Štev. 191. V Ljsibljaiii, sreda dne 10. julija 1912. Leto I Posamezna številka 6 vinarjev. ,DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob i. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v 'pravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na •ioni K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10’—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina sc s pošilja upravništvu. :: Telelon številka 118. ::: ••• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. tl* • •• Posameztoa številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravnistvo: k: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase sc plača: petit vrsta 15 v,'osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašatiju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: Telefon številka 118. :: Novi časi. Cuvajizem je nalezljiva bolezen: nalezel *c jc ic dr. Lampe in za njim gospod pravdnik. Cuvajizem je namreč posebne vrste sistem, po iaterem je enim vse dovoljeno drugim pa nič. l a nalezljiva bolezen ie prišla ob juga kakor \olera. Na Hrvatskem so jo raznesli Mažarji, pri nas pa klerikalci in Nemci. Tako n. pr. sme lisza kršiti ustavo — demokratični posianci te smejo izpolnjevati niti svojih dolžnosti. — Čuvaj na Hrvatskem sme vladati brezobzirno — časopisi o njem ne smejo niti pisati — pri nas smejo klerikalci delati, kar hočejo — rni o (eni ne smemo niti poročati — gospod Neu-aerger sme govoriti po svoji volji — mi se nad tem ne smemo niti spodtikati. Tako smo doživeli dve hudi konfiskaciji. £akaj so nas konfiscirali? No. ker smo pisali resnico? — Resnica pa je danes izključena z mažarskega parlamenta. — prepovedana ie la Hrvatskem — zatirana je na Kranjskem in v Ljubljani te dni sploh ni mogoče zapisati esnice. Ako ie zapišemo, smo konfiscirani in ie preostaja nam drugega nego pisati laž. Zato. bomo začeli hvaliti Tiszo. proslav-iali borno Čuvaja, odobravali bomo klerikalna .lenuncijrristva in — ploskali bomo govoru Jržavnega pravdnika. — Potem bomo menda nieli mir in naši ljubi naročniki bodo redno vsak dan dobili svoj list. Ne vemo. zakaj in amo resnico in smo pokazali narodu sramoto, ki leži na jiiem. Ali je to prepovedano? Da! Zato. ker ic resnica. Sicer na gospodom z zaplembami ne bo pomagano. Pa kar smo pisali mi, ve, misli, uiti in govori vsak pošten slovenski človek. Mi smo bili le glas javnosti. In nas veseli, da ljudje vse to vedo. mislijo, čutijo — in še bolj nas veseli, da drž. Dravdnik misli in čustev poštenih slovenskih ljudi ne more konfiscirati. In to je glavno. Še par besedi. »Napredna Misel« piše: Danes ni menda na vsem svetu bolj obrekljivega in lažnjivega časopisa kakor ie glasilo Slovenske Ljudske Stranke »Slovenec«. O sirovih in antisocialnih manirah današnje katoliške javnosti niti ne govorimo. 1’aka ie katoliška politika v praksi. V nedeljo stopi duhovnik na prižnico in bere evangelij — Kristusov nauk. L;udstvo ga posluša, zdi se mu zelo čudno; premišljuje in končno ugane pravo: krščanska vera je le nedeljska pobožnost, za vsakdanje dni v življenju ie pa /opet drugače. Tako postaja vera nedeljska zadeva, po-agoma se uveljavlja med narodom dvojna norala. dvojna pravica in dvojna resnica, ena za sebe. druga za nasprotnika. V tem zrcali vsa duševna propalost katoliške javnosti na Slovenskem. Klerikalna stranka hoče delati tudi za narod --z Bogom in Marijo! Toda njih narodno navdušenje se kaže v praksi kot gola hinavščina. Kako so nekdaj grmeli klerikalci zaradi dogovora narodno-napredne stranke z nemško stranko na Kranjskem, ki se je bil sklenil v svrho. da bi bila v deželnem zboru napredna večina. Še le danes, ko imajo v deželi politično m jč klerikalci, se da presoditi, koliko velikega pomena ie bil ta odgovor za napredek slovenskega naroda. Kakor smo takrat narodno in kulturno napredvali. tako danes za klerikalnega režima na vsej črti nazadujemo. Ogenj in žveplo so metali klerikalci takrat na narodno-napredno stranko. Ko pa je ta koalicija v de-želnmez boru razpala. se ista stranka, isti ljudje zvežejo z Nemci proti narodno-napredni stranki. Z obrekovanjem in intrigami proti narodno-napredni stranki so v zvezi z Nemci dosegli razpust ljubljanskega občinskega sveta ii. spravili so v to edino slovensko avtonomno korporacijo sedem Nemcev. Ista stranka, ko je dosegla večino v deželnem zboru in v šolskem svetu, protežira nemško uradništvo v deželi na škodo slovenskega in ščiti nemške ponemčevalnice. Da niti ne gane, da bi se zakonitim potom enkrat za vselej zabranilo to. da bi nam nemške šole ne odnarodnjevale slovensko deco v središču slovenske zemlje. Bijejo se na prsi in kričijo za narod. Noben nap. ednjak jim ni dosti naroden, kadar pa naprednemu človeku v splošnem razburjenju uide kaka neprevidna beseda, klerikalen na-rodnjakar to takoj porabi in postane — naroden denuncijaiit. Ribnikarjev slučaj kaže. da je klerikalna stranka danes stranka organizirnih denuncijantov. ki ima pisarno v deželnem dvorcu. Ko bi katera slovenska stranka uprizorila to proti našim narodnim nasprotnikom, bi bilo obsojati to kot dejanje podlih ljudi, tembolj je vredno obsodbe, če denuncirajo narodnega človeka, ki se je bil spozabil v svojem narodnem ogorčenju. Tako se vzgojno vpliva na naše narodno ogrožene meje: daiamo jim tako lep vzgled požrtvovalnosti discipline in brato-ljubja! Stranka, ki hoče veljati za slovensko, pa zagreši po svojih voditeljih take narodne pregrehe. očitno kaže. da ni sposobna delati narodne politike, ker nima volje čuvati splošnih narodnih interesov. Javnost, v kateri, igrajo odvisno ulogo taki ljudje, je gnila: v dostojni javnosti bi morali čez noč izginiti s površja. Če so taki ljudje celo poslanci in deželni odborniki je to le dokaz, da se današnja slovenska javnost nahaja v popolni dekadenci. Kultura ie ogromna sila narodov v konkurenčnem boju. Moč naroda se ne meri več po njega številu, ampak po kulturi. Grki sa nam poučen zgled, kaj premore visoka kultura maloštevilnega naroda proti številni premoči neizobraženega naroda. Celo malo Azijo sii je povrgel grški narod s svojo kulturo. Prva naloga vsake narodne politike torej je. da povspešuje na vso moč izobrazbo in kulturo naroda. Kako izvršuje klerikalna stranka nalogo? Tako: da zanemarja slovensko šolstvo in preganja učiteljstvo, da je odtegnila vseučiliški fond njegovemu namenu posodivši ga brezobrestno svoji strankarski organizaciji in s tem položila temeljni kamen kulturnemu ognjišču, slovenskemu vseučilišču; tako: da je uničila slovensko gledališče, slovenski ume- tniški zavod in da ovira po svojih močeh kulturni napredek slovenskega naroda na vseh poljiii. Naši sposobni ljudje se odrivajo zaradi prepričanja, duševno omejeni se protežirajo. Tako za naše duševne sile drobe in uničujmo, . Žalosten je človek, ko gleda to slovensko javnost in njeno delo. žalosten zaradi naroda. kateremu ubija nravno vest in uničuje duševno energijo? Kaj je storiti? Odgovor je enostaven. Iz naroda mora vskliti jedro, ki se bodo zbirali krog njega vsi boljiš elementi slovenske družbe. Priti mora na površje druga javnost, javnost nravno krepkih, značajnih mož z globokim narodnim prepričajem. javnost, ki bo vse sloje naroda, vso slovensko družbo, narodno, nravno in kulturno pomladila in prerodila. Naše mase so zdrave, naš narod je sposoben življenja, čaka samo. da pride odrešenik* ki mu da vero v samega sebe in vzbudi njegovo duševno silo... Kdor ljubi svoj naro.iL premišljuje o tem. kdor čuti v sebi sile. tudi deluje na to. POLITIŠKA KRONIKA. Skupni ministrski svet. ki sc je sestal včeraj. še ni rešil vsega svojega dela. ker ni prišlo do popolnega sporazuma glede novih vojaških izrednih kreditov. Vojna uprava je zahtevala tako visoke izredne kredite, da sta oba finančna ministra morala opozarjati na neugodni finnčni položai in se z ozirom na to tudi zavzemala za znižanje kredita. Zlasti top- lo je zagovarjal nove zahteve minister zunanjih zadev, ki je izrecno povdarjal. da je mednarodna situacija jako kritična, da ie treba biti pripravljenim za vsak slučaj. Ni še dolgo tega, kar ie Berchtold v delgaciji izrecno povdarjal, da mednarodni položaj ne nudi nikakih nevarnih zapletljttjev v bližnji bodočnosti, v ministrskem svetu pa je tisti Berchtold govoril ravno v nasprotnem smislu in slikal položaj kot skrajno kritičen. V skupnem proračunu za leto 1913 bo znašala postavka za vojsko <300, za mornarico ca 150 milijonov kron. S sedanjimi predlogi vojnega ministra še niso zaključene zahteve vojne uprave. Poljski topovi modela 1905. ki so bili nabavljeni leta 190S in 1809. imajo le začasno ostati v rabi. Vojna uprava pa stoji na stališču, da se imajo v doglednem času povsod nadomestiti bronasti topovi z jeklenimi. Parlamentarni koledar za jesensko zasedanje državnega zbora se že zdaj določuje. Še tekoin zasedanja delgacij. ki začno 23. septembra zborovati, se snide koncem septembra parlament, ki bo najprej rešil predloge, katere so že sklenjene po odsekih, nakar se začne takoj debata o državnem proračunu za 1. 