Poglejte na feevilke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. NARODA Ust slovenskih delavcev^ AmerikL Telephone: CHeUea 3-1242 CUm MmOer September 25th. 1940 »t the Peet Office M Mew York, N. Y., under Act of Congress of March 3rd. 187». No. 123 —Stev. 123 NEW YORK, TUESDAY, JUNE 24, 1941 — TOREK, 24. JUNIJA, 1941 TOO KOT , FA DAN DOBIVAT« C '"GLAS NAROD A1* PO POSn NARAVNOST NA SVOJ DOM (kiMril mM Midi la vmatkn). Citajte, kar Vas zanima il , Volume XLIX. — Letnik XLIX. BREST-LITOVSK ZAVZET MOČNA POLJSKA TRDNJAVA V NEMŠKIH ROKAH PO STRAHOVITEM BOJU Ru^k-ai rdeča armada, ki se je h popadla z nemško mehanizirano vojsko na bojni čuti, ki sega od skrajnega severa Evrope pa do Ornega morja, je uničila 300 nemških tankov in vjela 5000 nemških vojakov. Rusko vrhovno poveljstvo pa; priiznava, da so Nemci zavzeli močno trdnjavo Brest -Litovsk ob reki Bug, blizu nemške meje. Poročilo iz Berlina pravi, da na celi fronti nemška armada napreduje. Nemci se v teh bojih poslužujejo metalcev o-gnja in s tem orožjem so na mnogih krajih prebili rusko bojno črto. Vendar pa do spopada med glavnima sovražnima armadama še ni prišlo. Rusi poročajo, da so v prvih dveh dnevih vojne uničili 127 nemških aeroplanov in sicer 76 v nedeljo in 51 v ponedeljek. Rusko poročilo nadaljuje: 44V pondeijek je sovražnik pričel boje na celi fronti od Baltiškega do Črnega morja ter je njegov pritisk posebno namenjen proti K^unasu, Grodnu, Wolkowynkiju, Kobry-nu, Wolin&kemu, Ravaruški in Brodyju, toda brez vsakega u-fcpeha." Vsi sovražni najpadi proti WJodzimieiaret Wolyns&e-mu in Brodyju so bili odbiti z velikimi izgubami sovražnika. V > meri proti Savli ju in Ra-varuski je sovražnik prodrl v deželo, toda popoldne je bil premagan in z našim protinapadom pognan nazaj čez našo mejo. V okoliki Savlija/ je naša artilerija uničila 300 sovražnih tankov. Po vročih bojih o-tkoli Bjalostoka in Breslt-Litov-ska se je morala naša armad« umakniti in sovražnik je zasedel Kovno, Lomzo in Bresit-Li-tovsk." Vjačeslav Molotov AKO RUSI ZDR2IJO DO JESENI, potem, pravijo amer. strokovnjaki bo mogoče Nemčijo premagati. Najboljši vojaški svetovalci predsednika Roosevelta so sporočili v Be4o hišo, da/ bo mogoče Nemčija premagala Rusijo v enem mesecu, da pa mora uničiti rusko armado pred 15. septembrom, drugaiče pa bo Nemčija vojno izgubila. Hitlerjev namen je uničiti rdečo armado. Bdina možnost za zmago Rusije je, d«u vpošteva (poraz Poljske in se armada umakne v naravne obrambe v notranjosti. Vojaški izvedenci, ki ao pismeno poslali predsedniku svoje mnenje, pravijo, da bi bila zai Rusijo katastrofa, ako se postavi v bran proti nemškim oklopnim divizijam. Po njihovem mnenju je za Rusijo nemogoče vzdržati silovitih vdarcev nemških jeklenih vojaških strojev. Kot pravijo, bodo Nemci v vzporednih črtah prodirali proti vzhodu, južno in severno, ob močvirjih Pripeta. Ko bodo zavzeli to nevarno pokrajino, tedaj se bodo Nemci razpršili proti severu in jugu in se bodo posluževali ruskih rek za obrambo svojih ledij, db istem času pa bodo pričeli prodirati proti Moskvi ob železnici, ki ipelje iz Varšave do runlke .prestol ice. lEdino rusko uipanje na kak u&peh je, da se počasi in v popolnem redu umikajo, uničijo vsa žitna ipolja in odpeljejo s seboj vso živino; uničijo vsa vojaška skladišča in razbijejo vse železniške proge in ceste. Ako morejo zadržati Nemce d<* jeseni, ko se bodo morali vstavžti in se pripraviti na prezimovanje v skrajno hudem ruskem mrazu, ko bo ruska glavna vojska še nedotaknjena, tedaj bodo nemški generali morali priznati bridko resnico, da ?o poraženi. Vojaški veščaki posebno povdarjajo spreitnost nemških poveljnikov, da vedno izberejo kar najbolj primeren čas. In ravno v tem času >o pričeli vojno v nadi, da bodo dobili 'bogato žetev v Ukrajini. Tega pa Rusi svojemu sovražniku'ne bodo privoščili in bodo razsežna žitna ipolja požgali. Ameriški vojaški opazovalci v Ervropi poročajo, da i-majo sedaj Nemci pod orožjem 300 divizij, to je nad 4,000,000 vojakov. Ameriški vojaški veščaki pravijo, da je ruska vojaška oprema daleč za nemško, da je starinska in zelo pomanjkljiva, posebno pa še z ozirom na mehanizirane čete. Tudi armadno poveljstvo nima dovolj sposobnih generalov, kar je .posledico velike oistke, v kateri so bili postreljeni najboljši strategi Vojaki so dobri, imajo visoko disciplino, toda primanjkuje jim sposobnih poveljnikov. Že pred več tedni so ameriški vojaški cjpazovalci v Evropi sporočili v "Washington, da bo Nemčija napadla Rusijo pred 1. julijem, ali pa sploh ne. I® niso se zmotili. Vedeli da pomeni Nemcem pravi čas nad vse. Po t. septembru bi bil na(pad brez vsakega pomena. Po njihovem mnenju bodo Nemci natančno slediti svoji kampanji na Poljskem: vda rili in vdarjali bodo z vso naglico, tako da Rusi ne bodo mogli razbiti cest in železnic ter uničkti žitnih polja in elektrarn ter drugih naprav. Ako se Nemcem posreči preprečiti vse to, bodo mogoče zmagali; v nasprotnem slučaju pa bodo deležni Napleo-nove usode. Sovjetski komisar za vnanje zadeve. — Govori se, da bo zopet prevzel mesto vnatnje-ga ministra Maksrim Litvi-nov, zelo zmožni ruski diplomat, katerega je Josef Stalin odstavil, ker je bil zelo nasproten Nemcem. Darian poslal diktator Francoski ministrski predsednik Darian je storil na dadjni korak v smeri proti dik-tatorstvu. Z dovoljenjem Nemcev je ustanovil novo politično policijsko organizacijo, ki je .povsem pod njegovo kontrolo, ter nadzoruje življenje in razmere v nezasedenem delru STARE DELAVCE NAJEMAJO Newyorska industrija se je skoro povsem znebila vedskih in plemenskih predsodkov. — Nad polovico bivših WPA delavcev je dobilo delo 'na farmah in v tovarnah. Iz poročila, ki ga je objavila newyorska državna industrijska komisarka Frieda S. Miller, je razvidno, da je new-vorška industrija vsled pomanjkanja delavcev opustila verske in plemenske predsodke ter dr je začela sprejemati n« delo tudi starejše delavce. Več sto industrijalcev je zaposlilo črnce in ljudi, ki bi zaradi svoje narodnosti ali plemena prej le težko dobili delo. Prej so bile take pritožbe vsakdanji pojav, zdaj jih je pa vedno manj. UNITED MINE WORKERS DOSEGU CILJ Pogodba, določujoča višje plače in plačane počitnice, je bila sklenjena za dlve leti. — Južni o-peratorji se nočejo sporazumeti g^lede počitnic. Lastniki rovov mehkega pre- Industrijalci so začeli najemati v čedalje večjem številu tudi starejše in telesno pohabljene delavce, to pa vsled tega, ker mladih moči ne morejo več dobiti. Mlajši in krepki ljudje m> že zdavnaj zaposleni v najrazličnejših industrijah. Nad polovico bivših WPA delavcev je dobilo zajposlenje na farmah in v tovarnah. V zadnjih dvaindvajsetih letih še ni bilo tako velikega pomanjkanja? delavcev kakor sedaj. moga v severnih državah in zastopniki CIO United Mine •Workers so konci prejšnjega tedna podpisali za dve leti pogodbo, ki ne jamči delavcem samo višjih plač, pač pa tudi plačane počitnice. Pogodba obsega približno 70 odstotkov produkcije mehkega premoga ter je posledica pogajanj, ki so se začela meseca marca. Premogairjem je zvišana dnevna plača od še.