Odgovorna urednica NT Milena Brečl 4 DOGODKI Tudi v Celju je spričevala dobila prva generacija dijakov, ki so se izobraževali po dualnem sistemu. Vrnitev vajencev Na sedežu Območne obrt- ne zveze Celje so v četrtek podelili spričevala o oprav- ljenih zaključnih izpitih pr- vi generaciji vajencev, ki so se izobraževali po dualnem sistemu. Pri tem izobraževanju dija- ki opravljajo teoretični del za- ključnega izpita v šoli, p rak-j tični del pa pol leta opravljajo pri delodajalcih-obrtnikih ali v šolskih delavnicah. V Celju se je podelitve udeležila le peščica dijakov, ki so uspešno zaključili program. Od 551 slovenskih dijakov, ki so letos opravljali zaključne izpite za mizarje, avtomehanike, avto- kleparje, zidarje, tesarje in me- sarje, jih je uspešno končalo 454, ostali pa bodo imeli mož- nost še v avgustu. Dijaki lahko sedaj izbirajo med nadaljeva- njem šolanja na eni izmed tehniških šol ali zaposlitvijo, če pa je dualni sistem pravilen in koristen, pa bodo pokazal čas. Zvonko Juteršek, predsed- nik OOZC: »Dualni sistem je za naše obrtništvo korak na- prej. Začeli bomo dobivati do-i bro izšolane strokovnjake naj svojih področjih, hkrati pa ima- j jo ti že priznanih v delovno dobo 18 mesecev pokojnin- skega zavarovanja. Obrtniki, ki so vzgajali svoje vajence pravilno, jih bodo vzeli tudi v službo, kar je za državo zelo pomembno.« Silvo Pišotek, pomočnik rav- natelja Srednje strokovne in poklicne šole Celje: »Čas bo pokazal, da nekateri poklici potrebujejo več teoretičnega znanja in manj praktičnih del. Mednje spada tudi poklic av- tomehanika, za katerega izo- bražujemo na naši šoli. Videli bomo tudi, ali so si obrtniki- delodajalci sposobni vzeti to- liko časa in moči, da bodo vajenca resnično izobrazili in da svojega znanja ne bodo skri- vali. Pričakujem, da bo dualni, sistem zaživel in prinesel začr- tane rezultate. V sodelovanju s sindikati pa je potrebno iz-, boljšati še področje pravne zaš-' čite vajencev.« Dejan Cumajster, z odliko opravil zaključni izpit: »Dual- ni sistem je dober. Prakso sem opravljal v Konjicah, z delov- nim kolektivom pa sem bil zelo zadovoljen. Šolanje mi- slim nadaljevati na smeri grad- beni tehnik.« HMM| PRIMOŽ CIRMAN ■■■i Foto: SHERPA Znanfe za prihodnost Tabor Mladega foruma ZLSD v Rečici ob Savinji je bil po vsebini več kot zgolj družabno srečanje. Udeleženci so se med drugim seznanili z uporabo računalnika, preko igric pa so preverili računalniško znanje. V prihodnje ne bo pomembno kdo bo več znal, ampak kdo bo znal pridobljeno znanje pravilno selekcionirati, je prepri- čan Borut Pahor, predsednik ZLSD. Po njegovem je računal- nik zgolj orodje za širitev znanja, po mnenju predsednika Združene liste pa je bil tabor v Rečici predvsem korak v prihodnost. V Zgornji Savinjski dolini, tako kot na podeželju nasploh, bo stranka poskušala pridobiti zaupanje volilcev z mladimi ljudmi. Pahor meni, da je potrebno biti optimist in zaupati generaciji, ki prihaja, torej, neobremenjenim ljudem. V kolikor bodo letošnji volilni rezultati na državnozborskih volitvah izkazali takšno možnost, predsednik Združene liste ne vidi ovir tudi za morebitno oblikovanje koahcije z združeno SLS + SKD stranko. EDI MAVRIC Dražje življenje v Celju v Celju bo po prvem popi su števcev dražji zemeljski plin za tarifni odjem, s 1. avgustom se višajo cene vo- darine, kanalščine in čišče- nja odpadnih in padavinskih voda, podražitve daljinske- ga ogrevanja, s katerim so mestni svetniki soglašali v torek, pa bo veljala z dnem, ko jo bodo potrdili še v mini- strstvu za ekonomske opd- nose in razvoj. V JP Vodovod-Kanalizacija s spremembo tarifnega sistema počasi izenačujejo ceno voda- rine za gospodinjstva in ostalo potrošnjo, saj bodo zdajšnje razmerje, ki je dosegalo sko- raj 1:2, s 1. avgustom prepolo- vili na 1:1,5, avgusta prihod- nje leto pa bosta ceni izenače- ni. Povprečna lastna cena vo- darine bo po 1. avgustu 78,40 tolarja za kubik, kanalščino bodo Celjani plačevali po 36,76 tolarja za kubik, čiščenje ko- munalnih odpadnih in pada- vinskih voda pa po 133,85 tolarja za kubik. Za petino predlagano dražje daljinsko ogrevanje v Celju še čaka na soglasje Vlade RS, svetniki pa so zaradi ponovne, 7,2-odstotne^ podražitve nabavne cene ener- j genta JP Energetika odobrili ^ tudi za 2,54 tolarjev dražji kubik zemeljskega plina. IS, Slalincani praznujejo Občinski praznik Rogaške Slatine - Velika gasilska parada V Rogaški Slatini, kjer se vrstijo prireditve občinskega praznika, bo vrhunec praz- novanja v soboto, 22. julija. Takrat bo med drugim slav- nostna seja občinskega sve- ta ter podelitev letošnjih ob- činskih priznanj. Župan mag. Branko Kidrič bo podelil najvišja priznanja, plakete občine. PGD Rogaška Slatina (letos praznuje 120- letnico ustanovitve), Antonu Škrablu (10-letnica dela v or- gelski delavnici) in Jožetu Er- javcu (za delo v KS Kostrivni- ca). Priznanja občine bodo pre- jeli zborovodkinja Andreja Došler, podjetnik Josip Vešli- gaj in slatinski vrtec, ustanov- ljen pred četrt stoletja. s Na ta dan bo prav tako slo- vesno odprtje prenovljene le- karne, turnir trojk v košarki, gasilsko tekmovanje za pokal Rogaške Slatine, večer pa bo v znamenju gasilske noči, per- formanca skupin The Stroj in Demolition Group ter elitne- ga Aninega plesa. V nedeljo bodo nadaljevali s predstavi- tvijo pesniške zbirke Pesmi prostora 2, konec prihodnje- ga tedna pa bo še Anin bali-, narski turnir. j Veliko različnih prireditev j in slovesnih otvoritev novih] naložb se je zvrstilo že v pre-' teklih dneh. Med najpomeb- nejšimi prireditvami je bila velika gasilska parada za 120- letnico ustanovitve Prostovolj- j nega gasilskega društva gaška Slatina, kjer je sod valo štiristo gasilcev, ki nosili 45 praporov. Na slav nostni seji ob častitljivi gasil ski obletnici so podelili veli ko razhčnih gasilskih odlikoi vanj in priznanj. Omenjeno društvo gradi no\ gasilski dom, pri čemer j{ približno na polovici dela. V njihovem voznem parku je S vozil, vendar je njihovo kom- binirano gasilsko vozilo na Šmarskem najstarejše, zato si želijo nove pridobitve. PGD' Rogaška Slatina vodi Jož« Škrabl, podpredsednik je Ed- vard Cvetko. BRANE JERANKO Farmacevti ali trgovci? »Po velikosti je JZ Celjske lekarne tretji do četrti največji v državi, po višini izplačanih plač zaposlenim pa se uvršča- mo na 13. mesto med 24 javni- mi lekarniškimi zavodi v Slo- veniji,« je predlog, po katerem si bo letos 109 zaposlenih na račun sredstev iz povečane delovne uspešnosti lahko za 30 odstotkov, vendar največ do polovice razlike med pri- hodki in odhodki iz naslova prodaje storitev in proizvodov za trg, lahko povišalo plače, utemeljevala direktorica za- voda Lilijana Grosek. V Celjskih lekarnah je izo- brazbena struktura zaposlenih nadpovprečna, kar 43 odstot- kov delavcev ima univerzitetno izobrazbo, slabih 40 odstotkov pa je takšnih z višjo in srednje- šolsko izobrazbo. Farmacevt- ska dejavnost, ki je po plačah še leta 1994 le za 6 odstotkov zaostajala za zdravniki, je za slednjimi še brez uskladitve s sodniškimi plačami zdaj zao- stajala kar za 60 odstotkov. Da bi v lekarnah zadržali ustrezne kadre in bi bilo manj bega v zasebništvo, »umetno« višanje izhodiščnih plač na račun de- lovne uspešnosti podpirajo tudi v stanovski zbornici ter mini- > strstvu za zdravstvo. Med celjskimi mestnimi svet- i niki je bilo na račun tolikšnega povišanja kar nekaj pomisle- kov; Franc Filipčič (SDS) je menil, da bi moral biti javni zavod v enakem položaju kot javna podjetja in bi se ustvarje- ni dobiček moral steči v občin- ski proračun, njegov svetniški kolega Stanislav Hren pa se je celo zavzel, da bi v lekarnah lahko poslovanje še dodatno racionalizirali tako, da bi za prodajo drugih proizvodov za- poslili trgovce, farmacevti pa bi se ukvarjali le z izdajo zdra- vil na recept. Po dokaj burni razpravi, v kateri so svetniki nizali argumente tako za kot tudi proti, je prevladalo stališ- če, da si v lekarnah lahko izpla- čujejo povišane plače do konca leta. Povprečna bruto plača far-- macevta, v katero je že všteto v torek dano soglasje k poviša- nju, tako od začetka letošnjega leta v Celjskih lekarnah nekoli- ko presega 310 tisoč tolarjev. I. STAMEJČIČ Pobuda za proceduralno zapletanje Nazarski svetniki so z spre- j membo odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesa- vinjski zdravstveni dom Mo- zirje razširili pooblastila di- rektorju in svetu zavoda. Od- slej bo lahko direktor samo- stojno razporejal sredstva v višini milijona tolarjev, svet zavoda pa do petih milijonov. O prometu s premoženjem, ki je last zavoda in presega vrednost pet milijonov tolar- jev, odločajo občine ustanovi- teljice. Hkrati so na ostale ob- čine naslovili pobudo za spre- membo registracije zavoda. Za- pisano v statutu je neskladno z dejanskim stanje, kajti Javni zavod zgornjesavinjski zdravs- tveni dom ima dejanski sedež v Nazarjah in ne v Mozirju kot je zapisano v aktih. Poleg tega imajo po mnenju svetnikov v Nazarjah zdravstveni dom z največ specialističnimi ambu- lantami, ki jih uporabljajo pa- cienti iz celotne doline. Pobu- da se torej zdi utemeljena, do dejanske uresničitve pa jo mo- rajo sprejeti ostali občinski sveti. Glede na ažurnost takšnih od- ločitev lahko pričakujemo dol- gotrajno proceduralno zaple- tanje in prepletanje, povezano z zajetnimi stroški. EDI MAVRIC Naj Celje kandidira za sežigalnico? Pomanjkanje deponijske- ga prostora, na katerega bi v občinah odlagali odpadke, ter vse bolj ostra zakonoda- ja, ki sledi evropskim stan- dardom ravnanja z odpadki, je pred časom povezala 84 občin severovzhodne Slove- nije, med njimi tudi 28 občin s Celjskega, ki so naročile študijo o ustreznosti termič- ne obdelave odpadkov. Družba Talum iz Kidričeve- ga, ki je poslovno zainteresi- rana za projekt, je ponudila lokacijo za postavitev sežigal- nice ter deponiranje^ ostankov odpadkov. Predlagana lokaci- ja ustreza evropskim kriteri- jem ocenjevanja, izbrana teh- nologija za termično obdela- vo odpadkov je prav tako sklad- na z najstrožjimi tovrstnimi standardi v Evropi, s popol- nim čiščenjem dimnih plinov, dioksinov in furanov, proce- sni sklop pa obsega poleg seži- ganja in deponiranja ostankov po sežigu tudi prekladalne po- staje in transport odpadkov. Naslednji korak v projektu termične obdelave odpadkov v severovzhodni Sloveniji je us- tanovitev gospodarske družbe, ki bo sistemu zgradi - upravljaj - predaj prejela državno konce- sijo za termično obdelavo od- padkov. V to gospodarsko druž- bo vstopa kot soustanovitelj tudi konzorcij občin, ki so na- ročile in plačale 50 milijonov tolarjev vredno študijo, ta vlo- žek pa jim bo priznan kot 5- odstotni delež ustanovnega ka- pitala. V Celju, kjer so izdelavo študije financirali z nekaj manj kot 1,6 milijona tolarjev, več- jih pomislekov glede pristopa h konzorcionalni pogodbi ni bilo, so se pa mestni svetniki spraševali, kako bodo sežigal-; nico sprejeh ljudje v Kidriče- vem. »Glede na evropske iz- kušnje, kjer so podobna pod- jetja ne samo visoko profitna, ampak tudi izjemno skrbno in vzorno urejena, sredi zelenih parkovnih površin, bi morda v Celju veljalo razmisliti, da bi sami ponudiU primerno loka- cijo,« je tovrstne pomisleke za- vrnil Janez Goršič (LDS). I. STAMEJČIČ Alujevic med svetniki Celjski