1913. Jesensko zasedanje bo trajalo nepretrgoma do božiča, tako, da bo mogoče vendarle enkrat celotni državni proračun, da se tako odpravi nereelno gospodarstvo s provizoriji. Kar se tiče deželnih zborov, bode nekaj istih sklicanih tudi v septembru, vsporedno z delegacijami. kakor zadnjič, da se reši več tekočih deželnih vprašanj. Položaj na Turškem se od dne do dne razvija kritičneje. Orehi mladoturške politike od onega trenotka. ko so prišli do moči pa do danes se maščujejo nad njimi. Nemirno gibanje in vedne zahteve v Macedoniji in Albaniji, ie dokaz, da se situacija vedno bolj zaostruje. Lahko je trditi, da je facit mladoturške poli- tike popolen poraz stranke, kj si ni izgubila svojega ugleda le pri narodnostih, nego tudi med Turki od aneksije Bosne; osamosvojitve Bolgarske pa do tripolitanske vojne. In ena največjih napak Mladoturkov je brezdvomno dejstvo, da so potegnili ti tudi oficirje v javno politiško delo. Sedaj pa nastopajo ti oficirji proti odboru in sedanja vojaška revolta je na vsak način posledica te mladoturške politike. Položaj postaja vsled mednarodne sžtuacdje od dne do dne kritičnejši in vprašanje je. da li bo turška vlada mogla vzdržati in urediti vsa vprašanja, ki bijo sedaj z vso odločnostjo po rešitvi. DNEVNI PREGLED. Na neštete reklamacije moramo žal izjaviti. da našim cenj. naročnikom ne moremo ustreči. V nedeljo ni bilo mogoče izdati druge izdaje zaradi nedeljskega počitka, tako da »Dneva« niti v Ljubljani nismo imeli. V ponde-Ijek pa je prišla konfiskarija. ko je bil »Dan« že ves razprodan. Ker je bila forma že uničena ni bilo mogoče izdati druge izdaje. Nam samim je neprijetno, da naročnikom ne moremo ustreči, toda ni mogoče! Nekaterim je ljubši noč nego »Dan«. Usmiljeni Samaritani v deželnem odboru kranjskem. Ne bomo pogrevali dejstva, da ie kranjski učitelj v današnji dobi vkljub svojim velikim nalogam naivečji revež v naši deželi. To je znano že slehrnemu človeku. Dolgo vrsto let se poteguje kranjsko učiteljstvo za zboljšanje plač. a vse zaman. Vse prošnje so bile dosedai brezuspešne. Večina v kranjskem deželnemu zboru nima srca za te trpine samo radi tega. ker stoji njih velika večina v narodno - naprednem taboru in raie trpi pomanjkanje. kakor da bi prodala svoje prepričanje za par judeževih grošev. Vsled možatega nastopa učiteljstva je kranjski deželni odbor kar pobesnel. Dr. Lampe, ta odurni kranjski finančni minister se ie zaklel, da ukroti z bičem in z nagajkami nepokorne učitelje. Da sprevidi slavno občinstvo, s kakimi ljudmi se ima bojevati dandanes izstradani kranjski učitelj, hočemo navesti iz govora dež. odbornika dr. Karla Trillerja na nedeljskem shodu • zaupnikov nar. napredne stranke, par slučajev, ki kriče naravnost do neba. Neki učitelj boleha že dalje časa na kroničnem črevesnem katarju. Vsled velikih stroškov se je obrnil na deželni odbor s prošnjo za podporo. Prosilca je najtopleje priporočal tamošnji župnik. A kai je storil usmiljeni Samaritan dr. Lampe. Vrgel je prošnjo v koš in rekel, da dežela nima denarja za to. Dotični učitelj ie bil naprednjak. Drugi učitelj je imel okolu 400 K zdravniških stroškov. Prosil je istotako deželni odbor za podporo. še posebej ga ie priporočal tamkajšnji dekan. A prošnja je šla v koš. ker je učitelj naprednjak. 'Tretji učitelj je bil operiran za kilo. Operacija ga ie stala 320 K. Obrnil se je na deželni odbor za podporo. Prošnja je šla v, koš. Učitelj je naprednjak. Usmiljeni Samaritani v deželnem odboru kranjskem bijejo torej proti učiteljstvu boj. kateremu ni najti para nikjer na svetu, niti na Hrvaškem. Voditelj te gonje je katoliški duhovnik dr. Lampe, ki ne pozna nobenega pardona. Ni čuda. če se število učiteljev vedno zmanjšuje. Lampetu je to še ljubše. Narod mora ostati v temi. sicer se še lahko zgodi, da zraste klerikalcem čez glavo. LISTEK. CONAN DOYLE: Zgodbe napoleonskega huzarja (Dalje.) Šla sva precej daleč v gozd, in cilj mi je bil natančno jasen, še preden sva prišla do njega. N? neki jasi stoji tam nrromen star stor, ki mn pravijo »opatova bukev«; marsikako strašno istorijo si pripoveduje narod o njem, tako da je mnogo hrabrih vojakov, ki bi neradi stražili v njegovi bližini. Mene pa so brigale te neumnosti prav tako malo kakor cesarja; mahnila sva jo preko jase naravnost proti štoru. Ko sva prišla bliže, sem videl, da stojita tamkaj dva moža. Izprva sta bila bolj zadaj za deblom, kakor da se hočeta skriti, nato pa sta stopila iz sence in nama prišla naproti. Cesar se je ozrl po meni in šel nekoliko počasneje naprej, tako da sem se mu približal še bolj; in verjemite, moja roka je ležala trdno ob sablji, in niti za hip nisem obrnil oči od mož, ki sta šla proti nama. Eden je bil nenavadno velike in močne postave. dočim je dosegel drugi jedva srednjo velikost, a je stopal naglo in gotovo. Oba sta nosila črn plašč nalahko okrog ramen, tako da je visel na eni strani dol — slično kakor plašči Mtiratovih dragoncev. Na glavi sta imela oba enako črno čepico, kakršne sem videl pozneje na Španjolfckcm, n čeprav sta jima senčili oči, vendar se je vi-lelo pod senco razločno lesketanje njunih oči. Res, pogled je bil kakor nalašč, da preplaši nočnega gosta opatove bukve — tisti dve postavi s svetlim mesecem za hrbtom in dolgo črno senco pred seboj, ki sta lezli proti nama; še danes vidim v duhu bela trikotnika, ki ju je risala mesečina med njunimi nogami in nogami njunih senc. Cesar je obstal, in onadva sta storila nekaj korakov pred nama takisto. Jaz sem se postavil tesno ob njegovo stran, tako da smo stali vsi štirje drug drugemu nasproti. Nihče ni črhnil besedice. Svojo pozornost sem posvetil vzlasti večjemu, ke rmi je bil najbližji. Zapazil sem, da ga ima strah že silno v škripcih. Tresel se je po vsem životu in sopihal tiho, kakor da mu zmanjkuje sil. Zdajci pa da eden izmed obeh nekakšno znamenje — čulo se je kakor kratek sik — in veliki pripogne hrbet in kolena k skoku; toda jaz ga prehitim in mu s sabljo v oki zastavim pot. Tisti hip pa šine inali mimo mene in porine dolg meč v cesarjeve prsi. Moj Bog, kolika groza! Čudež, da se nisem zgrudil mrtev na tla. Videl sem kakor v snu, kako se je zavrtela siva suknja, in zapazil tri palce rdečega jekla, ki je molelo izmed pleč. Nato se ^iiidi ranjenec umiraje na tla, morilec pa vrže orožje od sebe. dvigne obedve roki iii zavrisne veselja. Toda jaz porinem njegovemu pajdašu s tako silo meč v srce, da se je opotekel šest korakov daleč, preden je padel na tla in sem mogel potegniti kadeče se rezilo iz njegovega trupla. Zdaj se obrnem k njegovemu tovarišu, s takšno žejo po krvi, da svoj živ dan nisem čutil enake. Ko planem nadenj, vidim, da se za-blisne bodalo pred mojimi očmi, in začutim, kako švistne no zraku in kako mi udari falotova roka mimo i~me. Primem meč nakratko, toda on se mi izvije in zbeži po jasi z velikimi skoki kakor preganjana žival. Ne, tako mi ni smel uiti! Saj sem vedel dobro, da je morilsko jeklo tega lopova opra- vilo svoje delo; kljub svoji mladosti sem vedel predobro, kaj je smrten sunek! Samo trenotek sem si privoščil, da objamem cesarjevo roko v globoki bolesti. »Sire, sire!