^t na sedem dolarjev, pa tudi akordni delavci bodo deležni stalnega priiboljška. V zvišanje so privolili podjetniki že 1. maj-a, ko so se vrnili na delo delavci, ki so štrajkali izza 31. marca. Delavci so zahtevali deset dni .plačanih počitnic, toda svoje zahteve niso mogli popolnoma uveljaviti. Dobili bodo le pet dni počitnic. V ta namen bodo majne od 3. do 9. julija zaprte. Južni operatorji se pa še niso povsem sporazumeli z United Mine Workers Delavcem so sicer zvišali plače od $5.50 na $7, d očim nočejo zaenkrat o plačanih .počitnicah nič slišati. United Mine Wokers upajo, da bo tekom tega tedna dosežen sporazum. "DEMOKRACIJA NI VSLED VOJNE PRIZA-. DETA," — pravi Sir Wilfred Arthur Green V četrtek se je vkrcal na 6000 oseb Črtanih Z "Atlantic Clipper" ter ockpo-______ . i .. . v- o- i reliefnega seznama toval proti Angini Str W lrfred t> , , - , . , . ,, j^. i i Pensvlvanski državni urad za Arthur Green, .predsednik an- gleškega prizivnega sodišča,, ki se je udeležil proslave 150 - .n . „ . - __ 1 et 11 i o e list a n ovftve\ i exrvorS ke-| 40 let> cPtaJne Reliefnega ga najvišjega! sodišča. Pred odhodom je rekel časnikarjem : ^ — Vhled vojne ni demokraci-P°d~|ja v Angliji popolnoma nič prizadeta. Vojna in vojaštvo nimata nobenega vpliva na c-xilna sodišča. General, ki bi mi skušal kaj zapovedati, bi bil pe;. minut kasneje v ječi. Trditev, da demokracija trpi vsled vojne, je smešna. Mi smo v Angliji bolj demokratični kot smo javno pomoč je odredil, da bodo 16. julija vse osebe, stare od Francije. Cnani te policije so bili fcflaj prej, če je sploh mo nameščeni v vseh ministrskih in javnih uradih. Nova policija je že prevzela nadzorsrtvo nad goče reči kaj takega. Z Greenom se je odpeljaj tudi profesor 'Arthur Goodhart, razdeljevanjem živil in želez-, ki je na svečanostih zastopal niškim prometom. • I Oxfordsko univerzo. seznama. Takih oseb je pribli žno šest tisoč. •— To se nikakor ne bo zgodilo iz varčevalnih razlogov, — je pojasnil urd, — pač pa zato, ker večina teh oseb lahko z delom več zasluži kot samo $3.50 na teden. (Toliko podpore namreč dobivajo.) Amerika kupuje eolno od Egipta Iz Caira poročajo, da se a-meriška vlada pogaja glede nakopa 300 milijonov funtov egiptske volne. Volno bodo prepeljale v Ameriko ladje, ki do-vkovcem. Tako imajo Nemci o-koli 850,000 Slovencev pod svojo oblastjo. Lahi so zasedli vse, kar je ostalo od Ljubljane in tako je pod TrtalHo 3™ tisoč Slovencev.- Nemčija je , pri pojila ozeml je mariborske oblasti južni 'Štajerski, b kateri je priklopljen tudi en del ljubljanske oblasti, med tem Italijanske in nemške oblasti z apirajo slovenfeke t _ delavce kar na debelo Italijanska in nemška okupacija sta se takoj lotile grdega dela ter začele zapirati znamenitejše narodne delavce kar na debelo. Italijani so prijeli Filipa Terčelja, profesorja verske zgodovine na ljubljanskem vseučilišču. Prvi cilj nemške zasedbe — zadušitev slovenske narodnosti Za nemško okupeijsko obla-sttjo so prišli v zasedene kra- je Gestapo, S. S. in S. A. — Nemci so nemudoma izjavili, da jim je prvi cilj izgnati iz slovenskih krajev vse narodne ljudi, predvsem pa rimskokatoliške duhovnike, ki jih izmenjavajo z nemškimi. Neki vi-fcdk nemški uradnik je izjavil, tla se ne bo mogel nihče v zasedenih slovenskih krajih imeti za Slovenca; nasprotno, cel svet da se bo moral okleniti nacijonalnega socijalizma in priznati firerja pa njegovo i-delologijo za edino političr veroizipovedanje. Tu je treba poudariti, da živi v vSeh teh čisto slovenskih krajih samo 16,000 Nemcev in 8,000 Madžarov. Nemške oblasti zapirajo duhovnike po vsem zasedenem slovenskem o-zemlju 'Nemške oblasti prijemajo mahoma vse slovenske duhovnike in intelektualce iz katoliškega liberalnega sveta. Nemške oblasti sestavljajo seznani slovenskega prebivalstva, ki se je naselilo na štajerskem od januarja, 1913., zato, da bodo med prvimi izgnani ti ljudje. Ti so morali zapustiti vse: hiše, pohištvo, blago, orodje. Na njihova mesta se dovajajo čisti Nemci. Nemci ponoči vdrli v mariborhko škofijo ter odvedli škofa dr. Ivana Tomažiča neznano kam Nemci so v Mariboru takoj prve dni, ko so dospeli tjakaj, vdrli ponoči ob pol treh v škofijo. Tu so napadli škofa drja. Ivana Tomažiča, ki so ga. po zelo mučnem izpraševanju odvedli neznano kam. Ob tej priliki so prijeli tudi dva tajnika, in sicer Kokošineka in Logarja. Takisto so bili prijeti tudi trije kanoniki, in sicer dr. Franc Oukale, Dr. Alojzij O-šterač in Jožef Mirt. Vsi ome-neni so morali zapustiti svoja stanovanja ter pustiti vse svoje imetje. Vse druge duhovnike, ki so bili v škofiji, so Nemci segnali v škofijske pisarne, nied tem ko so zase zavzeli najboljše in najudobnejše prostore. — Vsi duhovniki mariborske škofije hodijo oblečeni v civilno obleko. bračajo pozornsti nemških oblasti nase. — V Mariboru so bili prijeti tudi v>si gimnazijski profesorji in vsi katebetl ljudskih šol. — Frančiškanski samostan so zaprli in izpreme-nili v glavni stan ženskega Ge-stapa. Samo trem frančiškanom so dovolili ostati in bi-vafti v samostanskem hodniku, med tem ko so bili vsi drugi izgnani. Ujetih je bilo tudi veliko število jetzuitov, pa čeprav je bilo med njimi tudi nekaj starcev, ki so že prekoračili osemdeseto leto svoje starosti. Nemci prijeli in zaprli veliko število ljudskih učiteljev Poleg duhovnikov so Nemci zaprli veliko število, učiteljev, profesorjev in narodnih delavcev. Prijemanje se vrši med. desesto uro tzvecer do štirih, zju-trad tako, da svet ne vidi žrtev, ki jih nemudoma odvedejo. Žrtve vzamejo lahko s sa« bo le tisto obleko, ki jo ima jo na sebi, eno odejo, en krožni^ z žlioo m hrane za tri dni,__ LAS HX1QD 2l'1 — Hew Yorf 4 GLAS ISMš&ODA** cvoicB or los pkoflk) Tuesday, June 24, 1941 VST3fND VE JIN L. 18» ™ "' ———^ , ,1 —I I. —, ■—^— Owd«S ud Published by 8t«?enlc Pobllihlog Cmput, (A Oorpormtio«). rrank Sakscr, prečenj; J. Lopatta, Sec. — Piece of basloeea of the eorpoaetlon sad eddreeaee of ebo»« officer«: 21« WEST 18th STRUT. NEW YORK. N. X. 48th Year "Qle» Naroda" la toned every day except Battudaja, Bonders and BoUdaya. , ^ , BotMorlptlon Yeerly ml—. Advertisement on Ze celo leto velja Uat u Ameriko In Kanado |0.