mestni svetniki so v torek soglasno potrdili mandat novemu kolegu, Bo- rutu Alujeviču iz vrst LDS. Borut Alujevič, 16. maja 1942 rojeni dramski igralec iz Celja, je v klopeh celjske- ga mestnega sveta kot na- ' slednji iz liste LDS v 3. volil- ni enoti nadomestil pokoj- nega Cvetka Rojca. IS Gluhi telefoni v Laškem Telekom Slovenije obvešča, da bo zaradi dokončne odprave napake na telekomunikacijskem omrežju na območju Laškega v noči iz sobote na nedeljo med polnočjo in tretjo uro zjutraj občasno moten in delno prekinjen telefonski promet z naročni- ki, vključenimi v telefonske centrale Laško, Rimske Toplice, Šentrupert, Jurklošter in Vrh nad Laškim ter na območju glavnih postaj Mobitela RTV Laško in Jurklošter. A. B. ri.ViiiJiMin VROČA TEMA 5 Moderni sužnji dela Delo no črno ni samo izkoriščevalsko, ampak je lahko tudi nevarno Marjana Flis je vrsto let delala v žalskem hotelu. Na Črno, brez pogodbe, zdrav- niških pregledov in socialne- ga varstva. Ko jo je direktori- ca hotela odpustila, je vložila tožbo na sodišču dela in - izgubila. Vsaj na prvi stopnji. V naši državi lahko nekate- ri izkoriščajo delavce, pri tem pa jim hrbet ščiti celo sodišče, ugotavlja Marjana Flis. Celj- sko sodišče je namreč ustni dogovor med lastnico Hotela Žalec in Flisovo razglasilo kot skladnega z zakoni, ki dolo- čajo odnos med delavcem in delodajalcem, čeprav je ta do- govor trajal kar nekaj let. Pri takem načinu zaposlova- nja seveda odpade plačevanje prispevkov, plačevanje nadur, v službi preživetih praznikov, neosvobodi- tev< iz DPD Svoboda, iz kate- rega smo odšh,« je o društvu povedal njegov predsednik Matjaž Šmalc. Za svoj znak si je društvo izbralo rdečega os- la na beli podlagi: »Osel naj bi ponazarjal tudi umetnost, ki je vedno v opoziciji, malo drugačna. K izbiri barv pa nam je pomagal tudi konjiški grb.« Za naslednji projekt imajo v društvu idejo, da bi uprizorili Sen kresne noči Williama Shakespeara v Žički Kartuziji, vendar je ta projekt za zdaj le ideja, za katero pa upajo, da bodo navdušili še koga. Matjaž Šmalc pa je tudi prvi diplomant gledališke in radij- ske režije v Slovenskih Konji- cah. »Za režijo sem se odločil tudi zato, ker sem si vedno želel biti glavni. Teater pa me je vedno osupnil kot struktu- ra, ki ima svoje sestavne dele, in kot režiser jih moram, po- Matjaž Šmalc: »Teater pa me je vedno osupnil kot struktu- ra, ki ima svoje sestavne de- le, in kot režiser jih moram, podobno kot dirigent različne inštrumente, sestaviti in ug- lasiti v celoto.« dobno kot dirigent različne inštrumente, sestaviti in ugla- siti v neko celoto. Od televizi- je se loči predvsem po tem, da je v gledališču vsaka pred- stava, tudi stota ponovitev, novo doživetje. Igralec na odru tudi bolj vpliva na gle- dalce, kot pri drugih medijih. Teater me prevzema ker je intimen, enkraten in nepo- novljiv,« je povedal Matjaž, ki pa si sebe ne more predstav- ljati v vlogi igralca, čeprav ga tudi to zanima. Kot mlad režiser se težko uveljaviš in najdeš projekte za svoje delo. Pri nas je osem gledaliških režiserjev, ki ima- jo stalno službo, samo letos pa je na AGRFT diplomiralo šest režiserjev. »Nikoli ne veš, kaj boš delal in ali sploh boš. Lahko daješ svoje pred- loge, vendar boš večinoma delal tisto, kar ti bodo dali, tudi če te ne bo zanimalo. Režiser Matija Logar mi je nekoč dejkl, da bom srečen, če bom na koncu kariere ugotovil, da sem delal eno predstavo, ki sem si jo želel delati. Sicer pa mlad režiser hodi od teatra do teatra s polno mero entuziazma in novih idej, vendar večinoma raje izbirajo preizkušene re- žiserje, ker na začetku tudi še nimaš kaj pokazati, saj še nisi dobil nobenega dela, de- la pa ne dobiš, ker še nimaš kaj pokazat in znajdeš se v začaranem krogu. Tako se režiserji poskušamo uvelja- viti z raznimi >off projekti<, z neprofesionalnimi igralci,« je o težavnosti uveljavljanja po- vedal Matjaž, ki o svojih že- ljah za prihodnost pravi: »Že- lim si le, da bi lahko ostal v teatru, na tak ali drugačen način.« Avtor Čarobne noči, Sla- womir Mrožek, je predstav- nik poljskega absurdizma, in se v komediji sprašuje o smi- slu človekove eksistence in o njegovem obstoju sploh. Ide- jo za to predstavo je dobil Matjaž: »Vedno sta mi bila najbolj bhzu absurdizem in eksistencializem, zato so tu- di moje predstave v povezavi s temi smermi, to igro pa sem imel že nekaj časa doma v predalu.« Komedija se prič- ne s prihodom dveh povsem običajnih oseb Gospoda ko- lege, ki ga igra Franjo Fun- kelj - Frenk in Dragega gos- poda kolege, ki ga igra Gre- gor Groleger v hotelsko so- bo. Ko zaspita ju iz spanca zbudi trušč vlaka, nakar se pojavi Tretja oseba, ki jo igra Ana Podgoršek. Od tukaj da- lje so gledalci in tudi oba kolega, zmedeni, ali je to kar se dogaja resnica ali pa so le sanje. Pojavi se osnovno vprašanje komedije. Če so to sanje, kdo sanja te sanje in ali sanjata drug drugega ter ali je sploh možno, da dve osebi sanjata iste sanje ob enakem času. Ker pa to ni mogoče se pojavi vprašanje, če to niso mogoče sanje ne- koga tretjega, kar pa bi po- menilo, da ti dve osebi ne eksistirata, in da sta le sanje nekoga tretjega. Konec je od- prt, saj vprašanje ali so to bile sanje ali resničnost osta- ja, čeprav se zdi, da naj bi bile le sanje. »S predstavo ne želim le zabavati ljudi, žehm jih predvsem prisiliti k raz- mišljanju o tem, kaj so gleda- li, tudi razdražiti. Ne bi me motilo, če bi sredi predstave kdo vstal, rekel, da tega že ne bo gledal, in šel,« o name- nu predstave meni režiser. Predstavo so pripravljali dobro leto in pol. Za sceno- grafijo in kostumografijo so poskrbeli člani KD »Svoboda osvobaja«, za luči pa je poskr- bel Kristjan Vidner. 1» , PRIMOŽ POKLIC prireditve KONCERTI Grad Tabor Laško 20. 7. ob 20.30 koncert Komornega or- kestra Taipei s Tajvana. , RAZSTAVE Gostišče in muzej Firšt Lo- garska dolina slikarska raz- stava Vlada Geršaka, do 30. 9. Galerija sodobne umetno- sti Celje razstava videoinsta- lacij: Monitoring. Špitalska kapelica Celje razstava domače obrti »Izdel- ki iz babičine skrinje«. Grad Podsreda razstava akademskega slikarja Bojana Gorenca. Galerija letnega celjskega kopališča razstava likovnih del. Zavod za zdravstveno varstvo Celje razstava foto- grafij Hermana Čatra. Savinov likovni salon Ža- lec razstava likovnih del učencev OŠ Spodnje Savinj- ske dohne. Pokrajinski muzej Parfu- mi - skrivnostni svet dišav in stekla, do 30. 9. Razstavišče Knjižnice Šentjur ex librisi Arpada Ša- lamona. Galerija KC IN Velenje raz- stava barvnih fotografij Ra- faela Podobnika. Galerija Mozaik razstava akademskega slikarja Petra Beusa. Muzej novejše zgodovine Živeti v Celju, stalna razstava. Osrednja knjižnica Celje Razgledi našega mesta in raz- stava ljubitelji gledališča. Kulturni center Laško Su- sanne in Helmut Kortan. Arheološko razstavišče Pokrajinskega muzeja raz- stava Vitezi v vrtcu. Stekleni fotografski atelje Josipa Pelikana, Razlagova ulica S, Celje, ki ga ni več. Galerija Volk »Celje in Celj- ski«, do 31. 7.; hotel Štorman Ahca Javšnik, do 26. 7.; galeri- ja Otto Škofja vas Jure Ceku- ta, do 27. 7. L OSTALO Mladinski center 20. 7. od 18. do 20. ure računalniška delavnica PovverPoint, ob 20. uri pa potopisno predavanje o Skandinaviji, Maje Šebart; 21. 7. od 9. do 12. ure hkovna delavnica; 22. 7. ob 20. uri gledališka predstava Prva liga Mihe Brajnika; 24. 7. od 9, do 14. ure športne delavnice; 26. 7. od 9. do 12. ure hkovna delavnica. Velenjski grad 20. 7. ob 20.30 gledališko pesniški ve- čer Molitev zemlji. Stari grad Celje 22. 7. ob 14. uri grajske igre brez meja; Atrij Majolke - 26. 7. ob 20.30 koncert vokalne sku- pine Kompolčani; Muzej novejše zgodovi- ne Celje - Hermanovo gle- dališče - 22. 7. ob 10. uri lutkovna predstava »O de- klici, ki je prehitro rasla«; Spodnji grad - 25. 7. ob 20. uri koncert klarinetista Dušana Sodje in pianistke Tatjane Kaučič. Bobni v Centru v kulturni ponudbi Polet- ja v Celju knežjem mestu sta bili minuli vikend tudi pri- reditvi, ki sta razbili tradi- cionalistične poglede na kulturne prireditve pri nas. V petek je v Mladinskem centru v Celju nastopila bob- narska skupina Nino&Afir Bafir iz Maribora. Šest štu- dentov, ki sicer niso glasbeni- ki, in vodja skupine Nino Mu- reškič so predstavili avtentič- no glasbo Zahodne Afrike ter lastne kompozicije in prired- be na izvirnih afriških bobnih. Skupina deluje že peto leto in uspešno posreduje to zvrst glasbe v širšem slovenskem kulturnem prostoru. V soboto pa sta v Galeriji sodobne umetnosti svoj per- formance oziroma .otvoritev video in plesne instalacije z naslovom »Monitoring« iz- vedla Darko Božič in Jure Lukaščik. Prireditev je bila v produkciji Plesnega gledališ- ča Celje in KUD Asvalt, zvok je pripravil Peter Penko, vi- deo igro pa Vesna Lubej, Bre- da Merela, Ana Pertinač in Biba Šehovič, po tehnični plati pa je bilo vse skupaj priprav- ljeno v tehničnem laboratori- ju LJUDMILA - Ljubljanskem digitalnem laboratoriju. Gle- dali smo zanimivo ponazori- tev odnosa med moškim in žensko. Instalacije bodo v Ga- leriji sodobne umetnosti na ogled do 31. julija. Lukaščik pripravlja 20. avgusta ob 20. uri na Starem jgradu še plesno predstavo »Transcedental- nost miselnosti«, s plesalci: Ano Trojar, Dejanom Gre- glom, Gajem Žmavcem in Ju- retom Lukaščikom. Ž. B. Pevci slavja Iz Združenih držav Amerike prihaja v Celje glasbena skupina Celebrant Singers (Pevci slavja), ki že od 17. julija s svojimi koncerti razveseljuje občinstvo po Sloveniji. Po nastopih v Ljubljani, Slovenski Bistrici, Novem mestu, Beltincih in Razborju se bo 24. julija ob 19. uri predstavila celjskemu občinstvu pred cerkvijo sv. Jožefa na Jožefovem hribu. Celebrant singers so mednarodna ekumenska skupina. Ansambel sestavlja 25 pevk, pevcev in instrumentalistov. Pred 22. leti jo je ustanovil Jon Stemkoski, Američan poljske- ga rodu. Člani ansambla želijo s svojimi turnejami po vsem svetu z ubranim izvajanjem sodobne duhovne glasbe prispevati svoj delež k lepšemu življenju ljudi, pravijo. Koncert ansambla Celebrant Singers bo brez dvoma veliko glasbeno doživetje tudi v Celju. Razlaga pesmi in nagovorov bo simultano prevajana, koncert je brezplačen. Pevci bodo bivali v Domu sv. Jožefa, naslednji večer pa bodo nastopili v Krškem, nato pa pred odhodom v ZDA še na Ptuju. MP V Sicof ji vasi odprli galerijo Koncem junija se je v Škof- ji vasi zbralo precejšnje šte- vilo obiskovalcev, še posebej likovnih ustvarjalcev in pri- jateljev, znancev ter sorodni- kov Ota Filipiča, ki je predal svojemu namenu Club gale- rijo Otto. Oto je z nekaj somišljeniki in ob podpori lokalnih dejav- nikov ustanovil tudi istoimen- ko kuUurno društvo, prostori, i^ jih je lično uredil v nekdanji mesnici v Škofji vasi, pa bodo namenjeni, kot je zapisano: slikarskim razstavam, kjer bo Vsak zadnji četrtek v mesecu otvoritev nove razstave, vsak ^rugi četrtek v mesecu kultur- program, predstavitve, tu bodo izdelovali slike, portrete ter se družili simpatizerji sli- karske umetnosti in člani gale- rije Otto. Na otvoritvi je pod- predsednik sveta Krajevne skupnosti Škofja vas Stane Seničar poudaril, da Škofja vas vsekakor ne želi ostati le na obrobju mesta in njegove- ga dogajanja in da morda po- meni to dejanje začetek oživ- ljanja nekdaj bogate kulturne tvornosti v kraju. Ob otvoritvi so pripravili tu- di pester kulturni program, v katerem so nastopile pevke in pevci novo ustanovljene me- šane vokalne skupine Društva upokojencev Škofja vas, pod umetniškim vodstvom Vide Bukovac, Peter Napret s svoji- mi citrami, pesmi iz svoje prve pesniške zbirke Vulkan je pre- birala Darja Jontes iz Celja, publicist Drago Medved pa je obiskovalce popeljal po prvi razstavi v galeriji Otto, novej- ših slik priznanega slikarja Ju- reta Cekute iz Prekorij, ki bo na ogled do 27. julija, ko bodo odprli razstavo likovnih del Ide Šprah, članice Celjskih li- kovnikov sekcije KPD Svobo- da Celje, ob kulturnem pro- gramu Karin Cokan z Ljubeč- ne na klaviaturah ter pesnika Gorazda Matela iz Žalca. Ta razstava bo na ogled do konca avgusta. ŽIVKO BEŠKOVNIK Šl.29.