. t. m. g. P e t e r G r a a e 11 i, pod* županom dr. K a r o I B I o i w e i - T r s t e n i-Žki. Zaplemba. Danainjo itevilko lista ,11 Pensioro Slavo1 je zaplenilo državno pravd-niitvo radi člankov: „L a pol it ic a del Vaticano" in .Consumatum est*. Poslednji članek se je bavil z napisi na novem poitnem poslopju, Unduiitvo je prire-dilo drugo izdanje. Spoznani« prodira I Shod katoliikega političnega druitva v Moravskem Krumovu izrekel se jo ininoli ponedeljek za tploino vo- I lilno pravo. Boležoč to vest, pristavlja .Slovenec" : .Nemiki liberalni listi zaradi tega skuiajo smeiiti čeiko katoliiko stranko, čei, da se je jela bližati MladoČehom. Da so liberalci nevoljni, če se čeiki katoličani začenjajo oglaiati za občno volilno pravico, je nam umevno. Katoliiko gibanje ima veliko moč in ni izključeno, da žo tudi občno volilno pravioo iavrii in to bi pa bil popolni propad nemike liberalne atranke. Najbrž potem niti 20 evoj.h pri stažev ne spravi več v zbornico". Po tej iijavi .Slovenčtvi" na vstal je nepremostljiv, iiroko zevajoč propad med aazori Hoh»nwartoveev ia .Slovenčevimi*. de manj pa nam je po tej n a č e I n o * v a i n i iijavi umljiva zaupnica grofu Hobeuvrartu ! Bitkup 8tro«»mayor • Poljakih Pred kratkim potoval je mlad poljski publicist, Wojeiech S«ukiewicz, po Hrvatski in Bosni — na povratku v Krakov oglasil se je bil tudi v Ljubljani — ter se v Djakovo predstavil biskupu 8trossmayera, kateremu ga je bil priporočil poljski pitatelj Grabow«ki. Szukiewiet je ta obisk popisal v Lvovskem literarnem tedniku .Tjdtienn". Tam pravi, da mu je biskup Strommajrer bret okoliiev povedal, da je ie v naprej savtet proti vta-kemu Poljaku, zlasti proti vsakemu poljskemu publicistu, i potem obsodil postopanje galii ih Poljakov, ki z vsemi silami (.odpirajo Nemce in Madjare in a preosnovo v tem smislu se nshaja Že med drugimi predlogami, došlimi parlamentu. Dunaj 19. Tu se govori, da je cesar, vsprejemii kardinala Sehlaucba v avdijenc'ji, sagotovil poslednjemu, naj se le mirno poda v Rim, kajti msgnatska sborniea odkloni civilno poroko gotovo tudi v drugo in dnevi miniaterstva Wekerle da ao iteti. Dunaj 19. Avatro-ruska pogodba podpisala se je včeraj v Peterburgu. Gorica 19. Danea je pričelo itrajkovati 40 delavoov v papirnici v Podgori. Zahtevajo pjviianje mesde in znižanje delavnih ur. flradoo 19. Govori ae, da je pričela kazenska preiskava proti preiskovalcem Lueike jamo. Obtoženi so, da so nameravali izstrs-dati rea'ca Hajda, zabranjujoČ mu njegov del hrane. Budlmpotta 19. Klerikalni list ,Magyar Alani" trdi, da zbornica magnetov gotovo tudi v drugič odkloni eivilno poroko, kajti vsi oni magnati, ki so nasprotni tej predlogi in niso glasovali v prvič, pridejo gotovo b prihodnjemu glasovanju. Budlmpoita 19. d ri se govorica, da se rasprava proti Romunom odloži na nedoločen čas. Kolol 19. (Rasprava radi spomenice). Dr. Ratiu taji, da bi se bil udeležil raziirje* vanje spomenice. Konaistorijalni svetovalko Kristau izjavlja, da prevzame vao odgovornost za spomenico. Zatožoni odvetnik R