—; sa pol leu 98. — ; ■e totrt leta »1.80. — Za New York aa celo leto «7.— ; ca pol leta 88.80. Ea lnoaematvo se celo leto <7.—; ia pol leta 93.00. > **Glaa Naroda" lakaja rsakl dan lzvsemil sobot, nedelj ln praanlkOT. "GLAS NARODA." 818 WKST lSifa BTRKET, NKW YORK. N. K. >: CHeteea 8—1241 NEMCUA IN RUSUA SffebrM jiibfl^j 4 -* "Poleg tega, da še vedno ni Taka Ob izbruhu sedanje vojne je presenetila ves svet novicai: Nemčija in Sovjetska Rusija sta sklenili nenapadalno pogodbo. Nemčija si je zaščitila hrbet ter je po zavzetj-u Poljske vrgla vso svojo "sHo proti »zapadu, kežati. Rusija je zapečatilai Napoleonovo u^odo. Od vsega bogatega zavojevanega ozemlja mu ni ostala niti ena sama vas. Zgodovina se vztrajno ponavlja. 2j napadom na Rusijo je izkopal Hitler grob sebi Ln na-cijski Nemčiji. " " — ' ' sem ohlajen od 94 stoiprnj new-yorške vročine, ki nas je prelila preteklo npoeljo v slovenski cerkvi sv. Cirila na Osmi cesti, sem se odločil, da vseeno napišem par vrstic o vtisih, katere sem doživel lob priliki slavlje^ nja 25-letnega obstoja te ver-ifske slovenske ustanove. Ne mislim se pa spuščati *v bolj podrobnejša poročila te slavno-ti. ker vsakemu vdele-ženou je bil na razpolago obširen in natančen program, — dotakniti se ihočem le stvari, ali Slučajev, ki so se md zdeli važni in pomenljivi, že vsaj od moie strani. Ker je bila cerkev tako tesno polna pri deseti sv. maši, da se niti ni |lalo poklekniti oh važnejših ntašnih opravilih, isem stal na hodniku, kjer so mi od- prta vrata na ulico omogočila, da tsene umetnosti se pri meni neha vse. Poleg tega, da mj zvoki, ki letijo kakor metulji izpod njenih nežnih prstov, krčijo dušo do skrajnosti, je največja čednost gospodične Meiteenove, da ni nič prevzeta od svoje sposobnosti. In je celo tako skromna, da je po programu zapfesala »valček z noj. Hvala vam, Kiss Mieitzen. Nad vse pohvalno in vredno je omeniti slov. pevsko durštvo "Domovina'", ki je pod vodstvom učitelja Mr. Ivana Končana nastopilo v vsej svoji vzvišeni moči in zmožnosti. Ta prijazni in nad vse vpo-stcvani mešani zbor nam je zapel "Nazaj v planinsfci raj," rn pa "Allelnja." Rad bi bil častital Mr. Ivanu Končanai k njegovi g-lazibeni zmožnosti, pa ni nič pokazal v spodnji prostor, kjer so njegovi članf, kakor tudi Člani "Slovana" pri kozarcu Hladnega piva, vstanovili povsem, nov flbor in sicer pod vodstvoan Mr. M. Pirnata, predsednikai "Sk>vana", ki so nam brez vseih napovedanih eerenwenuj zapeli "Dokler sloventflci rod**, "Sinoč ipa day* je slanca padla" in pa "Dekle, d^cle, delaj pušelic." V objemu teh peemfi in te, tako narodno razpoložene družbe, mislim, da bi lahko človek brez bokčin umrl. Pri tej priliki si sva segla v roke po dolgem času tudi z Mr. Jožetom Dolarjem', ki je kot nekdanji cenkveni pevec, prijel s celo svojo družino na to šhmiošt in sicer iz Connecti-out . Rada bi se bila kaj več pogovorila. pa sva morala prekiniti radi razpoloženja navzoče družbe. Upam pa, Mr. Dolar da nama £e -prilika nanese, da se kaj več pogovoriva, ali pa da vsaj končava prekinjeni po-goivor ' Pod vodstvom dirigenta Mr. I. Hi ude. ta nam Je pri bij u bi jen i rao.^i zfbor "Slovan" zapel ne-k^ij jpko pomembnih pesmi an pt^ebno za ta čas jako značilni ipesrni "Moj dom," in "Slovenski * vet, ti si krasan!" Zato se mi zdi vredno, da navedem par odlomkov iz teh zbranih pesmi in sicer: "Slovenski svet, ti si krasan, — z^res ne i : 1, Po telesu je slabič, po nara- I vi omafliljivec, in zavida svoje- ____rti____ "L vr -T il. n • 1 mu mlajšemu Otonu, ker ima Naj Omenim, fla s prirastkem tako ^ pri Narafifte pri: KNJIGARNI , SLO YE.NIC PUBLISHING 7 COMPANY sfisaee mumšom zgoraj omenjenciga novorojenca se je članstvo "Ovetkovi-čeve" drrt&ine pri društvu sv. Jožefa št. 57 KSKI pomnoži ko ter šteje skupno 8 članov in članic te spoštovane družine, za kar jim vsa čast in priznanje. Tebi, John, pa želim, ka-tkor tvoji družini, da ti Bog podeli obilo zdravja in zadovoljstva v krogu tvoje družine t&r da bi ime!* v bodoče še večkrat to čast ter nostal stari oče.' Iskren pozdrav in moje iskrene čestitke. Anthony Svet. Nalezljive bolezni . tita*' > j 1 na Ivreb V Kairo je dospelo poroči -la, da so izbruhnile na Kreti na lezi j i ve bolezni in da je med nemškim vojaštvom velika u-mrljivosft. Nemška vojaška oblast je bila že prisiljena izprazniti nekaj garnizij. V n&zhanjČ: , Znani slovanski zdravnik Dr. D. S. Dibich, ki ima svoj urad na 45 Astor Place, Bible House, New York City, naznanja slo- Dasi je.bil Ferdinand vzgojen v strogem katoliškem, sko-ro tercijalskem duhu, pravi pisatelj, je zelo ljiibil nežni spol, toda dekleta so se ga otepaile. Medtem se je na Dunaju o-ženil cesarjev sin Rudolf, in zdaj začne piaaftelj navajati celo vrsto dvomih intrig, vsled katerih je avstrijski dvor precej dvomljivo zaslovel po vsem svetu. Cesarica Elizabeta je kar javno uganjala svpje ljubezenske pustolovščine, Rudolf je zamrzifl svojo ženo in se" aafčel pečati s komaj- petnajstletno madžarsko grofico Večero, dokler nista bila oba zagonetno usmrčena v samotnem lovskem gradiču. Dvornih intrig pa tudi s tem še ni bilo konec, ampak so se začele droge, povsem dnugač-ne. Oton je postal žrtev ostudne bodezni in zblaznel, d očim se je Franc Ferdinand — Gospod iz Konopišta —- naposled vendarle prikopal do prestoloiia-sledstva. V romanu so klasično