-20. lulii 2000 10 NAŠI KRAJI IN UUDJE Najbolj zreli med zrelimi 25 celjskih maturantov med 184 najboljšimi v državi - Med trinajstimi z najvišjim številom točk kar trije s celjskih gimnazij Letošnja matura je bila us- pešna za kar 86,75 odstotka vseh maturantov, kar je za slab odstotek več kot lani. To potrjuje, da je uspeh na ma- turi iz leta v leto boljši. Tudi letos so bila bolj uspešna dekleta, saj so v povprečju dosegla 19 točk, fantje pa 18,15 točke. Skupna pov- prečna ocena je bila 18,65 točke. Tudi letos je bilo kar precej takih, ki so maturo opravili s pohvalo, kar pomeni, da so dobili 30 točk ali več. Naj- boljši na Celjskem so s 34 točkami: Andrej Gregorčič (I. gimnazija v Celju), Petra Kež- man in Marko Žličar (oba Gimnazija Celje-Center). Na Gimnaziji Celje - Center je 30 ali več točk doseglo dva- najst maturantov. Poleg Kež- manove in Žličarja še Samo Bardutzky, Blanka Colnerič, Marko Jerič, Sandra Lubej, Primož Mavric, Simona Na- potnik, Lovro Rizmal, Lovro Suhodolčan, Vesna Titan in Kljub znanim rezultatom mature pa so bodoči bruci še vedno v dvomih, saj bodo rezultate o vpisu na univerzi izvedeli šele 28. julija. Tisti kandidati, ki ne bodo spreje- ti na želen študij, bodo do- mov dobili obvestilo o pro- stih mestih. 60 odstotkov kandidatov ima namreč omejen vpis. Jože Uršič. Na I. gimnaziji je blestelo osem dijakov. Poleg Gregorčiča so pohvalo dobili še Mateja Hrušovar, Darja Kastelec, Jerneja Kocman, Jernej Kos, Iztok Pižorn, Ana Saša in Katja Zalokar. Na Gimnaziji Lava so pohvalo prejeli Barbara Grobelnik, Jaka Hajnšek, Stanislav Mandelc in Barbara Vrenko. Tudi Andreja Grobelšek, ma- turantka Ekonomske gimnazi- je, je na maturi prejela pohva- lo. Najboljše celjske srednje- šolce smo povprašali o občut- kih ob doseženem uspehu in o nadaljnjem šolanju. Andrej Gregorčič, 1. gimna- zija: »Zelo sem vesel uspeha. Takega rezultata nisem priča- koval. Ne morem verjeti, da mi je uspelo dobiti vseh 34 točk. Matura je bila težka, tudi! strašili so nas precej. V pro- stem času zelo rad prebiram knjige, učim pa se tudi tujih jezikov, kot so francoščina, ita- lijanščina in španščina. Igram tudi klavir. V gimnaziji sem se večkrat udeležil tekmovanj, predvsem iz materinščine, kjer sem osvojil zlato Cankarjevo priznanje. Ne morem verjeti, da sem zmagal tudi na tem tekmovanju, saj nikoli ne pri- čakujem visokih rezultatov. Mislim, da imam kar veliko sreče. Nikoli se nisem pretira- no učil. Večino stvari sem delal sproti, kar me je po mojem j mnenju pripeljalo do takega! uspeha. Največ sem dal od se-' be na pripravah na maturo. Študiral bom biologijo, ker me zelo zanima raziskovanje. Upam, da bom dobil zaposli- tev na tem področju.« Petra Kežman, Gimnazija Celje - Center: »Po vsem delu, ki sem ga vložila v maturo, so občutki zelo lepi. Moj cilj ni bil doseči 34 točk, ker se mi to zdi neumno, saj vsi delamo napake, pričakovala pa sem dober rezultat. Poleg šole sem se nekaj časa zelo inten- zivno ukvarjala s plesom, tre- nutno pa je moj največji hobi angleščina, prebiranje časo- pisov in gledanje filmov v angleškem jeziku, zanima me tudi nemščina. Zelo rada tudi potujem in sedaj si bom pri- voščila prav lepo in zasluže- no potovanje po južni Evropi. Študirala bom angleščino in nemščino v Ljubljani, saj mi- slim, da je v jezikih prihod- nost.« Marko Žličar, Gimnazija Celje-Center: »Na začetku sem bil presenečen nad rezul- tatom. Mislim, da se na matu-. ro nisem dosti pripravljal, za- • to sem bil še toUko bolj pre- i senečen. Študiral bom medi- cino v Ljubljani. Že od petega razreda osnovne šole se uk- varjam z latinsko-ameriški- mi plesi, vendar sem ples po- stavil na stranski tir, ker je bil pri nas doma tak dogovor, da je šola na prvem mestu. Ven- dar, če hočeš biti pri plesu uspešen, moraš precej časa vložiti tudi v treninge. Moje, želje za prihodnost so velike, z lepim povprečjem žehm končati študij medicine, iz- brati dobro specializacijo in delati v krogu ljudi, kjer bo delo sproščeno in zabavno. Bodočim maturantom bi sve- toval, da je treba že pred ma- turo misliti na to, kaj bo na maturi. Organizacija same mature se mi zdi dobra, mal- ce krivično pa je, da se izbirni predmeti pišejo v večih ter- minih. Tudi naš šolski sistem se mi zdi zelo dober, saj ti posreduje ogromno znanja.« ■■ s. KRANJEC, Š. OSET Tabormladih laških planincev Pred kratkim se je 18 mla- dih planincev in devet spremljevalcev iz Laškega v okviru planinskega krožka na Osnovni šoli Primoža Trubarja udeležilo planin- skega tabora na Loki pod Raduho. Otroci so imeli vsakodnev- na predavanja in na koncu izpite planinske šole. Cilji vsakodnevnih izletov so bili vrh Raduhe, Grohot čez Dur- ce, vzpon na Javorje in Lanež ter obisk Snežne jame. Otroci so se preizkusili v plezanju, se spuščali po žičnici in ob po- moči Borisa Jagodica spozna- vali tamkajšnje rastlinje. Vsak večer so zakurili taborni ogenj, pripravljali družabne igre, prepevali in pekli kloba- se. SK Nov most v Hrenovi Krajani Nove Cerkve so v dolini Hrenova v soboto tudi uradno dobili nov betonski most in del asfaltirane ceste, ki povezuje to krajevno skupnost s KS Šmartno v Rožni dolini. Njihovo veselje je bilo še toliko večje, saj so prav krajani največ pripomogli k vzdrževanju in ureditvi tega dela cestišča in mostu. Le-ta je zdržal poplavo leta 1954, ko je utrgalo del ceste, vendar so jo domačini kmalu popravili. S pomočjo krajevne skupnosti Nova Cerkev so pred dvajsetimi leti most sanirali, že kmalu pa so visoke vode spodkopale temelje. Na predlog KS, po razcepitvi Dobrne in Vojnika na dve samostojni občini, so začeli z izgradnjo novega mostu, obenem pa asfaltirah še del cestišča. J. K. Mravljica in Prometej Trgovini s slikarskimi potrebščinami Mravljica in Prometej se v Celju us- pešno vključujeta v prire- ditve Poletja v. Celju, z li- kovnimi delavnicami za najmlajše. V Mravljici, v Lil^kovi ulici, so od ponedeljka, 12. pa do sobote 15. julija, v sodelova- nju z Območno izpostavo Sklada RS za ljubiteljske kul- turne dejavnosti v Celju, pri- pravili likovno delavnico z na- slovom Poslikaj si svojo polet- no majico. Otroci so, pod mentorskim vodstvom Cvet- ke Bohinc, domišljiji dali prosto pot in nastale so izvirne in posrečene podobe na polet- nih majicah. Likovne delavnice pripravlja- jo vsako soboto, do 29. julija tudi v trgovini Prometej v Gle- dališki ulici. Otroci, vsakič na drugo temo, ki je vezana na celjsko zgodovino, ustvarjajo na parkirišču pred Mestno obči- no, ob slabem vremenu pa kar v Prometju pod mentorskim vodstvom Darje Huš. Izdelova- li so mozaik za okrasitev graj- skih soban in okrasitev lestenca za grajsko dvorano. V progra- mu je še izdelava grajskega za- klada iz gline in priprava okle- \ pa za viteza iz modelirane gli-j ne, poslikava namiznega prta za ■ dekoracijo mize ter izdelava odlikovanja za najbolj hrabre vojščake in slike na platno v akrilni tehniki. Ž. B. s 2 MOJEGA OKNA Zunaj je vroče. Pojdite plavat - noter! Ne vem, kaj vi težje prena- šate - vročinske udare ali hladne vale, ampak jaz priz- nam, da mi gre oboje na živce in da se bom na starost preselila nekam, kjer bo ved- no kakšnih 24 stopinj. Po- tem mi bo pa dolgčas. Zdaj mi ne more biti in se lahko kar naprej pritožujem. Zara- di pestrosti klimatskih oko- liščin se celo zgodi, da čez noč spremenim mnenje o kakšni zadevi. In ker to poč- no tudi ljudje okoli mene, štrene nikoli ne zmanjka. Pred kratkim me je poklica- . la Milica iz Velenja. Pod težo poletne vročine, treh z energi- jo nabitih sinov in zapovrh po čudnem spletu naključij zača- sno brez lastnega prevoznega sredstva, je bila vsa ogorčena, ker Velenje ne premore lastne- ga poletnega bazena. Njenim mulcem rekreacijske lepote Velenjskega jezera ne zadoš- čajo - oni hočejo plavati in čofotati. Svoje žepnine nočejo zapravljati za nekakšne miro- ljubne dogodivščine jadranja na deski ali česa podobnega, kar ponuja Turistično rekrea- cijski center Jezero, pa čeprav je najstarejši že v tistih letih, ko bi mu to lahko dovolili. Ker sem ravno v tistih dneh med obvestili velenjske televi- zije opazila povabilo na zim- ski bazen, sem ji previdno omenila Rdečo dvorano pred njenim nosom, pa je bila še bolj razjarjena. Daj, no, kdo pri zdravi pameti (in v najst- niških letih) bi pa lahko bil pri tej vročini zadovoljen s pokri- tim bazenom! Pa četudi ima zelenico za sončenje (a najst- nike to mika?) in promocijske cene vstopnine! In sploh - da- nes ima že vsaka vas kak čofo- talnik, Velenje s svojimi več kot 30 tisoč prebivalci pa ne spačka skupaj enega spodob- nega bazena! Na pogovor bi lahko poza- bila, če ne bi že nekaj dni za tem po čofotanju v vodi hle- pela tudi moja otročad. Na enega od tistih dni, ko sem jaz razmišljala, če ne bi juli- ju navkljub malce vklopila gretja naše hiše. Ne, nismo Piše: PIKA KUKERL šli na bazen, ker moj narail čaj še ni v najstniških letih in^ starševska odločnost še delu- je. Ampak kljuvanje v ozad- ju me je pa spodbudilo, da malce pobrskam po svojih virih... In čeprav sem to po- čela v jopici in nogavicah, sem se na koncu morala stri- njati z Miličino ogorčenost- jo. Velenje ima po občinskih spletnih podatkih 33.500 prebivalcev s povprečno sta- rostjo samo 33 let. Mlado mesto z vsemi ustreznimi in- stitucijami, z rekreacijskimi centri in dvorano, s srednje- šolskim centrom in še marsi-| čim, svojim prebivalcem po- leti ne more ponuditi prave osvežitve. Ob pregovornem slovenskem kukanju čez plot lahko Velenjčani zavidajo Šoštanju z manj kot 10 tisoč prebivalci, ki bazen ima. Če se ozro proti savinjskim so- sedom, jih lahko grabi zavist ob bazenu v braslovški obči- ni, ki ima prebivalcev še manj, tobogan na bazenu v Orli vasi je pa menda med večjimi tod naokoli. Bazen imajo celo v Preboldu, pa na Vranskem... Ne, prav nič čudnega ni, da se Velenjča- nom temni pred očmi, ko se začnejo vroči dnevi. No, ja, potem pa pridejo hladne fronte in se na vsem lepem zazdi, da plavanje v pokritem bazenu celo julija ni tako trapasta ideja. Če je tudi v izvedbi v redu, ne vem, ker v Velenju nisem bila. Bi se mi pa lahko zgodilo, da bi se tam znašla na sobotno dopoldne ali na nedeljo, ko bi - če gre verjeti iiiformacijam na Inter- netu, ki so pa, kajpada, lahko tudi zastarele - lahko ostala tudi pred vrati. Ob sobotah dopoldne in ob nedeljah po podatkih o obratovalnem času na www strani rdeče dvorane to čudo velenjskega poletnega vodnega doživetja namreč ne dela. Uboga Milica! Upam, da je že dobila svoj avto nazaj in da je lahko mulce kam odpe- ljala... P.S.: Velenje je ena od 11 mestnih občin v Sloveniji. Te pa lahko opravljajo tudi določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest. In na življe- nje meščanov, predvide- vam. Ob flancanju o poraz- ni plavalni usposobljenosti Slovencev bi se med razvoj- ne naloge nekega mesta paČ lahko uvrstil tudi kakšen bazen. A ne? ŠI.29.