Leto LXVII Poštnina plačana t gotovini 7 Ljubljani, v (etriek, dne 14. decembra 1939 Itev. 285 Cena 2 din Naročnina mesečno 23 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva la oprave: 40-01, 404)2, 40-03, 40-04, 40-05 mm Izhaja vsak dan ijntra) razen ponedeljka in dneva po praznika Čekovni račun Ljubljana številka 10.6)0 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva nlica številka fc Somrak brezbožna Osnovna ugotovitev prve poslanice sedanjega papeža Pija XII. na ves omikani svet je, kakor smo že pokazali,* ta, da je dandanašnji globoko razmajana skupnost človeštva, ker so krivi nauki načeli in v teku časa močno izpod-kopali nravstveno podlago te vzajemnosti. Sodobno poganstvo, ki ie izmislilo neko plemensko nravstvo, v družbi z naukom, ki pozna golo razredno »moralo«, to vzajemnost sploh v korenini onemogoča, ker taji bistveno povezanost velike družine narodov. Eni povzdigujejo svoj narod nad vse druge kot edino ali najbolj vreden, kakor da nima nobenih dolžnosti napram svojim sosedom, ampak samo pravico, da si jih podvrže in rabi kot sredstvo za svoje samopašne cilje, drugi pa hočejo vse člane človeške družine podjarmiti diktaturi, ki vse osebne, družinske in državljanske pravice izbriše v vsemogočnem kolektivu brezpravne črede. Tako človeštvo ni več skupnost svobodnih in enakopravnih narodov, ki po spoštovanju nravstvenih postav, veljavnih tudi v mednarodnih odnošajih, složno streme in med seboi sodelujejo v skupni b!qgor človeške družbe, ampak stopa na mesto neprekršljivo svetega zakona Stvarnika samega neomejena samovolja v malika povzdignjene države, čije oblast je dejansko v rokah enega samega vodje. Kakor ta moloh požira posameznika in njegove osebne pravice, tako požira male narode, ki jih ne varuje več za vse enako veljavna vesoljna nravstvena postava, ampak so docela odvisni od najmočnejšega, ki z golo silo narekuje svojo voljo v imenu enega edino vrednega naroda ali kolektiva. Če bi to načelo vsepovsod in v vsakem pogledu zmagalo, bi kmalu sploh prenehalo to, kar imenujemojcul-turo, do katere so se pod rokovodstvom krščanstva in njega vesoljne Cerkve povzpeli narodi vsega sveta, in bi človeška družba nujno propadla v medsebojnem iztrebljanju, uničevanju gospodarskih dobrin in razveljavljanju vseh skupnih moralnih vezi ter nepri/.navanju duhovnih vrednot, ki jih niso dozdaj priznavali v medsebojni tekmi in izmenjavi samo v krščanstvu vzgojeni narodi, ampak tudi napredujoči poganski narodi v prijateljskem kulturnem občevanju z Evropo Z eno besedo, zavladal bi svetu zopet zakon pragozda. Potem ko je najvišji pastir katoliške Cerkve to ugotovil, opozarja na sodobno zmedo in metež, ki se je izdivjal v krvavo vojno, kateri so bili uvod in jo spremljajo kršitve mednarodnih pogodb, preziranje naravnih pravic in upravičenih življenjskih potreb posameznih narodov in kruto žnljenje prav vseh postav in pravil omikane družbe, človečanskega dostojanstva in najosnovnejšega poštenja v osebnem in javnem pogledu. Papež navezuje na to važno poglavje o družfni ter poudarja, kako ima sodobno javno zlo svoje korenine v rušenju pravega krščanskega družinskega življenja, ker nauki sodobnih belih poganov rušijo predvsem družino, kateri odrekajo pravice, ki jih ima od same prirode in njenega Stvarnika. Če se skuša starišem iztrgati pravica, da vzgajajo svoje otroke v krščanski veri in prepričanju, v narodovem nravstvenem izporočilu in po zveličavnem nauku Kristusove Cerkve, potem je postala svoboda vesti, svetost prepričanja in najosnovnejša funkcija, ki jo ima že po naravi družina, prazna beseda in se razruši prva in jedrna celica družbe sama ter tako izpodkopljejo tla državi in vsaki omikani družbi na svetu sploh; pogaženo bi bilo vsako samostojno, človeka vredno kulturno življenje sploh. Pijeva okrožnica prehaja sedaj na tisti poglavitni vzrok propadanja sodobne družbe, ki ga najdemo, če sledimo novopoganskim naukom do njihovega dna, to je: razboženje vsega javnega življenja, ki se je, kakor papež izvaja, začelo že takrat, ko se je del Evrope odcepil od vesoljne Crkve, od njenega od božjega Sinu postavljenega poglavarja in od osrednje resnice polnega krščanskega razodetja, to je od resnice Kristusovega božanstva. Papež pravi v vekovitih besedah: »Prvi in najgloblji vzrok vsega gorja, ki stiska današnjo družbo, je v tem, da se tako v zasebnem kot javnem življenju in v mednarodnih odnosih zametuje obče pravilo poštenosti, dn se zameta nravni zakon, ki ves temelji v Bogu, vrhovnem po-stavodavcu in sodniku, kateremu je in bo treba, kar vedo celo poganski narodi, dajati za vsako dejanje odgovor.« Ker pa je Kristus polno razodetje božje, edino življenje duha, pot in resnica, sam božji Sin izveličar, zato vzklika Pij pretresujoče: »Z vero v Kristusa je padla tudi vera v Boga!« Logika človeškega življenja in ravnanja je potem, da taka nevera dovede posameznika in družbo do tega, da se, kakor pravi papež, nravstvene vrednote, po katerih se je prej sodilo javno in zasebno življenje, opuste in da danes zagrinja mrak tudi take dežele in narode, kjer je prej jasno svetila luč krščanstva in iz katerih se je širil blagoslov krščanske kulture in civilizacije v nnj-oddaljenejše kraje sveta. Brezbožna filozofija se je širilo z mamljivim geslom, da se bo človek osvobodil vezi na nek nadprirodni umišljeni svet in tako postal resnično svoboden, toda že kmalu se je pokazalo, da je človek po brezboštvu izgubil svobodo, kakor jo terja njegovo nravno dostojanstvo, ter postal suženj svojega egoizma, tujega pohlepa in lastnih trinogov. Mar se to dejstvo ne piše danes v sodobno zgodovino s krvavimi črkami? In prav pripominja Pij: »Res je, da so tudi v krščanskih časih bili neredi, prevrati in vojne, toda takrat je še vedno bila živa zavest, kaj je prav in knj ni prav, kaj je dovoljeno in kaj ne, tako da so se strasti držale v nekih mejah, da so bili mogoči častni in kolikor toliko pravični sporazumi. Današnji razdor pa ne izvira samo le iz neukročenih strasti, marveč iz globoke duhovne krize, ki jo izprevrgla vsa zdrava zasebna in javna moralna načela.« S tem je okrožnica »Summi pontificatusc psihološko zadela bolečino našega časa, ki je obup ali vsaj popolna negotovost in zdvajanje, ♦ Glej »Slovenca« št. 275 (30. nov.), žt. 279 fe dec.) in št 202 (10. dec. t. 1.), Zveza narodov je izgnala Sovjetsko Rusijo iz svoje srede Sovjetija grozi, da bo prekinila diplomatske odnošaje z Anglijo in Francijo 2eneva, 13. dec. c. Odbor trinajstorice je zaključil nocoj svoje posvete in sprejel resolucijo, v kateri izjavlja na najslovesnejši način, da obsoja sovjetski napad na Finsko, ugotavlja, da je Sovjetska Rusija prekršila pakt Zveze narodov in da se je Sovjetska Rusija na ta način sama izključila iz okvira pakta Zveze narodov. Sklep poziva nadalje vse v ZD včlanjene države, naj vsaka po svoji preudarnosti in po svojih močeh nudi pomoč napadeni Finski, ter se vzdrži od vsakega dejanja, ki bi moglo oslabiti odpor Finske. Odbor trinajstorice poziva skupščino Zveze narodov, da naj sklepa v smislu teh zaključkov odbora. Cinični Molotovjev odgovor Ženevi Ženeva, 13. dec. AA. Havas. Sovjetska vlada je poslala predsedniku odbora, ki ga je skupščina Zveze narodov izvolila za proučevanje finsko-so-vjetskega spora, kratko brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za ljubeznivo povabilo, naj se Sovjetska Rusija udeleži zasedanja Zveze narodov. Sovjetska vlada ne more sprejeti povabila iz razlogov, ki jih je navedel komisar za zunanje zadeve Molotov v brzojavki, ki jo je poslal glavnemu tajniku Zveze narodov Avenolu. Odgovor Sovjetske Rusije ni povzročil v diplo-matičnih krogih nobenega presenečenja. Razlogi, na katere se sklicuje Molotov, so, 1. da Sovjetska Rusija prizna samo eno vlado, in to vlado, ki je bila pod imenom »ljudske vlade« imenovana drugi dan po sovjetskem vdoru na Finsko v finski vasi Terioki, in 2. da je Poljska še vedno zastopana v svetu Zveze narodov. Molotov smatra prav tako za izzivanje, da je tajništvo Zveze narodov sploh vzelo v razpravo apel finskega delegata dr. Rudolfa Holstija, Argentinski zastopnik zahteva, da se Sovjetija izžene iz ZN — ali pa jo bodo zapustile države Južne Amerike Ženeva, 13. dec. AA. Havas. Zasedanje skupščine sveta ZN se je začelo pod predsedstvom norveškega delegata Hambroa. Takoj je dobil besedo predstavnik Argentine T r a j e r. Med svojim govorom je argentinski predstavnik dejal: Povzdigniti svoj glas pomeni danes postaviti se v bran propadanju, v katerega so padle moralne vrednote, volja za obrambo pravic ter duha pred surovo silo. Nahajamo se pred dejstvom, ki ki se ne da na različne načine tolmačiti. Država, članica sveta ZN, je prekršila pakt, ki preveva delo te ustanove, kakor tudi pakt o nenapadanju, s katerim je bila vezana z drugo državo-članico,. ter jo nenadno napadla, vdrla v njeno zemljo, kamor je zanesla smrt in pustošenje. To je dvakratno kršenje, katero po svoji sili, svojemu značaju in s pojasnilom vred, katero je dala Sovjetska Rusija, predstavlja pravo kljubovanje svetu Zveze narodov in žalitev vseh vlad, ki so v njej zastopane. Vprašanje, ki se zdaj postavlja, je v tem, če bomo še naprej trpeli podobne napade. Argentinska vla- da smatra, da je to nemogoče. Ni se dogodilo prvikrat, da je članica sveta Zveze narodov bila brez razloga žrtev napada. Toda v tem primeru obstoje okoliščine, ki neizbežno navajajo mojo vlado h koraku, da ta napad najostreje obsodi. Napad je tokrat prišel od države, članice sveta ZN. Država, žrtev tega napada, se je pritožila na svet ZN, toda v dneh, ki so potekli od začetka napada na njeno zemljišče, je ta država pokazala junaško voljo, da se bori in da živi. Napadalec je šel v svojem zločinu tako daleč, da je zanikaval vojno stanje in se pozival na normalne odnose, ki jih ima z njo neka vlada, ki je bila vsekakor sestavljena tik pred samim napadom na njegovem lastnem ozemlju. Sovjetska Rusija se je samo sebe na ta način postavila izven splošnega pakta. Kakšna je dolžnost, ki že iz tega stališča, gospodje, pade na nas? Nato je argentinski zastopnik govoril o hirajoči vlogi ZN ob priliki izbruha vojne na Daljnem vzhodu, v Abesiniji, v Španiji, ob zlomu Češkoslo- vaške in od napadu na Poljsko. Svoj govor je zaključil z besedami: »Sedaj je mera polna. Zveza narodov mora storiti svojo dolžnost, ali pa naj izgine. Najmanj pa, kar more storiti, je, da se iz svoje srede iznebi najbolj brutalnega člana, ki je na najbolj surovi način kršil ustavo, na katero je ?risegel in ki se sedaj cinično roga članom veze narodov, ki ga kličejo na odgovor. Argentinska vlada predlaga, da se Sovjetska Rusija izbriše iz liste članov Zveze narodov.« O govoru argentinskega delegata je predsednik plenarne skupščine s pristankom skupščine poslal predlog Argentine posebnemu odboru štirinaj-storice. Nato je plenarna seja izvolila tri nestalne člane sveta DN. Glasovanja se nista udeležila zastopnika Afganistana in Irana, ki se sej ne udeležujeta od vsega začetka. Glasovalcev je bilo 38. Južna Afrika je dobila 36, Bolivija 36, Finska pa 34 glasov. Moskva grozi zahodu »Times« poročajo o sovjetskih namenih, da prelomijo z Anglijo in Francijo ter stopijo odkrito na stran Nemčije London, 13. dec. t. Reuter: Londonske »Times« objavljajo razgovor svojega dopisnika v Moskvi z višjimi sovjetskimi diplomatičnimi uradniki. Časnikar ie postavil vprašanje, kaj namerava storiti sovjetska vlada sedaj, ko je odklonila poziv Zveze narodov za mirno ureditev spora s Finsko. Sovjetski veljak je odgovoril, da sovjetska vlada razmišlja o nadaljnih korakih. Ker Zveza narodov stvarno ni nič drugega, kakor pa združena moč Anglije in Francije, Sovjetski Rusiji spričo takšnega postopanja Zveze narodov ne bo preostajalo nič drugega, kakor da prekine diplomatične odnošaje z Anglijo in Francijo ter odpokliče svoje poslanike iz Londona in Pariza. Sovjetska Rusija iz Zveze narodov ne bo izstopala. Ona bo tudi brezbrižna napram vsem sklepom, ki bi jih v Ženevi sprejeli proti Sovjetski Rusiji. »Times« pristavljajo, da Stalinu, ki sedaj vodi sovjetsko zunanjo politiko, ne preostaja noben drugi izhod. Tudi nemška diplomacija pritiska v tem smislu. Morda pa so sovjetski diplomati to izjavo dali tudi z namenom, da bi vplivali na odločitev v Ženevi, kajti Sovjetski Rusiji bi ne bilo ljubo, da bi povsem prelomila s zahodnima velesilama ter se dokončno postavila ob stran Nemčije. »Timesov« dopisnik je nadalje izvedel, da so se »pogajanja« sovjetske vlade z estonskim generalom Laidonerjem končala uspešno. V Moskvi že namigavajo, da ni povsem izključeno, da se ne bi nekega dne estonske čete pojavile pred Helsinkijem ali pa v Kotki. Nervoznost na Švedskem Nova vlada — uspeh nemškega stališča — ogiblje, da bi Finski poslala vojaško pomoč švedska se skrbno Stockholm, 13. dec. t. Reuter: Snoči pozno zvečer je bila sestavljena nova švedska vlada, ki jo tudi takoj prisegla na ustavo. Vlado je sestavil Hansson. Najbolj izrazita in tudi najbolj značilna sprememba se je zgodila v zunanjem ministrstvu, kjer je bil dosedanji zunanji minister S a n d 1 e r odstran jen, in je prišel na njegovo mesto prejšnji švedski poslanik v Oslu G ii n -t h e r. Sandler je moral izpasti zaradi tega, ker je bil zadnje čase predmet neprestanih ostrih napadov od strani nemškega tiska, in se je Švedska bala, da ne bi Nemčija izvajala na Švedsko kakšen hujši pritisk, ako bi ta mož še dalje vodil zunanjo politiko. Iz istih razlogov je v prejšnji vladi nastalo tudi nesoglasje glede finske politike. Sandler je zagovarjal takojšnjo vojaško pomoč Finski, češ kakor hitro bi bila premagana Finska, potem pride na vrsto Švedska, in je bolj pametno nastopiti takoj, kakor počakati, da nasprotnik skandinavske države podere drugo za drugo. Drugi del Zanimiv glas iz Sofije V Bolgariji pričakujejo vedno hujših zapletljajev na Balkanu zaradi rivalitete med Italijo in Sovjetijo Sofija, 13. dec. TJ. (Posebno poročilo.) V tukajšnjih mednarodnih krogih z največjo pozornostjo sledijo italijanski politiki na Balkanu. Vedno bolj jasno se prikazujejo znaki za to, da na Balkanu nastaja rivaliteta med Italijo in Sovjetsko Rusijo, medtem ko se na Balkan^ občuti od nemške strani samo še gospodarski pritisk. Političnega ni več. Visoka inozemska politična osebnost se je izrazila, ' da bo Balkan postal tisto polje, kjer se bo preiskusila trdnost nemško-italijanske-ga in nemško-sovjetskega sodelovanja. Na vprašanje kako si to preizkušnjo predstavlja, je ta osebnost odgovorila, da mora vsakomur biti jasno, da je Sodelovanje vse trojice, to je Nemčije, Italije in Sovjetske Rusije nemogole in da se bo treba ali je iz te zmede še mogoča rešitev — zdvajanje in pesimizem, ki ga ne more prikriti še tako samozavestno besedičenje krivih prerokov novega poganstva in zaupanje v »božanstvo« golega človeka. Po sedanji poti je mogoče samo v popolno in brezizhodno teino. Toda papež Pij XII. pokaže v svoji poslanici na dejstvo, dn morejo biti take preizkušnje in so tudi de- i'nnsko večkrat bile začetek novega življenja, er se ravno v takih kataklizmah in katastrofah »zbudi novo neutešljivo in rešilno hrepenenje po resnici, miru in pravici.« O tem bomo še razglabljali. pač ločiti. Ako podpira Nemčija težnje boljševizma na Balkanu, potem bo izgubila Italijo, ako podpre Nemčija z vsem poudarkom italijanske težnje, potem izgubi Sovjetsko Rusijo«. Samo v primeru, da bi se Sovjetska Rusija na severu zapletla v resno vojno velikega obsega, bi se mogla odločilna preizkušnja tega trikotnega sodelovanja še odložiti, kajti Sovjetija bi morala vojni na severu žrtvovati svoje načrte na južnovzhodnem delu Evrope. Toda malo je verjetno, da bi Sovjetija na severu šla do skrajnosti, ker pričakuje od rovarenja na Balkanu mnogo večje koristi za svoje revolucionarne cilje. Nemčija hoče odTurčije čim več kroma Carigrad, 13. decembra. AA. Štefani: O gospodarskih pogajanjih med Turčijo in Nemčijo gre zlasti za rešitev vprašanja turške dobave kovine kroma Nemčiji, 'lurčija proda 50.000 ton kroma Združenim državam, Franciji pa 30.000 ton. Velika Britanija se je obvezala, da bo kupila 20.000 ton. Nemški veleposlanik bo jutri prišel v Ankaro, ier bo s pogajanji nadaljeval. V turških službenih krogih ne prikrivajo dejstva, da so se pojavile precejšnje težave. vlade pa je iz obzirov do Nemčije stal na stališču, da Nemčije zaradi Finske ni treba dražiti. Ostali ministri pripadajo vsem 6trankam, tako da se vlada lahko imenuje vlada narodnega edinstva. Danes se je nova vlada predstavila parlamentu. V svoji izjavi pravi, da je bila potrebna sprememba z ozirom na mednarodni položaj, ki zahteva popolno slnžnost prav vseh strank, da bo domovina v stanju storiti vse potrebno za obrambo svoje neodvisnosti. Vlada si bo tudi prizadevala, da čiin prej pripomore do mirovnih pogajanj, ki naj zaključijo sedanjo vojno. Glede Finske izjavlja vlada, da ji bo nudila moralno pomoč in da ho ves njen trud veljal prizadevanjem, da se ta borba konfa brez škode za finsko neodvisnost. Vlada bo tudi sodelovala z vsemi nevtralnimi državami. Treba je podčrtati, da nobeden od švedskih listov sedanje vlade ne pozdravlja z navdušenjem, ker imajo vsi vtis, da je bila narekovana od zunaj. Nizozemska najela 8 milijardno posojilo za narodno obrambo Amsterdam, 13. dec. Reuter: Nizozemska vlada je danes razpisala veliko vojno posojilo 300 milijonov forinlov (okrog 8 milijard din), ki da so neobhodno potrebni za državno obrambo. Veselje v Nemčiji radi vrnitve „Bremena" Berlin, 13. dec. t. Vsi nemški časopisi imajo na prvih straneh dolga poročila o jx>vratku nemškega veleparnika »Bremena« nazaj v nemško luko. »Bremencje zalotila vojna, ko je zapuščal Newyork na poti nazaj v Nemčijo. Da bi se izognil zaplembi, je »Bremen« zavil proti severu in se zatekel v sovjetsko pristanišče Murmansk, kjer je do zadnjega počival. Izbruh vojne s Finsko pa je spet ogrožal sovjetsko pristanišče Murmansk, ki so ga že nekajkrat napadla finska letala. Kapitan »Bremena« je dogovorno z nemškimi oblastmi sklenil, da se vrne domov. Čisto na severu so ga sprejele nemške pomorske ladje in nemška letala, ki so to veleladjo ves čas spremljale do domačega pristanišča. Neka angleška podmornica ga je baje videla, toda z ozirom na spremstvo vojnih ladij in na dejstvo, da so podmornice počasne, je opustila misel na torpedi ran je, ker bi bila verjetno takoj napadena in izgubljena. Nemški tisk proslavlja ta dogodek, ki da dokazuje, da nemške vojne sile popolnoma obvladajo Severno morje, kamor da se ne tipajo angleške vojne sile. »Bremenu« so v domačem pristanišču priredili veličasten sprejem. Poveljstvo ladje bo sprejeto od državnega kanclerja Hitlerja in odlikovano Zagrebška vremenska napovedi Hladno in jasno vreme. Zcmunska vremenska napoved: Ohladilo se bo in nekoliko razvedrilo, zlasti na severni polovici. Košava v Podonavju, lahna burja v Primorju. Markovičev načrt volivnega zakona Liberalci ne odobravajo boia proti komunizmu Kakor znano, izdajajo znani gospodje v znani (jubljanski liskarni političen vestnik, v katerem liberalci odlagajo one sestavke, ki bi jih kako odgovorno uredništvo ne moglo zagovarjati ne pred zakonom in ne pred javnostjo. Tudi ne pred tistimi zakoni, ki jih je JNS sama uzakonila glede tiskovne odgovornosti. Ti sestavki v glasniku so namreč polni besnega srda in grenkega žolča na vlado in klerikalce, na slovenski narod in vse, ki odklanjajo jenesarski unitarizem in centralizem, ki ga glasnik vneto brani in zagovarja. »Informacije« tega glasnika so kopičenje laži na laž, ker pisci pač s tem računajo, da za svoje klevete nikomur ne odgovarjajo in da za njih lažnjive trditve in izmišljotine ne bo treba doprinašati dokazov. Jenesarski glasnik pa proti svoji volji vendarle odkriva tudi skrbi, ki jih ima vodstvo te diktatorske politične skupine zaradi bolj in bolj naraščajočega razkroja v njenih strankarskih vrstah. V glasniku brezimen pisec tolaži svoje preostale, da se pripravlja' »skupna fronta JNS, radikalov in demokratov«, ker je seveda trapasta izmišljotina, ki naj vlije poguma obupanim jenesarskim preostankom. Diktatorske JNS se namreč prav vse otepa zlasti pa vse demokratične stranke in ne radikali ne demokrati nočejo o njej nič slišati, vsaj ne o g. Živkoviču in njegovem tajniku g. Kramerju. Potem pove glasnik, da je Kazina v odličnih odnošajih z marksisti oz. socialisti, kar seveda nikogar ne preseneča; pač pa je g. Ribnikar, ki je razklal jcnesarijo, deležen očitka, da je »nesposobnež« in špekulant, ki ga je treba odstraniti iz političnega življenja.« Ta glasnik, ki agitira za JNS, tudi hudo zameri, ker je nekaterim katoliškim listom bila priložena brošurica proti komunizmu. Kramerjevci borbe proti komunizmu ne odobravajo. Pri zadnjih volitvah je bila JNS, oz. g. Kramer vdano povezana s komunisti v skupnem vo-livnem nastopu. Kakor je videti, je to prijateljstvo trajnejše in trdnejše, kakor pa samo za enkratni volivni nastop. Levičarska smer, ki je očitna v tako-zvanih »nacionalnih in naprednih* revijah in ki se kaže zlasti med »nacionalno« mladino tudi kra-niarjevcem previdno veleva, da je z naraščajočim levicarstvom v lastnih vrstah treba računati in torej ne kaže napadati komunizma. Glasnik pošiljajo pristaši JNS v zaprtih kuvertah. Tako za tisk kakor za razpošiljanje imajo še vedno na razpolago velike vsote denarja. Bilo bi zanimivo poizvedeti, odkod priteka denar za drage jenesarske pamflete... 0 ustavi in hrvatskem saboru V belgrajski »Politiki« je napisal prof. Gjorgje Tasič članek, kjer govori o ustavnih spremembah Pri nas z ozirom na reševanje notranjih zadev, ravi, da je prvi ustavni činilec spremenil nekatera določila ustave, ker je bil za to opravičen po § 116 ustave. Te spremembe pa bo morala prihodnja skupščina odobriti. Nobenega dvoma ni, da jih bo odobrila. Zdaj pa gre za vprašanje, katere odredbe ustave še veljajo z ozirom na Hrvatsko in katere ne. V tem oziru bi utegnilo priti do ustavnih sporov, vendar bi se to moglo preprečiti z ustavnim sodiščem. Za banovino Hrvatsko veljajo ustavni predpisi, v kolikor niso odpravljeni z novimi določili. Nekatere točke so v tem pogledu nejasne ter se dajo rešiti po ustavnem sodišču. Nato pa profesor dr. Tasič razlaga: »Med drugim je zastavljeno tudi vprašanje, kdaj bo banovina Hrvatska izdala svojo ustavo. Mislimo, da ni nobenega vzroka, da bi jo izdala poprej, preden bi bila izdana državna ustava, ki končno rešuje vsa vprašanja ter potrjuje okvirje, ki se bo v njih gibala tudi ustava banovine. In ni nobenega pomena, da bi se ustava banovine izdala poprej, preden nI izrečeno soglasje narodnega predstavništva. Poprej tudi ni vzroka sklicevati niti hrvatski sabor, ker bi sklicevanje hrvatskega sabora pomenilo, da se je stanje normaliziralo in utrdilo, kar pa bo le Belgrad, 13. dec. m. Poročali smo že, da je za novi volivni zakon izdelal načrt tudi pravosodni minister dr. I.azar Markovič. Pri sestavi novega volivnega zakona, ki ga bo odbor ministrov predložil v razpravo in odobritev ministrskemu svetu, služi poleg načrta ministra dr. Kon«tantinoviča za podlago tudi Markovičev osnutek. Tako se politična javnost tudi zanima zu glavne osnove dr. Markovičevega načrta. V pojasnilo svojih načrtov dr. Markovič za podlago volivnega sistema omenia dva osnovna sistema. Prvi je angleški, ki določa volitev po okrajih za določenega kandidata. Po tem sestavu je vsak okraj samostojna volivna enota. Za poslanca je izvoljen kandidat, ki dobi vsaj relativno večino. Drugi sistem je proporcionalni ali sistem sorazmernega predstavništva. Po tem sestavu so volivne enote posebna okrožja, ki skupno volijo večje število poslancev. V določenih volivnih okrožjih postavi vsaka politična skupina listo svojih kandidatov. Volitve se vrše na ta način, da se poslanci poraz-dele med posamezne politične skupine po skupnem številu glasov, ki jih je dobila katera politična stranka v dotičnem volivnem okrožju. Glasuje se za listo in ne za posameznika, za stranko^ali za kak političen program in ne za osebnosti bodočih poslancev. Po tem sistemu dobi vsaka politična skupina po svoji številčni moči toliko mandatov, kolikor jih odpade nanjo po sorazmerni razdelitvi. Ta sistem ščiti tudi male stranke, seveda samo tedaj, če so toliko močne, da lahko sodelujejo pri delitvi mandatov. V Jugoslaviji je bil ta sistem pred 6. januarjem 1929. Zdaj je tudi že nameravan v volivnem zakonu za hrvatski sabor. Slaba stran tega sistema je v tem, da pri urejenih strankarskih odnosih redkokdaj privede do večjih sprememb in se zato lahko zgodi, da parlament ne more dati solidne večine, sposobne za izvedbo kakega važnejšega političnega programa. Dr. Markovič misli, da bi se ta sistem za naše razmere lahko sprejel, pripominja pa takoj, da ima ta sistem še drugo slabo stran, ki je ta, da ne upošteva okrajev in ne okrajnih kandidatov. Prav tako slaba stran je tudi ta, da se liste težko postavljajo, ker ima vsaka stranka vedne težave s kandidati, ki se hočejo vsi spraviti na prva varna mesta. Tako se strankarski boj prenaša na osebni teren. Upoštevati je treba tudi okolnosti, da so se ljudje pri nas v zadnjih desetih letih že močno navadili voliti poslance po okrajih in z državno listo. Poseben volivni sistem je. pri nas bil po izvedbi šestojanuarskega režima s tako zvano državno listo za vso kraljevino. Dr. Markovič poudarja, da ima ta sistem kljub kritiki nekaterih njegovih odredb, posebno glede izvajanja tega sistema in izvajanja volitev, tudi mnogo dobrih strani. Dr. Markovič med drugim ne odobrava v prejšnjem volivnem zakonu določila, hi je dajalo stranki z največjim številom glasov dve tretjini ali tri petine vse mandatov in' je jx>tem še dovoljevalo taki stranki, da je lahko sodelovala pri delitvi še preostale ene tretjine ali. dveh petin. To določilo je vsekakor preveč privilegiralo velike skupine. Dr. Markovič {»udarja, da neodvisno od'te omenjen« 'odredbe taimrtudi neodvisno od postavljanja list, kar je treba olajšati, drži dejstvo, da ima postavitev državne liste tudi dobre strani, ki jih je treba izkoristiti posebno sedaj, ko prehajamo v demokratski režim vladavine in hočemo v večjem obsegu doprinesti k narodnem sodelovanju v vladi in omogočiti vpliv naroda na državne in narodne posle. Po dr. Markovičevem mnenju je treba ta prehod izvesti tako, da bodo dobile vpliv posamezne stranke, da se bo vedelo tudi, kakšnim programom se izroča vodstvo državnih poslov. Poleg tega čisto državnega razloga ali razloga državne politike je po mnenju pravosodnega av jb jvuiijv iiuiuiuui.iiiiiu in uiiuiii/| nai pu iv —o—----—— X--------------|* - —-----— £--------- O takrat, ko bo izrečeno soglasje narodnega pred- I ministra še poseben razlog s stalisča narodnih po- _______ \T___r__1.J_:__:__:__l_ ___i____ 1____froti r]a ca n/ilili?>na ofni ia 1« nnlrrol! l/onoli.i.^u, stavništva. Vprašanje, kdaj naj se izda ustava banovine, je mogoče reševati čisto politično, mogoče pa ga je urediti tudi s posebno pravno .uredbo.« Komunistična propadanda med dalmatinskimi kmeti »Hrvatska Straža« prinaša pismo nekega frančiškanskega patra iz okolice Sinja v Dalmaciji, ki opisuje, kako skrivaj se tamkaj med kmeti razširja komunistična propaganda. Tamkaj razširjajo nekako brošuro »Umovanje zdravog razuma ili što veli arhimandrit, profesor i direktor jedne bogo-slovije o vjeri i njenim dogmama«. Pisec naglaša, da se ta brošura zlasti razširja med kmečko mladino ter se mora človek kar čuditi, kako so se ljudje vrgli na to brošuro. Pisec naglaša, da se je zoper to propagando kaj težko boriti, ker brošuro na vso moč skrivajo. Agitatorji, ki brošuro razširjajo med ljudmi, se na vso moč ogibljejo, da ne bi kje prišli skupaj s kakim duhovnikom, ki vniKom, ki i ,■ , bi jih lahko razkrinkal. Poskušali so to brošuro ^V,0."?^?