« vzkliknem v smrtnem strahu, in ko ni bilo odgovora in se ni nič genilo, sem vedel, da je vse končano. Kakor obseden skočim kvišku, vržem svršnik z rame ter planem za morilcem, kolikor so me nesle noge. Kako vesel sem bil zdaj, da mi je prišlo na um, obuti čevlje in gamaše! Kako naglo sem letel brez težkega plašča! Podležu pred mano se očividno ni posrečilo, vreči svojega od sebe, ali pa v strahu niti ni mislil na to. Meni je bilo to le povšeči, kajti z vsakim skokom sem bil bliže pri njem. Vedi zlomek, ali je bil izgubil Pamet, da mu ni prišlo na um, skriti se v temnem delu gozda, marveč je tekel od jase do jase, dokler ni prišel na veliko planoto nad kamnolomom? Zdai je bil moj, zdaj mi ni mogel več uiti. Sicer je tekel še zmerom dobro — tekel kakor strahopetec, ki se boji za življenje, dočim sem jaz drevil liki f tiri ja. ki se je prijela zločinca za pete. Z vsako sekundo sem bil bliže pri njem. 2e sem slišal žvižganje njegove sape in videl, kako omahuje in se spotika. Takrat pa zitie pred njim nenadoma belo žrelo velikega kamnoloma. Ozre se preko rame, kje sem jaz. in zakriči z glasom največjega obupa. V naslednjem trenotku mi izgine izpred oči. Da. izgine popolnoma! Planil sem na tisti kraj in pogledal dol v črno brezdno. 2e sem menil, da se je vrgel dol; kar mi udari na uho rahel šum spodaj iz teme. Bilo je njegovo dihanje; izdalo mi je moža, kje tiči. Skril se je bil v koči, kjer so delavci shranjevali orodje, in ta je bila na majhni platformi tik pod robom kamnoloma. Morda si je norec mislil, da ne bom imel poguma, slediti mu v temo, toda slabo je poznal Etienna Gčrarda. Prvi skok me je spravil na platformo, drugi v kočo; planil sem v kot. odkoder se je slišalo njegovo sigaiije. ter se vrgel nanj. Branil se je kakor divja mačka, toda kaj je mogel opraviti s svojim kratkim orožjem? Kmalu so postali njegovi sunki slabotnejši, naposled pa mu je padlo bodalo rožljaje na tla. Ko je izdihnil, sem vstal, stopil iz koče v mesečino in zlezel nazaj na planoto. Z golo sablio v roki sem hodil brez cilja semintja in sem vedel jedva, kaj se je zgodilo to uro. Naposled se ozrem in zagledam v daljavi grčavi štor, ki ga je bila nocojšnja noč spojila z najstrašnejšimi spomini mojega življenja. Spustim se na podrto deblo, položim sabljo čez kolena, naslonim glavo v dlani in začnem poizkušati, kako bi si prav razjasnil svoj položaj. Cesar se je bil zaupal mojemu varstvu, in zdaj je bil mrtev! To je bila edina misel, ki je našla prostora v moji glavi; pregnala je vse druge. Ubogal sem sicer njegova povelja, dokler je bil živ, maščeval sem ga. ko je bil mrtev — ali kaj je pomagalo vse to! V očeh sveta vendar nisem bil brez krivde; morda tne bodo imeli celo za njegovega morilca! Kakšni dokazi, kakšne priče mi stoje ob strani? Ali me ne morejo obdožiti, da sem sokrivec onih lopovov? Da, da, onečaščen sem bil za vedno, bil sem tiajpodlejša, najnizkotnejša kreatura na vsem Francoskem! To je bil torej konec mojih častihlepnih načrtov in upov moje matere! Bridko sem se zasmejal samemu sebi. Kaj zdaj? Ali naj grem v Fontainebleau, zbudim ljudi v gradu in jim povem, da sta dva neznanca pred mojimi očmi umorila cesarja? Ne, tega ne; samo tega ne! Za moža, zavedajočega se svoje časti, ki ga je bila privedla usoda na toli kruto pot. Kai se prevnetenui državnemu pravdniku lahko pripeti? Z ozirom na marljivo delovanje ljubljanskih cenzorjev in konfiskatorjev pripoveduje »Zarja« naslednjo nesrečo nekega državnega pravdnika. katero je spravil v parlament poslanec Nemec. V Moravski Ostravi izhaja > Dueli Času«, ki je objavil ored kratkim notico zoper oddnedodne slabšo konfiskacij-sko prakso državnih pravdnikov. Notica je med drugim omenjala izjavo Schonererja. ki se je svoi čas o nekem prenavdušenem državnem pravdniku v poslanski zbornici izrazil takole: »Kar biku m po godu. pa konfiscira.« Vsa ta notica ie bila zaplenjena, ker si gg. državni pravdniki ponavadi ne jemljejo časa. da bi razločili dobro od 'hudega, zrnje od plevela. Sodr. Prokeš je* ne bodi len. ugovarjal proti temu. da je državni pravdnik zaplenil v parlamentu izgovorjene besede drž. poslanca in sodišče ie hočeš nočeš razveljavilo zaplembo navedenega Sclioriererjevega stavka, dočim je zaplembo v ostalem potrdilo. Druga izdaja »Duella Času«, ki je krožila y zbornici iz rok v roke. je na zaplenjenem mestu izgledala tako-le: Konfiscirano! »Kar biku ni po godu. pa konfiscira!<4 Konfiscirano! Med poslanci je nezgoda državnega pravdnika zbujala gromko veselost. G. dr Neuberger je konfisciral v »Dnevu« vse one notice, ki so se nanašale na njegovo osebo! Tega vestnega gospoda pa opozarjamo na sledeči slučaj, ki se je zgodil pred nedavnim časom: List »Rudar« je v eni svojih zadnjih številk kritiziral Dostopanje celjskega državnega pravdnika. ta pa ie to kritiko v celem obsegu konfisciral. Okrožno sodišče, v Celju je pa to zaplembo iz lastne inicijative brez pritožbe razveljavilo, češ. da^ je popolnoma neutemeljena, ker kritiziranje državnega pravdnika ie dopustno vedno! Tudi mi smo govorili samo o Neubergerju in ne državnem pravd-ništvu. zato smo radovedni, kaj bo storil v tem slučaju prizivni senat. Na naslov c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju. O postopanju županstva v Šenčurju glede razdelitve podpor Pogorelcem, smo dobili obširno poročilo, ki stavi postopanje žup. Blagneta v kaj čudno luč. Iz tega dopisa povzamemo le nekaj dejstev, a c. kr. okrajno glavarstvo opozarjamo, da naj malo kontrolira delov?nje tega klerikalnega župana. Podpore Pogorelcem se dele jako neenako, ožji prijatelji župana Blagn,eta. ki mogoče tudi niso tako potrebni, dobe navadno večje zneske, kakor oni. ki niso v njegovih očeh v posebni milosti. Tudi glede razdelitev materijalii se ne postopa tako. kakor bi se moralo. Kričeč pa jc naravnost sledeči slučaj: K županu Blagnetu se je prišla pritožiti neka stranka glede netočne razdelitve podpor, župan pa ie oblastno odgovoril: Okrajno glavarstvo v Kranju mi ie naročilo. da ne dobi oni. ki žali mojo čast. nobene podpore! Mi seveda ne verujemo na tako naročilo okrajnega glavarstva, a isto opozarjamo na postopanje župana Blagneta v Šenčurju. da posveti malo paznosti razdeljevanju podpor. . Vicarius satanae. S tem imenom nazivlje neki slovenski duhovnik v pismu prijatelju-duhovniku svojega duhovnega sobrata dr. Ev. Lampeta! Brez komentarja! K aferi Ribnikarjevi! G. magistratni svetnik dr. Miljutin Zarnik je v navzočnosti g. odvetnika dr. Frana Novaka želel od državnega pravdnika dr. Hermana Neubergerja pojasnila glede njegovega obtožnega govora, v kolikor se isti nanaša na pričevanje g. dr. /.arnika pri obravnavi proti Ribnikarju 5. julija 1912. G. državni pravdnik je izjavil naprarn g. dr. Miljutinu Zarniku, da ie hotel v svojem govoru ie ugotoviti in izraziti svoje mnenje, da se izpovedba g. dr. Zarnika objektivno ne strinja z izpovedbami nekaterih drugih prič, ki so bile zaslišane v tej zadevi, da Pa ni ime! pri tem v mislih ali namenoma očitati dr. Zarniku kako subjektivno krivo pričevanje. O. državni pravdnik jc izjavil, da če so se njegove besede tolmačile v drugem smislu, to tolmačenje no odgovarja tendenci njegovega govora; žaliti osebno s svojim govorom ni hotel g. dr. je ostal le en izhod. Hotel sem se vreči na svoj oskrunjeni meč in deliti tako cesarjevo usodo, ko je nisem mogel odvrniti od^ njega. Odločno sem vstal, da izvršim svoj načrt — takrat pa mi zagleda oko nekaj takega, da mi je zmanj kalo sape: cesar je stal pred menoj! Da, niti dvajset korakov ni stal od mene, in mesečina mu je padala na hladni, bledi obraz. Bil je v svojem sivem plašču, toda kapuca je bila odgrnjena, in spredaj so se videle bele hlače in zelena suknja. Stal je, kakor po navadi: roke na hrbtu, glavo nekoliko povešeno na prsi. »No«, izpregovori s trdim in osornim gla som, »kaj imate poročati?« Zdi se mi, bil bi znorel, da je stal samo se eno minuto molče pred menoj. Tako pa mi je njegov kratki komandni glas naglo vrnil zavest Rekel sem si: cesar stoji pred tabo — allons. odgovori! Zbral sem se in salutiral. Kakor vidim, ste enega ubili,« pravi cesar in pokima z glavo proti bukvi «Da, sire!