«20.Mi{2000 NOVI TEDNIK POLETJE Z NOVIM TEDNIKOM 11 Čar svete trojice HHHHk Po poteh savinjskega magičnega trikotnika Sveta Kunigunda, sveta Je- drt in Marija Lurdska. Tri ženske, tri svetnice in tri cerk- vice, ki zasajene vrh hribov objemajo Savinjsko dolino z blagodejnim materinskim do- tikom. Tlidi če ne verjamete v božjo milost, ali škrate in energijo zemlje, se ob njiho- vem vznožju v duha naseli spokojen mir. Hrib, ki se dviga nad Šmart- nem v Rožni dolini na eni strani, ozu-oma Veliko in Ma- lo Pirešico na drugi, ima več imen. Tabla na planinskem domu oznanja, da smo prišli na Šentjungert. Atlas Sloveni- je je vrhu nadel ime Gora. Večina izletnikov in domači- nov pa mu pravi preprosto Kunigunda, po imenu svetni- ce, zaščitnice cerkvice na vr- hu. Nanj se je moč povzpeti peš, s kolesom, celo z avtom se da pririniti po prašnem ma- kadamu, vendar bodo slednji popotniki prikrajšani za užit- ke nežnega sprehoda skozi gozd bukev in borov, mehko post- lan z mahom. Poti je na pre- tek, markiranih in poldivjih, dolgih in kratkih. Vandranje lahko pričnete ob vznožju in potem počasi drsite navzgor mimo vikendov in domačij, ali pa se po makadamski cesti iz Šmartnega ali Galicije pri- peljete v bližino vrha, nato pa jo zadnjih nekaj minut mah- nete peš, da si boste pred pla- ninskim domom kot vsi ostali otrli nekaj potnih kapelj. Tudi poganjanje pedal ne bo iz neu- trjenih telesnih vlaken pobra- lo zadnje trohice energije, saj je cesta ravno prav strma, da se upehate in ne izdahnete. Malo boljši dvociklisti bodo navzgor drveli kot za šalo. Na Kunigundinem temenu se vedno zdi, kot da so pravkar postavili kulise za nedeljski Sveta Jedrt, zapredena v svojo lectovo pravljično lepoto. otroški film. Ljubko, da sko- raj boli. Za skrbno urejenim planinskim domom, ki je pod domicilom žalskega planinske- ga društva, stojita leseni koči, ob katerih se previdno ustaviš. saj se ves čas zdi, da bo iz ene od njiju pridivjal Krjavelj z bridko sabljo v roki in prese- kal hudiča na lični polovički. Sredi travnatega zelenila se diči bela cerkvica svete Kuni- gunde oziroma svete Kungote, kot ji pravijo naši štajerski sosedje. Na eni strani Kunigundine- ga razgleda je prostranost Sa- vinjske doline, na drugi Celj- ska kotlina s knežjim mestom. Miloglednost njenega vrha so spoznali že mnogi, zato so trenutki samote redki. Tako se lahko tudi v ponedeljek zve- čer zazrete v kolesarski ritki, ki sta zelo posvetno ožarili sakralno podobo, ali poklepe- tate z vojakoma, ki civilno služita v Domu Nine Pokom ob vznožju, in sta se na Kuni- gundo odpravila s pravo vojaš- ko zalogo drobnih jabolk. Sveta Jedrt Sveta Jedrt leži za dober lučaj Petra Klepca jugozahod- no od Kunigunde. Iz Gotovelj se odpravite po cesti za Zalog v smeri bolj znane Zajčje ko- če, ki jo imajo tukajšnji lovci, dokler pred sabo vrh hriba ne uzrete cerkev. Svetega Janka in Metke, pomisliš, ko gledaš lectovo zgradbo. Avto ali kolo pustite ob vznožju in zagrizete v strmino, po nekaj minutah pa se prepustite užitkom sede- nja v božjem miru. Mish se razpredejo v vse bolj drobno tkano mrežo, dokler se vrve- nje v glavi ne raztopi v gosto tišino, sladek sirup mezenja v neskončnost. Potem se vrnete nazaj v tuzemsko cvrčanje črič- kov, šelestenje listja v vetru, cinglanje sončnih žarkov na belem ometu, žametno brne- nje travnih vonjav. Drobnost se mogočno razpre in vehko izgine v svoji majhnosti. Na robu hribovitega obzorja pa v vas zre zadnje svetišče na tej božji poti. Gradišče ali Lurd Nad Migojnico pri Grižah raste iz tal vzpetina, ki ji geo- grafi pravijo Gradišče, doma- čini pa Lurd po cerkvi Marije Lurdske na njenem vrhu. Bož- ja dojka s kamnito bradavico nezdržno sije nad središčem spodnje Savinjske in vabi na svojo oblino. Z avtomobilom se pripeljete do vznožja, nato pa jo po cesti z nekaj koraki uberete na bližnji vrh. Ro- mantični sužnji ljubezni pole- žavajo v mehki travi pred cerk- venirA pragom in se utapljajo v nežnostih. Lurd je vedno ovit z dihanjem vetra, kot bi ta na njem počival pred svojimi sunkovitimi naskoki v dolino, zato se zdi, da vam nekdo neprestano šepeče v uho. Lurd- ske strmine so oblečene v go- ste nasade trte, ki vzpetini da- jejo pridih francoskih pode- želskih razglednic. V mežna- riji pod cerkvijo že skoraj tri- deset let kraljuje Ivanka. Nje- no govorjenje je podobno žgo- lenju hiperaktivnega kosa, ko hiti pripovedovati, da je re- dovnica, pa mežnarica, pa sko- raj škofinja, pri tem pa se ves čas nagajivo nasmiha. »Ja, ja, saj sem precej višje kot žup- nik,« se zahihita in pogleda dol proti cerkvi v Grižah. Sveta Kunigunda, sveta Je- drt in Marija Lurdska. Tri cerk- vice na robu doline, na prvi pogled podobnem vsem dru- gim, a hkrati tako drugačne od vseh. Božja pot za blažene in obupane. Trikotnik blagodej- nega miru. ■»iSEBASTUAN KOPUŠAR Pogled s Kunigunde proti knežjemu mestu. Lurd. Nezdržno vabi na svojo oblo lepoto. Romantični sužnji ljubezni na Lurdu poležavajo v mehki travi pred cerkvenim pragom. Šl. 29.-20. julij 2000 12 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Življenje ob reki dveh držav Obsoteljčani se le počasi navajajo na zeleno mejo v soseščini »Včasih smo na ono stran Sotle hodili v kino, poleti pa bredli po njeni strugi in se v tolmunih skrivali pred vro- čino. Nihče ni razmišljal o meji. Le ob republiških praznikih, ko so trgovci pri nas zaklenili štacune, in smo morali po kruh na dru- go stran,« se spominjajo Kozjanci. Pred devetimi leti je na reki zrasel nevidni zid in ljudi razdelil. Na naše in one druge, Hrvate. Ostra črta, ki sta jo zarisali novonastali državi, je korenito spremenila življenje in navade ljudi ob Sodi. Ločila je družine, prijatelje, zemljo in lastnike, tovarne in delavce. In začela polniti žepe kontrabantarjem. Prepovedani kupčevalski to- kovi se zlivajo zdaj z ene, zdaj z druge strani, po preprosti logiki ponudbe in povpraševa- nja. Enkrat so teleta, drugič pralni stroji. In seveda ljudje, vse večja reka ljudi, ki se z revnega juga nezadržno zliva proti obljubam polnemu eldo- radu Zahoda. Policijska uprava Celje nad- zira 74 kilometrov državne meje s Hrvaško, pravi Rado Gašparič, vodja skupine za mejne zadeve in tujce na celj- ski upravi. »Sama mejna črta poteka po strugi reke Sotle, a * še ni označena, ampak dogo- vorjena. Vendar na našem ob- močju ni spornih točk, me- nim, da ne bo težav z označe- vanjem meje.« Na njej so štirje uradni mej- ni prehodi, dva meddržavna in dva mednarodna. Po spora- zumu s Hrvaško, ki pa ga naš parlament še ni ratificiral, so predvideni še štirje prehodi za obmejni promet. Preko njih vsako leto prestopi okoU pet milijonov potnikov, v prvi po- lovici letošnjega leta jih je pre- stopilo že okoli 2,9 milijona, za slabo desetino več kot lani. »Značilnost naše meje je izredna prehodnost. Poleg uradnih prehodov je na njej še štirideset prehodnih mest, preko katerih je mejo možno prečkati tudi z manjšimi to- vornimi vozili. Uporabljajo jih lahko le dvolastniki, ki imajo »Ne, nič dobrega ni prinesla ta meja. Sosedje so v drugi državi, hrvaška penzija pa komaj za položnice!« zemljo na obeh straneh me- je,« ugotavlja Gašparič. Izje- ma je le turistični sporazum s Hrvaško, ki dovoljuje turi- stom in delavcem Atomskih toplic prehod meje na ozkem območju zdravilišča. 4 Višje ko se pomikaš proti izviru Sotle, ožja je struga in več je mostičev. Domačini jih imenujejo po bližnjih domači- jah ali lastnikih zemlje, Tepe- ževa brv, Artičeva brv... Če- prav se zdi, da jih je nemogo- če nadzorovati, pa so eno- stavno prehodni mostički va- rovani z obeh strani. Na slo- venski strani nadzorujejo; mejo pohcisti tudi v civilu, da i so manj opazni. Ko smo se z * Brankom Kolarjem, vodjem policijskega okoliša Rogaška Slatina, predolgo motali okoli ene od njih, se je izza bližnje hiše zasrepel strogi pogled. Hrvaški policist si je nekaj časa ogledoval sumljivo troj- ko, nato pa počasi zakorakal naproti. S Kolarjem sta si pri- jateljsko segla v roke, a se hkrati kot pečena mačka mo- tala po brvi, saj nihče ni želel predaleč na sosednjo stran. »Celjska in krapinsko-za- gorska policijska uprava zelo dobro sodelujeta, skupaj obravnavamo operativno problematiko, tako da je zelo malo spornih zadev, pa še te so ponavadi proceduralne,« trdi tudi Gašparič. Raj za rihotapce Kljub nadzoru pa so obso- teljske brvi pravi raj za tiho- tapce. »Zasegli smo precej ukradenih vozil, ki jih tatovi skušajo spraviti na jug, čez gredo tudi pošiljke drugega prepovedanega blaga, na pri- mer orožja in mamil,« opisu- jeta živahnost zelene mejC; Gašparič in Kolar. Neuničljivo; je tudi precej bolj nedolžno- kontrabantarstvo, menda je v tem času najbolj priljubljena slovenska bela tehnika. Lani so čez gnali živino, vedno skrivnostne so pošiljke lesa, ki se čudežno prikazujejo zdaj na tem, zdaj na onem bregu reke. Največje zaslužke pa kuje- jo trgovci z ljudmi, ki kot živi- no ženejo skupine obupanih in revnih čez zeleno mejo. »Glede na razmere v Sloveniji naš del meje ni najbolj pri- ljubljen med ilegalnimi mi- granti, saj vse glavne tranzit- ne poti vodijo mimo našega območja. A jih je tudi pri nas vse več. Letos smo v prvih šestih mesecih na našem delu meje odkrili 121 ilegalcev, v celotni celjski regiji pa 311,« pojasnjuje Gašparič. V lan- skem letu so prevladovali dr- žavljani ZRJ, letos pa držav- ljani Irana, Turčije, Makedo- nije, Kiuijske in Romunije. »Letos pozimi so nas lovci opozorili, da so v gozdovih okoli izvira Sotle večkrat na- leteli na sveže sledi. Na težav- nem pobočju Loga, kjer ni- smo mogli uporabljati niti ra- dijskih postaj, smo postavili več zased in ujeli skupino tuj- cev skupaj z vodiči,« se Kolar spominja ene od njihovih ak- cij. »Bili so Albanci s Kosova, v več kot trideset centimetrov snega pa so se odpravili kot na ples, nekatere ženske so imele obute celo čevlje s peta- mi.« Večina vodičev, ki ponavadi pričaka tujce na hrvaški stra- ni, nato pa jih peš prepelje na slovensko stran, je domači- nov. Zaslužek je preveč mam- ljiv, da bi se mu uprli. »Med njimi je precej takšnih, ki se pred tem sploh niso ukvarjali s kriminalnimi dejanji. V to jih silita ekonomski položaj in možnost dobrega zaslužka. Čeprav se kot vodniki pojav- ljajo tako brezposelni kot tudi dobro situirani. Za pol dneva dela jim kapne v žep veliko denarja,« pravi Gašparič. Tihotapskih kanalov je toli- ko, kolikor je prehodnih mest, po poUcijskih ugotovi- tvah pa najbolj izstopajo Rja- vica, Rajnkovec, Podčetrtek, most Vonarje, železniški most pri Golobinjeku in Zele- njak. Policisti pravijo, da jim primanjkuje ljudi, čeprav v is- ti sapi trdijo, da s sedanjim moštvom zelo dobro varujejo mejo. Vse bliže je tudi vključi- tev Slovenije v Evropsko uni- jo, ko bo naša meja s Hrvaško postala njen južni schengen- ski zid. »S pomočjo strokov- njakov iz Nemčije in Avstrije končujemo priprave na vstop v unijo. Ta bo pomenil pred- vsem veliko večje število lju- di, ki bodo varovali mejo z več razpoložljive tehnike. To kar sedaj počnemo, bomo pomnožili z deset,« trdi celj- ski inšpektor. To bo verjetno precej raz- kurilo Obsoteljčane. Prej so v njihove kraje pohcisti zašli bolj poredko, enkrat do dva- krat na teden, sedaj jih sreču- jejo na vsakem koraku, pravi Branko Kolar. Zaradi poostre- nega nadzora meje je več po- licijskih patrulj, ki nadzirajo tudi promet. Meja je uničila posel »Ta meja je uničila posel,« je čemerno godel lastnik gostil- ne, ki leži nekaj lučajev od Sotline struge. »Gostov je več kot desetkrat manj, kot v prejšnjih časih. Kdo pa bo še prišel na pijačo, če ga na vsa- kem vogalu čakajo pohcisti. Hrvati pa morajo tako ali tako čez mejo, kjer jih v precep vzamejo obmejni pohcisti.