PoStnlna pftrfttnn 9 mitunm HH9 Cms Sin !*• jJmrenskl dem Situ. 2M V fiubliiiiu, sobota 11. decembra 1931 leto II. Predsednik vlade se je sinoči vrnil z obiska v Italiji: Navdušen sprejem dr. Stojadinovfča v Ljubljani Sinoči je z večernim Orient-ekspresom potoval skozi Ljubljano in Slovenijo v Belgrad predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, ki se je vrnil s svoje uspele in za Jugoslavijo tako važne državniške poti po Italiji. Ljubljansko prebivalstvo je s pozdravom vračajočemu se predsedniku vlade dokazalo, da se zaveda, kolikega pomena je dr. Stojadinovičevo pomiritveno delo do italijanskega soseda, zlasti za gospodarske koristi Slovenije. Morda še noben ministrski predsednik Jugoslavije ni doživel tako navdušenega, spontanega in odkritosrčnega sprejema mladine, kakor ga je včeraj ministrski predsednik doktor Stojadinovič v Ljubljani, ko se je vračal s svojfega potovanja po Italiji, kjer je tako uspešno zastopal Jugoslavijo, njene gospodarske koristi in idejo miru. Za prihod so vedeli le nekateri dostojanstveniki in pa v zadnjem trenutku obveščena mladina in člani JRZ, ki so nestrpno čakali ministrskega predsednika. Ljubljanski ban se je odpeljal ministrskemu predsedniku nasproti na liakek do držav, meje, kjer ga je pozdravil v imenu Slovenije. Z istim vlakom kakor dr. Stojadinovič so prišli v Ljubljano še predsednikova soproga, šef kabineta dr. Protič in drugi spremljevalci. S tem vlakom so se vrnili tudi jugoslovanski časnikarji. Med številno množico so ministrskega predsednika na kolodvoru pričakovali razni odličniki, zlasti ves odbor tukajšnje JRZ s svojim predsednikom, ljubljanskim županom, dr. Adle-šičem in številnimi občinskimi svetniki, italijanski generalni konzul v Ljubljani g. Marian, senatorja Smodej in Hribar, univ. prof. dr. Slavič in univ. prof. Lukman, direktor železniškega ravnateljstva dr. Fatur, upravnik policije doktor Hacin, komandant orožništva polk. Barle in številni drugi zastopniki oblasti. Točno ob 9.38 je dospel na ljubljansko postajo Simplon Orient-ekspres. Vsa množica je izbruhnila v en sam klic: Živel dr. Stojadinovič! Predsednik vlade je svež in nasmejan izstopil iz vlaka v sredo občinstva. Ga. županja dr. Adleši-čeva je stopila v predsednikov salon in tamkaj izročila gospe dr. Stojadinovičevi krasen šopek orhidej. Gospo dr. Stojadinovičevo je obiskal v vagonu tudi mestni župan dr. Adlešič. Predsedniku vlade so predstavili razne odličnike, nato pa je v imenu ženske mladine gdč. Jerkova predsedniku izročila krasen šopek nageljnov. Brzi vlak je bil na kolodvoru 12 minut. Ves ta čas je množica prirejala nepopisno živahne ovacije predsedniku vlade. Vzklikali so: živel dr. Stojadinovič, živel dr. Korošec, živel voditelj Jugoslavije, živel voditelj slovenskega naroda! Nato je mladina zapela na predsednikovo željo nekaj slovenskih pesmi: »Hej Slovenci«, »Ko so fantje proti vasi šli«, »Jaz bi te že rada imela«, »Regiment po cesti gre« ter zaključila svoje petje s himno »Dvignite Orli«. Predsednik je z vidnim veseljem poslušal fantovsko petje in od-zdravljal vzklikom iz stotero fantovskih grl. Mladina je živahno manifestirala ter vzklikala Nj. Vel. kralju Petru, Nj. Vel. kraljici Mariji, Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu ter ponovno dr. Stojadinoviču, dr. Korošcu, jugoslovanski vojski in jugoslovanski državi. Tik pred odhodom vlaka se je pojavila na vratih vagona tudi gospa dr. Stojadinoviceva. Mladina je tudi njo navdušeno pozdravila. Ob 9.50 se je brzi vlak lodpeljal proti Zidanemu mostu in tudi pri odhodu so se manifestacije ponovile v nezmanjšani meri. Dr. Stojadinovič in njegova gospa pa sta skozi okno svojega vagona živahno odzdravljala slovenski mladini. Pred odločilnimi sklepi velikega fašistovskega sveta Italija bo nocoj izstopila iz Zveze narodov? Rim, 11, dec. o. Za nocoj ob 10 je sklicana ieja velikega fašistovskega sveta v Rimu, na kateri bodo sprejeli nadvse važne sklepe. Te sklepe bo Mussolini z balkona Beneške palače razglasil (branemu ljudstvu. Po radiu bo njegov govor poskušala vsa Italija in njene kolonije. Veliki fašistovski svet bo obravnaval, kakor domnevajo, izstop Italije iz Zveze narodov in potovanje predsednika jugoslovanske vlade dr. Sto-jadinoviča v Rim. Nadalje bo veliki fašistovski svet sklenil, da Italija pretrga sodelovanje z vsemi državami, ki nočejo priznati njene zasedbe ^besinije in bo odslej sodelovala samo s tistimi, ki so v tem vprašanju zavzele za Italijo prijazno stališče. V dokaz, da bo Italija po nocojšnji seji velikega fašistovskega sveta uradno izstopila iz Zveze narodov, vidijo v tem, da je pred kratkim priznala Mandžurijo kot samostojno državo, čeprav je to v izrazitem nasprotju s sklepi Zveze narodov. Italija je ponovno zahtevala, naj Zveza prizna njen* oblast v Abesiniji, toda do tega ni prišlo radi nasprotovanja Francije in Sovjetije. Zato smatra Italija Zvezo narodov za sebi sovražno ustanovo, s katero ne more več ostati v stikih. Italijansko časopisje v svojih poročilih oznanja le, da bodo nocojšnji sklepi velikega, če ne usodnega pomena za bodočnost Italije in Evrope. Listi navajajo poročila tujega tiska o tem, da bo Italija izstopila uradno iz ZN, ne da bi jih zani-kavali ali jim kaj dodajali. Izstop Italije iz Zveze narodov pomeni po mišljenju evropskega časopisja italijanski odgovor na to, da so se poskusi za. sporazum z Anglijo, ki so tekli zadnje štiri tedne, radi angleške neodjenljivosti razbili. Naj bo že tako ali tako, dejstvo je, da Evropa in ves vet nemirno pričakujeta glasu, ki bo nocoj prišel iz Rima. Divji boji v gorečem Nankingu Šanghaj, 11. decembra, o. Japonsko vrhovno poveljstvo poroča, da ®o Japonci danes zavzeli Kuanghuamen, glavna vrata nankimgškega obzidja na južnovzhodni strani Nankinga. Agencija Domei pa poroča, da so po ulicah krvavi boji potm ko je Japoncem uspelo, da so zavzeli Kuanghuamen in druga vrata v obzidju. Glavni napad na Nanking se je pričel včeraj ter upajo Japonci, da bo mesto v njihovi popolni oblasti najkasneje do jutri zjutraj. General Matsui je poslal brzojavne čestitke japonskemu poveljniku, kateremu je uspelo, da je zavzel Kuanghuamen in s tem izvršil svojo najtežjo nalogo. Do sedaj so se Japonci polastili vseh vrat v obzidju. Njihove čete nadaljujejo 6 pouličnimi bojd. O polnoči pa so Kitajci naredili protinapd pri južnih vratih, kjer so uporabljali solzni plin, Japonci pa so ta napad po kratkem boju odbili. Japonske Včeraj je preteklo leto dni, kar je odstopil angleški kralj Edvard VIII., sedanji vojvoda Vind-eorski, ki je pustil prestol angleškega svetovnega cesarstva za ljubezen . do bivše plesalke Simpsonove. Vojvoda Vindsorski je to obletnico prebil tako, da je večino dneva igral golf. Ker so poslušali boljševiške radijske oddaje iz Moskve, je bilo v Hamburgu 11 ljudi obsojenih zaradi veleizdaje na prisilno delo od dve in pol do osem let. bojne ladje so obstreljevale kitajske postojanke in zveze z Nankingom. Maršal Čankajšek bo kitajski glavni stan prestavil v Nančang, glavno mesto pokrajine Kiangsi. Važna mesta v vojski bo podelil komunističnim generalom. Prvo obrambno četo bo organiziral v pokrajini Ilunanu, da bo. ohranil Kvantung, Kvang-si in Junan, če bi Japonci silili po padcu Nankinga dalje. Za svojo vojsko bo Čankajšek potreboval novih 300.000 vojakov, ki so jih že začeli nabirati. Japonci bodo 12. ali 13. razglasili narodni praznih v proslavo zavzetja Nankinga, ki torej še ni padeL Vrnitev posestev Habsburžanov Dunaj, 11. dec. m. Na snoonji seji je avstrijska vlada sklenila vrniti Habsburžanom nekatera odvzeta posestva. -Habsburžani bodo dobili nazaj 8 gradov, ki so jih dosedaj upravljali invalidi. V upravi invalidov bo ostal še nadalje Schonbrun z živalskim vrtom. Bivši nadvojvoda Oton je takoj, kakor hitro mu je bil sporočen sklep avstrijske vlade, imenoval 6voje upravitelje na vrnjenih posestvih. Med drugimi je imenovan za upravitelja habsburških posestev knez Ernest Hohenberg, sin pokojnega Franca Ferdinanda. Upravitelj pa bo postal tudi grof Palavacini. Dr. Stoiadlnovfč v Befgradu Belgrad, 11. dec. m. Dopoldne ob 9 se je vrnil v Belgrad ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič s svojo gospo. Na postaji ga je sprejelo veliko število pristašev JRZ. Pri sprejemu je bila navzoča tudi skoro vsa vlada. Namesto zadržanega namestnika minitsrekega predsednika dr. Korošca je predsednika vlade pozdravil minister dr. Meh-med Spaho. Na kolodvor je prispelo tudi veliko število poslancev in senatorjev. Predsedniku vlade je navzoče občinstvo prirejalo dolgotrajne ovacije. S postaje se je dr. Stojadinovič odpeljal na svoje stanovanje na Topčidersko brdo. Razmerje med Romunijo in Francijo |e ostalo nespremenjeno Bukarešta, 11. dec. Za zaključek svojega obiska v Romuniji je francoski zunanji minister sprejel še voditelje vseh romunskih opozicijskih strank razen zastopnika fašistovske železne garde. Z vsemi se je dolgo časa razgovarjaL Nazadnje je sprejel tudi bivšega zunanjega ministra Titulesca. V teh njegovih razgovorih z romunsko opozicijo vidijo francosko teženje, da bi so sedanje politično stanje v Romuniji spremenilo. Izjava predsednika naše vlade ob odhodu iz Milana: Nesporazumov med Italijo in Jugoslavijo ni več Milan, 11. decembra. Pred odhodom iz Milana Je dal predsednik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič uredniku lista »Popolo d’Italia« tole izjavo: V največji meri mo veseli, da se moj obisk v Italiji končuje v tem ponosnem in delovnem mestu, kjer je duce pred letom dni orisal program