*'«-. zatreti že z organizacijami, pa se jim ni posrečilo, ker se pač te vrste blago na Hrvatskem svobodno razširja ter tako ljudstvo s temi boljševi-škimi brezbožnimi spisi versko in moralno zastruplja. Dalje toži pisec, da se javnost mnogo premalo briga za brezštevilne komunistične letake, ki kar poplavljajo kmečke hiše v Dalmaciji. Ti sadovi tujega sveta prihajajo kakor kuga v hrvatska naselja. To se že dolgo dogaja. Pod zemljo vse vre in nevarnost je vedno večja. Dasi je imenovana brošura bila tiskana v Zagrebu, vendar so jo v te kraje poslali iz Belgrada. Poleg te brošure pa je dosti še drugih brošur. V Zagrebu pa tiste brošure ni mogoče dobiti. — Jasno je, da se komunistična propaganda poslužuje teh skrivnih sredstev, da trapi manj poučene ljudi. Ko bi bila brošura splošno dostopna, bi bilo mogoče razkrinkati njene laži. Tako pa laž lahko na tihem deluje, da potem resnica ne more med uboge ljudi. treb, da se politične struje in pokreti kanalizirajo tako, da bodo shrani okrog močne politične stranke, ki bi odgovarjala za delovanje teh skupin. Iz vseh teh izvajanj je razvidno, da so pravosodni minister ogreva za to, da se iz obstoječega volivnega sistema povzamejo tiste odredbe, ki so dobre. Po dr. Markovičevem mnenju je treba dosedanji volivni sistem spojiti z listami po sorazmernem predstavništvu. To načelo naj predstavlja glavno osnovo za novi volivni zakon. Kakor rečeno, dr. Markovič hoče osnovni sistem združiti in ga vezati na kandidiranje poslancev po okrajih. Najprej je treba kombinacije, da se bo volilo po listah, toda kandidati bi morali biti postavljeni po okrajih ter se po okrajih tudi razporejati. Da se pa ta sistem ne bo sprevrgel v čisto osebni sistem, pri katerem bi vsak lahko postavil kandidaturo po okrajih, mora imeti volivni zakon določilo, da se postavi volivna lista in da kandidat v okraju ne moro postaviti svoje kandidature, če istočasno ni na volivni listi Zagrebški pomožni škof Zagreb, 13. dec. b. Iz Vatikana prihajajo poročila, da je imenovan za titularnega škofa Do-done, a kot pomožni škof zagrebškega nadškofa dr. Alojzija Stepinca, ur.iv, docent v Zagrebu dr. Josip Lah, ki se je rodil v Varaždinu 18f)9. On je znan po številnih znanstvenih razpravah. Odbor za evharistične kongrese v Zagrebu Zagreb, 13. dec. b. Snoči Je prispel v Zagreb nadškof dr. Srebrnič na zasedanje stalnega odbora za evharistične kongrese, ki bo v nad-škofovem dvorcu jutri ob 10 dopoldne. Prav tako je prispei v Zagreb iuui fconzultor iz Belgrada O. V a s i 8. Druga važna stvar, ki jo pravosodni minister predlaga za prevzem iz obstoječega volivnega zakona, je vprašanje državne liste za vso kraljevino. Predlaga, da bi se posamezne volivne liste za posamezna volivna okrožja morale opirati na določeno politično stranko, ki bo imela pravico do take liste in do spremembe, če ne odgovarja njena sestava načelom dotične stranke ali če so se na listo vrinili kandidati, s katerimi stranka ne bi bila zadovoljna. Na ta način misli dr. Markovič vodstvu posamezne politične stranke zagotoviti nadzorstvo nad postavljenimi kandidaturami. Glede nosilcev list dr. Markovič predlaga, da mora nosilec predstavljati politični program in da mora politično delovati v vseh okrajih in z vsemi okrajnimi kandidati, zase pa ne sme zahtevati nagrade v tej obliki, da bi bil prvi izvoljen. Nosilec liste je po dr. Markovičevi zamisli lahko istočasno tudi okrajni kandidat, ki bo izvoljen za poslanca kot okrajni kandidat in ne kot nosilec liste. Ža nosilce list in sploh za prvake posameznih Btrank dr. Markovič predlaga, da se mora zanje ustvariti možnost, da bodo prav tako lahko izvoljeni v osrednji državni parlament, toda ne neposredno kot okrajni kandidati na listah v kakšnem okraju, temveč na posebni državni strankini listi, na kateri bi bilo 38 kandidatov. Tako listo naj bi postavila vsaka stranka po svojem vodstvu. Nasproti skupnemu številu glasov, ki jih bo kaka stranka dobila po vsej državi, se bo izvršila sorazmerna razdelitev kandidatov, odnosno posebnih kandidatov s te liste, na vsako stranko napram njeni številčni moči v državi. Na ta način bodo po mnenju dr. Markoviča prišli lahko v parlament zaslužni in ugledni politiki, od katerih nekateri nimajo okrajev. Zanje se ne bo glasovalo ločeno, temveč bi se za njihovo razporedbo in izvolitev porabili glasovi, ki so biii odobreni za posamezne 'iste, ki so se vezale na dotično sfranko. Po stvarni moči le stranke bi se odmerjalo število kandidatov, ki ji pripadajo z državne liste. Ta predlog ima po mnenju dr. Markoviča samo to slabo stran, da bi bilo preveliko število po^ slancev, kar je slučaj že zdaj. To hibo misli dr. Markovič odstraniti tako, da bl se pri razporeditvi poslancev na posamezna volivna okrožja po načelu sorazmernega predstavništva ne razporedilo skupno število poslancev, ki jih voli dotično vo-livno okrožje, temveč bi se po en poslanski kandidat odbijal od vsakega volivnega okrožja. V volivnem okrožju, ki ima na primer 10" okrajev, bi se razdelili mandati na 9 okrajev, 10. mandat za 10. okraj pa bi ostal nerazporejen ter bi se vraču-naval drž avni strankini listi. Na ta način bl državna strankina lista vzela iz vsakega volivnega okrožja en mandat, in to v tistem okraju, v katerem se nobena od strank ni dovolj močno volitev udeležila ter so moči vseh strank tako razbite, da ta okraj ne bi dobil svojega kandidata. Glede same volivne tehnike oziroma volivnih pravic, je dr. Markovič za to, da imajo volivno pravico vsi polnoletni državljani, ženskam pa daje volivno pravico samo tistim, ki imajo fakultetno izobrazbo, nadalje kako strokovno znanje in opravljajo samostojno službo in vodijo samostojno obrt, za katero plačujejo tudi davek. Volitvi «q tajne s kroglicami in r vsemi potrebnimi zagotovitvami za volivno svobodo in njeno tajtaost. Glede volivnih komisij aH volivnih odborov dr. Markovič predlaga decentralizacijo in ukinitev prejšnjega 6istema, da bi državni odbor še nadalje postavljal predsednike volivnih odborov za vso državo. Ta naloga naj 6e prenese na okrožna sodišča za vsako volivno okrožije, kakor je to predložila tudi banovinska oblast iz Zagreba v svojem volivnem zakonu za hrvatski sabor. Za pravilno izvedbo volitev dr. Markovič predlaga, raj bi se volivni zapisnik napravil v toliko izvodih, kolikor je 6trank, ki so se volitev udeležile. Vsak predstavnik politične stranke mora dobiti en izvod volivnega zapisnika, predvsem pa zapisnik o končnem volivnem rezultatu. Volivni odbor naj bi 6e prav tako 6cstal na dan volitev in ne dan preje, Tako določilo ima tudi načrt volivnega zakona za .hrvatski sabor. Osnove dr. Markovičevega načrta za nov volivni zakon so te-le: Volitev se vršf s posebnimi volivnimi listami sa posamezna volivna okrožja. Vsa država je razdeljena na 38 volivnih okrožij. Okrožja so označena z rednimi številkami in vezana na eno okrožno sodišče v dotičnem okraju. Vsaka volivna lista mora imeti kandidate ta vse administrativne okraje, ki so našteti v dotičnem volivnem okrožju, kakor tudi nosilca liste. Po njegovem imenu se lista tndi naziva. Vsaka lista mora imeti tudi izjavo predlagatelja, da pripada eni od pravno obstoječih političnih strank, kakor tudi, da se veie na državno listo dotične stranke. Lista se lahko veže tudi za blok ali koalicijo obstoječih političnih strank. Poleg izjave o vezanju liste na kakšno politično stranko, odnosno za blok stranke, odnosno koalicijo, je treba predložiti tudi izjavo vodstva dotične stranke ali bloka ali koalicije, da jo priznava za svojo. Na volivni listi za posamezne okraje sta lahko določena največ dva kandidata. Kaka oseba je lahko nosilec liste največ v treh volivnih okrožjih. Nosilec liste je lahko' tudi okrajni kandidat na listi, ki nosi njegovo ime. Vsak okrajni kandidat še posebej lahko kandidira v dveh okrajih enega in istega volivnega okrožja, toda okraji ie ne morejo združevati ln se sa vsak okraj ločeno obračunava volivni re-jaltat. Volivne liste lahko postavijo v vseh volivnih enotah vse pravno obstoječe stranke. Vsaka taka stranka lahta poleg svoje volive liste postavi tudi državno strankino listo z 38 kandidati. Med te kandidate se morejo uvrstiti tudi nosilci s tistih list v posameznih volivnih okrož., ki so označeni, da pripadajo dotični stranki. Po končanih volitvah se bo najprej ugotovilo, koliko glasov je dobil vsak kandidat na posameznih voliščih in koliko glasov vsaka lista. Za tem se bodo razglasili izvoljeni poslanci in razporedili posebni kandidati za posamezne politične skupine po načelu sorazmernosti nasproti številu glasov, ki jih je vsaka lista dobila v posameznem volivnem okrožju, oziroma nasproti skupnemu številu glasov, ki jih je do-tična politična stranka dobila v vsej državi. Za vsako volivno okrožje bo okrožno sodišče v senatu petih članov sodnikov seštelo volivne rezultate z vseh volišč ter jih uredilo po okrožjih. Nato bo izračunal skupno število glasov, ki so bili oddani za vsako stranko v dotičnem okrožju. Na podlagi tega skupnega rezultata bo okrožno sodišče po d'Hontovem sistemu razdelilo poslance na posamezne stranke, toda ne skupnega števila poslancev, ki jih voli dotično okrožje, temveč zmanjšano za enega. Mandati se bodo razdelili na vse okraje, razen za enega; ki bo preostal. Ta iz vsakega okrožja zadržani mandat se bo z drugimi tako zadržanimi mandati — vseh bo 38 — razdelil spet po d'Hon-tovem sistemu na posamezne državne strankarske liste, in to na podlagi števila glasov dotičnih strank. Državna strankina lista, ki bo lahko sodelovala pri delitvi teh 38 mandatov, bo morala dobiti vsaj 3% od skupnega števila glasov, ki so bili oddani v vsej državi. V nasprotnem primeru stranka ne more računati na te mandate. Razpored poslancev za posamezne okraje se vrši na ta način, da se najprej dodele mandati tisti stranki, ki je dobila največ poslancev, zatem pa po vrsti slabejšim strankam. Če je na te stranke pripadlo enako število glasov, se dodele poslanci najprej tisti stranki, ki je v dotični volivni enoti dobila več glasov, če pa sta dobili obe stranki enako število glasov, bo kocka odločila, kateri stranki se bodo najprej določili poslanci. Določitev poslancev se bo vršila tako, da bo okrožno sodišče proglasilo, kateri okraj v dotičnem volivnem okrožju bo pripadel posamezni stranki, oziroma kateri kandidat za listo te stranke, če sta v dotičnem okraju dva kandidata. Okrožno sodišče bo po vrsti odbralo po številu poslancev, ki jih je dobila dotična stranka, tisti okraj v volivnem okrožju, v katerih ima stranka bodisi absolutno ali relativno večino nasproti drugim strankam. Če je več okrajev s tako večino, se bodo poslanci po vrsti jemali za okraje z največjo večino, nato pa po vrsti tisti, v katerih je večina slabejša. Ce se mandati dodelijo stranki, ki je v okraju imela dva kandidata, je poslanec tisti kandidat, ki je dobil več glasov. Volitev poslancev v mestih, ki volijo več kakor enega poslanca, se vrši po d'Hontovem sistemu. V mestih, ki volijo samo enega poslanca, je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največ glasov. Stalinovi agenti v Jugoslaviji Po nalogu največjega zatiralca svobode malih narodov, tovariša Stalina, so njegovi podrepniki v Jugoslaviji, podpisani kot »centralni odtior komunistične stranke Jugoslavije«, te dni po Gorenjskem raztrosili letak, namenjen delavcem in kmetom, v resnici pa bedakom, kakršnih med slovenskimi delavci in kmeti hvalabogu ni veliko. Letak začenja z veličanjem Stalina, ki »ga imenuje »ge-nijalnega voditelja Vsega naprednega človeštva«, ki da se je ves čas trudil za mir v Evropi, dočim so vsi drugi delali za vojsko! Z brezprimerno nesramnostjo trdijo avtorji tega letaka, da »sta se samo Sovjetska unija in Kominterna odločno zo-perstavill zoper zasužnjenje malih narodov in do kraja pomagali Abesiniji, Španiji, Avstriji, Kitajski in Češkoslovaški«. Zgodovina pa nam jasno pravi, da je »genijalni voditelj vsega naprednega človeštva« Stalin spor zaradi Abesinije uporabljal le, da je razdrl zapadne velesile, da Avstriji in Češkoslovaški ni pomagal niti z mezincem, ampak škodoželjno gledal in si mel roke v upanju, da bo zaradi tega kmalu izbruhnila najbolj krvava vojna, ki jo pozna človeška zgodovina, in da je v Španiji zanetil državljansko vojno samo zato, da bi za ceno španske ljudske krvi zažgal Evropo, ker se mu to ni posrečilo drugod. Pa tudi Kitajska je bore malo imela od Stalinove pomoči, ki je šla za vse drugačnimi cilji, nego za tem, da bi kitajski narod bil svoboden. Cisto v smislu Ljeninove, Trockijeve in Stalinove morale, ki laž in prevaro za svoje namene smatra za najboljše orožje, pa je poziv letaka balkanskim narodom, da naj se naslonijo na sovjetsko zvezo, »ki je danes edini zaščitnik miru in neodvisnosti malih narodov«! To so zapisali rdeči junaki v času, ko Stalin pošilja milijone miroljubnih in pravlcoljubnih, pn žai njemu zasužnjenih ruskih delavcev in kmetov s tanki, bombami in strupenimi plini nad finski narod, da ga podjarmi, in ko je njegova rdeča zveza poteptala svobodo ln neodvisnost Latišev, Estoncev in Litovcev ter se pripravlja na napad na švedski in norveški narod, ki sta vsemu svetu vzor svobodoljubne in miroljubne demokracije in kjer delovno ljudstvo živi v blagostanju in uživt največjo politično svobodo, dočim v Rusiji za sramotno nizko mezdo gara 180 milijonov ljudi kakor črna živina pod bičem komisarjev, v strahu pred ječo, razstrelom In izgnanstvom in ne uživa niti svobode prepričanja in političnega udejstvovanja po ljudski volji. Kaj naj pravimo potem o pozivu centralnega odbora, ki ga vzdržuje moskovska vlada, da naj se združijo vsi delavci in kmetje v boju za narodno neodvisnost in bratstvo med balkanskimi narodi, ko pa je sovjetska zveza pravkar na delu, da zaneti krvavo vojno tudi na Balkanu, da bl se balkanski narodi začeli med seboj klati v čast in slavo »nnigenijalneišega voditelja vsega naprednega človeštva« Stalina, ki bl rnd v svojem brezmejnem svobodo! hib'ti pobasa! še balkanske narode ob Donavi, da bi se J|m ne bilo več treba samim brigati za svojo nacionalno in državno neodvisnost... In nadalje kvnsl ta letak o »imperialističnih grupah«, o angleških ln francoskih Imperiallstih in o imperialietičnih interesih, zn katere da se hojulefa Anglija in Frnncila, dočim popolnoma molči o imperialistični politiki tovariša Stalina, ki si Je postavil za zgled enega največjih in naj-hrezobzimajšlh imperiallstov nove evropske zgodovine, Petra Velikega RomanoviSa, po čigar sto- pinjah zdaj Stalin zvesto hodi, jugoslovanski kmetje in delavci pa naj verujejo, da je la politika, kakor trdi letak, demokratična, da zasleduje pravice in enakopravnosti zatiranih narodov ter svobodo in mir na zemlji... Zvezo »genijalnega voditelja vsega naprednega človeštva« Stalina z narodno-socialistično Nemčijo pa centralni odbor komunistične stranke Jugoslavije sramežljivo zagovarja s tem, češ da je »s paktom o nenapadanju z Nemčijo sovjetska zveza dobila orjaško zgodovinsko zmago in je obenem zožila obseg sedanje vojne ter .pripravlja komunistično revolucijo t> Nemčiji*, ki da jo hočejo zapadne velesile s sedanjo vojno preprečiti. Ali je mogoče bolj lagati in varati ter špekulirati na neumnosti mnoiice, kakor delajo lo od Moskve plačani agenti s takimi trditvami? Mar res mislijo, da jugoslovanski kmet in delavec ne vidita, kako je »genijalni« Stalin s svojo politiko obseg sedanje vojne le razširil in krvavo baklo zanesel že na daljni sever in jo sedaj misli zažgati tudi na jugu, tisti pa, o katerih baje Stalin misli, da jih bo ta njegova modra politika sovjetizirala, se mu bržčas smejejo v pest. Saj ni ves svet tako bedast, kakor misli Stalin in centralni odbor komunistične stranke Jugoslavije. Centralni odbor v svojem letaku tudi modruje o sporazumu med CvetkoviČem in Mačkom, kakor da bi bil le-ta zasluga »genijalnega vodifelja vsega naprednega človeštva« Stalina ali pa vsaj njihova, in čveka nadalje, da se velesrbski hegemonisti pripravljajo, da bi ta sporazum v pravem trenutku pogaziii, in sicer takrat, ko se bo po krivdi teh jugoslovanskih hegemonistov zapletel v vojno tudi Balkan, in sicer, kakor pravi letak, na strani zapadnih demokracij proti »prihajajoči nemški narodni revoluciji«. Na tak način hočejo naši komunistični kolovodje zmešati vse pojme, kakor da bi narodi Jugoslavije res bili tako zelo zaostali, da bi mogli verjeti take bajke in se dati s takimi zločinsko neumnimi gesli zrevoluc.ionirati, da bi tovariš Stalin mogel laže svoio rdečo vojsko poslati morit in zažigat na Balkan. Menda kličejo v pričakovanju tega pisci tega letala delavcem, kmetom in vojakom Jugoslavije: »Ustvarite edinost svojih vrst in svojih organizacij v boju za popolno demokracijo države,« kar Je treba seveda brati: za revolucijo na Balkanu, ki naj pripravi Stalinovim hordam pot na jug, ki je hvala Bogu še miren in ne želi, da bi vojna zajela tudi njega in da bi namesto demokracije prinesla balkanskim narodom diktaturo Stalina in zasužnjenje kmetov in delavcev v kolhozih. Ne! — člani centralnega odbora komunistične stranke Jugoslavije so se hudo zmotili in njihovi letaki so jih samo razkrinkali kot plačane agente moskovske vlade. Zanimalo bo pa vsakega tudi, da ti agenti tuje velesile in njenega režima v tem svojem letaku zmerjajo tudi socialne demokrate »kot reakcionarne hlapce troektistično-fašističnih banditov« in »sovražnike delavskega razreda« — dokaz, da je hvala Bogu večina marksistov na kulturnem za-padu proti komunističnim teroristom, ki bi radi izpodkopali demokracijo ln zavili ves svet v plamen krvave vojne. Rtm, 13. dec. b. Sovjetski veleposlanik v Rimu Gore lk in je odpotoval iz Rima neznanokam. Iz Moskve je prispe! šele pred trenti tedni in še ni izročil svojih poverilnih pisem. Nihče ne v«, kje se nahaja. Sovjetska armada hoče Finsko v sredini razklali na dvoje Rdeča ofenziva do sedaj še ni zlomila finskega odpora Finci so celo ponekod prišli v protiofenzivo Finska poročila Helsinski, 13. decembra, AA. Reuter. Včeraj-Inje UTadno sporočilo finskega vrhovnega povelj-cištva se glasi: Na Karelijsld ožini eo bile včeraj borbe na vsej črti. Posebno ostre borbe so se vodile pri vasi Muolo, kjer je 6ovrainiik izvršil več napadov. Napadi 60 bili odbiti. Sovražnik je pustil ob naši bojni črti na stotine mrtvih. Več sovražnih tankov je bilo uničenih. Na vzhodnem božiču je sovražnik večkrat poskusil predreti naše čete. Pri Tolkari je bila velika bitka. Naše čete so zaplenile 27 težkih strojnic, 38 lahkih strojnic ter drugi vojni material. V tej bitki »o bili uničeni trije bataljoni sovražne pehote ter več tankov. Sgvrpžt)ik, je. poskusil ponoviti napad s pomočjo težkega. tqpništva tudi pri Limoli, toda tudi ta napa,d je bil odbit. Na severnem delu vzhodnega bojišča, s? borbe nadaljujejo. Finska proiiofenziva Helsinki, 13. deo> t. Reuter. Sovjetske čete so Že včeraj začele mogočen ofenzivni sunek od sredine vzhodne fronte proti morju, tam, kjer je Finska najožja. Sovjeti računajo, da bodo mogli Finsko na ta način presekati na dvoje. Začeli so z dvema vzporednima SHnkoma, ki ga izvajata dve močni armadi. Na nekaterih točkah so se morali Finci nekoliko umakniti. Toda od snoči dalje prihajajo finske okrepitve na fronto, tako da so Finci na obeh odsekih davi začeli s protiolen-x i v o. Novoprišle čete gredo naravnost v ognjeno črto. Sovjetskim četam se nikjer ni posrečilo izkoristiti začasnega umika Fincev, ker so bili tekom dopoldneva zopet vrženi nazaj. Finci porušijo za seboj vsako stavbo, preden se umaknejo, tako da sovjetske četo nikjer nimajo nobenega pravega prijema. Finski generalni štab je izračunal, da imata obe sovjetski armadi namen združiti se nekje na sredi poti ter potem združeno udariti na U1 e a -borg (Oulu) na Botniškem zalivu. Zaradi tega bo finsko poveljstvo odredilo, da pridejo na to mesto najbolj izbrane linske čete. Rdeči ujetniki pripovedujejo Sovjetski ujetniki pripovedujejo neverjetne stvari o stanju rdeče armade.' Ranjenci pravijo, da imajo tudi Sovjeti ambulante v bližini fronte, toda tja pridejo samo lahko ranjeni, ter se morajo čim prej vrniti nazaj na fronto. Težko ranjeni pa morajo čakati čestokrat cele dneve, da jih odpravijo v oddaljeno zaledje. Stvarno so težko ranjeni prepuščeni svoji usodi, ker odprave, v zaledje ni. . Ujetniki tudi pripovedujejo o agentih tajne policije, ki jih .kar mrgoli med rdečimi Mami.. Ponekod so vojaška taborišča obdana od posebnih oddelkov tajne policije, ki imajo strojne puške, da pazijo na red pri rednih četah. Helsinki, 13. dec. t. (Radio Roma) Finski generalni štab poroča, da so sovjetske čete zasedle otok M a u s a r i na jezeru Ladoga. Napredovanje sovjetskih čet v Karelijski ožini pa je neznatno. Finci še vedno držijo S o u m i s a 1 m i, ki bi ga radi Sovjeti osvojili in ki leži kakšnih 30 km daleč od meje. Položaj se do' popoldanskih ur. ko so sovjetske čete še vedno naskakovale, ni spremenil v prilog rdečih. Junaška obramba Petsama Helsinki, 13. dec. (Radio Roma) Okrog Petsama na severu Finske so še vedno hudi boji. Samo v enem dnevu so Finci na tem odseku one- sposobili za boj do 500 Sovjetov. dvesto pa so jih ujeli. Finci pa so izgubili le 12 mož. Te številke kažejo, kakšna je bela vojna v severni noči, vojska na smučeh, ko Finci napadajo v malih patruljah 20 krat močnejšega sovražnika, ki nima orijentacije in je izstradan. Čeprav so sovjetske čete v silni premoči, še vedno niso mogle zasesti Petsama. In vendar je samo 100 finskih vojakov, ki branijo to najsevernejšo postojanko. Finski bombniki razbili železnico Lleningrad—Murmansk Helsinki, 13. t^cembra. c. Reuter potrjuje danes vest, da so finsiki bombniki razbili železniško progo, ki vodi iz Ljeningrada v Murmansk. To je edina proga, ki lahko sovjetski fronti vzdolž finske meje dovaža vojne potrebščine. Finski bombniki so razbili to železniško progo v dolžini 17 kilometrov. Helpinki, 13. dec. AA. Havas: Od nedavno ujetih rdečih vojakov pri jezeru Ladoga izvemo, da spremljajo čete komisarji, ki držijo četam govore in jili navdušujejo za borbo. V teh krajih, kjer je prevoz zelo težak, je preskrba sovjetskih vojakov naravnost obupna, tako da je po izjavah ujetnikov trikrat toliko zmrznjenih kakor ujetih. Tajna policija (GPU) je zelo aktivna v ozadju bojišča, kjer nadzoruje prevoz. V določenih primerih oskrbuje prevoz GPU sama. Med ujetniki je opaziti pripadnike raznih narodov, od katerih so nekateri prišli iz oddaljenih pokrajin. Večina njih je bila poklicana pod zastavo v začetku septembra. Kakor je znano, so bile sibirske čete, ki se borijo na tem delu bojišča, in ki sega od jezera Ladoge do Arktičnega oceana, pripeljane sem že meseca oktobra. Finci se poslužujejo tudi v borbah pri Pet-samu iste taktike kot pri bojih ob jezeru Ladoga. Iz snežnih skrivališč začnejo Finci nepričakovano 6treljati s strojnimi puškami na Sovjete ter jim s tem prizadenejo težke izgube. Potrjuje se, da so poskusi Sovjetov, izkrcati se ob vzhodni obali Petsama, propadli, ker so Finci imeli postavljene povsod strojne puške. V Helsinkih se še nadalje sprašujejo, koliko časa se bo Finska še lahko upirala ogromni številčni nadmoči Sovjetov. Rdeča poročila »Za vsako žrtev, z vsemi silami streti Fince pred novim letom« Helsinki, 13. dec. AA. Reuter: Po najnovejših poročilih t bojišča, ki pa še niso potrjena, se nahajajo sedaj motorizirani prednji oddelki rdeče vojske 60 milj (110 km) od obale Botniškega zaliva. Sovjetske čete so na tem delu bojišča prehodile približno polovic« najožjega dela Finsko. Sovjetske oblasti imajo velike težave z ogTom-nim številom internirancev in političnih pregnancev pri Murmansku. Znano je, da je sovjetska vlada dolga leta pošiljala v te kraje politično sumljive ljudi. Sedaj pa je zaradi odhoda enega dela garnizije med izgnanci nastalo uporno razpoloženje in je ponekod že prišlo do odkritih uporov. Rdeče čete so imele hude borbe z uporniki. Moskva, 13, decembra, b. Jutranja uradna poročila trdijo, da so sovjetske čete, ki prodirajo na najožjem delu Finske, prodrle v vas Markia-e r v i, ki je le še 40 milj oddaljena od zahodne finske obale. Z zasedbo te vasi to sovijetske čete prišle napol poti do Botniškega zaliva. Ako sovjetske čete prodrejo do Botniškega zaliva, bo Finska razpolovljena, vsled česar bo njen odpor znatno zmanjšan. Uradno sovjetsko poročilo št. 12 zatrjuje, da rdeče čete napredujejo na vseh bojiščih. Snoči je bil v KremUu vojni svet, na katerem je bilo sklenjeno, da se z vsemi silami in tudi z najvišjo ceno čimprej zlomi odpor Fincev, da bi se vojna a Finsko končala, ker sicer grozi nevarnost, da se bodo morale vojne operacije ustaviti do prihodnje spomladi. Ustavitev vojnih operacij bi pomenila hud udarec za ugled Sovjetske Rusije in bi obenem vrgla tudi v zelo slabo luč moč sovjetske armade. Če bi se zgodilo, da bi se morale vojne operacije ustaviti, potem sovjetska vlada ne bo v očeh velikih držav imela tistega pomena, ki so ji ga doslej pripisovali, pa tudi Nemčija bi morala po- vsem drugače gledati oa sposobnost tvojega rdečega zaveznika. Zaradi tega te sovjeUks oblasti trudijo, da v največjem obsegu udarijo proti Finski in zlomijo njen odpor v čim krajšem času. Zrtv« in stroSki pri tem nc igrajo nobene vloge. Nemčija ne dovoljuje transporta orožja na Finsko skozi njeno ozemlje London, 13. decembra, b. Finsljo je hudo prizadelo to, da so Nemci pričeli zadrževati transporte orožja in municije, ki so bili čez Nemčijo odpravljeni v Finsko iz nevtralnih držav. Nemške oblasti so te transporte zadržale bržkone na protest Moskve in na njene grožnje, da bo odpovedala prijateljski pakt. če bi Nemčija še dalje dopuščala pošiljke vojnega materiala v Finsko čez svoje področje. Skorbut med rdečimi vojaki Helsinški, 13. dec. c. Med sovjetskimi vojaki razsaja bolezen skorbut zaradi preslabe hrane. Sovjetskim četam je dovoz zmeraj težji, manjka pa posebno zdravil. Sovjetski častniki in komunistični politični komisarji pri armadi te bolezni ne priznavajo in pode sovjetske vojake kaj- naprej v borbo. Častniki in politični komisarji pa imajo seveda tako obilno in različno hrano, da med njimi slučajev skorbuta ni. Sovjetski oddtlki so hoteli prodreti pri Taj-puli, toda finski ' 'elki so jih uspešno odbili. Angleška pomoč London, 13. dec. t. Reuter. Vlada je sklenila, da bo dala angleškim tovarnam dovoljenje, da v neomejenem obsegu prodajajo letala finski državi. Ta sklep je bil danes objavljen v spodnji zbornici. Halifax o mirovnih pogojih London, 13. dec. t Reuter. Zunanji minister lord Haliiax je imel danes govor, v katerem je navezal na 6Voje izjave preteklega tedna, ko je postavil dva pogoja za uspešnost mednarodne konference, ki naj bi 6e zbrala in zaključila sedanjo borbo. Med drugim je lord Halifax tudi poudaril: Zadnji Hitlerjev govor v nemškem državnem zboru navajajo kot dokaz za to, kako iskreno je nemški državni kancler za to, da se sklene mir. Verjamem, da bi HitleT želel takšen mir, ki bi bil ugoden za politiko Nemčije, a ki bi ne prinesel miru evropskim narodom. Lahko rečem, da nikdo nima večjega gnusa do vojne, kakor Anglija. Nikdo tudi bolj ne občuti klica vesti, ki pravi, kako zločinsko bi bilo, ako bi pustili mimo vsako najmanjšo stvarno priložnost, da sklenemo mir. Toda naša vest je mirna. Na jasnem smo si, zakaj smo prijeli za orožje, na jasnem tudi o tem, če smo imeli prav ali ne, ko smo se uprli nasilju, ki ogroža mirno življenje evropskih narodov. Ne morem pa reči, da je vest na nasprotni strani prav tako mirna. Pogoji za sklicanje mednarodne konference, ostanejo isti, kot sem jih navedel zadnjič, se niso spremenili. Nikdo ne more reči, da sta francoski in angleški odgovor na poziv holandske kraljice in belgijsk. kra-zaprli vrata za vsaka nadaljna pogajanja. Nemčija pa na ta poziv sploh ni dala nobenega _ pismenega odgpvora in ni smatrala vredno, da bi bila potrdila sprejem obeh teh vladarskih pozivov. Vsako nadalj-no debatiranje o teh vprašanjih, ki so jasne, nedvoumno jasne, bi bilo popolnoma nekoristno. „Tajna šefa" angleškega parlamenta Presenečenje s »tajnim sendvičem London, 13. dec. t. Reuter. Danes popoldne je bila tajna seja angleškega parlamenta. Policija \e zastražila zbornično palačo, tako, da nikdo ra- Angleške izgube na morju Italijansko poročilo o delovanju nemške križarke »Admiral Scheer« Cerkev in domovina Zelo točno in nepobitno je veliki državnik Donoso Cortes dejal o rodoljubju krščanskega človeka: »Kristjani niso nikoli bili brezdomovinci. Cerkev, ki sledi Kristusa, ne more biti nasprotnica državi Nebesa si moramo zaslužiti na zemlji, ki jo zato visoko cenimo. Cerkev more razviti svojo blagonosno delavnost najbolj v Urejenih razmerah, ki jih more ustvariti samo država. Kot nadprirodna sila se Cerkev naslanja vselej na prirodo, torej tudi na narod in državo. Ne veže se na nobeno državno obliko, ampak ji je vsaka prav, kolikor pospešuje pravi blagor. Z nežnim spoštovanjem je priznavala in branila osobine vsakega naroda. Saj ji njeno vesoljsko poslanstvo brani, da bi žalila ali delala silo kakšnemu narodu. Prizadeva si samo, da jih prešine z duhom krščanstva. Je nad narodi, obenem pa pospešuje vsakega, ker so ji vrednote posameznih narodov prav tako svete, kakor je vse, kar je sam Bog ustvaril. Dviga pa in očiščuje ljubezen do domovine s tem, da skuša omiliti narodna nasprotja, da se ne bi izrodila v sovražno nestrpnost. Noče zabrisati meja med narodi ▼ kakšnem izenoličujočem in neprirodnem inter-nacionalizmu, zahteva pa spoštovanje nasproti vsakemu narodu, naj je ▼ svojih ali drugih mejah in prostoru. Po svojih nravstvenih načelih ljubezni do bližnjega in do vsakega človeka, naj nam je soroden aH ne, nas vzgaja k veliko bolj dejavni in požrtvovalni udanosti do državne celote, kakor more to sovraštvo do tujega naroda in bitja. Ne more spraviti s sveta vojne in se ne vmešuje v prepire narodov, skuša pa omiliti trdote vojne, zdraviti njene rane po brezprimerni ljubezni in kolikor mogoče odstranjati nravstvene in družabne vzroke krvavih sporov. Lahko rečemo, da je dogma, da je najudanejši sin Cerkve obenem najzvesiejši član svojega naroda in služabnik države.« Rim, 13. dec. (Radio Roma): Po poročilih tukajšnjih listov eo Angleži izgubili v septembru, oktobru in novembru 82 svojih trgovskih ladij s tonažo, ki skoraj dosega 300.000 ton. V to število so vštete tudi ladje, ki se niso vrnile iz Indskega oceana in ki so verjetno postale plen nemške križarke »Admiral Scheer«, ki križari po južnih morjih. Ta nemška križarka je verjetno potopila v bližini Rtiča dobre nade angleške par-nike: »Huntsman« (8196 ton), »Trewan-y o n« (5299 ton), »Newton Beach« (4671 ton) in »A s c h I c a< (4292 ton). — Za temi ladjam] namreč ni nobenega sledu. Ladje so bile najbrž potopljene ž« v začetku oktobra. Ista nemška križarka je potopila parnik za prevoz petroleja »Clement«, v Indskem oceanu pa angleški parnik »Doric Star« (10.000 ton). Vojna v zraku Angleški plen London, 13. dec. t. Reuter: Admiralitete javlja, da je bilo v preteklem tednu zaplenjenih 7000 ton blaga, namenjenega Nemčiji. Skupno so angleške vojne sile v vseh 14 tednih (od začetka vojne do 9. decembra) zaplenile 483.000 ton blaga, namenjenega Nemčiji. »Repulse« ni poškodovana London, 13. dec. AA. Reuter: Današnji »New-york Times« je objavil vest, da je bila britanska ladja »Repulse« (32.000 ton) pred dvema mesecema, ko je odplula zi nekega pristanišča, lažje poškodovana od bombe iz nemškega letala. Na angleškem pomorskem poveljstvu pravijo, da to poročilo ni resnično. Sovjetska podmornica potopila nemški trgovski parnik Helsinki, 13. dec. AA. Havas. Neka sovjetska podmornica je s topovskimi streli potopila v bližini pristanišča Mandiluotos nemško ladjo »Boll-heim« (3320 ton), ki je registrirana v Hamburgu in ki se je vračala v Nemčijo s tovorom drv. Granata je ubila kapetana, drugega kapetana in telegrafista. Rešenih je bilo 29 članov posadke. Potopljene ladje London, 13^ dec. AA. Havas: Angleška tovorna ladja »Warwick Head« (480 ton) je zadela ob mino v bližini vzhodne obale angleških otokov. iSksplozija je ubila 6 mož posadke. Osiali člani posadke so bili prepeljani v bolnišnico. London, 13. dec. t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča, da so izvidniška letala napravila uspešne polete nad otoki Helgoland, Sylt, Borkum in Norderney, da bi opazovala nemška letaska oporišča in delovanje nemške mornarice. Vsa letala so se vrnila nazaj brez vsake poškodbe. Berlin, 13. dec. t. Mornariško poveljstvo poroča, da so se angleška izvidniška letala poskušala približati se nemški obali, toda protiletalska obramba jih je zavrnila še prej, preden so dosegla nemško obrežje. Tuja letala nad Gibraltarjem? Gibraltar. 