« »A drugi je ušel?« »Ne, sire, ubil sem tudi njega.« »Kaj,« vzklikne, »ali slišim prav? Ubili ste obadva?« To rekši stopi čisto blizu k meni ter pokaže y smehljaju zobe, leskečoče se v mesečini. Jaz pa odgovorim: »Eden leži tamle, sire, eden pa v delavski koči v kamnolomu.« i Potem je konec ajaccijskih bratov!« vzklikne on in doda po kratkem premolku, kakor da bi govoril sam s seboj: »Ta senca je vzeta zdaj za zmerom od mene.« Zarnika, kar ie gori navedenima gospodoma lojalno povdaril. Redna seja občinskega sveta bode v četrtek dne 11. julija ob šestih popoludne v mestni dvorani. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 11. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročili: 1. o odloku c. kr. deželne vlade, s katerim se prepoveduje izvršitev sklepa občinskega sveta glede posredovalnega urada za mesto Ljubljano; 2. o sklepu direktorija mestne zastavljalnice glede zvišanja obrestne mere o posojil na vrednostne papirje. IV. Finančnega 'odseka poročila: 1. o ponudbi A. Bega in F. .Jemca za odkup nekaj mestnega sjvieta ob Tržaški cesti; 2. o ponudbi F. Zorca in A. Za-krajščka za odkup nekaj mestnega sveta ob Koieziji; 3. o prošnji Rihrda Jakopiča glede nakupa njegovega umetniškega paviljona od mestne občine. V. Finančnega in šolskega odseka poročili: 1. o dopisu mestnega magistrata glede stavbišča za novo zgradbo III. mestne deške ljudske šole; 2. o prošnji društva »Mladike« glede prevzetja društvene vadnice v mestno upravo. VI. Šolskega odseka poročili: 1. o dopisu c. kr. mestnega šolskega sveta glede ustanovitve mečanske šole v Ljubljani in o prošnji meščanskega učiteljstva za personalno doklado: 2. o dopisu c. kr. mestnega šolskega sveta glede otvoritve dnevnega zavetišča na IV. mestni deški ljud. šoli. Vil. Stavbnega odseka poročila: 1. o ugovoru dr. Josipa Sajovica proti sklepu občinskega sveta glede premembe stavbnega sistema za Streliško ulico: 2. o ugovoru Hermine Paichel proti sklepu občinskega sveta glede določitve stavbnega sistema na njenej posesti; 3. o prošnji Ivana Koslerja dedičev za razdelitev njihovih parcel v kat. občini Karlovško predmestje na 10 stavbišč; 4. o prošnji A. Dečmana in dr. E. Gallatie za razdelitev njujinih parcel v kat. občini Poljansko predmestje na 10 stavbišč; 5. o prošnji stavbnega društva za železničarje za neko spremembo stavbnega sistema na njihovih parcelah ob Cesti na Rožno dolino; 6. o samostojnem predlogu občinskega svetnika Steleta glede zveze ceste skozi Črno vas z Opekarskov esto. VIII. Policijskega odseka poročilo v izvolitvi novega odbora gaslinega iti reševalnega društva. IX. Ubožnega odseka poročila: 1. o_samostalnem predlogu občinskega svetnika Steleta glede nadzorstva mestnih ubožnic; 2. o prošnji Marije Slabine za daljno brezplačno stanovanje v ubožnici; 3. o prošnji Marije Banovec za daljno brezplačno stanovanje v ubožnici. X. Direktorija mestnega vodovoda in elektrarne poročili: 1. o prošnji telovadnega društva »Sokol« za odpis večje porabe vode; 2. o prošnji Jerice Accetto za odpis večje uporabe, vgde. XI. Direktorija mestne zastavljalnice poročilo glede zvišanja šte-vnla članov temu direktoriju. XII. Samostalni predlogi: I. občinskega svetovalca Jegliča glede doklad učiteljskemu osobju; 2. občinskega svete valca Tomaža Novaka: a) glede naprave javnega stranišča pri tobačni tovarni, i) glede tlakovanja Tržaške ceste pred tobačno tovarno: 3. občinskega svetovalca Ivana Stefeta glede orijentaci.jskih naprav na ljub-janskem gradu, 'lajna seja: I. Naznanila predsedstva. 11. Odobrenje zapisnika zadnje seje. II. Personalnega in pravnega odseka poroči a: l.o prošnji nekega uradnika mestnega magistrata za spremebo naslova; 2. o prošnji nekega uradnika mestnega magistrata za stalr,?) imenovanje; 3. o prošnji neke pomožne uradnice mestnega magistrata za stalno imenovanje; 4. o prošnji nekega uradnika mestnega magistrata za pomaknjenje v višji činovni razred. IV. Finančnega odseka poročila: 1. o dopisu mestnega magistrata glede posmrtne četrte po pokojnem mestnem arhivarju Antonu Aškercu; 2. o dopisu županovem glede stavbnih doklad za zgradbo nove Nadvojvoda Friderika ceste; 3. o prošnji nekega šolskega sluge za nadplačilo; 4. o prošnji nekega šolskega sluge za podpoto. V. Šolskega odseka poročila: 1. o prošnjah za razpisano mesto učitelja francoščine in slovenščine na dekliškem liceju; 2. o prošnji »Mladike« za dopust nekej učiteljici mestnega dekliškega liceja; 3. o prošnji neke otroške vrtnarice za adjutum. Vi. Direktorija mestnega vodovoda in elektrarne poročilo o dopisu mestnega magistrata glede vpokojitve nekega uslužbenca mestnega vodovoda. VII. Direktorija mestne zastavljalnice poročilo o prošnji nekega uslužbenca za zvišanje prejemkov. VIII. Direktorija mestnega užitninskega zakupa poročili: 1. o ^satno- stalnem predlogu občinskega svetnika Štefeta glede oprostitve barjanov od užitnine. kedar koljejo za silo;. 2. o samostalnem predlogu občinskega svetnika Stefeta glede oprostitve barjanov od plačevanja mestarine. IX. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne obrtne koncesije. Katoliški gentelmen. Nedavno me je zanesla noga v krog thiovskih somišljenikov, ki so baš kritizrali blagonosno delovanje pro slulega Esclesa. Eden navzočnih si je posebno privoščil tisto zborovanje, ki ga je bila sklicala ta »neljudska stranka« prošti mesec v Tr novem, povdarjajoč. da je bil na tem zborovanju posebno glasan deželtji lodbornsk %. Zajc. Ko je bil ta ljubljanski Kleon svojini ver-poslušalcem namlatil že za poln seneni voz prazne slame, izbil cele golide smrdljive gnojnice na naprednjake in nakatil toliko laži. da se je kar kadilo, se je zavzel še za ljubljanske usmiljenke. Mož če je to sploh še mož. je bil očividno pijan, ker trezen bi se v svoji vnemi sploh ne mogel povzpeti do takih gorostasnih izmišljotin. »Ob smrti Aškerčevi«, tako je glasom »Slovenca« trdil klerikalni demagog, »je izbruhnilo s silo na dan ajjh (scil. naprednjakov) pravo mišljenje... Zaleteli so se na naj- nesramnejši in najpodlejši način v ženske,. v redovnice, v usmiljene sestre. Ni ga pocestnega fakina, ki bi se znal ostudnejše zaleteti z zmerjanjem in psovanjem, kakor so to storili slovenski svobodomiselci... Spoštujejo te redovnice celo na Francoskem, le slovenski svobodomislec lopovsko opsuje te vere!« Jaz sem udejstvil. da si je ta resnicoljubni šarlatan ves napad prav po fakinsko izmislil in prav po katoliško nesramno lagal! Povedal sem somišljenikom. da se je bilo v »Dnevu« jednostavno konstatiralo. da so usmiljenke mrtvega pesnika Aškeica v sami srajci poslale v mrtvašnico. kar ne store niti zadnjemu prosjaku! Če ie to bilo krščansko delo. ki so je obsojali celo prononsirani klerikalci. — če se mora tak čin usmiljenja za to pohvaliti, ker gre na rovaš redovnicam, to sem prepustil zbranim prijateljem. Seveda so vsi izrekli ogorčeno obsodbo. Se enkrat rečem, da se je oni katoliški si-rovina nesramno lagal! Laž je nizkotna*.sama nas ebi grda lastnost, in stoji v katoliškem katekizmu kot prva na čelu poglavitnim grehom! Še grša. še gnjusnejša pa je. če privre iz ust človeka, ki nosi dostojanstvo deželnega odbornika in ki hoče biti akademično izobraženi Da bi krščanski doktor preklical svojo laž in obrekovanje, to se mi niti ne sanja! Klerikalec ima debelo kožo. tudi najpodlejše sredstvo mu ie dobro v dosego namena. — zato gaje toliko sram kot volka strah. Kurijozna konfiskacija. Pri zadnji konfi-J »Dneva« je rabil drž. pravdnik deset ur predno se ie spomnil, da mora »Dan« kon-fiscirati. Ob deseti uri dopoldne je bil »Dan« konfisciran. zvečer pa prinese »Slovenec« ponatis konfisciranega članka in notice. Ko vprašamo drugo jutro — torej po preteku več nego deset ur — v tobakarni. če je bil ponatis konfiskacije v »Slovencu« konfisciran. smo izvedeli. da ne. Veseli nas. da g. drž. pravdnik ravno naš list ceni tako visoko. Gotovo ve, da je »Dan« najbolj razširjen