prijateljstva in sodelovanja med našima dvema državama. Medtem so v marcu t. 1. podpisali italijansko-jugoslovanski pakt; moje sedanje potovanje je najboljši dokaz, da smo ustvarili trajno delo. Svet naj ve, da ne inore več računati z nesporazumom med Italijo in Jugoslavijo. Ti dve državi sta takisto zaželi pisati novo stran v zgodovini svojega medsebojnega razmerja. Ohranil bom neizbrisen spomin na te štiri prekrasne dni, ki sem jih prebil v Italiji, dni, ko sem mogel videti vso važnost in poinen dela fašističnega režima na vseh področjih nacionalnega življenja od gospodarskega in socialnega do vojnega. V trenutku, ko odhajam, pošiljam svoj pozdrav poln hvaležnosti in toploto italijanskemu narodu, ki je pod vodstvom svojega velikega voditelja spet našel svojo zgodovinsko vlogo, ki mu gre med velikimi narodi sveta. Velika milanska železniška postaja, največja ln najmodernejša v Evropi, je bila okrašena z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami, z grbi, palmami in zelenjem. Že pred 11 je v veličastno okrašeni veži stala častna četa z zastavo in godbo, na velikem trgu pred postajo so pa stali mnogoštevilni oddelki pehote z zastavami in godbami. Okoli njih se je zbrala velika množica Milančanov. V veliki veži železniške postaje se je zbralo tudi izrečno veliko zastopnikov civilnih, vojaških in strankarskih dostojanstvenikov in najuglednejših Milančanov. Ob 12. je prispel na postajo italijanski minister in znani finančnik grof Volpi, ki ima častno nalogo, da spremi predsednika jugoslovanske vlade dr. Stojadinoviča do Benetk. Grof Volpi odlično govori srbskohrvaški jezik. Ob 12.10 so pred postajo prišli dr. Stojadinovič z gospo in zunanji minister grof Ciano. Predsednik jugoslovanske vlade je bil očitno kar najboljše volje in se je zahvaljeval za pozdrave. Med svira-njem italijanske in jugoslovanske himne je v spremstvu grofa Ciana obhodil častno četo. Nato je prisrčno dal roko prisotnim dostojanstvenikom, poveljniku armade generalu Grassinu, federalnemu tajniku fašistične stranke za Milan Paretiju in jugoslovanskemu generalnemu konzulu g. Rasiču. Ko sta stopila v vagon, se dr. Stojadinovič in njegova gospa prikažeta pri oknu in se tamkaj prisrčno pogovarjata z grofom Cianom. Med tem dado znak za odhod vlaka. Vojaška godba zaigra ju- Danes dopoldne ob 9 je Delbos odpotoval iz Bukarešte v Belgrad. Po sestankih med Delbosom in Antonescom so objavili naslednje uradno poročilo: Med uradnim obiskom, ki ga je storil francoski zun. minister v Bukarešti od 8. do 10. decembra, je mogel Delbos proučiti z Antonescom podrobno splošni mednarodni _ položaj, zlasti v srednji Evropi, in izmenjati misli o raznih vprašanjih, ki so v zvezi s franeosko-romunskimi od-nušaji. Ti razgovori, s katerimi so se nadaljevali svoječasni razgovori obeh teh ministrov v Parizu in Ženevi, so potekali prisrčno in soglasno, kar je značilno za francosko-romunske odnolaje. Delbos in Antonesco sta mogla ugotoviti isto stališče in podčrtati francosko-romunsko slogo, ki se ravna po stikih, ki družijo obe državi z njihovimi zavezniki in prijatelji. Poudarila sta tudi svojo zvestobo do načel Zveze narodov, želeč s tem omogočiti sodelovanje vseh narodov na osnovi spoštovanja neodvisnosti. Mnenja sta, da so ta načela najboljši način za ohranitev miru. Ministra sta mogla pri tej priliki poudariti tudi francosko-romunsko sodelovanje in potrebo po poglobitvi sedanjih odnošajev tudi na ostalih področjih gospodarstva, kakor tudi na duhovnih in umetniških. Ministra bosta tudi na prihodnjem zasedanju Zveze narodov v Ženevi v najtesnejših stikih. Belgijski kralj Leopold se je vrnil iz Londona domov, ne da bi se časnikarjem posrečilo ugotoviti, kaj je delal te dni v Angliji. Ekspresni vlak je skočil s Ura na Škotskem med mestoma Edinburghom in Glasgovom, ker se je zaletel na neki postaji v tovorni vlak. K sreči je bil ekspres precej prazen, da ni bilo številnejših žrtev. goslovansko in italijansko himno in na velikem peronu se zaslišijo kar najprisrčnejši vzkliki in pozdravi. Dr. Stojadinovič odzdravlja z roko in vlak počasi zapušča Mi lun, Vesti 11. decembra Pesnik nemške medvojne »Himne sovraštva : Ernst Lissauer je umrl na Dunaju. Bil je po rodu Jud in se je na stare dni najbrž kesal, da je med vojno storil tako uslugo nemškemu nacionalizmu. Angleški kralj Jurij si je te dni ogledal vse velike letalske tovarne, v katerih so mu razkazali najnovejše letalske modele. Brazilski in argentinski državni predsednik se bosta sestala 18. decembra na važen posvet, ki bo najbrž imel za posledico spremembo sedanjega stanja tudi v Argentiniji. Za profesorje letalstva na nemških vseučiliščih Je Hitler imenoval več učenjakov, ki so se doslej zasebno bavili z raziskovanjem vprašanj, ki so v zvezi z letalstvom. F Moskvi so prijeli ljudskega komisarja za gradnjo strojev Mezlauka, ki je kandidiral tudi pri volitvah. Mezluaka so črtali iz seznama kandidatov in na lijegovo mesto postavili Krenkela, radijskega telegrafista ruske odprave na severnem tečaju. Predsednik avstrijske republike Miklas je včeraj sprejel novega italijanskega poslanika na Dunaju Chigija. Spominsko sejo v čast pokojnemu izumitelju Marconiju je imel italijanski senat. Na seji je govoril Mussolini, ki je dejal, da je Marconi vse svoje znanstveno delo usmeril za korist in veličino Italije. _ Najhitrejša letala na svetu ima Nemčija, ki drži zdaj vse brzinske rekorde za lovska letala. Predsednik romunske vlade Tatarescu bo obiskal v januarju Pariz, da uredi s francosko vlado nekatera finančna vprašanja, ki se tičejo francoskih posojil v Romuniji. Predsednik turške republike Kemal Ataturk je sprejel v avdienci voditelja hitlerjanske mladine Baldurja von Schiracha in se z njim razgovdrjal o preurdeitvi turških mladinskih organizacij po nemškem vzoru. Poljske zahteve glede kolonij je treba, kakor piše poljsko časopisje, razumeti v tem smislu, da si hoče Poljska zagotoviti vire surovin za svojo industrijo, ki se vse močneje razvija. Te surovine pa je mogoče dobili samo v kolonijah. Filmska igralka Greta Garbo je odpotovala domov na Švedsko na daljši oddih. Dvigalo s 11 rudarji se je utrgalo v češkem srebrnem rudniku pri Phbraiuu. 6 rudarjev jo pri p^dcu dobilo smrtno pevanje poškodbe. 0 cerkvi in duhovni svobodi v sedanjosti je predaval pariški nadškof kardinal Verdier v gledališču Ambassadeurs, Te dni je izšla tudi kardinalova knjiga istega naslova, ki je zbudila v Franciji veliko pozornost. Angleški kralj Jurij VI. bo na sveti dan imel božični nagovor na prebivalstvo svoje svetovne države po radiu. Francija inu> za tretjino manj vodnih letal kakor pa Italija, in so francoska letala glede hitrosti in zmogljivosti daleč za italijanskimi. 5995 smrtnih nesreč so zakrivili avtomobili v 11 mesecih letos na Angleškem. Ranjenih je bilo pri prometnih nesrečah 200.796 ljudi. Bivši francoski ministrski predsednik Flandiii je prišel v Berlin in bo imel tam razgovore z voditelji sedanje Nemčije. Flandin vodi v franeoski zbornici skupine republikanske desnice. Pri bodočih ameriških predsedniških volitvah 1940 Roosevelt ne bo več kandidiral, prav tako pa tudi ne njegov nasprotnik pri zadnjih volitvah Landon. Francoski zunanji minister Delbos bo konec januarja ali februarja obiskal tudi prestolnice severnih držav in bo tako v nekaj mesecih prepotoval vso Evropo ter opravičil priimek, ki mu ga dajejo francoski šaljivi listi, češ da je trgovski potnik francoske politike. Parlamentarne počitnice v Angliji bodo trajale od 22. decembra do 1. februarja. Za novega ravnatelja Banke za mednarodna plačila v Baselu bodo najbrž izvolili bivšega nemškega gospodarskega ministra dr. Schachta, za čigar izvolitev si prizadevajo zlasti Angleži. Upokojena nemška cesarska rodbina je imela včeraj rodbinski svet v holandskem gradu Dooru. Posvetovali so se o novi razdelitvi mest in na-sledništva, v katerem se je red zaradi smrti he-senske vladarske rodbine pri nedavni letalski nesreči močno spremenil. Jugoslovansko-madžarska trgovska pogajanja se bodo januarja začela v Bukarešti. Z njimi bodo uredili vsa sporna vprašanja, ki so se pojavila v trgovskem prometu med obema državama. Predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je sprejel včeraj voditelja angleške delavske stranke Lansburyja. Iz zemljiške knjige Pri raznih transakcijah, ki zadevajo tudi zemljiško knjigo in kamor 6e morajo sploh neobhodno vpisati, se dostikrat dogajajo tudi kake nerednoeti in manipulacije, ki meje na kazenski paragraf. Primerilo 6e je. da je neki zvit kmetič iz okolice omel premotiti neki denarni zavod, da mu je dal večje posojilo, toda ne na njegovo, že itak prezadolženo posestvo, marveč na sosedovo. Bil pa je ogenj v strehi, ko je pravi lastnik posestva dobil od sodišča obvestilo, da se je ta in ta zavod vknjižil na njegovo čisto posestvo. Seveda je bila vknjižba takoj razveljavljena. Te dni pa je neki prevejan 6lepar Peter P. premotil uradnico na magistratu, da mu je prodala 6vojo parcelo. Za parcelo je ona plačala 30.000 din, Peter pa ji je ponudil 5 kratnl znesek. Pogodba je bila podpisana, toda je neveljavna, ker se je izkazalo, da je Peter imel pH kupčiji sleparske namene. Zadnjič 6mo poročali o nakupu nekdanjega vojaškega vežbališča od strani vojaškega erarja. Zadeva še ni končno vel javno rešena. Vojno ministrstvo je kupno pogodbo vrnilo državnemu pravobranilstvu v Ljubljani, da izvede od ministrstva zahtevane popravke v pogodbi in da 6e nato pred loži v odobritev popravljena pogodba. Pričakovati je, da bo vendarle