13. dec. b. Včeraj je bil dan znak, da se približujejo tuja letala. Letala so prispela iz južne smeri, vendar pa ni bilo mogoče ugotoviti, kateri narodnosti pripadajo. Eskadra Je bila sestavljena iz štirih letal, ki pa so se naglo zopet umaknila v neznano smer. Na suhem Pariz, 13. dec. AA. Havas: Jutranje poročilo z dne 13. dec. se glasi: Delovanje patrol na osrednjem delu bojišča. Berlin, 13. dec. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo sporoča: Na zahodu je prišlo tu pa tam do delovanja ogledniških oddelkov in topništva. Jugovzhodno od Saarbriickna je izvidniška patrola, sestavljena iz enega častnika in 10 vojakov, izvršila napad na utrjeno sovražnikovo postojanko na francoskem ozemlju. Padlo je 5 Francozov, 1 častnik in 16 vojakov pa je bilo ujetih. Nemška ogledniška patrola se je vrnila brez izgub. V zvezi z vrnitvijo parnika »Bremen« so letele snoči in ponoči britanske letalske sile nad nemškim zalivom. Ogenj protiletalskega topništva iz otokov na Severnem morju in iz vojnih ladij je prisilil sovražnika, da se je vrnil, ne da bi dosegel nemško obalo. Sabotaža v Ameriki? Petrolejske vode rušijo Newvork, 13. dec. AA. DNB: Po vesteh iz Vicita Falls (Texas) je prišlo včeraj do strašanske eksplozije, ki je uničila velik del petrolejske cevi, ki pripada podjetju Shell, Velika cev je bila pretrgana v daljavi 40 milj in skoraj popolnoma uničena. O priliki eksplozije, ki je največja v zgodovini sveta, je bila ena oseba poškodovana. — Druzbs lastnica izjavlja, da jc bilo šl.ode naj-manj 350.000 dolarjev. zven onih, ki so imeli posebna vabila, ni mogel v njo. Policija je tudi preiskala vse prostore v palači sami, da se ne bi kdo v njih skrival. Okrog zbornice pa se je nabralo veliko ljudi, ki so pozdravljali jjosamezne bolj znane ministre in poslance, ko so prihajali. Ko se je lajna seja začela, je predsednik vlade kot »voditelj doma« po starih obredih obrnil na predsednika zbornice (speaker) in mu sporočil, »da vidi nepoklicane osebe v zbornici'. Na fo se je dvignil predsednik zbornice in dejal, »naj se vsi, ki niso poslanci, odstranijo iz dvorane«, Zatem bodo vrata zaprta. Tajna seja je trajala do pozne večerne ure. Govorili so predsednik vlade na to voditelji posameznih strank. Po seji so sc spet odprla vrala za »uro vprašanj«, in občinstvo je bilo spet pripuščeno. Veliko presenečenje te »tajne seje parlamenta« so bili »tajni sandviči«, ki jih je za prigrizek pripravil predsednik zbornice. To so bili kruhki nadevani s šunko iz ovčjega mesa. To je sedaj največja senzacija v Londonu. Predsednik zbornice je dejal, da bodo odslej nadomeščali svinjsko slanino z ovčjo slanino in šunko. Lublinski škof in pomožni škof aretirana Bukarešta, 13. dec. t. Agencija PAT poroča, da so nemške oblasti prijele lublinskega škofa msgr. F u 1 m a n a, njegovega pomožnega škofa msgr. G oral a, škofijskega kanclerja msgr. Pobožnega, nadalje tudi pomožnega škofa Podlaškega msgr. Sokolovske, ga. Vsi cerkveni dostojanstveniki se nahajajo v lublinskem gradu. Njihova stanovanja so bila v njihovi odsotnosti preiskana. Ciano govori v soboto Rim, 13. dec. c. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo govoril v soboto, dne 16. decembra pred italijansko zbornico o italijanski zunanji politiki. Govor bodo prenašale vse italijanske radijske postaje. Naš poslanik pri papežu Rim, n. dec. AA. Danes dopoldne je sveti oče Pij XII. sprejel v daljšo avdijerico jugoslovanskega poslanika pri Vatikanu dr. Miro-ševiča Sorga. Novi predsednik Švice Bern, 13. dec. AA. Havas: Zvezna skupščina je potrdila na današnji se.ii vseh sedem dosedanjih članov zveznega sveta (vlade). Dva kandidata socialnih demokratov sta o«tala v manjšini. Za predsednika države za leto 1940 je bil izvol jen z 142 glasovi (od 158 glasov) dosedanji podpredsednik Marcel Pilet, za podpredsednika pa Herman Obrecht. — Novi predsednik se je rodil 31. decembra 1889 v Cosoneu v kantonu Wod. Za zveznega svetnika je bil izvoljen 13. dccembra 1928. Prvikrat je bil predsednik države leta 1934. Nesreča sovjetskega potniškega parnika Okrog 100 ljudi utonilo Tokio, 13. dec. t. Domei: Do sedaj so ugotovili, da je 87 ljudi izgubilo življenje pri nesreči, ki je zadela sovjetsko potniško ladjo »Indigirka« (2336 ton). Na ladji je bilo okrog 1000 potnikov in posadke. 390 ljudi so rešile japonske ladje, okrog 250 se jih je rešilo na rešilne čolne, a še niso bili pobrani in sešteti. Okrog 200 pa računajo, da so jih pobrale ribiške ladje. Število mrtvih pa se bo gotovo še zvišalo. Sovjetski parnik je na japonski obali zadel na morske čeri in se razbil. Reševanje je otežkočilo izredno viharno morje. Železniška nesreča v Nemčiji Berlin, 13. dec. AA. DNB: V okolici Hna-gena v zahodnem Pfalzu sta trčila snoči dva potniška vlaka. Ubitih je bilo 17 oseb, 14 jih je bilo težje, 27 pa lažje ranjenih. Furthwangler se je spokoril Dunaj, 13. dec. t. Tukajšnji listi javljajo, da je bil znani komponist Furthwangler, ki se je dosedaj trmasto zoperstavljal narodnemu socializmu, imenovan za opolnomočnega komisarja za glasbeno življenje na Dunaju. O Furthwanglerju je znano, da nikdar ni hotel pozdraviti na hitlerjevski način, češ, da bi njegov orkester to lahko smatral kot dajanje takta, kar bi povzročilo velike zmešnjave. Imenovanje Furthwanglerja pričuje, da se je slavni komponist sedaj spreobrnil k narodnemu c/v^ialiTmu in Ha hn rulclpi nnrrlravlial « i7lpcrnipnn ------------ ... — — —---1 i--------j— -----o")---- roko. Nova banovinska trošarina na steklo »Službene iovine« objavljajo uredbo, po kateri se uvajajo nove skupne banovinske trošarine. Te trošarine veljajo kot znano za vso državo in se donos teh trošarin potem razdeli na banovine po številu prebivalcev, kar ni vselej pravično, saj je to kaj raztezno merilo, ki zlasti zadeva one banovine, v katerih je koneum relativno močnejši kot v drugih. Po novi uredbi z dne 12. decembra (po dnevu objave) se uvajajo »kupne banovinske trošarine za steklo in sicer znaša postavka za luksuzno steklo 1 kg 0.30 din, za fino steklo 0.20 din za kilogram in navadno steklo 0.10 din za kilogram. Ta trošarina Sporazum naše države s Thurn-Taxisom Objavljena je uredba, ki sankcionira sporazum, ki ga je sklenila naša država s knezom Albertom Marijo Lamoralom Thurn in Taxis. Po tem sporazumu zadrži zase država v okrajih Delnice in Su-šak 13.474 ha zemlje, dočim ostanek dobi knez nazaj. Država bo plačala knezu pavšalno odškodnino v znesku 35 milij. din, od česar je 10 milij. din plačljivih takoj po uzakonitvi sporazuma, ostanek 25 milij. din pa se izplača v državnih bonih, ki nosijo 4 odstotke in so plačljivi 15. novembra in 15. maja (plačilo se izvrši 16 polletnih anuitetah). Nadalje določa sporazum, koga prevzema knez v svojo 6lužbo od državnega osebja, katere zgradbe ostanejo državi. Država dobi nazaj 4.7 milij. din, katere je deponirala začasna gozdna uprava na račun odškodnine knezu. Pravilnik o nabavah rezervne hrane V »Službenih novinah« z dne 12. t. m. je objavljen pravilnik za izvrševanje uredbe o rezervah hrane. Najvažnejše določilo je, da se more rezervna hrana nakupovati tudi mimo predpisov zakona o državnem računovodstvu oddelek B. Pravilnik določa najprej, kako se vrše nabave, nato, kako se zaključujejo pogodbe, grade silosi in skladišča, določa konvencionalne kazni, nadalje vse materialne odredbe v zvezi z nakupom. Pravilnik predpisuje ve« denarni postopek ter tudi navodila za kontrolo. Končno so pravilniku do-dejani tudi vzorci za skladiščne knjige. Za mestna poglavarstva veljajo tudi analogno predpisi te uredbe in sicer v koliko ne nabavlja rezervna hrana iz 6red6tev sklada za državne rezerve. Povišanje cen špirita Belgrad, 13. dec. A A. Zaradi povečan ja stroškov proizvodnje špirita je finančni minister odločil, da se od 12. decembra 1939 pa do nadalj-nega uradne prodajne cene špirita določijo takole: 1. za špirit za pitje franko postaja kupca eksluzive 6kupni davek za 1 hI stopinjo 12.80 din, 2. za gorilni špirit 90% franko postaja kupca eksl. skupni davek za 1 hI stopinjo 9.75 din, 3. za gorilni špirit 90% franko postaja kupca eksl. skupni davek na 1 hI stopinjo 11 din, 4. za špirit za proizvodnjo oeta franko postaja kupca eksl. za 1 hI stopinjo 9 din, 5. za rafinirani špirit za proizvodnjo oeta franko postaja kupca eksl. skup. davek za 1 hI stopinjo 9.50 din, 6. za surovi špirit za industrijske namene franko postaja kupca eksl. skupni davek za 1 hI stopinjo 10 din, 7. za rafinirani špirit za industrijske namene franko postaja kupca eksl. 6kupni davek za 1 hI stopinjo 11 din, 8. za špirit za ojačenje vina za izvoz fr. postaja kupca eksl. skupni davek za 1 hI stopinjo 7.50 din, 9. za špirit za proizvodnjo artiklov za izvoz franko postaja kupca eksl. skupni davek za 1 hI stopinjo 6.50 din. — Uradne cene za ostale vrste špirita ostanejo še naprej v veljavi, kakor so bile določene z odlokoma od 4. maja 1936 in 6. oktobra 1939. Cena dehidriranega špirita, namenjenega za mešanje z bencinom za proizvodnjo pogonskih sredstev (mešanica bencina z alkoholom), ni povišana. ORGfi REGISTR0TUR« OmOGOČfl RED in TOCEn PBEGlEft VSE Zfi PRHIVE in PISRBnO POTREBŠČIDE zn PISALHE STROJE mmt '""0,až9 šeltoborsova Kupite SOENNECKEN zlato pero — je najboljše! Posestne spremembe v Ljubljani in okolici Med Mestno občino ljubljansko in Schillingo-vim beneficijem, nadarbino šentpetrske župnije je bila že julija podpisana kupna pogodba, s katero je beneficij odstopil več parcel, ležečih v k. o. Petersko predmestje I. del v skupni izmeri 4.229 m» za kupnino 400.000 din. Ta svet potrebuje občina za razširjenje Fiignerjeve ulice, dalje je beneficij odstopil mestni občini ljubljanski 2.2025 m' sveta, ležečega prav tako v k. o. Petersko predmestje za napravo parka in za napravo primernega dostopa na pristanišče in do jezu ob Ljubljanici, v izmeri 2.025 m= za 495.000 din. Oba pogodnika sta tudi menjala gotov svet. Občina je odstopila bivšo Zupniško ulico v izmeri 236 m» za 50.000 din, benelicij pa del parcele št. 23 k. o. Petersko 50.000 dih. predmestje I. del v izmeri 248 m» prav tako za Inž. Boris Pogačnik, Marija Pogačnikova, Bo-žena Pogačnikova, Lija Pogačnikova in Sonja Kre-garjeva roj. Pogačnikova so prodali Antonu Sfili-goju in njegovi ženi Mariji pare. št. 170-15 k. o. Petersko predmestje I. del za 170.000 din. Novotny Terezija, trgovka v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 2 je prodala Pavli Planinškovi, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 4 pare. št. 172-20 k. o. Petersko predmestje I. del za 15.000 din. Drolc Josip, veterinarski referent v Radovljici je prodal Franu Ooljarju, veterinarskemu referentu vrbaske banovinske uprave v Banji Luki posestvo vi. št. 655 k. .o. Dravlje za 145.000 din. Koprivec Josip, mesar in posestnik, Ljubljana, Vidovdanska cesta, je prodal dr. Robertu Paulinu, ... Ljubljani, Ilirska ulica šl. 36 del pare. št"49-2 "k. o. 'Petersko predmestje za 50 din. Isti se ne plača za stekleno, emajlno in glazurno maso; palice, šibice, cevi in cevčice, ki 6e uporabljajo za izdelavo biserov in drugih predmetov brez ozira na barvo, odpadke, komade razbitih in steklenih izdelkov in stekleno peno (po št. car. tarife: 507, 509/1 in 526). Nadalje je minister pooblaščen odrediti, katere vrste stekla je smatrati za luksuzne, odnosno fine in katere za navadno steklo. V uredbi je vsebovano tudi še novo določno, I>o katerem se oprošča plačila skupne banovinske trošarine amonijakova soda, ki 6e uporablja pri proizvodnji stekla. dr. R. Paulin pa je kupil od posestnika in trgovca Ivana Jančarja na Vidovdanski cesti št. 14 del pare. št.65-2 itd. ob Ilirski ulici za 42.900 din. šušteršič Marija, jx>sestnica v Vižmarjih št 51 je prodala trem interesentom Kodri Josipini, soprogi krojaškega mojstra v Vižmarjih št. 75, Antonu Slapniku, posestniku v Podgori št. 25 ip Mariji Rovšnikovi, soprogi mizarskega mojstra v Vižmarjih št. 40 pare. št. 1080-1 k. o. Vižmarje v izmeri 1.019 m5 za 15.285 din. Benkovič Ivan in soproga Božena, Ljubljana, Veliki stradon št. 5 sta prodala Pavlini Zagarjevi, zasebnici, Ljubljana, švabičeva ulica št. 17, posestvo vi. št. 277 in 2.040 k. o. Trnovsko predmestje za 115.000 din. Markelj Pavel, posestnik, in Avsenak Stana, posestnica, oba na Bičevju, sta prodala Jadvigi Novakovi, zasebnici Ljubljana, Murnikova ul. 20 posestvo vi. 1162-23 k. o. Vič, obstoječe iz hiše št. 5 za 270.000 din. Tome Ivan, uslužbenec drž. železnic in soproga Ana, Ljubljana-Glince, Cesta V-16, sta prodala Franu Cvaru, uradniku TPD v Ljubljani, hišo na Olincah Cesta V-18, spadajočo pod vi. št. 1.060 k. o. Vič za 80.000 din. Dečman Anton, posestnik v Ljubljani, Ambrožev trg št. 10 je prodal Ivanki Verbičevi, posestnici v Sinfli gorici št. 28 pri Vrhniki pare. štev. 194/1 k. o. Poljansko predmestje v izmeri 935 m' za 233.250 din, m* za 250 din. Jerin Rado, posestnik v Rožni dolini, Cesta VI/33 je prodal ge. Štefaniji Bojčevi, učiteljici v Petrovčah hišo št. 33 na Cesti VI v Rožni dolini z vrtom, spadajočo pod vi. štev. 1.012 k. o. Vič za 124.000 din. Turk Rajko, posestnik in špediter v Ljubljani je prodal Antonu Krejčiju, tovarniškemu ravnatelju v Rušah pri Mariboru, Mariji Milčinskijevi. kasacijskega sodnika vdovi v Ljubljani, Ani Arkovi, soprogi jetniškega ravnatelja v pok. v Ljubljani in odvetniku dr. Viljemu Krejčiju, Ljubljana, pare. štev. 462/9 k. o. Petersko predmestje I. del v izmeri 349 mJ za 27.920 din. Fojkar Ivan, posestnica ia trgovka Ljubljana, Dolenjska ce6ta št. 23 je prodal Ivanu Sedeju in ženi Adi, posetnikoma Ljubljana, Mivka št. 30 parcelo št. 328/3 travnik k. o, Trnovsko predmestje v izmeri 972 m* za 23.000 din.....rnmni <• invebv Dolčič Fran, posestnik-, v Smairtnem ob Savi jt prodal Babniku Filipu, civilnemu geometru v Ljub-' jjani dve parceli št. 687 in 688/1 k. o. Moste za 10.500 din. Schlamberger Viljem, pasar, Ljubljana-Moste, Središka ulica št. 8 in žena Fani sta prodala Frančiški Novakovi, sprevodnikovi soprogi Ljubljana-Moste, Na klančku št. 6 pare. štev. 758/7 in pare. štev. 757/9 k. o. Moste v skupni izmeri 725 m' za 34.800 din. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice je prodala Aleksandru Šengalaju, Ljubljana, Bleiweisova cesta št. 6/III nepremičnino pod vlož. štev. 658 k. o. Spodnja Šiška (avtogaraža in delavnica na Celovški cesti št. 38) za 1,000.000 din. Preračun Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Ban naše banovine g. dr. Marko Natlačen je odobril preračun Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Kot znano znaša preračun v dohodkih 3,871.754 din, v izdatkih pa 3,865.305 din. Doklada znaša 8%, torej ravnotoliko kot za 1939. Romunija — devizna država. Finančni minister je odobril sklep deviznega odbora z dne 11. decembra. Ta odbor je sklenil: 1. da se ukine dosedanji klirinški način plačevanja z Romunijo, ki je bil vzpostavljen s klirinško pogodbo dne 31. jan. 1985; 2. da se takoj začne z izvajanjem novega plačilnega sporazuma, sklenjenega dne 9, dec. 1939 v Bukarešti in da se začne likvidirati obstoječi klirinški saldo; 3. da se Romunija preneha smatrati kot klirinška država in da se smatra v devizno-poliličnem smislu kot neklfriiiškžf država; 4. pooblašča se devizno ravnateljstvo Narodne banke, da izda potrebna navodila in od-, loke za izvajanje novega plačilnega sj>orazuma z Romunijo, in da začne uvajati devizni režim b to državo. Ukinitev nočnega avtomobilskega prometa. I« Belgrada jioročajo, da bo v kratkem izšla naredba( ki bo še bolj omejila avtomobilski promet in sicer bo prej>ovedan ves avtomobilski promet od 8 zvečer do 6 zjutraj. Likvidacija: Gospodarska zadruga v Zavod-njem, pošta Šoštanj. Dv« url pristnega humorja, vedrega razpoloženja m prisrčne zabave jamčimo vsakomur, kdor si ogleda »l.ajno flubert-ovo komino opero f filmu: KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes ob 16.. 19. in 21. uri FRA DIAVOLO V glavni «logi priznana komika STAN LAURGL in OLIVER HARDY Nabavite vstopnice v predprodajil Samo Se dane« ob 16., 19. in 21*15 in jutri ob 16. uri Kino Matica tel.21-24 JUAREZ Paul Mum I Tragedija Makaimlljana Habsburškega in Sarlole g Dovoljenja ta uvos surovin. Iz Belgrada poročajo, da bo devizno ravnateljstvo izdajalo dovoljenje za uvoz surovin na osnovi uvoza leta 1938, torej po količini ne po vrednosti. Zeinljarina. Dodatno naši včerajšnji vesti, da bo sploh ukinjena zemljarina, prinašamo še vest »Jugoslovanskega kurirja«, ki pravi, da bodo oproščeni samo kmetje, ki imajo manj kot 1000 din katastrskega čistega dohodka. Poravnalno postopanje je uvedeno O imovini Kelbiča Ivana, trgovca z mešanim blagom v Mariboru, Meljska c. 38, pomožni lokal v Gosposki ulici. Narok za sklepanje poravnave 15. januarja, terjatve je prijaviti do 5. januarja 1940. Mariborska tekstilna tvornica. družba t omejeno zavezo, Maribor. Poslovodji Deutsch Fric in Pavel sta menjala kraj svojega bivališča, doslej sta bila v Kralovem Dvoru na Labi, odslej pa sta v Zollikonu pri Curihu. Dobitki vojne škode V oddelku državnih dolgov in državnega kredita je bilo žrebanie dobitkov vojne škode, ki je dalo naslednje rezultate: serija štev. dobitek serija štev. dobitek 5031 454 3.000 5031 671 5.000 5040 699 d.000 5199 9-16 8.W*J 5266 174 5.1100 5277 199 3.000 5319 715 20.000 5401 915 3.000 5128 175 5.000 5463 122 3.000 5491 814 5.000 5511 54 3.000 5578 779 3.000 5633 na 5.000 6527 173 S.000 5562 565 3.000 5668 826 3.«HI 5674 634 3.000 5692 523 3.01*0 5699 7:i5 3.000 5702 614 3 000 5755 984 5.000 5329 •207 20.«» 5851 357 3.01)0 58 .H 773 30.000 5876 479 ioo.ooo 5888 161 5.1**0 5951 861 50.000 5979 160 3.000 6106 561 3.000 6115 558 209.000 6.112 6.11 3.1*10 6-219 395 5.000 6237 413 20.000 6250 340 3.000 6*0 125 521)00 6321 343 5.000 6346 232 3.000 6377 321 5.000 6406 388 3.000 6169 8 3 <100 6483 731 5.000 6189 926 20.000 6494 650 5.000 6498 407 5.000 6512 875 5.000 6511 521 5.000 6336 673 3.000 6558 4.14 5.0T.0 6592 830 5.000 6618 83 5.000 6616 51» 3.000 , 6645 160 3 000 6697 m 3.(100 6703 m8 3.06(1 6714 248 3.1*10 6723 91« 3.000 6738 784 3.000 6741 775 5.000 6792 830 50.000 6823 672 3 000 6853 658 5.000 6869 684 5.000 W84 55 5.000 6884 648 3.000 6905 549 5.000 7006 826 3.000 7037 52 5.000 7«(8 268 3.000 7060 «74 3.000 7108 491 5.0(10 7115 192 5.000 7182 313 3.000 7138 24« 5.000 7179 417 3.090 7202 806 5.000 7220 455 20.000 7229 212 3.000 7253 522 5.000 7363 144 3.003 71:91 342 3.000 7342 29 3.01)0 7.142 402 3.000 7347 204 5.000 7."Vfi3 776 5.000 74(1« 401 5.000 7410 873 3.000 7431 803 3.000 7451 590 3.000 7-188 232 5.000 7497 135 3.000 7539 102 20.000 7557 457 3.000 7577 857 3.000 7602 97 3.000 7662 864 3.000 7694 292 3.000 7702 861 20.000 77.18 741 3.000 7784 207 3.000 7784 406 3.000 7894 217 3.000 7866 1000 3.000 7887 234 3.000 7935 46 5.000 7984 846 3.000 8001 146 8.000 8022 168 3.(KM) 8030 5» 20.000 8031 654 5.000 81133 966 5.000 8042 95 3.000 8178 916 3.000 8-3)6 765 3.000 8231 574 3 ono 8245 686 3.000 8268 480 3.000 8274 803 3.000 8322 380 3.000 8.130 43,1 5.l*)0 81 (2 75 3.000 8415 674 100.000 8418 720 20.000 8485 173 20.000 8536 149 3.0410 8555 256 .1.(100 8599 86.1 3.000 8601 591 50.000 8653 2.14 20.000 8654 18 3.000 8677 836 3.000 8692 476 5.000 8728 480 20.000 8747 11 5.(100 8769 191 3 000 8790 102 3.000 8823 752 3.0110 8864 890 20.1100 8847 691 5.000 8851 325 5. (*10 8873 448 .1.000 8889 343 20.000 8S98 260 3.000 8912 442 3.000 8925 280 3.000 8929 502 3.000 8938 930 3.000 8973 499 50.000 8081 42 3. ono 8990 633 3.000 8996 4-M 5.000 9000 358 3.000 900-2 mi 3.000 9010 703 50.000 9011 864 3 000 9021 78 5.000 9027 283 3.000 9034 778 3.000 9042 252 3.000 9057 722 3.000 9080 41 3.1)00 9085 961 3.000 9086 226 3.000 9118 137 3.000 91,19 1.11 3.000 9122 122 5.000 91?3 786 5.010 9'219 138 3.000 9288 294 3.000 9"88 569 3.000 9310 27 8.(ic0 9367 957 5.000 9376 900 5.000. Borze Pri naknadnem žrebanju dne 6. decembra 1939 so bili izžrebani še naslednji dobitki vojne škode: serija štev. dobitek serija štev. dobitek 5562 892 5.000 5900 61o 20.000 6151 934 3.0110 6.176 318 5.000 6430 267 3.000 6550 192 3 000 6891 57 5.000 7335 177 30.000 7347 62o 5.1)00 7656 200 20.000 7710 8-26 5.1100 79-16 644 5.(100 8067 470 3.000 8194 953 5.000 8325 262 5.0110 8167 365 3.000 9224 908 5.000. Dne 13. decembra 1989. Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.30 Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 4.892.850 din, na belgrajski 8.15 milij din. Prometa v efektih je bilo na belgrajski borzi 1.3 milijonov din. Llubliana — uradni tečaii London 1 funt ....... 187.40— 176.60 Pariz 100 frankov..........97.95— 100.25 Newyork 100 dolarjev , , , , 4425.00—4485.— Ženeva 100 frankov ..... 995.00—105,— Amsterdam 100 goldinarjev . , 2348.25—2386.25 Bruselj 100 belg............727.00— 739.— Llubliana — svobodno tržišče London 1 funt.......214.20— 217.40 Pariz 100 frankov ..... 121.05— 123.35 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.— Ženeva 100 frankov..........1218.18—1238.18 Amsterdam 100 goldinarjev . . 2900.24—2938.24 Bruselj 100 belg.......897.9£- 909.92 Ljubljana — zasebni kliring Berlin 100 mark ........ 14.20—14.40 Zagreb — zasebni kliring Solun 100 drahem ....... 36.15—36.85 Belgrad — zasebni kliring Solun 100 drahem....... 36.20—36.90 Curih. Belgrad 10.—, Pariz 9.91, London 17.50, Newyork 446, Bruselj 73.30, Milan 22.50, Amsterdam 236.725, Berlin 178.62, Stockholm 106.20, Oslo 104.325, Kopenhagen 8615, Sofija 5.50, Budimpešta 79.—, Atene 3.35, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.30, Helsingfors 8.75, Buenos Aires 101.58. Vrednostni papirji Vojna Skoda: 2relo, ki ga je v Helsinkih izkopala bomba i sovjet. bombnika; aaem ljudi ]e tu oblelalo mrtvih v Ljubljani 415—417 v Zagreba 412—420 v Belgradu 413—413.50 Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. pos. 95—98, agrarji 50—52, voj. šk. pr. 415—419, begi. obv. 73.50—75.50, dalm. agr. 66-68, 8% Bjejr.pos. 92 do 93, 7% Bler. pos. 85—87, 7-fo pos. Drž. hip. banke 97—99, 7% stab. pos. 91—93. Zagreb. Drž, papirji: 7% inv. pos. 98 bl„ agr. 52 bi., voj. šk. pr. 412—420, begi. ob. 75 blago, dalm. agr. 66.50 bi., 4% sev. agr. 52 bi., 6% šum. obv. 67 bi., 8% Bler. j>os. 93—94, 7% Bler. pos. 88 bi., 7% stab. pos. 94 bi. — Delnice: Nar. banka 7.300 den.,- Priv. agr. banka 196 bi., Trboveljska 240—245, Gutmann 55 bi., Sladk. tov. Os. 110 den., Osj. livarna 150 denar. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 96 denar (96), voj. šk. pr. 413-413.50 (412, 411), begi. obv. 74.50—75.75, dalm. agr. 66—66.75 (66), 6% šum. obv. 64.50—66, 8% Bler. pos. 92.50—93, 7% Bler. pos. 85.25-86 (86 25, 85). — Delnice: Nar. banka 7.750 denar, Priv. agr. banka 192 denar. 2itnl trg Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad 184 do 186, srem. 185—187, slav. 186—188, gor. bač. 188—190, bač. ladja Tisa 190—192. — Ječmen: bač. srem. 64—65 kg 162.50—165. — Koruza: bač. nova pariteta Tndjija 107—109. — Fižol: bač. srem. beli brez vreče 380—385. — Tendenca stalna. —■ Promet srednji. Cene živine in kmetijskih pridelkov V Črnomlju dne 5. decembra t. I.: voli I. vrste 6 do 7 din, II. vrste 5 din, IIL vrste 4.50 din, telice I. vrste 5 din, II. vrste 4.50 din, III. vrsta 3.75 din, krave 1. vrste 4 din, TI. vrste 3.50 din, IIL vrste 2.50 din, teleta I. vrste 6 do 6.50 din, II. vrste 5 din, prašiči špeharji 9 do 9.50 din, pršutarji 7 do 8 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso 10 din, Svinjina 14 din, slanina 15 din, svinjska mast 20 din, čisti med 18 din, goveje surove kože 12 din, telečje surove kože 14 din, svinjske surove kože 8 din za 1 kg. — Pšenica 240 din, ječmen 180 do 190 din, rž 180 do 190 din, oves 190 din, koruza 180 din, fižol 500 din, krompir 150 do 200 din, lucerna 120 din, seno 100 din, slama 50 din, jabolka I. vrste 250 do 300 din, II. vrste 225 din, IIL vrste 200 din, pšenična moka 300 do 375 din, koruzna moka 225 din za 100 kg. Drva 60 din kub. meter, jajca 1.25 do 1.50 din za 1 komad, mleko 2 din za liter, surovo maslo 28 do 30 din za kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50 din za liter, finejše sortirano vino 4.50 din za liter. Miklavžev sejem i Novem mestu dne S. decembra t. 1. Dogon: 1230 prašičev, 768 goved in 27 konj. Prodanih je bilo 589 prašičev, 108 volov, 24 krav, 18 juncev, 4 telice in 3 konji. — Cene: voli I. vrste 6 do 7 din, II. vrste 5 din, III. vrste 4 do 5 din, telice 1. vrste 6 din, II. vrste 4.50 do 5 din, IIL vrste 4 din, krave I. vrste 4 do 5 din, II. vrste 3 do 4 din, IIL vrste 3 din, teleta I. vrste 6.50 din, II. vrsle 5 do 6 din, prašiči špeharji 10_ do 12 din, pršutarji 7 do 8 din za 1 kg žive teze. — Goveje meso I. vrste 12 din, II. vrste 10 do 11 din, svinjina 15 do 16 din, slanina 20 din, svinjska mast 22 do 23 din. čisti med 18 din, neoprana volna 18 din, oprana volna 25 din, goveje surove kože 10 do 12 din, telečje surove kože 12 do 14 din, svinjske surove kože 7 do 8 din za » ~ Pšeni(,a 175 do 200 din, ječmen 150 din, rž 200 din, oves 175 din, koruza 150 do 200 din, fižol do 800 din, krompir 150 do 200 din, seno 100 do 150 din. slama 40 do 50 din, jabolka I. vrste 200 din, II. vrste 150 din, IIL vrste 80 din, hruške I. vrste 300 din, II. vrste 150 din, III. vrste 100 din, pšenična moka 375 din, koruzna moka 250 din, ajdova moka 400 din za 100 kg. — Drva 60 din za kub. meter, jajca 1.25 din komad, mleko 2 din liter, surovo maslo 22 dih za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3 do 4 din za liier, finejše sortirano vino 5 din za liter. 50 letnica šole na Ledini I na, ampak je klic mlade duše, ki išče opore. Tej mladini očitajo, du je abstraktna, preveč I. deška ljudska šola na Ledini praznuje danes 50 letnico, odkar se je preselila v svoje novo šolsko poslopje. Prvi počctki šole na Ledini segajo daleč nazaj v I. 1852. Tedaj je bila v Ljubljani ena sama javna deška ljudska šola in sicer c. kr. norinalka. 1. septembra 1855 se je otvorll vzporedni razred in ločil od c. kr. normalke. Tako je nastala enorazredna deška mestna ljudska šola. Učna soba je' bila v drugem nadstropju magistratnega poslopja. V dnevih od 3. do 5. septembra 188» se je šola preselila v svoje novo šolsko poslopje je bilo slovesno odprto 4. oktobra 1889 in je torej minilo polnih 50 let odkar drgne ljubljanska mladež hlačice na klopeh te šole. Zaslužni šolniki Vsak jubilant, ki lahko pokaže na 50 let svojega življenja, v katerem ie z uspehom delal v korist splošnosti, je lahko ponosen na svoje delo. Še bolj pa velja to za delo šole, ki je 50 let vodila k prvim osnovam znanja. Ni majhno število mož, ki so na tej šoli poučevali dolga leta v ljubezni mladino. Najlepše dokazuje pomembnost šole vrsta učiteljev, ki je tudi sicer ostala zapisana v slovenski zgodovini. Skoraj 40 let do 1. 1890 je učil na tej šoli Andrej Praprotnik, pedagoški pisatelj, urednik »Vrtca« in »Popotnika«, član deželnega šolskega sveta in član izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole. Andrej Žumer je deloval na šoli 13 let in je bil znan pisatelj šolskih knjig in tudi urednik »Učiteljskega tovariša«. Slovenski pisatelj, politik in veliki delavec na zadružnem polju Fran Jaklič je prav tako deloval na Ledini nekaj let. Poznejši ravnatelj I. državne deške meščanske šole v Ljubljani Luka Jelene je deloval polnih 19 let na tej šoli. Tudi dva skladatelja, Josip Pavčič in Emil Adamič, sta imela opravka z mladino, ki je obiskovala šolo na Ledini. mnogo drugih zaslužnih šolnikov bi morali omeniti, vendar že samo našteti dokazujejo, da je bila ledinska šola zbirališče ne samo živahnih ljubljanskih srajc, ampak tudi najboljših pedagogov. šola »študiranlh« ljudi Ne smemo se čuditi, če je iz šole, na kateri so delovali s požrtvovalno ljubeznijo do mladine tako številni priznani šolniki, izšlo tudi vse- polno mož, ki so dosegli v našem javnem življenju važna iu odgovorna mesta. Veliko število učencev, ki se je šolalo na Ledini, je nadaljevalo po končani ljudski šoli svoje študije in lahko trdimo, da v 50 letih nobena ljudska šola ni dala toliko duhovnikov, učiteljev, profesorjev, zdravnikov, advokatov in inženirjev, kakor šola na Ledini. Je to deloma razumljivo, 6aj je bila ta šola v srcu Ljubljane, tako da je bil njenim učencem Ljubljančanom nadaljni študij dokaj olajšan. Uradni jezik Pred 87 leti ustanovljena šola je dobila pred 50 leti svoje poslopje in je zato njena kronika bogata in pisana. Zanimivo je, da je bil uradni jezik na tej šoli, preden je dobila svoje poslopje, izvečine nemški. Le v šolskih letih 1862 do 1881 so šolska poročila bila tiskana ne samo v nemškem, ampak tudi v slovenskem jeziku. Od leta 1881-82 pa so letna poročila tiskana samo v slovenskem jeziku. Katalogi, razrednice in tedniki so pisani od šolskega leta 1855 do šolsega leta 1885-87 v nemškem, začenši s šolskim letom 1887-88 pa v slovenskem jeziku. 