ljudski list in da se ljudje kar trgajo zanj. Vendar spada »Slovenec« sedaj pred sodišče, ker razširia konfi-scirane stvari. Oho. kaj pa to! Na deželnem dvorcu v Ljubljani so napravili na vrhu sprednjega stolpiča velik drog. Ta drog se je pojavil šele za časa Ribnikarjeve obravnave. Kaj pa. če so hoteli na ta drog obesiti Ribnikarja? Vsekakor je to zagoneten slučaj! No. sedai pa priporočamo klerikalcem, naj obesijo na ta drog svoje laži in nepoštenje, ker poštenja ne morejo. Svojo sramoto, umazano perilo klerikalne stranke nai razobesijo nanj in skoro gotovo če ga razobesijo, da nam niti solnce ne bi hotelo pcsijati več na slovensko zemljo. Ce bi kak tujec koga vprašal, kaj pomeni ta drog* naj mu pojasni, da je to drog sramote klerikalnega deželnega odbora. Manjka na drogu le še tablica: Biro denuncijantov! Prazen strah. Deželna vlada je — kakor se nam poroča — zabarikadirala s policijo v soboto zvečer vsa-— klerikalna poslopja. Policija ie stražila deželni dvorec, t. j. dr. Lampeta in dr. Pegana. V »Katoliški tiskarni« so varovali cunjo denuncijantov »Slovenca«. Stefeta in Trseglavrj. Kurijozna strahopetlji-vost. Svoj čas je vlada ščitila tako Nemce, sedaj pa ščiti klerikalce. Kakor čujetno. si je baje najel sedaj dr. Lampe svojega ^ detektiva, ki bode vohunil za atetatorji in ga čuval na cesti. Zaroka. Tržni nadzornik g. Adolf Ribnikar se Je v nedeljo dne 7. julija zaročil z gospodično Katinko Seunigovo. hčerko znane narodne rodbine Scuiiig na Starem trgu v Ljubljani. Naše iskrene čestitke. Zakaj niso Sokolov pustili korakati mimo deželnega dvorca? Dr. Lampe je imel strah pred slovenskim ljudstvom, zato je posredoval pri deželni vladi, da je prepovedala obhod Sokolov po ulicah, ki so bile prvotno določene za obhod. Sedaj je torej vlada prišla do prepričanja. da Sokoli niso več nevarni Nemcem in kazini, pač Da klerikalcem. No. no. klerikalci imajo pač lahko strah pred slovenskim narodom Saj jc tudi Judež Iškarijot videl pošasti okrog sebe. ko je izdal Kristusa. In pregnal si je te pošasti šele tedai ko se ie obe-sil.' . . , Sramotna vešala. Kakor je sedaj nad deželnim dvorcem v Ljubljani prazen drog^ tako so na hiši »Piccolovega« uredništva v Trstu prazna vešala. Italijanski liberalci so hoteli namreč na ta vešla obesiti propale slovenske poslance in proslaviti svoje poslance. Prišle so pa volitve in italijanski liberalci so morali obdržati vislice za svoje poslace. ki so pri volitvah pogoreli. Poraz je italijanske poslance tako spravil iz ravnotežja, da so pozabili na vislice in so celo še danes prazne ostale na hiši in oznanjajo sramoten poraz Italijanov. Tako bi tudi deželni odbor gotovo dal zastavo razobesiti na ta drog. če bi bil Ribnikar obsojen, ker pa ni bil. je ostal drog prazen v sramoto deželnega odbora. . „ Tudi pod prisego. (Zasliševanje bivšega užit preglednika Iv. Dolinarja pred ljub. dež. sodiščem.) Predsednik Vedernjak: V zapis- niku. pisanem pri deželnem odboru (pod dr. Peganom!), pa pravite, da ie na to Ribnika«-pozval množico z besedama: »Kar skozi.« Priča Dolinar: Tega nisem slišal in tega sploh Ribnikar ni rekel! Zagovornik dr. Novak: AH se je vam zapisnik, spisan prj dr. Peganu, prebral. ali ste ga podpisali? Priča Dolinar: Dr. Pegan mi zapisnika ni prebral, niti mi ga dal podpisati. (Splošno gibanje med avditorijem.) Pod prisego. (Zasliševanje redarja Kurenta pred ljubljansko dež. sodnijo.) Državni pravdnik dr. Neuperger: Ali je na magistrarn (ljubljanskem pod županom Hribarjem!) kdo na vas vplival? Priča redar Kurent: Na niku gar se ni vplivalo, reklo se je nam samo. da naj vsakdo pove to. kar ve. Predsednik senata nadsvetnik Vedernjak: Ko ste bili zaslišani pri dež. odboru, pa ste nekoliko drugače govorili Priča, redar Kurent: Je pač dr. Pegan (uradno in kot dež. odbornik!) napačno zapisal. (Smeh.) Za narodni sklad je poslal g. Baloh 2 K s pripombo: Dve kroni smo založili. — ker se veselice nismo vdeležili; — pač radi bili bi prišli. — Pa mogoče bilo ni. Trgovski uslužbenci, pozori § 96 zakona, z dne 14. prosinca 1910, drž. zak. Št. 19. o zapiranju trgovin in trajanju dela. v trgovskih in sorodnih obratih se glasi: V trgovskih in špe-dicijsklh obratih, ter v blagovnih zalogah uslu-Žbenemu osnhtn ^ 'r0'! ' Cev- nem delavnem času dovoliti, najmanj 11 ur, nepretrganega počitka, kočijažem v špedicijah pa najmanj 10 ur nepretrganega počitka. Med delavnim časom se mora dovoliti osobju opoldanski počitek. Opoldanski počitek je dovoliti osobju naenkrat ali pa menjevaje in sicer: če traja popoldansko delo več kakor štiri ure in ima uslužbenec hrano izven hiše. kjer se nahaja trgovina, eno uro in pol. sicer eno uro. § 17. sotrudniškega zakona, z dne 16. prosinca 1910 št. 20 pravi: Če traja službeno razmerje nepretrgoma vsaj šest mesecev, je dovoliti delojemalcu najmanj deset dni nepretrganega dopusta. Če je trajalo službeno razmerje pet ali petnajst let. ima uslužbenec dva. v zadnjem slučaju tri tedne dopusta. Nastop dopusta je z ozirom na obratne razmere pravočasno določiti. Med dopustom ima delojemalec pravico do popolne plače. V podjetjih, v katerili niso usliižbeni več kakor trije uslužbenci. se dopust lahko razdeli v dva. približno enaka dela. Čas. v katerem je bil uslužbenec vsled bolezni ali nezgode zadržan opravljati delo. se ne sme šteti v dopust. Delodajalec ni prisiljen dovoliti dopusta, če je delojemalec odpovedal službo. — Trgovski uslužbenci! Poslužite se tega,kar vam po zakonu pristaja in vam delodajalec mora dovoditi, sicer zapade kazni od 20—1000 kron globe oziroma zaporu. Dosedai nismo imeli koristi od nam v korist sklenjenih zakonov, s složnim nastopom bo treba poučiti c. kr. vlado in obrtni inšpektorat. da bodo poznali avstrijske zakone. Trgovski uslužbenec. Prepovedan sokolski pohod po Liubljani. Daleč smo prišli. Vrnili so se iz Prage naši slovenski sokoli-zmagovalci, in v naši slovenski Ljubljani jim ni prosta pot. — V °ragi se ie lahko pomikal sprevod tisočerih sokolskih vrst mimo nemške kazine. Nihče si ni upal sprevoda prepovedati — saj so bili slovanski Sokoli v slovanski Pragi in se tudi ni zgodila nikaka nesreča — šele po sprevodu je prišlo do nastopa proti buršem. ki so izzivali Sprevod ie šel mimo kazine, naj je bilo Nemcem ljubo ali ne. Pri nas v slovenski Ljubljani pa slovenski Sokol ne sme iti mimo kazine, da bi ne bili Nemci razžaljeni. Vlada je namreč pred par leti Sokolom prepovedala pohod mimo kazine, dasi nihče ne more očitati da je naše sokolstvo kaj zakrivilo proti javnemu miru okoli kazine. Sedaj pa je prepovedana Sokolom pot tudi mimo dež. dvorca. V slovenski Ljubljani torej Sokol nima pravice javno iti po ulicah. — Tako daleč smo prišli. — V Trstu zahtevamo zase svobodno »not — v slovenski Ljubljani je nimamo. To je slovenstvo Ljubljane v slavni klerikalni eri. Sokol I. bi rad kupil za primerno ceno staro že rabljeno 40 kg težko telovadno ročko. Nujne ponudbe prosimo na društveni naslov Ilirska ulica 22. Promocija. Jutri promovira na staroslav-ni češki univerzi v Pragi g. Josip Klepec za doktorja prava! Naše iskrene čestitke! Kai pa to. ali ie res v D. M. v Polju naj-dražje življenje?! Iz zanesljivega vira se nam poroča, da so dosegli milost slovitega deželnega finančnega ministra Slomškarji in Slom-škarice na šoli v D. M. v Polju v obliki -draginjskih doklad. Mihelčič tamosnp nadučitelj. je menda prvi. ki se ie po svojem de-nuncijantskem značaju najbolj približa. fin. ministru; zato tolika nagrada. »Gliha skup štriha«. . , 0 . .> . Pobožen romar na Zaplaz l n ^a*.arju \ Karteljevem je služil kletni Stefan Prašiček., Pošteno delo pa mu ni dišalo. Rekel je. da 011 za težko delo ustvarjen, se bo že živel; ali koga okrade, ali ga pošlje potihoma na oni svet; skratka, on ie hotel imeti ložje delo. pa boljše življenje. — Pred kratkem pride nek tak delomržnež k posestniku A. Bartelju v Gorici pri Mimi peči. Nikogar ni bilo doma. Fant se splazi skozi okno v hišo ter tam iz .zaklenjene omare vzame 3 bankovce po 100 K Nato je odšel kakor je prišel. i3hzo hiše ItospoiarK ki ea ie za 300 KM«. Stoni dobi ženske na polju. Pa uh vpraša katera pot je prava na božjo pot na Zaplaz. Zenske vesele da se tak mlad fant zanima tudi za božja pota so mu rade volje pokazale pravo pot na božjo pot na Zaplaz. — Dan pozneje ie orožmk V/ Rplr Ccrkne v neki gostilni zasačel fanta, ki je prav podoben temo ,bo?Jepotmk,R Dobro se ie imel v gostilni. Pri sebi ]e imt\ okrog 250 K denarja. 