opis^- venski javnosti, da bode tudi v ' ne priprave srbskih zarotnikov, rwilatui imal Juto nrn in ' 1.! ----I___»-ll • 1 • " Nikdar si ne bi mislil pred ru poletju imel iste uradne ure in sicer od 10 do 1 in od J5 do 7.30 zvečer, kakor tudi po dogovo- PbCrTNfČE-- Ako želfCe imeti počitnice na dežeii, pridite k meni; imam prostora zBi 6 oseb. Mrs. ANTTOftf TOME ELK GREEK, N. Y. J 2x lUtfTITTTtgTTgB Najbolj*! prijatelj v nesreči vani je: ki so se končale s sarajevskim umorom leta 1914, ki je bil l3o-vod prvi svetovni vojni. C'e niste doslej brali romana, ga začnilte brati zdaj, in ne bo vam žal. Tenkočuten sodnik. LOVENSKA NARODNA! PODPORNA J&NOTA BRAtSKA,' DELAVSKA PODPORNA ustanova Sprejema ni ozke in ženske v letih od iri otroke do 16. leta starosti. Pred sodnika Huberta Jeu-ne v Anacondi, Montana, so pripeljali lefpo mlado žensko, ki je prekršila brezpomemben prometni predpis. — Obsoditi vas moram na en dolar kazni ali pa na en dan zapora, — je rekel sodnik. — Nimam dolarja, — ga je grešnioa žalostno pogledala, — bom raje en dan sedela. — Hm, — je razsodil sodnik, v zaporu so mogoče stenice. — In je segel v žep ter .plaeal zanjo dolar. s Čas beži. gXAN&rvo: 52,ODO PREMOŽENJE; $6,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ ; ..... Glavni stan: -- 2657-59 S. LaWndale Ave.. GKlcago, 111. Zdi se mi, da še ni dolgo, ko so bili slovenski listi polni takih in si i čn ih poročil: — Vnaši naselbini smo imeli veselo svatbo. Poročil se je rojak A. B. z M. L. ,Ženin je doma s Štajerskega, nevesta je ]>a Dolenjka Oba sta že nafct pet let v Ameriki in sta zelo ugledna v naši naselbini. Zdaj so take vesti izpodrinila poročila o srebrnih porokah. In nj več daleč čas, ko selfeudi o srebrnih porokah ne bo več pisaflo, pač pa samo o zlatih. Tuesday, June 24, 1941 Kratka F. LANTNEB U-smoljena sestra 4'Tannl'e je sestra, vprašajte jo!" je zagodrnjal vratar in vračajoč se v svojo sobico, za-mcnvljal: "Kako pa morem jas v^e vedeti t" Karel Šulik je obstal na dvto-rišču. Uiarniljenka se ga bo mcrviia ustrašila. Novinar ni mož, ki bi l>udil zaupanje. Bala ^e £a bo in se previdno iogo-vcrila, da nič ne ve. Toda njegov časopis mora 2 uri iziti, in op mora na vsak nnffln imeti zanj poročilo. — Sinoči je videl na kraju nesreče1 report era " Dneva" in že pri san^i misli, da bi imel 'Dan1 o nesreči več poročil, kakor jih bo on.zlbral za syoj list, je bil strašno nesrečen. Usmiljerikjp, je-prišla z enega izmed bolniških oddelkov, in šla z zelo hitrim korakom čez dvorišče. Karel Šulik Hi smel odlašati. —, Odkril se je i n stopil k njej in rekel skbraj proseče : "Sestra rsmiLjonka se je presenečena ustavila. Tudi sam je Ibil, ker se je zavedal; da mora.govori ti z ženo, ki je ne sme gledati ktfkor ženo, v zadregi, ki je j^ila tem, večja, ker je bi.!a usmiljenka zelo lepa in prasnila*!«'. " "Sestra . . .'» ITsmiljenka je povesila oči in rekla z ljubeznivim žametastim glasom-. "Kaj želite, gospod?" "Oprostite, sejstra — novinar sernj, urednik ".Našega glasa" ki ga najbrž ne čitate." Sf.m .sebi se je odet smešen in najrao&i bi ,bil kar zbeižal. Tada ko je opaziJ. da je usmiljenka dvigjuJa oči in ga gleda izpad dolgih trepalnic, je nadaljeval: /'Sinoči »e je v predmestju dogmi i la nesreča. — V gostilni "Na klančku" se je udri .trop. — tem sta bila —" : "Dva ranjena," ga je preprosto prekinila usmiljenka. Pogledala ga je * prijaznimi očrni in je vsa zardela. 1 Karel Šulik je videl, da začenja biti zmedena zdaj ona. in je postal pogumen. ; "Da," je rekel, "no in pri- šel sem, da bi izvedel, kako ee tema človekoma godi . . ." Usmiljenka je bila nekaj časa tiho; potem" ipa je rekla lepo in odločno: "Slučajno sem bila pri ope-rftcjjL Prvi nesrečnik ;se piše Jožef Katar, -dru^ pa je nje^ gov dvajsetletni France. Očeta, ki je " je za jecljal in odšel k izihodu. Med vrati se je ozrl; prav takrat «e je ozrla tudi ona, vstopajoča že v sosedno poslopje. Toda njen beli klobuk, ki ee je videl za aamreženžim oknom, je izdal, da se je na koncu hod nika ustavila Še enkrat — dia bi poeledala za njim. . ★ Ah, ta pog ed! Ne. Karel Šulik je mislil na mlado in lepo usmiljenko, toda ne počutno . . Usmiljena sestra in posvetna ženska in člo- x> &z LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . , . (Finžgar) agitator Spisal Janko Kersnik (»9 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj man in priljubljen slovenski pisatelj, kar jib je 21 velo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni Altai s ulitkom. Cena $1.— grešnik lenart Spisal Iran Cankar. (114 strani.) Eno najboljših del našega pisatelja, v katere« se predstavlja kot izboren pocnavalec otrofike duSe. m02je Cena $1.— idioit Spisal F. 3L Dostojevski TRI KNJIGE—NAD 00« str. Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel 2e t najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je Živahen in ne utruja kot nekateri drugI romani Dostojerske- r. Cena $2.25 kako sem be jaz ukal Spisal Jakob Aleievi*. TBI KNJIGE po 16«. ISO la 114 strul. Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, Id so ga stari« poslali v šote, kjer se Je vzdrževal s kutfniml sredstvi . ter sdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šote ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane Živahno. Ob čltanju se bo moral CitatelJ večkrat od ejatL Cena $1.50 Spisat Emerson Hugh. (209 strani.) . Zanimivo delo, ki- bo ugajalo vsakemu čitatelju. Prerod prav nič ne zaostaja za originalom. Cena $1.50 med padarji in zdravniki Spisal Janka Kai (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega teta stopil r javnost. Nato Je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom — "Gruntom." , Cena 85c morski razbojnik Spisal Fred. Marryat. (193 strani.) -fji V V duhu Čitatelja »šiva romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubem. — Vite-štvo in maščevanje. — časi, v katerih sta spretnost ln gibčnost odločevali. , Cena 85c nadežna NIKOLAJE.VNA Spisal V. M. Oprtim. (112 strani.) jc ' Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se krlšku, a sredi pote omagajo. Cena 30c nova erotika VSI TRIJE tlM jernač zmagovač HENRIK SIENKDEWICZ Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta selo zanimiv. cena $1.