18. julija 1882 je šolsko vodstvo poslalo mestnemu šolskemu svetu v Ljubljani prvo slovensko vlogo in od tedaj naprej je bila ogromna večina dopisov pisana v slovenščini. Šolske knjige in učni jezik Iz prvih let ustanovljene šole je ohranjeno »veliko berilo za slovensko-nemške šole za drugi razred« iz leta 1855. Uradni zapiski in uradne knjige pa kažejo, da je bila v tistih časih večina knjig pisuna v nemškem jeziku. Učni jezik je bil puč nemški, slovenščina pa se je poučevala kot predmet v prvem razredu 9 ur, v drugem, tretjem po tri ure in v četrtem razredu po dve uri na teden. K.o je izšel leta 1869 zakon o ljudskih šoluh, se je začela uvajati slovenščina v ni/je razrede, v tretjem in četrtem razredu pa so bile knjige dvojezične. Lahko si mislimo, da tedaj učitelji nis.) imeli lahkega dela; saj se je moralu mladina, še preden se je naučila materinega jeziku, učiti že nemščine. V nadaljnih letih so postopoma izpadale nemške učne knjige in dvojezični pouk se je umikul slovenščini. Večino slovensikh učbenikov je pripravil po čeških knjigah šolski voditelj Andrej Praprotnik. V šolskem letu 1888-89 se je dvojezični pouk končal. Zadnji učitelj, ki je poučeval dvojezično v petem razredu, je dobil od svojih učencev zbadljivi priimek: nemškutar. Od leta 1889-90 pa je nemščina postala predmet. Učenci so imeli opravka z njo v tretjem, četrtem in petem razredu. Ob ustanovitvi Jugoslavije je ta predmet odpudel. Svojo 50 letnico je šolska stavba dočakala v lepi zunanji obleki. Šola je prenovljena in bo zopet mogla služiti svojemu nameru dolgo vrsto let. Pred 50 leti je stalo poslopje na Ledini osamljeno, skoraj izven Ljubljane. Pozornost je vzbujala le velikost stavbe, ki je bila za tedanje razmere precejšnja. Po 50 letih pa je poslopje šole na Ledini že sko-aj izgubljeno sredi mesta med večjimi in bolj mogočnimi stavbami. Mesto je šolo prerastlo. Kljub temu pa hiti vanjo dan za dnevom ljubljanska mladež, podobna mladini izpred 50 let. Ljubljanske srajce, kakršne so bile. Dni Bog. da bi tudi uspehi šole v bodočih 50 letih ne ostajali za prvimi in da bi iz te šole tudi v naprej izšlo še prav toliko nadarjenih, pridnih in požrtvovalnih javnih delavcev kakor doslej. Odličen francoski gost v Ljubljani Ljubljana, 15. decembra. Na svojem potovanju po Jugoslaviji je prišel v Ljubljano ugleden francoski predavatelj dominikanec p. Carre, ki je svoje kratko bivanje v prestolnici Slovenije porabil v to, da se je nekoliko seznanil z našimi razmerami in da je nas seznanil z duhovnimi tokovi, ki danes vejejo po Franciji. V ponedeljek je imel lepo uspelo predavanje v Francoskem institutu, kjer je pred izbranim občinstvom govoril o problemu človeka pri sodobnih francoskih romanopiscih. Z duševno pronicljivostjo, ki razodeva pravega Francoza, je podal nekaj likov pisateljev, ki skušajo v svojih delih odvozlati velike uganke, pred katerimi se človek znajde ob pogledu na družbo, ob misli na samega sebe in v odnosu do Boga. V živahnem, privlač- Angleški vojaki ob protiletalskem topu nem govoru je razgrnil pred nami vso prostra-nost te večne problematike, v katero se more s pridom spustiti le katoliški pisatelj, ki priznava človeka vsega takega, kukršen je — po naravi in po Bogu. Vsi poslušalci so sledili njegovim mislim z napeto pozornostjo in so bili predavatelju hvaležni za nov svet sodobnega francoskega slovstva, ki ga je odprl pred njimi. V torek pa je obiskal' škofijsko gimnazijo v Št. Vidu, kjer se je dalj časa pomudil med dijaki. V predavanju jim je govoril v življenju francoskega dijaka in sicer s tistim obzorjem, ki ga da edinole dolgotrajno delo med dijaštvom — p. Carre je po vsem katoliškem svetu znan kot neumoren delavec v katoliških gibanjih mlade Francije. Ob tej priliki je mlado druščino tudi opozoril na silen pomen, ki ga ima slovstvo za Katoliški preporod narodov. Zvečer pa se je prijazno odzval vabilu Prosvetne zveze. V beli dvorani »Uniona« je predaval o kulturnih in socialnih tokovih med francosko mladino. Ime odličnega predavatelja, ki je tako živo zvezano s ttidi pri nas znano revijo »La Vie intelectuelle«, je privabilo lepo število odličnega poslušalstva, da je bila dvoran polno zasedena. Predavanja se je udeležil tudi škof dr. Rožman, francoski konzul g. Remerand z gospo, g. minister v VVashing-tonu dr. Pitamic, več univerzitetnih profesorjev, zlasti pa veliko akademske mladine. Predavatelja je v slovenščini in francoščini pozdravil predsednik Prosvetne zveze univ. prof. dr. Lukman, nakar je predavutelj začel razvijati svoje misli in je na mah pritegnil nase pozornost vseh. Z nekim ponosom je podajal sliko današnje francoske katoliške mladine, ki razodeva toliko življenjske volje in resnega hotenja, da mora z njo kot tvorcem bodočnosti pač vsak računati. Kot zunanji znak tega novega stremljenja, je živa povezanost mladine S svojo duhovščino, ki ni zgolj organizatorič skolastična in nepruktična, res pu je prav na-sprotno: skuša se čimbolj približati življenju in se ga lotiti iz neposredne bližine, z vsem pogumom in velikim upanjem, ne da bi se količkaj umaknila s trdnih dogmatičnih tal. Izmed političuih strank si prav zu pruv nobena ne more domišljati, da je kaj močno zajela mladino, ker današnja francoska mladina ni politična v nekdanjem smislu, d» bi sc opredeljevala po strankuli, ampak si vedno bolj pridobiva nek vseobči »civilni nazor« (»le sens civique«, je dejal predavatelj), ki obsega vse v celotnosti, državo, vas, mesto, pokrajino. Or-ganizatorično je francoska katoliška mladina združena v skuvtskih organizacijah in v organizacijah KA z vsemi njenimi odtenki (za dijake, kmečko mladino, delavsko mladino, žensko mladino — silen ustroj, ki druži veliko armado samih apostolov, od katerih vsuk stoji v svojem okolišu izrecno zuto, da ga skozi ir. skozi prekvasi s katoliškim duhom). Tu mladina ima v sebi nek dinamizein, zalet, da nikdar ne premišljuje, ali bo zmogla pokristjuniti tovarno, vas ali mesto, ampak deluje in deluje in ne šteje žrtev. Zlasti pu to novo mladino, ki je ubrala povsem svojo pot. brez predsodkov preteklosti, označuje troje: Smisel zu človeku, smisel za Boga in čut odgovornosti. Človeku skušajo doumeti v vsem njegovem časnem in večnem deležu, skušajo pronikniti tudi v njegovo vsakdanje življenje, da bi ga spoznali in ga tako mogli napeljati do studencev krščun-stva. Imajo tudi veliko veselje za dogmatična vprašanja in versko izobrazbo, kakor da si sami hočejo premostiti prepad, ki zazija mod višjo svetno izobrazbo in versko izobrazbo, ki verno ostane na stopnji ljudske ali kvečjemu srednje šole. Ni ga med njimi, ki se ne bi vsaj toliko poglobil v smisel življenja, da si ne bi poiskal odgovora na prvo vprašanje: odkod in kam, čemu prav za prav vse to življenje. Go-reče iščejo zadnje in vse resnice v zavesti, da osnova mora biti absolutno nepremakljiva in neizpremenljiva. Značilno je, da je v francoski mladini dozorel nazor, da to zadnje, ki naj bi bilo temelj in korenina vsega katoliš. delovanja, ne more biti obenem na pol res in na pol napak. Ali je popolnoma, v vsej celotnosti res ali pa je popolnoma napak. Če je res, nam je to življenje, ves smisel, vsa sreča in je treba sprejeti z vso dušo, če pa je napak, je treba prav tako z vso dušo zavreči. V tej totalitar-nosti sprejema francoska mladina krščanstvo in v delu in žrtvah zanj mu je živo in tvorno pred očmi. Ni zgolj opazovalec ali občudovalec krščanstva, ampak tudi čuti, da je odgovorna zanj v sebi in svojem narodu in vsem božjem kraljestvu. V zavesti te odgovornosti si ne da počitka in prenaša silne žrtve, ki zbujajo občudovanje tudi pri tistih, ki sicer niso '?. njo. Iz teh osnov raste v tej mladini tudi ljubezen do lastnega naroda, ki pa v nobenem oziru ni eksluzivna. Iz glavnega odbora žosistične organizacije jih je 10 že padlo na bojnem polju, na tisoče jih je na fronti, toda vse to jih ni podrlo na tla, le preneslo je delokrog njihovega delovanja drugam. Vedo namreč, da se za božje kraljestvo in svoj narod more delati kjerkoli. Nato je predavatelj še govoril, kako si je ta mladina spričo rasizma, ki je začel deliti narode v podrejene in nadrejene, razširila zemljepisno znanje. Nekdaj,. »ko je bila Evropa še polna enakopravnih narodov«, sc je Francozom očitek), du njihov zemljepis ne seya preko njihovih kolonij, mladina Lo tu očitek — v kolikor je bil upravičen — ovrgla, ker se živo zanima, kakšni narodi in države sploh so po svetu in kakšne »rase« neki so eni in kaki šne drugi. Ker je predavatelj na potovanju po naši ožji domovini opazil tudi prosvetne domove sredi vasi, je tudi to stran našega prosvetnega delovanja omenil, češ, kako široko je polje, ki ga nam odpira in zaliva krščanstvo. Predavatelj je govoril skoro poldrugo uro, pa je bilo njegovo podajanje tako živahno in mladostno čilo, da nobenemu poslušalcu ni omahnila pozornost. Razšli smo se z veselo zavestjo, da nam je izvrsten poznavalcc francoskega kulturnega življenja dal lep pogled v stremljenja sodobne francoske katoliške mladine. Nova cesta v Plavški Rovt Jesenice, 13. decembra. Naša občinska uprava, ki si je v svoji triletni delovni dobi pridobila z raznimi javnimi obče koristnimi deli že toliko zaslug, si bo postavila spet nov spomenik delavnosti. Vse je pripravila in tudi že izposlovala končno odločitev za gradnjo nove občinske ceste I. reda Upornik Bilo je v tistem času, ko so se mi začele odpirati oči in sem počasi grabil za prvimi odtenki tega, kar sem kasneje zvedel, da so krstili za življenje. Kar lepega dne je prišlo od nekod, da sem 6e malce ustrašil in 6 pridrianim dihom 6em po6tal pred velikimi vrati, ki mi jih ni bilo moči odpah-niti. Pa tako neznansko rad bi tja skoz, neka tajin-6tve,na sila me je v dno mlade duše prepričavala, da je tam onstran V6e drugače, kot si morem sploh predstavljati. Moraš udariti tja čezl me je priganjalo noč in dan, in srce je reklo: morami... Doma smo imeli lepo okroglo ogledalo. Spr-vega še vedel nisem, za kaj prav za prav to stvar rabijo. Ko pa so ee sestre 'nekoč pričkale, katera 6B bo prej vanj pogledala, sem postal pozoren na tisto 6krivno6tno steklo, ki je stalo «ia nizki omari. V -tem vstopi mati in okrega sestre, ki so 6i bile že v laseh: »Le zijajte se noter, da se vam futic prikaže!« Teh besed nisem razumel, zapomnil sem si jih pa. Ko sva čepela na peči 6ama s sestro, 6em jo pobaral: »Ti, kaj je pa to: futic?« Vedel sem sicer, da mora biti to velik mož in da se dere kot sosed, kadar pretepa ot^ke; a zakaj naj bi se ravno ženskam prikazoval, tega 61 nisem mogel pojasniti. Sestra me je z začudenjem gledala. »Kaj ne vidiš tistole piko? Še zdaj 6e pozna, ko 6e je enemu prikazal. Saj 6e vsakemu, če ee dolgo gleda noter. Še vzame ga.« Ni mi bilo moči do besede, sapa mi je zastala, v glavo mi je udarila kri. Nov svet, ki je do zdaj ležal daleč nekje za visokim plotom, je plju6pil čez in me oblil s svojim čudno mrzlim valom. Kaj vendar ... Od tistega dne sssn zmeraj lovi! sestre, kdaj se bo katera ozrla v ogledalo. Sam pa se nisem upal blizu Tako od daleč sem stal in včasih po ure in ure dolgo motril tisto črno liso na steklu, ki jo je pustil futic in tako sem se bal, da bi se tudi meni ne prikazal. Grozal In futic ni bil več samo velik in kričav, vstajal je iz neznanih dalj ve6 črn, kosmat, imel je že ostre kremplje in hude oči. Zdaj 6em videl, za kaj rabijo ogledalo: zjutraj so 6e gledale vanj sestre, ko jih je mati spletala. Kričale 60 V6elej, da je glušilo. Jaz pa se«n čepel v kotu na peči in strašno dobro se mi je zdelo, da mi ni treba spletati kite. Da, zdaj 6e futic ne bo prikazal, ker ee morajo gledali v ogledalo. Nekoč sem pa zasačil 6estro, ko je stala ob omari z ogledalom v roki. »Futic!« sem zavpil, da ji je zdrsnilo ogledalo iz rok in toliko, da 6e ni razbilo. »Smrko-vec,« je planila vsa zaripla nadme, češ, kako 6e le predrznem kaj takega, ko pa vidim, da 61 je morala samo la6e popraviti. Nisem vekal. Tiho sem se 6pravil na peč in se zamielil. V dušo mi je kanila prva kaplja dvoma če je tisto s futicem vse zaresno. Mislil sem in mislil. Ko je sestra odšla iz hiše, me je naenkrat popadel čuden srd, da bi zgrabil tisto ogledalo in ga z vso močjo treščil ob tla, da bi se razletelo na drobne ko6ce, potlej bodo pa novega kupili, pa brez tiste lise in tudi jaz 6e bom lahko vanj gledal. Kar dajl mi je zavrelo v pr6ih, roka se je stegnila, prijela za temnorjavo stojalo in .. . Ne! — »Futic, kje si?« eem na gla« 6iknil skozi zobe, zapičil oči v tisto steklo in piko in 6trastno čakal, kaj bo. Slabotne roke so ee mi tresle, telo je na moč podrhtevalo, kot bi me treela mrzlica. Pa — futica ni bilo od nikoder, da bi hlastnil po meni, trvu-uporniku. Videl 6em v steklu samo svoj obraz, ves zbledel in posinel je bil, majhne oči so streljale be6no v neznani cilj, bilo je videti, da 60 ga že zadele, da je bila zmaga, tako težko pričakovana, že dobljena. Ko eem položil ogledalo nazaj na omaro, sem čutil, da mi je senca žalil mrzel pot in da mi v prsih nemirno udarja.. Pa kaj vse to, sem zbral svoje razburkane misli ir. si skuša! vliti poguma v dušo, ki sem jo za spoznanje obogatil. Zlezel 6etm nazaj na peč in ee predal prvim velikim mielim. Tako močnega 6em ee čutil, da bi z enim privzdigom prestavil hišo na soeedov vrt, če bi mi puetill. »Futica ni, lagali eo mi!« Zaklenil sem svoje tihe kamrice, zaklenil s stotero ključi, da bi nikomur ne bilo moči blizu. Najmanj še sestram, ki so se mi od tedaj zazdele tako majhne, plašne, ničvredne. Ko jih je zjutraj mati spletala, so 6e 6pet cmerile. Jaz pa sem se na tihem zlobno zasmejal: »Kaj se pa bojite futica, zajci, jaz pa vem, da ga nil.. « Zunaj je poeijalo sonce in od streh je začelo curljati. Tudi po našem kraju 60 tietikrat kradli. Zgodilo Ee je, da 6e je cela družina 6pravila na noge in V6ak dan smo 6lišali, koliko je zdaj temu zda| onemu zmanjkalo. K nam je zahajala soseda in stresala jezo: »Kar pobili naj bi divjine!« Strmel sem ekozi okno v krmežljavi dan, ki je sanjaril tam zunaj. Zeneke ni6em razumel. Za čemu te ljudi pobijati, groza! če morajo živeti kot mi, in če morajo živeti, morajo krasti, saj so na to reveži obsojeni, sem si govoril, obsojeni kakor so obsojeni tisti ki morajo v cerkvi peti (tako so se mi smilili, kadar eem ee ozrl na kor, v ono mrežasto ograjo, da eem se nekajkrat zjokal, ko sem razmišljal, če bi mene kedaj tja gor poslali. ..). Prav takisto bi bilo zame hudo, če bi moral krasti. To ie neka zapoved, bogvekod zapieana, ampak zapoved je. O Bog, ne daj mi, da bi tudi mene ne zadela! 6em vzdihnil in si obrisal oči. Pastirji smo sedeli krog ognja. »Pojdiva po krompira,« ei izmisli Toni. »Pa ne kraetil« Oba sva se ozrla začudeno v Pavla, ki naju je ustavil. Ne, kraeti pa ne. V njihov laz da naj rajši greva in bo Pavel potlej doma povedal, vee bo dobro, eamo v tuje pa ne iti. »Veš,« je etopil Pavel bliže in mi prav zaupno dejal: »Kadar misliš krasti, ti nekdo z desne strani govori: ne emeš, ne smeš! In samo če ei čisto tiho, ga slišiš; le poskusi enkrat, boš videl.« — »Pojdi, pojdi,« ga je Toni zavrnil in ee mu prezirljivo porogal, da je še mene za sabo potegnil. (poiio.) v gorsko naselje Plavški Rovt (850 m). Ta Rovt je našim planincem znan, ker gred« skozi, če obiščejo z izhodiščem z Jesenic Rožco in Kepo v Karavankah. Obiskovalci Golice in našega že močno razvitega planinskega letovišča Svetega Križa imajo lep razgled na Plavški Rovt, ko dospejo z Jesenic do višine, kjer se jim pokaže na eni strani Golica, nu levi pa očak Triglav. V smeri proti Triglavu je onstran potoka Jesenice viden celoten Plavški Rovt. Posebno je vabljiv spomludi, ko je ves v nurci-sah. Vrednost nove ceste bodo pa še bolj znali ceniti gospodarski krogi. V zaledju Plavškega Rovta se nahaja ogromno bogastvo karavanških gozdov. Po novi cesti bo možno prepeljavati v dolino tudi daljši les, kar se po dosedanji občinski cesti z ostrimi ovinki in strminami (do 22%) ni dalo. Izhodišče nove ceste bo pri betonskem mostu čez Jesenico (nad Erluhovo žago). Do tu se uporablja za Plavški Rovt dobro speljana in oskrbovana cesta k Sv. Križu (na Golico). Kmalu za mostom se nova cesta odcepi od sedanje in zavije na levo po pobočju Zerjavca prav do katastrske meje Hrušice, kjer zavije nazaj v smeri k Plavškemu Rovtu. Dolžina nOve ceste znaša 2060 metrov. Strmec nikjer ne prekorači 9%, dočim ima stnra cesta 22% vzpetine in je kljub temu še preko 1 km dolga. Po novi cesti bo torej možen avtomobilski promet. Na celi dolžini bo 10 železobetonskih pro-pustov. Občinska uprava je že leta 193? sklepala o tej cesti. XII. terenska sekcija je takrat med drugimi napravila tudi zanjo načrt. Toda ministrstvo financ je takrat predlog občine, da se zgradi ta cesta iz tlaknrinskega fondu, odbilo. Letos meseca oktobru sta tudi v tej zadevi šlu posredovat v Belgrad župan Murkež Tine in načelnik gradbenega odseka g. Cufer Andrej. Bila sta ponovno sprejeta pri ministru dr. M. Kreku, ki se je za zadevo močno zavzel. Dne 3. novembra je minister finunc odobril kredit in po pravilniku je zadevo vzela v roke banska uprava. Dne 2. decembra si je v družbi občinskih zastopnikov ogledni traso ceste novi načelnik gradbenega oddelka banske uprave ing. Rtieh, ki je obljubil, da bo banska uprava hitro poslovala. Takoj po izdelavi podrobnih načrtov bo razpisana licitacija del in na pomlad se bo začelo z gradnjo. 2)ho£*ie ftotoce Koledar Četrtek, 14. decembra: Konrad Of.; Spiridion, opat. Novi grobovi + V Kamniku je v starosti 70 iet mirno v Gospodu zaspala gospodična Antonija Šinkovec, zasebnica. Rajna je bila sestra pokojnega župnika Avguština Šinkovca in višjega sodnega oficiala ter znanega turista Karla Šinkovca. Bila je vse življenje bolehna, kljub temu pa je preživela vse svoje brate in sestro. Pogreb bo danes ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti na Šutni na pokopališče na Žalah. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebno novice = Iz vojaške službe. Upokojen in obenem preveden v rezervo je divizijski general Dimitrije R. Z ivkovič; imenovan je za inž. poročnika topniško-tehnične etroke inž. Ciril Tropin; prevedeni so v aktivno služl>o v orožništvu rez. peh. podpor. Juro Kindl in Marijan Stcrniša, šteto od 30. okt. 1937; rez. peh. por. Milan Šmata, šteto od 31. dec. 1938, in rez. peh. por. Milan Ključec, šteto od 1. dec. 1939. Imenovan je za uradniškega pripravnika-pisarja v X. pol. skup. dnevničar-zvaničnik Anton Krajšek na službi v štabu mornarice. Nebesa na zemlji je gorka in mehka postelja. Vsakovrstne odeje: volnene, flanelaste in prešite, svileno in klotaste vam nudi po zmernih cenah in dobri kvaliteti CESNIK JANKO L3UBL3ANA LING&R3EVA — Za spomenik dr. J. E. Kreku je darovala Narodna banka po posredovanju ministra dr. Kreka 10.000 din. — Spomnimo se naših stradajofih na tujem! V zapadnih evropskih državah in v Bosni imamo veliko svojih ljudi, ki so lačni, zlasti otrok in starcev. O, lakota jo huda stvar! Biti lačen, je hudo, zlasti hudo za otroke in starčke. Za božič bi Ra-faelova družba rada poslala v tujino tem revčkom malo božične topline, vsaj žarek domovinske ljubezni v obliki malega zavojčka jestvin, ali kako toplo obleko. Ako bi vsak razred naših šol spravil skupaj vsaj en zavojček, koliko tisočev žalostnih src bi bilo razveseljenih! In vendar, kako lahko je to izvedljivo. Vsak učenček, učenka, prinese ali eno jabolko, ali klobasico, ali malo moke, malo riža, kak krompirček, ako zmore, tople nogavice, jopico. Dajmo, poskusimo in storimo to! Pokažimo, če je v nas res kaj več, kakor samo nekoliko praznih besedi o naši ljubezni do naše krvi na tujem! — Splošna sodba o letošnjih božičnih razglednicah, ki jih je založila Prosvetna zveza v Ljubljani, je, (ia so razglednice naših slovenskih umetnikov Groharja in Layerja najlepše božično in novoletno voščilo. Naročajo so pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7. Trgovci in društva dobe 25% popusta. — Duhovne vaje za tovarniško delavke in vajenke. Zveza mladih katoliških delavk bo priredila dne 31. dec. in dne 1. jan. duhovne vaje, in sicer za kranjski, škofjeloški in radovljiški okraj v Marijanišču v Kranju, za kamniški okraj v uršulinskem samostanu v Mekinjah, za Ljubljano in ljubljansko okolico pa v Lichtenthumovem zavodu v Ljubljani. Udeleženke morajo priti k duhovnim vajam v soboto, 30. dec. do 7 zvečer. Končale se bodo duhovne vaje v torek, 2. jan., in sicer tako zgodaj, da bodo lahko še vse pravočasno prišle v tovarno na delo. Cena v Kranju in Mekinjah je za celotno skrbo 60 din, v Lichtenthumovem zavodu v Ljubljani pa 70 din. Dotične, ki se nameravajo udeležiti duhovnih vaj, naj se takoj, prav gotovo pa do Božiča, javijo z dopisnico vodstvu doličnega samostana, kjer je za nje najbolj pripravno, da opravijo duhovne vaje. Dekleta, molite in agitirajte za čim lepšo udeležbo pri duhovnih vajah. Če so bile kdaj duhovne vaje potrebne, so prav gotovo nujno potrebne v današnjih težkih časih, ko nasprotniki vere in Cerkve tako strastjo agitirajo za 6voje brezbožniške in prevratne ideje. Dekleta, prav posebno so dolžne članice ZMKD, na delo za kraljestvo božje med nami! — Dravska stalna vojaška bolnišnica potrebuje zobnega zdravnika-špecialista kot pogodbenega zdravnika. Letna nagrada 26.000 din. Sprejemni pogoji so razvidni iz »Službenega vojnega lista« str. 2615—2616, ki je interesentom na vpogled pri pristojnem vojnem okrožju in na vseh orožniških postajah. — Protituberkulozna zveza je založila za božič in Novo leto lične in pomembne razglednice po osnutku akad. slikarja M. Gasparija. Cena posameznemu komadu je 1.50 din. Razglednice se dobo v vseh večjih trafikah in knjigarnah. Marljivo jih kupujte, ker pomagate s tem revnim jetičnim bolnikom! Takisto ima PZ (v poslopju šolske poliklinike, Aškerčeva cesta) v zalogi še nekaj izvodov mladinske pisanice »Modri Janko«, ki z nazornim besedilom in primernimi slikami naši šolski mladini prikazuje, kako se ji je mogoče ubraniti jetike. Starši, ne jiozabite na to_ priljubljeno mladinsko pisanico, ki bo nudila vašim otrokom tudi sicer mnogo božičnega razvedrila. — V »Službenem listu« kr. banske uprave dravske banovine od 13. t. m. so objavljena »Pravila o obliki, sestavi in oznamenovanju uteži in o mejah njih točnosti«, daljo »Pogoji za brezcarinski uvoz premoga za plinarno po odločbi ministrskega sveta iz leta 1939« in »Razglas o potrditvi proračuna Zbornice za TOI v Ljubljani za leto 1910«. — Zanimive listine iz poma škofa Barage, čigar svetniško pa tudi za kulturno življenje Slovencev in velikih Združenih držav Severne Amerike tako važna delavnost čedalje bolj zajemlje omikane kroge, ima v Ljubljani gospod jiolkovnik Seunig, ki je po sestri pok. škofa Amaliji z njim v sorodu. Ker so ta pisma in drugi zapiski še neobjavljeni, želi g. Seunig stopiti v zvezo z Baragovimi čestilci doma kakor tudi iz Ameriko. Njegov naslov je: Ljubljana, Streliška ulica 26; kdor se hoče osebno zglasiti, to lahko stori vsako soboto popoldne od 5—6. _ Ordinacijske ure p-otituberkuloznega dispanzerja v Kamniku so ob torkih in petkih od 14 do 17; disj>anzerja v Škofji Loki pa vsak dan od 15 dalje, na kar vse interesente opozarjamo. — Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Joscf« grenčice. — Huda nesreča pri razstreljevanju. V tovarni »Kaolin« v Črni pri Kamniku se je pretekli torek zgodila huda nesreča. Tovarniški miner Pusto-slemšek in njegov tovariš Spruk sta dobila naročilo, da razstrelita precejšen kompleks zemlje, ki jo uporabljajo za izdelavo kaolina. Naboje sta pripravila tako, da bi morali eksplodirati v presledku desetih minut. Ko sta zažgala vžigalno vrvico, sta hitela na varno in tam čakala. Prvi naboj je kmalu počil, drugi pa ne. Delavca sta mislila, da je morda pokvarjena vžigalna vrvica ali pa da sta oba naboja hkrati eksplodirala. Šla sta pogledat, kaj je, y tem hipu pa je počilo in oba delavca vrglo na stran. Ko so prihiteli drugi delavci, so našli Pustoslemšk a hudo poškodovanega ležati na tleh. Kane ima j>o obrazu, čez oči in razmesarjeno levo roko. Spruk pa je bil k sreči le lažje ranjen. Pustoslemška so z avtomobilom takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — Tatvina v vlaku. Trgovčevi ženi Alojziji Puncar iz Cel ja je bil med vožnjo v vlaku od Celja do Zaloga ukraden rjav otroški suknjič, vreden 250 din. Tatvine je sumljiva neka okrog 45 let stara ženska, ki je imela pri sebi košaro in ki je izginila iz vagona že na eni izmed vmesnih postaj. — Nočni obisk. V stanovanje Štefana Urbanca na pristavi pri Tržiču se je ponoči splazil neznan uzmovič in mu ukradel temnorjavo obleko, lepo črno obleko, modne hlače, temen suknjič in dve zimski suknji. Nato je šel tat k sosednji hiši, kjer si je »izposodil« kolo in se z ukradenim blagom odpeljal. — Z motornega kolesa je padel in se hudo pobil gostilničar Vinko Govekar iz Lukovice. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. V bolnišnici se zdravi tudi Ana Pogorelec, posestnikova žena iz Goriče vasi pri Ribnici, ki |e tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo. Z motornega kolesa je padel tudi 20 letni posestnikov sin Anton Pavovec iz Depalje vasi pri Domžalah. Obležal je nezavesten. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Poškodovan je po glavi in po životu. — Kovčeg je zamenjal nekdo v vlaku med Rajhenburgom in in Zidanim mostom trgovcu in gostilničarju Ivanu Leskovšku; v njem je bilo 20 kg jabolk in steklenica slivovke. Kovčeg, ki je ostal Leskovšku, je čisto enak njegovemu kovčegu, in je v njem nekaj steklenic kislih kumaric in nekaj zelišč. Zamenjani kovčeg je shranjen na policijski ekspozituri na glavnem kolodvoru v Ljubljani, kjer naj se lastnik zglasi. — Junak noža obsojen na 10 mesecev. Jai\pz Franko, oženjen mizarski pomočnik, je bil dne 23. aprila letos v neki gostilni pri Sv. Duhu, občina Virmaže pri škofji Loki, zelo izzivalen. V kuhinji gostilne je hrulil mirno družbo, posebno Poldeta Potočnika. Brez vsakega {>ovoda je Franko potegnil iz žepa nož in z njim sunil Potočnika v prsa tako hudo, da mu je povzročil smrtnonevar-no poškodbo. Le zdravniški pomoči gre zasluga, da je Potočnik ostal pri življenju. Pred ljubljanskim malim kazenskim senatom je bil Franko Janez obsojen zaradi hude telesne poškodbe na 10 mesecev strogega zapora. — Telovadci in plesalci pozor! Negujte telo in noge s SAN0PED0M, da boste stalno zdravi. • Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. — Skronilee deklet. Nad dve uri trajajoča razprava pred malim kazenskim senatom je razgrnila velike zablode nekega bivšega občinskega tajnika. Ta človek je star 65 let. Oženil se je s 37. letom. V zakonu je imel 11 otrok, živi so še 4. Že v mladih letih je krenil na stran pota seksualnega življenja. Zadnja leta pa je vabil na svoj dom nedolžne deklice v starosti od 10—14 let. Kazal jim je razne ilustracije. Deklicam je dajal sladkarije itd. Moralno defektni človek, ki se je pred sodniki mirno in spretno zagovarjal, je bil zaradi zločina zoper javno moralo obsojen na eno leto strogega zajiora. — Za 13 jurjev osleparjeni kmet. Prebivalstvo ljubljanske okolice je navadno v poslovnih in pravnih zadevah zelo previdno in redkokdaj nasede kakemu sleparju in pustolovcu. Tam v Mednem živi mlad posestnik, ki je imel sitnosti zaradi plačevanja alimentov za nezakonskega otroka. Pri njem se je pojavil neki Ljubljančan Emil. Lepo mu je na dušo pihal. Zatrjeval mu je z vso zgovornostjo, da ima z najboljšimi sodniki in odvetniki tesne zveze in lahko doseže, da bo oproščen plačevanja alimentov. Naivni in lahkoverni kmet je verjel lepim besedam Ljubljančana. Sprva mu je dajal manjše zneske, pozneje pa kar sto-take in jurje. V dobrem letu je slepar kmeta obral za 13.700 din. Nekaj mesecev je kmetič dajal sleparju celo brezplačno stanovanje in hrano. Dal pa mu je tudi lepo zalogo krompirja, svinjskega mesa in masti. Slepar je kmetiču nosil na dom razne sodne sklepe, ki so bili ponarejeni in opremljeni s sodnimi štampiljkami. Naj>osled je slepar lahkovernežu pokazal celo »končno sodbo ljubljanskega apelacijskega sodišča«, s katero naj bi bil kmetič oproščen plačila vseh alimentov. Ko je kmet spoznal, da je postal žrtev pretkanega sleparja, je stvar naznanil orožnikom. Afera je prišla na dan in je bil slepar razkrinkan. pO ehdcud * Lep uspeh zagrebške drame v Splitu. Te dni gostuje v splitskem gledališču zagrebška drama, ki je doslej dala »Pir mladega Derenčina«, delo prof. Kombola in dr. Gavele, ter Tolstojevo »Moč teme«. Vse predstave so povsem razprodane in splitsko gledališko občinstvo je navdušeno nad umetniškim ustvarjanjem zagrebškega dramskega ansambla. * Snežni viharji na Jadranu. Iz Splita poročajo, da je na Mosorju in Biokovu kakor tudi na vrhovih Brača zapadel sneg. Na odprtem morju, zlasti okrog srednjih dalmatinskih otokov, divjajo hudi snežni viharji, ki dosegajo brzino 90 km na uro. Viharji močno ovirajo promet. Neka motorna ladjica, na kateri so bili štirje potniki, je plula iz Milne na livar. V bližini Galičnika so razburkani valovi ladjo prevrnili. Potnikom se je posrečilo, da so se oklenili ladje. Vendar bi se ladja zaradi teže motorja najbrž potopila, ako bi ne opazil nezgode čuvaj na svetilniku »Pokojnikov dok. S svojo barko jim je prišel na pomoč in jih pravočasno rešil. * Pri Varaždinu so našli rimski sarkofag. Na posestvu Alfreda Carneluttisa pri Varaždinu so pri kopanju naleteli na dobro ohranjen rimski sarkofag, v katerem je ležalo jiovsem ohranjeno človeško okostje. Kustos varaždinskega muzeja je prišel na lice mesta in se nadaljnje kopanje vrši pod njegovim nadzorstvom. * Dve sestri sta umrli ob isti uri. Iz Sarajeva poročajo: Pred kratkim je zbolela 57 letna vdova Ita Kordo in legla v posteljo. V ponedeljek popoldne jo je prišla obiskat njena sestra Efera Poko, ki ima pa že dalj časa sladkorno bolezen. Pogled na hudo bolno sestro je Efero tako prevzel, da se je, prišedši domov, tudi sama vlegla. Ita Kordo je umrla v ponedeljek popoldne ob pol 5. Še isto uro pa je umrla tudi njena sestra Efera. * Ogromno sovo so ujeli. y ponedeljek popoldne je gozdni čuvaj Stjepan Katič na bregu Save v bližini Siska ujel nenavadno velikega sko-virja, čigar razpeta krila merijo skoraj 2 metra. Velika ptica je padla z veje nekega drevesa, ki štrli z obrežja nad reko, v vodo, odkoder se ni mogla dvigniti v zrak in so je s krilom zapletla v ribiško mrežo. Ko je Katič prijel ptico, ga je ta parkrat močno šavsnila po roki. Katič je ujeto sovo prinesel v Sisek, da bi jo prodal, vendar doslej še ni mogel najti kupca. * Tri teličke je vrgla krava kmeta Petra Suž-njeviča v Majskih Poljanah v bližini Gline. Vsi trije telički so normalno razviti in zdravi. Nenavadni dogodek je zbudil v vsej okolici živahno zanimanje. Od blizu in daleč hodijo kmetje in si ogledujejo kravje trojčke. * Prijeta mednarodna tihotapca opija. Belgrajska policija je te dni napravila dober lov. Prijela je dva člana mednarodne tihotapske družbe, ki je tiholapila opij iz Carigrada skozi našo državo. Člani družbe so naši državljani, Francozi in Grki. V teku zadnjih let je ta družba pretihotapila ogromno količine tega mamila in so bili njeni zaslužki milijonski. — Na podlagi zaupnega sporočila je policija 4. decembra nenadno napravila preiskavo v stanovanju mizarja Branka De-ianovcana, ki je zaposlen v drž. žel. delavnicah. Na podstrešju so agenti našli v skrbno urejenem skrivališču 40 zavojčkov opija. Mizarja so aretirali in pri zaslišanju je po daljšem oklevanju priznal, da je že dve leti član tihotapske družbe, ki tihotapi opij iz Carigrada v Pariz. Povedal je, da ga je pred dvema letoma uslužbenec pri spalnih vagonih Peter Brkan nagovoril, naj v direktnih spalnih vagonih Belgrad-Pariz, ki so na popravilu v železniških delavnicah, napravi pri oknih skrivališča za tihotapsko robo. Za vsak kilogram pretihotapljenega opija pa bo dobil 200 din. Dejanovčan je na to pristal in res napravil v nekaterih spalnih vagonih taka skrivališča, v katerih so tihotapili opij. Na padlagi teh izpovedi so prijeli tudi Petra Brkana, ki je pri tihotapstvu z opijem toliko zaslužil, da si je postavil" vilo. Tudi Brkan ie priznal, da je že od leta 1933 član tihotapske družbe, h kateri ga je spravil neki prosluli grški tihotapec, Leander Konstantinidis po imenu. Tega je policija prijela v Djevdjeliji, ko je mislil pobegniti čez mejo. * Krvav napad na svate. V Gornji Pušči v daljnji zagrebški okolici je kmet Mato Jug oženil svojega sina in mu priredil veliko svatbo. Ko je bila svatovska druščina na višku razpoloženja je vdrlo v sobo 8 oboroženih kmečkih fantov in pričelo streljati na 6vate. V sobi, kjer je še nekaj trenutkov poprej vladalo veselje, 6e je razvil 6rdit boj, v katerem sta izgubila življenje dva od svatov, in 6icer brata Anton in Mijo Percelj. Več drugih kmetov pa je bilo hujše in lažje ranjenih. Kmalu je prihitela na lice mesta orožniška patrulja,; ojačena z oddelkom Kmečke zaščite, ki je preprečila nadaljnje prelivanje krvi. Napadalcem se je, razen enemu, posrečilo pobegniti, vendar 60 vsa njihova imena znana. Napadalca Juraja Juga, ki so ga prijeli na licu mesta, je orožništvo še isti dan spustilo. Ker pa je grozil, da bo požgal hiše članom Kmečke zaščite, ga je le-ta sama prijela in izročila zagrebški policiji. Ostalih napadalcev še niso prijeli. * Nesreča pri streljanju z možnarjem. V Bi-straču pri Sunji v okolici Siska 60 te dni zidarji dogradili neko stavbo in slavili »likof«. Pri tem «o pokali z možnarji. Med delavci je bil tudi 36 letni Joso Čeak, ki 6e je popoldne že odpravljal proti domu. Dva tovariša pa sta ga zadržala, naj počaka šc toliko, da še enkrat ustrelijo z možnarjem. Čeak je na svojo nesrečo počakal, Pri eksploziji se je možnar, ki je bil dobrih 50 metrov oddaljen od Čeaka, razletel in precejšen kos železa je priletel Čeaku v nogo in m-u jo povsem razmesaril. Čeak je od silnih bolečin padel v nezavest. Drobec mož-narja mu je prebil celo kost. Čeaka so prepeljali v bolnišnico, kjer mu bodo pa morali nogo odrezati. Anekdola V vzhodni Galiciji je med tamkajšnjimi ortodoksiiimi Židi navada kakor pri naših Črnogorcih: Če kdo umrje, ga je treba objokovati;^ ker pa ni vsa družina vedno enako razpoložena za jok in plač, enostavno najamejo jokavce ali jokavke, ki opravljajo to važno dolžnost takorekoč uradno. Reb Pajkeles je bil jokavec svoje verske občine. Nekega dne, ko je ravno sedel pri kosilu, je prisopihal v njegovo stanovanje neki fant iz sosednje ulice in klical: > »Reb, pripravi se na jok! Stari Goldmann je umrl!« Ljubljana,l 4. decembra morem jokati, razumeš, Mojzes? Zjutraj mi je umrla moja dobra Rebeka.« »Danes je razprodaja, ali bi mi lahko dal 500 dinarjev?« »Saj 6em ti že včeraj dal denar v ta namen,« »Ze res, pa nisem imela časa, da bi šla.« Gledališče Drama: Četrtek, 14. decembra: »številka 72«. Izven. Ljudska predstava po globoko zni-žanih cenah od 16 din navzdol. — Petek, 15. decembra ob 15: »Striček Vanja«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 (lin navzdol. — Sobota, 16. decembra: »Tri komedije«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera: Četrtek, 14. decembra: »Gorenjski slavčeK«. Red Četrtek. — Petek, 15. decembra: »Nižava«. Premiera. Premierski abonma. —• Sobota, 16. decembra: »Gorenjski slavček«. Iz-' ven. Slavnostna predstava v proslavo 20 letnice Univerze kralja Aleksandra I. Radio Ljubljana Četrtek, 14. dec.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Pisan orkestral. koncert (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Radij, šramel — 14 Poročila — 18 Pestr snored Radij, orkestra — 18.40 Ob 100-letnici Muzejskega društva v Ljubljani (dr. R. Ložar) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Ministrstvo za ljudsko telesno vzgojo — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave —< 20 Reproduc. koncert simf. glasbe — 21.15 Ruski sekstet — -22 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli zvoki (Radij, orkester). Drugi programi Četrtek, 14. decembra: Belgrad: 19.40 Nar. gl. — 20 ullmor — 21 Nar. pesmi — 21.50 Ruska klavirska gl. — Zagreb: 20 Opera — Bratislava: 20 Spevoigra — 21.15 Romantična gl. — Sofija: 20 lnstr. in vok. konc. — Beromiinster: 20.50 Ork. konc. Budimpešta: 19.45 Leharjeva opereta »Friderika« — 22.05 Kom. konc. — 23.25 Cig. ork. — Bukarešta: 20 Filh. konc. — Stockholm-IIorby; 19.45 Lahka gl. — 20.15 Igra — Trst-Milan: 17.15 Plesna gl. — 21 Igra — 22.10 Ork. konc. — Rim-Bari: 21 Opera »Viljem Teli« — Florenca: 20.30 Filmska gl. — 21 Fantazija — London: 19.30 Ork. in zbor — Oslo: 20.10 Filh. konc. — Sottens: 20.30 Klavir — 21.10 Jazz — 21.40 Pisan koncert. Prireditve in zabave it. občestveni večer za župnijo Marijinega Oznanjenja bo v nedeljo 17. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani z izbranim sporedom. Sodelujejo: solistka gdč. L. Zupanova, konservatO-rist g. Janez Lipušček in pri klavirju konservato-rist g. Jože Osana. Člani dramske družine frančiškanske prosvete bodo v režiji g. viš. insp. Lu-dovika Stancerja izvajali zgodbo v 4 slikah iz težkih dni »Igra o dobroti«. Predprodaja vstopnic v trgovini A. Sfiligoj v Frančiškanski ulici. Sedeži od 20 din navzdol. Čisti dobiček je namenjen najubožnejšim družinam in otrokom v župniji. Igralska družina Stolne prosvete uprizori na splošno željo v nedeljo 17. decembra tretjič z velikim odobravanjem sprejeto slovensko narodno igro »Miklovo Zalo« na odru frančiškanske dvorane ob 5 popoldne. Cene znižane: 8, 6 in 4 din. Vstopnice se dobe v trafiki Šoukal, eno uro pred predstavo pa pri blagajni.' Ker je čisti dobiček t« tretje,.predstave določen za Baragovo semenišče, je upati, da bo tudi to pot vse razprodano. Koncert Prelovčevih skladb bo priredil pevski zbor Ljubljanskega Zvona jutri v petek, 15. dec., ob 8 zvečer v veliki filharmonični dvorani. Teksti vseh zborov, ki jih bodo peli, so izšli v lični pro-gramni knjižici, ki jo je izdal Ljubljanski Zvon ob priliki Prelovčevega koncerta. Prijatelje in znance pokojnega Zorka Prelovca in slovensko koncertno občinstvo sploh vabimo na koncert. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Na koncertu Delavskega pevskega društva Tabor v ponedeljek, dne 18. t. m. bosta nastopila poleg zbora društva Tabor še dva mlada koncertna solista, gdčna Ljudmila Polajnarjeva (sopran) in tenorist g. Gostiša Alojzij. Koncert bo v mali filharmonični dvorani in so vstopnice v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Prihodnji klavirski koncert bo v torek, dne 19. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Koncer-tiral bo ruski pianist Nikita Magalov. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Predavanja Zveza mladih katoliških delavk v Ljubljani bo priredila za tovarniške delavke in vajenke v dvorani na frančiškanski porti važno predavanje o sodobnih nevarnostih, ki grozijo delavki in va-jenki. Začetek ob četrt na devet zvečer. Pridite v obilnem številu! Bežigrajsko prosvetno društvo priredi drevi Ob 8 v svoji cerkveni dvorani zanimivo predavanje g. prol. Janka Mlakarja o Dolomitih. Sadjarsko društvo na Viču ima drevi ob pol 8 v ljudski šoli predavanje. Predaval bo g. nadzornik Štrekelj: Priprava tople grede in presajevanje sadik. Socialni in gospodarski problem v Sloveniji je naslov zelo zanimivega predavanja, ki ga bo imel g. France Svetek drevi ob 8 v restavraciji Šestica jx>d okriljem Društva absolventov drž. trg. šol v Ljubljahi. Absolventi, udeležba naj bo pol-noštevilna, ker je tema predavanja ravno za naš sloj najbolj aktualna. Sestanki Fantovski odsek Šiška poziva vse podporne in redne člane in tudi mladce na širši farni sestanek 14. t. m. v samostanski dvorani. F0 sv. Peter ima drevi ob 8 redni sestanek. Udeležba strogo obvezna. FO Ljubljana-mesto. Drevi ob 8 bo redni fantovski sestanek s prav zanimivim predavanjem v dvorani št. 1 na porti frančiškanskega samostana. Pridite vsi in točnol Naše dijaštvo Akadcmičarke! Kot pripravo za božič bomo imele v uršulinski kapeli duhovno obnovo, 'in sicer: danes, 14. t. m., bosta dva govora, začetek ob četrt na 18 (četrt na šest popoldan), jutri v petek, bo ob tri četrt na 7 sv. maša s skupnim 6V. obhajilom. — Vse akademičarke prav iskreno vabljene I Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr. Bohinec ded., Rimska c. 31. Poizvedovanja Domovnicn na ime Hrovat Jožcfina sem zgubila od Mestnega doma do Poljanske ceste 54. Najditelj se naproša, da jo odda na Poljanski c. 54, l DUBIUN4 t Janku Novaku v slovo Hoteli smo sicer ustreSi zadnji želji pokojnika ln ne bi hoteli pisati o njegovi smrti, toda čutimo, da smo dolžni zaradi povpraševanja njegovih prijateljev napisati nekaj besed v slovo. — V nedeljo so našli v Savi pri Renkah v bližini Zagorja Janka Novaka, laboranta umetnostno zgodovinskega seminarja na univerzi v Ljubljani. Pokojni Janko Novak je bil zadnje čase izredno živčno potrt ter se je že dalj časa zdravil. Bolezen pa ni popustila in tako je že pred štirimi tedni odšel od doma, ne da bi koga obvestil. Najbrž je v tem času hodil okrog in po vsem videzu je šele pred nekaj dnevi utonil v Savi. Duševna zmedenost ga je zapeljala v ta korak, saj ima doma ljubečo ženo in hčerko. Pokojni Janko Novak je bil dolgoletni igralec na Ljudskem odru, kasneje pa na odru Rokodelskega doma. S svojo dobrodušnostjo, nedosegljivim humorjem in šegavostjo si je pridobil v vsej Ljubljani nešteto prijateljev, ki so se vedno razživeli v njegovi družbi in ob njegovih domislicah. Mnogi, ki ga osebno niso poznali, niso skoraj nikdar zamudili priložnosti, če je nastopil na odru. Znan je bil po gostovanjih na podeželskih odrih po vsej Gorenjski, neštetokrat je razvese- ljeval bolnike na Golniku. Po radijski igralski družini, pri kateri je tudi sodeloval, pa je stopil v nevidne stike z vsemi poslušalci radia, ki so ga vselej z veseljem poslušali. V svojem dolgoletnem delovanju kot režiser je vzgojil celo vrsto igralcev, ki so v njem videli svojega mentorja in učitelja in ki se ga danes vsi z ljubeznijo in spoštovanjem spominjajo. V nekaterih ljudskih igrah je ustvaril like, ki bodo ostali vsem neizbrisno v spominu. Večino svojega življenja je posvetil raz-veseljevanju svoje okolice, ki ga nikdar ne bo pozabila. Naj počiva v miru! Njegovi družini naše iskreno sožaljel Velik nočni požar v Ljubljani Ljubljana, 13. dec. Nocoj okrog 8.24 je gasilski postaji v Mestnem domu bilo sporočeno, da gori lesena baraka na Bleiweisovi cesti nasproti muzeja, kjer so spravljene gledališke kulise. Takoj je odhitela prva četa poklicnih gasilcev s prvo motorno briz-galno na pogorišče. Takoj za njo je odhitela druga motorna brizgalna poklicnih in tik za njimi pa so že drdrale brizgalne prostovoljnih gasilcev. Pomoč prostovoljnih gasilcev je bila namreč nujno potrebna, ker je bil požar nenavadno velik. Od tivolske strani se je nad Ljubljano dvigal velikanski požarni sij, ki je napovedoval, da je požar velik. Ob 8.38 pa sta z ljubljanskega gradu zagrmela dva topovska strela, ki sta Ljubljani naznanila požar velikega obsega. Streli so alarmirali tudi druge prostovoljne gasilce, ki jih zaradi pomanjkanja tozadevnih naprav v Ljubljani ni mogoče drugače obvestiti o požarni nesreči. Od vseh strani so hiteli prostovoljni gasilci na pogorišče. Na kraju požara se je zbralo na tisoče ljudi, tako da je vsa ljubljanska policija komaj vzdrževala potrebni red, da se je gašenje moglo mirno razvijati. Ognjeni zublji, ki so švigali iz gorečega poslopja, so bili kmalu udušeni. Trajalo pa je dolgo, preden so požar docela omejili. Skoda, ki jo je požar povzročil, je velika, ker eo bile v lesenem, poslopju spravljene vse kulise opernega in dramskega gledališča, kar že 6amo po sebi pomeni veliko vrednost. Zgorele pa so tudi vse knjige in slikarske potrebščine ter dragoceni načrti za kulise. Ker zdaj tamkaj grade poslopje nove galerije, je stavbiiče od vseh strani ograjeno le od ene strani je bil še prost dostop do lesene barake. Goreti pa je začelo prav v tistem delu, ki je bil dostopen, tako ni bilo niti iz drugih delov mogoče nič rešiti. Kako je-ogenj nastal, ni znano. Nekateri sodijo, da so morda delavci, ki zdaj tamkaj zidajo, na etavbišču zakurili kak majhen ogenj, da 60 se greli. Morda je kak ogorek padel na kak leseni del barake ter povzročil požar. Gotovega pa eeveda nihče ne ve. Vzrok bo morda ugotovila preiskava. Vsekakor je ogenj hudo prizadel naše gledališče, Turjaška palača otvoritve šolskega poslopja danes dopoldne ob 8 zjutruj s sveto mašo pri Sv. Petru. Po maši se vrnejo učenci k proslavi in k skromni pogostitvi v šolo. Ob 8 zvečer pu so vubljeni vsi tisti, ki se še spominjajo svojih šolskih let na Ledini, k večerni proslavi, pri kateri bodo tudi nekdunji učitelji. Proslava bo v šolski telovadnici in bo obsegala pisano in zanimivo akademijo. Začela se bo z državno himno, nato pa bo imel upravitelj šole g. Josip Vider slavnostni mivejša poglavju iz razvoju šole na Ledini, šolarji bodo z nadaljtimi točkami pokazali, kaj so se naučili v šoli. S petjem, deklamacijami, igrokazom in izborno deklnmacijo bodo prav gotovo napravili veliko veselja vsem navzočim, govor, v katerem bo na kratko očrtnl najzani- 1 Slovenske pravne starine je naslov predavanju, ki ga bo imel v petek 15. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani dr. Josip Zontar iz Kranja. Na to predavanje posebno opozarjamo cenj. občinstvo, da se ga v čim večjem številu udeleži. Predavanje je prvo te vrste v Ljubljani, saj doslej še nihče ni zbiral zanimivo folklorno tvarino, ki obsega nekdanje prangerje, sramotilne odre, naše stare slovenske lipe, kjer so se vršila zborovanja in sodne obravnave, rovaše, posebna znamenja za razne obrti, za sejme in si. Pri zbiranju te tvarine so sodelovala naša prosvetna društva. Na ta način bo Prosvetna zveza razširila med široke plasti naroda to, kar so naši znanstveniki ugotovili, katere so naše slovenske pravne starine. — Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7 ter v trgovini Sfiligoj za franč. cerkvijo. 1 Izredna prilika za kupujoče občinstvo je za nakup božičnih daril letos na zlato nedeljo dne 17. decembra t. 1. Zato obiščite ljubljanske trgovine, ki vam bodo nudile vsakrvrstno praktično blago za božič. V nedeljo dne 24. t. m. bodo trgovine ves dan zaprte. 1 Poverjeništvo Kluba železničarjev JRZ Ljubljana ima svoj letni občni zbor v Rokodelskem domu dne 14. t. m. ob 8 zvečer. Vabljeni vsi člani in naši somišljeniki. Odbor. 1 Ustanova ljubljanskega mesta za učence drž. tehniške srednje šole in za učenke ter učence delovodske šole in ženske obrtne šole v Ljubljani je razpisana in bo oddanih 5 mest za učence tehniške srednje šole in 2 mesti za učence in učenke delovodske moške in ženske obrtne šole v Ljubljani v znesku po 1.000 din na leto. Pogoji so razvidni iz razglasa na mestnih uradnih deskah in na šolski deski tehniško srednje šole. 1 Predsedstvo združenja zidarskih in stu-denčarskih mojstrov v Ljubljani javlja svojemu članstvu, da je umrl gospod Edvard Čer-nič, član in dolgoletni odbornik združenja. Pogreb bo danes ob 16 iz hiše žalosti Dravlje št. 100 na pokopališče v Dravljah. Vabijo se gg. odborniki in člani, da se pogreba polnošte-vilno udeležijo. 1 Državni osrednji zavod priredi v nedeljo dne 17. decembra razstavo najlepših ročnih del. Razstava traja do božiča. Odpfta je vsak dan ob 8 zjutraj do 7 zvečer( Vstopnine ni. 1 Novo obzidje nunskega vrta ob bodoči Muzejski ulici bo kmalu dograjeno. Ko so letos na jesen začeli graditi stanovanjski blok Pokojninskega zavoda na nunskem vrtu ob Nunski ulici in vzporedno z Bleivveisovo ulico ob bodoči Muzejski ulici, so podrli velik del obzidja nunskega vrta. Tudi sedaj še polagoma podirajo obzidje, ki bo napoti novemu bloku. Trem stanovanjskim hišam, ki so jih začeli graditi, so betonski temelji skoraj že dograjeni, čeprav morajo temelje ojačiti še z betonskimi piloti. Še hitreje pa gre izpod rok novo obzidje nunskega vrta, ki ga gradi Zidarska zadruga vsporedno z bodočo Muzejsko ulico. Ta zid bo priključen na obeh straneh na dosedanje obzidje nunskega vrta in bo na zunaj precej bolj ličen kakor staro obzidje. Za novo obzidje so porabili zvečine kar staro gradivo podrtega obzidja. Zato bo na zunaj zid precej grobo zložen iz kamenja. V razmaku od enega* metra pa je v. vodoravni smeri obzidje vedno zaključeno z ravno črto, tEko da vodoravne paralele na obzidju prav lepo učinkujejo. Na vrhu pa je kameniti zid okrašen s pri-zmatičnimi konsolami, na katerih slone betonski močni strešniki. Prav ta zaključek obzidja izredno povečuje živahnost vsega zidu. Priključki novega obzidja na staro zidovje pa bo- Turjaško palačo v Gosposki ulici št. 15, kjer je mestni muzej in več drugih mestnih uradov, smo doslej navadno imenovali Auerspergovo palačo ali celo Auerspergov dvorec. Do imena »dvorec«, to nekdanje domovanje grofov Auerspergov sploh ni imelo pravice, ker imajo dvorce šele knezi ter smo zato v Ljubljani zadnje čase poznali samo dvorec kneza in škofa ljubljanskega ter dvorec knezov Auerspergov, vojvod kočevskih. Na prostoru po potresu podrtega spergov, ki smo ga na dvorec stoji sedaj vseučiliška knjižnica. Za pri- j gače "trg zaseden do zadnjega kotička, včeraj imekAuersperg imamo pa lepo slovensko ime so bile tržne stojnice postavljene prav na red-Turjak in pretehtati bo treba, če grofje niso do- ko. Na krompirjevem trgu je bilo vsega 6 voz bili imena po hribu, ki se je po turih (Auerochas) krompirja, večjidel pripeljanega iz raznih go-je slovensko prebivalstvo renjskih k "" " do še prav posebno lepo izdelani. Ker z graditvijo zelo nitijo, bodo najbrž že do božiča zid postavili. 1 Jersey obleke, Karničnik, Nebotičnik. 1 Slab živilski trg. Včerajšnji živilski trg ov, vojvod kočevskih. Na :e b;i zelo klaveren. fjudje se pripravljajo za ega dvorca knezov Auer- j {,0ŽiCne praznike in sedaj varčujejo z izdatki kratko imenovali Knežl , za trg. 5d sredinill tržnih dnevih je bil dru- imenoval Turjak. Gotovo dežele tako imenovalo hrib že tedaj, ko so tam živeli še turi, zato je pa verjetno, da so grofje, ko so se naselili na Turjaku in zgradili svoj grad, imenovali ta grad po hribu in vzeli tura v svoj grb ter si privzeli tudi priimek »s Turjaka« ali Turjaški. Plemiči so sploh navadno jemali imena po hribih in krajih, kjer so imeli svoje gradove, ne pa narobe, zato pa lahko računamo, da se je tako zgodilo tudi pri grofih' in knezih Turjaških, ki so svoj slovenski priimek po tedanji splošni navadi ponemčili, kakor so ga drugi večkrat tudi polatinili. Zato je kulturni odbor mesta Ljubljane sklenil, da se to poslopje odslej imenuje 6amo še Turjaška palača. — Proti trdi stolici in zlati žili, zdrn-ženi z navalom krči, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josefova« grenka voda 2e od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. _Ogl. reg. S br. 30474/35._ 1 Proslava 50-Ietnice otvoritve novega šolskega poslopja na Ledini, šolska mladina in učiteljstvo šole na Ledini bo proslavila 50 letnico pri krajev. Slano je bilo povpraševanje po njem. Zato so bile cene razmeroma nizke od 1.60 do 1.75 din kg. Neki kmet, ki je pripeljal do 1000 kg lepega gorenjskega krompirja, je voz, ko je videl, kako so cene padle, kar okrenil in pognal konjičke s trga. Vedno več je na trgu rozin, ki so letos po 10 do 14 kg, in_ orehovih jedrc, ki so po 24 din kg. p, — din Na Pogačarjevem trgu prodajaj( branjevke še lepe hruške, ki so po 6 do 7 din ijo neketere o po l kg. Sezona za nje gre h koncu. Jabolku so na trgu 5 do 5 din kpr. Sadni prostor ob Jugoslovanski knjigarni in semenišču je bil prazen. Cene zelenjadi in povrtnini so ostale ncizpre-menjene. Mnogo je sedaj na trgu že motovilca in rndiča. Merica po 1 din. Kamnik Prosvetni večeri v društvu Kamnik so dobro obiskani. Na drugem prosvetnem večeru v četrtek 14 decembra bo predaval s skioptičnimi sli-■kami g dr. Snoj, vseuč. prof. iz Ljubljane o Sveti deželi ter tudi pojasnil sedanje boje med Židi in Arabci. Okrajna organizacija JRZ je imela svoje zborovanje 12 decembra, na kaleri je poročal delegat iz Ljubljane. Polna dvorana je pričala, kako si naši ljudje želijo dobrih političnih poročil in kako se zanimajo zlasti za zunanjo politiko. Najnovejša po točila Sovjetska Rusija obsojena Zveia narodov poziva svoje članice, naj pomagajo Finski Ženeva, 13. dcc. AA. Ilavas: Posebni odbor, ki gu jc imenoval Svet Zveze narodov, du prouči poziv finske vlude, je i/.delul resolucijo, ki je bila predložena v končno odobritev na popoldanski-soji ob 17. Resolucija se glusi: 1. Skupščina ZN ugotavlja, da je Sovjetska Rusija z napadom na Finsko prekršila svoj posebni politični sporazum s Finsko, pariški pakt in člen 12 pakta ZN. llgotnvlja tudi, da je neposredno pred tem brez pravne podlage odpovedala nenapadalno pogodbo, ki jo je leta 1932 sklenila s Finsko in ki bi morala veljati do konca leta 1945. Skupščina zaradi tega obsoja Sovjetsko Rusijo proti Finski ter poziva vse članice ZN, naj izkažejo Finski gmotno podporo in podporo v vojaštvu, ki jo ji morejo dati in da se vzdrže vsake akcije, ki bi mogla oslabiti odporno silo Finske. Pooblašča generalnega tajnika, naj njegovi tehnični uriidi .sodelujejo pri organiziranju pomoči Finski, o kakršni je govor zgoraj. Prav tako pooblašča generalnega tajnika, da se v smislu skupščinskega sklepa od 4. oktobra 1937 posvetuje z državami, ki niso članice ZN zaradi morebitnega sodelovanja. 2. Sovjetska Rusija je kljub poslanemu pozivu odklonila, dn 1)1 se njen spor s Finsko proučeval pred Svetom ZN in pred skupščino. S tem je prekršila eno svojih obveznosti do ZN, obveznost, ki je najbistvenejša za zagotovitev miru in varnosti narodov. Ravnala jo tako, kot da Svet ZN in skupščinn z nalogami, ki jimn jih določa čl. 15 pakta ZN, zanjo no obstojita. Sovjetska Rusija je v prazno sku-šala svojo odklonitev opravičiti, sklicujoč so na odnošaje finskega prebivalstva do njenih ustanov. Kriva je ne samo zaradi kršitve ob-veznosti, ki jih ji nalaga pnkt ZN, pač pa tudi, da se je izključila iz ZN ter dn je z ozirom na to Svet ZN v smislu čl. 16 pristojen izvajati posledice, ki izhajajo iz takšnega položaja. Zaradi vsega tega odbor priporoča Svetil ZN, naj odloča o tem vprašanju. Ženeva, 13. dec. AA. Ilavas: Posebni odbon je končno sprejel besedilo resolucije, ki hrt jutri predložena v glasovanje na skupščini. Snino zastopnika Švedske in Norveške sta izjavila, da sprejemata ta osnutek s pridržkom, Č0 pristaneta nanj nhini vladi. Napetost z Ameriko sili Japonce v pogajanja s Sovjeti Tokio, 13. dec. AA. DNB: Po sporočilu japonskega zunanjega ministrstva se bodo začela trgovinska pogajanja med Japonsko in Sovjetsko Rusijo okrog 10. januarja v Moskvi. Pogajanja bo vodila posebna japonska delegacija, ki jo bo vodil japonski poslanik na Švedskem Sikao Macusima, ki je bil dosedaj načelnik trgovinskega oddelka v zunanjem ministrstvu. Njega bo spremijul tajnik trgvcinskega oddelka Tunnka. Macusima in Tanaka bosta odpotovala v Moskvo 20. dec. in bosta pogajanja vodila skupaj z veleposlanikom v Moskvi Togom. Norveška pomoč Finski Oslo, 13. dec. t. Reuter: Norveška je odobrila milijon kron kot podporo Finski. Istočasno je določila za Finsko tudi popolnoma opremljeno vojno ambulanco, ki jo bodo poslali na Finsko obenem s štirimi vojaškimi zdravniki in vsem ostalim strežnim osebjem. Na novo se je prijavilo okrog 200 Norvežanov v prostovoljske oddelke na Finskem. Finska poročila z bojišč Helsinki, 13. dec. t. Reuter: Finsko vojno poročilo pravi: V hudem napadu sovražnika pri Tolvajaervi so finske čete uničile pet sovjetskih tankov in štiri poljske topove, zaplenile so tudi velike množine sovjetskega avtomatskega orožja. Tudi na vsej ostali fronti so patroini oddelki uničili več sovražnih tankov. Na vzhodni fronti smo odbili vse sovjetske napade. Danes je neki sovjetski bombnik priletel nad otoke v finskem zalivu in bombardiral več mest, zlasti mesto Kirkens na otoku Hango. Finsko vojno letulo pa je uspešno bombardiralo sovjetska vojaška oporišča in s strojnim topom in strojnicami obstreljevalo sovjet. čete. Gospodarska vojska London, 13. dec. A A. Reuter: Poročilo ministrstva za gospodarsko vojno pravi med drugim, da so angleške pomorske sile v tem tednu pregledale 121 ladij. Med pregledanimi ladjami je bilo 35 italijanskih, 26 norveških, 24 holand-skih, 16 švedskih 12 angleških, 10 ameriških (USA), 9 danskih in po 8 belgijskih, japonskih in grških. V treh primerih so angleške ladje zaplenile ves tovor pregledane ladje, v 73 primerih pa niso zaplenile od vsega tovora niti enega predmeta. lord Chatfield London, 13. dec. AA. Reuter. Na kosilu, ki je bilo prirejeno njemu na čast, je minister za koordinacijo državne obrambe lord Chatfield imel govor, v katerem je med drugim dejal: Tisti, ki se bore na morju, se nikakor ne strinjajo z mnenjem, ki ga često slišimo v razgovorih v zaledju, da se vojna prav za prav še ni začela. Nasprotno, zdaj se odigrava zelo pomembno razdobje sedanje vojne. Po mojem mnenju sovražnik ne smatra, da bi njegova vojska v sedanjem času mogla prebiti Maginotove utrdbe, kakor ni verjetno, da bi mogel s svojim letalstvom v toliki meri preplašiti prebivalstvo naših otokov, da bi nas na ta način prisilil k miru. Nasprotno naši sovražniki so prepričani, da bi nas mogli pripraviti na to, da bi popustili, da, celo na kapitulacijo s protipravno zlouporabo podmornic in min. Ce sovražnik tp.fco misli, se moti. Moti se zaradi hrabrosti posadk naše trgovske mornarice, ki se ne da preplašiti niti od najsurovejših in najbolj protipravnih sredstev, ki se jih sovražnik poslužuje, kakor tudi ne zaradi odločnosti in volje naše vojne mornarice ter sposobnosti naših znanstvenikov in tehnikov, ki so pripomogli do čini dalje večje iz: popolnitve našega pomorskega orožja. Lahko rečem, da otrok, ki plava v vodi, kjer je vse polno morskih psov, ni v toliki nevarnosti,' v kakršni je danes sovražna podmornica, ki se približuje naši obali. Na koncu svojega govora je lord Chatfield dejal, da je treba storiti vse, da se prepreči sovražna akcija z minami, s katero je nasprotnik misl'1 onemogočiti ne samo zavezniški pomorski promet, pač pa tudi ves pomorski promet v severnih evropskih vodah sploh. VaablnsM globok In protrasljlv film, vzet Iz dnevnega življenja, dovršeno igran in režiran, skratka umetnina za ljubitelje lepe umetnosti. — Glavne vloge Louis Jouvet nais,aTna:sS ,gra,ec DALiO CLAUDE DAUPH1S, 0DETTE J0YEUX in drugi Kdor hoče vidlti (e lepe filme na} si ogleda — današnji program s Zastrupljena mladost Na vprašanja časnikarjev, če imajo ta pogajanja namen, da bi trgovina s Sovjetsko Rusijo nadomestila trgovino med Japonsko in Združenimi državami, je predstavnik zunanjega ministrstvu odgovoril, da je taka teoretičnu možnost verjetna, vendur pa ni nujno, da bi do tega prišlo. Pristavil je, dn je znano, da se Japonska trudi, du bi prišlo do sporazumno rešitve vseh spornih