2 novi im in se sploh izkazal kot človek, ki ne more dokazati. kako je v teh hudih časih prišel do takega denarja.. In zato so ga prijeli ter odvedli v preiskovalni zapor. Ker pa trdi. da se piše Supe. bo treba ugotoviti če nista »božjepotnik« Prašiček m Supe eno in isti tiček doma iz Rajhenburga.. Opozarjamo, da bo Postojnska jama na dan sokolske veselice v nedeljo dne 14. t tn. krasno razsvetljena in za 1 krono odprta. Velika nesreča pri topničarskih valah. v tleria vojaške vaie. katerih se .te udeležila tn-di druga dunajska poljska topmčarska baterija. Pri preizkušnji novih topov nemškega tipa. se ie razpočila neka fcrogRa pri prvem strelu., vsled česar ie cevka topa počila. Štirje top-topničarji, ki so bili v neposredni bližini topa, so obležali na mestu mrtvi, štirje so bili težko, štirje pa lahko ranjeni. TucH nadporočnik Bret-schneider je bil nevarno ranjen. Eden izmed ranjenih vojakov ie že umrl za poškodbami. Vojaške oblasti so odredile obširno preiskavo. Goreči vlak. Pri tovornem vlaku, ki vozi med Solnogradom in Welsom. sta se med vožnjo vnela dva vozova v katerih so bili spravljeni dragoceni čolni. Ker ognja na odprti progi niso mogli pogasiti so spustiti vlak v polne« diru y postajo Wels. kjer so ogenj z velikim trudom pogasili. V mestu je bilo. ko so zagledali goreč vlak precejšnje razburjenje. Koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši danes na vrtu hotela »Lloyd« (Karol Tauses), sv Petra cesta št. 9. — Koncert vodi g. ka« peinik P. Teply. 7-v ■ .v, -večer. Vstopnina 40 vin. Kinematograf »Ideal«. Še danes in jutri '-ijajni sr«ret!. Omeniti je poleg »Pathe Jour-..aia« še tri krasne filme v barvah kakor: »čarobna stena«, »Zlati zajec« (znanstveno), »Cvetlični čudo« (komedija z gosp. Napier-kovvsko) iii konečno -Pustolovstva ločenega« (siSanja veseloigra v dveh dejanjih z Moricem T inč?. <* g!av?:i vlogi). DRUŠTVA. Ljudska veselica v prid skladu za »Sokolski dom« v Postojni se vrši že prihodnjo jnedelio 14. t. m. Zanimanje za to veselico je že prav veliko in opravičeno ie mnenje, da bode veselica prinesla skladu za zgradbo »Sokolskega doma« v Postojni lep dobiček. Pri iveseliei bode sodeloval postojnski orkester in pevski zbor. za razvedrilo pa bode preskrbljeno tudi v muzeili. na kegljišču in strelišču. V paviljonih, ki bodo stali pod vodstvom vrlih narodnih dam postojnskih, se bo točilo različno pivo in izvrstna vipavska in dolenj. kapljica. V ostalih paviljonih pa bodo lačni nasi-.Cjeni z dobrimi mrzlimi jedili. Urejeno^ je vse itako. da ne bo v nikakem oziru pritožbe. Ve-Selico obiščejo v velikem številu tudi Slovenci iz Reke. ki obišl jo objodnem tudi našo podzemeljsko krasoto našo jamo. ki bode ta dan. — ija i^ar vnovič opozarjamo — otvorje-i)a za znižano vstopnino po 1 K. Vstopnina na Veselico je določena na 50 vin., tako da bo udeležba vsakomur omogočena. Sokolski zlet v Sevnico dne 14. julija. Mladi sevniški Sokol pripravlja za 14. julija iVeliko veselico, združeno z okrožnim zletom Posavskih sokolskih društev. Udeležijo se te-tga zleta tudi bratska društva sosednih okrožij in s volo udeležbo sta prijavila celo »Hrvatski Sokol« in »Srbski Sokol« iz Zagreba. Priprave šo v polnem teku. da se kolikor mogoče dostojno sprejme mile goste, kojih ie. sodeč po splošnem zanimanju, pričakovati v obilnem Številu. .Ie pa tudi res potreba, da se Posavje začne^ zanimati za Sevnico, kjer so v novej šem času začela tla postajati jr ko vroča. Za goste bo skrbljeno v vsakem oziru. Jestvine, izvrstna drmača vina. budjeviško pivo. karkoli si bo srce zaželelo, vsega bo dovolj. Ako bodo koga pete srbele, mu bo te blečine drage vije preganjala slavna godba »Pazniškega društva v Trbovljah«. Sevniške narodne da-1T|e. ki so z znano požrtvovalnostjo prevzele oskrbo šotorov, jamčijo, da se mu ne bo slabo godilo, kdor bo iskal krepčila; da bodo lačne nasitile in žejne napojile, a — kar je važno. — da jih pri tem ne bodo — skubile! Zato. dne 114 juliia vse v Sevnico! Aljažev dom v Vratih (1015 m). R. B. Naš triglavski župnik, čegar ime nosi ponosna turistovska stavba v Vratih, je pač morda sanjal včasih, da bo v Vratih, potem ko bo postavljeno ondot tako udobno zavetišče in tako prijetno bivališče, tudi tenni primeren krasen obisk, videl v sanjah morda celo. kako »rajžujo« kar cele trume veselili turistov »or m dol po tej divjeromantični dolini naše fjorenjske. ki slovi kot ei?a izmed najdivnejših m nezanimivejših ne le samo v naših krajih .Itilsklh temveč v Aipah sploh. , ... la se je mož malo uračunal. R?s* da ijn priue mnogo. So to stari znanci Triglava, ki jim je v krvi in ne morejo drugače, da se pridejo slehrno leto poklonit »snežnikov kranjskih Sivem poglavarju« — vendar lahko bi jih bilo še več. da ne bi tako grozno in dolgočasno ze-jVala in zevala dan na dan gostoljubna vrata SAliaževega doma. Utegne biti morda še marsikdo, ki so mu triglavska Vrata še manj znana in ima pomisleke glede pota ali jia se celo boji. da ne bi se spotom zvrnila nanj nad 1000 m navpična kot odsekana, severna triglavska stena ... fTetnu torej nekaj v pomirjenje in pa obenem iv spodbudo na krasen izlet, za katerega mi na tvsezadnje še ves navdušen in hvaležen izreče Iv spomin, knjigi Aljaževega doma krilato pohvalo: »Hvala ti. Triglavska bolha!« Železniška postaja za Vrata 5e Dovje (Mojstrana) ob gorenjski, ali če hočeš, ob progi c. kr. državne Rudolfove železnice. Zunaj kolodvora zaviješ desno ob progi ter preideš P°d železniškim mostom koj do mostu čez , ‘lvo- Onstran lesenega mostu je razpotje. Na v? Se obrni, ako si hočeš privezati še po-LreJe dušo v hotelu »Triglav« (Rabič) ali pri 1T1^rcu ali kod drugod v mični Mojstrani. Ako Po prestani vožnji nisi še začutil teh potreb in si namenjen koj dalje, potem kar desno Od mostiča po markirani bližnjici k tovarni za cement. Tu se ti postavi — opozorim Te kar odkritosrčno — prva in zadnja, največja neprijetnost. da ne rečem naravnost na celej poti Skozi Vrata. Jaz n. pr. tu mimo vedno zletim, da utečem preteči nevarnosti, ker bojim se v pesnici, da ne bi se mi oči. nos. usta in ušesa »zacementirale« ali »zabetonirale« — nikdar yeč ne bi mogel potem v Vrata in na Triglav! Ako si torej le tod srečno odnesel pete, potem si Iz nevarnosti, kajti dalje naprej pelje Dot. a kaj pot. cesta, široka, da lahko s celo Svojo rodbino — če vas ni ravno cel ducat — iVštric varno po njej hodiš. Odondot te vodi najpreje kakih 10 minut od kolodvora, nato Pa prideš črez par minut čez most na de-Sno stran divjerazburkane Bistrice. Ob njeni Strugi dalje grede se nam odpira kai le;) po-Žled na masiv Stenarja, v čigar podnožju stoli. Aljažev dom. Čez pol ure (od mosta) opazimo že desno v bregu koncem podolgovate Modrikaste skalnate police pramen Peričnika. Stopivši čez most sfno zopet na starej cesti, kjer nas opozore na malem klančku desno na-Pisne table na stezo mimo verande k slovečem slapu Peričnika (977 m). Lep pogled n^nj pa se ti nudi tudi od spodaj, nekoliko Qalje s ceste, kjer pridrvi divjepeneči potok izpod bobnečega slapa naravnost v naročje Bistrice. — Dalije prične klanček. Nekoliko pod njegovim vrhom zavije naš pot levo naokrog skozi gozd. Kmalu nato sledi drugi ovinek in gorenji pot nas privede zopet v gozd, iz katerega se nam pa prikažejo lepe. zelene senožeti s krasnimi gorskimi scenerijami. Eno minuto nato ugledamo napisno tablo »Mimo Galerij« ter krenemo s ceste levo. (Desno ide cesta mimo Bambergove lovske koče »Hu-bertus«,) Pot mimo Galerij je velezanimiv, nanovo popravljen ter brez nevarnosti. Nudi nam krasen razgled po dolini: na beli. visoki Cmir. lepo risano triglavsko steno s triglavskim vrhom nad biiščečim ledenikom, na