prodaja izvedena, Klavirski koncert I. Noča 2e lepo vrsto let ni bilo menda nobene koncertne sezone pri nas brez koncerta g. I. Noča. To žc samo na sebi dokazuje trdno voljo do dela in hvalevredno vztrajnost umetnikovo. A ne samo to. I. Noč, ki je namreč še vedno edini od domačih solističnih reproduktivnih umetnikov, ki stalno koncertira v Ljubljani, bi bil lahko za zgled vsem ostalim našim reproduktivnim glasbenikom; poleg tega zgleda bi jim bila potrebna večinoma le še neka zavest dolžnosti, da bi poleg pedagoškega dela, h kateremu že tako prisili skoro vsakega od njih skrb za vsakdanji kruh, morali pomagati na vseh koncih in krajih, po vseh svojih sposobnostih ki močeh pri gradbi naše mlade glasbene kulture. Posebno pozornost bi morali obrniti na koncertno udejstvovanje toliko bolj, kolikor redkejša in neznatnejša postajajo pri nas leto za letom gostovanja inozemskih umetnikov Brez te zavesti dolžnosti in odgovornosti, pa še brez neke, rekel bi neslovenske širokopoteznosti in samozavesti, se ne bomo izvili iz začaranega kroga učenja in poučevanja, ki vendar ne more biti samo eebi namen. Če so bili dosedanji koncerti g. Noča ze 6 tega stališča upoštevanja vredni dogodki, pa je njegov letošnji koncert vse važnejši^ še^ v drugem oziru, to je po svoji umetniški kvaliteti; lahko bi ga označil kot mejnik v koncertnem udejstvovanju in umetniškem razvoju g. Noča. Zato je bil ta koncert za vse poslušalce, ki so pretekli petek v velikem številu napolnili veliko Filharmonično dvorano, tem lepše in večje presnečenje. G. Noča smo poznali namreč do sedaj boli samo od ene strani, to ie v njegovem virtuoznem obvladanju klavirske tehnike. Če ie ta virtuoznost morda lahko navdušila nekatere, ki ne morejo prav ločiti umetnosti od zgolj zunanjih efektov, pa ni mogla ogreti onih, ki vidijo v vsaki tehnični spretnosti le neobhoden pogoj in sredstvo za višje cilje umetnosti. Vsaka zunanja virtuoznost je pač nujno združena s pretiranim poudarjanjem izvajalca 6amega; kdo bi sc potem čudil, če je notranji izraz tega toliko revnejši kot je izraz komponista avtorja samega V reproduktivni glasbi je morda bolj kot v katerikoli drugi umetnosti očividna resnica, da je neka skromnost izvaiaica prvi pogoj za podreditev pod umetnika avtorja in umetnino, in ta zopet šele prvi korak na tisti poti, ki nima nikdar konca in ki navdaja zato popotnika 6 tem večjim hrepenenjem, na poti odkrivanja silnih prečudno skrivnostnih lepot v najvišjit glasbeni umetnosti. G. Noč je — tako bi sodil po njegovem letošnjem koncertu — krenil sedaj na to pot. Zato so zadobile izvajane umetnine izraz močnega in pristnega življenja, prepričevalnega tako v širokih linijah. kakor nežno občutenega v malih, včasih ko-maf opaznih finesah. Zato mu je tudi klavir pel kot še nikoli do sedaj. Pristaviti moram na lem mestu, da je g. Noč koncertiral na lastnem klavirju; saj naši slavni obhgatni »koncertni« klavirji niso žalibog zmožni nobenega »petja« več, Kakor menda še na vsakem svojem koncertu, je tudi letos pričel g. Noč svoj pogram z Bachom, od katerega najrajši izvaja orgelske skladbe v lastni transkripciji za klavir. Ker se tudi pri nas slišijo večkrat ugovori proti takemu transkribi-ranju, češ da skladbe na tistem instrumentu, za katerega so originalno pisane, torej tu na orglah, zvene vse drugače, predvsem mnogo bolj pretresljivo (glej poročilo g. L. M. Š. o Nočevem koncertu v »Jutru), bi si dovolil pripomniti, da so ti pomisleki mnogokrat upravičeni, niso pa na mestu prav glede Vivaldi-Bachovega koncerta za orgle v a-molu, ki smo ga slišali na letošnjem koncertu g. Noča. Menda je premalo znano, da ta orgelski koncert ni nič drugega kot Bachova transkripcija Vivaldijevega koncerta za violino z orkestrom. Ali naj bi potem mogoče poučevali tudi Bacha, ki je priredil 16 Vivaldijevih koncertov za eno, dve, tri ali štiri violine z orkestrom za čembalo, 3 pa za orgle, da vsi ti koncerti zvenijo mnogo bolj pretresljivo v originalu? G. Noču vsekakor ne moremo odrekati njegovega vsestranskega razumevanja za slog te tako zvane predklasične dobe, ki ga je dokazal tudi s svojo igro; posebno očividno je to dokazal z Ada-giom orgelskega koncerta, ki ga je podal res mojstrsko v vsej njegovi monumentalni preprostosti. V obeh allegro-stavkih je le sem in tja prepogosto pedaliziranje zabrisalo jasnost polifonih melodičnih linij; sicer pa je tudi tu kot v sledeči Bachovi fugi (c-mol) pokazal pianist izredno silo v gradbi velikih polifonih kompleksov. Pri Chopinu, ki je zavzemal največji del programa (12 preludijev, notturno in 3 etude), nas je presenetila mehkoba igre, s katero je znal pianist podati vso intimno lepoto Chopinovih skladb, V drugem delu programa pa smo občudovali briljantno tehniko g. Noča, ki je našla primeren objekt v skladbah, ki muzikalno niso posebno močne im izrazite (Rimskij-Kozakov: Let čmrlja, Liszt: Jene d’eau. Castelnuovo-Tedexo: Onde lunghe). Pri- jetno nas je presenetila pa še posebej napoved drugega Nočevega koncerta za začetek marca, ki ga že sedaj prav z veseljem pričakujemo. W. Sleparije z uradnimi itampiljkami Ljubljana, 11. decembra. V sodne zapore okrožnega sodišča ljubljanskega sta bila odvedena bivši knjigovodja Ljubljančan Peter Pirc in zasebni uradnik H. Sagmei-ster iz Ljubljane, ker sta osumljena raznih sleparij, zlasti velike sleparije z uradnimi štampiljkami. Peter Pirc si je na zvit način prilastil odtis uradne štampiljke finančne direkcije v Ljubljani. Napravil je nato sicer prav nerodno izstavljeno uradno obvestilo, da mu bo nakazana velika nagrada nad pol milijona dinarjev, ker je prijavil neko tihotapsko zadevo. Ozadje te nagrade je sicer resnično. Finančno ministrstvo je namreč 1. 1934. decembra meseca prejelo iz Ljubljane ovadbo, s katero je bila Kemična tovarna v Mostah pri Ljubljani prijavljena zaradi tihotapstva nekih strojev. Uvedena jo bila obzirna preiskava, ki jo je vodil odsek za carine finančne direkcije v Ljubljani odnosno ljubljanska glavna carinarnica. In prav v tej preiskavi je Peter Pirc, ki je bil svoj čas nameščen kot glavni knjigovodja pri omenjeni tovarni, igral vidno in odločilno vlogo. Prav Pirc je bil, ki je zadevo ovadil. Kemična tovarna je namreč 1. 1933., ko je bila napram Nemčiji v veljavi najvišja carinska tarifa zaradi trgovskih sporov, naročila pri tovarni Pfeifer v Kaieerslauternu posebni stroj za kalciniranje. Stroj odnosno njegove dele eo najprej poslali v Avstrijo, tu pa so jih pre-bartirali in poslali v Jugoslavijo kot avstrijski izdelek, za kar je bila nižja tarifa odnosno je bil stroj poslan carino prost. Tako je Kemična tovarna oškodovala naše carinske oblasti za prav znaten znesek. Januarja 1935. se je nato državni zaklad na podlagi carinske sodbe vknjižil na nepremičnine Kemične tovarne za neplačano carino, tak6e in carinsko globo v skupnem znesku 5,178.577.30 din. Ta znesek je še sedaj vknjižen na tovarni. Kako je finančno ministrstvo zadevo na pritožbo zastopnika tovarne, odvetnika dr. Egona Stareta, predsednika Jugoslovansko-češkoslovaške lige, rešilo, nam ni znano. Najbrž je bila sodba carinske oblasti potrjena. Pirc seveda je zahteval kot ovaditelj primerno nagrado, ki pa jo ni dobil. Zato se je spravil na tatvino uradne štampiljke in pone-redil uradno listino. Pirc z Sagmeistrom je dalje pretental neko magistralno uradnico, da mu je prodala neko parcelo tam na Dolenjski strani. On ji je ponudil 150 tisoč dinarjev. Napravili so tudi zadevno pogodbo s klavzulo, da bo kupnina plačana, ko dobi Pirc nagrado od finančnega ministrstva. Uradnica je dala pred 2 leti za parcelo 30.000 din. In ni čudno, da je bila izredno vesela take sijajne kupčije. Pirc pa je s to parcelo delal še posebne goljufije. Pirc je sploh znan kot pretkan 6lepar ter je bil že večkrat kaznovan. Pred leti je celo fingiral ob železniški progi v Nunski ulici napad. Povezal se je in vrgel na progo. Nato je začel klicali na pomoč. Ko so ga na policiji trdo prijeli, je priznal, da je vse to sam napravil in napad le fingiral. Vesela komedija dijaSkih zmešnjav, mladostnih preSernotti in prestopkov v filmski opereti smeha in dobre volje Premiera danes v EUTNEM KINU MATICI Njena velika matura Rezervirajte sl vstopnice (Unentschuldigte Stunde) Hans Moser — Gusti Huber Theo Lingen Telefon 21-24 Najnovejši žurnal — Jutri dopoldne izredna predstava ob 10.30 u r i Filmi .Dobrotnik človeštva (Louis Pasieur), Kino »Union« — Dva filma sta prinesla dvema možema svetovno slavo, in sicer »Vest človeštva« in :Dobrotnik človeštva« - Louis Pasteur. Paul Muni in V. Dieterle sta postali imeni, ki jih s spoštovanjem izgovarja nekaj milijonov kinematografskih obiskovalcev. Ža »Vestjo človeštva':, ki je šla po vsem svetu je bila sprejeta z največjim navdušenjem, sta ustvarila »Pasteurja«. Kakor prvi, tako tudi drugi ni zgolj poveličani življenjepis; kar je ua obeh likih glorificiranega, gre na račun ideje. sVest človeštva« je prav zaradi sublimnejše, ab-straktnejše misli morala seči po patetičnih pripomočkih, da je utegnila prepričati Drugo je pri »Pasteurju«. Ideja je tod konkretnejša, jasnejša, dostopnejša. Obravnava ne potrebuje nikakršne patetike, nikakršnih pomagal. Boj, ki ga človeštvu v korist za zmago nad bolezenskimi nadlogami ob odporu vseh ^pravovernih dobrotnikov« bojuje skromni, neutrudni Pasteur, je od vsega počitka jasen, razumljiv in ga ni treba gledalcem z zunanjimi efekti približavati. Zanimivo je, da sta si Dieterle in Muni izbrala za junake 6voiih dveh filmov, ki sta žeja svetovni uspeh, ljudi, ki se niso odlikovali