Naročnina za kraljevino SMS Mesečno 48 K. Letno 576 K Inozemstvo: Mesečno 68 K. Letno 816 K. Oglasi: enontoipna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. Uredništvo: VVoltova ulica M. Telefon 306. Uprava: Marijin trg 8. Telefon 44 Rokopisi se ne vračalo-em je priložiti znamko za odgovor. KUBU / Krati I® ©dpslsval v $inal®. SESTANEK 7 RUAtUNSKIM KRALJEM .JE IZREDNE POLITIČNE VAŽNOSTI. Beograd, 7. jan. Kralj Aleksander se je danes odpeljal z direktnim dvornim vlakom v Sinajo, letno bivališče romunskega kralja. Sestanku se prepisuje izredna zunanje - politična važnost. Na sestanku se bo sklepalo tudi o vojaških zadevah. Beograd. 7. Jan. Nj. Vel. kralj Aleksander je danes dopoldne ob 9. od- potoval v Sinajo, da poseti rodbino romunskega kralja. V njegovem spremstvu se nahajajo minister dvora g. Dragoslav Jankovič, prvi adjutant general Hadžič, maršal dvora polkovnik Damjanovič, poslaniški svetnik Gjorgje Nastasijevič in pomočnik maršala major Jovičič. Mednarodna eosjsedarika konferenca evropskih drla«. KONFERENCA V CANNESU ZA OBNOVO SREDNJE IN VZHODNE EVROPE OriCIJELNO PRIZNANJE RUSIJE, - OLAJŠAVE ZA NEMŠKA PLAČILA. Pariz, 6. jan. (Izv.) Sejo vrhovnega sveta v Cannesu je otvoril ministrski predsednik Briand. Prvi je govoril ministrski predsednik Llloyd George o načrtu gospodarske obnovitve Evrope in stavil predloge. Posebni odsek Je nato razpravljal o Lloyd Georgovih predlogih. V posebni seji so finančni ministri razpravljali o poročilih strokovnjakov, katerim Je bila poverjena naloga preiskati rcparacijska vprašanja. Cannes, 7. jan. Konferečni odbor je •prejel nastopni sklep: Na konferenci (brane zavezniške sile soglasno milijo, da naj bi se v prvih dneh me-*«ca marca sklicala gospodarska in finančna konferenca, na katero bi se morale pozvati vse evropske države, Uidi Nemčija, Avstrija, Madžarska, Bulgarija in Rusija, da pošljejo svoje SMtopnike. V Cannesu zastopane sile smatrajo. da bi taka konferenca pomenila resnično, bistveno etapo na potu gospodarske obnove srednje in vzhodne Evrope. Zavezniške sile smatrajo, da j« potrebno, da se obnovi mednarodna trgovina v vsej Evropi in da se orga-•iairajo pomožni viri vseh dežel v •vrho, da se pomnoži produkcija in 4* »e olajša trpljenje vseh evropskih narodov. Stremeti se mora za tem, da •« odstranijo vse ovire, ki so na potu trg?vini, da se likvidirajo silni krediti, obljubljeni slabotnejšim deželam, in »odelujejo vsi na tem, da sc obnovi ■ormalna produkcija. 'jis .^°?arneiui narodi si ne smejo vin-oicirati pravice, da drug drugemu dik-jo načela, po katerih si namerava- £r«Wo°tr“nŽ°St- u.rediti 8v°le gospo-v#tlj z,vljenje in vladni sistem. • pa bi bilo samo tedaj mogoče, "»Polagati 1 inozemskimi kapitalija-, I » "terimi naj bi se pomagalo de* • ,*rn'. ?k° bi inozemski denarni da-|***i bili zagotovljeni, da se bodo njihov« prava in njihova lastnina spo- in zavaroval dohodek njihovi* podjetij. Narodi ali vlade narodov, M želijo dobiti inozemske kredite, st evakuacija tretje cone v DALMACIJI. Split, 6. jan. »Nova Doba« poroča I* baje zanesljivega vira iz Rima, da •o P°fca]anja glede evakuacije tretje Cone končana z uspehom in da se bo morajo prostovoljno obvezati, da priznajo vse javne dolgove in obveznosti, ki so jih napravile države, občine ali druge javne korporacije ali ki jih bodo napravite v bodočnosti, in da bodo v vseh slučajih, v katerih so trpeli škodo inozemski interesi vsied konfiskacije ali sekvestracije premoženja, vrnile premoženje ali plačale odškodnino. Vsi narodi se morajo zavezati, da ne bodo delali nobene propagande, ki naj bi dovedla do tega, da se v drugih deželah zruši red in politični sistem, ravno tako se morajo skupno obvezati, da ne bodo nay dali sosedov. Zavezniške sile bi samo tedaj mogle dovoliti oficijelno priznanje Rusije, ako ruska vlada sprejme gornje določbe Sklenili so, da se bo gospodarska, industrijska in finančna konferenca sestala v Italiji. Zedinjene države bodo povabili, da se udeležijo te konference. Cannes, 7 januarja. Tekom na-daljnih razgovorov so razpravljali zavezniški ministri o predlogu, ki ga jr stavil ministrski predsednik Lloyd, George ministrskemu predsedniku Briandu na londonski konferenci in ki stremi za tem, da bi Nemčija, ki ne more plačati 600 milijonov zlatih mark 15. januarja in 15. februarja, plačala leta 1922. 500 milijonov zlatih ipark v mesečnih obrokih po 125 milijonov do 15. aprila 1. 1923. Polovica te svote odpade na 13ei-gijo, katere prioritetna pravica ugasne z L 1923. Anglija bi sprejela 60 do 80 milijonov. Italija bi doprinesla z ozirom na svojih 180 inilijonot resno žrtev, na katero je italijanska delegacija načeloma že pristala. Pravice Francije bi ne trpele, ker stopi wiesbadenslci dogovor v veljavo za tri leta in se podvrže finančni dogovor od 13. avgusta reviziji vprid Franciji, zlasti z ocenitvijo saarskih rudnikov, ki jih vstavi obnovitvena komisija šele kasneje v debutni račun Francije. evakuacija izvršila konec tekočega meseca ali začetkom februarja ter da bodo italijanske vojne ladje par dni prej zapustile naše luke in odplule v Italijo. POSLANEC PIŠEK JE UMRL. Maribor, 7. jan. Umrl je 6. t. m. dopoldne na svojem domu v Orehovi vasi pod Mariborom narodni poslanec SLS Franc Pišek v 66 letu svoje starosti. Pogreb pokojnika se vrši v nedeljo dne 8. t. m. Pokojni Franc Pišek je v svoji vasi županova! 25 let. Narodni poslanec pa je bil od leta 1908., torej še v Avstro - Ogrski, po prevratu pa ga je SLS odposlala kot svojega zastopnika v beograjsko skupščino. — Na njegovo mesto stopa kot poslanec g. Fran Zebot, urednik in hišni posestnik v Mariboru. NAMESTNIK MINISTRA ZA SOCIJALNO POLITIKO. Beograd, 7. jan. Vsled bolezni ministra za socijalno politiko dr. Gregorja Žerjava je prevzel začasno njegove posle minfster za notranje stvari dr. Marinkovič. RESOLUCIJA GLEDE UPORABE PODMORNIC SPREJETA. VVashingf.on, 7. jan. Vprašanje Šantunga se je odgodilo za nedoločen čas, ker niti Japonska niti Kitajska noče popustiti. Komisija za brodovje je soglasno sprejela Rootovo resolucijo. ki določa, da se mora vsak mornariški častnik, ki bi kršil zakone glede zaplenitve trgovskih ladij, smatrati, da je kriv morskega ropa, in po tem kaznovati. Root je dalje predlagal, da naj se poraba dušečih plinov v vojnem času prepove. POMOČ RUSIJI. Washington, 7. jan. Urad za plovbo bo stavil na razpolago za dovažanje žita v Rusijo 30 ladij, ki se za sedaj ne uporabljajo. Berlin. 7. jan. Kakor poroča »Vor-wSrts«, so po izkazu mednarodne strokovne zveze nabrale nemške strokovne organizacije do 15. dec. 75.000 holandskih goldinarjev (4mili-jone 967.202 mark) za rusko pomožno akcijo. Skupno je bilo izročenih mednarodni strokovni zvezi 794.400 holandskih goldinarjev. Prva ladja, ki jo je odposlala strokovna zveza v Rusijo, je odplula 28. dec. iz Hamburga v Rigo. Namerava se oskrbeti 40.000 otrok. Drugi parnik zapusti Hamburg meseca januarja. Moskva, 7. jan. (Brezžično) V kirgiški republiki gladuje 1,600.000 oseb. DE VALERA ?E ODSTOPIL OD PREDSEDSTVA IRSKE REPUBLIKE. London. 6. jan. V Dail Eireanu sc je uradno objavilo, da je De Valcra odstopil od predsedstva irske republike. Dublin, 7. jan. Colins in Griffith pozivljeta Dail Eirean, naj se vsled demisije De Valere ne da odvrniti od posvetovanja o angleško-irski pogodbi. Dail Eirean je sklenfl, da se nadaljuje razprava o pogodbi. De Valera je svojo demisijo za enkrat umaknil. BREZPOSELNOST V ANGLIJI. London, 7. jan. Kakor javljajo listi, je dne 31. dec. 1921 znašalo število brezposelnih v Angliji 1,835.300. Prijateljstvo 2 RtimuniEo. Potovanje kralja Aleksandra v Sinajo nas mora v političnem oziru vsekakor zadovoljiti. Pustimo na stran rodbinske kombinacije, ki se pojavljajo in zopet cementirajo ob tej priliki, ubsolvirajmo jih samo s pripombo, da bi želeli od beograjskega časopisja več, kako bi rek'i, dostojanstva in takta, kar hi stvari prav gotovo preje koristilo nego škodilo. Ostanimo pri politlčr.