— listki Spisal Kaavar Metko. (144 strani.) Cena 70c malenkosti Spisal Ivan (115 strani.) — trdo Tesano. Knjiga vsebuje "miaM", ki so se rodile v človeku v prvih le-tib svetovne vojne. Cena 70c na polju slave -Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj popisuje sijajno sosagb poljskega kralja Jana Sobleske- ga nad Turki prt Hotlnu.in m tem osvobojenje Poljske. S to zmago Je bila končana turika «ile, pod katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji. cena $1.— odsiti _ (120 stranL) f....... Cena 75c marko senjatfln - SLOVENSKI ROBINSON Cena 75č milijonar btt£2 dekarja J" ^^, Spisal Phillips (92 strani.) Do skrajnosti napet roman ia modernega šivljenja. Ojmen-heim je znani angleški a>ma-nopisec poznan po celem »Teto. Cena 75c «'3 ,rc Spiski Henry Barfcusse. (337 stnhl.) * " """ Pnetreslji* opis prizorov iz svetovne vojne. Bdlnole mojster kakor je Barbttoee Je mogel napisati tako knjfti*< ' i Cena $1.— . Mi*." U&- otaooi somba, . Spisal IVAM PREGELJ , ... Poananl itannikl pisatelj - .popt* soje. čudovit svet asej^iarkostjo Jnžnega solnca In senco hladno severne nočL ** eena $ f. s/i . stM u^i^ici sawivi slovskjec Založil Anton Brezovalk Zbirka najboljših tratKočaSnlc Iz vseh stanov. —. 292 strani.: , Cena 50c Company KNJIGARNA ■ Snbvemc Publisnln{ 216 West 18th Street New York City sodnikovi Spisal JO8IP STRITAR Starosta nafti h pisateljev In pravzaprav oče pravilne sio-venJStne v Jem svojm roma* nu žiro ia zanimivo popisuje življenje na dežeU. cena $1.75 » » • • » tarzanove živali Spisal Edgar Burroughs , (294 strani) Nadaljevanje 'Tarzana," ki Je še vsaj po imenu • znan vsakemu omikancu. Dasl je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek pola-goott tudi v neverjetnosti vžlvl Cena 85c v zarje vidovjj, Spisal OTON ZUPANČIČ Najboljši in fie šlvečl slovenski pesnik podaja a to zbirko zopet nekaj umotvorov. Pesmi so posvečene njegovi ženi Aal cena $1.— v robstvu Spisal Ivap Mat If Ji. (255 strani.) Ivan Uatieič Je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih . grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisatL Cena $1.25 zima med gozdovi j^r 1 ^ »•■V!* uvfNfi »T . Spisal, Pavel Keller.. V tem romanu Keller v svetlih barvah rHte dogod-ke.-nac.' kmetih in posebno v gozdovih. , cena $f.25 zadnji val Spisal IVO gORLi Poznan! ^iovenifcl ptestelj -m« v ilnjlgi podaja ta- lo zanimive podatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini. ti.— znanci : Spisal RADO MUKNEK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo' sam označuje kot "Povesti in oriši." cena $1.25 zadnja na grmadi Spisal PTaae Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica Je 1-, mela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovlnakih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena $ 1.— ROMANI Karol Maya V PLATNU VEZ DOLINA SMRTI 63* strani, s slikami. Vsebina: Misa AUna; Dervifi; Spletke in zanke; Pekel , _ $2.00 SOBOLJAR IN KOZAK 592 strani, s slikami. Vsebina: Kozak Številka deset r Na sle-duj .Ob Bajkaiskem Jezera; Domov. ... , $2.00 V CORDILLERAH 625 strani, s slikami. Vsebina: Grau Ohaeo; Puščavnik; Lov .na Sčndadora; Božja sodba. -$2.00 ZAKLAD V SREBRNEM. JEZERU 624 strani. — Vsebina: Med drvarji divjega zapada; Na ' Butterjevi farmi; Dvoboj as življenje; Potopljeni za- cena t nar Mtf $2.00 BROŠIRANO i .* uri ' Jf- ^ » iti'.'.i PO DEŽELI SKIPETARJEV Brata AUUJa; Kočk v soteski; Mlridlt; Ob Vardarju.. $i:50 spisi josip jtjrolca 1. -ZVEZEK r - Uvod; Narodne pravljice in pripovedke; Spomini na deda; Jurij K orjak; Jesenska ' noč med slovenskimi polharji; Domen; Dva prijatelja. ^ IL ZVEZEK: Jurij Kobila; Tihotapec; Vr-ban Smukova Zenitev; Klo-Sterski žolnlr; Grad Rojlnje; GoUda. DLL ZVEZEK: Deseti brat; Nemški valpet. IV. ZVEZEK: "' l ' Cvet in sad; Hči mestnega sodnika; Kozlovaka sodba v VI- finjl gori; Dva brata. V. ZVEZEK: Sosedov sin; Sin lcmetskega cesarja; Med dvema stoloma. VL ZVEZEK:-Dr. Zober; Tugomer. VII. ZVEZEK: Lepa Vida; Pipa tobaka; Moč in pravica: V vojni krajini: Pravila med bratoma. VIII. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah; Bojim se te; Črtica is življenja političnega agitatorja; Telečja pečenka; -Šest parov klobas; Po tobaku smrdiS^ Zenitev iz nevoaSljlvostl; Spomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZE]?: Rokovnjači; Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko Je krompir kradel; Ponarejeni bankovci. X. ZVEZEK: Veronika DeseniSka. Vsak zvezek $1 .JO 10 zvezkov . . . $T0.— STRAHOTE rojNtr ! Času primerna KNJIGA Spisala Berta p). Snttner 228 strani Cena 50 centov t i i it t t vek si težko misli, da «e pod strogim ■samostanskim .oblačilom skriva žena. Toda vzlie lemu ee je spominjal, da je. imel pri twtem njenem pogledu si-cer neka nedoločen, amfpak ven-dar'telesen občutek.. Jp ta pog!'e bilo to. d?, je velikokrat mislil nanjo brez kakržpe^a koli povoda, Slednjič je priznal, da je to ka. poročila. 53di slovenski, hrvatski in srbski, ki so povezani k zlato nitjo in znak napravi nad vse lep uti& Priporočali br, da si take znaker ki kažejo narodno prepričanje, naročijo tako (posamezniki kot društva. S ten* bomo mnogo pomagali našemu zasužnjenemu narodu. Naročiti jih je mogoče ,v u-rad\i f'Aaneriean Friertdfc of Yugoslavia" 8 West 40th StM New York, N. Y.. ali pa pti i Tisa Mary Vidosič, 349 Web-*ter Ave. Jersev City Heights. X. J. NA OBISKU. •V naši naselbini ae nahaja za nekaj dni na obisku pri svojih sorodnikih naš spoštovani in dobro znani rojak Steve Mo-horiko, kateri ima svojo trgovi no z semeni, že nekaj lef v Mli-waukee, Wis. Za časa njegovega bivanja med nami, mu želim obilo zaibave in razvedrila, tef srečen povratek n« svoje mesto, v Milwaukee, Wis., ter obilo napredka v bodoče v njegovem podjetju. Kakor tudi iskreno pozdravljam njegovo družino. --■ A®theny Svet. ivvr1 v —r ■: ši f STARI PARIZ IZGINJA. Iz Yicihyja t poročajo, da je znaten košček starega Pariza na tein^ da izgine za vedno s površine: To je mestna četrt v bližini pariškega magistrata, okraj St. Oi^vais, ki se razteza pnakb obeh bregov Seine ter ima mnogo starih poslopij. V tem okraju so ,tu$i nekatere 2elo stare in umazane nI ice, katere so že jeli podirati. V načrtu limajo