v bojih z gangsterji ter si zaradi svoje moškosti ob koncu izvolili za nagrado ljubico, oziroma ženo, ampak delavce, ki so s svojo sistematično, splošno pomembnostjo v ozračju tedanjega in sedanjega časa pustili globlje ter markantne sledi. To so bili tihi, toda zagrizeni borci za idejo, ki so jo spoznali kot pravo. Njihov boj ni poznal širokih gest. Dokaz, da se je človeštvo tudi v naziranju o junakih začelo resniti, je vprav ogromni uspeh obeh filmov, zlasti še tega o Pasteurju prav na vsem svetu! Za koncepcijo novega junaka je precej značilna Dieterlova režija: ogne se ljubezenski zgodbi, glavno osebo postavi v dejanje že z družico ob strani. Naloge teh junakov so prevelike in za človeštvo preveč važne, da bi si utegnili kaj bolj beliti glavo z ljubimkanji, s krili in mesečino. In vendar so v jedru boljši, plemenitejši, v čustvu trdnejši in do družice na življenjski^ poti v globini srca nežnejši — dasi tega no kažejo vsak dan (saj jim delo za blagor človeštva ne daje za to kar tako časa). Muni in Dieterle sta izpustila v tem filmu vse postransko. Prikazala sta le delo in boj Louisa Pasteurja. Nikake navlake ni, ne sentimentalnosti, ne poteze, ne patosa, ne heroizira-nja; sama skopa dokumentarnost prepriča z vso silo. Oba tvorca, zlasti pa še Muni, sta morala Pasteurja, njegov čas in okolje preštudirati do zadnje podrobnosti. Muni se je — kakor kažo film — v tej vlogi za hip odpovedal lastni osebnosti, ter do poslednjega vlakna in mišice zaživel Pasteurja; česa takega so sposobni samo — to redko — največji, resnični umetniki. Film spada med najboljša dela, kar smo jih doslej videli v Ljubljani in zasluži obisk, če ga je do zdaj pri nas sploh kak film doživel. Maribor ob smrt! vladike dr. A. Bauerja. Za umrlega zagrebškega nadškofa dr. Ant. Bauerja bo v ponedeljek, 13. decembra ob 8 v stolni in mestni župnijski cerkvi v Mariboru slovesno mrtvaško sveto opravilo. ■ ■ ■ Pravi obraz 9. Rudolfa Tumpeja Pred sodiščem so priče povedale, da je gosp. Tumpej medvojno kot „mladostrelecf( zmerjal slovenske voiake z (windischer Hund' Maribor, 10. decembra. Tc dni se je vršila pred okrožnim sodiščem v Mariboru razprava, o kateri 6e sedaj neprestano govori med mariborskimi železničarji. Ta razprava je snela ves »nacionalni« nimbus znanemu zelez_ ničarsketmi tribunu g. Rudolfu Tumpeju. ki je še pred nekaj leti vedril in oblačil v vodstvu narodnih železničarjev, na čigar pobudo so se sestavile ,črne liste« ter eo bili prestavljeni mnogi v Nis in Skoplje, drugi pa so se morali seliti iz stanovanj v železničarski koloniji. Tri leta 6e ie predmetna zadeva vlekla pred sodiščem, že nekaj razprav ee je vršilo na okrajni sodniji, ki jo je 6lednjic odstopila višji instanci v končno rešitev. Ta rešitev. ki je padla te dni, pa je končno razčistila neznosne razmere med slovenskimi železničarji v Mariboru in afera, ki ie bila za ves slovenski Maribor sramotna in neljuba, je sedaj končana. Pred tremi leti je vložil g. Tumpej pred sodiščem tožbo zaradi klevete in žaljenja časti proti sedmim uslužbencem mariborske železniške delavnice. Ti so mu namreč očitali, da je med svetovno vojno slovenske vojake zmerjal z grdimi psovkami kakor »windischer Trottel«, »windiscber Hund«, da je v svojem rojstnem kraju v Sv. Lovrecu na Dravskem polju ob prevratu snel v družbi nekaterih fantov slovensko zastavo ter klical »dol s Srt>i«. da je med vojno pisal na tovorne vagone, v katerib je bila municija »Zacherlin Gift fiir Ser-hien«. po vagonih in stenah vojašnic pa je slikal kralja Petra na vislicah. Toženi so nastopili dokaz resnice in njihove priče so omenjene očitke v celoti potrdile. Med drugimi je 6voječasna kantinerka v artilerijski vojašnici izjavila, da jo je Tumpej ozmerjal z 5>windische Filtechen« ter je potrdila, da je govoril 6amo nemško ter ee ni nikoli izdajal za Slovenca. Bil je tudi pevovodja pianih »Jung-schutzov«, ki 60 večina peli štirivrstiene pesmi, katerih vsebina je bila zaničevalna za Srbe in Slovane sploh. Izpovdbe »eh prič so bile tako značilne, da je 6odnik dr. Tombak med razpravo izjavil, da taki ljudje, ki imajo toliko masla na glavi, ne smejo na sonce *er se vsiljevati narodu za voditelje. Pod vplivom in pritiskom teh poraznih izpovedb prič je g. Tumpej brezpogojno, to je brez vsake čaetne izjave in brez preklica umaknil tožbo ter se zavezal, da bo 6am plačal vse 6troške. Ta umik je tem bolj značilen, ker je g. Tumpej 6tavil še 6. februarja t. L tožencem za umik tožbe nesprejemljive pogoje, to je, da mu plačajo 4000 din za stroške, katere je imel z iskanjem svojih prič, nekdanjih »Jungschiitzov«, da morajo po njegovem diktatu objaviti častno izjavo v večini slovenskih in nekaterih srbskih listih in da plačajo V6e stroške procesa in obrambe ter umaknejo proti njemu 6voje tožbe. Razprava je bila zelo burna fer je vladalo zanjo med železničarji ogromno zanimanje. Zanjo se zanima tudi celokupna slovenska javnost, ki je mnenja, da se ljudje Tumpejevega kalibra ne 6inejo več pojaviti ua politični pozormd. Celjske novice Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek, 13. dec., ob 8 zvečer bo predaval v risalnici državne deške meščanske šole univ. docent g. dr. Stanko Gogala iz Ljubljane o temi »Novi načini vzgajanja« Ker je predavanje vsekakor važnega pomena, vabimo občinstvo, da 6e ga v čim večjem številu udeleži. Vedno več detektivov. Pred kratkim je celjska policija aretirala nekega čevljarskega pomočnika iz Celja, ki se je izdajal v več primerih za detektiva. Hodil je po hotelih in zahteval legitimacije, posebno od mladih gospodičen, ki 60 gostovale po hotelih. Ptiček pa se je sam ujel, ko je na državni praznik 1. dec. ob U ponoči v gasilskem jopiču izvrševal svojo »uradno« službo. V četrtek ob 3 popoldne pa ee je celjski policiji posrečilo, da je ujela zopet nekega 28-letnega Alojzija V. iz Višnje vasi pri Vojniku, ki je prišel v točilnico Meštrov. Nekaj časa je sedel pri mizici in prisluškoval pogovoru družbe sosednje mize. Nenadoma je 6 k oči! pokonci in stopil k Janezu S. in Milošu Z. ter energično zahteval, da se mu legitimirajo. Gostje so se seveda preplašili, kmalu pa 60 se ojunačili in zahtevali tudi od detektiva legitimacijo. To je seveda zelo razburilo detektiva, ki je sitnaril in se izgovarjal, češ, da 6e on ni dolžan legitimirati; posebno se je lotil starega Miloša Z., ki je laži; detektivu skoro nasedel. Na 6rečo je bil v točilnici gospod, ki pozna celjske policijske agente. Takoj je šel po stražnika in policijskega agenta, ki sta bila v bližini. Laži-detektiv je bil seveda zelo prese- nečen, ko sta ga aretirala. Na stražnici se je Aloja V. zagovarjal, da ni imel nikakšnili zlih namenov, in da je Ie prakticiral za orožnika, za katerega službo je pred kratkim zaprosil. Policiia ga je iz-ročila okrožnemu sodišču. Žalosten dogodek v Harjih pri Laškem. V četrtek ob pol 12 ie razburil ljudi daleč na okoli žalosten dogodek, ki se je pripetil v Harjih pri Stro-tovih. Posestniški sin Aloiz Debeljak je ustrelil na domu svoje zaročenke 21 letno Strot Magdaleno, nato se je ustrelil še sam v srce. Alojz Debeljak je bil pri priči mrtev, Strot Magdalena pa je dobila težko rano na levi strani prs in so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. Ni upanja, da bi ostala pri življenju. Aljehin - Euwe 26. igra remis Aljehin in Euwe bosta odigrala vseh 30 partij, čeprav je bilo že po petindvajseti odločeno tekmovanje za svetovno prvenstvo, ki 6i ga je pribori! Aljehin. Končala sta tudi že 26. igro. ki je bila najkrajša od vseh, kar 6ta jih leto6 odigrala. Potegnila sta samo dvajsetkrat in 6e nato že zedinila na neodločen rezultat. Ta partija ie že pokazala, da je igranje res samo še prijateljsko. Celotno sta-^ nje je sedaj 16:10 za Aljehina. Ali sfe že poravnali naročnino? | Kino Sloga Telefon ‘27 80 Za vse zamudnike, ki tega prekrasnega filma PATER VOJTEH niso še videli, ga bomo danes predvajali še ob 15. In sad« n J l< ob 17. url. Ob 19 uri premiera: V sedmih nebesih V glavni vlogi Simone Simon. Nemški dialog. Laška JNS skuša, a resnice potvoriti ne more ;Silmu ulicijativa in velika; delavnost in skrb za mesto Laško je bivše občinske mogotce malone spravila na beraško palico. Skoraj bi res izgubili vsa mnogoštevilna posestva in zahvaliti so imajo le slučaju, da so pri zadnjih občinskih volitvah odleteli in stresli s svojih odgovornih hrbtov vsa težka bremena ua novo izvoljene može. Dopisnik celjskega trdnika se je brez potrebe Se enkrat silovito urezal, ko pisari o zaslugah biv-baga Zupana, ki je po njegovi kratki pameti iu še krajšem spominu nekak inicijator tekstilne industrije v Laškem. Mi vsi dobro vemo, da je tekstilna industrija v Laškem izključno le zasluga g. Gerkmana, ki je kupil poslopje iu posestvo bivše laske pivovarne In s svojo pridnostjo in občudovanja vredno podjetnostjo ustanovil v Laškem obe tekstilni tovarni. Vemo pa tudi to. da se mu je pri uresničenju njegovih načrtov metalo pod nogo polena in to baš od strani listih, ki hočejo danes veljati za inicija'orje tekstilne industrije v Laškem. To. cenjeni dopisnik >Nove dobr; je resnica in ne tisto, kar li-ocete Vi natvesti našemu občinstvu. Lainiivi Klfukec sa je v celjskem lističu debelo in nesramno zlagal, zato ga pozivamo, da nam pove ime- šolskega vzgojitelja, ki je zaradi pozdrava -..Zdravo« klofutal in pokleknil na prsa nekemu učencu in ga zverinsko pretepal. V kolikor uatn jo situacija na naši Soli znana glede te točke, jo že sedaj dognano, da so vsi očitki, ki jih »Nova doba« sistematično že več kot pol leta