} strani zadeve. Potovanju članov vladarskih rodbin v politične svrhe so dostikrat služila v sklepanje važnih diplomatskih zvez. V parlamentarni vladavini, kakor jo imamo pri nas, je sicer si var nekoliko drugačna in obisk našega kralja na runuinskem dvoru bi imel lahko velik političen pomen, ali pa tudi ne. Toda t' sedanjem položaju, ko smo se namreč nahajali z Rumunijo ves čas po zaključku svetovne vojne v dokaj napetem razmerju, je vsekakor zaznamovali obnovo ožjih stikov med bukareškim in našim dvorom kot znak napredujočega sporazuma med obema državama. Kolikor bolj pa bi ta napredoval, toliko trdnejša in vplivnejša bi postajala mala antanta. Opozarjali smo še ponovno na posebno vlogo, ki jo igra Rumunija v mali antanti; ona je ostala v gotovi meri rezervirana na pr. o priliki proti-tnadžarske akcije. Opozarjali smo na možnost, da bi skušala Italija kot »latinska sestra« pridobiti Rumunijo za protislovansko politiko. Na drugi strani je imela Romunija svojo glavno pozornost obrnjeno na svoje vzhodfle meje, kjer pravda z boljševiki radi posesti Besarabije še vedno ni zaključena. Zato je bukareška politika iskala in našla čim tesnejšega sodelovanja s Poljsko s ciljem obrambe pred Moskvo. Poljska pa se ni nahajala z ostalo malo antanto ravno v najboljših odnošajih, ker niti Jugoslavija, niti Češkoslovaška ni bila pripravljena zaplesti se v kakšen boj z Rusijo. Pri tem mora naša država seveda vztrajati vse dotlej, dokler Rusija ne ogroža naših interesov. Od tedaj pa so se stvari precej spremenile. Po'jska je sklenila sporazum s Čehoslovaško in se s tem vsekakor r rib’i žal a mali antanti. Prav tako se je vpliv slednje povečal tudi, ko je Rcneš sklenil dogovor z Avstrijo. Odpira se možnost, da se mala antanta vendarle še nadalje okrepi in razširi kljulf mnogim bistvenim oviram, na katere smo svojčas opozarjali. Na drugi strani pa boljševiškega gospostvo kljub velikim grozotam lakote in kužnih bolezni noče biti konec; nasprotno, s svojimi vojaškimi organizacijami ostaja na zunaj vendarle važen političen činitelj, katerega moči nikakor ne gre podcenjevati. Rumunija je tedaj primorana misliti na prijateljstvo s svojimi za-Vodnimi sosedi, od katerih je najmočnejša Jugoslavija. Ako pa obstoja možnost, da postane mala antanta nele obrambena garancija proti restavracijskim poskusom Madžarske, kakor je bila doslej, marveč nositeljica večjih pozitivnih smeri, faktor, ki bi se mogel uveljavljati kot celota napram velikim sosedom, tedaj bi seveda Rumunija imela na njej vedno večji interes. S tem pa bi šlo vzporedno nazadovanje italijanskega vpliva; možnost italijanskega intrigiranja v Podonavju bi se manjšala. Resničen in odkritosrčen rumunsko-jugoslovanski sporazum, ki ga je oviral doslej samo še spor za banatsko mejo, bi pomenil krepko utrditev male antante in v svojih posledicah poraz italijanske gospostvaželjnostl. Zato si ga iz državnih in narodnih Interesov želimo. ENOTNA FRONTA VSEGA PROLET ARI J AT A. Berlin, 7. jan. »Rote Pahne« ob- j javlja poziv izvrševalnemu odboru ; komunistov in rdeče internacijonale j strokovnih organizacij na delavce 1 vseli dežel za enotno fronto vsega j proletarijata. Vsi proletarci, bodisi 1 komunisti, socijalni demokrati, sindi- ; kalisti. krščanski socijalistl ln drugi j naj se združijo v skupno fronto za j boj, da se anulirajo vojni dolgovi in ; da se prizna sovjetska Rusija. EKSPLOZIJA N\ TORPEDNEM j RUŠILCU. Pariz, 7. jan. V Pireju je bila na krovu grškega torpednega rušilca velika eksplozija. Mrtvih je 50 oseb, ) med njimi poveljnik in več civilnih J oseb, ki so bile na obali. Zagreb, 7. jan. Devize: Curih 57.50, Pariz 23.90—24.25, London 1280—0, Berlin 15.3—157, Praga 502—508. Curih, 6. jan. Devize: Budimpešta 0.85, Berlin 2.12, Italija 2235, London 21.73, Newyork 517, Pariz 41.55, Praga 8.40, Dunaj 0.18, žig. av. krona 0.10, Zagreb 1.80, Varšava 0.18, Holandska 189.75. Trst, 6. jan. Zagreb 8.05, Berlin 11.60, Praga 39.25, Pariz 188, Newyork 23.20. Praga, 6. jan. Zagreb 19.75, Dunaj 0.90, Budimpešta 10.05, Berlin 31.50, Milan 255. Emil Adamič ! li ni, tj! 11? (Oton Zupančič.) Spominu pokojne matere. Suita za veliki orkester. ® Čerinovem koncertu 12. t. m.) ., ^aša glasbena literatura je v zad-k”1 desetletjih producirala nebroj »borov, samospevov, klavirske sklad-*° bile že redkejše, toda orkestral-?* štejemo lahko na prste. Poleg Lajovica, Premrla in Škrjanca se je *an»ko leto oglasi! z novim orke-»tralnim delom tudi Emi! Adamič, či-E*r »Tatarske silunete« je neumorno delavni dr. Čerin na svojem simfoničnem koncertu izvajal z izredno lepim n»pehom. Dr. Čerinov koncert, dne 12. *• m. v »Unionu« pa prinese zopet °vo orkestralno delo Emila Adamiča j^d gornjim naslovom. Suita sestoji p.eJ»h delov, ki nosijo pečat progra-*'čne glasbe, zato bo občinstvu za iav'*,T1evanle d('a uslrezcn0< ak° °b* |ov ^0, vodilne misli posameznih de- 1. Pri zibeli. T**10’ zibajoče se lije materna po- Pev a v nemirne otrokove sanje. Dete je zaspalo> mati podpre z roko svojo gavo in v sinkovo bodočnost splavalo njene 5atl)e; Dete raste Za pisanimi metulji eta. gleda solnčne zatone, posluša šumenj* goii)a in penini »krjančkov. Papirne zmaje pošilja v nebeške dalje. Vnovič se sinek zbudi. Materina uspavanka zopet pogladi nepokojno otrokovo srce. Majki si zahoče sanj. Svojega sina vidi. Dorastel je. Burna noč kipi v njegovih kitah, neugnana želja po slavi ga davi in tira naprej. Sredi oduševljenih množic stoji. Vzklikajo mu, slave g'a. Svet mu je odprt na stežaj. V cerkev pelje krasno nevesto. Godba, smeh in vriskanje svatov. Sumna, vesela svatba. Mati je ostala zapuščena. Starost je prišla. Na samotni postelji leži, zunaj pa je lepa zelena pomlad. Nekaj ledcno-hladneg^a se je sklonilo čez njeno vzglavje ... V dnu duše jo je zazeblo, kakor bi bila v bližini smrt. Dete v zibelki je pogledalo. Proč so temne materine sanje, v nebeško-čistih očeh otrokovih je jasno in vedro. Mati zapoje in zaziblje zibelko. Svet mir v sobi . . . Materina pesem bolj in bolj pojemava, komaj slišno kot nočni metulj še poletava nnd spečim detetom. Angelj sanj stopi k zibelki in odnese materino in otrokovo dušico v čudokrasne kraje, kjer vzhaja solnce in žive pravljice . . . a. Mož z medvedom. Socijalna slika. Predmestje. Trop j polnagih otrok z divjem vriščem sledi j možu z medvedom. pred razpalo, umazano hišo v j tesni, smrdljivi ulici obstoji ta direndaj. Mož igra lajno, s klobukom v roki prosi milodarov. Top, tap, top, up okorno pleše medved po žalostni godbi. Veriga rožlja. Ubito okno se je nekje zaprlo. Nekdo je zaklel in pljuni! na cesto . . , Otroci se .razpr-Še, medved rentači . . . Umazan dar je priletel na cesto. Zopet se turobno zasuče lajna . . . Otroci dražijo medveda, pol slepi mož gleda z rosnimi očmi v nebo . .. Top, top, top, top . . . Monomno, brez prestanka prestavlja medved svoje šape. Ista melodija, pretrgana po otročjem smehu, vzdihovanje moža in uboštvo vsepovsod ... Nikjer življenja, nikjer sočutja . , , Top, 'top, top, top , . . 3. Mati je bolna. Otrok se igra ob postelji matere. Niso mu danes dosti mar konjički in trobenta. Pred dnevi je prišel v hišo bradat mož in je rekel: Mati je bolna .. . Mati od tedaj leži, ne J o-gleda ga več, ne vpraša ga ničesar. Niti roke, ne poljubčka mu ni d.da, ko Dobro jutro. Težko diše in tako čudno je zgodaj pritekel k postelji in voščil: se včasih nasmehne. Tudi konjiček je žalosten. Vsi so žnlotni , . . Nekaj je zavzdihnilo. Otrok se vzbudi iz svojih misli, plane k posteljici in pusti igrače . . . Vsenaokrog je mir in tišina. Neskončno hudo je otroku. Ali bo umrla? Svojega konjička pristavi k postelji, pa vojake in opico. P »kIcki e med nie in vsi molijo za mamico in za njeno življenje. Iskrene in sladke vere polne so oči kodroia-čka, ko »konča »voio molitev. Nekoliko lažje | mu je, pa vendar zdajpazdaj plašno ! pogleda k speči materi 'n rach-rt in | brezskrbnost se noče vrniti v drobno I srce nazaj , . . 4. Sveti trije kralji — koledniku Veseli koledniki so tu! Krone imajo na glavi, v bele halje so oviti in polno darov prinašajo. Že se je priklonil Gašper: dolg in tnlad. Komaj da usta odpre, že se mu vsipljejo smčšnice, da jih je vsa hiša polna . .. Do tal se prikloni Miha, gostohesed-tiež in godrnjavcc. Pripogne se Bolte-žar, živahen in šegav. Se zapojo vsi Trije in polna je malha darov, potem se globoko priklonijo in gredo. Po vasi je vrišč in smeh: Veseli koledniki k nam, še k nam t V. Pripovedka. Nekoč je živel v velikem močvirju strašen, sedmeroglavi zmaj. Vsi junaki kraljestva so se poskusili ž njim, pa vse je premagala pošast. Vsako leto je moral kralj žrtvovati mlado deklico, ki jo je določil žreb. Sedaj je prišla vrsta na samo kraljičino. Na vse strani so poslali po junake, da se poizkusijo z zmajem, pa nikdo se ni odzval. V deveti deželi pa je živel mladi kraljevič Zeleni Jurij. Sklene kraljičino rešiti. Srečno prijezdi do zmaja. Strašen boj se vname. Po bliskavo gre sablja mlademu kraljeviču in glavo za glavp oddrobi nenasitni pošasti od telesa. Zmaj se v smrtnem boju svija ob njegovih nogah, U daljav« se pa že čujejo glasovi žalostne procesije, ki prihaja po mrtvo kraljičino. Zmagoslavni, lepi kralj Zeleni Jurij jim pa prijezdi nasproti v naročju držeč oteto kraljičino in jo popelje na svatbo. To bi bila kratka vsebina misli, ki so vodile skladatelja pri zasnovi suite. Slike so vzete iz otroškega življenja, ničesar filozofskega, nič zavoz-Ijanega, nikakega svetobolja ni v njih, temveč le spomin na otroška, žalibog za večno izgubljena leta. Glasbena analiza posameznih stavkov je v kratkih besedah sledeča: 1. Pri zibeli. Klarinet prinese zna* no otroško uspavanko, ki ji povzamejo oboi v kvartnih postopih. Božajoča melodija v godalih riše rast otroka, raste in raste ali nenadoma jo prekine otrok, ki se zbudi. Par taktov uspavanke ga umiri. Znova se oglast z materinimi sanjami božajoča melodija, ki slika želje materine, da bi bil mladenič krepak in slaven mož. Lesena pihala nas uvedejo v njegovo svatbo. Hipen prehod iz veselja prekipevajoče svatbe v par žalostnih akordih znači obup zapuščene matere. Otrok se je zbudil, oglasi se prvotna uspavanka, mati in dete zaspita sredi pesmi. 2. Stavek nosi plesno formo in bi ga lahko imenovali medvedji ples. Prihod medvedarja karakterizirajo vriščeči kriki godal, katere prekine medved s svojimi značilnimi postopi v fagotu in tubi. Lesena pihala imitiralo na pol razglašeno lajno. Kam?** Stran 2. .......... Indolenca. 