« Trije obšankarski osamelci so molče prikimavali. Ne, meja ni prinesla nič dobrega. V Trličnem, vasi v mejnem kotu ob prehodu Dobovec, so do pred nekaj tedni morali čez mejni prehod, če so hoteli do- mov. To sta bili skupaj z mejo v Rogatcu, po besedah inšpek- torja Gašpariča, sporni točki, ko je mejna črta resnično ote- žila življenje ljudi. Triičani so konec junija dobih novo cesto, po kateri se lahko sedaj vozijo mimo mejnega prehoda. »Tudi za območje Rogatca so že n# rej eni vsi projekti, tako da bo- mo lahko v roku leta ali dveh mejni prehod prestavili do mostu čez reko Sotlo, in lju- dem, ki sedaj živijo v pasu med prehodoma, omogočih normalno življenje,« obljublja Gašparič. Prekleta država! Trliški očanec, ki je v senci za hišo lovil sapo sredi razbe- ljenega popoldneva, pa je sa- mo zamahnil z roko. Počasi je stresel cigareto iz škatlice, jo povaljal med prsti, nakar je izbruhnil plaz kletvic na ra- čun meje. »A vidiš tisto hišo. ja tisto z novo streho. No, tam je že Hrvaška. Vsi na veliko švercajo čez mejo, jaz pa niti k sosedu ne morem, prekleta država!« je kazal na eno od bližjih hiš. S sosedi na Hrvaš- kem se dobro razumejo, med sabo nimajo razprtij, še ved- no je veliko mešanih zako- nov. Dolga leta je delal v Stra- ži, na hrvaški strani. Sedaj iz te države dobiva pokojnino. Dvajset tisoč tolarjev, pravi, še za položnice nima dovolj. Težava, ki tare veliko tukajš- njih ljudi. Precej jih je hodilo na delo na hrvaško stran, nji- hove pokojnine pa so v pri- merjavi s slovenskimi obup- no nizke. Policisti so čisto prijazni fantje v še bolj bizaren položaj je osamosvajanje ujelo tistih ne- kaj hiš v Rogatcu, ki ležijo med obema mejnima preho- doma. A si tega ne ženejo k srcu. Vsaj zakonca Fišter ne. »Kaj bi imela težave? Celo živ- ljenje sem pošteno delala, ni- česar nimam na vesti, zato se nikogar ne bojim. Tudi polici- stov na meji ne. So čisto pri- jazni fantje,« je odločno pribi- la žena. »Tisti, ki so kradli in tihotapili v prejšnjem siste- mu, to počnejo tudi sedaj, in ti imajo težave z zakonom. Mi ne!« Sicer pa jih cariniki in policisti poznajo, tako da jim ni potrebno ves čas kazati dokumentov. Le tistim, ki pri- dejo na novo. Življenje med dvema državama ima celo svoje prednosti. »Po nakupih grem tja, ker je ceneje. Kupim pa le toliko, da ni vredno več kot 150 nemških mark. Upo- števam pravila, zato lahko ži- vim mirno.« SEBASTUAN KOPUŠAR MIRJANA GOTAL Sotlo prečijo številni mostički, prek katerih imajo dvolastni- ki dostop do svoje zemlje, radi pa jih imajo tudi tihotapci > Srečanje na Sotli. Vodja rogaškoslatinskega okoliša Branko Kolar pravi, da s hrvaškimi kolegi dobro sodelujejo. Št.29.-20.julii2000 NOVI TEDNIK FOTOREPORTAZA 13 Pa kaj, ce jo zagode vreme..* Da bodo morali Laščani »potrpeti« še en konec ted- na, je letos znova poskrbelo vreme, ki jo je prejšnji ko- nec tedna zagodlo organiza- torjem tradicionalne prire- ditve Pivo in cvetje v Laš- kem. Dežnih kapljic je bilo ravno dovolj, da je 1\iristič- no društvo Laško petkove in sobotne prireditve prestavi- lo na ta konec tedna. Program bistveno ne bo spremenjen. Odpadel bo pro- menadni vrvež, razstava ptic ter cvetja v Kulturnem centru (ostaja v parku), jadralno pa- dalsko tekmovanje in festival »Pleh musik«. Jutri ob 20. uri bodo na Aškerčevem trgu na- stopili skupina Magazin, Wer- ner in dalmatinska klapa An- kora, v soboto pa ansambel Dori, Tinkara Kovač in Anko- ra. Na šolskem igrišču bo prav tako ob 20. uri koncert skupi- ne Nude in Vilija Resnika. Vozni red vlakov in avtobu- sov ostane tak, kot je bilo načrtovano za minuli petek in soboto, torej od petka od 8. ure do nedelje do 5. ure zju- traj. Odprt bo tudi kamp na travniku pri bencinski črpalki. Iz oči v oči. Kozorog kot zaščitni znak laškega piva, ki že 175 let razveseljuje ljubitelje te pijače doma in v tujini. Pivovar- na Laško je bila tudi letos pokrovitelj prireditve Pivo in cvetje, zato si kozarček piva dobil že za 220 tolarjev. Kdor pije brezalkoholno pijačo, si je pač sam kriv, če zapravi več. seveda pa brez velikega po- lurnega ognjemeta ne bo šlo. Ta bo med 22. in 23. uro z gradu Tabor in bližnjega hri- ba Krištof. Organizatorji upa- jo, da bodo lahko tokrat v celoti izpeljali načrtovane pri- reditve in da se bo Piva in cvetja ta konec tedna udeleži- lo zadovoljivo število obisko- valcev. Teh je bilo doslej le kakšnih 45 tisoč, torej dve tretjini manj, kot so pričako- vah. Š. O., Bo.J. Foto: GREGOR KATlČ Uvodni promenadni vrvež po laških ulicah. Gostinci so si meli roke, višje sile pa čarale vreme, I ki se je spreminjalo iz minute v minuto. To očitno ni motilo nekaterih veseljakov, ki so si v j Laškem privoščili pivski vikend paket s prenočiščem v bližnjem kampu. Še dobro, daje bil ta, nekoliko izven mesta, da so lahko domačini vsaj v zgodnjih jutranjih urah zatisnili oči. Ne \ vsifjebilopatudinekalttUcih. : Nedelja je minila v zrmmenju prikaza starih običajev, ki so nekdaj spremljali poroko na vasi. Na sliki sta letošnja para, ki sta bila izbrana za Ohcet po stari šegi - Martin in Hedvika ter Mateja in Gregor. Kljub občasnim škrapljam so se dobro zabavali. Gledalci tudi. Prizorišče na graščinskem dvorišču je bilo podobno kozarcu vloženih kumaric. Če nisi pravočasno našel mesta za mizo, si lahko le »mimo« stal v objemu množice, ki je na prstih radovedno opazovala dogajanje pred sabo. T^tim, ki so se skoraj vse leto trudili, da bi za obiskovalce pripravili zanimivo prireditev z bogatim kultumo-zabavnim progranwm, prav gotovo ni bilo do smeha ob pogleda na alkoholno opojene goste, ki so tu in tam pustili za sabo kakšne izločke, razbijali cvetlična borita na okenskih policah in podobno. Bolj na pivo in manj na cvetlice je mislil verjetno tudi tale možak, ki seje odločil da se po naporni noči osveži kar v Savinji Med številnimi razstavami so obiskovalce najbolj navdušile pekovske mojstrovine. Mize so se šibile pod težo najrazličnejših potic, piškotov, kruha, tort in peciva, ki je vzbujal težko obvladljive skomine. Žal je bila večina dobrot le paša za oči. Vendar pa so skušnjave naredile svoje, saj je bilo vsako uro im mizah manj dobrot. Vsekakor dobra vzpodbuda za razstavljav- ce. Upajmo, da bodo razstave v prihodnje privabile k ogledu kar same in da ne bodo za mnoge le zavetje prednalivom. Aaaaaaaaaaaa...! Takšne in podobne zdravice so se razlegale iz gostiln, kjer so nagnili, pardon, nagibali kupice tisti, ki so stojnice in šotore raje zamenjali za gostišča in se tam morda tudi malce pogreli. Št.29.'20.iviij2000 14 NASI KRAJI IN UUDJE Narava ponuja, le vzeti je treba Zeliščni vrt s Kalobja - Največje veselje pridelave je zadovoljstvo kupcev Kalanovi na Kalobju pri Šentjurju se že 24 let ljubitelj- sko ukvarjajo z zelišči. Pred tremi leti je gospod Milan predlagal, da bi se z gojenjem zelišč začeli ukvarjati pok- licno. Želja se jim je uresniči- la in danes je gospa Vikica, ki je med prvimi v Sloveniji s statusom kmetovalca-zeliš- čarja, lastnica zeliščnega vr- ta in treh velikih nasadov. Ugotovili so, da je kraj, kjer živijo, zelo primeren za goje- nje zehšč, kajti zeliščem ugaja peščeno-lapomata zemlja in ve- liko sonca. »Kozjansko je hri- bovito, sonce skoraj pravokot- no sije na površine, pa še one- snaženosti ni veliko. Lahko smo ponosni na našo skoraj neokr- njeno naravo. Za uspevanje ze- lišč so tu idealni pogoji.« Začelo se je z žajbljem. Že po prvem letu gojenja so bili zelo zadovoljni in presenečeni nad kakovostjo pridelanega. To jim je dalo novega zagona za gojenje ostalih zelišč. Ognjič, baldrijan, melisa, navadna plahtica, rman in pegasti badelj so le nekatera izmed njih, ki so del občasno razstavljene Vikičine zbirke. V predsobi je približno 61 lončkov z različnimi zelišči, ki jo ob najavljenih obiskih z veseljem pokaže. Zbirka pa ni vedno ena- ka, saj nekatere vrste le nabirajo in jih doma ne gojijo. Med sezono je veliko dela na njivah, saj morajo Kalanovi vsa zelišča požeti in jih spraviti. Ob žetvi je dobrodošel vsak par rok, zato je na delu vsa druži- na, celo petletna Jasna, ki se na vse že zelo dobro spozna. Ko zberejo vsa zeUšča, jim najprej odstranijo neuporabne dele, na- to pa jih posušijo v sušilnici. Popolnoma posušena še enkrat preberejo, da odstranijo more- bitne smetke. Značilnost nji- hove predelave je, da zelišč nikoli ne drobijo. Tako zelišča najbolje ohranijo svojo zdra- vilnost. Nekaj jih predelujejo v mazila, olja, tinkture, sirupe, pa tudi Ukerje. Vikičin zeliščni vrt pred hišo. Gospa Vikica svoje delo in zelišča redno predstavlja na različnih prireditvah, kot so srednjeveške igre, kjer se med drugim zberejo tudi slovenski zeliščarji. Začela je sodelovati z različnimi vrtci, kjer preda- va, da bi otroci pobliže spoz- nali zelišča, ki jih ponuja na- rava. »Menim, da je treba za- četi pri otrocih, saj so oni najbolj radovedni in si veliko zapomnijo. Kar naučiš otro- ka, nikoli ne pozabi.« Vikico je mogoče srečati tudi na trž- nici, kjer prodaja svoje pridel- ke. Ob nakupu zelo rada sve- tuje in se pohvali, da so ljudje zelo zadovoljni s kakovostjo in se radi vračajo. Veselje do dela in zadovoljstvo kupcev je večje kot želja po zaslužku. »Največje plačilo za moj trud so zadovoljni kupci, saj zaradi njihovega povpraševanja toli- ko delam.« Sadike kupujejo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, ker so kakovostne, neka- tera zelišča pa nabirajo po oko- liških travnikih. Včasih opazi- jo, da se določene vrste redčijo, ker jih nevedni nabiralci pulijo in ne režejo, kot bi bilo treba. Ker imajo Kalanovi naravo zelo radi, skrbijo tudi za to, da te vrste ponovno zasadijo. Ponudbo želijo razširiti z novim vrtom zdravilnih in aro- matičnih rastlin, ki bo na og- led vsem obiskovalcem. Upa- jo, da se bodo pri nas na po- dročju zeliščarstva razmere spremenile na bolje, kar po- meni, da bi morali bolj kot količino ceniti kakovost. Pred- vsem pa si želijo, da bi se vedno več ljudi vrnilo k nara- vi. »Narava nam ponuja, le vzeti si moramo.