iznaša, gladko izmišljeni ter jx>lni strupene iu zlohotne zlobe, predstavljajoč zuačilen babjevrstni plod osebno mržnje famoznega dopisnika zoper šolskega upravitelja, ki je ali tako ^neroden«, da ei ni nikdar umel pridobiti njegove milosti, kakor mnogo drugih po Laškem obceznanih trabantov. Pozivamo šolsko vodstvo, da ukrene vso poti ebne korake proti takemu lažnjivemu in nesramnemu pisanju, ker je skrajni čas, da se laškemu novodobnemu pisunu da primerno lekcijo, da se bo znal v bodoče izogniti nesramnim lažem in izmišljotinam. Hudofamski gospod se baje zopet razburja zaradi naših umestnih protestov. Upamo, da bodo gospodje, ki 60 prišli iz Francije, in katerim je menda že nekaj znanega o delovanju hudojamskega možakarja, toliko uvidevni, da napravijo red pri zloglasnem hudojam-skem rudniku ter tako dajo zadoščenje vsem žrtvam. ki so po nepotrebnem in nedolžnem trpele nešteto krivic in preganjaj. Laškemu dopisniku i-Nove dobe« pa svetujemo, da ne zagovarja več tega gospoda, saj je vsem nam znano, da se on na politiko res ne razume, pač pa nam jo neznano, iz katerih razlogov vedno brodi po njej in zakaj je njegovo »politično delovanje« že marsikoga pogna- lo na cesto. Redukcija iz leta 1932 in izvajanje iste nam jo šo precej dobro v spominu. Lista delavcev v Hudijami je takrat vsebovala mnogo različnih znamenj, od katerih so bila najbolj vidna ona z znakom — KI —, ali pa »Ni na5:, sicer pa imamo dokaze tudi iz najnovejše dobe, ko je ta dični go-sjx>d ščitil ljudi, ki bi jib moral celo po pravilih družbe TPD takoj odpustiti. Človeka, ki preganja naše nedolžne ljudi mnogokrat samo zato, ker niso njegovega prepričanja, ali pa ker se to zljubi neki zelo maščevalni gospe, ne sme nihče zagovarjati, še manj pa povzdigniti njegove zasluge. Kdor pa to stori, jo suženjska duša, ki ni vreden, da sc prišteva sinovom jx>nosncga, čeprav malega slovenskega naroda. Laika delniška plvovarva ■bo v najkrajšem času začela obratovati, vsaj to zagotavlja >Nova dobat. Tudi mi iz srca želimo, da bi se ta že skoraj neverjetna napoved kmalu uresničila, ker bi ta pridobitev bila za naše mestece izredno velikega pomena in bi stotisoči denarja krožili med našim ljudstvom, ki željno pričakuje izpolnitev svečanih obljub. Radovedni smo le, kaj bodo dejali številni delničarji na prihodnjem občnem zboru, ki obeta biti po raznih govoricah zelo zanimiv in morda tudi zelo vroč, sicer pa take stvari ne zanimajo tistih, ki drže molzno kravo za roge. Prihodjič morda še kaj. Gostovanje Ljubljanske drame v Celju. V torek, 14. dec., ob 8 zvečer uprizori v celjskem mestnem gledališču Ljubljanska drama Hamerjevo vesela igro y treh dejanjih >-Fiima«, o*.. Proti medicinski uredbi Slovenski medicinci, zbrani na svojem velikem sestanku, smo po temeljitem pretresu nove medicinske uredbe prišli do zaključka, da la uredba no odgovarja upravičenim in žc neštetokrat postavljenim zahtevam študentov, posebno pa ne zahtevam slovenskih študentov. Z ozirom na to konstatacijo emo sprejeli sledečo Resolucijo. Pri sestavi nove medicinske uredbe, kljub obljubam, niso bile upoštevane zahteve medicincev, podane v prošnjah, resolucijah, konferencah in sestankih, ampak je bila izdana uredba, ki je šla mimo teh naših zahtev. Ta naša resolucija je poslednji poizkus rešiti vprašanje uredbe o medicinskih fakultetah na miren način. Zahtevamo; 1. da se medicinski fakulteti v Ljubljani prizna 10 semestrov in da se postavi y Ljubljani nova bolnišnica s klinikami; 2. da se uredba z dne 12. junija 1937 takoj ukine in uveljavi za vse študente medicine uredba, ki je veljala pred 26. decembrom 1936; 3. da se sestavi nova uredba z enakopravnim sodelovanjem gg. profesorjev medicinskih fakultet in študentov. Odgovor na te naše zahteve pričakujemo v najkrajšem času, ker v nasprotnem primeru, kakor tudi v primeru negativnega odgovora ne bomo več ostali pri sptnib resolucijah in prošnjah. Vremensko poročilo »SlovM^irn®-!! doma« Po stanju dano ob ? »jutra) Kra . - i £ E £3 tetnpf- »atar* ■7 f* s 5 , Veter Rada cine £ « «■¥ £ =i X H •> - S£ — r s~ K — Umei, •a kost 1 a s 03 I & Liubliana 760 7 2-2 121 83 10 sw, 31 dež in sneg dez Mariboi j 758-0 '1-0 77' 95 10 SWj 3-0 Zagreb 753-1 11-0 12-0 80 10 NWj 3-0 dež Belgrac 754-7 11-0 18-0 45 7 S, — — Sarajevo 757-t 1 l-o 15-0 90 5 s, — — Skoplje — — 11-0 - — — — — Split 756 15-0 157) -0 8 SE, — — Kumbor 760-1 14-0 — 95 10 S, — — Rab 7556 7-0 — 80 10 s, 7-0 dež Vremenska napoved: Hladnejše, večinoma oblačno vreme s padavinami. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo do 9 oblačno, ob 9.50 se je pričelo jasniti, tako da je bilo ob 11.25 skoraj popolnoma jasno, ob 12 je oblačnost zopet narasla in je tako ostalo ves popoldan, ponoči je v presledkih deževalo, danes zjutraj pa je ob 7.10 pričelo snežiti. Barometer se dviga. Ljubljana danes Koledar Danes, sobota: Damaz. Jutri: Sinezij. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, 'l'yr-Seva cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste. HKULI14Z9 Samo S« danes ob 16. tn 17. url prelv&jatno prekrasni film Pater Vojteh Ob 19. url premiera V sedmih nebesih V glavni vlogi Simone Simon Nemški dialogi Predstave Jutri ob 15., 17., 19. in 21. url mmmminM Premiera I Vesela komedija dijaških zmešnjav za smeh m dooro voljo v filmski opereti Ntena velika matura (Unenc&chultUgte Stande' Hans Hoser — Oustl Huber — Tlieo Llneren Rezervirajte vstopnice! Naj no vej si zurnal! UNION V ponedeljek zvečer bomo imeli spet velik kulturni dogodek: Nastop Akademskega zbora ob desetletnici dela K’ It; Družina Akademskega pevskega zbora ob desetletnici svojega požrtvovalnega in za Slovence toliko pomembnega dela. V sredi neumorni zborov oče in prvi delavee, dirigent France Marolt. Višek tilmske umetnosti »Dobrotnik človeštva« Louis Pasteur Film resničnih življenjskih dramatičnih - dogodkov, ki so vzbujali pozornost sveta. Louisa Pasteurja predstavlja Paul Muni, ki jo mojstrsko podal Zolaja v filmu »VEST ČLOVEŠTVA« Predstave v matici ob 16., 1915 m 21-15 url Poziv absolventom moške obrtne iu absolventkam ženske obrtne šole v Ljubljani. Državna tehniška srednja šola v Ljubljani bo za petdesetletnico državnih obrtnih šol v Ljubljani izdala spomenico 1888—1938, v kateri bo tudi imenik V6eh absolventov in absolventk. Da bi mogli pristaviti še današnji poklic, pozivamo vse absolvente m absolventke, da čim prej pošljejo šolski upravi svoje današnje naslove. Drevi ob 29 priredi Slovenska Esperantska Zveza (S. E. A.) v frančiškanski dvorani pod pokroviteljstvom g. bana dr. M. Natlačena akademijo v proslavo 87-letriico dr. Zamenbofovega rojstva ter 50 letnice esperanta. Ob tej priliki bo podelitov diplom častnega članstva prevzv. gosp. knozoškofu dr. Gregoriju Rožmanu, ustanovnega članstva g. banu dr. Marku Nutlačeuu ter častnega članstva gg. Jožku Sotlerju, Franu Mikliču iu Jerneju Jeleniču. Vstopnine ni, vabljeni vsi prijatelji 8. E. A. »Svojeglavček« na trnovskem odru. V nedeljo, 12. decembra ob 8 zvečer bodo člani igralske družine Prosvetnega društva uprizorili veseloigro s petjem »Svojeglavček«. Režija te veseloigre je v spretnih rokah, vse vloge pa v zasedbi priznanih najboljših igraleev, ki so se prav posebno odlikovali ob priliki uprizoritve »Zlatoroga«. Opozarjamo vse prijatelje Tepe igro, da tie zamude te uprizoritve in da si vstopnice preskrbe že v predprodaji od 10—12 dopoldne. V razstavi bratov Šubicev bo imel vodstvo v nedeljo, 12. decembra ob pol 11 dop. monsignor V. Steska v Narodni galeriji, v Jakopičevem paviljonu pa ob 11 g. prof. in akad. slikar Stane Kregar. Z ozirom na Kregarjevo surrealistično usmerjenost bo njegovo vodstvo zanimiv doprinos k razmerju naših mladih do dela naših starejših slikarjev. S podaljšanjem razstave bratov Šubicov bo od nedelje, 12. decembra znižana vstopnina, da^ si bodo mogli razstavo ogledati prav vsi. V Mengšu v Društvenem domu uprizori Prosvetno društvo iz Komendo v nedeljo, 12. dec., igro »Podrti križ.' v 4 dejanjih in eni medigri. Ker je igra zelo primerna, jo vsent priporočamo! Dr. Gržiničevo tridejansko opereto »Miklavž riliuja ponove gojenci salezijanskega zavoda z takovnika jutri ob 8 zvečer v frančiškanski dvo-ratii. Vstopnice se dobe danes v pisarni Pax et bonum, jutri od 7 zv. naprej pa pri blagajni. Vlil. koncert Ljubljansko filharmonije bo v potek, 17. decembra ob 20 v veliki dvorani hotela Union z dirigentom dr. Hermanom Scherchenom. Na programu je Mozart, Brahms ter dve izvirni deli dr. Švare in Žebrota. Vstopnice bo iz prijaznosti prodajala blagajna kino »Uniona«. Uubljancko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Sobota. 11. decembra: Bela bolezen. Premierski abonma. Premiera. Nedelja, t2: dec. ob 15: šintkovi. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: Bela bolezen. Izven. Opera. — Začetek ob 20 Sobota. 11 decembra: Ančka Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja, 12. decembru ob 15: Ainaconke. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20: lMcs » maskah. Izven. Znižane ceno od 30 din navzdol. Ljubljana, 11. decembra. Ni še tako dolgo, odkar smo v Ljubljani dobili svoje najvišje kulturno žarišče, iz katerega je izšlo že tako lepo število slovenske inteligence. Kakor je bjla ustanovitev univerze v Ljubljani leta 1919. nad vso pomemben kulturni dogodek za vse Slovence, tako je Akademski pevski zbor, ki sc je ustanovil pred dobrimi desetimi leti na tej univerzi, važen mejnik v slovenskem glasbenem življenju. Njegov velik pomen je že takoj pri njegovem prvem nastopu leta 1927. uvidela, gotovo pa vsaj zaslutila vsa slovenska kulturna javnost. Trikrat pa ga je podčrtalo zborovo delo samo, ki je v tolikšni meri obrnilo pozornost nase, da je vsak, kdor je hotel biti količkaj nepristranski, začel prištevati AP55 mod naše najboljše moške zbore doma, najbrž pa uič manj neupravičeno tudi med najboljše moške zbore v Jugoslaviji. Na Akademski pevski zbor pa so poleg splošne javnosti postali brez razlike pozorni tudi najboljši sedanji slovenski skladatelji. V njem so spoznali zbor, ki bo zmožen do skrajnosti zadovoljiti tudi nje, zbor, ki bo zmožen podati širši javnosti njihove največje umetnine tako, kakor si jih je zamislil njih skladateljski utn. Prisluhnili so svojim umetninum in odhajali s koncertov sami najbolj zadovoljni, saj so videli, da je prišel nekdo, ki bo znal javnosti pravilno raztolmačiti njihovo umetniško zamisel, ki ni ostala več samo mrtva nota, pač pa, življenje, ki ga živi naš slovenski človek. Koliko važnost si> že fakoj~v začetku pripiso- vali naši skladatelji Akademskemu zboru, dokazuje prav gotovo dejstvo, da so prav zanj ustvarili celo vrsto v slovenski vokalni glasbi najboljših umetnin. Tilko jo mogel zbor že ob desetletnici ljubljanske univerzo leta 1929. nastopiti z izključno modernim programom v Ljubljani, Mariboru in Celju. Razvojna pot Akademskega pevskega zbora se je stalno dvigala in leta 1934 je zbor doživel pravi triumf s slovensko narodno pesmijo. Ta koncert je pomenil pravo revolucijo v dotakratnem pojmovanju, prirejanju in izvajanju slovenske na; rodne pesmi. Zbor je dobil uajvečje priznanje tudi z Cajvišjega mesta, ko je prevzela trajno pokroviteljstvo nad njim Nj. Vel. kraljica Marija. Nad vse častna je vsa, čeprav tako kratka zgodovina Akademskega zbora. V komaj desetih letih je zbor priredil 30 velikih koncertov v Ljubljani in po drugih mestih. Žali bog pa mu skromne gmotne razmere ne dopuščajo, da bi tudi v tujini zapel sloves naši mali zemlji in človeku, ki na pjej živi. Naš veliki umctnik-skladatelj prof. Matija Tomc, kj z največjimi simpatijami zasleduje delo Akademskega zbora, je zboru ob desetletnici res z vso dušo iu srcem čestital, ko je v uvodnem članku letošnjega koncertnega programa zapisal prepričevalno: »APZ gre s svojim poslanstvom novemu razdobju nasproti, odpira nam vrata v nov svet — in vendar že tako star, kakor je stara zemlja, h kateri smo zraščeni tesno in ncrazdružljivo kakor korenina k hrastu.« Literarni večer primorskih književnikov Ljubljana, 10. decembra. Primorsko emigrantsko društvo »Tabor« je snoči v dvorani Delavske zbornice priredilo nad vse dobro uspel literarni večer primorskih pesnikov iu pisateljev. Dvorana je bila nabito polna občinstva, med katerimi je bila pretežna večina primorskih rojakov. V imenu društva »Tabor« je v uvodnih besedah Lado Božic spregovoril o pomenu literarnega dela, ki je bilo v časih politične sužnosti opora in hrbtenica narodne zavesti. Občinstvu se je nato predstavila vrsta že znanih primorskih pesnikov in pisateljev, ki zavzemajo v našem slovstvu pomembna mesta. Iz svojih del so čitali: pisatelj Ivan Pregelj, pesnik Janko Samec, mladinski pisatelj Jože Ribičič, pisatelj Bogomir Magajna, pesnik Stano Kosovel, pisatelj Vladimir Bartol in pesnik Igo Gruden. Ciril Kosmač zaradi bolezni ni mogel nastopiti. Ivan Pregelj je čital črtico iz zgodovinske povesti: Peter Markovič, strah ljubljanskih šolarjev in odlomek iz novele »Thabita Khumi«. Njegov nastop je ponovno izpričal, kako velikih simpatij je deležno njegovo delo pri našem občinstvu. To pot prvič se je našemu občinstyu predstavil pesnik Janko Samec. Njegova lirika ga označuje za' oblikovno in vsebinsko dograjenega pesnika. Iskrena čustvenost in jasna misel sta njegova odlika. Čital je pesmi: Kje si, moj Trst, Prepadi, Zima na Štajerskem, Premišljevanje ob grobu neznanca, Blagovest, Kriza našega stoletja, Pozdravljeni. . . . Mladinski pisatelj Jože Ribičič se je lepo predstavil z sodobno pisano, v bedo našega časa posegajočo »Božično paralelo« in satiro »Brezpo-seliti«,. Bogomir Magajna je prečital dve lite-rano pomembni črtici »Preproga« _ in Haifa«. V »Preprogi« postavlja lepoto umetnine in pristnost srca na prvo mesto. Preprogo, ki jo kupi bogati snubec svoji zaročenki, podari ta skrivaj ciganu in se potem, ko je doživela to, kar je hotela, poroči s snubcem. V »Haifi« stopi eros .s sadistično silo na dan, ki pa pokaže, da v življenju zmaga skromna preprostost. Magajna je v teh dveh črticah razkril v najfinejšem niansiranju vrednost človeškega erotičnega življenja, ki se dviga nad grobo materijo. Stano Kosovel je s svojimi pesmimi dokazal, da tega pesnika danes zelo malo poznamo. Pesnik posega v težave časa in išče izhoda iz težkih razmer. . Vladimir Bartol je prečital filozofsko sanjsko študijo, novelo: Deklica s košaro. V noveli si skuša avtor na zanimiv, psihoanalitski način razložiti pomen sanj, v katerih se mu prikaže deklica s košaro. * Kot zadnji je nastopil Igo Gruden. Njegove pesmi so ga pokazale kot pesnika visoke vrednosti, ki z veliko pesniško intuicijo in čustveno močjo posega v dogajanje časa. Njegova tenkočutna lirika razkriva vse polno vrednot, ki jih do sedaj pri Grudni nismo poznali. Literarni večer primorskih pesnikov in pisateljev je lepo uspel. Občinstvo je vse prav prisrčno nagradilo s priznanjem. Naročata Slovenski dom! Iz športne krošnje O freh vaznih vprašanjih v našem nogometu bo razpravljal jutrišnji občni zbor Jugoslovanske nogometne zveze. Prvi predlogje povečanje števila liginih klubov od 10 na 12. Za ta predlog bodo skoraj V6i klubi. Drugi predlog je tekmovanje za Jugo-pokal. BSK je odboru predložil natančen osnutek pravil, ki bo tudi po vsej verjetnosti sprejet, ker ima za seboj večino. Tako bo torej tekmovanje za državno nogometno prvenstvo in tekmovanje za Jugo-pokal izpolnilo precejšen del nogometnega programa v prihodnji nogometni sezoni. Tretje in najvažnejše vprašanje pa je izpre-inemba zvezinih pravil. Razpravljalo se bo o skupnem predlogu belgrajske Jugoslavije in zagrebške podzveze, ki v glavnem predlagajo proporcionalni sistem pri volitvah zveznega in podzveznih odborov in osnovanje novih nogometnih medzvez. Drugi predlog o tem vprašanju pa bo stavil BSK s svojimi klubi. Vsebina tega osnutka pa še ni znana. Poleg teh treh najvažnejših vprašanj je na programu še mnogo drugiji vprašanj, ki pa zadevajo samo jtosamezne klube. Jutrišnji občni zbor nogometašev v Belgradu bo torej prinesel mnogo novega v nogometni šport v Jugoslaviji. Tekme za Davisov pokal vsako drugo leto? Sabelli od teniške zveze je presenetil javnost z izjavo, da bo angleška zveza na geueralni skupščini vseh teniških zvez stavila predlog, naj se vrše tekme za Davisov jrokal vsako drugo leto. Predlog bo gotovo naletel na ugoden odziv pri Avstraliji in južni Afriki. Isti predlog je bi! že letos junija meseca enkrat odklonjen, vendar bodo Angleži prihodnje leto predlog ponovili. Če bodo s jrredlogom zadovoljni vsi njeni domitiijoni, bo brez dvoma tudi 6prejet, zlasti, ker imajo v mednarodni teniški zvezi večino. Novi evropski rekord v prsnem plavanju na 200 m ne bo priznan. Nemec Erthur Hein je namreč postavil svoj čas 2:38.2 v bazenu, ki ni ime! predpisane 50 m dolžine, ampak je bil dolg samo 20 m. Sonja Henie si je zavarovala svoje noge. Desetkratna svetovna prvakinja v umetnem drsanju Sonja Henie, ki nastopa zdaj kot profesionalna drsalka, si je pri neki aitgleški zavarovalnici zavarovala svoje noge za slučaj nesreče za lepo vsoto 30.000 šilingov (ca 7,500.000 din). Ali naj se športnik poroči? Na vprašanje nam odgovarjajo V6ak po svoje tile štirje avstrijski smučarski kanoni. Haunes Schneider pravi: Športnik ne sme kaditi, ne sme piti in se ne sme poročiti toliko časa, dokler tekmuje. Prav tako misli tudi Peter Radacber, ki še pristavlja: Preveč tesna navezanost na žensko bitje jemlje praveč prostega časa in ves ta čas gre na račun smučarskega treninga. Nasprotnega mišljenja sta pa Rudi Malt in Toni Seeloe, ki trdita, da tudi aktivnemu šjjortniku nič ne škoduje če skoči v zakonski jarem. Dve proti dve! Odločitev v teh stvareh je joa najbrž težka samo toliko časa, dokler izprašujemo druge za nasvet, kako naj se odločimo, športnik, ki zna dosegati vrhunske rezultate, mora znati tudi odločevati o 6vojih srčnilt zadevah, ne da bi druge izpraševal za nasvete. V Ameriko so povabili na tradicionalni karneval v Torontu v Kanadi dunajske drsalce Erika | in Aso Pausin ter Emo Putzinger. Ta karneval je i ena uajvečjih zimskošjtortnih prireditev v Ameriki, I kateri prisostvujejo deset tisoči gledalcev. Od tu in tam i - Zagrebška Akademija znanosti je intela včeraj žalno sejo za svojim rednim članom in dolgoletnim pokroviteljem nadškofom dr. .Antonom Bauerom. Žalno sejo je otvoril in vodil predsednik dr Albert Bazala, ki je v svojem govoru poveličeval zasluge pokojnika za Akademijo na znanstvenem polju kakor tudi kot pokrovitelja, ki je gmotno vedno podprl to znnn-| stveno institucijo. Razen akademije so tudi druga hrvatska kulturna društva imela žalne seje. Velike množice Hrvatov pa hodijo neprestano mimo odra, kjer leži truplo pokojnega nadškofa, in molijo za pokoj njegove duše. Poleg hrvaških kulturnih društev so tudi mnoge slovenske centralne prosvetne organizacije poslale sožalne brzojavke novemu nadškofu dr. Stepincu. Na slavni newyorški »Metropolitan operi je angažirana znana zagrebška pevka Zinka Kupčeva, ki smo io pred leti videli tudi na Ijub-| Ijanskem odru. V Ameriki so Klinčevi dali nov priimek, da se odslej piše