7. vrtoglavo naglico se povečuje lajvečja in najnevarnejša rana naše Iržave, draginja. Nikakor nočemo ta-Iti, da bolehajo na tej bolezni tudi Iruge države, da je draginja svetovni jojav, posledica razvrvanih gospodarskih razmer med svetovno vojno, toda nasprotno pa moramo podčrtati, da so iraginjski skoki pri nas tako veliki in aenaravni, da jih ne smemo in ne moremo opravičiti s pomanjkanjem živ-Uenskih potrebščin in sploh vseh ekonomskih predpogojev za vsaj relativno tnosno življenje posameznikov in družin. Neizpodbitno dejstvo je, da tudi družine s 7000 do 10.000 K mesečnih dohodkov ne morejo več voditi lprmalnega proračuna v družinskem jospodarstvu, da je le malo izvoljcn-:ev, ki so na takih mestih, da so v tem j?!ru v urejenih razmerah, vsi drugi ?a, ki se še vzdržijo v ravnotežju, dc-:ajo na način, o katerem bi sc ne upali Sbvoriti pri belem dnevu in so običajno v strahu pred kazenskim zakolom. To je prežalostna slika naših iružin in z njimi slika raz?ncr in /zroka nezadovoljstva v državi na /sch koncih in krajih. Ni potreba filozofiranja o neke vrste pasivne resi-stence na vseh poljih, v upravi, prometu, šolstvu, gospodarstvu, pogledati ie treba le v realno vsakdanje življenje, da je uganka rešena. Če ni sreče, reda, urejenega življenja v družini, ki |e temelj vsake države, če vlada tam-nemirno hlastanje in beganje za vsakdanjim kruhom, ne more biti sreče la zadovoljstva v državi. O božiču je bila sklenjena v zakonodajnem odboru nova uredba o uradniških plačah, po kateri naj bi znašal ppvišek mesečno GOO—2000 K. Nočemo zanikati dobre volje onih, ki so izglasovali ta zakon, toda kaj bo pomagalo? C-e pride recimo do izplačila meseca njarca, je sigurno, da bo ta plus na plači že — dvakrat uničen. Opozorim nar silovito naraščanje draginje kar na par konkretnih s'učajih. Začetkom dc-lefnbra si dobil še čeden klobuk za 500 K, danes vidiš ljubljanske tvrdke, ki brez sramu obešajo enotno ceno 1000 K. Cena pri čevljih se je zvišala okrog božiča za 200 do 300 K pri paru, cene so poskočile skoraj pri vsem ma-nufakturnem blagu. Pred novim letom sem plačal za kg makaronov 32 K, danes jih prodajajo že po 36 K za kg bi:slično rastejo cene pri vseh življcn-skih potrebščinah. 'V'.. In kaj je najhujše pri vsem? Nihče ie niti ne gane, da bi vsaj nekoliko thVrl to naglo naraščanje draginje. O centralni vladi niti ne govorimo, ker »iti ljudje naravno nimajo mnogo rtrtisla za socijalne potrebe, toda tudi naša pokrajinska vlada živi v socijal-nem oziru življenje predvojne carske gubernije v Rusiji. Vse je tiho, mirno, I čudovito hladnokrvnostjo se gleda, kajko se ovija vrv gospodarskega uničevanja okrog vratu tisočerim. Po prevratu so se vsa! nekoliko brigali za draginjo, danes pa je vsenaokoli zavladala neka fatalistična indolenca. Kaj je temu vzrok? Italija ravno te dni preživlja katastrofo banke di Sconto, a lij:a — se dviga. Zakaj pa mora ravno pxt nas vse — navzdol? Enajsta ura Je, da se ustavi tok draginje z lepa ali z grda ter se uničijo vsaj njeni najgrši izrastki. Jugoslovani smo sicer že tradicijonelno vzgojeni v malikovalstvu, toda praznih želodce,1/ tudi to ne napolni in najlepši slovanski kozel ne more odtehtati moža, ■ »' ' '■ .... W ---------------------------- ttfnipostopi oboj, klarinetov slikajo prošnje medvedarja za milodnre. 3. Sv. Trije kralji. To kratkem Uvodu se oglasi Gašper, v komični, s sekundami natrpano melodijo. Gostobesednega Miho prestavlja fagot v enoličnem ponavljanju dveh tonov ob pestrem spremljanju ostalih inštrumentov. Kromatična skala dveh oktav v trobilih karakterizira živahnega in Šega v ega Gašperja. Vse tri melodije st; združijo končno v en stavek. Poklon vseh inštrumentov konča kratko ‘'lik o. 4. Mati je bolna. Otožno barvan vijolinski tema s sordinami kaže veselo igro otroka. Srednji stavek violončelov se prelije v iskreno, pobožno molitev otroka v trobilih, kateremu sledi prvi stavek v nekoliko izpreme-njeni obliki in inštrumentaciji. 5. Pripovedka. Uvod slika v modernih disonancah pustinjo in svojo usodo čakajočo kraljičino. Oglase se fanfare rogov, ki naznanjajo prihod rešitelja. Razvijejo se v široko slavnostno koračnico. Roj z majem je slikan kratko, a tembolj krvavo. Hitro odleti glava za glavo in lesena pihala f^šijo smrtni boj zmaja. Zalobna procesija prihaja v enoličnih postopih basov in v skoro ruski melodiji godal. Ves orkester povzame zmagonosno v*sem rešitelja. , Glasba suite je originalna, karakteristična. Skladatelj se v nji poslužuje modernega orkestra, ki kar kipi pestrih barv. Istotako so harmonije .Mfljiuir* in drsne, vendar pa uteme- ki bi reševal našo državo s svojim socijalnim čustvovanjem, znanjem in delovanjem. Preganjanje tali Ime V zadnjem času se zagovarja spravljivo politiko med nami in Nemško Avstrijo. Tudi v Pragi se dela za sporazum z Dunajem. V Pragi se je na naslov sporazumne akcije doseglo velike uspehe v narodnostno - političnem oziru za dunajske Čehe. Le za koroške Slovence se še do danes ni ničesar doseglo, navzlic sporazumni politiki, ki se udejstvuje v Beogradu za Dunaj. Niti tega se ni doseglo. da bi se mogel vsak Slovenec — državljan avstrijske republike varno gibati in da bi bilo varno njegovo imetje. Dokazov za to trditev ni potrebno navajati, ker je javnosti dovolj znanih pretepov in požigov, ki so se dogodili še v zadnjem času v slovenskem delu Koroške. Slovenci nimajo na Koroškem niti ere slovenske šole, privatnih šol pa oblast ne dovoli. V slovenskih žunnijali nastavlja ordinarljat nemške duhovnike, ki ne znajo niti besedice slovenski (Ruda. Orcbinj. Orabštajn, Borovlje, Timcnica, Gospa Sveta, Kriva Vrba, Marija na Zilji, Gorjane, Brdo. St. Rmcrt pri Celovcu. Zrclec, Vetrinj. Podkloštcr). Nemške bande pretepajo mirne Slovence, požigajo domove in Slovencem se s strani oblasti ovira potovanje v inozemstvo, ne dovoli nositi orožje i. t. d. Vse to se godi pred očmi koroške vlade, pred očmi celega sveta in v zasmeh vcem mirovnim pogodbam. Mnogokrat se začudeno vprašujemo, ali veljajo mirovne pogodbe samo za Jugoslavijo in ne tudi za Avstrijo? Mislili smo, da bodo razne nepo-stavnosti Iti šiknne enkrat prenehale, toda zaznamovati imamo vedno znova slučaje, ki bijejo vsaki pravici v obraz. S 1. januarjem bi moral prevzeti gostilno Narodni dom pri Velikovcu Andrej Perkovnik, domačin in Slovenec. Po plebiscitu je imel gostilno v najemu neki nemškutar. Okrajno glavarstvo v Velikovcu noče privoliti v to, da bi dobil gostilno slovenski najemnik z izgovorom, da vsled tega lahko pride do demonstracij. Ker drugače ne morejo, si pomagajo koroške »nepristranske« oblasti z grožnjami »Hcimatdienstarjcv«, samo da ne ugodc upravičenim zahtevam Slovencev. Ali mar ni oblast za to tukaj, da prepreči demonstracije in uveljavi zakone? Koliko je v Jugoslaviji gostilničarjev nemčurjev in Nemcev, ki nemoteno izvršujejo svoj posel. Kdo bo mogel zabraniti. da sc prične v Jugoslaviji z represalijami! Ravnotako je s slovenskimi prireditvami. V Globasnici n. pr. niso dopustili Nemci izobraž.cvalncmu društvu nameravane slovenske prireditve in so zagrozili, da bodo prireditev tudi šiloma preprečili. Sploh je opažati namero, da streme koroške oblasti pod vodstvom bicimatdicnsta za tem, onemogočiti Slovencem vsako kulturno in družabno življenje. Slovenec ne sme Imeti svoje šole. ne sme moliti v svojem jeziku, imeti pa tudi ne sme svojega lokala — gostilne, kjer bi sc shajal. Slišimo, da namerava dovoliti sedaj z novim letom pokrajinska uprava nemške prireditve. To se zaenkrat z ozirom na koroške razmere ne sme zgoditi. Braniti moramo zatirane ljene in nuli razumljive mladini, kateri je suiti v prvi vrsti namenjena. Dr. Čerin zasluži pohvalo, ker se je za izvajanje tega novega slovenskega orkestralnega dela toplo zavzel ter ga vestno in lepo naštudiral. Teni-tiolj pričakujemo od občinstva, da ho z obilnim obiskom njegovega koncerta, dne 12. t. m. posvedočilo, da ve ceniti Čerinov neumorni trud. — O drugih skladbah, ki se bodo pravtakrat izvajale poročamo v prihodnjih dneh. Michčl Zcvaco: „N05TRADAMUS‘‘. Ko je pridirjal iz gozda in je vstala pred njim na jutranjem nebu temna masa trdnjave, kakor bi ga čakala in izzivala na boj, se mu je zazdelo, da mu zdajpazdnj poči srce od razburjenja. Izpustil je povodce. Njegove skrčene pesti so se iztegnile proti orjaku. Obraz mu je vzplamenel, lz ust mu je planil divji, jedva še človeški krik, ki je pomenil: »Da vidiva, kateri bo hujši!...« Konj pa je nadaljeval svoj besni dir; vkoreninjcni nagon ga je zanesel naravnost k gostilni, pred katero je videl privezanega drugega konja. Bcaurcvers se je šiloma osvestil. »Dobro,« si je dejal na glas, »nemara izvem kaj o tem prekletem razbojniškem gnezdu!« naše brate v Korotanu. Naša vlada mora najti sredstva, da prisili avstrijsko vlado, da spoštuje pogodbe. Ce je Češkoslovaška dosegla za dunajske Čehe veliko pravic, zakaj jih ne bi naša vlada dosegla za koroške Slovence. Na Slovenskem je grupa ljudi, ki iščejo kot psi po smetiščih, kje bi iztaknili kako napako, da bi z njo okrasili slovenski narod. Naj je napaka še tako malenkostna ali pa občečloveška, da, tudi izmišljena: pograbijo jo, pribijejo na križ in zapišejo: »Glej, brat Srb, takšni smo!