vprašanj, med Japonsko in Ameriko. Poleg tega je treba upoštevati dejstvo, da gre 70 do 80% kalifornijskega izvoza na Japonsko. Telefon 22 21 K!MQ UNIOfi Predstave ob 18., 19. in 21. uri Seja jugoslovanske vlade Belgrad, 13. dec. m. Danes popoldne od 5 do 9 je bila pod predsedstvom predsednika vlade Cvetkoviča seja ministrskega sveta. Na seji je notranji minister Stanoje Mihaldžič podal obširno poročilo o političnem položaju V, državi. Minister pri predsedstvu vlude dr. Kon-stantinovič je v razgovoru s časnikarji izjavil, da je bila večina seje posvečena tudi vsebini raznih političnih zakonov. Seja ministrskega sveta se bo jutri popoldne ob 5 nadaljevala. Jutri dopoldne ob pol 10 pa se bodo spet sestali člani odbora ministrov, ki sestavljajo in preučujejo končno besedilo novega polit, zakona. Belgrad, 13. dec. m. Po nocojšnji seji ministrskega sveta so imeli daljši posvet v kabinetu predsednika vlode predsednik vlade D, Cvetkovič, podpredsednik dr. Maček ter ministra dr. Šutej in dr. Kostantinovič. * Belgrad, 13. dec. m. Ban banovine Hrvatsko dr. šubašič, ki je davi prispel v Belgrad, je bil v teku dopoldneva in popoldneva sprejet pri predsedniku vlade Cvetkoviču. Popoldne jo bil sprejet v avdienco pri knezu numestniku Pavlu. Pri romunskem veleposlaniku Belgrad, 13. dec. m. Romunski veleposlanik na našem dvoru je priredil v prostorih veleposlaništva kosilo, na katerega sta bila med drugim povabljena predsednik vlado Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Maček. Navzočih je bilo tudi več članov diplomatskega zbora, med drugimi tudi italijanski poslanik Mario Indelli in grški poslanik Bibiča Rosctti. Pri turikem zunanjem ministru Ankara, 13. dec. AA. Zunanji minister Saradzoglu in njegova soproga sta priredila kosilo na čast jugoslov. veleposlaniku Šumenko-viču in njegovi soprogi. Na kosilu so bili med drugim prometni minister Četinkaja, turški veleposlanik v Bukarešti, zastopniki poslansko zbornice in višji uradniki zunanjega ministrstva, z veleposlaništva pa svetnik, vojaški zastopnik in ataše, vsi s soprogami. Nemiri v Ukrajini London, 13. dec. b. »United Press« poroča! Semkaj so prispela poročila iz zanesljivega vira, da so v enem delu bivše Poljske, ki so ga zasedlo sovjetske žete, izbruhnili hudi nemiri. Oboroženi oddelki v raznih pokrajinah napadajo rdečo vojsko. V preteklem tednu je vrhovno poveljstvo rdeče vojske izdalo nalog za mobilizacijo vseh Poljakov od 18. do 24. leta, ker hoče s tem preprečiti kakršnokoli zbiranje četnikov. Položaj v tem področju je zlasti težaven, ker so se nezadovoljnim Poljakom pridružili tudi Ukrajinci, ki iz dneva v dan vedno bolj spoznavajo blagoslov, ki so jim ga prinesli Sovjeti. Varčevalni ukrepi na češkem Praga, 13. dec. t. »Exchange Telegraph« poroča, da so bili za ozemlje češko-moravskega pro-tektorata izdani varčevalni ukrepi, ki predvidevajo pri nekaterih živežnih pridelkih znatno znižanje dosedanjih obrokov. Posebno se bo znižanje poznalo pri maslu in masti. Vsaka oseba naj bi tedensko dobila samo po 70 gramov masla. Gostilniški obrati surovega in kuhanega masla sploh ne bodo več dobivali, mleko in mast pa bosta znatno znižana. Od začetka marca dalje se tudi plzensko pivo ne bo proizvajalo več v dosedanji kakovosti. Ljudstva se je polastila nakupovalna mrzlica. Vse, Eivo ne bo proizvajalo več v dosedanji kakovosti, judstva se je polastila nakupo kar morejo kupiti, kupijo. Varčevalni ukrepi so bili izdani tudi železni in predilni industriji, ki sta obe pod najstrožjim vladnim nadzorstvom. Gotove proizvode smejo izdelovati le z izrecnim odobre-njem nemške vlade. Oslo, 13. dec. AA. Reuter: Londonska potniška ladja sBctford« (4034 ton) je bila danes torpedirana pri mestu Stad. KULTURNI OBZORNIK Samospevi Gojmira Kreka Za prvimi tremi zvezki (op. 42, 48 in 53), ki so izšli letos spomladi, jo dr. U. Krek pred kratkim izdal druge tri sešitke samospevov (op. 8, 84 in 36, od katerih ima slednji naslov »Pesmi o1 deci in za deco«). Tako nam skladatelj' sedaj počasi odkriva sadove svojega dela, ki so zoreli v tišini vsa dolga leta, ko je bilo v našem glasbenem življenju ime dr. Kreka kar nekam pozabljeno in je ostal v povojni zmedi najraznovrstnejših, kri-žajočih se glasbenih smeri in struj le še spomin na njegovo izredno koristno mentorsko delo v dobi »Novih akordov«. Že takrat so med objavljenimi skladbami Kreka zavzemali pretežno večino samospevi, pričujoče zbirke nam kažejo, da se je skladatelj tudi v poznejših letih s posebno ljubeznijo oklepal te glasbene forme. V vseh samospevih se očituje posebna značilnost in obenem odlika skladatelja, to je tanek sluh za ritem in melodijo jezika. Njegova doslednost v prilagoditvi naravnemu toku govorice je tolikšna, da se besedni metrum večinoma krije z glasbenim ritmom in ker se skladatelj največkrat izogiba melizmom na posameznih zlogih, deklama-torni element po izrazitosti nekako prevladuje nad arioznim, celo tam, kjer deklamatorno načelo ni v celoti tako izpeljano kot je n. pr. v pesmi »Kako te ljubim«. Ponekod je zgrajena cela skladba na eni sami ritmični figuri, kot n. pr. v pesmi »Kaj mi to, če me z gorkimi gledaš očmi«, kjer daje dosledna uporaba punktiranih težkih dob v šest-osminskem taktu (kot ritmični ekvivalent ana-pestu) obenem z večjimi intervalnimi skoki pevski liniji že skoraj instrumentalen značaj. Sploh je ena osnovnih potez teh samospevov ritmična jasnost in enostavnost, ki daje melodični liniji kakor tudi instrumentalni spremljavi neko lahkotnost in prozornost. Le v »Molitvi naše male Danice« se mi zdi uporaba petčetrtinskega takta problematična; morda je čutil to skladatelj sam, ko v isti skladbi pozneje namesto skupine dveh pet-četrtinskih taktov postavlja skupino šestčetrtin-skega plus štiričetrtinskega takta. Kakor sem že naznačil, je skladatelju besedni izraz skoraj važnejši od melodičnega; iz tega skladno izvira tudi njegovo načelo celotne gradbe. Melodija se pri njem ne pne v širokih lokih preko več govornih odstavkov (izjema je v tem pogledu pesem ■»Mrtvi«, ki je najbolj homogeno ariozna med pričujočimi samospevi); skladno posameznim verzom besedila se razčlenja v krajše dvo- ali štiritaktne skupine, ki imajo po svoji simetričnosti in melodični strukturi izrazit značaj zastavkov in odgovorov glasbene fraze, v čemer odgovarja vzoru zgodnje romantike. Iz takih skupin skladatelj rad zgradi večje komplekse z uporabo sekvenc in neprisiljene, a pestre modulacije (»Ljubim, je rekel Jehova«, »Plamenčki«, »Pod tvojim oknom«, deloma tudi »Molitev uaše male Danice«). Kakor v melodikl, je enako v vlogi, ki jo ima klavirska spremljava v teh skladbaii, skladatelj ostal — rekel bi — zvest svojim mladostnim vzorom in se ni dal zapeljati vplivu tako imenovane pozne romantike. Spremljava ima le bolj podrejeno vlogo, služi naj le V harmonsko oporo melodiji, čeprav je v poznejših opusih (prvih treh zvezkov) že precej bolj razgibana, ji vendar ni cilj ona samostojnost, kot jo je razvila pozna romantika (Strauss, Wolf) in kot jo je pri nas prvi uvedel Lajovic. Krek se ne plaši pred preprostostjo spremljave v razloženih akordih, ki se lepo prilega značaju njegovih melodij. Le v enem primeru, pri Gregorčičevi »Mojo srčno kri škropite« se mi zdi, da učinkuje skoraj že preskromno. V drainatičnejših mestih rad vodi skladatelj bas uni-sono v pevsko melodijo (»Kako te ljubinu, »Pod tvojim oknom«, enako v pesmi »Po gostiji«), — V hormonskem oziru z nekaj izjemami skoraj ni razlike med op. 8 in ostalima op. 34, 36; večjo je opaziti med slednjima in opusi prvih treh zvezkov (op. 42, 48, 53). V groteski »Po gostiji« je zmerno uporabljena tudi hromatika. V vseh delih pa se prelivajo harmonije pestro, brez trdot, in se s svojo barvo izredno lepo prilegajo značaju skladb. Vsa dela nosijo pečat vešče umetniške roke. Tako je že s temi zbirkami zavzel Krek po svoji plodovitosti eno prvih mest med našimi skladatelji samospevov. Upamo, da nam bo sčasoma odkril še marsikatere lepote iz časa, ko se je njegova mladostna sila razvijala v umetniško dozorelost. Saj prečiščene lepote je v tej zbirki samospevov mnogo; naj navedem samo nekaj primerov: prelepo »Ljubim, je rekel Jehova«, šegavo »Kako te ljubim« (obe na Kettejev tekst), ele-gične »Pod cipreso«, »Mrtvi«, »Pesem kolona«, idilično »Plamenčki«, živahno »Neznalice, lenivice« itd., ki pričajo o mnogostranosti avtorjeve glasbene fantazije in pomenijo za vse ljubitelje petja in izvajajoče umetnike lepo obogatitev domače literature. Tudi v zunanji obliki se odlikuje ta zbirka po ličnosti in vestnosti izdelave (opalografiral Roman Pahor, izšlo v samozaložbi skladatelja). dr. W. Umetniška razstava v Celju Brez vsiljive, kričave reklame je bila odprta preteklo nedeljo v mali dvorani Celjskega doma razstava del treh mladih slovenskih slikarjev: Zorana Didka, Doreta Klemenčiča in Gabrijela Stupice, Okrog 40 del — vsa, razen enega menda, so olja — razgrinjajo obiskovalcu razstave vpogled v umetniško tvornost treh likovnih umetnikov, izmed katerih sta dva tesno povezana s kulturnim ustvarjanjem Celja: Didek in Klemenčič. Že površnemu lajičnemu očesu ne more uiti ob pogledu na razstavljene slike dejstvo, da diha iz celotnega aranžmana odlična resnost ter dozorevajoča sila razstavljalcev, ki tvorijo, skoro bi dejal, neko notranjo celoto in medsebojno vsebinsko povezanost. Strokovna umetnostna kritika bi se sicer v svoji oceni bržkone spustila v najskritejše iinese likovne ustvarjalnosti in analitično razmo-trila vse nevidne odnose za likovni umetnostni svet bistvenih prvin ter odkrila niz nedostatkov in vrzeli. Ali treba je poudariti eno: razstavljena dela učinkujejo v pretežni večini tako neposredno in živo, da jih mora občutiti vsakdo, ki ima smisel za lepoto, kot umetnine in ne le zgolj likovne tehnične mojstrovine, ki so dostikrat vsebinsko docela odmaknjene od splošnega ljudskega pojmovanja, oblikovno pa prehajajo v svet, kamor običajni estetski okus ne zna poti. Dasi je umetnikova dejavnost večji del podvržena neprestanemu iskanju in razvoju, je videti, da so se Didek, Klemenčič in Stupica že povzpeli na tisto stopnjo, kjer je mogoče govoriti o precej jasni oblikovni usmerjenosti. Ta je pri vseh treh slikarjih zavzela pravec umirjenega realizma, ki je ljudskemu okusu in lepotnemu dojemanju mnogo bližji kot v individualni svet zaprt ekspresionizem. Svež kolorit Didkovega »Rdečega plotu«, občutena, v nainežnejše nijanse izoblikovana plastika motiva »V hlevu«, katerega avtor je Stupica, ter neposredna resničnost in mojstrska izdelanost Klemenčičevih portretov skladatelja Preglja in, žal, še nedovršenega slikarjevega očeta, tvorijo nekako jedro razstave, ki jo oživlja sicer še vse polno pokrajinskih motivov, deloma zajetih iz neposredne okolice Celja, ter tihožitij in študij. Vsekakor ni mogoče lajičnemu opazovalcu soditi, kakšna cena gre razstavi v nizu razstav, ki jih prirejajo drugod, nedvomno pa je za Celje kulturni dogodek, ki zasluži vsesplošno pozornost in odziv. F- e. Zbornik finančnih zakonov 1919—1939 To obsežno delo (990 strani velikega osmerca), izdala sta profesor Ekonomsko-komercijalne visoke šole v Belgradu dr. Lazo Kostič in šef odseka za samoupravne finance v finančnem ministrstvu Adam Maksimovič. V zbirko so vneseni popolni teksti vseh finančnih zakonov, zakonov o budžetskih dvanajstinah in zakonov o izrednih in naknadnih kreditih. Vsi ti zakoni so urejeni v onem časovnem redu, v katerem so bili donešeni. Zbirki so dodani trije registri, s katerimi so vse odredbe finančnih zakonov od leta 1919 do danes sistematično povezane tako, da so pri vsakem geslu registra navedne vse strani zbirke in vsi členi odnosno paragrafi finančnih zakonov, ki govore o tej materiji. Na ta način vsakdo brez truda lahko ugotovi sedanji tekst posameznega zakona, uredbe ali pravilnika, ki je bil tekom časa menjan ali dopolnjevan v finančnih zakonih. Takih pravnih predpisov nikakor ni malo; register jih vsebuje nič manj kakor 939. Znano je namreč, da so se v finančne zakone vedno vnašale odredbe, ki vanj sploh ne spadajo; s finančnimi zakoni je vsako leto menjana cela vrsta pravnih predpisov (zakonov, uredb, pravilnikov itd.) z vseh mogočih pravnih področij. Enkrat je taka sprememba oziroma dopolnilo vnešena kot posebna odredba (paragraf ali člen), drugič zopet kot sestavni del druge odredbe finančnega zakona; enkrat pod poglavjem »obče odredbe«, drugič med odredbe za poedina ministrstva itd., tako da je ugotovitev sedanjega teksta kakega zakona ali uredbe, ki je bd menjan ali dopolnjen s finančnimi zakoni, predstavljala že kar cel problem. V Kostičevi in Maksimovičevi zbirki je taka ugotovitev zelo lahko delo. Treba je samo v registru najti pravni predpis, ki nas zanima in pregledati tekst te odredbe na onih straneh zbirke, ki jih navaja register, pa smo lahko popolnoma sigurni, da imamo pravi zakonski tekst, to je oni, ki velja danes. „„ Registri so urejeni po abecednem redu in sicer register pravnih odredb, register zemljepisnih imen in stvarni register. Prvi vsebuje zakone, uredbe in pravilnike, ki so od leta 1919 do danes bili menjani, dopolnjevani ali ukinjeni s finančnimi zakoni. Drugi register navaja 893 zemljepisnih imen vseh onih krajev, o katerih je bila kaka odredba v finančnih zakonih. Tretji, stvarni register, vsebuje 3336 gesel, to je označb predmetov, ki so bili urejevani v finančnih zakonih. Na ta način vsakdo brez truda lahko najde ono, kar mu je potrebno. Delo se lahko toplo priporoča vsem, ki imajo posla z uporabljanjem pravnih predpisov. Cena je 250 din. »Sestra Anunciata« na Rokodelskem odru. Prvih šest predstav letošnje sezone igralske družine Rokodelskega odra so bile preproste igre, ob katerih se je občinstvo zabavalo, igralci sami pa so se v njih pripravljali, da bi zmogli pozneje tudi pomembnejše vloge v resnih igrah. Prva taka igra je bila »Sestra Anunciata«, drama v štirih dejanjih s predigro, ki jo je po češkem originalu priredil za naše razmere J. Oblak. Igra je sodobna, zajeta iz življenja naših dni. V nekem trgu živi Borkova družina: oče, mati in dve hčerki, najstarejša je pa usmiljenka v neki bolnišnici. Hči Marica, ki je učiteljica, je sklenila iti za starejšo sestro. Ko izvedo, da je s. Angela umrla kot žrtev poklica, se je Marica odločila in šla. To izvemo v predigri. V igri sami vidimo Marico kot s. Anunciato, kako je vsa požrtvovalna in kako so jo bolniki vzljubili. Tudi Lenčka, hči dr. Hartmana, jo ljubi kot mater. Dr. Hartman tega ne vidi rad, ker je svobodomiselno usmerjen. Otroku ne more posvetiti sam posebne pozornosti, ker pripravlja »panto-xin«, ki naj bi bil univerzalno sredstvo proti vsem boleznim. Ta čas je v bolnišnici tudi žena urednika »Odmeva«. Ko pride urednik Habjan, vidi, kako je s. Anunciata dala svoj zajtrk nekemu bolniku alkoholiku, a ta vrže skodelico s kavo na tla. Ta primer je urednik v svojem listu po svoje prikazal, kakor bi s. Anunciata zagnala bolniku v obraz in ga še pretepala. Namen članka: boj proti redovnicm v bolnišnici, >kar je v sporazumu z dr. Hartmanom, ki naj bi pozneje postal upravnik. Primarij ukori s. Anunciato, ki vdano vse prenese in tudi potem z nezmanjšano požrtvovalnostjo streže bolnikom. Dr. Hartmanu se je posrečilo sestaviti »pantoxin« in bi ga rad preizkusil. Prednica prinese v zdravniško sobo s. Anunciati kozarec vina, ki naj bi ga izpila. Ta čas jo kličejo in vino ostane nedotaknjeno. Medtem pride dr. Hartman, ki ve, komu je vino namenjeno, pa ga zastrupi, nakar ga kličejo k bolniku. Ko ni nikogar ,v sobi, pride spet oni alkoholik in izpije polovico. Zastrupljen se odvleče iz sobe in v bolnišnici nastane splošna zmeda. Tudi dr. Toplak, ki se vrne .od težke' operacije žene urednika Habjana, kateri je s. Anunciata pri transfuziji dala svojo kri, izpije žejen ostanek zastrupljenega vina, meneč, da ga je pustila s. Anunciata. Nastopi policijski komisar, ki odvede s. Anunciato — zastrupljevalko. Urednik Habjan kajpada tudi ta »škandal« izrabi in posledica je, da pridejo v bolnišnico laične strežnice. S. Anunciata je v zaporu in prav na dan njene obsodbe je hčerka dr. Hartmana tako bolna, da ji ni rešitve. Otrok želi videti še sestro, a ko telefonira oče po njo, je že prepozno: s. Anunciata je umrla. Tudi Lenčka umre. Tedaj dr. Hartman izpove svojo krivdo, v obupu uniči svoj pantoxin, s katerim so rešili dr. Toplaka in alkoholika, sam pa se umori. Redovnice, ki so se že poslavljale, ostanejo, umrlo s. Anunciato pa nadomesti njena najmlajša sestra Ana. izmed vseh letošnjih iger na Rokodelskem odru je bila »Sestra Anunciata« preteklo nedeljo v Boj zoper umazano čtlvo na Filipinih Po ameriškem zgledu so tudi katoličani na Filipinih začeli oster boj zoper umazano čtivo. Nastalo je veliko gibanje, prava »križarska vojna«, ki zbira'člane v vseh krogih j)o otokih Filipinov in čluni prevzamejo dokaj stroge dolžnosti, kako se bodo vsak v svojem delokrogu borili zoper tiskuno umazanijo, ki na račun človekovih slabih strani skuša delati dobiček. Člani ob sprejemu polože prisego, v kateri se zuvbžejo: »Obljubljam, da ne bom kupoval nobenih nenrnvnih časopisov in listov, ne bom jih bral ne doma ne v uradu, ne bora zahajal v trgovine, ki tali tisk prodajajo. Pripravljen sem, da bom, kolikor je v moji moči, vse nenravno slovstvo uničil in da bom prigovarjal svojim prijateljem, naj store isto.« To gibanje, ki ga oblasti prijazno gledajo, se skuša najprej usidrati v kotaliških zasebnih šolah in ustanovah za višjo izobrazbo. Po radiu in s predavanji in zborovanji med ljudstvom hočejo ideje tega gibanja razširiti čimbolj v vso javnost. Obenem pa so napeli tudi vse sile, dn se utrdi in razširi katoliški tisk v vseh panogah, od slovstva do dnevnih časopisov. Preveč tulipanov Gojenje tulipanov, ki je bilo nekdaj kot neka posebna pravica holandskih vrtnarjev, se je zadnja leta močno razširilo tudi po nekaterih [»krajinah Belgije. Toda vojna je prekrižala tudi njihove račune in sedaj, ko so si vzgojili cela skladišča teh plemenitih cvetlic, ne vedo, kam z njimi. Prometa ni, izvoz v inozemstvo je skoro popolnoma zastal in njihove lepe'zaloge so bile v nevarnosti, da se bodo brez slehernega haska pokvarile in segnile. Slednjič so prišli na rešitev, ki sicer njih ne bo rešila izgube, pač pa tulipane propada. Na tisoče svojih lepih cvetlic so podarili županom podeželskih mest s prošnjo, da bi z njimi okrasili spomenike pred nekaj leti nenadoma v avtomobilski nesreči umrle kraljice Astrid. Tako je mesto Antwerpen prejelo v ta namen zastonj 20.000 tulipanov. Za vse spomenike kraljice Astride, ki jih je v Belgiji zelo veliko, pa so vrtnarji razposlali 100.000 tulipanov. Anglija, zibelka društva za varstvo živali Pravi naslov društva se glasi v Angliji takole: ^Kraljevsko društvo za preprečevanje mučenja živali«. Ustanovljeno je. bilo leta 1824 in je -tako najstarejše, a tudi največje društvo za varstvo živali na svetu. Ustanovniki so bili: Rev. Artur Bro-ome, poslanec Richard Martin in njuni sodelavci. Prvi poskus ustanovitve društva je bil narejen že leta 1822, ko je izšel Martinov zakon o varstvu živali in ptičev. Sprva je društvo životarilo, ker je imelo hu- Take so mine, ki se polagajo v zemljo, da pod nogami sovražnika eksplodirajo. Zlasti veliko so jih položili Francozi na ozemlju, s katerega so se umaknili. Pa tudi Finci jih v velikem številu nastavljajo boljševiški vojski. dega nasprotnika v brezbrižnosti javnosti, tiska in parlamenta. Šele leta 1835, ko sta Kentska vojvo-dinja in kneginja Viktorija prevzeli pokroviteljstvo nad društvom, je društvo začelo napredovati. Ko je kneginja Viktorija zasedla angleški prestol, je obnovila svoje pokroviteljstvo nad društvom in ukazala, da se društvo imenuje kraljevsko. Zgledu kraljice so seveda sledili tudi drugi člani kraljeve družine in ostali odličniki, s čemer se je društvo povzpelo med prva najodličnejša društva Anglije. Vpliv društva na angleški narod se je pokazal kmalu v tem, da so postali ljudje v Angliji obzirni do živali, bile so odpravljene razne stare okrutnosti, izdane so bile postave ki so bile v korist miljonov bitij. Angleškemu primeru so sledili tudi jx> ostalem 6vetu, pri nas pa šele čez sto let in nekaj čez, ker je Slovensko društvo za varstvo živali bilo ustanovljeno šele 1. septembra 1929. Društvo bo najlepše proslavilo svojo desetletnico, če bo javnost pokazala zanimanje zanj in ga vsestransko podprla. Namen angleškega društva je gojiti dobrosrčnost in preprečevati okrutnosti, kar društvo dosega z ljudsko vzgojo z opomini in svarili, a po potrebi s sodnijsko kaznijo, dasi poslednja mera ne prihaja toliko v poštev. Tako je n. pr. v letu 1935 bilo izdanih 19.362 opominov, a kazni 1644. Na vprašanje, koliko pa je bilo pri nas izdanih opominov in kazni, kar bi bilo nujno potrebno, bo nekoliko težko odgovoriti. ŠPORT romaš? immm Športni drobiž Naša odlična drsalka v umetnem drsanju in driavna prvakinja gdč. Silva Palme je nastopila na Dunaju o priliki velike drsalne prireditve pfi Engelmanu, kjer so nastopali najboljši nemški mojstri in prvakinje. Pred 7000 gledalci je Palme-tova zaplesala Gotovčevo kolo v hrvatski narodni noši in žela za svoj prvi nastop veliko odobravanje dunajskega občinstva, ki je v drsalnem športu prav gotovo bolj razvajeno kakor kateri koli drugi narod na svetu. Dunajski listi so polni pohvale. Na našo prvakinjo v umetnem drsanju smo ponosni tudi mi in ji iskreno čestitamo k njenemu uspehu. Za božič jo bomo pa imeli priliko videti v Ljubljani na drsališču Ilirije. SK Ljubljana išče nogometnega trenerja, ki naj bi vežbal naše reprezentativne nogometaše in njegov naraščaj. Nastopil naj bi svoje mesto s 1. januarjem 1940. Upajmo, da se bo Ljubljani posrečilo dobiti primernega trenerja, da bi tako tudi naš nogomet prišel na stopnjo, na kateri bi mi Slovenci v nogometu igrali drugačno vlogo kakor doslej. Ameriški listi predlagajo, da bi se namesto na Finskem vršila prihodnje leto olimpiada v New-yorku; kajti — tako pravijo — Finska spričo vojnega stanja z Rusijo teh iger ne bo mogla organizirati. Ameriški, plavalci odidejo na turnejo v Brazilijo in Argentino. Sodelovalo bo moštvo, katero bodo sestavljale tri plavalk« in osem plavalcev, ki bodo nastopili na šestih prireditvah. Američani pojdejo na pot 15. decembra in se vrnejo 19. februarja prihodnjega leta. Mike Jacobs je izjavil, da bo, 9. februarja prihodnjega leta borba med Louisom in Godoyaom za naslov absolutnega svetovnega prvaka. Mitič, naš teniški mojster, je odpotoval v Indijo, kamor bo dospel v petnajstih dneh. Tam se bo sestal s Punčecem in Kukuljevičem ter bodo vsi trije sodelovali na raznih turnirjih v deželi maharadže. Kdaj se bodo vrnili, se pa še ne ve. Pred pričetkom drsalne sezone Na drsališču SK Ilirije se že vršijo običajne vsakoletne priprave za otvoritev tega našega edinstvenega zimskega šj>ortnega zabavišča. Od danes naprej se dobe v predprodaji pri drsališki blagajni od 3 do 5 sezonske vstopnice, ki so prav primerno božično darilo in priporočamo staršem, da omogočijo svojim malčkom redno gibanje na zraku na gladki ledeni ploskvi. Drsališče bo za občinstvo dostopno, ko Se temperatura še nekoliko zniža. Priporočamo pa že sedaj vsem tistim, ki se nameravajo posvetiti tej ziinskošportni panogi, da si omislijo primerno športno opremo, h kateri sjia-dajo predvsem drsalke. Odsvetujemo že sedaj uporabo takšnih drsalk, ki se od časa do časa pri-vijejo na čevlje. Veliko bolj zdrava in primernejša je uporaba fiksno montiranih drsalk, pri katerih so padci zaradi popuščanja vijakov že v naprej onemogočeni. Vsa tozadevna strokovna pojasnila dobite v specialni trgovini J. Goreč na Tyrševi cesti. Pa tudi obutev naj bo športu primerna. Ne gre, da bi otroci nosili gojzerire, kajti za drsanje je prikladen le lahek čevelj, da ima noga v njem občutek. Od pravilne opreme je odvisen v pre- režiji g. Čekute najboljša. Igralci in igralke, zlasti nosilci glavnih vlog, so bili prav dobri, stranskim pa se je poznalo, da so na odru še novinci. Pohvaliti je treba tudi, da so to pot opustili staro navado zavlačevanja pričetka. Začeli so točno in tudi odmori so bili kar se je dalo kratki. — Kakor vedno, je tudi pri tej predstavi "biia dvorana polna. — Igro v nedeljo ob 8 zvečer ponovijo. cejšni meri užitek, ki nam ga nudi ta lepa panoga. Vabimo staro in mlado in predvsem tiste, ki ne morejo na daljše smučarske izlete iz Ljubljane, da si omislijo permanentne vstopnice ter se prav temeljito posvetijo drsanju, za katero obetajo vremenski preroki letos prav izredno dolgo sezijo. Na drsališču Ilirije je preskrbljeno za ves kom-fort, na razpolago je toplo kurjena ogrevalnica z buffetom, garderoba in pa dnevno koncert re-producirane godbe. Gozdni tek smučarjev Smučarski klub Ljubljana priredi v nedeljo, dne 17. t. m. medklubski gozdni tek za smučarje, in sicer za naraščaj do 16. leta na progi 2 km, za juniorje od 16. do 18 leta na progi 3 km in za seniorje na progi 5 km. Start ob 9.30 pred gostilno »Strelišče« pod Rožnikom. Prijave do 9. ure pri vodstvu tekme. Ustanovni občni zbor slov. table-tenis zveze V nedel jo 3. decembra se je vršil ustanovni občni zbor v prostorih Mladike; Vodstvo občnega zbora je prevzel predsednik pripravljalnega odbora g. Ogorelec Albin. Sledilo je čitanje pravil STTZ.' Z malimi spremembami so bila soglasno sprejeta. Po par minutnem odmoru so sledile volitve novega odbora. Novi odbor je bil formuliran sledeče: Predsednik: g. Ogorelec Albin, učitelj. I. podjjredsednik: g. Djinovski Vojislav, stud. kem. II. podpredsednik: g. Lakner Alfred, študent. I. tajnik: g. Kocmur Alojzij, študent. II. tajnik: g. Žerjal, privatnik. Blagajnik: g. Krečič Dušan, stud. jur. Odborniki: g. Hribar Jože, Perharie Jože in Zornada Albert. Revizijski odbor: Rozman Tone, stud. jur., Latino-vič Nikola, Borštnik. Pri predlogih je bilo sklenjeno, da bo novi odbor skušal organizirati vse Slov. klube, ki goje table-tenis. Bilo je izraženih še več dobrih predlogov glede organizacije tega športa in glede našega stališča napram vrhovni tabli-tenis zvezi v Zagrebu, Z novoustanovljeno zvezo upamo, da bomo v Sloveniji pričeli novo dobo tega športa I Zamora je nogometni trener v Madridu V novopoživljenem španskem športu se polaga posebna važnost, na nogomet. Madridski nogometni šport se je zelo okrepil s fuzijo obeh madridskih športnih klubov Athletik Madrid in Aviacion Nacio-nal. Novi klub dobi za trenerja nekdanjega svetovoo-znanega vratarja Zamoro. Drsalne tekme v Nemčiji v polnem obsegu Na Dunaju bodo 3. in 4. januarja 1940 tekme v umetnem drsanju za moške in pare, 13. in 14. januarja pa se bodo pomerile v Monakovem ženske za naslove državnih prvakinj. V obeh krajih bodo tekmovali tudi juniorji in juniorke. Vesti športnih zvez, klubov in društev Vremenske vesti. Iz Kran jske gore smo dobili sledeča vremenska poročila z dne 15. dec.: Kranjska gora: —5, oblačno, 10 cm pršiča na 20 podlage. Vršič: drobno mede, 50 cm pršiča. Gorjuše: —2, oblačno, mirno, 20 cm pršičo. Smučarski klub Ljubljana. Zdravniški pregled tekmovalcev je v četrtek in petek 14. in 15. t. m. Zbirališče obakrat ob 16 na Miklošičevi cesti nnsjiroti sodišča. Točno! Odbornike »Slovenske table-tenis zveze« obveščam, da bo seja upravnega odbora v petek, dne 15. t. m. ob 19.30 v prostorih SK Mladike. Vse gg. odbornike prosim, da se iste sigurno udeleži! Predsednik. Smrtna železniška nesreča pri Celju Tovorni vlak povozil 72 letnega tesarja Celje, 13. decembra. Na železniškem mostu čez Savinjo v Trcmerjih pri Celju je našel smrt 721etni tesar Zavšek Mihael, doma iz Sv. Krištofa pri Laškem. Ob 11.16 je šel čez most, proti kateremu je privozil v tistem trenutku tovorni vlak z Zidanega mosta. Starček, ves onemogel in izčrpan od poti, se je umaknil s tira, po katerem »e prihajal vlak, na drugi tir. V tem trenutku pa je pripeljal iz Celja drug tovorni vlak, Strojevodja je dal 6ignal, toda starček ga ni slišal, ker j« bil gluh. Lokomotiva {e zmanjšala brzino, vendar je starčka še zgrabila in mu odrezala obe nogi ter dvakrat presekala lobanjo. Bil je na mestu mrtev. Priča groznemu dogodku so bili njegova žena, ki je šla nekaj metrov za možem in dva progov-na delavca. Vlak se je ustavil in vsi so priskočili starčku na pomoč, ki pa je bila prepozna Popoldne je prišla na kraj nesreče komisija in ugotovila dejansko stanje. Truplo nesrečnega moža so prepeljali v mrtvašnico laškega pokopališča. Ptuj Združenje trgovcev za mesto Ptuj sporoča, da velja letos kot zlata nedelja že nedelja 17. decembra. Ta dan so trgovine odprte. V nedeljo 24. decembra pa bodo trgovine ves dan zaprte. Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek 21. decembra v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni dom. Umrl je po dolgi mučni bolezni posestnik Kirbiš Jakob iz Tršca. Njegov pogreb je bil v nedeljo dopoldne iz hiše žalosti, kjer so se poslovili od prerano umrlega njegovi številni sorodniki in znanci. Krsto so nosili gasilski tovariši do cerkve v št. Vidu. Po sv. maši pa je gospod župnik ob asistenci duhovništva opravil cerkveni obred ter je krenil sprevod na žup-niško pokopališče. Po molitvi se je gospod župnik z ganljivimi besedami poslovil od rajnika, orisal njegovo poštenost, skrbnost in kri-stjansko življenje, v katerem duhu je tudi vzgojil svojo rodbino. Pevski zbor mu je zapel dve prelepi žalostinki in številni venci in šopki so pokrili rodbinsko grobnico, v kateri 6o rajni čakal vstajenja. Naj mu sveti večna luč! Žalujoči ženi in otrokom naše iskreno sožalje! Požar pri Sv. Miklavžu. Pred par dnevi je izbruhnil ponoči okrog 23 požar v seniku posestnika in peka Tramšaka Frica pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Prvi ga je opazil posestnikov sin Požgan Alfonz iz Vuzmetinc. Ilitro je zbudil nekaj znancev, ki so šli na kraj požara v Vuzmetince, kjer je senik stal. Toda niso mogli več ničesar rešiti. Kmalu rtato je prišla tudi gasilska četa iz Sv. Miklavža, ki je ogenj pogasila. Tramšak, ki je za požar zvedel komaj drugi dan, trpi okrog 12.000 'din skocle. Združenje trgovcev v Ptuju ugotavlja, da se nekateri trgovci ne drže predpisov o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, ker nimajo blaga v izložbenih oknih označenega s cenami na vidnem mestu. Zato Združenje trgovcev v Ptuju ponovno opozarja, da bo mestno poglavarstvo v Ptuju po svojih organih nadziralo, da se bodo določbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije točno upoštevale in bo v nasprotnem primeru izvedlo kazensko do-stopanje v smislu določil zadevne uredbe. Trbovlje V Helsinkih ranjenega meščana nesejo v prvo obvezovališče Čemu je protidraginjski odbor? Socialisti so v svoji »Delavski politiki« napadli tukajšnje mesarje, ker so naenkrat zvišali cene pri prodaji mesa za 2 din pri kilogramu. Pravijo, da je to neupravičeno navijanje cen in verižni-štvo. Razumljivo res ni, da se sredi dne zviša cena od gotovo ure dalie, a prodajalo se je ves čas iste vrste meso. Nekaj podobnega se je trdilo o zvišanju cen sladkorju. A isti socialisti, ki v »Delavski politiki« napadajo mesarje, imajo v Trbovljah v rokah protidraginjski odbor na občini. Po drugih krajih tak odbor nadzoruje cene in tudi dovoljuje zvišane cene, kjer je to utemeljeno. Gotovo ne bodo ne pri mesarjih ne pri trgovcih ostale sedanje cene. Je pa med njimi veliko solidnih ljudi, ki ne marajo priti navzkriž s paragrafi in ne ob dobro ime. Se bolj smo pa Konzumenti prizadeti pri tem, da je tudi delavski odbor za nadzorstvo nad cenami. Naj se sestavi tak odbor, ki mu bodo pripadali zastopniki vseh stanov, posebej še konzumentov in no vse delo vodil stvarno in nepristransko. Sedanja sestava tega odbora Je pa podobna mnogim drugim na občini Stvar je pa preresna, da bi se z njo smelo uganjati tako strankarstvo. Tukaj na; »Delavska politiku« in njeni dopisniki pokažejo, ali jim je res za stvar, ali pa je vse pisanje samo hiuav-ščina. št. Peter pri Novem mesta Na praznik Brezmadežne so se naši farnni zelo vzradoščeni vračali od božje službe na svoje domove. Zakaj to? Ta dan so prvič videli novo lepo dragoceno monštranco, ki jo je naši župni cerkvi poklonil monsignor dr. Hudal Alojzij, bivši profesor na teološki fakulteti v Gradcu, sedaj naslovni škof elanski ter rektor zavoda »Anima« v Rimu. To je storil v spomin na svojega očeta, ki je bil naš rojak. Oče je bil pred 90 leti rojen v Št. Petru, kjer ima prevzviSeni g. dr. Iludal še danes živeče bližnje sorodnike. Njegov oče je odšel v mladih letih kot čevljarski pomočnik po svetu. V Gradcu se je oženil in eden njegovih otrok je naš visoki dobrotnik, ki med bogoslovnimi krogi slovi kot priznan učenjak in pisatelj. Ob tridesetletnici svojega mašniškega posvečenja se je hotel velikodušno spomniti tukajšnje župne cerkve. Ker se ni dalo nemških mark spraviti čez mejo, je p. škof naročil monštranco v Gradcu, naša carinska oblast pa nam je zagotovila carine prost uvoz te liturgične posode. A tudi še v tem primeru je bilo od strani deviznega urada na Dunaju toliko zaprek, da bi jih mi ne bili premagali, ako nam ne bi bila pomagala g. jugoslovanski konzul v Gradcu in g. jugoslovanski Eoslanik v Berlinu, za kar smo jima iz srca valežni. JEGLIČEV AKADEMSKI DOM BO SPOME-NIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIK1 VSI ZAVEDNI SLOVENCI. DARUJTE OB TRET-JI OBLETNICI NJEGOVE SMRT) V TA NAMEN Vojska na daljnem severu kjer je sedaj dan dolg samo štiri ure - Laponci so bili poklicani k vojakom Vojne tako visoko na severu, kakor je vojna med Finci in Sovjetsko Rusijo, so kaj redke. So pa tudi razmere take, da se običajna strategija malokdaj bavi s takimi. Zlasti v severni Finski, med Laponci, je tako svojevrsten svet, da je težko najti v Evropi orožje, ki bi mu bilo kos. Najbolj 1 ga* še obvladajo Laponci, ki jim je domovina. Zato so Finci tudi ta del svoje države izročili v varstvo Laponcem, ki morda ne bi bili kos tankom in strojnicam, so pa kos snegu in ledu in silnemu mrazu in tudi dolgi polarni noči, ki je v teh pokrajinah že nastopila in bo trajala tja do pomladi. V vzhodni Kareliji, tik ob rusko-finski meji, izvira reka Ulea, ki teče skoro v ravni črti proti zahodu in se izliva prav v najsevernejši jezik Vzhodnega morja. Ta reka deli Finsko v nekako dva skofo enaka dela :na jugu prava Finska, dežela jezer, z vasmi, mesti, železnicami in cestami. Severno od te reke pa je neskončna površina gozda, sam gozd in le gozd visoko gori na sever, kjer se začenja tundra, ta pa se konča v morju, ki je zdaj še zelo zamrznjeno. Tu ni velikih naselbin, le samotna bivališča Laponcev, tu ni cest ne železnic, ne večjih zalog hrane — nič, to je gozd, sneg, zamrznjene reke in nekaj jezerc. Na tem svetu, kamor še piha dih severnega ledenega morja, žive 6voje skromno življenje Laponci, še na pol nomadski narod, ki živi od rib, severnih jelenov, lova na divjačino in strojenja drage ko- ■žuhovine in pičlega eočivja. Ob reki Ulea leži mestece Kajana, sedež deželnega poglavarja in glavno mesto Laponije. —, Ozkotirna železnica veže mesto z jugom, kjer so kulturna in gospodarska središča države, to je most med južnim in severnim delom Finske. Danes je Kajana tudi izredno važno strateško središče, ker leži nekako sredi države, tu je tudi sedež vrhovnega poveljstva, ki ga predstavlja že znani Mannerheim z Ostermannom. V ta glavni stan zahaja tudi poročnik Roesien, kateremu so Finci poverili vojaško organizacijo Laponcev, ker je tudi sam po rodu Laponec, eden izmed redkih njegovega rodu, ki so v finski vojski dosegli oficirsko čast. V mesto pridrvi na smučeh in na smučeh spet izgine v mrak polarne noči. V tej biserni jasnini in strupenem mrazu je neprestano na poti, z »mobilizacijo« tu ni nič, ker je ni kje oklicati. Išče po gozdovih laponskih bivališč, je in spi v njihovih kočah in jih poučuje, ko v svitu smolnatih trska čistijo stare puške, švedski ostanek iz leta 1890. Ker so Laponci še na pol nomadt in redko naseljeni, v redni vojski večinoma ne ' služijo, zato tudi o vojni organizaciji in disciplini ne vedo nič Imajo pa močno razvit čut za samostojnost, odporni so, premeteni in pogumni — vsega tega jih je naučilo njihovo trdo življenje, ki v borbi z naravo in živaljo zahteva vseh zmožnosti. Tudi se ne more' reči, da bi bili bogve kako goreči protivniki komunizma ali da bi se navduševali za »diktaturo proletariata« ali da bi trepetali pred »buržujstvom« in »kapitalizmom« — tu gori, kjer sedaj komaj ob desetih nekoliko prisveti dan in se okrog dveh popoldne že začne zapirati, kjer vsako zimo pride mraz do 30 stopinj pod ničlo in še več, tu gori ni kapitalizma in proletariata. Oni so vse: veleposestniki, hišni posestniki, vsak ima svoj lov, čredo psov in lepih jelenov, on! so baroni in grofje in berači obenem, kakor cigani, ki imajo vsak svoj voz in konje. Dobro pa razumejo, kaj se to pravi, če kdo sili v njihovo deželo s tankom, z bombniki, z nabasano puško in nasajenim bajonetom. To jim je povedal poročnik Roasien, v njihovem jeziku, in stvar je bila opravljena: nabral jih je po njihovih seliščih več tisoč in vsi so, z orožjem, kakršnega ie kdo imel v koči, odšli v glavno taborišče ob kemi jezeru, kjer so dobili enotno opremo in modernejše orožje, t. j. sekire, lopate, puške in nekaj strojnic, drugega v tej trdi naravi ne potrebujejo. V majhnih skupinah jih je nato poročnik Roesien razvrstil vzdolž laponske meje proti Sovjetski Rusiji," kjer' 60 se zarili v sneg in gozdove in ves njihov program v tem spopadu, je: »Pri miru nas pusti« — ijo Je vse, Kar imajo povedati Sovjetski Rusiji in vsem, ki silijo v deželo v njenem imenu. Da bi kdo k njim prihajal zato, da bi začel poskušati s kakimi »socialnimi reformami«, tega si ne dajo dopovedati. In ti divji otroci tundre nadvse vestno izpol-nujejo svojo dolžnost. Njihovemu očesu ne uide noben gib na oni strani, njihovo uho ujame vsak šum. V belih plaščih iz jelenje kože, v čevljih, v katerih je blaga skoro za pol evropske postelje, švigajo [>o sneženih-pokrajinah, f>o zamrznjenih rekah in gozdovih kot kaki motorizirani oddelki. Razpostavljeni so po vsej meji dol do reke Ulea in branijo svoje zaledje, kjer so njihove žene in otroci in priletni očetje. Njihov poveljnik je poročnik Roesien, ki pridrči v 400 km oddaljeno Kajano samo toliko, da poroča glavnemu štabu, kako se gibljejo oni in kako se giblje sovražnik. Le v pristanišču Petsamo in v trdnjavi Saelmi-jaervi so redne finske čete. vsa ostala meja pa je izročena v varstvo tem Laponcem, ki prej še nikdar niso bili pri vojakih. Poročnik Roesien jih v svojih poročilih hvali, kako dobri strelci da so in kako dobre oči da imajo, da vidijo v vsakem mraku polarne noči in da so nenadkriljivi v premetenosti. Morda hoče pred Finci nekoliko pohvaliti svoje rojake in se tudi sam postaviti z njimi — Finci privoščijo čast njemu in njim. Medtem so Laponci dobili že nekaj pošiljk najmodernejšega orožja, odlične strojnice in celo dva lahka poljska topova. Poročnih Roesien zbira med njiun, kdo bi se najhitreje izuril za to vrsto orožja, kdo za drugo. Tako je poveljnik laponske-ga topništva — t. j. dveh poljskih topov — postal neki Heino Kestfiko, ki je izjemoma služil enoletni vojaški rok v mestu Abo in je bil pozneje dve leti orožnik v Uleaborgu, nato pa ga je premagalo domotožje po svobodni tundri in je šel spet lovit jelene. Ta se bo Še najprej navadil topa, si je mislil poročnik Roesien in mu prepustil vso laponsko topništvo. Južni del meje brani tako imenovana »Man-nerheiniova črta«, več ali manj moderno zgrajeni trdnjavski pas, tu pa so Laponci na hitro roko zgradili svojo »črto«, ki je prav tako težko prehodna: V snegu in ledu se ustavi vsak motorizirani oddelek sovjetske vojske, v neskončnih gozdovih se vsak pehotni oddelek izgubi ali pa po nalašč pregaženih stezah zaide naravnost v past. Poleg tega so Laponci gozdove v dolgih pasovih posekali, na vse križem razmetana debla je padel sneg in jih skril, kdor zaide v te kupe hlodov, utone v snegu. Topništvo nima naloge, da bi obstreljevalo bogve kaj, ampak varuje samo prehode čez zamrznjena jezera, da ravno o pravem česu razstreli ledeno skorjo, pod katero se odpre — voda... Izgub ta laponska vojska nima, ker je trdoživo nevidna. Zanje je to drugačne vrste lov, oni ne silijo nikamor, ampak s svojo molčečo stražo sovražniku le neprestano dopovedujejo: »Pusti nas pri miru!« Razpis Občina Sv. Peter pod Sv. gorami razpisuje pogodbeno mesto občinskega tajnika šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake šole ali dekret o spregledu kvalifikacije. Prosilci s prakso imajo prednost. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti pri tej občini v roku enega meseca, to je do 17. januarja 1940. Uprava občine Sv. Peter pod Sv. gorami, dne 11. decembra 1939. Potrtega srca naznanjamo, da nam Je umrl naš soprog, oče in brat, gospod lanko Novak laborant na univerzi. Pogreb bo 14. decembra ob 16. url iz mrtvašnice v Štepanji vasi na tamkajšnje pokopališče. Ljubljana, 13. decembra 1839. Žalujoči: šoproga, hlerka in ostali sorodniki. mJh* Naznanjamo žalostno vest, da nam je • umrla naša ljubljena soproga in mama Marija Juvan soproga ielezniik. elektromorUerja v p. Pogreb drage pokojnice bo v petek, 15. decembra, ob pol 3. iz hiše žalosti, Mahničeva ul. 3, Kodeljevo, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. decembra 1939. Žalujoči: soprog Frane, Herman, Franc, Ignac, Antonija in Silvestra, otroci in ostalo sorodstvo. Lov z letalom 10 »Svoj svetilnik že vidim. Prav gotovo bo isti, ki sem ga opazil sinoči.« »To je Weston,« mu pove Tim. »Obrnil bom naravnost navzdol in bova letela nizko nad obalo, da se boš mogel razgledati.« Ker sta hitro letela, sta bila v četrt ure preko zaliva. Tim se je spustil niže in krenil na vzhod ter letal v višini kakih p35 regulira prebavo, krvni pritisek, debelost, pospešuje izmenjavo tvarin, izločevanje pokvarjenih sokov itd. Zavitek Din 20'—. Poskusite takoj in pišite GRADSKA LJEKARNA ZAGREB, Gornji grad, Kamenita 11. Zahtevajte povsod naš list! Natečaj Komanda voj. zrakoplovstva sprejme v službo tri civilne zdravnike kot pogodbene vojne zdravnike z letno plačo 30.000 din, ki pa se po čl. 8 Uredbe o znižanju dohodkov državnih in samoupravnih uslužbencev, št. 37420/1, 17. septembra 1935 mora znižati za 6%. Podrobni pogoji objavljenega natečaja se lahko vidijo v tekoči številki »Službenih novin« in »Službenega vojnega lista«, zainteresiranci pa jih lahko dobe brezplačno za osebno rabo, če jih prosijo po pošti. Skrajni rok za prijavo je 11. januar 1940. Pisarna Osebnega odseka Štaba voj. zrakoplovstva — Zemun. V. Dž. št. 34245, z dne 11. decembra 1939. Otroški voziček skoraj nov, aerodinamična oblika, prodam. Ogleda se ga lahko vsako popoldne. - Simonič, Be-zenškova ulica 30, Zelena jama. šivalne in pisalne stroje radio aparate, bicikle in ventilatorje - prodajamo zelo poceni za gotovino in na odplačevanje po 100 din mesečno. Zahtevajte cenik. Iščemo zastopnike. — Blažek, Zeleni Venac 10, Beograd. Odšla je po plačilo k Bogu naša ljubljena soproga, dobra mama in tašča, gospa Marija Kotar roj. Bevc Pogreb bo v petek, dne 15. t. m. ob štirih popoldne izpred mrtvašnice deželne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. decembra 1939. Ignac Kotar, soprog; Nany Ploch, hčerka; Franjo Ploch, zet. 4- Umrla je naša ljubljena sestrična in teta, gospodična Antonija Šinkovec zasebnica v starosti 70 let. Pogreb drage pokojniee bo v četrtek, dne 14. decembra ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti Šutna štev. 40 na pokopališče na Žale. Priporoča se v molitev. Kamnik, dne 12. decembra 1939. Žal ujoči sorodniki Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariJ Izdajatelj: Sni Jože Scdja urednik: Viktor Ceneic I! Vsoblnsko globok In protroaljiv film, vzet iz dnevnega življenja, dovršeno igran in režiran, skratka umetnina za ijubiteiie lepe umetnosti. — Glavne vloge ■ ^h!. IjkaaaaAA najslavnejši francoski igralec IiVIIIS JOUVei sedanjosti ter DALIO CLAUDE DAUPH1N, ODETTE JOYEUX in drugi Kdor hoče vldili t« lepe filme na) si ogleda — današnji programi Zastrupljena mladost Telefon 22-21 KINO UNION Predstave ob 16., 19. in 21. uri A t Janku Novaku v slovo Hoteli smo sicer ustreči zadnji želji pokojnika in ne bi hoteli pisati o njegovi smrti, toda čutimo, da smo dolžni zaradi povpraševanja njegovih prijateljev napisati nekaj besed v slovo. — V nedeljo so našli v Savi pri Renkah v bližini Zagorja Janka Novaka, laboranta umetnostno zgodovinskega seminarja na univerzi v Ljubljani. Pokojni* Janko Novak je bil zadnja čase izredno živčno potrt ter se je že dalj časa zdravil. Bolezen pa ni popustila in tako je že pred štirimi tedni odšel od doma, ne da bi koga obvestil. Najbrž je v tem času hodil okrog in po vsem videzu je šele pred nekaj dnevi utonil v Savi. Duševna zmedenost ga je zapeljala v ta korak, saj ima doma ljubečo ženo in hčerko. Pokojni Janko Novak je bil dolgoletni igralec na Ljudskem odru, kasneje pa na odru Rokodelskega doma. S svojo dobrodušnostjo, nedosegljivim humorjem in šegavostjo si je pridobil v vsej Ljubljani nešteto prijateljev, ki so se vedno razživeli v njegovi družbi in ob njegovih domislicah. Mnogi, ki ga osebno niso poznali, niso skoraj nikdar zamudili priložnosti, če je nastopil na odru. Znan je bil po gostovanjih na podeželskih odrih po vsej Gorenjski, neštetokrat je razveseljeval bolnike na Golniku. Po radijski igralski družini, pri kateri je tudi sodeloval, pa je stopil v nevidne stike z vsemi poslušalci radia, ki so ga vselej z veseljem poslušali. V svojem dolgoletnem delovanju kot režiser je vzgojil celo vrsto igralcev, ki so v njem videli svojega mentorja in učitelja in ki se ga danes vsi z ljubeznijo in spoštovanjem spominjajo. V nekaterih ljudskih igrah je ustvaril like, ki bodo ostali vsem neizbrisno v spominu. Večino svojega življenja je posvetil raz-veseljevanju evoje okolice, ki ga nikdar ne bo pozabila. Naj počiva v miru I Njegovi družini naše iskreno sožaljel Turjaška palača Turjaško palačo v Gosposki ulici št. 15, kjer je mestni muzej in več drugih mestnih uradov, smo doslej navadno imenovali Auerspergovo palačo ali celo Auerspergov dvorec. Do imena »dvorec«, to nekdanje domovanje grofov Auerspergov sploh ni imelo pravice, ker imajo dvorce šele knezi ter 61110 zato v Ljubljani zadnje čase poznali samo dvorec kneza in škofa ljubljanskega ter dvorec knezov Auerspergov, vojvod kočevskih. Na prostoru po potresu podrtega dvorca knezov Auerspergov, ki smo ga na kratko imenovali Knežji dvorec, stoji sedaj vseučiliška knjižnica. Za priimek Auersperg imamo pa lepo slovensko ime Turjak in pretehtati bo treba, če grofje niso dobili imena po hribu, ki se je po turih (Auerochas) imenoval Turjak. Gotovo je slovensko prebivalstvo dežele tako imenovalo hrib že tedaj, ko so tam živeli še turi, zato je pa verjetno, da so grofje, ko so se naselili na Turjaku in zgradili svoj grad, imenovali ta grad po hribu in vzeli tura v svoj grb ter si privzeli tudi priimek »s Turjaka« ali Turjaški. Plemiči so sploh navadno jemali imena po hribih in krajih, kjer so imeli svoje gradove, ne pa narobe, zato pa lahko računamo, da se je tako zgodilo tudi pri grofih in knezih Turjaških, ki so svoj slovenski priimek po tedanji splošni navadi ponemčili, kakor so ga drugi večkrat tudi polatinili. Zato je kulturni odbor mesta Ljubljane sklenil, da se to poslopje odslej imenuje 6amo še Turjaška palača. — Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krči, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Joseiova« voda milo učinkuje ln sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. _Ogl reg. S. br. 30474/33._ 1 Proslava 50-letnice otvoritve novega šolskega poslopja na Ledini, šolska mladina in uči-teljstvo šole na Ledini bo proslavila 50 letnico otvoritve šolskega poslopja danes dopoldne ob 8 zjutraj s sveto mašo pri Sv. Petru. Po maši se vrnejo učenci k proslavi in k skromni pogostitvi v šolo. Ob 8 zvečer pa so vabljeni vsi tisti, ki se še spominjajo svojih šolskih let na Ledini, k večerni proslavi, pri kateri bodo tudi nekdan ji učitelji. Proslava bo v šolski telovadnici in bo obsegala pisano in zanimivo akademijo. Začela se bo z državno himno, nato pa bo imel upravitelj šole g. Josip Vider slavnostni govor, v katerem bo na kratko očrtal najzanimivejša poglavja iz razvoja šole na Ledini, šolarji bodo z nadaljnimi točkami pokazali, kaj so se naučili v šoli. S petjem, deklamacijami, igrokazom in izborno deklamacijo bodo prav gotovo napravili veliko veselja vsem navzočim. Ostanki sovjetskega bombnika, ki ga je 1 Slovenske pravno starine jo naslov predavanju, ki ga bo imel v petek 15. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani dr. Josip Zontar iz Kranja. Na to predavanje posebno opozarjamo cenj. občinstvo, da se ga v čim večjem številu udeleži. Predavanje je prvo te vrste v Ljubljani, saj doslej še nihče ni zbiral zanimivo folklorno tvarino, ki obsega nekdanje prangerje, sramotilne odre, naše stnre slovenske lipe, kjer so se vršila zborovanja in sodne obravnave, rovaše, posebna znamenja za razne obrti, za sejme in si. Pri zbiranju te tvarine so sodelovala naša prosvetna društva. Na ta način bo Prosvetna zveza razširila med široke plasti naroda to, kar so naši znanstveniki ugotovili, katere so naše slovenske pravne starine. — Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7 ter v trgovini Sfiligoj za franč. cerkvijo. I Izredna prilika za kupujoče občinstvo je za nakup božičnih daril letos na zlato nedeljo dne 17. decembra t. 1. Zato obiščite ljubljanske trgovine, ki vam bodo nudile vsakrvrstno praktično blago za božič. V nedeljo dne 24. t. m. bodo trgovine ve« dan zaprte. 1 Poverjeništvo Kluba železničarjev JRZ Ljubljana ima svoj letni občni zbor v Rokodelskem domu dne 14. t. m. ob 8 zvečer. Vabljeni vsi člani in naši somišljeniki. Odbor. 1 Ustanova ljubljanskega mesta za učence drž. tehniške srednje šole in za učenke ter učence delovodske šole in ženske obrtne šole v Ljubljani je razpisana in bo oddanih 5 mest za učence tehniške srednje šole in 2 mesti za učence in učenke delovodske moške in ženske obrtne šole v Ljubljani v znesku po 1.000 din na leto. Pogoji so razvidni iz razglasa na mestnih uradnih deskah in na šolski deski tehniške srednje šole. 1 Predsedstvo združenja zidarskih in stu-denčarskih mojstrov v Ljubljani javlja svojemu članstvu, da je umrl gospod Edvard Čer-nič, član in dolgoletni odbornik združenja. Pogreb bo danes ob 16 iz hiše žalosti Dravlje št. 100 na pokopališče v Dravljah. Vabijo se gg. odborniki in člani, da se pogreba polnošte-vilno udeležijo. 1 Državni osrednji zavod priredi v nedeljo dne 17. decembru razstavo najlepših ročnih del. Razstava traja do božiča. Odprta je vsak dan ob 8 zjutraj do 7 zvečer. Vstopnine ni. 1 Novo obzidje nunskega vrta ob bodoči Muzejski ulici bo kmalu dograjeno. Ko so le- Pred izplačilom vojne škode Maribor, 12. decembra. Okrog 2000 vojnih oškodovancev je v naši domovini, ki so zaradi bojev na soški fronti in na Koroškem izgubili svojo imovino in mnogi eo prišli zaradi tega naravnost na beraško palico. Največ teh oškodovancev je v Mariboru, od koder izhajajo tudi že sedaj 20 let številne akcije, da bi se to važno vprašanje končno uredilo ter bi dobili prizadeti izplačano vojno odškodnino, ki jim na podlagi tozadevnih naših zakonov pripada. Tudi v javnosti 6e je to vprašanie opetovano razpravljalo ter smo v »Slovencu« večkrat obveščali interesente o stanju posredovalne akcije. Lansko poletje 6mo objavili veselo vest. da 6e končno po 20 letnem čakanju pripravlja ureditev tega vprašanja in da so že spisi dospeli iz ministrstva socialne politike na kr, bansko upravo v Ljubljani v svrho ugotovitve in likvidacije škod. S tem je zadeva krenila z mrtve točke, ker so se zavzeli za rešitev tega vprašanja z vso vnemo predsednik senata g. dr. Korošec in minister dr. Krek ter odločujoči činitelji banske uprave, veliko naklonjenost pa je pokazal tudi takratni minister za socialno politiko in 6edanji predsednik vlade g. Cvetkovič. Ker pa je bil potreben formalni predpis o postopku z zakonito močjo ter tudi uzakonitev priznanja in izplačila teh škod, je zadeva zopet obtičala, Odbora vojnih oškodovancev sta neumorno delovala ter 6ta poskušala z raznimi vplivnimi posredovanji doseči, da merodajni činitelji napravijo tudi zadnji odločilni korak. Veliko naklonjenost so spet pokazali člani vlade, posebno minister za socialno politiko, v katerega resorju so se prijave zbirale ter so se spisi do zadnjega časa nahajali. Skozi vsa leta pa je neumorno pomagal tudi dr. Krmpotič, kateremu gre v veliki meri zahvala, da je zadeva vojnih škod prispela tako daleč. Danes zamoremo prizadete vojne oškodovance obvestiti, da je že pripravljen in menda končno re-digiran osnutek zakona, s katerim bo ministrski svet rešil vprašanje plačila teh vojnih škod in se-j veda tudi določil vse potrebno formalnosti glede ! ugotavljanja in likvidacije teh škod potom poseb- I" nega sodišča in glede rokov za naknadne prijave od strani zamudnikov in vse ostalo, kar bo potreb-• no. G. minister socialne politike dr. Budisavljevič I je zagotovil zastopniku vojnih oškodovancev vso sestrelila finska protiletalska obramba tos na jesen začeli gruditi stanovanjski blok Pokojninskega zavodu na nunskem vrtu ob Nunski ulici in vzporedno z Bleiweisovo ulico ob bodoči Muzejski ulici, so podrli velik del obzidja nunskegu vrta. Tudi scduj še polagoma podirujo obzidje, ki bo nupoti novemu bloku. Trem stanovanjskim hiSum, ki so jih začeli gruditi, so betonski temelji skoraj že dograjeni, čeprav morujr temelje ojučiti še z betonskimi piloti. Še hitreje pa gre izpod rok novo obzidje nunskegu vrta, ki ga grudi Zidarska zadruga vsporedno z bodočo Muzejsko ulico. Ta zid bo priključen nu obeh straneh na dosedanje obzidje nunskega vrta in bo na zunaj precej bolj ličen kakor staro obzidje. Za novo obzidje so porabili zvečine kar staro gradivo podrtega obzidja. Zato bo na zunaj zid precej grobo zložen iz kamenja. V razmaku od enega metra pa je v vodoravni smeri obzidje vedno zaključeno z ravno črto, tako da vodoravne paralele na obzidju prav lepo učinkujejo. Nu vrhu pn je kameniti zid okrašen s pri-zmatičnimi konsolami, na katerih slone betonski močni strešniki. Prav ta zaključek obzidja izredno povečuje živahnost vsega zidu. Priključki novega obzidja na staro zidovje pa bodo še prav posebno lepo izdelani. Ker /. graditvijo zelo hitijo, bodo najbrž že do božiča zid postavili. 1 Jersey obleke, Karničnik, Nebotičnik. 1 Slab živilski trg. Včerajšnji živilski trg je bil zelo klaveren. Ljudje se pripravljajo za božične praznike in sedaj varčujejo z izdatki za trg. Od sredinih tržnih dnevih je bil drugače trg zaseden do zadnjega kotička, včeraj so bile tržne stojnice postavljene prav na redko. Na krompirjevem trgu je bilo vsega 6 voz krompirja, večjidel pripeljanega iz raznih gorenjskih krajev. Slabo je bilo povpraševanje po njem. Zato so bile cene razmeroma nizke od 1.60 do 1.75 din kg. Neki kmet, ki je pripeljal do 1000 kg lepega gorenjskega krompirja, je voz, to je videl, kako so cene padle, kur okrenil in pognal konjičke s trga Vedno več je na trgu rozin, ki so letos po 10 do 14 din kg, in orehovih jedrc, ki so po 24 din kg. Na Pogačarjevem trgu produjujo neketere branjevke še lepe hruške, ki so po 6 do 7 din kg. Sezona za nje gre h koncu. Jabolka so na trgu 3 do 5 din kg. Sadni prostor ob Jugoslovanski knjigarni in semenišču je bil prazen. Cene zelenjadi in povrtnini so ostale neizpre-menjene. Mnogo je sedaj na trgu že motovilca in radiča. Merica po 1 din. pomoč in skorajšnjo ratifikacijo zakonskega osnutka. ... * m Mariborski zasebni nameščenci imajo drevi ob ospiih v prostorih Delavske zbornice v Sodni ulici svoj sestanek, ki ga organizira podružnica zasebnih in trgovskih nameščencev. Vabimo k obilni udeležbi. m Znanilci božičnih praznikov. Da se bliža božič, nam prvi oznanjajo mariborski trgovci s svojimi izložbami, katere sedaj pridno in okusno preurejajo. Včeraj pa so se pojavili na Slomškovem trgu tudi že prodajalci božičnih dreves. Stolnica je že obdana od svežega smrekovega zelenja ter je na Slomškovem trgu zavel prijeten duh po smoli, kakor v smrekovem gozdu. m Narodno obrambno vprašanje in naš čas je naslov predavanju na nocojšnjem prosvetnem večeru v Zadružni gospodarski banki. Mariborsko občinstvo vabimo, da se v čim večjem številu udeleži tega prosvetnega večera. m Mariborsko članstvo F0 in DK opozarjamo na nocojšnji prosvetni večer in ga vabimo, da se v čim večjem številu udeleži važnega predavanja o naši narodni obrambi. Meddruštveni odbor FO in DK. m Prosvetno društvo v Krčevini je imelo te dni občni zbor. V vodstvu društva je ostalo po večini pri starem, le za blagajnika je bil izvoljen na novo Mirko Fras, Ribiško selo 5. Od sedaj se plačuje članarina in pogrebnina vsako drugo nedeljo v mesecu in sicer samo v društveni dvorani. Zamudniki naj čimprej poravnavajo zaostanke. Pri izplačevanju pogrebnine se bo društvo v bodoče strogo držalo pravil pri onih, ki imajo zaostanke. m Obnovitev dijaških predstav. Svoječasno so bile v gledališču zelo priljubljene dijaške predstave. Letos jih bo gledališče zopet upeljajo ter se vrši prva taka predstava v nedeljo popoldne. V spomin 21 letnice smrti Ivana Groharja se bo vprizoril njegov dramatizirani »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Za dijaštvo veljajo dijaške cene, pa le pri vstopnicah, ki se kupijo pri dnevni blagajni, za ostalo občinstvo pa so cene globoko znižane. jn Obiščite umetniško razstavo, ki je odprta vsak dan pred- in popoldne v mali dvorani Uniona na Aleksandrovi cesti. m Ljudski oder ima drevi ob pol 8 važen sestanek na odru. Udeležba strogo obvezna. m V Ljudski univerzi bo predaval jutri v petek ravnatelj Higijenskega zavoda v Ljubljani dr. Ivo Pire o socijalno-zdravstvenih problemih slovenske vasi. m Sestanek absolventov delovodske šole. Te dni so imeli svoj sestanek absolventi delovodske šole v Ljubljani, ki 60 zaposleni v Mariboru in okolici. Na sestanku so razpravljali o perečih zadevah absolventov, ki so zaposleni v državnih, samoupravnih ali v zasebnih službah. Mariborska organizacija teh absolventov ima svoj lasten lokal v prostorih Delavske zbornice, kjer se bo sedaj ustanovila še posebna strokovna knjižnica, ki bo poslovala vsak četrtek od 6 do 8 zvečer. m Od doma izginil. V noči od 8. na 9. novembra je skrivnostno izginil od doma 47 letni posestnik Jakob Visočnik z Moljskega hriba. Po enem mesecu ni še od njega nobenega glasu. Mož je 178 cm visok, ima sive lase ter rjave majhne brke in je bil pri odhodu oblečen v delovno obleko. m Nov oddelek v tovarni bakra. Tvoru I ca bakrenih Izdelkov Zuginayer in Oruber v Slovenski Bistrici se zadnja leta izredno naglo razvija. Sedaj bo svoj obrat spet povečala z novim oddelkom, v katerem bo izdelovala pletene bakrene vrvi. m Nagrobnik zakopal v gozdu. Nn pobreškem pokopališču je bii ukraden marmornati nagrobnik. Sedaj je tatvina pojasnjena ter so nagrobnik našli zakopan v etražunskem gozdu. Izsledili po so fudi tatu, ki Ja nagrobnik odpeljal s pokopa* lišča ter ga »shranil« v gozdu. Gledališče Četrtek, 14. decembra, ob 20: »Lepa Vida«. Red B. Petek, 15. decembra: Zaprto. Celjske novice c Sprememba avtobusnega voznega reda na progi Celje-Mozirje ter zveza Celja z Vranskim in Št. Pavlom. Da se omogoči nova jutranja in popoldanska zveza Celja z Vranskim in St. Pavlom, izpreminja »Avtobus mesta Celja« svoje vožnje na progi Celje-Mozirje v toliko, da odhaja avtobus od sobote, 16. decembra t. I. dalje iz Celja ob 11 ter prihaja v Mozirje ob 12.11. Ta avtobus ima ob 11.31 v Dobrteši vasi zvezo z avtobusom podjetja A. Jugovič, ki vozita od tam na Vransko in v St. Pavel. Popoldne se vrača voz »Avtobusa mesta Celja« iz Mozirja ob 13.37 ter prihaja v Celje ob 14.50. Ta voz ima zvezo v Dobrteši vasi ob 14.20 z avtobusom podjetja Jugovič, ki pripelje iz St. Pavla. Tako bodo imeli prebivalci vse Savinjske doline kljub ukinitvi nekaterih vlakov na savinjski progi zopet hitro in udobno zvezo s Celjem in z vsemi vlaki na progi Maribor-Zidani most. c Razstava slikarskih del slovenskih slikarjev: Didek Zoran, Klemenčič Dore in Stupica Gabrijel je v mali dvorani Celjskega doma. Razstava bo odprta do 20. decembra od pol 9 zjutraj do 7 zvečer vsak dan. c Celjane opozarjamo na zanimiv umetniški baletni večer, ki ga priredita dne 16. t. m. zvečer v mest. gledališču člana in solista ruskega baleta iz Monte-Carla Irena Litvinova in Max Kiirbos. Baletni večer bo obsegal dela največjih glasbenih mojstrov. Predprodaja vstopnic v Slomškovi tisk. zadrugi. c Katoliško prosvetno društvo priredi v ponedeljek, 18. decembra ob 8 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice prosvetni večer, na katerem bo govoril o svetovni razstavi v Newyorku spiri-tual g. Demšar iz Skolje Loke. c Tvrdka »Elka« tekstilna tovarna v Celju (lastnik g. Kudiš Leo) bo 16. t. m. obdarila 70 revežev z lastnimi izdelki in poleg tega tudi vsakega od teh revežev z 2 kg moke. Celjska mestna občina izreka v svojem imenu in v imenu revežev za ta velikodušni dar najiskrenejšo zahvalo. c Ljudsko vseučilišče v Celju priredi v ponedeljek, 18. t. m. ob 8 zvečer zanimivo predavanje g. inž. Mitja Sviglja iz Ljubljane o temi »1500 km po USA«. cSenator g. Alojzij Mihelčič bo predaval v nedeljo po večernicah v Čitalnici na Teharjih c Efektna loterija Godbenega društva poštnih nameščencev bo 3. marca 1940 ob 3 popoldne.