po rušenje 4500 hiš. Ko ibo to delo opravljeno, bo prostega 15 ha zemljišča, na katerem bodo potem pqeida-li najmodernejšo četrt paraSke-ga mesta. Imela bo krasne prostorne ceste, ob katerih bodo stala stanovanja z vsemi prilastki moderne higiene. Proračun za obnovitev tega mestnega dela znaša sedem milijard francoskih frantoov. « ČEŠENTŠVEfcZDAJ da je bil letošnji ^pomladni vele^ejenn: v Brus-lju, odgoden na pozneje čas da je tilo filmskemu režiserju He ne ju Clairu odvzeto francosko državljanstvo; . da evakuirajo Angleži ia pristaniških mest otočja otroke in zapirajo ^ole „ , , da so zaib^e^ili v Grčiji po pptresu v Larisci «e petnajst potresnih sunkov^ d» pripravlja astronomska opazovalnica v Kievu po^elbno odpravo za končni mrk v polovici letošnjega leta. \ % "M LAB 111 D D I" - Hew Toil Tueaaay. June 23, 194! OSPOD iz KONOPISTA Napisal: I. WINDER. —29— • • tirof :e ostal komorni nace'nik in stalni opremi jevallec Franca F:idina ida. Nadvojvoda mo ni povedal, da je bilo jim _ ■■M0I pokopal veliko iluzijo Ni se jezil na vrlega profesorja zgo-dorvii-e. ki jo je bil zhodil v njem; ne, popravi Ije le nespora-s.umiljcnje; zgo;j rojstvo ni [moglo dati Habsburžanu posebne pravi e. Ki se j« mladi nadvojvoda zanašal nanjo; lastna volja vodja in lastna žrvlien^ska moč sta morala naiprej izpremeniti to potebno pravico v rabno orodje, ki naj da njegovemu življenju obliko ?n v«eb;»io. . Tato je h .tel po:lrj živeti A dedščina in zgled sta bila v nezdružljivem na-protslvu in sta mfu onemogočala namen. Neymor:io-t materine z" iteve je snovala v njem, za zdaj še ne-ja^n* in nezavestno toda z vztrajno močjo in vsi temni, kalni, težki toki'krvi njgov?. habsburških prdnikov, ki so bili prizanesli stotinam in stornam sinov, vnukov in pravnukov, rojenim T?ad srečnejše zvezdo, so šumieli v leni in nemirni krvi tega potomca. Kr: in.-ke bourboske matere in kri otožnih Haibsbr.ržrnov — oboje skupai je bilo preveč. Zbegan se je vpraševal: "Zakaj -em tako osamljen! Zakaj odbijam ljudi? Zakaj ne morem bit vesel in se smejati kakor dragi T Zakaj ne znam biti lahkomiseln,in neskrbno srečen kako? brat Oton m skoraj vsi ostali HVtKiburižnm, ki se kot lahkomiselni in prešerni častniki veselijo življenja? Zakaj je« vsak človek nižjega rodu; v-ak mešJanski častnik in vsak prgstak srečnejši od mm*? * V«ak imp svoje dekle, vsak ima svoje pri jate'je, '-sak in a krog ljudi, k? ga ljubijo; zakaj ne moremj storiti po ninhovem zgledu in si ustvariti majhno, skromno srečio. kakor vsi dittgi, vakaj stoji ta strašni zid med menoj rti med svetom?!' Sp?i u\ spet je iaVusal prodreti ta zid. Nikoli se mu ni posrečilo, nikoli se m n oglo posrečiti. V zastrti sinjini njegovih oči je bilo oblastno, pretieče iskrenje, ki je odbijalo lju-tM. V r»jevi p ripravijer.osti, da bi se navezal na nje, je bil nezaveden odpor, ki sc ga v*i drugi razločno videli in ta odpor je duftil slphemo nagnjenje. V njegov: krvi je bilo prekletstvo. Nihče nm ni m^ge? (pomagati. Trezno in s pomilovanjem so ugotio\i!i: 'Nadvojvoda Financ Ferdinand je nepriljubljen." Nepri'jrtrbljen — ta mrala, površna, prazna bes»> ia je zadcstovala Vodeni. Ničesar nieo slutili o njegovi potrebi t\> ljubezni in prijateljstvu, ničesar o njegovi samoti, ničesar o njegovi rr^ti ganosti, ničesar o neecnernost: njegove vahteve. ' Kar je samotni Franc Ferdinand videl, kako srečni so bili Vis drugi je na tih-?n torgotii. Vsa sreča, ki so jo imeli dragi, se je prav za prav spodobila njenju, bila mu je ukradena* ugrabi-^na. Njegoša nezmerna zahteva mu je gorela v krvi ter mu zastrupi lala čuvstvo m misel. Sovražil je majhne zali te ve vseh »ciirugih ljy-Ji, ki so se zlahka uresničevale. Sovražil jc zadovoljstvo ir srečo drugih ljudi, tolikanj, da je hlepel po »iflvi. . Svojo željo po Lrvi je znašal na pogon in. Poveljnik polka s<' je kar ustraši. 1:o je mladega nadvojvodo opazoval na lovu. Za Franeeni Ferdinantilom je klečal pnškonnsec z dvema dvccwimnq nianHeliericatiia. Iz gozda ae je v divjem diru v prisodila po travniku tro«pa jelenov, 15 glav. V manj kakor cm minili rh je podrl Frsnc Feixfinand v^eh petnajst. Oči so mu žarele. Polkov ni poveljnik ni Ibii še nikoli videl takšnih žarečih oč:. da jih je .:*nogo-" je ves v ognju klical Farne Ferdinand < Minogo jelenov. Mnogo divjačine, ki jo je smel streljati; to je bilo nadomestilo za vse neizpo'njene želje. Zbi»ial je rogovHe; taloo na ^osto so visele po. vseh hodniikih in stenah Jjegcve hiše, da so se s kosnei dotikale dru^e drugih. i Pol kovni poveljnik se je bal, da ne bi otsairtf jeni nadvojvoda v malem ganuzi>kem mestu utrpel škode na duši, zato se je ohrfbril in pisal dr. Miarschallu, češ, treba je nekaj storiti. Prošt se jc prr^ jei v Enns in pnnesel učencu veselo novico: Franc Fendinfitd ie napredoval, cesar ga je imenoval za ritanefjstra. Še mo-? prošlovian bivanjem v Ennsu je armadni naredh"ni list dfcjavl 5-tenovanje. Dr. MarscbaH je bil naprosil nadvojvotlo Karla L/udvika, naj doseže pri cesarju to povišanje, ki utegn? da'i življenjski rasti Franca Ferdinanda nove izpodbudo A modri duhovni učitelj je doživel razo-čarar j" • radost Fr .nca Ferdinanda "je bila majhna. "To nue ne more zadovo'jiti." je zaničljivo rekel novoimenovani rit-mojstei., kažoo na trojico zvead, ki so mu krasile ovratnik. To ie bilo slabo znamenje. Dr. Marscftiall je imel častihlepje T ranča Ferdinanda za gonilno moč, ki bo pomagala sla-botn mu in kar pren'-znesmu nadvojvodi v vseh stiskah njegove mladosti. Proš~ je spoznal, da je treba krepkejše izpod-bude. Obotavliaji «e j? sklenil tvegati nevaren poizkus. Rekel je nadvojvodi, da se pričenja svet zanimati, za Franca Ferdiranda. Presrnloras.ednik ima samo (hčer in ne bo imel nobenega otroka več. ker je mego-v zakon, čeprav ne uradno. V ratvnlinah. DeJ'č -prestole živi razuzdano življenje in se ngonsblj« . N«edavi:o tega je imel na lovu napad. V priči vormih krogih gre ela* o strašnih nastopih med caarjem in prestolonaslednikom. Vsem se odi verjetno, da postane mladi nadvoj\ oda v Enn«n danes ali jutri mahoma dedifc cesarskega presto1 a.. * ProAt se ;e zav^dH, da je to zelo nevarna igra. Misel na bodočo Obalst — oblast, ki jo je imel dr. Marschal? za ne uresničljive sanje, k-r je bil prepričan, da bo Rudolf, ko pnde njegov čais, n^kd^r, uspešen cesa^ ki se bi smehljal svojim predolonasiedbiški n izgredom — ta misel je utegnila aa-iltli Francu Ferdinar-du srce in možgane ter jih potopiti v razjedajoči žir pričal?ovanja. A bolj verjetno Be je zdelo prostu da bo to veliko npanje mahoma izpremenilo nadvojvodo v mozaiki bo verno pred.