« Je stvar okusa, če naj kdo sramoti lastni narod in sebe pred drugimi. Anglež ima stavek: »Right or vvrong, my countrv«. Lahko bi se tudi odgovorilo, da pravi sin ne obeša z veseljem napak svojega naroda na veliki zvon in se iz tega sklepalo na pisca in njegov kontakt z narodom — pa bodi prizanešeno. Odločno pa je treba zavrniti poskus, da bi eksponent kake grupe na Slovenskem onečaščal slovenski narod pred tujino s tem edinim namenom, da bi koval iz tega za svojo grupo — političen kapital! To pa se je zgodilo v zadnji številki »Njive,« kjer sl je drznil g. K. na dan z insinuacijo, da je temelj vse slovenske opozicije — alkohol. Ne bom se ustavljal pri osebi g. K., ki se le prerad zaleti, — ker ne maram provocirati ponovitve mučne afere »soba št. 4«. Konštatiram samo, da pomeni slovenska opozicija — slovenski narod z Izjemo g. K. et esus., ki pa še ne tvorijo manjšine. Slovenski narod je torej tipičen alkoholik, ki zapravlja svoje narodno premoženje za vino in žganje. Lahko bi se sicer vprašalo, kakšen delež prispevajo druge naše dežele h konsumiranemu vinu in žganju in drugim luksurijomo-stim — in koliko se je zapravilo na Slovenskem za šampanjec in druga draga vina, ki jih naš kmet, delavec in srednji uradnik, kakor znano, toliko konsumira. Pa to bi šlo že predaleč v podrobnost. Ostanimo pri alkoholiku, ki pije vino in žganje in ima nezakonske otroke. Ta alkoholik je kljuboval, in sicer častno kljuboval, stoletja in stoletja na-va'om tujstva in rodil kulturo, s katero se lahko ponaša pred svetom in se ponašajo ob potrebah z njo tudi tisti, ki sicer ta narod in njegovo kulturo zaničujejo. Tukaj je mogoče troje, Ali je ta narod že od nekdaj pil in je vse njegovo življenje nekak delirij in njegova kultura plod tega delirija. To treba preiskati in g. K. se odpira tu polje neomejenih — skoro bi bil rekel ncograničenih — možnosti. Mogoče je tudi, da je ta narod začel piti šele v zadnjem času. To bi lahko kazalo na blagostanje v državi, ki jo vodijo pristaši g. K. in bi bilo to pijanče-vanie kakor tudi »Njiva« g. K. plod tega modrega vladanja in blagostanja. Kakor rečeno, to je mogoče. Mogoče bi bilo seveda tudi še kaj drugega. To-!e n. pr.: da sedanja vlada upravlja državo tako modro — da pijejo ljudje nekoliko iz obupa, ker postaja živ! jen ie neznosno in negotovo in lahko vsak čas nastopi kriza kakor n. pr. v kabinetu v Beogradu. Ali ste že kaj mislili o tem, g. K.? Vem, g. K. ni nič mislil o tem, kakor ni nič mislil, kolko narodnega premoženja se izda za šampanjec, za razne komisije v tujini, za državne podtajnike in ministre na razpo'oženju, za subven-cljoniranlc vladnih listov itd. itd. v brez- Skočil je na tla. Še tisti hip s;e je zru'il tudi konj; kri me je udarila iz nozdrvi... Bcaurcvers je srdito odrinil glavna vrata in stopil v prazno izbo. Vsa krčma je bila kakor izumrla — razen hrupa in prerivanja, ki ga je zdajci začul od zgoraj. 2e je hotel zaklicati. V tistem trenutku pa sp je zazdelo, da se hrup približuje. Stopnice so škripale pod težkimi koraki... JBcau-revers sc je zdrznil in prisluhnil. Nekaj čudnega mu je prešinilo srce ... In tedaj se je razlegel presunljiv ženski krik, klic bitja v skrajni stiski... glas, ki ga je došlic spoznal, še preden je utegnil razločiti besede: »Beaurevcrs! Pomagajl Na pomoč, Bcaurcvers!« »Evo me!« je zavpil Beaurevcrs. Vrata v ozadju izbe so se odprla na stežaj, kakor bi jih nekdo odrinil s kolenom. Na pragu se je pojavil Roland de Saint - Andrč s pohunrtvo Florizo na rokah, ves V znoju, bled kakor mrlič, hropeč od gneva in zmagoslavja. Bil Je kakor slep in gluh: toda v hipu, ko je postavil nogo v izbo, se mu je zazdelo, da je treščilo vanj. Omahnil je, zavrtil se dvakrat ali trikrat in odletel deset korakov v stran... Ko se je pobral, je zagledal Beaurevcrsa, ki je rahlo in nežno polagal njegovo žrtev na tla. Floriza se je bila onesvestila. Od straha? Ne. Od prebitih muk? Ne. Od radostil .. končnost. G. K. je hotel s svojim priznanim uspehom nad Cankarjem »ubiti« opozicijo in se držal tistega lepega in priporočljivega stavka: »Povej mi vrsto, ki si jo kdaj napisal in obsodil te bom na smrt.« To je na vsak način znanstvena metoda in sodi v znanstveno »Njivo«. Težko ti, opozicija, da se moraš boriti s takimi nasprotniki! Zeta. tata gi Mi Mii (Iz uradniških krogov povodom zvišanja draginjskih doklad.) Naš duševni proletarijat je te dni z zanimanjem čital v listih rubriko o zvišanju draginjskih doklad. In vsak posameznik si je na tihem računal, koliko bode na boljšem mesečno. Z ženo sta si napravila načrt, katere rane bode treba najprej celiti. Saj jih je toliko in tako globokih! Marsikomu so vsaj za hip zginile resne gube z obraza in se je zatopil v lepšo in prijetnejšo bodočnost. Mene pa ta novica ni razveselila. Zakaj, pretekla so že tri polna leta, odkar imamo lastno državo. In v tem času so nam že večkrat zboljšavaji plače in draginjske doklade. Pa kam smo prišli? Od meseca do meseca, od leta do leta je slabše. Draginja vseh življenskih potrebščin narašča vse drugače, kakor pa tvoji prejemki. In tako sem kljub vednemu poviševanju in reguliranju plače in draginjskih doklad, vedno večji revež s svojo družino. Zdi se mi, kakor bi se pogrezali vedno globlje in globlje v močvirje. — Izprva smo upali, da se razmere ublaže, draginja pade. Sedaj še tega upanja nimamo več. Kako vesela bi bila novica za novo leto, ko bi dan-s lahko rekli, da nam ukinejo draginjske doklade, ali jih pa vsaj zdatno zmanjšajo. To bi bilo znamenje, da smo na poti ozdravljenja vojnih in povojnih posledic. Vedeli bi z vso sigurnostjo, da se naša država, toliko pričakovana, toliko zaželjena, krepi in jači nam samim v srečo in zadovoljnost, našim sovražnikom pa v strah. Zadihali bi prosteje v zavesti, da se dvignemo iz blata. Sedaj pa nas duši, ker se pogrezamo od leta do leta vedno bolj. Danes me je obiskal prijatelj in sva razmotrivala te razmere. Kaj mi je rekei? Da smo sosedje avstrijske republike in da se ji vedno bolj bližamo, vsaj v denarni krizi. Prcdno mine pet let, bomo tam, kjer je naša soseda danes. Uradnik bo dobil mesečno 40 do 50.000 in bo poleg vseli teh tisočev hodil raztrgan in sestradan. Bojim se, da mnenje prijatelja ni brez podlage. Kdo je tega kriv? Ali je res neob-hodno potrebno, da padamo in padamo? Pravijo, da je naša država neizmerno bogata. Mi smo pa taki reveži. Od leta do leta večji. Ali je to potrebno? Li res ni mogoče drugače?! Nad devetdeset procentov nas je uklonilo glave in apatično zremo, kako drvimo v pogubo. Nič več ne vprašamo, zakaj in kam? Le od kupčka bankovcev pričakujemo rešitve. In vendar dobro vemo vsi, da to ni rešitev, ne naša ne naše države. To Je poguba, smrt nas vseh. Le v delu je rešitev! Komur klone duh, ga zapusti vera v lastno moč. Kadar ga pa zapusti vera v lastno silo. takrat je zgubljen,, pa naj si bo še tak orjak. Mi pa smo komaj rojeni in hočemo življenja, lepega, toplega in udobnega Njen pogled je jedva utegnil prestreči Sliko človeka v besnem, plamenečem zaletu ... Po bledih ustnicah ji je širil smehljaj. »Evo ga!...« je zamrmrala. In je izgubila zavest... Kakor hitro je Roland vstal, je izdrl meč in se obrnilo proti Royalu. Njegov obraz je bil prepaden. Lasje so se mu ježili. »To je nadaljevanje najinega srečanja pri .Treh žerjavih’,« je resno izprcgovoril Royal. »Samo besedo. Ste li pripravljeni takoj izginiti? Da ali ne!« Roland mu ni odgovoril. Škripal je z zobmi; toda mislil ni na nič razen na to, da mora ubiti Bcaurever-sa. Z veščim pogledom si je izbral ugodno mesto za boj. Naglo je odrinil dvoje, troje stolov, da ga ne bi ovirali, ako bi bil primoran odstopiti. Bcaurcvers ga je gledal, opiraje ostrino golega rapirja na konec desne noge... Jekli sta se steknili. Roland je stisnil ustnice in otvoril borbo s strahovitim sunkom naravnost: parada je odbila meč navzgor, tako da je oprasnil Bcaurcvcrsu podbradek. Roland se je ognil rlposte s tem, da je odskočil. Spopad ni trajal delj nego dve sekundi. Počasi, s krvavimi očmi je krožil Roland okoli nepremičnega Beaure-versa, nalik volku, ki išče ugodnega hipa, da bi planil na svojega sovraga. Njegov drugi napad je bil blisko- življenja za svojce in lastno državo« ne pa smrti. Zato kvišku glave! Zavihajmo rokave in se zakolnimo, da nam prihodnje leto ne bodo zopet zviševali dragin iških doklad, ampak da jih bodo zniževali In takrat bomo vedeli, da stopamo iz pogubnega močvirja, kamor so nas zavedli drugi, na pot lepše bodočnosti Mii Vrši se v znamenju konferenc. Pred kratkim je bil Washington v naponu svoje moči. Danes se že izgublja ves Vpliv in vsa nada. Okrog srede tega meseca odideta angleška delegata Balfour in lord Lee iz Wa-shingtona in takrat bo tudi konec ameriške razorožitvene konference. Med tem so bili sestanki raznih državnikov v Londonu in Parizu. Le ti so pripravili svoj najvišji sestanek v mestu Cannes, kjer so sedaj zbrani vsi mogoči odločujoči faktorji. Konferenca, o kateri smo Že pisali, se vrši. Toda niti Evropa niti svet nima prevelikega zaupanja vanjo. Nasprotje med Anglijo, Ameriko« Italijo na eni in med Francijo na drugi strani postaja vse ostrejše. Tl dve skupini imata vsaka svoj poseben program. London se bori za svoje svetovno nadvladje proti Parizu, v katerem sluti nastopajočo kontinentalno vojaško moč. Skoro bi človek dejal, da