pu prev* zimlje tudi odgovornost za spomenico, priznava, da se je udeležil pri sestavi iste in obžaluje, da ni sodelovjl pri Urjenju. Beligrad 19. Proti nekaterim osebam, kojo so saprli poslednje dni, so je uvedla preiskava radi veleisdsje. Zomlln 19, Splolno se misli, da kralj začasno udpravi uitavo, da bode moglo mi-nisterstvo satroti protidinastiiki duh, ki se liri po vsej Srbij*. Biti so jo občega upora. Sullna (pri Gdlsou v Riimeniji) 19. Otvoril se je kanal, ki spaja islivno strugo Donave. Na ladiji .Orient" ao bili navsoči kralj romunski, ministri, diplometje in evropska komisija. Rim 19. V hodnikih zbornice vlada no-opisna zmoinjava. Vsled vsakdanjih glasovanj ao poslanoi tako ra»burjeni, da so stranke .ie morejo sporazumeti. Priolilevanje med Criopijem in Giolittijem sa je ponesreč'lo, ker jo poslednji zahteval, da odatopi finančni minister Sonnino. Sploino monnnje je, da je kriza neizogibna. Trgovinski braojavt. BuAlmpsita. Pienloa sa spomlad 6 78 - 6 80, » jesen 7 04 -7 05 Koruza sa jull-avgu.it 4 89 do 4*90 Oves ss jesen 5 65-5 67. ttl 6 60-O&2. Pimiica nova od 77 kil. f. 6*75—680. od 78 kil. f. U «5--H Ho. od 79 kil t. 6 »5-7 00 od 80 kil. f. 7 0O-7 O5. od 81 kil. for 71o -7|5. Jermen 6'56-B - ; proso 3'80—i 90. Ponudb« pionice n»iado«tne. Povpraiuvanje bolje, trdneje. Prodalo se je 15.000 met. »totov par krajcarjev drsijo. Z drugimi vrstrai lira tnalo kupčije, mlačno. Vrome deievno. Pragi. Nerafinirani sladkor : nilačn >. /s maj 15-25. Nova roba nephimber 14 07'/,, padajoče. Havrs. Kava Santos good averago sa maj 9950, za septembar 94 -, jako ral»&no. Hamburg. Santos good aversge is maj 81 75 september 76-75, deeombur 71' — , mimo. Dunajska borza 19. maj« 18M. danes včeraj Driavui dolg v papirju .... 98 35 98 85 . »v srebru .... 98-30 9830 Avstrijska renta v zlatu . . . 120 80 121-- , .v kronah . , . 9791 97 90 Kreditna akcije.......»53 25 35175 London 10 Lst....... 126 20 125 20 Napoleoni.........9 95'/, 9 95'/, 100 mark.........01'32'/, 61 35 1O0 italj. lir...........44-45 44 40 Tržne oans. (Cess m raiasMjs sa esbele ia s oarlne vrsd.) Orna od for. do for. Kava Moče®.......100 K. 180. - 181.— Cejlon Pisat, fina . - . I»4 - 185.- » Psrl ..... „ 190 — 192 — Java Malan« .... , t SI.— 185. - Portoricro.......174.— 175.- Gaatemala............162.— 163.- 8an Domiugo • . . . „ 155,— '.57.— MaUbar Pisat............172. 174.- p native. ... „ 161.- i«2,— Laguajra Pisat. ... , 170.- 173.— n naiive. ... „ 168.— 160 — Bantos najfinij ... , —.— - .— „ srednje lini . - . 154.— 155,— „ srednji .... H 149. - 150.— . ordinsr .... , |30. - 138.— Rio oprani......164.- IH8— „ nnjflnlji . . . . , 158,— 159 - . srednji..... . 150.- Iii2.- Skladiife: Mt. ct 641.30 Sladkor Csntrifugal I. vrste . 100 K. 32.— 82.'/, Concas*4..... , 84.'/, 35.— v glavah..... „ 3«.— 36.1/, raikosani..... „ 35.50 35.— ttft italijanski fini .... 100 K. 19.- 19.fO , srednji ... a 17 75 18.50 Japsn fini AAA..........16.50 - .— . -rodnji..... H 18,— — .— Raugoon eztra..... „ 13.75 -. — 1..............18.- -.