prelaz Luknjo. Stenar, Pode, Kokovo špico itd. itd. nato pa nas dovede pod mogočen podolgovato zaokrožen skalnat podmol »Galerije«. •— Od tod še dobre pol ure po klancu (na zeleni ravnici desno navzgor!) na prejšnjo kolovozno cesto ter mimo Turkove planine do Aljaževega doma. Pot je rdeče markirana; v celem 2. in pol ure hoda do Alj. doma. Aljažev dom. turist, hotel (Planinsko letovišče) stoji v gornjem koncu doline Vrat. malo pred vznožjem silne severne triglavske stene. V krasnem kuloarju zro na te gorski velikani: Triglav (2863 m). Stenar (2501 m), Rogica (2582 m\ Škrlatici (Suhi plaz 2738 m). Cmir (2391 m). Begunjski vrh (2461 m). — Ta naš planinski hotel (največja stavba SPD v Triglavskem pogorju) je moderno opremljen, ter založen z vsem mogočim konfortom. Oskrbovan je od Binkoštij do koncem septembra. Izborna kuhinja! (Vsak dan sveže meso. in dr. jedila, konserve. kruh. mleko, pivo in razna vina itd.). V pritličju ste 2 obednici. kopalna soba. Vtdovod (plan. studenčnica). V I. nadstropju je 11 posameznih sob z 1—3 posteljami. V podstrešju dvoje prostornih skupnih ležišč. Ob le-tei znameniti turist, postojanki SPD se križajo in spajajo razna pota kakor n. pr.: pot čez Prag (4 in pol do 5. ur). To-minšekov pot (4 in pel ure)i npot čez severno steno na Triglav, pot čez Luknjo (3 ure) v opevano Trento (6 ur) (Loška dolina, pot čez Križke Pode (mimo Križkih jezer) v Kranjsko goro (7—8 ur), ter pot v Mojstrano (2 in pol ure) hoda. Ponos ne le vsakega slov. planinca in planinke, temveč sploh vsakega zavednega slov. rodoljuba bi moral biti videti enkrat našega »snežnikov kranjskih sivga poglavarja« izpod Aljaževega doma v Vratih!! Najnovejša telefonska in ijavna poročila. brzoji DR. FRIDERIK PLOJ. Dunaj. 9. julija. Cesar je imenoval dvornega, svetnika dr. Friderika Pioja. ki ie imel do sedaj pri upravnem sodišču značaj in naslov senatnega predsednika za pravega senatnega predsednika pri upravnem sodišču. SKUPNA MINISTRSKA KONFERENCA. Dunaj. 9. julija. Skupna ministrska konferenca je trajala danes od pol 11. do 2. in se je nadaljevala popoldne. Glede rednega proračuna je bil dosežen popoln sporazum, glede izrednega vojnega kredita pa ie prišlo do ve-bkili diferenc, ker sta se tem zahtevam oba finančna ministra upirala. NOVO SRBSKO POSOJILO. Belgrad. 9. julija. Z ozirom na sklenjeni zakon o najetju 2 in pol miljonskega posojila bo vojno ministrstvo te dni razpisaio natečaj za dobavo 60.000 pušk za infanterijo in za 16 gorskih baterij skupno z vso potrebno mu-nicijo. IZGON RUSKIH ŽURNAL1STOV IZ CARIGRADA. Carigrad. 9. julija. Turška vlada je odredila izgon dopisnika lis,la '»Novoje Vrerofv« Moskova in »Ruskega Slova« Polunima iz Turške. Kot vzrok se navaja tendencijozno poročanje v ruske časopise. Pravi vzrok pa je ta. da so riiski listi pisali te dni o resni krizi v mladoturški stranki, katera.je nato izposlovala izgon žurnalistov pri vladi. SAZONOV. Pariz. 9. julija. Ruski minister zunanjih del Sazonov dospe koncem avgusta v Pariz, kjer bo konferira! z raznimi politiki in državniki. odtod se pa poda v London. VOJAŠKA REVOLTA NA TURŠKEM. Carigrad. 9. julija. Mladoturški odbor je sklenil črtati iz članske liste vse aktivne ofi* cirje. Ta odredba se naslanja na zakon, ki določuje izključitev oficirjev r-d javnega tlela. Ukrep odbora je vzbudil jako vročo kri in nezadovoljstvo med oficirji in vojaštvom. Carigrad. 9. julija. Posadka v Smirni se je v polnem obsegu pridružila upornim vojakom in sporočila ministrstvu, da vstraja na zahtevah uporne armade, da bo izpolnitev istih 'v skrajnem slučaju znala izvojevati tudi z orožjem. Sumljivo in začilno gibanje se more opazovati tudi med carigrajsko posadko. PAPEŽ — BOLAN. Rim. 9. julija. Iz Vatikana prihajajo jako vznemirljive vesti glede zdravstvenega stanja papeža Pija. ki se je v zadnjih dnevih jako poslabšalo, ter deta velike skrbi ožjim krogom v Vatikanu. MILOVANOVIČEVI SPOMINE Belgrad. 9. julija. Iz poučenih krogov se javlja, da so zapiski umrlega ministra Milovanoviča. ki se tičejo večidel arreksijske dobe. zelo zanimivi, a vsebujejo rnarsikako dejstvo, ki bo aneksijsk.o vprašanje in stališče mnogih politikov postavilo v popolnoma novo luč., Zato se srbska vlada trudi, na vse načine, da prepreči obdelovanje teh spominov. Baje se vrše tudi diplomatska pogajanja z Kaznimi državami. ki naj bi enako posredovale, da se spreči izdanje teh namenov. Tudi kralj, Peter se po svoji bližnji okolici zavzema za to. da spomini ne zagledajo belega dne. Odgovorni urednik Radivoj Korene* Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. EaiodlVJžftisfta Triša: % veiilčiin. vrtom, tik: Ljubljane 3& da teltoi’ v naitsri.. Nhsiov pove »Prva amKjčita pisarnam. _____ Na pci: pukrite kočija, z snglfcškita širmom zraven se- poceni; preda;. Vprašati, pri. tovarni igralnih kar.fi.. Skoraj hov<* laziično krasno pohištvo, pisarniška oprava in nov, šivalui stroj se radi odhoda proda. Vpraša se- v Sp). Šiški št. 7,7.. FR. P. IAJFC Ljubljana Stari trg 9 Ljimijana priporoča kot prvi slovenski Izprašal In oblastveno konc**ljo«lrKtsI optik In strokovnjak svoj optični zavod. Daljnoglede, toplomere, In zrakemere vseh vrst Očala, ščlpalnlkl natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Ob periferiji Ljubljane na prometnem prostoru se proda srednje velika stavbena parcela. Na razpolago tudi manjša hiša z nizko ceno istotam. Pojasnila v posredovalni pisarni Peter Matelič, (466)) Ljubljana, Škofja ulica 10., Telefon 15.5.. Kavarniški učenec se takoj »prejme. Vprašatf je v kavarni .»Central4* v tjubljanh Modeli za izdelovanje se prodajo., (469) Jftrteve' §e- v tvornici cementnih izdelkov J. Cihlar, Ljubljana. ■v dtp ur. ililn in srebrnine H SUTTNER Ljubljana, Mestni trg št. 25. lastna potolinma tovarna ar v Švici. Tovni’uihjfka zuamka •mr „iko“ ~mm Cenitt *a«toaj in pošthine prosto. — 584 - vala njih poslu, da ostanejo v očeh vsuli le menihi, poslani v ozdravljenje kraljevo. Bruscaille se je odtegnil in stopil k tovarišema. Gringonneur pa je sledil slehernemu njih gibov z nepremagljivo sumnjo, XI. Krčmarjevo presenečenje Pustimo za nekaj časa našo trojico in poglejmo še k drugim našim osebam, ki smo jih morebiti malo preveč izpustili iz oči. S Tiri« band-jem že dolgo nismo imeli opraviti, stopimo zato v njegovo krčmo k »Obešeni svinji«. Neke sobote zjutraj, bilo je to drugega dne po rešitvi Passavanta iz labirinta, je opravljal vrli krčmar svoj posel kakor po navadi. Sem-tertja se mu je zgubančilo čelo in zagodrnjal je v brke par kletvic. Pa zopet se mu je obraz zjasnil in veselo je pogledal okoli sebe, kakor olajšan sitnega bremena. Povod tega izpreme-njevanja ie bil plemič Passavant. Pastil je čeden 'dolg pri krčmarju, ki je za vsakim krajcarjem jokal kakor dete. Plemičev dolg pa je imenoval celo premoženje. Ali kljub temu je bil vesel, da tega človeka ni več v^ hišo. Zakaj Thiband, podpiran od svoje služinčadi in znan po okolici, da ne prizanese in odpusti nikomur niti drobtinice, se je bal pred plemičem; bil je brez moči in kar je zahteval mu je moral dati! Tudi mu je zadnja bitva v njegovi pivnici povzročila toliko škode, da se je tresel jeze in togote nad Passavantom? kadarkoli se je spomnil na tisto razdejanje. Passavant je bil zanj šiba božja in — 581 - — Sire, je pretrgal molk kartopisec. ti ,ii imajo pod kutami usnjene oklepe In ..la!.., Kraljev obraz se le na mah izpremenil. — Kapitan! je zaklical s hripavim glasom. Gringonneur je stekel po kapitana. V tem trenutku pa je Bruscaille urno pristopil k Odette in ji zašepetal te besede: — Gospod de Passavant nas pošilja! Ivan Neustrašni je dobro računal!,., Odette je varovala kralja. Odette je pre* črtala nalogo Lancelotovo in Tosantovo. Ode-! tte naj torej pomaga novim trem lečnikom do vspeha. Kraljica si je izmislila pravkar izgo-. vorjene besede in do blaznosti ljubosumen jih Je moral izročiti vojvoda Bruscailleu. Bruscaille je tako odkritosrčno in prepričevalno izgovoril naročene mu besede, da Odette ni dvomila niti za liip o njih resnic čnosti. — Sire, je dejala takoj kralju. Vem zakaj so ti možje oboroženi! Sire. Zato le, ker so poslani sem v vaše varstvo! V vaše in v moje Odgovorna sem za nje!... Gringonneur jq začuden obstal. Pa kralj fe že dvignil roko in dejal: — Prav tako. dete moje. Kar najde za * tipanje pri vas. najde zaupanje tudi pri meni, Kapitan, odredite, da se častitim dobro postreže. Dajte jim jesti in piti Iz moje kuhinje, Kartopisec se je umaknil v kot in ni mogel razumeti, kako je nekaj tacega mogoče. Odette pa je vzela Bruscaillea na stran in ga vprašala: HISa Saint-Pol, 119 Pošljite naročnino, ako je še niste! C$!o no?