stremi Francija za neko novo napoleonsko dobo, a Anglija pa dela na vse mogoče načine, kako bi prcstrigla nit tej politiki. In tu je najvažnejše: versaillska mirovna pogodba. London smatra za največji svoj politični efekt revizijo te pogodbe, Pariz pa obstoj in zavarovanje te pogodbe. V tej smeri gredo pogovori v Canncs-u. Upoštevaje vse to, moramo pogledati. kako odgovarja na to zunanjepolitično hotenje evropskih sfl. Nemčija: Izrablja razpoloženje v Angliji in zahteva ublažitev pogojev v vcrsaillski mirovni pogodbi glede plačevanja odškodnine. Vse kaže, da ima veliko zaslombo v Londonu, kajti Lloyd George napoveduje v Angliji nove volitve, ki naj bi se vršile najkasneje koncem meseca februarja in on (Lloyd George) misli pri teh volitvah nastopiti s programom, ki vsebuje načrt za gospodarsko obnovitev Evrope in pritegnitev R.uslje v zvezo narodov. Nevtralne države: Švedska, Norveška, Danska, Nizozemska, Španska pripravljajo anketo neodvisnih in splošno priznanih mož o krivdi in načinu bojevanja za časa svetovne vojne, kar pomeni črtanje člena 231 versaillske mirovne pogodbe, v katerem je Nemčija morala priznati svojo krivdo glede izbruha svetovne vojne. Grčija in Italija.: ki sta se svojčas pod Venizelosom že sporazumeli glede prepustitve oziroma odstopftve Dodekaneza sta začeli pogajanja na novo, in Italija se ne mara pod novo grško vlado držati več svojih starih obveznosti. Romunija: nas ta hip že zara* ditega zanimiva, ker gredo glasovi o ženitni zvezi naše in romunske vla« dnrske hiše. Položaj je pa na Romun« skem precej meglen. General A v* rescu, ki je bil šef poprevratnega kabineta, ie na tiho željo kralja odsto- vit. Meča sta zažvenketala celo mt nuto; poznalo Se je, da ju sučeta mojstrski roki. Kakor hitro pa je Rolana odnehal, se je Izprožil Beaureversov rapir: zletel je naprej kakor puščici s samostrela in se zaril plemiču f prsi, iz katerih je curkoma brizgnili kri Roland se ni zgrudil. Niti meča ni izpustil iz roke. Namestu ustnic, ki sta ji skrčila gnev in bol, so zakleli oči — s pogledom!... Nato se Je zvilo vse bledo lice v strašnem režanju; Roland se je jel umikati, do* čim ga je Beaurcvers nepremično gledal, sledeč njegovim kretnjam * zamišljenostjo plemenitega nasprotnika, ki se vprašuje, s čim bi priskočil umirajočemu neprijatelju na pomoč ... Roland se je umikal, zbiraje po* slednii ostanek svojih sil. Ko pa Je začutil, da Je dospel v bližino one-sveščene Florize, se je zdajci obrni! in udaril v besen grohot. Njegova desnica je dvignila meč. Iz spačeni* ust mu je prihroplo: »Ne jaz — ne ti!...« Meč, ki ga je držal z obema rokama, se je spusti! v smrtonosnem sunku nizdoli. Tisti hip pa je odletelo oboje, meč in nož, kakor bi Ji odnesel veter. Beaurevcrs je v levjem skoku prehitel Rolanda in g8 udari! s težkim ročnikom svojega rapirja po temenu ... (Dalje prihodnjič.) pil. Take Jonescu (liberalec), ki rnu je kralj poveril vlado, si pa pri sedanji zbornici ne upa ničesar globoč-jega in trajnejšega ustvariti. Zato je potreba v Romuniji novih volitev. Toda tudi razpis novih volitev je od-raznih političnih in gospodarskih zapletenih razmer v deželi. Kakor vse kaže je stara vladna skupina bukareštanske kamarile doigra-ta in nastopa nova grupa »preča-nov«, t. j', osvobojencev. Take .Jonescu si je tega svest in ve, da je stari sistem propadel. Ne upa si pa še v tej zbornici nastopiti odločno s svojim kabinetom in je zato za enkrat odgodil zbornico do 17. januarja t. 1. Po tem datumu obeta pa Ru-muntja, da bo prva med balkanskimi državami, ki bo dala oblast v roke ►osvobojencem prečanom«. V teh razmerah je izredno važno, lomu je zaupala naša država važno vodstvo naše zunanje politike. Spa-ujkovič v Parizu. Mogoče se bo mož prvič v svojem življenju izkazal, do-»edaj imamo drugačne izkušnje. Gospod je bil tisti minister v Rusiji, ki ga Sazanov ni hotel o ničemur informirati niti ga sploh sprejemati, in tako je bila stara država Srbija pomanjkljivo posvečena v londonski pakt. kakor tudi vse druge dogovore In pogodbe. Spalajkovič je bil tudi Usti. ki Je v Ženevi nastopil edini med Evropejci proti znanemu Nanse-novemu govoru in klicu na pomoč stradajoči Rusiji z motivacijo: boljše, da pogine vse od lakote, kakor pa! da bi Imel od naše pomoči koristi boljševizem. Spalajkovlčeva čcna slava je šla takrat po vsem evropskem časopisju. Zdi- se, da v tem važnem momentu glede pariškega Poslanika ni vladala srečna roka. Sicer pa v nasprotju dveh struj, ki se splošno kažeta v Evropi, t. j. struja zahtevajoča, da se Evropa splošno gospodarsko obnovi in pritegne v sodelovanje Rusija (Anglija, Nemčija) In struje, ki na Meternichov trd način vztraja pri okoreli versaill-tki mirovni pogodbi (Francija in države, ki bi jih rada pritegnila) ni težko Izbirati: Gospodarska obnova Evrope je oeobhodno potrebna In tudi naša zunanja politika bi morala to pravočasno uvideti. — yan. 18 S MII Londonski »Times* piše o priliki potoma velikega italijanskega denar-oega zavoda (Banca Italiana di Scon-to) nastopno: »V nasprotju z angle- škimi bankami se poslužujejo konti- nentalne evropske banke kupčijskega sistema, ki naslanja bančne kapitale na težko industrijo. Velike evropske banke im,"jo po vrsti svoje »Ansalde«, kamor zalagajo svoja bogastva in so vsled tega vezane na več ali manj ne-preračunljive politične, socijalne in mezdne konjunkture takij podjetij, Dokler je industrijsko podjetje »An-salda« prospevalo, je Banca di Sconto delala izborne kupčije. Čim pa je po vojni postalo insolventno je moral slediti finančni polom banke, ki se je bila ž njim zvezala. Kontinentalni bančniki so uvedli navado, da delajo prestane zveze z industriskimi podjetji, kot je »Ansalda«.. Vsled tega so prisiljeni mobilizirati znaten del svojih kapitalov. Situacija teh zvez se menja z občnimi položaji na tržišču in s sestavljenimi elementi, ki vplivajo na njihovo prosperiranje. V ugbdnih dobah, kadar gre vse dobro, so take zveze izredno plodonosne, tako za banke, kakor za njihove dolžnike. Dobički so veliki, industrija napreduje in sc razširja Ko pa pridejo mršava leta, se zapletejo banke v neprilike industrijskih zavodov, katerim so bile ponudile velike kredite. Ta posojila so lahko še tako dobro zavarovana, v gotovem trenotku pa jih ni moči izterjati. To se predvsem dogodi tedaj, ko so vlagatelji primorani dvigati svoje vloj^e.« Prehajajoč na angleške bančne metode pravi »Times« nastopno: »Cesto so se slišale glasne pritožbe, da naši bančniki ne prevzemajo teh kupčijskih načinov. Tako so bili nasprotno vedno pripravljeni iti industriji na roko v toliko, v kolikor niso, po njihovih treznih ocenah, izpostavljali denar, ki jim ga je javnost poverila, riziku. Sebe smatrajo kot zaupnike vojih vlagateljev. Bili so si vedno v svesti, da ne morejo izpolnjevati svojih dolžnosti napram javnosti, od katere so prejeli denarne vloge, ako se vežejo z industrijo. To pa zategadelj, ker smatrajo, da ni to njih naloga, temveč naloga velikih finančnih zavodov. Ti, ne pa banke, naj vlagajo svoj denar v dolgočasna komercijelna podjetja. Usoda Italijanske eskomptne banke in vzroki, ki so jo izzvali, so šolski primer za opravičenost tiste opreznosti napram industrijskim kreditom, radi katere se je bilo angleške bančnike tako ostro kritiziralo. Tudi je često ta kritika imela interesno ozadie. Sistem angleškega bančnega poslovanja se je bil kot zastarel obsodil. Navajalo se jih je na podjetniške metode njihovih kontinentalnih kolegov. Toda sedanja nesreča italijanskega zavoda dokazuje pravilnost stare metode. Angleški vlagatelji bodo zadovoljni, da se njihovi bančniki drže teh metod. pričetkom novega oskrbt tz gozda panj »bsdnjnk«, ki ga sežgo ni domačem o Etni išču. »Badnjak« praznuje tudi vojska sebnosti. »Radikal« o administrativni razdelitvi. Vladin predlog upravne razdelitve države je našel tudi v mejah bivše Srbije oster odpor. Nasprotujejo mu poslanci vseh strank, med njimi tuda demokrati. Srbski narod, kateremu se je bilo doslej dopovedovalo, da so Hrvati in Slovenci iz načelnih protidr-žavnih razlogov proti Vidovdanski ustavi, izpregleduje, da je nasprotovanje ostalih ujedinjenih bratov naperjeno proti admini-strativnotehničnim, finančnim in kulturnim nezmislom, s katerimi so natrpana določila sedanje ustave in da gre pri celem notranjem vprašanju za gole upravne razlike, ne pa za protidržavne tendence. Beogradsko •'Vreme« prinaša senzaci-jonalno vest, da je prispel v Beograd posebni kurir reške države in oddal g. Pašiču tajno poslanico reške vlade. V parlamentarnih krogih se ta dogodek spravlja v zvezo 7. nepričakovanim preobratom lavnega mnenja na Reki. V poslednjem času se je namreč razpoloženje reškega prebivalstva iz-premenilo v prid jugoslovanske države. Računa se, da b! v slučalu novih volitev glasovalo 65 do 70 odstotkov za nas. Ker »videva Italija ta Izpremenjcn položai reškega meščanstva, zato bi hotela člmprej anektirati mesto z baroško luko in na podlagi poslednjih šlbcniških dogodkov ustvariti nekak fait accompli v škodo jugoslovanske države. Poslanico reškega kurirja razlagajo v Beogradu v tem smislu, da je sedanja reška vlada zaslutila to opasnost in hotela zaprositi našo vlado za pomoč. Dnevne vesti. Politične vesti. n ^ x?°!