- II..............II.- — Pstrelsj luski v sod b ... „ 18.&6 — — v »bojih od 29 kil. 5.85 — .— Olje italijansko nsjfineji . . 100 K. 58 — 61. - . srednjefino , , 49. - 51,- ■ bombalao, amorik. . . . „ 35.- 88.— dalmatinsko..............85- - 86.— Limoni Mesinski .....saboj 2.- 3.- Pomsraals..............s.— 7,— Karlsljal Dalmatinski ... 100 K. 60.— 61.— . Mari...... R 63.- i;4,- Pisjell......................80.— 82.— leltM Dalmatinski............—. - -.- , PuljeHki..............7.25 8.- Imakve Pulisike...... . Urike v vencih . . „ 12.76 13.— tultenlns..................92,- 98.- ▼amasrll....................ai,— 23- Oivsts.......... B 24.— 26.— Pols&ovks srednjs velikosti . . 36.- -.— „ velike..... B 83,- a male...... n 87 — — Slaalkl v velikih sodih . . . v •/, . . - - 8.60 Domaći pridelki. Fižol: Koks.........100 K. 9.26 9.50 Handoloni...... „ 8.50 — .— svetlorudefi..............8.60 — temnorudeji..... „ —.— — .— kanariek................—. - —,— bohinjski................9.25 9.23 beli veliki..............8.50 -.- . inali....... , 6.50 —.— teleni, dolgi ...........7.— 8.75 „ okrogli .... , 6.25 — metati, hrvatski..........6.95 5.50 „ itajerski..........5.50 Ti.26 Masi) fino Štajersko............88.— 90.— Jeimon it. 10 ... ...........9.25 -. - . •......... ».75 a 8......... 11.85 — Celje kranjsko ......... —-- lepa .......... —.- — Krompir, itajerski H 2.60 2.80 Prooo, kranjsk......... 9.— -.— K I«, kranjska......... 13. .0 — .— Oh ogorski......... 59.50 63 — Mut ogerska........ a 66.95 7.15 Kava. Tudi v lom toduu ostal ja poloiaj na-isga trga nespremenjen. Promet bil je v občo le ne-snatan; kupce so naili rado le Laguajrrs, navadni (Trilado«), dalje Domingo in Jamaica, to so vrsti, katare sedaj nadvaestujejo Santos, kakor sm<> bili omenili nedavno, Na sklsdiUu imamo 64,180 met, stot. in to: 14.500 mt. st. Santos, 10.000 mt. st. Kio, 1200 mt. s*, opranega Kio in Santo a, 2300 mt. st. Viotoria, 15O0 mt. st. Bahia, 3000 mt. st. opranega Laguayra, 1600 meterskih stoto v navadnega Laguajra 300 met. stot. lfararalbo, 4600 mt. st. Ouat«mala, 640 mt. st. Ban Balvador 170 mt. st. Costarirca, 6000 mt. st. Portorioo, 1900 mt. st. Ban Domingo, 880 mt. st. Jamaloa. 800 mt. st. Cejlon, 300 mt. st. Ma-labar p! .nt., 1360 mt st. Malabar nature. »000 mt. st. Javn W. J. 6oO mt. st. Java Malang, 320 mt. st, Macassar, 1 ion mt. st. Timor in Lakat, 130O mt. st. Palembang. 250 mt. st. Manilla, 80 mt. st. Mocca, 40 mt. st. Afr ka in 7990 mt. st. rame vrsti, Sladkor. Vedno ie, ne le Jako mlačau, ampak celo krei p »vprai«-vanje. Danainje cene ia cela vagone bi hile. Wsr. t. 82 25, Asr. f. 82 25, PU. f. 31-75, Ear f. »1 75, Kzr f. 32, sladkor v kockah t 35 do 36*50, Conrasii (. 