} odprto r, , '3 / Celo Cfi/A noč odprto ~®~ ‘ Krojaštvo Ivan Kersnič v Ljubljani 249 S?. Pelra cesta št, 32,1. sad. (poleg kavarne „Avstrija*) najnovejše mode, solidno delo, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba. 1 i 1 m lili M. ZOB tapetnik In oblastveno konces. pokončevalec podgan, miši lit mrčesa Ljubljana, Sv. Petra cesta 38 se priporoča v pokončavanje stenic, molov in v predelavo po teh mrčesih okuženega pohištva. Uspeh zajamčen! 421 Glavno zastopstvo dunajske dražbe m gredbo centralne ventilacijske kurjave s svežim zrakom v Ljubljani, Nova ulica štev. 3 prevzema vsa v to stroko spadajoča dera, kakor rovo in delno vpeljavo in montiranje te kurjave v nova in stara poslopja. — Centralna ventilacijska kurjava s svežim zrakom je najidealnejša, najcenejša, najsnažnejša in najzdravejša kurjava za stanovanja, urade, trgovske lokale, vile, šole, gostilne, cerkve itd. Jk., glavni zastopnik za Kranjsko in Primorsko. Št. 22000. Razpis ustanove za uboge vdove Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. visokosti gospe nadvojvodinje Alarije Valerije je pri mestnem magistratu razdeliti 400 K med pet ubogih ljubljanskih vdov (t. j. vdov, ki imajo v Ljubljani domovinsko pravico). Nekolekovane prošnje, v katerih je natanko navesti gmotne, zdravstvene in rodbinske razmere (število morebiti še nepreskrbljenih otrok) je vlagati pri mestnem magi-viratu do vštetega 25. julija 1912. Mestni magistrat ljubljanski, dne 4. julija 1912. Župan: Dr. Ivan Tavčar I. r »Angleško skladišče oblek* O. Bematovičr Ljubljana. Mestni trg št 5. naznanja okasijsko prodajo poletnih oblek in slamnikov za gospode In dečke, ter poletno datnsk* konfekcije z globoko reduciranimi cenami, §1 polet V. ,DM'se prodala v JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR. BLAŽ, Dunajska cesta. SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. ČEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. * FUCIIS, Marij*e Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. v / SENK, Resljeva cesta. KOTNIK, Šiška. TIVOLI, nažel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica, STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. OŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška, Ljubljani v sledečih tobakarnsi! WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg. TENENTE, Gradaska ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg*. KANC, Sv. Petra cesta. TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince. STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. TULACH, Dolenjska cesta. £U Kaosu Prihod vlakov v Ljubljano iz: o* trs Dunaja . . . 12“ 3*12 4-48 5*S 9-56 12-‘7 5**i 8-2 * 5-3! “ » f*- N< w ^ Trsta .... 12*“ 4.0* 9-04 11« 2-51 6-12 9iZ 11*15 Trbiža .... 7.23 9.S1 11-14 4-2« 7.00 8*1® 11-2» U sr- w š “ Ter X- g ftl — - A 3- Ql fm*m _ mara* m Kamnika . . . (J.42 ll'00 2-41 61£ 1^30 Rudolfovega g.50 3.00 9-22 j Kočevja . . „ 8-5» 3.00 9*i2 5’ SL Cfl a “ 3C- -i £y = C SZ 1 cS "t =r o *■" = 5 “ ' 3 T, < Ci- O psn 3 KJ . C Vrhnike . . . 6.=8 10-30 7.23 * Bjvovlak ** Vozi oh nedeljah in praznikih. Odhod vlakov iz Ljubljane proti: Dunaju . . . 12*22 12-is 4.39 7.30 11-2« 3-n 6-22 15.40 Trstu .... 1-20 3’H 5-!® • g.«3 10-02 l-oo 5.41 8*2 j Trbižu .... |5.« g.52 9.09 U-30 3*22 6-S5 Sl č == 3 ,-«=' -* n> s* i- O- 3T . nmmum X" _ . S 1 SJ 3 =*■ »» ■ Kamniku . . . 7-27 H-50 3-12 7*15 šl |*£h tH Rudolfovem . . 7»S2 j.Sl 7.44 Kočevju . . . 7.82 1-31 7.44 Vrhniki . .. . 7.35 8-12 • r ■ . Brzovlak. *• Vozi ob nedeljah in praznikih. t Od -<*■ maja oziroma 1. julija. Najfinejši ŠPIRIT iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250 M. ROSNE R Oo. v Ljubljani, poleg pivovarne „LJNION“, Rez. fond nad ■ K 800.000, ^8,000.000/ LpMfffl&lsa kreditna iamka v Llnbl|anl Stritarjeva ulica štev. Si, (lastna hiša) Podružnice v Spljctu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in agencija v Gradežu. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili mut jgKppiimpii" 4 v o —- Ali ste ga videli? -- Videl gospodična. Najboljši Hokaz zato sem pač sam. ki brez njega ne bi bil več živ. In moja tovariša tudi. Kje je in kaj uela? — Kaj dela? Gotovo postopa okoli Hiše Saint-Pol! — Kdaj ste ga videli? Kaj vam je rekel? Govorito odkrito. Ne boste se kesali! Odette je upala, da ji nenih poreče: govoril je o vas!... Pa Bruscaille ni bil posvečen v medsebojno razmerje obeli in ji v tem oziru ni mogel ustreči. Sicer pa se je čutil na tako spolzkih tleh. da se ni upal izprego-voriti niti ene besede, ki bi bila odveč. Bil pa se je tudi Ijut boi v njem; za Passavanta bi dal življenje, vojvoda mu je grozil s Saitanom in vislicami. — Madame. je torej odgovoril, videli smo gospoda Passavanta pred nekoliko dnevi. Rešil nas je najgroznejše srmtj! Madame. ne morete verjeti, kaj je satanov brlog! Bog vas obvari. da bi kdaj o tem zvedeli. Plemič Pas-savant nas je rešil tistega pekla ... — On vas je rešil! — Da. rešil, je dejal: potepuhi ste in za-nikerneži. ničvredneži... Lahko bi nam rekel še stokrat več in krivili bi pred njim hrbte. Ce bi nas tepel, bi se mu ne zoperstavljali, ampak bi držali udano njegove udarce. Rekel nam je nato s svojimi sladkimi besedami; ako si mi hočete izkazati hvaležne. iznajdite način. da se utihotapite v Hišo Saint-Pol. Drsite se vedno ob kralju in ob gospodični Cbamu-divers. Varujte nad njimi bolj nego nad pun« »33 elitami v očeh! DolgO smo ugibali in končno Se nam je posrečilo priti sem. Odette ga je pozorno poslušala in bila je do solz ganjena. Zadnji čas je živela v vednem strahu in prestani doživljaji, ki so jo zadevali drug za drugim, kakor napad kraljice, uboj starega Champdiversa, Margentine, boj Majorja z Imperijo, kraljevi lečniki, vse to je boleče uplivalo na njeno življenje. Sedaj pa se je /.a-čutila zopet popolnoma varno. Lepi plemič ie varoval nad njo!... Bruscaille-u so segle deklične solze do srca. — Strela božja je pomislil. Ko pride trenutek, zabodemo kralja, kakor nam je ukazano. Ali gorje mu, ki bi se upal dotakniti te plemenite gospodične ali Passavanta!... Mada-me, je povzel glasno, zvedeli smo v usodi Lan-celota in Tosanta. Takoj mi je šinila misel v glavo, da bi poskusili z meniško kuto. Začeli smo se vaditi v tem poklicu in posrečilo se nam je, kakor vidite. Naučili smo se par molitvic in gest... — Gest? ga je prekinila Odette kar tako. Pa Bruscaille se ie že prestrašil, da je rekel ore-več. Hitro je torej začel kazati svoje gibe in zamahe. in je rekel: — Madame, tako srno se naučili izganjati hudobnega duha. Skoro znamo to bolje od I o-Santa. Pa Odette se ni menila za njegovo znanje. Bilo ji je dovolj, da poznajo plemiča, da ja spoštujejo in so mu vdani. Vse drugp ie ni dosti ianimalo. Sklenila je torej, da ne bo nasproto- n ,Dan Dan“ Dan“ ,Dan“ Dan“ .Dan“ je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najbolj informirani slovenski dnevnik. je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih. je najodločnejši neodvisni jutranji list. je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinaiev, s pošto mesečno le K 1 70. je razšir en v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem. Učiteljska tiskarna priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom In vsem okraj, učiteljskim knjižit: nlcam ::: po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo: Beli rojaki* Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino ::: 26 vinarjev več Naroča se v Učiteljski tiskarni i "Miani.