‘.tiCna »kuP»na MarkoviE- Oro1 Vodje bivše samostalne stranke r ,^1’ univ- Pr°f, Boža Markovič in Intendant Milan Grol, ki so 1. 1919 pristopili v celoti k demokratski •tranki so zadnje tedne izstopili iz te *n snujejo novo politično *a-Kanico. V razgovoru z zagrebškim dopisnikom je izjavil dr. Boža Marko-.’. je P° dolgih sestankih s prijatelji prišel do prepričanja, da je ne-obhodno potrebno začeti zbirati pristaše prave in svobodne demokracije fak izdajati resnično demokratsko gla-•ilo, ki bi moralo razpravljati jasno in Odkritosrčno o tedanjih nemogočih političnih, gospodarskih in socijalnih razmerah v naši državi. Skrajni čat je, da te pristopi k trajni notranji ureditvi države. V to tvrho je treba hr-vatako vprašanje rešiti na temelju Sporazuma. Sedanje stanje zahteva, da M akupine poličarjev, ki izpovedu-►jo resnične demokratske nazore, •družijo. Naša tkupina bo v najkraj-•«n Času izdala tvoje glasilo »Teden-*fci glasnik«. Z dr. B. Markovičem se “•Jnjajo odlični srbski politiki in *®jl*«vniki kakor Sloboden Jovano-**> Miloje Pavlovič in drugi. X Ključ evropskega političnega položaja. Predno je francoski mini-ttrtkš predsednik Briand odpotoval v Cannes, je izjavil dopisniku londonskega »Daily Maila«, da je ključ evropske politične situacije v rokah Angleške. Edino trajen sporazum in po možnosti zveza med Francijo in Anglijo bi mogla zasigurirati francoski republiki sigurnost. Samo v tem slučaju bi mogla Francija pristopiti k lojalnemu sodelovanju za trajno gospodarsko obnovo Evropo in bi mogla dovoliti, da se Nemčija uvede brez nevarnosti v evropsko gospodarsko in politično skupnost. V posebnem članku pojasnuje navedeni list to izjavo in pravi, da je francoska želja po zvezi z Anglijo povsem razumljiva, dokler se večina nemškega naroda še vedno nahaja v miliarističnem taboru in dokler njeni vodilni možje propagirajo bojne maksifne Moltkejev in Treitsckejev. Pariški »Temps« pa dostavlja, da bi tej zvezi mogla pristopiti tudi Nemčija, ako bi trezno izpolnjevala mirovno pogodbo in za vedno opustila revanžne ideje ter se hotela posvetiti pacifističnim stremljenjem. V tem slučaju bi Nemčija mogla kot enakopravna stranka sodelovati v evropski kulturni in gospodarski solidarnosti, zlasti pa pri velikih pred-stoječih finančnoekonomskih obnovitvenih težnjah cetokupuega evropskega gospodarstva. Časopisni glasovi. »Slov. Narod« polemizira v uvodnem z »Napreicm«, ki le pisal, da ie II-••nišklh dogodkov kriv Italijanski pa se-tudi Jugoslovanski šovinizem, ki iu ie gos torej odpraviti. »Slov. Narod« navaja viniIem naših sosedov, medtem ko smo nn.dlu*°slovanl med n Umi bela vrana, ki še tniiJV olsmo hrepeneli po gospostvu nad ouu' n>rodi, pred katerim Imamo pri preresne!!« Upoštevanju lastnih vrlin prevelik Proini. Pr* "Italijanih ne zaleže opomin ali »lt«rn*, olčesar In mi smo postavljeni pred znamo k°: *A1I častimo svojo svobodo, ali ^,1 _^"r*n!u g krv|o pridobljeno neodvis-tnp Pa rep med noge la nazaj pod or»vo*l»^n*c* razpravlja o katoliškem hi odiotahh d1, Pojmovanju o medverskih ■nravni ien,lzlra 1 belgralsko »Samo-tisrtra radikalne stranke) In pro- kvfin ifot« dr*avnemu nadzorstvu nad cer-nam 11«*., 8,a, zs*hteva člankar v omenje- ‘*,u- »Katoliška cerkev po svolem a rcorp Priznati nad sebol nobenega tudi m driavaaua a.dsot- stva. ampak zahteva svojo neodvisnost kot v verskih In cerkvenih stvareh suverena družba«. »Novi čas« poživlja na mednarodno delo v svrho, da se stvori iz celotnega človeštva eno samo družino. Pri tem se zavzema za vstop Bulgarov v našo državno zalednlco, »Naprej« razpravlja o hipotekarnem kreditu In nasvetuje, da bi se naj krediti na posestva dajali na drug način, kot dosedaj. Nestalna kurzna vrednost valute namreč napravlja iz kreditiranja in Izposojevanla hazardno Igro, pri kateri zgublja pri padajoči valuti upnik, pri rastoči pa dolžnik. Stalna podlaga za kreditne obračune naj bi ne bil denar, temveč tista množina dohodkov tz posestva, ki se je dala svolečasno za posolilo kupiti. •Jutro« opisuje praznovanle Božiča od strani Srbov. Individualnosti srbskega naroda je pripisovati, da je ohranil svoje prastare narodne oblča|e. Za božični praznik srbska gospodinja očisti »vol dom in Slokana hUa ri f nuš preloma e aurfcn ta — Današnjo številko •Jugoslavlle« smo namenili v izdatni meri sestavkom gospodarske vsebine. Vprašanja In problemi, ki so dandanes za vsakega državljana i za državo samo najboll pereči, so brez dvoma gospodarskega značaja. Dokler ne pridemo do gospodarske konsolidacije, ne bo blagostanja in zadovoljstva v državi. Da pa dose- žemo ta cilj, moramo delovati zanj vsi in v prvi vrsti časopisje. Kakor smo javili v vabilu na naroibo, smo pridobili vrsto Izbor- nih sotrudnlkov-strokovnjakov in dobrih zvez z inozemskimi gospodarskimi centri. S tem nam je omogočeno, da bomo prinašali res dobre strokovne prispevke o vseh pojavih našega domačega in svetovnega gospodarstva. — Res je, da le naš dnevnik v Slovenili naldražji, vendar pa za ta — konečno vendarle malenkosten — znesek nudimo nekaj resnega in stvarnega in pozitivnega. Ne bomo sl delali reklame z razpisi, kaj le komu potrebno In kal ne, naša reklama je vsebinsko stvaren in dober lisi sam, brez strankarske zagrizenosti in vročekrvnih polemik. Trezno In resno bomo delali na programu, ki mu je cilj blagostanje naroda in države. H koncu bi še opozarjali naše gg. trgovce in industr. tvrdke rta zelo uspešno oglaševanje v »Jugoslaviji« — osobito v teh propagandnih številkah, ki bodo izhajale vsak mesec s specijelno vsebino — ker gredo v tisočih Izvodov v Inozemstvo in jih tudi doma radi čitajo v trgovskih in industrijskih krogih. — Vabilo francoskih županov našim županom. Adrlen Oilly, predsednik pripravljalnega odbora za kongres francoskih in alžirskih županov, ki se bo vršil v Parizu od 26. do 29. lanuarja le naslovil na jugoslovanske župane povabilo, v katerem pravi med drugim: Mislili smo. da povolni razvol demokratskega duha nalaga dolžnost izvoljencem, ki stoje najbližje narodu In so torej njegova najvernejša slika, zbirati se ne samo po eni narodnosti, ampak tudi mednarodno, tako da bolje spoznavajo ljudstva, ki so v stikih z njihovim ljudstvom in da ustvarjajo na ta način okoli narodov ozračje spoštovanja in simpatije, ki naj odstra-njuleio vzroke In povode za nesporazume: sleherno trenle je vsega obžalovanla vredno. tudi če ni hujše nego malenkosten sunek ali užaljeno samoljubje. Razume se, da smo voljni vrniti svojim prijateljem poset, katerega nam bodo blagovolili napraviti. — Slike našega kralja Aleksandra I je založila »Zvezna tiskarna« v Ljubljani v velikosti 30 krat 40 cm ter stanejo brez okvirja 20 din., z okvirjeni 50 din. Preprodajalci primeren popust. V nadrobni prodaji se dobe v upravi »Jugoslavije«. Slike so zelo pri-poročllive. ker so po splošni sodbi najboljše, kar jih je doslej Izšlo. O vidiranju potnih listov v inozemstvo. Ministrstvo trgovine in industrije objavlja: Na vprašanje glede časopisnih vesti o novih predpisih za vidiranje potnih listov v inozemstvo je ministrstvo notranjih del, oddelek za državno zaščito obvestilo, da tudi nadalje veljajo vsi dosedanji predpisi z edino Izjemo, da bodo v bodoče potniki na Dunal, v Budimpešto, Gradec In Trst dobivali sicer vizum tudi za nazaj, da se pa morajo kljub temu javiti pri naših konzulatih v teh mestih, ker bi se jim sicer za-branil povratek. Potnikom v druge kraje v Avstriji, Madžarski ln Italiji se ni treba javiti. Blejsko jezero zamrznjeno! Z Bleda poročajo, da jezero lepo zamrzuje ter nudi momentano že več johov drsalnega terena. Led je debel do 10 cm ter proti sredini odprt. Ako bo sedanje vreme držalo, bo v pon-dellek že vse jezero sposobno za drsanje. Športnikom pa nudi jezero že danes naj-lepši teren ter naj nihče ne zamudi privoščiti sl krasnega užitka. Dnevi so prekrasni na Bledu in ob sedanjih zimah, kakor se pojavljajo vsa zadnja leta, ni mnogo upanja na možnost trajnega izvajanja zimskega športa, tako da takih prilik ni izpustiti. Hoteli so odprti in zakurjene sobe na razpolago. Športna Zveza, Otvoritev delavske zbornice. Jutri ob 2. uri popoldne se otvorl v mestni zbornici na magistratu delavska zbornica. — Umrl je v prekmurskih Beltincih župnik Štefan KUhar na novega leta dan. — Umrl le v Beltincih (Prekmurje) on-dotni župnik g. Števan Kiihar, navdušen in delaven Jugoslovan. Dočakal je komaj 35 let — V Policah pri Gor. Radgoni je umrl veleposestnik g. Janko Pelci. Istotako zaslužen bojevnik za narodno stvar. Blag jima spomin! — Grol Zeppelin umrl. Dne 5. L m. je umrl v Stuttgardu znani grof Zeppelin, iz-naldltell posebnega zrakoplova. Dosegel je 75 let. — SekvCstrircno premoženje naših podanikov v Ameriki. Ministrstvo za zunanje zadeve je bilo obveščeno od kralj, poslanstev V W »ahiagioou. 