34 26, glava (itoki) v vrečah f. 36, v sodih 37, — Noto blago je «ilno promenjono in navslin niskivo hvaležni, ako so poslu*tli nai nisvet, iiraion pred par moiooi' RIŽ. Dobro zanimanje za laike vrsti, kstsre so se pa tudi podraiila s* '/« ' >» utegnejo podraiiti se v najbliinji .tftbi ie sa toliko Navadni japonski rii is nove člstilnioe naiol j« tudi prec f, 350 mt. st. Duraiz.i in Valona (Sisteg«) po f. 3i in loO mt. st. dalmatinskega po f. 35 d<> 36. Cene se raiumijo s carino vred. Domači pridelki. O toh nimamo kaj poročati, ker sploh ni nikakorAn« prodaja. Ne spominjamo is take spoinlsdi; vseh vrst pridelkov jo obilno tukaj in na No;ranjskem. Neznatno kaj ae stori injimi, ker bode prihodnja letina brikone jako dobra iu to ne samo pri nai, ampak tud po vseh krajih, ii kater h i*vaiajo domači pridelki. Zaostali pridelki so vsekakor nesruča ia trgovca in ia produosnta. Trgovina. Moka In otrobi. Moka. Tudi danes moramo ponavljati ialostinsko pesem o po* manjkanju pnnnta in niti ne znamo koliko 6u«a ie je bodemo morali ponavljati. OJ vsuh stranij prihajajo ugodna poročila o pri« hodnji žetvi, a oeno padajo atalno, to je vzrok, ki obtožuje vedno bolj oddajanj* moke. — Ogrski mlini imajo povprečno te Io oene: S'. 0 f. 13 10 do 13 50; it. 1 f. 13 40 do 13; it. 2 f. 1160 do 1245; *t. 3 f. 10 70 do U-60; It. 4 f. 10 30 do 11 10; it. 5 f. 10 Jo 10 60; it. 6 f. 9 dn 9 80; it. 7 f. 7-80 do 8 flO; it. 8 f 5 80 Jo 6 65, kakor jo f.n vr-t. Otrobi. Peitanski mlin „Miihler & Biicker* prodal jo nekoliko svojega isdelka proti oddaji v decembru po prilično istih cenah, kakor amo jih bili objavili v sadnjem poročilu. .Economov" izdelek prodajal ae je neposredno po okolo f. 4 40 kvintal, * »rečo vred. Tržiioe zaključilo se je jako mlačno. Mlin , Miihler & Backer* prodal je več svojega izdelku po f. 4 37 proti takojinji oddaji, po f. 4 42 za juni-aeptembor in po f. 4*47 za oktober-december, vse franko železnica Trst in a vrečo vred. Drobni otrobi brez prometa. Slanina in mast. Mlačnoet v prometu nadaljuje in vedno se kaže dobra volja pro* dajati tuliko proti takojšnji, kolikor proti poznejši oddaji. — Cene so: Mast iz Budimpešte v sodih po 200{250, (ranko Trst, po f. 56-25 ; v sodih po 100, franko Trst, po f. 56*75 ; v sod.h po 80 kg*, franko Trst, po f. 57-25. Slanina: 3 komadi na 100 k*, franko Trst po f. 52'50 ; 4 kom. na 100 kg. franko Trst po f. 51-—; paprikovana, okajena, železnica Budimpešta, po f. 51*—. Nn-okajena, železn. Budimpešta, po f. 46'—. kv. Goved. Od 10. do 16. t, m. prodalo se jo v Tralu 355 volov iu 89 krav klavne živino in sicer 149 volov iz Kranjske, 194 iz Ilrvatake, 2 iz Istre in 10'domačih. Plačevali so se: voli Iz Kranjske po f. 47 do 48'—; voli iz Hrvatske po f. 46 do 47 ; iz Istre po f. 47 do 48-— in domači tudi po f. 47 do 48'—; domače krave po f. 44-— do 45*— in krave iz Italije po f. 46'— do 47'— kvintsl mrtve vuge. Seno in slama. Seno I. vrste prodajalo se jo v tem tednu po f, 4 20, II vr. po f. 3.—, slama I. vr. po f. 3 in II. vr. po f. 2-60 kvintal. Surovo mnslo, jajca in kokoSi. Kranjsko surovo maslo prodajalo se jo v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 86 do 88 nč., v part. od 30 do 50 kg. po 82 do 86 nč., furlansko surovo maslo v part od 20 do 30 kg. po f. 104 do 1'06 in v part. od 30 do 50 kg. po f. 1.— do 1.04 kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. 