« MIRJANA GOTAL ŠPELA OSET Zakonca Kalan na svoji njivi med zelišči Televizor za zmagovalca Boža Ulago s Planine, videorekorder za Franca Kužrmrja s pošte Šentjur, radio za Silvana Šeška iz Slivnice ter enoletna naročnina na Novi tednik za Gabrijela Novačana iz Nove Cerkve. Nagrade za najbolj uspešne V torek popoldne je bilo v uredništvu Novega tednika posebej veselo. Po zaključ- ku akcije Zaupajte svojemu poštarju smo se srečali s pe- timi najuspešnejšimi, ki so uspeli zbrati največ novih naročnikov. Zmagovalec Božo Ulaga s pošte na Planini je prejel za nagrado nov televizijski spre- jemnik, drugouvrščeni Franc Kužnar s pošte Šentjur video- rekorder in Silvan Šeško iz Gorice pri Slivnici, ki je po številu zbranih naročnikov na 3. mestu, radijski sprejemnik. Prav tako zelo uspešna sta bila poštarja iz Nove Cerkve Igor Felicijan (ki je skupinsko fo- tografiranje zamudil) in Ga- brijel Novačan, ki bosta pre- jemala Novi tednik leto dni brezplačno. Med vsemi poštarji, ki so uspeli zbrati vsega skupaj bli- zu štiristo novih naročnikov, so bili posebno uspešni na Šentjurskem. BJ Uspešni pismonoša Igor Felicijan iz Nove Cerkve. Knjiga ob srebrni maši V Vitanju so v nedeljo, 9. julija, praznovali srebrno ma- šo patra Zdravka Jakopa, ob tej priložnosti pa je izšla tudi njegova knjiga Kratka zgo- dovina Vitanja in Vitanjske župnije. Pater Zdravko Jakob že ves čas sodeluje z domačim kra- jem. Leta 1996 je v Vitanju zaživela njegova zamisel o Zimskih uricah. Sam je aktiv- no sodeloval s predavanji in z dogovarjanji s predavatelji. Iz- dal je kratek zgodovinski za- pis o prvih začetkih kraja in župnije Vitanje, v obliki bro- šure. Veliko časa je posvečal tudi iskanju podatkov iz dru- žinske zgodovine - Čebulove- ga roda. Njegova knjiga z na- slovom »Kratka zgodovina Vi- tanja in Vitanjske župnije« pa je izšla ravno ob njegovem jubileju, 25-letnici mašniške- ga delovanja. V njej so zbrani številni zapisi, marsikateri po- datek še ni bil nikoli objav- ljen. Gradivo je ob svojem poklicnem delu zbiral 25 let. Vsa zgodovina Vitanja je zdaj zbrana v eni knjigi. Knjiga obsega 106 strani, zapise pa popestrijo barvne fotografije (dobiti jo je mogoče pri Kristi in Tilki Jakop v Vitanju). Pater Zdravko Jakop, po do- mače Čebulov Vinko, se je rodil v številni družini, kot brat dvojček, 7. marca 1941, v vasici Brezen nad Vitanjem. Leta 1964 je odšel v frančiš- kanski red v Maribor, nato pa v Novo mesto. Na teološko Slavje se je nadaljevalo pod šotorom pri Čebulovih, kjer so patru Zdravku Jakopu izrekli dobre želje duhovniki, vitanj- ski župan Slavko Krajtic, svojci, sosedje in prijatelji fakulteto se je vpisal leta 1970. Diakon je postal leta 1975 v Ljubljani, duhovnik pa 1975 v Vitanju, kjer je imel novo ma- šo. Še isto leto je bil nastavljen za duhovnega pomočnika na Vič, kjer je naslednje leto po- stal kaplan, štiri leta kasneje pa župnik. Na Viču je ostal do leta 1995. Na provincialnem kapitlju je bil leta 1995 izvo- ljen za magistra klerikov. Služ- bo je sprejel istega leta v Ljub- ljani v samostanu in cerkvi Marijinega oznanenja. Tri leta je skrbel za vzgojo bogoslov- cev. Leta 1998 je bil premeš- čen v Maribor, kjer je župnik in rektor bazilike Matere us- miljenja. Slovesna srebrna maša je bila na Hriberci v Vitanju. Ob tej priložnosti so se mu zahva- lih in izročili darilo cerkveni ključarji in cerkveni pevski zbor, v imenu sorodnikov pa sestra Lenka. V slovesnem so- maševanju sta se mu pridruži- la domači župnik msgr. Vili Gumilar ter rojak pater Franci Kovše. TILKA JAKOP Št. 29.-20. julij 2000 NASI KRAJI IN UUDJE 15 Šlo je, kljub žuljem in dežju Mirko Lebor je na vozičku prevozil Slovenijo od severa proti jugu Mirko Lebar, invalid na vozičku in Slovenec leta 1994, je v petek, 14. in sobo- to, 15. julija, s spremljeval- cem Brankom Permetom, ki je progo pretekel, prevozil 145 km dolg maraton od Dra- vograda do Čateških Toplic. Maraton od severa od juga Slovenije sta naslovila »Var- nost otrok v cestnem prome- tu 2000«, z njim pa opozar- jala na varnost udeležencev v prometu, še posebej otrok. Muka m Branka su na pol pospremili dravograjski polici- sti, srečo pa jima je zaželel tudi kantavtor Milan Kamnik. Prva, 62 kilometrov dolga etapa, se je končala v Mirkovi vasi Ložnica, uradni zaključek pa je bil v dober kilometer oddaljenem Žalcu. Vreme maratoncema v soboto ni bilo naklonjeno in svojo drugo, 84 kilometrov dol- go etapo sta začela v dežju. Zvečer sta kljub zelo razgibani cesti, slabim vremenskim raz- meram, bolečinam in žuljem na Mirkovih rokah, uspešno za- ključila maraton pred zdraviliš- čem v Čatežu. Mirko in Branko na startu s kantavtorjem Milanom Kamnikom in dravograjskimi policisti. Mirko Lebar je človek z ne- verjetno voljo. Osvojitvi Tri- glava, Mont Blanca, Pisca, maratonom Ljubljana-Za- greb, Rateče-Murska Sobota, 900 kilometrom po Avstraliji in ostalim podvigom, se je pridružil še zadnji maraton z Brankom Permetom. Oba se zahvaljujeta vsem udeležen- cem v prometu, ki so ju med potjo vzpodbujali, hkrati pa so bili strpni. Upata, da bo njun maraton, namenjen var- nosti otrok v prometu, obro- dil sadove, zato se zahvaljuje- ta še vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri tem projektu, posebno Bistroju Antloga, Hotelu Žalec, gostišču Konji- ček in Termam Čatež. aMMHMHHMMHHHMMHi ŠO modri telefon Cestna ograja in icolesarska steza Na Modri telefon je najprej poklicala stanovalka s Slomško- vega trga 7 v Celju, ki jo je razburil odgovor Komunalne di- rekcije Mestne občine Celje v zvezi z dolgo cestno ograjo ob lepo urejenem otroškem igrišču v Mestnem parku. Stanovalko ovira vsak dan na poti do njene- ga parkirnega prostora za hišo, zato zahteva, da jo odstranijo nemudoma, ne pa šele takrat, »ko jo bodo potrebovali na kak- šnem drugem cestnem odseku«. Poklical je tudi bralec Drago iz Celja, ki se je hudoval zaradi aktualne politike, vprašanje s področja prometa pa ima bra- lec iz celjske Nove vasi, ki pogosto kolesari. Moti ga nova kolesarska steza na Kersnikovi ulici v Celju, kjer se z otrokom ne more peljati, saj je prehod s Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefo- nu sprejemala novinarka Ivana Stamejčič. Na telefon- sko številko 031/569-581 jo lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. steze na cestišče previsok. Od- govor bomo skušah najti do prihodnje številke, tako kot za bralko, ki jo zanima, koliko dopusta ji pripada. Druženje krajev s sramotilnimi stebri Po Pilštanju in Rečici ob Savinji so tretje srečanje krajev s sramotilnim ste- brom - prangerjem - pripravi- li turistični delavci Pirana. Poleg omenjenih so se sreča- nja udeležili predstavniki Brestanice, Lemberga, Mot- nika, Podsrede, Predgrada, Ptuja, Ptujske Gore in Ra- dovljice, pri organizaciji pa je sodelovala tudi Turistična zveza Slovenije. Na posvetu Pranger včeraj, danes, jutri so predstavili zgo- dovinske korenine prangerjev v Piranu in Ptujski Gori, ki sta v 13. stoletju po statutu in kazenskem zakoniku za celin- ska in obmorska mesta služila kot prostor za izvrševanje raz- ličnih kazni. Po mnenju raz- pravljavcev bi kazalo srečanja dopolniti z vsebinsko predsta- vitvijo sodelujočih krajev. V sodelovanju s TZS so pripravi- li pravilnik Prangeriade, v ka- terem so navedeni pogoji so- delovanja in potek srečanja. Predstavniki krajev s pran- gerji so srečanje izkoristili tudi za predstavitev turističnih de- javnosti. Za prijetno presene- čenje so poskrbeli Rečičani z bogato ponudbo kulinaričnih dobrot, za popestritev pa juna- ki Lenartovega sejma. Na kon- cu srečanja so pripravili soje- nje na prangerju. Pilštanjčani so na sramotilni steber postavi- li tatove, Rečičani so odmerjali pravico prešuštnici, domačini pa so sodili preklinjevalcem. EDI MAVRIC V spomin na padle Minulo soboto so v Novi Cerkvi odkrili grobnico devetim partizanom in spomenik padlim borcem v drugi svetovni vojni, ki so ga na novo zgradili na pobudo krajevne organizacije NOB in občine Vojnik. Prvotni spomenik in grobnica sta namreč zaradi slabega vzdrževanja razpadli. Zbrane svojce padlih partizanov, krajane in druge goste je pozdravil vojniški župan Beno Podergajs, v imenu borcev pa je spregovoril Bogdan Šnabl. I. m. DESKANJE PO SPLETU Nasmej me! Ne vem natančno, kaj me je pripeljalo k temu, da sem se lotil iskanja duhovitih in smešnih strani na spletu. Najbrž so tega kriva sporoči- la z vici, ki jih skoraj vsak dan dobivam v moj poštni nabiralnik. Bojim se na- mreč, da ljudje čutimo neu- stavljivo potrebo po pripove- dovanju vicev - ne glede na to, ali so ti vici res smešni ali ne. Ko sem se zalotil, da tudi sam ijisem prav nič druga- čen od svojih znancev in prijateljev in da vse po vrsti bombardiram s šalami, ki so največkrat smešne samo meni, sem spoznal, da mi ne ostane drugega, kot da poiš- čem iskalnik humorja. HumorSearch (www.hu- morsearch.com) je kot nalašč za to početje. Iskanje šal na- mreč. Gre za iskalnik, ki je po prvih izkušnjah sodeč sposo- ben najti tudi najbolj neslane in od vseh pozabljene šale na svetu. No, da ne bom pretira- val, iskalnik ni kriv, če ljudje še kar menijo, da so šale na račun Billa Clintona in Monice Lewinsky še vedno smešne. Kot da bi kdaj bile. Smešna je bila edino kruta resničnost, mar ne? Mi je pa HumorSearch dal vedeti, da je iskanje duho- vitih stvari na Internetu po ključnih besedah precej napor- na reč. Ta iskalnik je precej profesionalen stroj, veste. Če vanj nekdo prijavi svojo stran in v tem vpisu navede, da je to stran s šalami, ga iskalnik vza- me resno. Brez heca. Hja, tudi nasmejal sem se, sicer pa sem že na začetku ugotovil, česa se je treba na spletu najbolj izogibati. Sezna- mov šal z nemoderiranimi vpi- si. To pomeni, da lahko v ta seznam vsakdo vpiše, kar ho- če. Skoraj vsaka spletna stran, ki bi bila rada duhovita, na- mreč ponuja zakladnico bise- rov duhovitosti, v katere obi- skovalci vpisujejo vice. Groz- no. Človeku se resnično stoži po Dekameronu. Pa da ne bo pomote, HumorSearch daje obiskovalcu natanko to, kar pomeni ime. Le, da so okusi različni in je potrpežljivost presenetljivo raztegljiv pojem. Kako bi sicer razložili šalo, na katero sem naletel med prvimi: »Vprašanje: Zakaj je v telefonskem imeniku toliko Novakov? Odgovor: Ker imajo vsi telefone.« Druga je bila malo boljša, a vendar: »Vpra- šanje: Koliko psihiatrov je po- trebno, da zamenjajo žarnico? Odgovor: Samo eden, toda to traja zelo dolgo in žarnica si mora to želeti.« In tretja, pre- senetljivo, ni bila šala o Billu in Monici, ampak o blondin- kah: »Vprašanje: Kdo je svetlo- lasi skelet v omari? Zmagoval- ka svetovnega prvenstva v skrivanju iz leta 1985«. Hm. Kasneje sem ugotovil, da so bili tile med boljšimi. Z malo vaje in rednim visenjem na tem spletnem naslovu bi uteg- nil postati pravi vicmaher. Če povem čisto po pravici, mi kljub močnim argumentom, ki sem jih navedel na začetku, ni povsem jasno, zakaj sploh pi- šem o tej spletni strani. Morda zato, ker sem na njej kljub vsemu preždel kakšno urico in pol, iščoč ultimativni vic, ki bi sodil v kategorijo smrtonosnih? Saj veste, če slišite celega, umrete od smeha. Če ga slišite samo pol, greste na intenzivo za več tednov. Eh. Prej bo vzrok objestnost, češ, kakšne sla- boumne vice si ljudje pripove- dujejo. Priznam, sram me je, toda to je zdaj moj nov hobi. Mislim, da bom o takšnih stra- neh še kdaj pisal. Če mi bodo pustih, jasno. Vasja Ocvirk vasja@kibla.org Uspeli s podporo krajanov Lučki gasilci so pred dnevi dobili v uporabo nov kombi s prikolico za orodje. Njihovo delo ni usmerjeno samo v gasilsko preventivno dejavnost, česar se zavedajo tudi krajam, zato so jih podprii pri nakupu vozila. Z njihovo pomočjo in lastnimi sredstvi so tako v Lučah zamenjali šestnajst let staro orodno vozilo. Za naložbo je bilo potrebno odšteti pet milijonov tolarjev, pridobitev pa bo služila tudi za potrebe krajanov. Novo vozilo je predal v uporabo najstarejši lučki gasilec Bogomir Supin. EDI MAVRIC Šl.29.