4a m Uhfc* žep. uliudno prosim, da ml takoj lavi svole Ime tp naslov, ker je Imel dogodek sodne posledice in nuino rabim pričo. I ranjo Mt dic, Ljubljana. Zrinjskega cesta št. s. c= Jugoslovanski izvršilni odbor Trboveljske premogokot ne družbe ie začel z današnjim dnem poslovati v Ljubljani. Centralno ravnateljstvo Ima telefonsko stev. 342, za brzojavke zadostuje naslov: Trboveljska, Ljubljana. . . = Beg 14 letnega dečka. K tej petkovi vesti nam poročajo sorodniki Joška Per-kaja, da se je deček že po dveh dneh sam vrnil k svojcem, in sicer mnogo poprel, kakor je izšla vest o begu v časopisih. = Priporočljiv nočni čuval. V skladišč ljubljanskega »Balkana« so že dalje časa opazovali, da nekdo krade blago, posebno manufakturo tvrdke Dular in Fabiani. Tvrdka je najela nekega užitninskega paznika, da je prenočeval v skladišču. In res se je ponoči nekdo priplazil v skladišče ter si naložil kes blaga, tedaj pa je paznik pritisnil električno svetilko ter spoznal v tath skladiščnega nočnega čuvaja L. Mihelaka« Tat je sicer zbežal, a ga je policija kmalu zajela. V Mihelakovem stanovanju se le našlo mnogo manufakture, olja, riža, mila, cikorije itd. = Akademski socijalno-pedagoškl krožek priredi v pondeljek 9. jan. ob 8. uri zvečer (na učiteljišču. L nadstr.) diskusilo o prvem členu zakonskega načrta o narodnih šolah za kraljevino SHS. Od »načrta« predlagani 1. čl. se glasi tako-le: »Osnovna šola Siri med narodom pismenost In prosveto, razvija naciionalno in državno zavest In versko strpljlvost. uti Ju e moralna načela za praktično življenje in daje osnovo za nadaljno laobražcvnnje.« — Ker od prav postavlienega cilja ljudski šoli v veliki meri zavist, ali ho bodoči državljan v narodnem in državnem ter sociialnem oziru prav vzgojen ali pa ne. se k diskusiji o tem na^ čelnem vprašanju vabijo vsi, ki jim je kaf mari ljudske vzgoje, to je — resnejšega pojmovanja In Izvrševanja življenjski nalog. — Odbor. naknadno izplača zaostali dofg sekvestrlra-nega premoženja naših državljanov v Zje-dlnjcnih, Severno-Amerlških državah. Za naknadno izplačilo sekvestriranega imetja naših podanikov, je potrebno poleg drugih zakonskih formalnosti, katere bo poslanstvo za vsak poseben slučaj napravilo: a) špeci-jalna polnamoč, katere formular se pošlje ministrstvu, in b) potrdilo o podaništvu. Polnamoč mora biti podpisana In datirana. Do sedaj so nastale vsled Izpustitve datuma in mest razne komplikacije. Vsaka pol-namoč naj se overi pri ameriškem konzulu v Beogradu ali Zagrebu. Polnomoč podpiše tutor in potem se odpošlje tutorski dekret. Potrdilo o podaništvu naj poleg ostalega vsebuje tudi klavzulo na osnovi česa in ke-daj je dotičnik postal naš državljan: n. pr. N. N. je postal državljan SHS I. 1919, ko je bil sklenjen mir z Avstrijo v St. Germainu. — Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja • se svoje člane in ostale trgovce v Sloveniji na razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani, tlčoča se odmere dohodnine In plačarlne za leto 1922, ter na notico v Trgovskem listu št. 1/1922 pod naslovom »Davki«, ki obravnava isti predmet. Dalje se trgovci osobito opozarjajo na uvodni članek »Iz zakonodajnega odbora«, ki razpravlja o davku na poslovni promet. Gremij trgovcev nujno priporoča vsem trgovcem tudi najmanjlm. da se naroče na »Trgovski Ust«, ker se v njem razpravlja vse trgovsko-gospodarske in trgovsko politične zadeve in se bodo objavljale vse zadeve, ki se trgovstva tičejo, osobito pa davčni razglasi. — Razredna loterija. Zadnji pondeliek In torek se je vršilo v Beogradu žrebanje tretjega kola razredne loterije. 20.000 Din. dobi srečka štev. 84.642, 10.000 Din. srečka štev. 49.586, 2000 Din. srečka št. 65.189, po 1000 Din. dobe srečke štev. 3388, 43.432, 53.070, 71.426 In 85.602; 5000 Din. dobi srečka 85.482; po 600 Din. srečke 18.967, 22.942, 24.574, 25.642. 56.281 in 72.329; po 400 Din. dobe srečke 5965. 14,855, 44.956, 45.513. 68.025, 4022, 14.660. 32.033. 47.980. 71.2.30. 72.324. 10.961, 29.875. 37231 In 73.451. Premijo v znesku 60.000 Din, dobi srečka štev. 60260. — Umrl je dne 4. t. m. v Meži ob Dravi orožn. stražmojster g. Ivan Božič, v starosti 44 let. Pckolnl je bolehal samo tri dni na vnetju pliuč. Bfl je eden najboljših orožnikov ter se ga bo težko pozabilo med tovariši. aZpušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Naj počiva v miru! Llubliana. =* Badnjak v Ljubljani. V petek, na dan Treh Kraljev so slavili naši pravoslavni bratje svoj Božič (Badnjak). Radi žalovanja za pokojnim kraljem je bila letošnja proslava bolj skromna nego druga leta. Ob eni url se je pred dravsko divizijo započel sprevod oficirjev In vojakov na konjih in v okrašenih vozovih. Sprevod se je vil v tivolski gozd, kjer so vojaki posekali več božičnih hrastovih drevesc, ki so jih potem oddali na stanovanja raznih vojaških poveljnikov. Sprevod je spremljalo mnogo ljubljanskega občinstva. = Javen shod za javne nameščence sklicuje za pondeljek ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma Narodno-socijalistl-čna stranka. Dnevni red: Beda javnih nameščencev in novi zakon o draginjskih dokladah. Poročata poslapca Dcržič ln Brand-ner, » »Jugoslovanska kreditna bunka« d. d. v Ljubljani vabi na subskripcijo delnic, ki se vrši do 20. t m. posebno one gospodarske kroge, ki se zanimajo za Prekmurje. Baš v Prekmurju si je »Jug. kred. zavod« — predhodnik »Jug. kred. banke« pridobi! kot skoro edini slovenski denarni zavod največ zaslug za gospodarsko osvoboditev Prekmurja iz rok Madžaronov in Židov. Cim dobi Prekmurje železniško zvezo v Slovenijo, postane Prekmurje naša žitnica, a tudi vsakovrstna industrija bo tam zelo uspevala. »Jug. kred. banka« bo delokrog v Prekmurju le še povečala in denar, naložen v delnice »Jug. kred. banke« finančnega centra Prekmurja, bo brez dvoma dobro investiran. Podatki o subskrlpciji v oglasu na str. 12. *= Kaj je z našo opero? Kakor se čuje, se razni naši operni pevci pripravllajo na odhdd iz Ljubljane, deloma v Zagreb, deloma v Beograd. Dobro bi bilo, da up. a pojasni, kdo je temu kriv in kaj je na celi stvari? Ali se hoče na ta način res potisniti našo opero na zadnje mesto v državi? «= Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo maja 1921 zastavljenih predmetov 12. januarja 1922 popoldne. = Poziv. Starejšega gospoda, ki je. stoječ tik za menoj, opazoval, ko rni je po končanem koncertu dne 7. decembra 1921 V Unln«» *r' »Uvmmn labod« Mkdfl tacal * Maribor. Nova lekarna. Tozadevna naša petkovt notica ni točna, oziroma za novega lekarnarja žaljiva ter bi se lahko tudi ti lmačlla za separatizem. Kakor je »Jugoslavija« že poprej poročala po »Uradnem listu«, namerava otvoriti v Mariboru (v Frankopanskl uiicO novo lekarno g. mag. pharm. Peter Albaneže, dosedaj asistent v stalni vojaški, bolnici v Ljubljani, torej gotovo zanesljiv in zaveden jugoslovanski državljan, sicer bi ne bil aktivni častnik, ozir. vojaški uradnik. Vsak Jugoslovan je v celi državi domačin, najsi potem pripada k slovenski, hrvat-sid ali srbski narodnosti. Seja delegatov »Narodnih društev« sc vrši v pondeljek 9. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Vsa narodna društva se pozivajo, da odpošllejo zanesljivo svoje zastopnike. Zakaj se je za preteklo sredo sklicana seja zakasnila, pojasnimo ustmeno. Prosimo za polnoštevilno udeležbo — zadeva važna. — Sklicatelji. Prvi lovski ples pri Odtzu v četrtek se je v vsakem oziru Izredno dobro obneseL Naval je bil velik, prireditev sijajna In gmotni uspeh zelo zadovoljiv. Ustanovni občni zbor ljudske univerze v Mariboru se vrši dne 18. t. m. v tnali kazinski dvorani. Umrl je dne 6. L m. v Slivnici pri Mariboru narodni poslanec in posestnik g. Ff^ Plšek, Pokojnik je bil bistroumen politik in dober gospodar. N. v m. p.! Nove elektrarne. Neke privatne družbe, nameravajo zgraditi dve novi elektrarni,, eno pri Kamnici, drugo pri Pobrežju. V novih družbah so sami Nemci. Kaj je treba novih elektrarn, ko še stoji velika elektrarna v Fali skoraj neizrabljena? Odlikovanje. Vpokojeni profesor vojaške realke v Mariboni g. major Anton Iva-novič-Mecger je odlikovan za zasluge na narodnem in prosvetnem polju z redom sv.' Save IV. razreda. Odlikovani bo obenem Imenovan za državnega upravitelja narodnega gledališča v Mariboru. CeSie. Ljudsko vseučilišče v Celju. Jutri v pondeliek predava »srabu ali garjah« g. dtv Rak. Predavanje je vsled te zelo razširjene bolezni velike važnosti, zato je pričakovati obilne udeležbe. Trostov koncert v Celju. V četrtek 5. jan. se je pri polni mali dvorani celjskega' hotela »Union« vršil koncert umetniške dvo-jice Trost. Kcncert le bil zares umetniški, užitek. Slišali smo med drugimi točkami Bach-l.isztove variacije, Lisztovo »Legendo«, Skrjabinov »Nocturno«, katere točke le gospa Claire Trost-Fledler odigrala s pravo mojstrsko tehniko. Pri tem koncertu smo: Imeli priliko slišati dva resna, z globokim čustvovanjem obdarjena umetnika. Upamo, da bo umetniška dvojica Trost na svoli koncertni turneji po Jugoslaviji našla v vseh mestih največjo naklonjenost občinstva. Cevljarji-invalldi v Celju nameravajo ustanoviti lastno čevljarsko zadrugo. Tozadevni sestanek imajo v nedeljo 8. t. m. v i Celju. Novoustanovljena celjska narodna gou-ba nastopi prvič v soboto, dne 14. januarja na planinskem plesu, ki ga priredi celjskf odsek Sav. podr. SPD v celjskem Narodnem domu. Imenovanje. Polkovnikom le Imenovafr podpolkovnik, komandant celjskega pešpolka g. J. Naumovič. Stalnim jetniškim paznikom sta v Ce lju Imenovana Anton Rijavec in Franc Močivnik. Policijska kronika. Zaradi nadležnega beračenja je bil aretiran Peter Kosi. — Antonija Rebernak je bila aretirana radi vla-čugarstva. — Jana 2ebulaka, rodom