«?* svoji zvezdi, se povtzdignil nad malo-dn&je lu. obnp rer po«rjmno in nepremotljivo uprl oči v prihodnost. ^Nadaljevanj« prfbodaj&l flTIIDVCjIN II 1M Ford podpisal z unijo pogodbo Vsi Fordovi delavci morajo pristo|Hti k CIO. — Vkratkem jim bo povia&na plača in dobili bodo tudi bonus. — Philip Murray je pohvalil Henry ja Forda« — V vseh Fordovih napravah bo uveden "check-off" sistem. Kot zadnje veliko avtno podjetje je Fordi Motor Company podpisala v petek pogodbo z CIO United Auto Wbrkers unijo ter ,pri tem daia naslednje koncesije: Vsi delavci morajo biti organizirani; Fondovo podjetje jim bo od plač odtrgavalo unij-ske prispevke ter jih izročalo uniji (check-off sistem); v kratkem bodo delavcem zvišane plače. . Ta zgodovinska pogodba je bila podpisana v uradu CIO predsednika BhiHipa Murraya v navzočnosti Fordovega osebnega zastopnika Harrvja Ben-netta ter raznih dragih zastopnikov Foidove dražbe in unije. Fordovo podjetje bo edino ffvtno podjetje s "check-off'* sistemom.- —■'■•"'. Pogoji pogodbe so mnogo-«tran.4ki. Predvsem bodo vsi delavci ostali ~na svojih prostorih. pod pbgojem, da postanejo člani OIO. Unija bo morala sprejeti za člana vsakega Fordovega de'-avca. Koliko bo dielavcem zvišana plača, še ni določeno, toda dru- bodo meseca decemjbra posvet-t ovali glede izplačila posebnega bonus a. "Ford Service Department" bo razpuščen, in tovarno bodo straži!i stražniki, označeni s posebnimi zns^ki. ' UVeden bo poseben "stew-ardwki sistem,", da bo uhhelo vsakih 500 delavcev svojega zastopnika. Ustanovljen bo poseben urad za pritožbe. Poldruga plača za overtime; za delo ob nedeljah in praznikih dvojna plača. Uveljavijenje starostne (seniority) pravice. Plhillfp Murray, predsednik žfba je obijubila, da jim jo bo avišala. Vsekakor ne bodo Fordovi'delavci zaslužili manj kot zaslužijo delavci po dragih avtr.ih tovarnah. Pri Fordu je zaposlenih 120 tisoč delavcev. I>ruaJba bo i*b Fordovih delavcev. Izvzeti so le višji u-radn?ki. Vsi delavci morajo biti or- Darilo za junijsko nevesto KUHARSKA KNJIGA: Recipes ef Ali . Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV 2." Stane samo i>i'I^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani15^!^ Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi 1 it o) Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se sanimajo zal kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izveibati in i izpopolniti. š{ ^^^Naročite pri < ga nizi rani in vsem bod>o od pla če odftrgani unijski prispevki, cev. Prihodnje zvnšanje plač ima veljavo izza dne,' ko je bila pogodba podpisana. Nikomur ne sme biti plača skrčena. 'Zastopnik Fordove družbe je izdavil: "Ker je pri zadnjem glasovanju zmagal CIO z veliko večino, ne moremo trpeti nobenega polovičarstva. Z dvema onganizacijama nameni mogoče sklepati pogodb. Vsled tega ..... smo se odločili za eno pogodjbo, na,Francj~ia Z1V1 ^ ^ lanskega tifeajočo se vseh naših delav-. ^etja dalJe P° ^danjem šte- KNJIGARNI SLOVNIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street : New York, N. Y. «e je zgodilo letos 5. maja S tem ukrepom bo uveljavljeno v Franciji žtetje dve uri pred a-strononl&kim časom. Xezasede 11 ju. V oktobru, ko je bila pri Murrav ni ma^el prehvaliti lika' da urp P^naknjejo za vodstva Fordove družbe ter iz-!en.? uro nazaJ' J*e vlada to »Pestila in zaostala v astronotn- razil upanje, da bodo tudi gotovi dragi podjeniki sledili Zastopniki družbe in unije se' vzgledu Henrvja Forda. Apel in napotki za pošiljanje paketov Jugoslovansko poslaništvo v Washingtonu in Ameriski'Rde-či kri'ž sta sprejela brzojavko od "Mednarodnega Rdečega križa" v Ženevi, da obstaja nujna potreba, da se posije skupini od 90,000 jugoslovanskih ujetnikov v nemških in italijanskih taboriščih pomoč v paketuh s hrano in spodnjo obleke. Ameriški Rdeči krfž se zato obrača do vseh naših organizacij in posameznikov s prošnjo,1 naj mu pošljejo nujne prispevke v ta namen. Kakor je znano, je Rdeči križ poleg nabiranja prispevkov za hudo pirzadete meščane vodil slično pomoč za ujetnike tudi drugih narodov. Tako je že s ,t. j. najblržnji krajevni organizaciji Ameriškega Rdečega križa ali pa narodnim združenjem ali organizacijami za pomoč Jugoslaviji, t Le prispevke za večje število paketov je treba poslati naravnost Rdečem« križu v Washington (American Red Cross, Washington, D. C.) z označbo Števila paketov. Ker je ujetniku drago in lju- bo, da pozna ime daritelja, je vedno dobro, če se da poleg prispevka tudi ime in naslov organizacije ali točen naslov in ime osebe, ki pošilja, z označbo. da je prispevek namenjen jugoslovanskemu ujetniku. To je prvič da morejo naši izseljenci v Združenih državah ameriških poslati svojim ujetim bratom iz domovine darove, in .pričakuje se velik odziv, ker je pomoč nadvse potrebna in nujna. Dr. Konstantin Fotič, kralj, poslanik. KAKO-MOČNI SO V ZRAKU. Ameriški časopis "Avion" objavlja razprarvo, v kateri obravnava razmerje moči voju-jočih nasprotnikov v zraku. Članek je napisal ameriSkii izvedenec- J. P. Wright, podpredsednik Curtis Wright Corporation. Wrigjht ceni nemško moč v zraku na 35.000 letal, dočim razpolagajo Angleži po njegovi «odfoi zdaj s 25,000 aparati. Toda, dodaja t>šsec- že do julija bo šte*vi>Io letal med Nemčijo in Angiijo izenačeno. V NemjeijL izdelajo lahko največ 2000 le-' tal na mieseo, produkcija v Veliki Britaniji znaša v istem ča-1650 aeorplanov. Koliko !>etal izdela Amerika, Wright (ne pove, toda namiguje, da nje- a i r * »-VJ-^M ujvj uu u^r- New Yorku ter jih pošilja v Ba produkcijska sila stalno na-veluikem številu v ženevo, od-|ra9ča ne glede na proivzodnjo kodcr.