>20.|ulii2000 16 ŠPORT NOVI TEDNIK Skromne napovedi, obetavna prihodnost CM Celje Publikum in Vransko obstala na situ šestnajstine finala pokala NZS - Začenja se prvenstvo v I. SNL Če je bil pokalni izpad no- vega tretjeligaša Vranskega pričakovan, so nekateri ver- jeli v podvig rumeno-mo- drih, V uvodnih tekmah se- zone ni bilo nikakršnih pre- senečenj, za največje - strah Maribora Pivovarne Laško - je poskrbelo prav Vransko, ki je odkrilo vse slabosti pr- vakov. Vse več poznavalcev slo- venskega nogometa meni, da vijoličasti niso niti senca moš- tva iz prejšnje sezone. EdiAi so si v razmišljanju, da ekipa »nima značaja« in - kar je najslabše - slabosti je razkril tretjeligaš. Mnogi so že poza- bili sredino devetdesetih, ko se je Vransko začelo pobirati. Če bi mu vsaj delno sledili ostali nekoč ugledni klubi s Celjskega, bi se lahko pohva- lili z bolj renomiranimi prvoli- gaši. Zalite »vijolice« Vransko je oživelo sredi de- vetdestih, ko je bil trener Sta- ne Bevc, ki ga je pot vodila na Skalno klet potem pa prek Zasavja na Gorenjsko. Vmes je poniknilo in spet opozorilo nase lani pod taktirko Tomija Druškoviča, ene izmed le- gend savinjskega nogometa. Preboj v lil. SNL je bil nekak- šna krona uspešnega dela, posladek pa je bil obačun z Mariborom PL v 1/16 finala pokala NZS. In čeprav so si sobotni domačini želeli koli- kor - toUko znosnega poraza, so prikazali zavidanja vredno partijo v hudem nalivu: neod- ločeno je bilo vse do 77. minu- te, ko je izenačil Ekmečič po očitnem prekršku nad Druš- kovičem, ki se še ni odločil ali bo letos le igralec ah tudi tre- ner. Njegova odločitev pa za- nesljivo ne bo vplivala na čvr- stost obrambe Savinjčanov, ki so jo preizkusili tudi prvaki. Končni rezultat sicer priča o razliki v kakovosti, toda real- na slika je povsem drugačna, kar je mogoče razbrati tudi iz izjave gostujočega trenerja Matjaža Keka: »Morali smo se potruditi za uspeh. Neka- teri naši igralci si ne zaslužijo vijoličastega dresa.« Smešno, kajti Mariborčani bi morah z mladinskim moštvom zmleti domačine v pol ure! Maribor- ske težave bodo najbrž reše- ne že konec jeseni, na Vran- skem jih zaenkrat nimajo. »Pa tudi motiva nam ne manj- ka, kar je proti šampionom razumljivo. Upam, da bomo tudi skozi tretjeligaško pr- venstvo prikazali podobne patije,« upa Druškovič. Zagon za razcvet Pri CM Celju Publikumu so odločeni dokazati, da so spo- sobni za največje podvige. Le- tos nimajo osnove za pogum- ne napovedi o naskoku na Trener in igralec Vranskega Tomo Druškovič je s soigralci namučil prvake. vrh, čeprav povsem brez možnosti tudi niso: imajo eki- po, katere okostje igra skupaj že štiri leta, v svojih vrstah imajo obetavna Bogatihova in Jožefa, ki se pri Hlevskem v sistemu »reši se žoge« nika- kor nista uveljavila, imajo že- ljo po državni kroni, ki jo bodo čakali štiri leta. Vodi jih ambiciozni Marijan Pušnik, brezkompromisen borec, ki vse stavi na napad. »Nikamor se nam ne mudi. Ne mislite si, da sem sposoben šampion- sko igro ustvariti čez noč. Že v pokalnem porazu ste lahko opaziili delček tistega, kar nas bo krasilo, toda bodimo potr- pežljivi, zaupajmo si in pre- pričan sem, da bomo pripo- mogli k napedku celjskega nogometa,« izpostavlja krat- koročne cilje Pušnik, ki ni bil najbolj navdušen nad redkimi kritikami po pokalnem pora- zu. Celjska nogometna jav- nost je bila potrpežjiva skoraj celo desetljetje, odkar je Dar- ko Klarič ob prihodu v mesto ob Savinji obljubil osvojitev naslova državnega prvaka. ^ Po dolgem čakanju »sezona ali dve« dodatnega ne bosta motili nikogar. Torej: končno imajo v klubu ogromno časa in priložnosti, da pokažejo česa so resnično sposobni. Skromna pričakovanja Ob jezeru je bolj mirno kot drugod na Celjskem. Cilji in želje so v primerjavi z razpo- ložljivimi močmi tako skrom- ni, da jih ne bo težko izpolniti. »Zavedamo se, da je naša realnost uvrstitev med 5. in 7. mestom,« pravi trener Toni Tomažič. Moštvo pa se je na nekaterih prijateljskih sreča- njih, še posebej proti Hajduku predstavilo v drugačni luči. Zvezna vrsta je med najboljši- mi v državi, tudi obramba ni slaba, zaplesti se utegne v ko- nici napada in med vratnica- mi, kjer tako Lalič kot Šribar nista zanesljiva. Kljub vsemu so »knapi« previdni: »Precej sprememb je v moštvu, ki ga bo potrebno na novo uigrati. Kar nekaj je šibkih točk v moštvu, zato napovedi ne morejo biti smele,« opozarja simpatični koroški strateg na velenjski klopi. Njegova glav- na aduta bosta zagotovo vir- tuoza Goran Jolič in Željko Spasojevič, pred nasprotni- kovimi vrati naj bi bil nevaren zaenkrat poškodovani Kle- men Lavrič. Rudar je skoraj za tretjino znižal proračun, ob racionalnem kadrovanju pa je izgubil manj, kot je bilo pričakovati. Priložnost bodo končno dobili tudi obetavni domačini Mujanovič, Dragic, Sulejmanovič in ostali. Velenj- sko moštvo je eno tistih, ki bo v pravkar začeti sezoni za- nesljivo preseglo svoje cilje. ■TOMAŽ LUKAČ Foto: GREGOR KATIC Velenjčanka Maja Novak se na domačih tleh ni znašla. DomaČi praznih roic Središče slovenskega konjeniškega športa je te dni Velenje. Potem, ko je tamkajšnji klub prejšnji teden pripravil mednarod- no tekmovanje CSl-B v preskakovanju ovir, je pred našimi tekmovalci konec tedna še pokalni obračun. V mednarodni konkurenci se slovenski predstavniki ni- so najbolje znašli. Delno sta se izkazala le Grega Slatinšek in Tina Pilih, sicer pa so pred- njačili tujci. Najbolj atraktivno preizkušnjo S-grand prix [150 cm) za nagrado premogovni- ka Velenje in z nagradnim skladom kar milijon tolarjev, je v osnovnem delu najbolje odjezdil Italijan Pierluigi Cima s svojim Realejem, ki sploh ni storil napake, zato ožjega tek- movanja ni bilo. V konkuren- ci Avstrijcev, Nizozemcev, Hr- vatov in Italijanov je bil naj- boljši Slovenec v tej disciplini Sandi Smolnikar s Feline Wary, ki je zasedel 7. mesto. Najbolj so se izkazali Avstrijci s kar štirimi zmagami in šte- vilnimi visokimi uvrstitvami, še posebej sta navdušila Puck in Kapp. Po edini mednarodni tekmi v tej sezoni pri nas bo KK Velenje organiziral še tekmo za slovenski pokal, na kateri se bodo predvidoma predsta- vili vsi naši najboljši jezdeci in konji. Rezultati turnirja CSI-B: petek - Ma: 1. Puck (Laremy, Avs) 0,77,45, 2. Melse (Land- lord. Niz) 0,79,50, 3. Melse (Immortality, Niz) 0,81,73; Ma/Mb: 1. Levanič (Zermatt, Hrv) 0,30,02, 2. Kapp (Kiriof, ■. Avs) 0,30,50, 3. Slatinšek (De- lano II, Slo) 0,34,67; sobota - Ma: 1. Šimleša (Forever girl. Hrv) 44,43,32, 2. Cima (Mon-: dodo della, Ita) 44,44,41. 3. Puck (Amnesty, Avs) 44, 45,59; Mb: 1. Kapp (Rock- mount, Avs) 0,39,41, 2. Novak (AH night, Hrv) 0,41,27, 3. Kapp (kiriof, Avs) 4,40,41; Ma/Mb: Kapp (Rockmount,' Avs) 0,37,31, 2. Cima (Tem- pest, Ita) 4,35,54, 3. Šimleša (Forever girl, Hrv) 4,36,29; nedelja - Ma/Mb: 1. Puck (La- remy, Avs) 0,34,44, 2. Cima, (Tempest, Ita) 4,35,40, 3. Puck (Amnesty, Avs) 4,36,76); S-grand prix: 1. Cima (Reale, Ita) 0,84,19, 2. Novak (Ali night, Hrv) 4,79,15, 3. Šimleša (Manitou, Hrv) 8,84,81. T. L. Roševa z vsemi vzorci Letošnje plavalno DP v velikem bazenu v Mariboru ni postreglo s presenečenji, saj so naslove osvojili zvečine favorizirani državni reprezentantje. Med njimi tudi Ce- Ijanka Urška Roš, ki je slavila na 200 metrov delfin. V svoji paradni disciplini predstavnica Marines Neptuna ni imela težkega dela, saj je drugouvrščeno Kumprejevo ugnala skoraj za 4 sekunde in pol, čeprav čas zmagovalke ni bil nič posebnega (2:20,77). Tudi sicer rezultati na prvenstvu niso bili vrhunski, na kar je delno vplivalo tudi izredno slabo vreme, ki je motilo tekmovanja. Urška Roš se je v takšnih razmerah dobro znašla, saj je bila ponovno ena najuspešnej- ših udeleženk prvenstva. Zmagi na 200 m delfin je dodala še bronasto odličje na 100 m prosto, kjer je morala priznati premoč Radovljičank Slapšakove in Blatnikove in srebrno na 50 m delfin, kjer se je vrinila med zmagovalko Slapšakovo in Natašo Kejžar. Z eno kolajno se lahko pohvalijo tudi v velenjskem plavalnem klubu, priborila pa jo je Pandža, ki je bila tretja na 50 m prosto. T.L. Drsalni tabor v parku Sezona umetnostnega dr- sanja se je v Celju začela v ponedeljek, ko so v ledeni dvorani v Mestnem parku pripravili ledeno ploskev. Na njej so prvi vadili Italijani in Hrvati, ki so udeleženci po- letnega drsalnega tabora. Pridružili so se jim domači- ni, ki so se dan pred tem vrnili s 14-dnevnih priprav na Slo- vaškem. V Celju se bo zbrala še naša državna reprezentan- ca, prihajajo pa še Rusi, La- tvijci in Avstrijci. Izmed do- mačinov naj bi v prihodnji sezoni navduševale Anja Bra- tec, Alja Pahor, Daša Grm, Eva Jenšterle in Nastja Us- penski, ki so po besedah tre- nerja Borisa Uspenskega na Slovaškem prizadevno vadile in napredovale, podaljšan tre- ning v Celju pa jim bo zagoto- vil osnovno izhodišče za no- vo tekmovalno sezono. Anja Bratec bo imela prvi nastop ; že sredi prihodnjega meseca, | ko bo v Mestnem parku pre- ^ gledna tekma, po kateri bodo znana imena naše predstav- nice na največjih tekmova- njih. Poleg Bratčeve se za od- hod na mladinsko in člansko EP potegujeta še Ljubljančan- • ka Anja Beslič in Jeseničanka Teodora Poštič. ; JOŽE KUZMA Lubej še od nikogar V RK Celje Pivovarna Laš- ko še vedno ne vedo, kakšen bo razplet »afere Lubej«, ki je v zadnjih mesecih pogrela slovensko rokometno prizo- rišče. Potem, ko smo že pred desetimi dnevi izvedeli, da bo član reprezentance lahko igral za svoj klub, še vedno ni jasno, kateri kolektiv sploh je njegov. m- Arbitražna komisija pri RZS namreč še vedno ni poslala svojega sklepa, čeprav za za- mudo ni nobenega opravičila. Potem, ko so mnogi menili, da je »primer Lubej« rešen, se^ zapleti okrog krožnega napa-l dalca očitno šele začenjajo. V^ celjskem klubu ne bodo po- puščali, saj si tega - kot pravi- jo sami - ne smejo privoščiti. ker so velik kolektiv in bi izgledalo, da so malce nere- sni. »Precej truda smo vložili v vračanje celjskih igralcev domov, pri Zoranu Lubej u pa so se vmešali nekateri, ki so imeh drugačne načrte,« je po- jasnil direktor RK Celje PL Vlado Privšek, ki se odprav- lja na počitnice. Toda to ne pomeni, da je pozabil na sklep arbitražne komisije: »Ni ga še, ne vem zakaj. Po svoje jih razumem, saj je bilo napak ogromno, popraviti pa jih bo težko. Vseeno upam, da ne bomo oškodovani,« pravi Privšek. Na Golovcu menijo, da je 25-letni Celjan njihov član, saj ima veljavno pogod- bo z rumeno-zelenimi. Vpra- šanje pa je, kakšno bo stališče odgovornih pri krovni organi- zaciji. V primeru, da odločijo, da Lubej lahko igra za Prule 67, so v Celju pripravljeni celo na skrajne ukrepe, o katerih pa zaenkrat še nočejo govori- ti. Za Celje PL je edini logičen sklep arbitražne komisije lah- ko takšen, da je »pivot« član naših prvakov. »Nič drugega nas ne bo zadovoljilo,« je na- čelen direktor kluba. V nobe- nem primeru pa Lubej v novi sezoni ne bo igral za pivovar- je, saj ga bodo le-ti posodili v Ljubljano, ali celo izsilili nje- govo kazen. Igralec pa je tako ali tako že pred časom jasno in glasno povedal: »V Ljublja- ni ostajam še le[^ T.L. $l.29.«20.