Pogovor s predsednikom Zveze borcev NOV Stara Uubljana, z Jakom Rozmanom Mladina je tudi danes dobra • Ze vrsto let si predsednik KS Stara Ljubljana in poleg številnih fimkcij, ki jih oprav-ljaš, si tudi predsednik ene od organizacij Zveze borcev. Ka-ko usklajaš in združuješ prav ti dve funkciji in kaj ti delo v borčevski organizaciji pome-ni? Delo na samem področju ne-ke krajevne skupnosti se ved-no uskJaja drugo z drugim; kot prsti na roki, čeprav tudi dva prsta nista enaka. V bor-čevski organizaciji me, kot predsednika in kot člana, pri-zadeva predvsem dejstvo, da število borcev pada. Leta 1962 je imela organizacija nad tri-sto ftlanov, zdaj jih ima manj kot dvesto. Vzrok padca je v umrlih. V odseljenih. Funkcijo predsednika v borčevski orga-nizaciji sem nekajkrat skušal oddati, a pri tem nisem uspel. Sicer pa moram reči, da z bor-oi rad delam. Morda zavoljo sloge, ki vlada med nami. Za-voljo aktivnosti vsakega posa-meznika. 75 odstotkov vseh čla-. nov je, kljub starosti, aktivno vključenih v delo družbenopo-litidnih org-anizacij in v delo krajevne samouprave. člani odbora si prizadevajo, da bi sproti reševali vse borčevske probleme. Med drugim smo biU v občini Center prvi, ki srno pristopili k sosedski pomooi. Določili smo poverjenico, ki skrbi za ostarele in bolne, ki jih redno obiskuje, jim prina-ša darila in cvetje; tako ob dnevu borca kot ob dnevu že-na, ob dnevu ljudske armade, pa tudi ob obletnicah rojstva posameznikov. Še posebej si prizadevamo, da bi med borci vzdrževali družabno življenje in zato prirejamo razna tova-riška srečanja, izlete v parti-zanske kraje in podobno. Po-leg tega se ekipa borcev redno udeležuje pohoda ob žici oku-pirane Ljubljane. • Bil si vojak. Tega tudi zdaj ne moreš zatajiti. Kot predsednik zares STARE LJUB-LJANE se srečuješ s številnimi problemi, ki terjajo od tebe ze-lo težke odločitve. Ljudje te poznajo, da si v odločitvah na-gel in nepopustljiv. Kakšni ob-čutki te obdajajo, kadar v raz-nih zelo kočljivih zadevah iščeš najboljših potL kadar si p#e-pričan, da si to najboljšo p»t našel? V vsakem primeru iščem in zagovarjam pravico ter zakooi-tost. Trideset let sem bil v službi LM, kjer sta bila prav ta dva pogoja neizbežna in nujna, močnejša od vseh dru-gih občutkov. • Partizanske enote so bile neločljivo povezane. Bile so kot; členi v trdni verigi. Si pre-pričan, da je ta veriga skie-njena tudl zdaj v povojnem ob-dobju? Si prepričan, da so borčevske arganizacije poveaa-ne med seboj, da aktivno so-debajejo? Borci so povezani med se-boj, vendar premalo. Domieil-ni odbori partizanskih enot so šele nekaj let aktivni, a prav ti so najbolj trdna vez, ki bi jo morali še bolj gojiti. Več-krat bi se morali sestajati. Ta-ka srečanja so vedno nepozab-na. Borec po desetih, po dvaj-setih letih sreča svojega sobor-ca. Spozna njegovo ženo, njegove otroke in čeprav jih vidii prvikrat v življen.ju, se niu zdi, kot da bi bili del njega samega. • Prav zdaj slavimo 35. ob-letnico JLA. Kako gledaš. kot vo.iak. na 9° «i~>«»*nj«n.-'> Tn fcn- ko mladi na področju Stare Ljubljane, spoznavajo vojaško življenje? Kako se ti mladi po-vezujejo s pripadniki JLA? Ko sem oblekel vojaško suk-njo, sem bil mlad. V partiza-nih je bilo veliko mladih. Ve-čina. Kje so bili vzroki, da se je prav mlada generacija, ki je vstopala v partizanske vrste, borila s tolikšno zagrizenostjo in neustrašenostjo? Morda je bil vzrok tudi v tem, da so nam zaupali, da so nam dali čutiti, da smo enakovredni sta-rejšim soborcem. — Tudi da-našnja mladina je zdrava, le zaupati ji je treba. Prepričan sem, da bi bila — če bi bilo potrebno — enako borbena, kot smo bili mi, le da bi lahko do-segala večje uspehe. Naša JLA je zdaj oblečena, oborožena, ima potrebno znanje. In kaj smo imeli mi? Neukd smo sto-pili v edinico, prvič smo imeli v rokah orožje. Premagovali smo, ne samo neznanje, t.udi strah. In že to je bilo dovolj, da smo pri tem pozabljali na pomanjkljivo obleko, na pre-močene čevlje. In sodelovanje mladih s pripadniki JLA? Mla-dina sodeluje v Ijudski obram-bi, sodeluje v raznih akci.jah, kot je na primer pohod po partizanskih poteh itd • In tvoje želje ob zaključku starega in ob prihodn novega leta? Borcem Stare Ljubljane že-lim zdravja in da bi bili še naprej tako enotni in tovari-ški, kot smo bili doslej. Mla-dim in krajanom sploh bi rad še enkrat rekel, da sem bil vesel solidarno.>h, ki so jo po-kazali ob ^las^van.ju za II. sa-moprispevek la sem vesel ker živim med takimi krajani kot so Starol)i.ibtjinčani in da hkrabi želim, da bi taki tudi ostali. Pri tem jih hkrati pozi-vam in vabim, da se vključu-jejo v delo samoupravmh in družbenopolitičnih organov. Probleme moremo skupaj '•efe-vati. Vsi noramo biti zainte-resirani zanie. Le v skupni sili in slogi jo moj. Tudi v času NOB je problpm reševala snot-nost in sloga. Borec nikdar ni pustil sjoorc^ v sili. Reševal ga je in pri tem ni misli1, 6e bo za\oljo tega sam izgubil živ Henje. in vsem \er>° pra/mčne dni, da bi jih pre.iiveli v zdrav-ju in slo»i tudi v družinskem kroa^i Marta Grom