— 20 glavnih dobitkov. Srečke dobite v podružnici »Slovenca« v Celju. c Drevi ob 8 bo v Salezijanskem mladinskem domu v Gaberjih važno predavanje o komunističnem gibanju v današnjem času. c Napredek našega kmetijstva. V šentjurski občini so v preteklem letu osušili z drenažnimi cevmi okrog 16 ha zemlje. Za to so uporabili 36.000 cevi. Letos je kr. banska uprava poslala v Št. Jurij 35.000 cevi, s katerimi bodo osušili 13.5 ha zemlje. To je vsekakor lep napredek našega kmetijstva, saj bodo posestniki z osuševanjem znatno zbolišali težko, močvirnato zemljo in tako na isti zemlji več pridelali. Kr. banska uprava prispeva polovico stroškov in pošlje tudi preddelavca, ki pokaže, kako naj se ravna s cevmi. Priporočljivo bi bilo, da bi se tudi v celjskem okraju poslužili teh metod, saj imamo v okolici skoraj 100 ha močvirne zemlje. S tem bi posestniki mnogo pridobili. Prepričani smo, da bi kr. banska uprava in tudi mestna občina podprla to akcijo, ker gre za korist našega kmetijstva. c Odsek Zveze Maistrovih borcev v Celju poziva svoje člane, da poravnajo članarino za leto 1939 in morebitne zaostanke, ker bodo le tako prišli v poštev pri podelitvi spominske kolajne. V lastnem interesu naj vsi urede svojo člansko dolžnost čimprej, najkasneje pa do 20. dec. pri g. Prim-cu Ferdu, uradniku Hranilnice dravske banovine v Celju. Kamnik Prosvetni večeri v društvu Kamnik so dobro obiskani. Na drugem prosvetnem večeru v četrtek 14 decembra bo predaval s skioptičnimi slikami g. dr. Snoj, vseuč. prof. iz Ljubljane o Sveti deželi ter tudi pojasnil sedanje boje med Židi in Arabci. Okrajna organizacija JRZ je imela svoje zborovanje 12 decembra, na kateri je poročal delegat iz Ljubljane. Polna dvorana je pričala, kako si naši ljudje želijo dobrih političnih poročil in kako se zanimajo zlasti za zunanjo politiko. Praznik Brezmadežne v Razkrižju Po vsej slovenski zemlji so na praznik Brezmadežne veličastno zapeli zvonovi. Vesela 6rca so hitela pred Njen oltar. Toda tukaj pri nas tega ni bilo. Le v Razkrižju na skrajnem koncu severnega dela Medmurja imamo našo lepo cerkev zaprto. Nimamo sv. maš. V bližji Ljutomer je naša nedeljska pot. Tam najdemo tolažbo. Mi ne klonemo pred tem. Zavedni Slovenci emo. Samo radi tega, ker čutimo, da je edina naša domovina Slovenija, nas blatijo. Hočejo nas pohrvatiti in to ljudje, kateri so si izbrali, da bodo med nami vršili bož^e poslanstvo. Nekaj Hrvatov je tukaj in ti bi radi nadvladali ogromni večini nas Slovencev. Sovražijo nas; zaprli so nam cerkev, ker nočemo kloniti! Zato se pa zgrinjamo okrog naše šole. Ponosni smo, da imamo tako učiteljstvo. Tam čutimo, da je naš dom. Čeprav so naše borbe težke, ne bomo klonili! Povsod se borijo za vsakdanji kruh, a mi 6e moramo poleg tega žrtvovati in boriti še za vero. Praznik Brezmadežne ie bil tako lep dokaz naše vdanosti, naše enotne miselnosti. Ne smemo v svojo cerkev. Zato pa so Fantovski odsek, Dekliški krožek in Prosvetno društvo priredili krasno uspelo prireditev. Naše matere, da, celo naši očetje so tiho ihteli in brisali solze. Krasen spomenik smo postavili v naših dušah Njetj, ki nas tako ljubeče vodi. Želeli bi, da bi si mnogi ogledali to našo akademijo, zlasti tisti, ki nas toliko napadajo v hrvaških časopisih. Nikjer ni bilo toliko slavnostnega razpoloženja kot pri tej akademiji. Pester in lepo je bil izbran naš prgoram. Nastopala »o dekleta, mladci, Šolska mladina, oktet in pevski zbor Prosvetnega društva. Vsi smo doprinesli svoj delež. Tisti, ki *o nam nudili evoje bogastvo, in tisti, ki smo « svojo prisotnostjo dokazali, da isto čutimo, da isto hočemo doseči. Slovenska pesem, slovenska misel in slovenska beseda so prepletali vso akademijo. Vse to je naša dragocenost, zato smo vse darovali Njej, čije praznik smo z navdušenjem obhajali. IHI u silil 3[ □ HI 3 m OR KULTURNI OBZORNIK Samospevi Gojmira Kreka Za prvimi tremi zvezki (op. 42, 48 in 53), ki so izšli letos spomladi, je dr. G. Krek pred kratkim izdal druge tri sešitke samospevov (op. 8, 84 in 3li, od katerih ima slednji naslov »Pesmi, o deci in za deco.). Tako nam skladatelj sedaj počasi odkriva sadove svojega dela, ki so zoreli v tišini vsa dolga leta, ko je bilo v našem glasbenem življenju ime dr. Kreka kar nekam pozabljeno in je ostal v povojni zmedi najraznovrstnejših, kri-žajočih se glasbenih smeri in struj le še spomin na njegovo izredno koristno mentorsko delo v dobi »Novih akordov«. Že takrat so med objavljenimi skladbami Kreka zavzemali pretežno večino samospevi, pričujoče zbirke nam kažejo, da se je skladatelj tudi v poznejših letih s posebno ljubeznijo oklepal te glasbene forme. V vseh samospevih se očituje posebna značilnost in obenem odlika skladatelja, to je tanek sluh za ritem in melodijo jezika. Njegova doslednost v prilagodilvi naravnemu toku govorice je tolikšna. da se besedni metrum večinoma krije z glasbenim ritmom in ker se skladatelj največkrat izogiba melizmom na posameznih zlogih, deklama-lorni element po izrazitosti nekako prevladuje nad arioznim, celo tam, kjer deklamatorno načelo ni v celoti tako izpeljano kot je n. pr. v pesmi »Kako te ljubim«. Ponekod je zgrajena cela skladba na eni sami ritmični figuri, kot n. pr. v pesmi »Kaj mi to, če me z gorkimi gledaš očmi«, kjer daje dosledna uporaba punktiranih težkih dob v šest-osminskeni laktu (kot ritmični ekvivalent ana-pestu) obenem z večjimi intervalnimi skoki pevski liniji že skoraj instrumentalen značaj. Sploh je ena osnovnih potez teh samospevov ritmična jasnost in enostavnost, ki daje melodični liniji kakor tudi instrumentalni spremljavi neko lahkotnost in prozornost. Le v »Molitvi naše male Danice« se mi zdi uporaba petčetrtinskega takta problematična; morda je čutil to skladatelj sam, ko v isti skladbi pozneje namesto skupine dveh pet-četrtinskih taktov postavlja skupino šesičetrtin-skega plus štiričetrtinskega takta. Kakor sem že naznaČil, je skladatelju besedni izraz skoraj važnejši od melodičnega; iz tega skladno izvira tudi njegovo načelo celotne gradbe. Melodija se pri njem ne pne v širokih lokih preko več govornih odstavkov (izjema je v tem pogledu pesem »Mrtvi«, ki je najbolj homogeno ariozna med pričujočimi samospevi); skladno posameznim verzom besedila se razčlenja v krajše dvo- ali štiritaktne skupine, ki imajo po svoji simetričnosti in melodični strukturi izrazit značaj zastavkov in odgovorov glasbene fraze, v čemer odgovarja vzoru zgodnje romantike. Iz takih skupin skladatelj rad zgradi večje komplekse z uporabo sekvenc in neprisiljene, a pestre modulacije (»Ljubim, je rekel Jehova«, »Plamenčki«, »Pod tvojim oknom«, deloma ludi »Molitev naše male Danice«). Kakor v melodikl, je enako v vlogi, ki jo ima klavirska spremljava v teh skladbah, skladatelj ostal — rekel bi — zvest svojim mladostnim vzorom in se ni dal zapeljati vplivu tako imenovane pozne romantike. Spremljava ima le bolj podrejeno vlogo, služi naj le v liarmonsko oporo melodiji, čeprav je v poznejših opusih (prvih treh zvezkov) že precej bolj razgibana, ji vendar ni cilj ona samostojnost, kot jo je razvila pozna romantika (Strauss, Wolf) in kot jo je pri nas prvi uvedel Lajovie. Krek se ne plaši pred preprostostjo spremljave v razloženih akordih, ki se lepo prilega značaju njegovih melodij. Le v enem primeru, pri Gregorčičevi »Mojo srčno kri škropite« se mi zdi, da učinkuje skoraj že preskromno. V dramatičnejših mestih rad vodi skladatelj bas uni-sono v pevsko melodijo (»Kako te ljubim«, »Pod tvojim oknom«, enako v pesmi »Po gostiji«), — V harmonskem oziru z nekaj izjemami skoraj ni razlike med op. 8 in cstalima op. 34, 36; večjo je opaziti med slednjima in opusi prvih treh zvezkov (op. 42, 48, 53). V groteski »Po gostiji« je zmerno uporabljena tudi hromatika. V vseh delih pa se prelivajo harmonije pestro, brez trdot, in se s svojo barvo izredno lepo prilegajo značaju skladb. Vsa dela nosijo pečat vešče umetniške roke. Tako je že s temi zbirkami zavzel Krek po svoji plodovitosti eno prvih mest med našimi skladatelji samospevov. Upamo, da nam bo sčasoma odkril še marsikatere lepote iz časa, ko se je njegova mladostna sila razvijala v umetniško dozorelost. Saj prečiščene lepote je v tej zbirki samospevov mnogo; naj navedeni samo nekaj primerov: prelepo »Ljubim, je rekel Jehova«, šegavo »Kako te ljubim« (obe na Kettejev tekst), ele-gične »Pod cipreso«, »Mrtvi«, »Pesem kolona«, idilično »Plamenčki«, živahno »Neznalice, lenivice« itd., ki pričajo o mnogostranosti avtorjeve glasbene fantazije in pomenijo za vse ljubitelje petja in izvajajoče umetnike lepo obogatitev domače literature. Tudi v zunanji obliki se odlikuje ta zbirka po ličnosti in vestnosti izdelave (opalografiral Roman Pahor, izšlo v samozaložbi skladatelja). dr. W. Umetniška razstava v Celju Brez vsiljive, kričave reklame je bila odprta preteklo nedeljo v mali dvorani Celjskega doma razstava del treh mladih slovenskih slikarjev: Zorana Didka, Doreta Klemenčiča in Gabrijela Stupice. Okrog 40 del — vsa, razen enega menda, so olja — razgrinjajo obiskovalcu razstave vpogled v umetniško tvornost treh likovnih umetnikov, izmed katerih sta dva tesno povezana s kulturnim ustvarjanjem Celja: Didek in Klemenčič. Že površnemu lajičnemu očesu ne more uiti ob pogledu na razstavljene slike dejstvo, da diha iz celotnega aranžmana odlična resnost ter dozorevajoča sila razstavljalcev, ki tvorijo, skoro bi dejal, neko notranjo celoto in medsebojno vsebinsko povezanost. Strokovna umetnostna kritika bi se sicer v svoji oceni bržkone spustila v najskritejše finese likovne ustvarjalnosti in analitično razmo-trila vse nevidne odnose za likovni umetnostni svet bistvenih prvin ter odkrila niz nedostatkov in vrzeli. Ali treba je poudariti eno: razstavljena dela učinkujejo v pretežni večini tako neposredno in živo, da jih mora občutiti vsakdo, ki ima smisel za lepoto, kot umetnine in ne le zgolj likovne tehnične mojstrovine, ki so dostikrat vsebinsko docela odmaknjene od splošnega ljudskega pojmovanja, oblikovno pa prehajajo v svet, kamor običajni estetski okus ne zna poti. Dasi je umetnikova dejavnost večji del podvržena neprestanemu iskanju in razvoju, je videti, da so se Didek, Klemenčič in Stupica že povzpeli na tisto stopnjo, kjer je mogoče govoriti o precej jasni oblikovni usmerjenosti. Ta je pri vseh treh slikarjih zavzela pravec umirjenega realizma, ki je ljudskemu okusu in lepotnemu dojemanju mnogo bližji kot v individualni svet zaprt ekspresionizem. Svež kolorit Didkovega »Rdečega plotu«, občutena, v najnežnejše nijanse izoblikovana plastika motiva »V hlevu«, katerega avtor je Stupica, ter neposredna resničnost in mojstrska izdelanost Klemenčičevih portretov skladatelja Preglja in, žal, še nedovršenega slikarjevega očeta, tvorijo nekako jedro razstave, ki jo oživlja sicer še vse polno pokrajinskih motivov, deloma zajetih iz neposredne okolice Celja, ter tihožitij in študij. Vsekakor ni mogoče lajičnemu opazovalcu soditi, kakšna cena gre razstavi v nizu razstav, ki jih prirejajo drugod, nedvomno pa je za Celje kulturni dogodek, ki zasluži vsesplošno pozornost in odziv. F. e. Zbornik finančnih zakonov 1919—1939 To obsežno delo (990 strani velikega osmerca), izdala sta profesor Ekonomsko-komercijalne visoke šole v Belgradu dr. Laz o Kostič in šef odseka za samoupravne finance v finančnem ministrstvu Adam Maksimovič. V zbirko so vnešeni popolni teksti vseh finančnih zakonov, zakonov o budžetskih dvanajstinah in zakonov o izrednih in naknadnih kreditih. Vsi ti zakoni so urejeni v onem časovnem redu, v katerem so bili donešeni. Zbirki so dodani trije registri, s katerimi so vse odredbe finančnih zakonov od leta 1919 do danes sistematično povezane tako, da so pri vsakem geslu registra navedne vse strani zbirke in vsi členi odnosno paragrafi finančnih zakonov, ki govore o tej materiji. Na ta način vsakdo brez truda lahko ugotovi sedanji tekst posameznega zakona, uredbe ali pravilnika, ki je bil tekom.časa menjan ali dopolnjevan v finančnih zakonih. Takih pravnih predpisov nikakor ni malo; register jih vsebuje nič manj kakor 939. Znano je namreč, da so se v finančne zakone vedno vnašale odredbe, ki vanj sploh ne spadajo; s finančnimi zakoni je vsako leto menjana cela vrsta pravnih predpisov (zakonov, uredb, pravilnikov itd.) z vseh mogočih pravnih področij. Enkrat je taka sprememba oziroma dopolnilo vnešena kot posebna odredba (paragraf ali člen), drugič zopet kot sestavni del druge odredbe finančnega zakona; enkrat ^pod poglavjem »obče odredbe«, drugič med oufeube za poedina ministrstva itd., tako da je ugotovitev sedanjega teksta kakega zakona ali uredbe, ki je bil menjan ali dopolnjen s finančnimi zakoni, predstavljala že kar cel problem. V Kostičevi in Maksimovičevi zbirki je taka ugotovitev zelo lahko delo. Treba je samo v registru najti pravni predpis, ki nas zanima in pregledati tekst te odredbe na onih straneh zbirke, ki jih navaja register, pa smo lahko popolnoma sigurni, da imamo pravi zakonski tekst, to je oni, ki velja danes. Registri so urejeni po abecednem redu in sicer register pravnih odredb, register zemljepisnih imen in stvarni register. Prvi vsebuje zakone, uredbe in pravilnike, ki so od leta 1919 do danes bili menjani, dopolnjevani ali ukinjeni s finančnimi zakoni. Drugi register navaja 893 zemljepisnih imen vseh onih krajev, o katerih je bila kaka odredba v finančnih zakonih. Tretji, stvarni register, vsebuje 3336 gesel, to je označb predmetov, ki so bili urejevani v finančnih zakonih. Na ta način vsakdo brez truda lahko najde ono, kar mu je potrebno. Delo se lahko toplo priporoča vsem, ki imajo posla z uporabljanjem pravnih predpisov. Cena je 250 din. »Sestra Anunciata« na Rokodelskem odru. Prvih šest predstav letošnje sezone igralske družine Rokodelskega odra so bile preproste igre, ob katerih se je občinstvo zabavalo, igralci sami pa so se v njih pripravljali, da bi zmogli pozneje tudi pomembnejše vloge v resnih igrah. Prva taka igra je bila »Sestra Anunciata«, drama v štirih dejanjih s predigro, ki jo je po češkem originalu priredil za naše razmere J. Oblak. Igra je sodobna, zajeta iz življenja naših dni. V nekem trgu živi Borkova družina: oče, mati in dve hčerki, najstarejša je pa usmiljenka v neki bolnišnici. Hči Marica, ki je učiteljica, je sklenila iti za starejšo sestro. Ko izvedo, da je s. Angela umrla kot žrtev poklica, se je Marica odločila in šla. To izvemo v predigri. V igri sami vidimo Marico kot s. Anunciato, kako je vsa požrtvovalna in kako so jo bolniki vzljubili, Tudi Lenčka, hči dr. Hartmana, jo ljubi kot mater. Dr. Hartman tega ne vidi rad, ker je svobodomiselno usmerjen. Otroku ne more posvetiti sam posebne pozornosti, ker pripravlja »panto-xin«, ki naj bi bil univerzalno sredstvo proti vsem boleznim. Ta čas je v bolnišnici tudi žena urednika »Odmeva«. Ko pride urednik Habjan, vidi, kako je s. Anunciata dala svoj zajtrk nekemu bolniku alkoholiku, a ta vrže skodelico s kavo na tla. Ta primer je urednik v svojem listu po svoje prikazal, kakor bi s. Anunciata zagnala bolniku v obraz in ga še pretepala. Namen članka: boj proti redovnicm v bolnišnici, kar je v sporazumu z dr. Hartmanom, ki naj bi pozneje postal upravnik. Primarij ukori s. Anunciato, ki vdano vse prenese in tudi potem z nezmanjšano požrtvovalnostjo streže bolnikom. Dr. Hartmanu se je posrečilo sestaviti »pantoxin« in bi ga rad preizkusil. Prednica prinese v zdravniško sobo s. Anunciati kozarec vina, ki naj bi ga izpila. Ta čas jo kličejo in vino ostane nedotaknjeno. Medtem pride dr. Hartman, ki ve, komu je vino namenjeno, pa ga zastrupi, nakar ga kličejo k bolniku. Ko ni nikogar v sobi, pride spet oni alkoholik in izpije polovico. Zastrupljen se odvleče iz sobe in v bolnišnici nastane splošna zmeda. Tudi dr. Toplak, ki se vrne od težke operacije žene urednika Habjana, kateri je s. Anunciata pri transfuziji dala svojo kri, izpije žejen ostanek zastrupljenega vina, meneč, da ga je pustila s. Anunciata. Nastopi policijski komisar, ki odvede s. Anunciato — zastrupljevalko. Urednik Habjan kajpada tudi ta »škandal« izrabi in posledica je, da pridejo v bolnišnico laične strežnice. S. Anunciata je v zaporu in prav na dan njene obsodbe je hčerka dr. Hartmana tako bolna, da ji ni rešitve. Otrok želi videti še sestro, a ko telefonira oče po njo, je že prepozno: s. Anunciata je umrla. Tudi Lenčka umre. Tedaj dr. Hartman izpove svojo krivdo, v obupu uniči svoj pantoxin, s katerim so rešili dr. Toplaka in alkoholika, sam pa se umori. Redovnice, ki so se že poslavljale, ostanejo, umrlo s. Anunciato pa nadomesti njena najmiajsa Sestra Ana. Izmed vseh letošnjih iger na Rokodelskem odru je bila »Sestra Anunciata« preteklo nedeljo v Boj zoper umazano čtlvo na Filipinih Po ameriškem zgledu so tudi katoličani na Filipinih začeli oster boj zoper umazano čtivo. Nastulo je veliko gibanje, prava »križurska vojna«, ki zbira člane v vseh krogih po otokih Filipinov in člani prevzamejo dokaj stroge dolžnosti, kako se bodo vsuk v svojem delokrogu borili zoper tiskano umazanijo, ki na račun človekovih slabih strani skuša delati dobiček. Člani ob sprejemu polože prisego, v kateri se zavežejo: »Obljubljam, da ne bom kupoval nobenih nenravnih časopisov in listov, ne bom jih bral ne doma ne v uradu, ne bom zahajal v trgovine, ki tak tisk prodajajo. Pripravljen sem, da bom, kolikor je v moji moči, vse nenravno slovstvo uničil in da bom prigovarjal svojim prijateljem, naj store isto.« To gibanje, ki ga oblasti prijazno gledajo, se skuša najprej usidrati v kotaliških zasebnih šolah in ustanovah za višjo izobrazbo. Po radiu in s predavanji in zborovanji med ljudstvom hočejo ideje tega gibanja razširiti čimbolj v vso javnost. Obenem pa so napeli tudi vse sile, da se utrdi in razširi katoliški tisk v vseh panogah, od slovstva do dnevnih časopisov. Preveč tulipanov Gojenje tulipanov, ki je bilo nekduj kot neka posebna pravica holandskih vrtnarjev, se je zadnja leta močno razširilo tudi po nekaterih pokrajinah Belgije. Toda vojna je prekrižala tudi njihove račune in sedaj, ko so si vzgojili cela skladjšča teh plemenitih cvetlic, ne vedo, kam z njimi. Prometa ni, izvoz v inozemstvo je skoro popolnoma zastal in njihove lepe zaloge so bile v nevarnosti, da se bodo brez slehernega haska pokvarile in segnile. Slednjič so prišli na rešitev, ki sicer njih ne bo rešila izgube, pač pa tulipane propada. Na tisoče svojih lepih cvetlic so podarili županom podeželskih mest s prošnjo, da bi z njimi okrasili spomenike pred nekaj leti nenadoma v avtomobilski nesreči umrle kraljice Astrid. Tako je mesto Antwerpen prejelo v ta namen zastonj 20.000 tulipanov. Za vse spomenike kraljice Astride, ki jih je v Belgiji zelo veliko, pa so vrtnarji razposlali 100.000 tulipanov. Anglija, zibelka društva za varstvo živali Pravi naslov društva se glasi v Angliji takole: »Kraljevsko društvo za preprečevanje mučenja živali«. Ustanovljeno je bilo leta 1824 in je tako najstarejše, a tudi največje društvo za varstvo živali na svetu. Ustanovniki so bili: Rev. Artur Bro-ome, poslanec Richard Martin in njuni sodelavci. Prvi poskus ustanovitve društva je bil narejen že leta 1822, ko je izšel Martinov zakon o varstvu živali in ptičev. Sprva je društvo životarilo, ker je imelo hu- Take so mine, ki se polagajo v zemljo, da pod nogami sovražnika eksplodirajo. Zlasti veliko so jih položili Francozi na ozemlju, s katerega so se umaknili. Pa tudi Finci jih v velikem številu nastavljajo boljševiški vojski. dega nasprotnika v brezbrižnosti javnosti, tiska in parlamenta. Šele leta 1835, ko sta Kentska vojvo-dinja in kneginja Viktorija prevzeli pokroviteljstvo nad društvom, je društvo začelo napredovati. Ko je kneginja Viktorija zasedla angleški prestol, je obnovila svoje pokroviteljstvo nad društvom in ukazala, da se društvo imenuje kraljevsko. Zgledu kraljice so seveda sledili tudi drugi člani kraljeve družine in ostali odličniki, s čemer se je društvo j>ovzpelo med prva najodličnejša društva Anglije. Vpliv društva na angleški narod se je pokazal kmalu v tem, da so postali ljudje v Angliji obzirni do živali, bile so odpravljene razne stare okrutnosti, izdane eo bile postave ki so bile v korist miljonov bitij. Angleškemu primeru so sledili tudi po ostalem svetu, pri nas pa šele čez sto let in nekaj čez, ker je Slovensko društvo za varstvo živali bilo ustanovljeno šele 1. septembra 1929. Društvo bo najlepše proslavilo svojo desetletnico, če bo javnost pokazala zanimanje zanj in ga vsestransko podprla. Namen angleškega društva je gojiti dobrosrčnost in preprečevati okrutnosti, kar društvo dosega z ljudsko vzgojo z opomini in svarili, a po potrebi s sodnijsko kaznijo, dasi poslednja mera ne prihaja toliko v poštev. Tako je n. pr. v letu 1935 bilo izdanih 19.362 opominov, a kazni 1644. Na vprašanje, koliko pa je bilo pri nas izdanih opominov in kazni, kar bi bilo nujno potrebno, bo nekoliko težko odgovoriti. ŠPORT ir1""""1 jl" ■"■""ii—in Športni drobiž Naša odlična drsnika v umetnem drsanju in drlnvna prvakinja gdč. Silva Palme je nastopila na Dunaju o priliki velike drsalne prireditve pri Engelmanu, kjer so nastopali najboljši nemški mojstri in prvakinje. Pred 7000 gledalci je Palme-tova zaplesala Gotovčevo kolo v hrvatski narodni noši in žela za svoj prvi nastop veliko odobravanje dunajskega občinstva, ki je v drsalnem športu prav gotovo bolj razvajeno kakor kateri koli drugi narod na svetu. Dunajski listi so polni pohvale. Na našo prvakinjo v umetnem drsanju smo ponosni tudi mi in ji iskreno čestitamo k njenemu uspehu. Za božič jo bomo pa imeli priliko videti v Ljubljani na drsališču Ilirije. SIi Ljubljana išče nogometnega trenerja, ki naj bi vežbal naše reprezentativne nogometaše in njegov naraščaj. Nastopil naj bi svoje mesto s 1. januarjem 1940. Upajmo, da se bo Ljubljani posrečilo dobiti primernega trenerja, da bi tako tudi naš nogomet prišel na stopnjo, na kateri bi mi Slovenci v nogometu igrali drugačno vlogo kakor doslej. Ameriški listi predlagajo, da bi se namesto na Finskem vršila prihodnje leto olimpiada v New-yorku; kajti — tako pravijo — Finska spričo vojnega stanja z Rusijo teh iger ne bo mogla organizirati. Ameriški plavalci odidejo na turnejo v Brazilijo in Argentino. Sodelovalo bo moštvo, katero bodo sestavljale tri plavalke in osem plavalcev, ki bodo nastopili na šestih prireditvah. Američani pojdejo na pot 15. decembra in se vrnejo 19. februarja prihodnjega leta. Mike Jacobs je izjavil, da bo 9. februarja prihodnjega leta borba uied Louisom in Godoyaom za naslov absolutnega svetovnega prvaka. Mitič, naš teniški mojster, je odpotoval v Indijo, kamor bo dospel v petnajstih dneh. Tam se bo sestal s Punčecem in Kukuljevičem ter bodo vsi trije sodelovali na raznih turnirjih v deželi niaharadže. Kdaj se bodo vrnili, se pa še ne ve. Pred pričetkom drsalne sezone Na drsališču SI< Ilirije se že vršijo običajne vsakoletne priprave za otvoritev tega našega edinstvenega zimskega športnega zabavišča. Od danes naprej se dobe v predprodaji pri drsališki blagajni od 3 do 5 sezonske vstopnice, ki so prav primerno božično darilo in priporočamo staršem, da omogočijo svojim malčkom redno gibanje na zraku nn gladki ledeni ploskvi. Drsališče bo za občinstvo dostopno, ko se temperatura še nekoliko zniža. Priporočamo pa že sedaj vsem tistim, ki se nameravajo posvetiti tej zimskošportni panogi, da si omislijo primerno športno opremo, h kateri spadajo predvsem drsalke. Odsvetujemo že sedaj uporabo takšnih drsalk, ki se od časa do časa pri-vijejo na čevlje. Veliko bolj zdrava in primernejša je uporaba fiksno montiranih drsalk, pri katerih so padci zaradi popuščanja vijakov že v naprej onemogočeni. Vsa tozadevna strokovna pojasnila dobite v specialni trgovini J. Goreč na Tyrševi cesti. Pa tudi obutev naj bo športu primerna. Ne gre, da bi otroci nosili gojzerice, kajti za drsanje je prikladen le lahek čevelj, da ima noga v njem občutek. Od pravilne opreme je odvisen v pre- režiji g. Čekute najboljša. Igralci in igralke, zlasti nosilci glavnih vlog, so bili prav dobri, stranskim pa se je poznalo, da so na odru še novinci. Pohvaliti je treba tudi, da so to pot opustili staro navado zavlačevanja pričetka. Začeli so točno in tudi odmori so uili kar se je dalo kratki. — Kakor vedno, je tudi pri tej predstavi bila dvorana polna. — Igro v nedeljo ob 8 zvečer ponovijo. cejšni meri užitek, ki nam ga nudi ta lepa panoga. Vabimo staro in mlado in predvsem tiste, ki ne morejo na daljše smučarske izlete iz Ljubljane, da si omislijo permanentne vstopnice ter se prav temeljito posvetijo drsanju, za katero obetajo vremenski preroki letos prav izredno dolgo sezijo. Na drsališču Ilirije je preskrbljeno za ves koni-fort, na razpolago je toplo kurjena ogrevalnica z buffetom, garderoba in pa dnevno koncert re-producirane godbe. Gozdni tek smučarjev Smučarski klub Ljubljana priredi v nedeljo, dne 17. t. m. medklubski gozdni tek za smučarje, in sicer za naraščaj do 16. leta na progi 2 km, za juniorje od 16. do 18 leta na progi 3 km in za seniorje na progi 5 km. Slart ob 9.30 pred gostilno »Strelišče« pod Rožnikom. Prijave do 9. ure pri vodstvu tekme. Ustanovni oblini zbor slov. table-tenis zveze V nedeljo 3. decembra se je vršil ustanovni občni zbor v prostorih Mladike: Vodstvo občnega zbora je prevzel predsednik pripravljalnega odbora g. Ogorelec Albin. Sledilo je čitanje pravil STTZ. Z malimi spremembami so bila soglasno sprejeta. Po par minutnem odmoru so sledile volitve novega odbora. Novi odbor je bil formuliran sledeče: Predsednik: g. Ogorelec Albin, učitelj. T. podpredsednik: g. Djinovski Vojislav, stud. kem. II. podpredsednik: g. Lakner Alfred, študent. I. tajnik: g. Kocmur Alojzij, študent. II. tajnik: g. Žerjal, privatnik. Blagajnik: g. Krečič Dušan, stud. jur. Odborniki: g. Hribar Jože, Perharič Jože in Zornada Albert. Revizijski odbor: Rozman Tone, stud. jur., Latino-vič Nikola, Borštnik. Pri predlogih je bilo sklen jeno, da bo novi odbor skušal organizirati vse Slov. klube, ki goje table-tenis. Bilo je izraženih še več dobrih predlogov glede organizacije tega športa in glede našega stališča napram vrhovni tabli-tenis zvezi v Zagrebu. Z novoustanovljeno zvezo upamo, da bomo v Sloveniji pričeli novo dobo tega športa! Zamora je nogometni trener v Madridu V novopoživljenem španskem športu se polaga posebna važnost, na nogomet. Madridski nogometni šport sc je zelo okrepil s fuzijo obeh madridskih športnih klubov Athletik Madrid in Aviacion Nacio-nal. Novi klub dobi za trenerja nekdanjega svetovno-znanega vratarja Zamoro. Drsalne tekme v Nemčiji v polnem obsegu Na Dunaju bodo 3. in 4. januarja 1940 tekme v umetnem drsanju za moške in pare, 13. in 14. januj arja pa se bodo pomerile v Monakovem ženske za naslove državnih prvakinj. V obeh krajih bodo tekmovali tudi juniorji in juniorke. Vesti športnih zvez, klubov in društev Vremenske vesti. Iz Kran jske gore smo dobili sledeča vremenska poročila z dne 13. dec.: Kranjska gora: —5, oblačno, 10 cm pršiča na 20 podlage. Vršič: drobno mede, 50 cm pršiča. Gorjuše: —2, oblačno, mirno, 20 cm pršiča. Smučarski klub Ljubljana. Zdravniški pregled tekmovalcev je v četrtek in petek 14. in 15. t. ni. Zbirališče obakrat ob 16 na Miklošičevi cesti nasproti sodišča. Točnol Odbornike »Slovenske table-tenis zveze* obveščam, da bo seja npravnega odbora v petek, dne i5. t. m. ob 19.30 v prostorih SK. Mladike. Vse gg. odbornike prosim, da se iste si« gumo udeležil Predsednik.