1.04 do 1.06 kilogram. Jajca na debelo po f. 1-90 do 2 25 sto komadov. K o k o i i po f, 1-— do 1-35 komad, piičeta po 90 nč. do f. 1 60 par. Krompir, navadni, na debelo po 2.75 do 7.—, krompir iz Malto po f. 6.— do 6.50 kvintal. „R. M." Valjični mlin v Kranji (Vinko Majdič; zaloga in zastopniitvo pri Riccardu Sanzinu v Trstu) poslal nam jo sledeči cenik svojih izdelkov : Pšenični z d r o b (gres) štev. A f. 13,25. Pšenična moka st. 0 f. 13.25, št. 1 f. 12.85, Št, 2 f. 12.05, Št. 3 f. 10.95, št. 4 f. 10.25, št. 5 f. 9.45, št. 6 f. 8.25, št. 7 f. 6.25. Moka za krmo it. 8 f. 4.80. Pšenični otrobi drobni f. 4.—, debeli 4.30. Ječmeni k f. 9.40, Kaša f. 8.50. Ržcna moka I. f. 11.50, H, f. II —, III. f. 8.50. Polentni zdroh (gres) f, 9.90. Poletna moka I. f. 9.10, II. f. 8.20. Koruzna moka f. 7.70. Ajdova moka I. f. 17.40, II. f. 16.40, III. 10.90. Čista cena za 100 kg., brutto za nctto, z vrečo vred. Brez zavezo. Blago ae v Trstu, po želji naročnika, postavi franko na dom, na kolodvor, ali na ladijo. Mlin jo prodni tokom todna okolo 300 kvintalov moke, osobito it. 4, 5 tu 6, ki so primerno mnogo boljše, kakor dotične Številke drugih mlinov. Otrobi ne grod6, ne drobni, ne debeli, ker je trg poplavljen s levantinakimi, ki sv prodajajo po jako nizkih conah. 8t. _59l O. Š. HV. N a t e č m J. V sežanskem šolskem okraji so namestiti tu-lu učiteljska mesta definitivno ali tudi prt* vizori^no : 1. mesto učitelja-voditelja na mešani jedno-rairedni ljudski š li : a. v Avbeiu, h. v Šempolaji, c. v Svetem pri Komnu (nova šola), d. v Tomriio', e. lin Vut »vljnh, f. v Zgoitiku. II. mesto nadučitelja in mesto učiteljico nn novi dvorazrcdnici v Gorjanskem; III. mosta proviz. učitelj e žonskili ročnih dil in sicer: 1. pod Repontabrom z 60 gld. letne nagrado, 2. . Rodiku z 60 gld. , , 3. v Brestovici z 60 gld. „ „ 4. v Temnici sa 4 sole namreč za KoBta-njbvioo, Škrbino, Temnico in Vojščico z 280 gld. letne nagrado. Prosilci na| vložijo do 30 junija svojo prošnje, katere morajo biti pri učiteljih (iculi) spremljeno so apričovalum zreloati in učitelj-h k«; sposobnosti, z dokazom avstrijskega državljanstva in pri učiteljih voditeljih i dokazom sposobnosti za Bub.*idiariii pouk katol.š-kegtt verouauka, a pri učiteljicah ženskih ročnih del sć spričevalom sposobnosti, — potom predstojnega okrajnega irskega svota pri o. kr. okrajnem šolskem svetu v Sežani. C. kr. okrajni Maki svet Sožmia maju 1894. Predsednik. *Vsojatn si naznanjati p. n. občinstvu, da sem v Trstu ulica Acquedotto 29 napravil zalogo svojih izdelkov ter Riccardu >%nzin-v podelil zastopstvo. Vinko Majdič posestnik r 'ljičtie v pa proti BV,*. obrestim. Od hranilnih ulog plačuje po ♦"/« obresti. Uradni dnevi so : Vsaki dan od 9. do 12. ure dop., in vsiiki ponedeljek, sredo, četiteh in potek od 3, do M. ure popolu-dne. Izplačuje ne vnaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopotudne, in vnaki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadruini deloii so laliko pl»čuj«jo v tneitečnih obrokih po 1 gld. tor znana vnaki delni 10 gld. 1 —a« Tvornica „Henrik Breraitz44 Trstu, Via lvova it. 19 pijauinov snerik. sistema fgarintirsni novi od 170/ fglJ. naprej. Prodajejo se tudi na mesečne obroki isplaćljive t ti oh letih ter dajejo t 3 gld. na mesec naprej. Jak. Klemene TRST W Via S. Antonio 111. priporoča častitim svojim odjemnikom in slaTnema občinstvu h v o j o veliko skladišče blaga za prihodnjo »pomlad in poletj», to j<; blago za moAke in gospe, perkalj, svilnate rute raznih vrst s franzami ali bres njih, srajco zu turiste, BJllgoTu-perilo bombažne in volnene jopice, inožko in žensko bele in bnrvane srajce, tnožke ovratnike, bogato zalogo zavratnic na itb«To, dežnike in s >lii5tiiko. porilu, platno, musolin, koto-ni no, b imbalne, barvane tkaninki se morejo prati, bombažno s. kno za možke, rokovieo iz *ved-»kega sukanca in svile ta raožko In gospa, rokovice iz aukanc.i po Švedski Segi, tvarine za obrobljenih v bogati izberi, posebnosti za ženska šolska r6čna dela. Vsprejomajo ho naročila v vseh teh predmetjo ter se zagotavlja točna in vestna postrežba. Gostilna „Alla Cittk dl Vienna" 1'iazza CuHurma h. ir. 2, (zraven Tiskarne Dolenc) toči iaimn I. vrsti is prvih kletij is Kasolj in Arberja po 48 nč. liter, kakur tudi istrsko vino sproti in zn domačo vporabo. — G r a * k o pivo, izvrstna kuhinja (italijanska in nemška) po jako umoAtnih cenub. — Priporoča so si. občinstvu (101) Ani. Brovedani. Vosni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poitni parobrod .RED STEARN LINIE" ii Antverpann direktno t New M & Ptiiladelfijo koncesijonovana 6rta, od e. kr avstrijske vlade. Na vpraianja odgovarja točno: kon-oesijonovani aastop SO— 1 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergasso 17 ali pri Josip-u Strasser-u Stadt • Bureau & oommereieler Correspon-dent der k. k. Oesterr. Staatabahnen iu Inmbruck. Tinct. capsici compos. (PAIN-EXPELLER) sa prireja v Bichtarjsvi lekarni ▼ Pragi (v zalogi odlikovano lekarne Pr&xmarer r Trstu, P. Grande) obče poznuno bolečine ublaiujoče drgajanjo, dobiva se po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20, 7o in 40 kr. Pii kupovanju troba biti previdnim in jo vsprejeti le take Hteklonice kot pristne, ki so previđene z .sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpoiiljalnica: Richter's Apotheko z. Goldenen L6won. _______P>»<._ 1-44 Riunione Adriatica di Sicurta 21-2 V IVHIU. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rokah in na morju, proti toči, na živenje v vsib kombinacijah. Glavnica in reserva druitva dne 31. deeesihra 1892 Glavnica društva gld. 4,000.000- — 1'iemijnn roserva zavarovanja na življenje , 13,320 34U-98 i'remijna reserva zavarovanja proti ognu . 1,632.248-22 1'remijou ronorva zavarovanja blaga pri prevažanju , 49.46li.07 Kosorvn na razpolaganje ' „ 500,000'— Kosorva zavarovanja proti pre- mitijanju kurzov, bilanca (A) „ 383.822-49 ltesorva zavarovanja proti pre minjanju kurzov, bilanca (B) , 243.331-83 ltozervu Hpeeijalnih dobičkov zavarovanja na življenju n 500.000-- Gbčna ronorva dobičkov „ 1,187.164 86 Urad ravnateljstva : Vin Val