Milanov. Po predpisih ameriških »nabavi jalcev« filmskih in gledaliških zvezd se je tudi Kunčeva morala podvreči strogi dijeti, da bi postala bolj vitka in tako všeč Američanom. Zinka Kunčeva je v Ameriki »popustila« kar za 12 kilogramov. Strahoviti viharji, ki so divjali pretekle dni na jadranskem morju, so predvčerajšnjim zahtevali tudi 12 človeških žrtev. Potopila se jo j bila namreč velika albanska jadrnica »Rafaelo«, ki je vozila cement iz Barija v Drač. Na jadrnici | je bilo deset mož posadke, ki so bili vsi Albanci, kapitan Kozulie iz Ista in njegov 10 letni sinček, ladrnica je bila dolga 29 metrov, široka pa osem. Svoj čas je biila jadrnica last Stjepana šegariča in prijateljev iz Ista, ki jo je od njih kupil Albanec Kalamisi. Podobno sc je zgodilo z italijansko ribiško ladjico, ki jo je valovje odtr-. galo in potegnilo s seboj na odprto morje. Jugo- I slovanska ladja »Bosna« je privozila mimo ladjice ter jo skušala vleči v pristanišče. Med potjo pa je voda vdrla v ladjico in jo' pogoltnila, dva mornarja z »Bosne«, ki sta krmarila ladjico, j pa sta morala skočiti v morje in potem splavati I do »Bosne«. V, severni Dalmaciji se je začela z neznan-. ? h'trico širiti gripa. Samo v Šibeniku in okolici je v enem dnevu obolelo nad 500 oseb. Pravijo, da je gripa posledica velikih vremenskih sprememb v zadnjem času. 102 leti stara ženska je umrla v Gackcm Meldja Kurtovič je prebila pozno jesen svojega življenja v krogu svojih 18 sinov in hčera ter 123 vnukov in pravnukov. Starka je bila do zadnjega izredno trdnega zdravja. V vsej naši državi je bilo konec preteklega leta 15,177.608 prebivalcev. V teku enega leta je število prebivalstva naraslo za 227.000 oseb. Od leta 1921 pa do lani se jc število jugoslovanskega prebivalstva povečalo za 5,188.697 duš. Po gostoti naseljenosti stoji na prvem mesiu še vedno Vojvodina, takoj za njo pa pride Siove-[ jani in za njo savska banovina. , _ Dramatično borbo z divjim veprom so doživeli y okolici Mitroviče. Vepra so zasledovali številni lovci, vendar jim j« pobegnil skozi vas Lačarak do Save, se zagnal vanjo in jo preplaval. _Na nasprotni strani pa je stal takrat lovec . Burijan, ki je začel streljati na vepra. Razbesnjen se je veper vrgel na lovca in ga zgrabil /a nogo. Lovec je imel toliko prisebnosti, da jc vepra tolkel s puškinim kopitom po glavi, doki®!" ni odnehal. Veper je nato skočil v rečico Zasavico in plaval na drugi breg. Burijan pa je skočil v čoln in odveslal za njim. Iz neposredne | bližine je spet streljal in vepra zadel v oko. I Kljub temu jc veper preplaval reko in začel gaziti po močvirju. Tam je opešal, - da so ga kmetje potoni še živega potegnili in zaklali. | V eper je tehtal 120 kilogramov. Sestradani volkovi so začeli pritiskati iz b^anskih gozdov in napadati vasi. Zlasti jc mnogo strahu in škode pretrpela vasica Žege-bovo blizu Sarajeva. Ljudje so začeli volkovom nastavljati pasti in strup. Samo en lovec je na | fak način pokončal sedem volkvo. O železničarju Aliji Ljnfoviču iz Zenice v i Bosni, ki je nanj in na njegovo drugo ženo streljala Točena prva žena, smo pred mesecem dni poročali. Komaj ie Ljutovičeva druga žena izdihnila, že je priletni mož pripravil drugo senzacijo. Zaprosil je za roko sestro svoje druge žene, pa je ni dobil, ker so poroki nasprotovali dekletovi starši_ in zlasti bratje. Ljutovič po je dekle pregovoril in jo na tihem odpeljal v Sarajevo. Na prijavo staršev so oblasti Ljutoviča v Sarajevu prijele in mu dekleta odvzele. Vsa 1 nadaljnja zgodba pa se je razvila in končala ■ prav na amerikanski način. Mlada Fahrija je prišla domov in sc šc istega dne poročila z mladeničem, ki je gledal za njo že prej. Svatba je bila veličastna, za vaške razmere prav sijajna. | Postarani in razočarani železničar pa jo jc potegnil neznanokam. 56.000 dedičev se je javilo, da bi bili deležni velikega bogastva, ki ga jo zajrustila neka Hen-rijeta Schafer v Filadelfiji. Čim ie prispela vest o n jeni smrti in obenem sporočilo, da je. zapustila 150 milijonov dinarjev, se je javilo izredno veliko število njenih pravih in dozdevnih dedičev. Oblastem se je iz vse Evrope prijavilo 56 tisoč Schaferjev, vendar pa so na listi kot upravičeni dediči ostali zapisani Ie tisti Schaferji. ki so naseljeni v Banatu. Pravda za denar pa še ne bo tako kmalu gotova. Kmet Stanislav Beljanin iz Prištine, ki ec jc [ v pijanosti postavljal, da je on pravi morilec | narodnega poslanca Bogdana Milinčiča, sedaj taji svojo krivdo iu trdovratno odklanja vsak sutn. Njegov položaj je pa vse prej kot rožnat, ker se je prijavila kopica prič, ki so Beljanina | čnle, ko je izrekel inkriminirane besede. Poleg tega se je javil kmet, ki je v kritični noči srečal Beljanina v neposredni bližini vasi, v kateri je bil izvršen umor. Beljanina na sodišču neprestano zaslišujejo. V Trst in “Gorico za božič od 24.-28. decem-Ibra in v Abbazio, Trst in Gorico za Novo leto od 31. decembra do 2. januarja priredi Putnik izlete z vlakom in avtobusi. Cona vožnji za Trst 130 [ din, Gorico 150 din, Abbazio 140 din z vlakom. V Abbazio z avtobusom 185 din. Zelo ugodni j aranžmaji od 160—260 din. Ostale informacije in prijave pri biljetarnicah Putnika v Ljubljani in Tourist-Oflicca na Jesenicah- Foto Warner Broo . „ • & s,; M. Jacoby - R. Lcigh: 68 Poročnik indijske brigade Nazadnje, v poslednjem trenutku je prišlo ojačenje. Polkovnik Campbell je sam vodil oddelek, ki je drvel na pomoč Vickersu. »Skrajni čas je že!« je šinilo Geolfreyu po glavi. Prema je zavpil: »Pomoč je tu! Ne dajte se, fantje! Ne pozabite, kaj nas čaka, če nas ujamejo žive!« Vojaki, ki so že omahovali, so se zdaj še z večjo hrabrostjo vrgli v boj. Niso se nič več skrivali, sklanjali so se nad zaklone, da bi mogli bolje meriti. Vickers je hotel vojakom zavpiti, naj se bolj varujejo, toda streljanje je bilo tako silno, da ni slišal sam svoje besede. Vojaki iz onega oddelka, ki jim je pridrvel na pomoč, so se vzpenjali na stolp in na zidovje. Žrtve so se kupoma množile. Vsak trenutek je kateri vojak strmoglavil z obzidja. Vickers je zavpil Campbellu, ki je stal poleg njega, na uho: Kako dolgo?« »Ne moremo se držati... V barake!« Vickers je zamahnil trobentaču v znamenje, naj zatrobi. Vojak je komaj čakal na to. Glas trobente!... Tudi na drugih delih zidovja so trobentači dobili znamenje, naj pokličejo vojake k umiku. Geoffrey je pogledal na stolp, kjer je stal top: vojaki so izpolnili njegovo povelje, top je Jbil uničen. Iz srede dima se je nad sovražnikovimi vrstami začelo dvigati nekaj čudnega, nekaj, kar je bilo podobno pošastnim črnim krakom. Geoffrey je zavpil: »Že pripravljajo lestve!« Polkovnik Campbell je bliskovito pregledal položaj. Planil je pokoncu in zavpil obotavljajočim se vojakom: Nazaj!« Sam je pograbil puško, ki je padla iz rok zadetemu vojaku in začel divje streljati, kakor da hoče varovati vojake, ki so se umikali na varnejše mesto. Vojaki so bežali po stopnicah navzdol in čez dvorišče v stavbe na sredi trdnjave. Med tekom so nabijali puške in se ozirali, kdaj se bo pokazala katera sovražnikova glava na obzidju. Indijci so že po lestvah lezli na zid. Kakor hitro je bil kateri od njih na vrhu, je obstal in začel streljati na umikajoče se Angleže, ki so tekli čez veliko trdnjavsko dvorišče. Tudi Angleži so na begu obstajali, se naglo obračali, merili in prožili v sovražnike. Veliko angleških vojakov je obležalo na dvorišču... Čez mrtva telesa tovarišev so se vojaki umikali v barake. Vickers in Campbell sta bežala zadnja. Tudi ona dva sta se ustavljala in streljala nazaj. Vedno več Indijcev je vrelo na zidovja in na dvorišče. Obzidja so bila že vsa nabodena s sovražnimi vojaki, toda še vedno so po lestvah lezli novi... vedno več in več... Samo še petdeset metrov do barak.., Potem bodo varni vsaj za nekaj časa. Angleži zdaj niso nič več streljali, marveč so na vso moč drveli proti barakam. Okopi iz trupel. Indijci so mogli le polahko predirati na trdnjavsko dvorišče, ker so Angleži zdaj iz varnega zavetja lahko streljali nanje kakor na tarče. Kakor hitro so trije Indijci pokazali glave na obzidju, sta se dva izmed njih takoj prevrnila in strmoglavila nazaj na tiste, ki so se po listvah vzpenjali navzgor, ali pa na dvorišče. Angleške krogle so dobro opravljale svoje morilno delo. Na dvorišču in okoli obzidja so rasli kupi indijskih trupel. V barakah je bilo nakopičenega dovolj streliva... Suristanci so skušali od znotraj odpreti velika vrata, da bi tako odprli pot, po kateri bi njihova vojska lahko v množicah vdrla v trdnjavo. Vedno več Indijcev je po lestvah lezlo na obzidje. •Slovenski dom« izhaja ruk delavnik ob 12 M«we«na naroAnina 13 Din. ta tn0*em<*tT0 2! Din OredniStvo: Kopitarjeva olica MIL Telefon »94 te 8996. Uprarai *.«Ditarjew k »Bioveiisti aom« iznaj* ,r-ufnn ^ ^ juao,io¥&iwfco LUJuuuo « Ldubljaaii EL C«& Izdajatelji Ivaa ftakave* Credaiki Jute Kniiiek. Rojstvo ruske revolucije Ob svečanostih, ki so jih v Moskvi priredili v 6pomin na zgodovinski trenutek, ko je v Rusiji zavladal boljševizem, so znova oživeli tudi dogodki, ki so neposredno povzročili revolucijo in pripomogli k temu. da je odšel s prestola poslednji car. Prva slutnja, da utegne res priti v Rusiji do revolucije, se je pojavila že takoj po rusko-japon-ski vojni. Časopisi pišejo, da je bil konec te vojne nekak "predvečer revolucije. Tedaj je prijel za drž. krmilo sposoben mož Peter Stoiypin. Postal je ministrski predsednik, ki je svoj položaj obdržal do svoje smrti. Zavzemal 6e je na vso moč za agrarno reformo in je neizprosno stal na 6tališču, da je za Rusijo najboljše, če v miru in prijateljstvu živi z vsemi državami, posebno še 6 sosedi. Na neki seji ruske dume je zaklical, obrnjen proti levičarjem: »Vi stremite za velikimi državnimi preobrati, mi pa hočemo veliko in močno Rusijo!