Posredujemo predloge
Sredi aprila bodo delegati mestne skupšči-ne verjetno sprejeli »Odlok o urejanju vrti-čkarstva na območju Ljubljanskih občin«. Predlog odloka določa:
- kje bodo vrtički: območja bodo določili dolgoročni in srednjeročni plani,
- kako veliki: gospodinjstvo bo imelo lah-ko 10-150m2 v mestu in naseljih mestnega značaja in drugje do 350 m2 velik vrtiček,
-  za kakšno dobo: zakupna pogodba bo sklenjena najmanj za eno in največ za pet let, to je do konca srednjeročnega obdobja,
- kaj bo prepovedano: imeti vrtiček izven za to določenih območij ali pa vrtiček, ki bi presegal predpisano velikost; postavljati zi-dane objekte (dovoljene bodo le lope za orodje, brez zidanih temeljev); gojiti lesnate rastline, če to ne bo dovoljevala zakupna pogodba; kuriti in sežigati odpadke; rediti in pasti živali.
„, A za vrtičkarje se zelena luč s tem še ne bo odprla. Najprej bo treba v dokumentu »Ljubljana 2000« določiti območja, ki bodo trajno namenjena vrtičkarstvu in v planu 1986-1990 tista, kjer bodo vrtički le začasno, na primer do začetka gradnje nove soseske. Nato pa bo morala občinska skupščina spre-jeti še »Prostorske ureditvene pogoje, ki bodo določevali velikost, obliko in materiale iz katerih bodo lahko narejene lope za oro-dje, ograje in ostalo.
Poziv sedanjim in bodočim vrtičkarjem Pri določanju območij pričakujemo pomoč sedanjih in bodočih vrtičkarjev. Zbrati želi-mo čim več predlogov, ki jih bodo strokov-njaki, kjer bo to mogoče, vnesli v plane. Občinski komite za urejanje prostora in var-stvo okolja je na vse krajevne skupnosti v naši občini že poslal poziv, naj zberejo seda-nje lokacije vrtičkov ter pobude za nove. Do konca aprila na krajevnib skupnostih priča-
kujejo vaše predloge, ki naj bodo jasni, z navedenimi parcelnimi številkanii ali vrisani-mi v karte.
Tako bomo v prihodnjih letih ustregli želji mnogih Ljubljančanov, ki nimajo svojega vrta a si žele pridelka lastnih rok. Hkrati pa bomo lažje odpravili »divje« vrtičke, ki ra-stejo kot gobe po dežju. Težko jih je Ie preganjati, če jim ne nudimo ničesar v za-meno.
Sprehajalci se na primer vse bolj hudujejo nad pravim sračjim gnezdom, ki je nastalo na Cadovih travnikih v Rožni dolini. Tu imajo vrtički že tradicijo, v zadnjih letih pa so se pojavile številne ograje in ograjice. Razširili so se tudi na Cesto na Rožnik, kjer jih včasih ni bilo. In ti oko še manj razvese-ljujejo, saj so na njih zrasle kolibe in barake narejene iz vsega kar je komu prišlo pod roke, tudi plastičnih trakov in bodeče žice ne manjka.
Trkati na čut za estetsko ureditev pri teh vrtičkarjih nima smisla. Zanje je pomembno le to, da njihov pridelek ne bi končal na tujih mizah. Kaj si ob tem mislijo mimoidoči, jih prav nič ne zanima.
Priznati moramo, da smo vsaj malo za to krivi tudi na občini, saj so ta zemljišča druž-bena lastnina, s katero je do sedaj upravlja-la, bolje rečeno ni upravljala občina. Kajti šele letos so tudi te parcele prešle v upravlja-nje Rasta, ki bo zanje bolje poskrbel.
Nekoč bo nastal tudi nov park (Park OF), načrti zanj so že pripravljeni. Na to, da bo pripravljen tudi denar bomo pa verjetno še lep čas čakali. Menda smo se Ljubljančani že kar privadili temu, da parkovne površine le še izgubljamo. In tudi temu, da niti za vzdr-ževanje tistega, kar nam je ostalo, že dolgo ni dovolj denarja.
Na koncu še enkrat poziv vrtičkarjem - na dan s predlogi, da ne bo vlak odpeljal brez nas.