|«i»i2000 ŠPORT 17 Do kam v evropskih pokaiiii? Opravljen žreb košarkarskih pokalov pod okriljem FiBA v nedeljo so v miinchen- skem hotelu Sheraton opra- vili žreb vseh evropskih ko- šarkarskih pokalov za moš- lie in ženske pod okriljem FIBA. Pivovarna Laško bo igrala v skupini A pokala Saporta, Savinjski Hopsi se bodo v drugem predkrogu Koračevega pokala pomerili s češkim predstavnikom ICEC iz Opave, nasprotnice košarkaric Celja v pokalu Li- liane Ronchetti, pa bodo av- strijske prvakinje. Nasprotniki La.ščanov v skupini A pokala Saporta pri- hajajo iz košarkarsko zelo razvitih držav, a dejstvo je, da v svojih prvenstvih nimajo veliko možnosti za osvojitev naslova. Grški predstavnik Maroussi iz Aten je tako pre- teklo sezono končal na 10., lanski finalist tega pokala, španska Valencia pa je zased- la 6. mesto v rednem delu in nato gladko izpadla v četrtfi- nalu proti Estudiantesu. Fran- coski predstavnik, Chalon Sur Saone, je lansko sezono kon- čal na 5. mestu, zanimiv pa je podatek, da za ta klub poleg treh Američanov igra tudi dolgoletni francoski repre- zentant, 38-letni Ostrovvski. Nasprotnik po meri bo turška Karsyiaka, bivši klub znanega trenerja Efes Pilsna Ergina Atamana, ki se je lani oktobra prav iz Izmirja preselil v Cari- grad. Tujci v tem moštvu so: Mirko Miličevič, ki je svoj čas z 210 centimetri kraljeval pod obroči še v dresih Gibone, Cr- vene zvezde in nekaj časa tu- di Turk Telekoma, ter Make- donec Vrbica Štefanov in Rus Zakhar Pachoutin. Zadnji nas- protnik Laščanov Hapoel Ga- lil Elyon je še pod vprašajem, saj se Izraelci po lanskih viso- kih ciljih, ko so osvojili 3. me- sto v domačem prvenstvu, ubadajo z veliko finančno sti- sko in so pripravljeni mesto v pokalu Saporta celo odstopi- ti. Novo evropsko sezono bo- do Laščani pričeli v svoji dvo- rani, ko bodo 17. oktobra go- stili Turke. Sledi gostovanje v Izraelu, domača tekma z Gr- ki, odhod v Valencio, nato pa v Laško prihajajo Francozi. Nobenega navdušenja Vse domače tekme bodo odigrane v torek s pričetkom ob 18.30, z izjemo tekme pro- ti Izraelcem, ki bo, na željo gostov, dan kasneje. Žreb v Miinchnu je spremljal sekre- tar kluba Aleš Antauer, ki po koncu z njim ni bil najbolj zadovoljen: »Skupina je zago- tovo najtežja od vseh in res nam ne bo lahko, saj sami vidite iz katerih držav prihaja- jo naši nasprotniki. Težko je ocenjevati naše možnosti, to- da kljub vsemu zagotovo ra- čunamo na napredovanje, mislim celo, da smo sposobni osvojiti eno od prvih dveh mest, čeprav je glavni favorit skupine Valencia«. V nadalje- vanju se skupina A križa s klubi skupine B, v kateri so Aris, Zagreb, Bešiktaš, Porto, Unix Kazan in Arkadia Trai- skirchen. Savinjski Hopsi bodo v pr- vem predkrogu Koračevega pokala prosti, v drugem pa bo njihov nasprotnik BK Z žrebanja. Opava, drugouvrščena ekipa češkega prvenstva, ki ima v svojih vrstah štiri tujce. Dva prihajata iz Jugoslavije, 208 centimetrov visoki center Goran Adžič, ki že tri leta igra v tej državi (prej je bil član Novega Jicina in Mlekar- ne Kunin), ter Dejan Vuko- savljevič, bivši član Bosne in Železnika, ki je v Opavo pri- šel januarja letos z Madžar- ske. Da gre za košarkarja, ki je zelo nevaren izza črte, po- ve tudi podatek, da je lani na Jugo AH Starš tekmi, zmagal v metanju trojk. Tudi Hrvat Srdan Helbič je pred priho- dom v Opavo že igral na češ- kem za Slavijo Kromeriz, medtem ko je Američan Ro- derick Anderson prvo sezo- no v tem klubu. Pred tem je kratek čas že igral v franco- skem PSG. Opava ima tudi tri češke reprezentante, njihov najvišji košarkar pa je Jiri Trnka z 212 centimetri. Čehi so seveda velika neznanaka, a kljub temu se zdi, da so v tem obračunu favoriti Savinj- ski Hopsi, ki bodo v prvi tek- mi 18. oktobra gostovali, te- den dni kasneje pa bo po- vratno srečanje v njihovi dvorani na Polzeli. »Vesel sem, da smo v prvem pred- krogu prosti, saj bomo tako imeli dalj časa za uigravanje ekipe, ki bo glede na lansko sezono precej spremenjena. Opave seveda ne poznam, zato je težko napovedati zmagovalca, čeprav sem osebno prepričan, da se nam bo uspelo uvrstiti naprej,« je bil kratek trener Savinjskih Hopsov Mihajlo Poček, ki se ta čas mudi na seminarju v Beogradu. Polzelani, ki so po številnih odhodih končno dočakali tudi prvo okrepitev, bodo s pripravami na novo sezono pričeli 31. julija, ko- nec meseca avgusta pa bodo opravili še deset-dnevne pri- prave na Rogli. Košarkarice Celja bodo s pripravami pričele 7. avgusta, kljub nekaterim drugačnim napovedim pa bo moštvo, kot kaže, še naprej vodil Željko Ciglar, ki ni bil navdu- šen nad novico, da se bodo Celjanke pomerile z daleč najboljšo avstrijsko ekipo Wels, ki je enkrat že bila usodna za takratno ekipo In- grada, a kljub temu puške ni vrgel v koruzo. »Ne smemo se smiliti sami sebi in se že naprej predati. Nenazadnje smo sedaj precej boljša ekipa kot v preteklih sezonah in prav vse bomo storili, da bi se tokrat mi veselih uspeha. Res so napovedi sila nehva- ležne, še posebej sedaj, ko naš igralski kader še ni do- končen, toda menim, da bo- mo še močnejši kot lani in vsekakor bomo tudi v poka- lu Ronchetti skušali napraviti čim več.« Kako bo izgledalo celjsko moštvo bo znano prav kmalu, veliko pa se go- vori o prihodu Megličeve, Štublerjeve, celo Jocičeve in še nekaterih igralk predvsem na položaju centra. DEJAN OBREZ ■i Foto: VLADO LIPOVŠEK panorama NOGOMET Pokal NZS 1/16 finala: Olimpija - CM Celje Pubhkum 1:0 (0:0, 0:0), Vransko - Maribor PL 1:4 (0:l);Korun(53.). športni! jcoledar Konjeništvo Velenje: pokal Slovenije v preskakovanju ovir (tudi v soboto in nedeljo). SOBOTA, 22.7. Nogomet I. SNL, 1. krog - Velenje: Rudar - Domžale (20). ~^NEDEUA, 23.7 Nogomet I. SNL, 1. krog - Šmartno ob Paki: Olimpija - CM Celje Publikum (17.30). Svet in Pozničeva evropska prvaka Po srebrnem odličju Bran- ka Vivoda na veteranskem EP v atletiki v Finski Jyvaeskyli, sta predstavnika s Celjskega Slavica Poznič in Peter Svet osvojila še tri ko- lajne. Velenjčanka se je izka- zala z dvema. Svet pa je na svojem prvem tovrstnem tek- movanju postal kar prvak. Po prvem nastopu v teku na 5 tisoč metrov, kjer je zasedel 6. mesto, je v teku na 3 tisoč ■ metrov z ovirami opravil z vso konkurenco. 51-letni Celjan je še vedno lastnik absolutnega državnega rekorda v tej disci- plini (8,29,60), v kategoriji M- 50 pa je med tekači v svoji disciplini prikazal največ. Velnjčanka Slavica Poznič je nastopila v mlajši kategoriji M- 40 in osvojila kar dve medalji. Na 5 km je sprva kazalo na zmago, toda v finišu so ji pošle moči. Kljub temu se je veselila 2. mesta, na 2 tisoč metrov z ovirami pa je, podobno kot Svet, prepričljivo zmagala. EP na Finskem je tako na- juspešnejše za slovenske vete- rane doslej. Naši veterani so namreč zbrali kar 11 odličij, od tega 4 zlate, delež atletov s Celjskega pa tudi ni skromen. Po zaslugi Vivoda, Pozničeve in Sveta se lahko pohvalimo z dvema zlatima in dvema sre- brnima medaljama. T. L. Judoistkena Japonsko Uspešni trener judoistk celjskega Sankakuja Mar- jan Fabjan je pred dnevi dobil novo priznanje za svoje delo. Z uveljavljene tokijske judo univerze Kat- sura so ga povabili na skupne priprave. Le-te bodo od 18. avgusta do 1. septembra v Tokiju, udeležile pa se jih bodo štiri obetavne članice Sankakuja Urška Žolnir, Petra Nareks, Maja Frece in Lucija Polau- der. »Izredno počaščen sem, saj so podobna vabila prava redkost. Z izkušenimi japon- skimi tekmovalkami bomo nabirali izkušnje in prepričan sem, da se bomo iz prijatelj- skih dvobojev precej naučili. Upam, da bomo z univerzo Katsura sodelovali tudi v pri- hodnje in ni izključeno, da bodo prihodnje leto Japonci obiskali našo deželo,« je po- vedal Fabjan. Že konec tedna pa se bo- do štirje Celjani udeležili ka- detskega EP v romunskem Oradeu. Danes odhajajo na pot Lucija Polauder in Nives Pere (obe Sankaku) ter Kle- men Ferlan in Borut Lakner (oba Ivo Reya), katerih cilj sta dve uvrstitvi med naj- boljših 5. J.K. OBČINA DOBRNA Dobrna 19, 3204 DOBRNA objavlja prosto delovno mesto 1. REFERENTAZAGOSPODARSKE DEJAVNOSTI, KOMUNALO IN UREJANJE PROSTORA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o delavcih v državnih organih izpolnjevati še na- slednje pogoje: višja ali visoka izobrazba (VI. ali VII.) stopnje gradbene smeri 5 ali 10 let delovnih izkušenj na področju gradbeništva poznavanje dela z računalnikom opravljen strokovni izpit iz gradbeništva Druga dodatna znanja: poznavanje področja javnih gospo- darskih služb v občini, uporaba računalniških programov v okolju Windows - (Word, Excel, orodje GIS - program ARCVievv), vozniško dovoljenje B ktg ter lasten prevoz, poznavanje lokal- ne samouprave, poznavanje zakonodaje s področja urejanja prostora, investicij in gradnje objektov. .F OD je v skladu z zakonom o delavcih v državnih organih. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 6 mesecev. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in dosedanjih delov- nih izkušnjah naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Občina Dobrna, Dobrna 19, 3204 Dobrna s pripisom »Prijava na prosto delovno mesto«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 20 dneh po končanem zbiranju prijav. Čeplakova pospešuje Na atletskem DP v Kranju so atleti celjskega Kladivarja osvojili šest, Velenjčani pa dva naslova. Brez večjih te- žav so slavili Gregor Cankar v skoku v daljino, Anja Va- Jant in Marko Lenko v tro- skoku, Robi Teršek v metu kopja in obe celjski štafeti 4x400 m ter Boštjan Šala- niun v teku na 400 metrov z ovirami in Jolanda Čeplak v teku na 800 m. Slednja disciplina je bila 6na izmed poslastic dvodnev- nega DP, na katerem je sicer nastopila večina naših naj- boljših atletov Domačinka ^rigita Langerholc, ki je na domačem terenu tekla držav- ni rekord na 400 m, je priča- kovala slavje tudi na dvakrat daljši progi. Toda Jolanda Če- plak uresničuje napovedi in stopnjuje formo, vse njeno delo pa je podrejeno olimpij- skim igram v Sydneyu. V Kra- nju sta se z Langerholčevo enakovredno borili za zma- go, v finišu pa je bila Čeplako- va premočna in je zanesljivo zmagala s časom 2:02,00, ki ni nič posebnega, a je točno se- kundo boljši od reprezen- tančnega prejšnji teden na Poljskem. Njena klubska ko- lega Šalamun in Bračič sta iz- koristila odsotnost Mira Ko- cuvana mlajšega, ki ima vse več težav z gležnjem, kole- nom in nartjo, kar mu bo najbrž preprečilo drugi olim- pijski nastop, ter se povzpela na najvišji stopnički. Z dvojno zmago se lahko pohvalijo tu- di v Kladivarju, saj je v trosko- ku slavil Lenko (16,04 m) pred Topolovčanom (15,38), skok v daljino pa je očitno le še celjsko - velenjska dome- na. Šampion Gregor Cankar (774) ni imel tekmeca, ki bi ga lahko ogrozil, v boju za 2. mesto pa je bil Velenjčan Le- skovar (740) v dežju za odte- nek bolj zbran kot Rozman (738). Tudi za Robija Terška (68,50) je bila konkurenca v metu kopja preskomna, saj bi se zmage veselil tudi z meter slabšim metom. Nič posebne- ga ni pokazala Anja Valant v troskoku, a je njenih 13,65 zadostovalo za naslov in po- stopno vrnitev po poškodbi. Izkazala se je še Desanka Ča- lasan z 2. (višina) in 3. me- stom (100 m ovire). Urban Acman (10,41) pa je doživel poraz v 100-metrskem šprin- tu (1. Osovnikar - ŽAK; 10,34). T. L. Kn.»Mwm.i.i.i 18 PISMA BRALCEV - INFORMACIJE odmevi Eni bi plesali, drugi spali - II. Zaradi enostransi