« Vse mogoče agitacije, ki so se jih vedno posluževale najrazličnejše politične 6kupine, posebno še tiste, ki 6i hočejo tako rekoč pri najbližjem mizarju naročiti voditeljske stolčke, so že precej znane. Nikdar jih ni manjkalo tudi v Rusiji, posebno še v tistih kritičnih trenutikh, ki jih je ruski narod preživljal tik pred izbruhom nesrečne revolucije. Carjevi nasprotniki so ljudstvu na ves glas trobili, da bodo po revoluciji ruski kmetje dobili novo zemljo, na drugi 6trani pa 60 poudarjali neprestano, da bo ruski kmet izgubil v primeru, če Stolypin prodre 6 svojo agrarno reformo, še ono zemljo, ki jo ima. Nasprotniki 60 tudi dobro vedeli, da more do revolucije priti samo na ta način, če pade prej monarhija Prvo, kar so 6i torej stavili za nalogo, je bila odločna namera, da strmoglavijo Stolypina. Ta pa 6e je zavedal svoje velike odgovornosti in je kljub vsem grožnjam in nakanam 6vojih nasprotnikov ostal na krmilu države. Kako točno 6e je zavedal, kaj ga čaka, dokazuje tudi njegova oporoka in v njej posebno 6tavek, ki 6e glasi: »Pokopljite me tam, kjer me bodo umorili!** Zgodilo 6e je. Leta 1911 se je udeležil v Kijevu slavnostne gledališke predstave, na katero je prišel tudi ruski car s svojo družino. Tu je Stolypina umoril nek revolucionar, po imenu Bagrov. Posrečilo se mu je kot odličnemu poznavalcu najvišjih krogov preslepiti tudi Stolypinovo tajno policijsko stražo, da niti ni zaslutila, kaj on namerava. Atentatorja 60 seveda takoj prijeli in ga tudi obsodili na 6mrt. Toda glavno je atentator le dosegel: agrarna reforma v Rusiji je zastala, revolucionarna stremljenja pa so 6e začela še bolj uveljavljati in so dobila trdnejšo ojx>ro. V Rusiji je zadivjala notranja vojna, ki je ni nihče prav za prav hotel in želel, posebno pa ne pridni ruski mužik. Carja so osamili, da je bil brez moči Od vse vojske je bila tedaj carju najbolj zvesta njegova garda. Oni, ki so ščuvali k revoluciji, so zato skrbeli najprej za to, da pride takoj ob za- četku vojne vsa carjeva garda na fronto. In tako je tudi res bilo. V teh prvih spopadih je j>adla ruska garda skoraj do zadnjega moža. Ta način je seveda vsem tistim, ki niso bili zadovoljni 6 carjem, od sile ugajal, ker so bili prepričani, da pravica zmaguje. Kmalu so izpodrinili iz carjeve okolice tudi druge. Na vreto so seveda prišle najprej vplivnejše osebnosti. Tudi za to so revolucionarji i>oiskali primerno, ne tako očividno pot: najvplivnejše carjeve pristaše so j>os1avili na takšna mesta, ki so bila sicer zelo častna, pa skoraj brez pomena. Okoli carja naj bi ostali samo izdajalci in 6trahoj>etci, ki bi za carja ob izbruhu revolucije ne jiomenili prav nič. Zanimiv je tudi primer s carjevim pribočnikom Ruskym Tega je imel car najrajši in ga je tudi najvišje cenil ter mu naklonil najvišja odlikovanja, čeprav je bil to človek, ki je prišel na to mesto tako rekoč »iz nič«. V kritičnem trenutku, ko 6i je car pomišljal, ali naj podpiše 6vojo odjx>ved prestolu, je Rtisky pred carjem kar cepeta! z nogami in ga prosil, naj vendar že podpiše! Usoda pa je dohitela tudi tega moža: rdeči gardisti so ga pozneje na Kavkazu na kose razsabljali. Car je uvidel, da se ob takšnih razmerah ne more več upirati in 6e je odpovedal prestolu, čeprav z zavestjo, da je ruskemu človeku hotel vedno le dobro in da je z vsem srcem živel zanj. Revolucionarji so zmagali in ruskemu kmetu prinesli čisto nekaj drugega, kakor 60 mu prej obljubljali v svoji agitaciji proti monarhistom. Vzeli mu niso samo zemlje, te bogate ruske zemlje, na katero je bil ruski mužik toliko ponosen in toliko 6 srcem prikovan nanjo vzeli so mu tudi veselje do dela, ko ve, da mora delati za vse prej kot zase in za svojo družino. Razklala pa mu je tudi njegovo duševnost, mu nasilno oropala vero v zasluženo plačilo onstran groba, ko preneha divjanje človeka nad človekom. Tudi Flohr bi se rad pomeril z Aljehinom Šahovskega boja med Aljehinom in Euvvejem 6e med boljšimi kibici udeležujejo tudi češkoslovaški šahovski mojster Flohr, ki je med mlajšimi šahisti precej med prvimi. Saj je to tudi dokazal že na več turnirjih. V 6redo 6e je Flohr razgo-varjal z Aljehinom in mu ob tej priliki tudi izročil pismo, v katerem ga izziva na boj za svetovno šahovsko prvenstvo, ki naj bi bil v Pragi leta 1939. Aljehina je tudi že zdaj povabil v Prago, da tam uredita vse potrebno za ta boj in da potem tudi podpišeta pogodbo. Začuda so se zdaj kar jx> vrsti oglasili vsi tisti, ki se smatrajo za boljše igralce, kalcor pa je bivši dveletni svetovni prvak dr. Euwe. In res ni to tako šibka trojica: Capablanca, Keres in Flohr! Morda je komu od teh treh le namenjeno, da zmaga nad Aljehinom in da tako seveda Euvveja potisne še bolj nazaj. Mnogo sreče, ali vsaj to, da bi se še kaj naučili! Slika z zadnjih povodnji na Angleškem: Brzovlak v vodi. Ali ste že poravnali naročnino ? Vstajenje kat. Cerkve v Mehiki Ko je nastopil vlado v Mehiki sedanji predsednik Cardenas, je izjavil, da nikakor ne misli obnoviti protiverske borbe, ki so jo zmotno smatrale za najvažnejšo nalogo dosedanje vlade, pri tem pa zanemarile mnogo važnejša drž. vprašanja. Četudi izredno težki položaj katoličanov v Mehiki še daleč ni popravljen, vendar 60 tu že nekatera znamenja, ki kažejo na zboljšanje. Največji znak je dovoljenje nadškofu Leopoldu Ruiz Floresu, da se vrne v Mehiko. Pogumno zadržanje tega škofa v protiverskih bojih mu je trikrat jjovzročilo izgon iz države. Tudi mnogo drugih škofov 6e je že lahko vrnilo. Dalje dane6 že mnogi duhovniki javno opravljajo bogoslužje, kar je bilo prej prepovedano. V državah Vera Cruz in Sonora so zopet odprli cerkve, ki so bile zaprte že od leta 1931. Dežela Chihuahua, ki je za ogromno ozemlje dovolila samo enega duhovnika, jih ima danes že pet. V po; krajini sv. Ludvik Potosi morejo duhovniki nositi že duhovniško obleko. Povsod katoličani vodijo borbo, da se jim vrnejo tudi druge pravice, posebno do šole in zaplenjenega cerkvenega premoženja. Gotovo je, da bodo tudi V6e to dosegli, 6aj jih je krvava borba zjeklenila. Oče: »Tinček, zakaj si nalepil mojo fotografijo v svoj zvezek?« Tinček: »Ker je učitelj rekel, da bi rad videl tistega tepca, ki mi pomaga pri domačih nalogah!«' Pri telovadnih tekmah med Nemčijo in Madžarsko je kot posameznik zmagal Monakovčan Stangl, ki ga vidimo na sliki. Elektrika štele ljudi Razne prireditve na Angleškem se po številu obiskalcev 6koraj ne dajo primerjati z našimi, posebno ne takšne, kakršne 60 n. pr. nogometne tekme. Mi, ki 6mo na ljubljanskem nogometnem igrišču komaj kdaj videli več ljudi kot tri tisoč, si kar težko predstavljamo množico kakšnih 50 ali več tisoč, kolikršna 6e ne tako redkokdaj zbere na angleških igriščih. Naše oko je že kar navajeno na naše majhne številke in kaj hitro precenimo, koliko nas je. Saj se tudi za mnogo ne moremo kar tako zmotiti pri štetju. Izvzeti so seveda kakšni važni dogodki, recimo celo jMlitične narave. Vsaj v toliko so izvzeti, da naši oceni ljudje z druge strani — saj si politike res ne moremo predstavljati, če nimamo vsaj dve skupini, dveh različnih barv — nikdar ne verjamejo. In za takšne primere bi pri nas res prišla zelo prav, ali pa 6eveda spet ne, takšna iznajdba, kakršno 60 v zadnjem času izumili na Angleškem, da z njo štejejo ljudi, ki se udeleže te ali one nogometne prireditve. To je omogočila neke vrste električna priprava, ki bi ji lahko rekli tudi električni števec. Ta števec ie v zvezi z vrati pri vhodu, ki se vrte okrog in okrog, kakor n. pr. vidimo to pri vhodih v modernejše kavarne. V6ak, ki vstopi, mora zavrteti vrata najmanj za 90 stopinj. To vrtenje pa šteje električni števec. V vsakem trenutku je mogoče vedeti, koliko ljudi je n. pr. že na igrišču. En 6ain človek torej lahko točno ugotovi, koliko ljudi se je vsakokrat zbralo na kakšnem prostoru. Prav za prav ta iznajdba ni tako napačna! Zanimiva prevara Že nekaj časa deluje v Berlinu poseben tiskovni urad pod naslovom »Holandski katoliški tiskovni urad«, ki ga vodi neki p. Leonard, ki se je popolnoma predal narodnemu socializmu. Naloga tega urada je, da v6e krivice hitlerizina do katolicizma zmanjšuje ali pa enostavno zanikuje in tako svet napačno informira. Ko so enkrat katoliški Holandci protestirali zoper to delo, jim je odgovoril p. Leonard s propagandno brošuro za narodni socializem. Tedaj ga je berlinski škof vod Paeyeing opozoril, da po cerkvenih predpisih ne sme nič objavljati brez škofovega dovoljenja. Toda do sedaj se Leonard še ni pokoril, ampak nadaljuje z napačnim poročanjem. Berlinski škof pa opozarja katoličane, naj jih nedovoljene »katoliške« publikacije ne motijo. Radio Programi Radio Ljubljana Sobota, 11. decembra: 12 Plošča za ploščo, pisana zmes, godba vesela iu pesmice vmes — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Plošča za ploščo, pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes — 14 Vreme — 18 Za delopust (igra Radijski orkester) — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 10.30 Nac ura — 19.50 Pregled sporeda — 20 Zunanja politika (g. urednik Ur. Lojze Kuhar) — 20.30 Evo tipov vsake vrste, dobro glejte jim na prste! (Pisan večer, besedilo in vodstvo: Ijii, sodelujejo člani radij, igral, družine) — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Za dober konec (igra U*