^? pošiljajo naiprej. V letal v Kanadi in Avstraliji, taboriščih samih se briga po!kjer tudi ne drže križem rok eden izmed ujetnikom, ki ga za j v ftvornicah. Wright meni, da t n >TVKtnuun niofniičta nVilocti i« J_1__• • i i___ i____• to postavijo ujetniške oblasti in Rdeči križ, za to, da se pravično razdelijo. Iz dosedange- je produkcija letal na strani Nemčije že dosegla višek, isto lahko reoe o' angieški letalski ga izkustva se vidi, da je bil to industriji. Amerika še ni iz-izvrsten način, kar dokazuje rekla svoje besede. To s^ bo tudi gora zahval1 dariteljem in'pokazalo proti koncu letošnje- o nji vsaka sled. Drag za drugim so se iz italijanske Somalije javljali posamezni člani Iadj i ne posadke. Pisali so samo. da so živi in zdravi, nič več. o usodi ladje pa so moK čali Kakor kiti. fceie »i0 j je p riši o na dan, kaj je prav za prav z ladjo, ki je last dnbrovnišike paroplov-ne družbe. 4 4 Durmitor'' je prispe! v pristanišče Kismajo, ki jo nedavno zasedli Angleži v italijanski Somaliji. Ladja je bila na poti iz neke španske hike proti Japonski. Vozila je tovor soli. V bližini Rtiča Dobre nade je ladjo ustavil oborožen brod tuje narodnosti. Člani posadke te liadje so prišli na krov s puškami in samokresi. Posadka "Dmmitorja" ni bila oborožena in se ni upirala. Preiskava ladje se je izvršila v redu in miru, nakar je poveljnik oboroženega brod a zahteval od kapitana "Durmi-torja" naj siprejme na krov 200 mornarjev, ki ^o se nahajali na oboroženi ladji kot ujetniki raznih potopljenih ladij. Mornarji so se urao prekrcali, kapitan "Durmttorja" pa je do- «kem A-tetju časa za 60 minut. Toda ena ura razlike med zasedenim in nezasedenim ozemljem, je le še ostala. To je povzročalo gotove težave, katerim se skuša jc- zdaj v Vichyju Ogniti s tem, da pomaknjejo urp se za eno uro naprej. Doslej se je prebivalstvo težko privadilo novega časa, najhujše pa je bilo z razlikami v prometu med obema pasovoma države. Upajo, da bo novi enotni čas rkisedanje ovire odpravil ter obe coni Francije vsaj časovno izenačil. . POLARNI SIJ ' V PREKMURJU. Nedavno je mirne sprehajalce v Murski Soboti, zvečer vzne mirila nenavadno rdeča svetloba, ki se je prikazala na severni strani jasnega-neba. Neka- Priložnost za slovanski jezik govoreče moške in ženske .Največja tvrdka svoje vrste v New Jerseyju prodaja najbolj važne stvari ter bo sprejela tri mote v svojem pro-dajalnetn oddelka. Ravno tako tudi dve ženski. Prodajna sposobnost je sieer upoštevana, toda ne potrebna, ker boste delali i ve&ini prodajalnim urad. nikom. ki bo bodil z vami k prodaji in bo v resnici prodajal za vas. Doloten na*rt vam bo zagotovil mnogo uspešnega dela. Sieer majhna plača, toda velika provizija od $59 do $200 na teden. Zgiasijo se naj samo oni. ki imajo svoj avtomobil. Navedite starost, narodnost in, če imate isku&njo v prodajanju. Eden it»k nameščenec, ki je star 74 let, zasluži povprečno na teden $100. Pišite na: Šifro AB, e. of Glas Naroda. Adv. — 4x gasilci so pospravili orodje. Od gasilskega doma polarni sij ni bil viden, trajal pa je vsega komaj kakih 5 minut. GOST IN TAT. Jožefa Klavžarja iz Dobrave j pri Brežicah je sosed povabil na doni na čašo vina. Jože se je sicer napil opojne pijače že preje, pa se je vseeno odzval prijaznemu vabilu. Do polnoči ^ ga je Jože že toliko nabral, da je zaspal kar na sosedovi tei so takoj uganili, da je to po- mizi. Zjutraj, ko se je vino že lami sij, ki v zadnjih letih ni .vskadilo iz njega, je pa presene-več tako nenavaden v jugoslov. I čen opazil, da mfu je zmanjka-krajih. Seveda pa je bila rde-'la denarnica, v kateri je imel Rdečemu križu. Rojake prosimo, k o pošljsjo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES ocroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDEB. ako je Tam le priročno ga leta, fco 'bo njena proizvodnja andkriTila vsa pričakovanja. Ameriški strokovnjaki smatrajo Wrigbtovo sodbo za popolnoma zanesljivo. . 1 Vojujoci se narodi v Evropi vstvarjajQ zgodovino. Svetov- . _______________^ ^^ nih vesti pa^ie morete razum- bil ukaz, naj jih odpelje narav- ao Msledovati brez velikega in ča svetloba bolj vidna v okolici Mhirske Sobote, kjer je ni motila luč električnih vsetilk. Brez vznemirjenja pa je ta nebesni pojav tudi ni bil. Po Lendavski ulici je prihi-tel kolesar in naznanil gasilcem. da gori v Marljanch. Gasilci ki so smatrali rdečo svetlobo za odsev ognja s pogorišča, so takoj zatrobili v rog in izvlekl brzgalno, da se pope-'jejo krotit nevaren element. Ker je v tem času, ko prihaja 1006 din. Jože ni bil len in je takoj začel iskati tatu. Kimi* lu je zvedel, da je M. H. Mpreje-la od Ivana B. nekaj denarja, katerega ji je Ivan ie delj Časa dolgoval. Pobrisani Jože se še isti dan napotil do M. H. in jo prosil, naj mu posodi 100 din. V sposojenem siotaku pa je Jože spoznal neko znamenje in je takoj prišel do prepričanja, da je ta stotak bil pred kratkim njegov. Stvar je seveda prišla tudi na sodišče, kjer se bo mo- "c-i jc- v icui rnf n, ku {ji maja vlak v Soboto, mnogo ljudi na|ral scsed Ivan zagovarjati. trgu, je bila naenkrat zbrana okrog gasilskega doma cela množica. Medtem je izginila na nebu nenavadna svetlioba in \dvf.rtise tn "glas naroda Veliki Atlas sveta no«t v italijansko Somalijo. Kio je izvršil povel je, je izkrcal nato mornarje v Kismaji, katero je kmalu nato zasedla britska vojska. . "DUEBOTOR" V KISMAJL - Končno so prispete vesti, kal&na je bial usoda ladje "Durmitor" o kateri se je zadnje čase večkrat pisalo, da je tajinstveno izginila ter manjka DVE URI PRED ASTRO. NOMSKIM ČASOM Francoska »vlada je dne 21. februarja izdala dekret, ki odreja. da se morajo ure V nezasedenem delu Francije pomakniti še za eno uro naprej, kar zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Bes," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, Id so sedaj izdani,^ bodo več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevarno ta atlas In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeti izkaznico, S katero boste proti plačilu 25 eentov dobili dodat ne zemljevide, ki kažejo pre-menjdbe meje vseh May, ki Jbodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zaključku vojno in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni semljevidi vam bodo do zadnje natančnosti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno m po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI 11 GLASA NARODA", 216 West 18tb St., New York,