iz Oru-deka na Poljskem, so zaprli radi petepu-štva. >>• Celjski Sokol prične z redno telovadbo moške dece tekom prihodnjega tedna. — Članstvo je pričelo s telovadbo minuli četrtek 5. t. m. V celjski mesini klavnici se je v tednu od 26. dec. 1921 do 1. januarja 1922 zaklalo: 3 bike, 43 voh v, 28 krav, 14 telic, 21 telet 5 prašičev in 1 kozo. Izvanrcdnl občni zbor Občeslovenskega obrtnega društva v Celju se vrši 12. januarja ob 7. url v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Na dnevnem redu le med drugim dopolnilna volitev odbora ln spra-memba pravil. Ciril-Metodovih viigalte v Cella še vedno po nekaterih prodajalnah In trailkaii ne dobiš. Tako jih na primer ne dobiš v glavni trafiki v Prešernovi ulici, ker lili Ista. po izjavi prodajalko, nima v zalogi. Občinstvo naj brezobzirno in povsod zahteva v!J- ullfi« uti toliki dlillli. Podjetje za barvanje oblek v Gosposki Ulici Je od Martina Tačeka prevzel g. Ivan Taček m' Mizar',t in Strugarji celjr.kcgn soJn:ga okrožju 'o si na praznik Treh kraljev 6. t. m. v celiskem Narodnem domu flt-novili lastno strokovno zadrugo mizarjev in stru-gariev za celjsko sodno okrožje. Pfiuf. Uboj dr. SehcucUenbauerja v Strnttru. K dotični tragediji nam poročajo, da ubij.i-lec kozaški častnik Benjamin Srečnikov sploh ni bil mož drtlene Rusinje, niti sorodnik. temveč le takozvani tajni ljubimec. Mož te žene, zaradi katere ie postal dr. Scheuclienbauer žrtev, sploh ne živi v Strni-ščti, temveč v Rusiji, kjer je najbrž častnik v boljševiški armadi. Ubijalec je sovražil zdravnika samo zato. ker mu ta ni dovolil nadaljnega občevanja z imenovano žensko, ker ie tuberl"’ozna. To prepoved pa ie Rus krivo tolmai ter ubil zdravnika vslcd ljubosumnosti. Uboj se ni zgodil na poti k Rusinji, temveč že v gozdu pri cesti, k der je prihajal zdravnik običaino k bolnikom v taborišče. Tudi ni res, da bi bilo prišlo zaradi te Rusinie med dr. Schcuchenbaucjsm in njegovo ženo do prepira, ni res, da bi bila odpotovala dan pred dogodkom, temveč odp- tovala ie že niesec dni pred Rožičem, na Dunaj k svojemu otroku. Dva dni pred smrtjo je bil tudi dr. Sch. pri njima na Dunaju. — Pok. dr. Scheuclienbauer je bil zelo spreten zdravnik, ki je marsikatero ubož-no rodbino v okolici taborišča zdravil brezplačno ter bil vslcd tega splošno priljubljen. Vojaški taksi podvržene osebe se morejo tekom meseca ianuarja priglasiti na mestnem magistratu. Tisti, ki stanujejo zunaj mc.ta, pa v dotični občini, kjer stanujejo. Društvo stanovanjskih .najemnikov je imelo v torek svojo prvo javno sejo. Na seji so se razpravljala'vsa vprašanja, ki se tičejo najemnikov, zlasti se le raztolmačilo O glavnih točkah stanovanjske naredbe. Pri tej priliki se )e videlo, kako Je naredba malo poznana. Ker je stanovanjsko vprašanje Jako važno za vse sloje, se b^do take seje prircjevale redno vsak prvi in tretji torek v mesecu in sicer v eni sobi gimnaziie. Prihodnja Javna seja bode torej dne 17. t. m. ob 29. uri zvečer. Društvo daje medtem svojim članom vsa potrebna pojasnila v stanovanjskih zadevah. Socialdemokratski župan Tomaž Lo-ttinšek Je po dolgem času vendarle potrjen. Ptujski akademiki prirode dne 11. t. m. v društvenem domu čajanko s plesom. Vstopnina 20 kron za osebo. • vv m It gledališke pisarne. Drugi obrok vstopnine za ahonlrane prostrre v sezoni 1921/22 pobira blagajna Narodnega gledališča v Ljubljani v pondelick in torek, dne 9. In 10. t. m. od 10. do 12. ure in od 4. do 6. ure v dramskem gledališču, vhod Iz Gradišča. Vse p. n. abonente prosimo, naj blagovolijo ta dva dneva zanesljivo plačati drugi obrok najemnine. Opozarjamo, da sedanje vstopnice v sredo, dne II. t. m. izgube veljaven če do tedaj najemnina ni poravnana. Naše občinstvo opozarjamo na koncert, ki se vrši v pondelick, dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Filharmonične družbe in ' kojega spored izvajata slovenska klavirska virtuoza Anton Trost in njegova soproga Claire Trost-Fiedler. Anton Trost je naš najresnejši glasbeni umetnik, ki se je izključno posvetil svojemu Inštrumentu in velia v dunajskem glasbenem svetu kot najbeljši tu! n'k klavirske igre. Ravnokar je koncertiral v Celju. Ptuiu in Zagrebu ter Izvaja v Ljubljani prvovrsten kla- ! virski program. Anton Trost igra Racb-Russonijev: Chaconn, Novakovo balado o Manfredu ter Dcbussyjevc klavirske igračke: Zlate ribice In Vrtovi v dežju. Nato pa še znamenitega Rusa ŠkrjaMna: Etudo. Njegova soproga igra pa veliko Beethovnovo sonato v as-duru, skupno pa zaigrata Suint-Sacnsov klavirski koncert v G-molu na dveh klavirjilt. — Vstopnice so v predprodaji v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 81. SokoSstv©- Jezdni odsek Sokola v Ljubljani naznanja članstvu, da se redni letni sestanek vrši v pondeljek, dne 9. januarja 1922 ob 8. uri zvečer v Narodni kavarni. Sokolsko društvo na Viču priredi v nedeljo, dne 8. januarja 1922 telovadno akademijo s sledečim sporedom: 1. Ml (Deklamacija). 2. Proste vaie moške dcce s palicami za I. 1922. 3. Gojenke: Proste vaje za vsesok. zlet v Ljubljani 1922. 4. »Srbski Kolo« Izvaja ženska deca. 5. Deklamacija: E. Gangl »Pesom Sokolov«. 6. Proste vaje članic za vsesok. zlet 1922 v Ljubljani. 7. Člani: Bradlja. 8. Zaključna skupina. 9. Živi kipi: »Suženjstvo. »Probuda«, »Osvobo- Jenie«, »Zmaga«. Izvajajo izbrani telovadci in telovadke posameznih vrst. Začetek točno ob pol 8. zvečer. Sokolstvu naklonjeno občinstvo se vljudno vabi k mnogobrojni udeležbi. Rasna vasSS. * Sedem milijonov za stanovanje. Krakovska »Reforma« piše, da je neki človek plačal v Varšavi sedem milijonov mark, da mu je nekdo odstopil stanovanje. Res je, da so bile to le poljske marke, a vendar je to že precej lepa svotica. •Medvedi in volkovi v petrograjski guberniji. »Krasnaja Gazeta« poroča, da se je pojavila letos v petrograjski guberniji v neposredni bližini Petrograda nenavadna množina volkov in medvedov. Ta zverjat napada po cestah konje, so pa slučaii, da navale tudi na ljudi. Sovjetske oblasti delijo najbolj ogroženim občinam puške in mitnicijo ter organizirajo posebne pogonske čete na zverjat. Sumi se, da je ta pojav znak izredno ostre zime. Raj je fefioid -- to se zna! LeHaiTO Fier -- StuMca! Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo žc 2o let piljutno dišeči riltS?-5 5! SJyal kot KOSMETIKUM za nego gob, zobnega mesa, g av«. kot dodatek J: vodi za umivamo, ter je radi ovojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega deiovuma najboljšega t:£mka Ravno boljšega učinka Kavne ‘ Uko je priljubljen k<»i •lil '»3$ krepko -blago delujoče ir '''' vrlo priletno sredstvo »a drgncnjc brbul, n>k, r.in celega. telesa te mnogo močnejši in delujoč' neg" Kr»n-co«lu> žganje in nmbolise sredstvo ti vr-no Tisoče pnznnti'31 Z sntnoiom in pošinino na vsakega: prodaJclče: Spoj. steklenica. , 10S K ' . 280 K ," .. SPI K POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi popust v tisravl. PRIMOT: Elsn nhiiž sca kurja očesa .1 in 7•.VI K kisa m-ntolni ktinčič 12 K; Klan posipatm pr.v i*k 11 K; Pravo lilsa lii js olicSSSK; ttlss voda 7.1 U't» M K; ikr.lioska voda 4! K; i.lsa ruaiski mirU 41 K; Glyccrin C in SO 8; t.Jsot l.ysoform 30 K; Kineski čaj 3 K: lilsa mrčesn prašek 15 K; Strup za miši iu poagr.neSin 12K EUGEN V. fERER, lekcrr.s?, STUIiiCA, dorija, Elsatrs ut 357 Hrvauko. VINOGRADSKO POSESTVO v Halozah, tropinovo in slivovo žganje ter naravno haložko vino se proda. Več se po-Izva pri Alojzu Mir v Ptuju. 20 KONCESIJA ra trg. z mešanim blagom in vinotočem se odda v najem. Naslov v upravi »Jugosla- Kup" MOC—PB—MBC '■ fPSBBL 5 Proda se: FINI SALONSKI PIANINO se proda radi selitve, na električni pogon ali ročno Igranje, zraven 30 igralnih komadov, cena nizka. Naslov na upravo lista. HIŠA Z VRTOM in dobro upcljano trgovino mešanega blaga sredi trga Sav. doline s kompletnim inventarjem, cena ugodna. Naslov v upravništvu. POZOR! imam lepo, skoro novo hišo na prodaj, z lepim vrtom na prometnem kraiu. sposobna za vsako obrt. Ivan Magister, Šmartno pod Šmarno goro št. 17. p. Št. Vid nad Ljubljano. DOBRO OHRANJENA LESENA BARAKA se po ugodni ceni Drnda. Naslov v upravi. »HARMONHA« I.nbasova. nova, trivrstna se proda. Zaloška cesta 13, hodnik, vrata 17. DVE ŽE NOŠENI ZIMSKI SUKNJI na prodaj. Karlovška cesta 24'L 29 la CISTO SVINJSKO MAST ima zppet v redni zalogi tvrdka Janko Popovič. Ljubljana, ki se priporoča svojim cenjenim odiemalcem — Pisarna in skladišče Cesta v Mestni log štev. 15. Telefon inter-urban štev. 127. 2388 se: JEKLENE ODREZKE f>T> mm dolge, 100 široke. 3—4 mm moči kupi A. Tomšič, Verd-Vrlinika. Službe: PRAKTIK ANTINJA se sprejme za pisarno z začetno plačo. Naslov upravništvu lista. PRODAJALKA modne trgovine, boljša moč, išče službe. Nastop lahko takoj. Ponudbe pod »Pro-DA.1AL.KA,« na upravo lista. KOT KORESPONDENT al! knjigovodja išče službe mladenič z 2-letno prakso. Ponudbe na upravo »Jugoslavije« pod »URADNIK«. PRODAJALKA z večletno prakso v mešani stroki išče službe za takoj. Ponudbe na upravo »Jugoslavije« pod »PRVA POMOČ«. MOČAN, 16 LETNI MLADENIČ bivši učenec meščanske šole žel! priti kot vaienec v kakšno trgovino z mešanim blagom. Prijazne prijave pod štev. 1009, poštno ležeče. Tržič. 24 ABSOLVENT TRGOVSKE ŠOLE oziroma trgovskega tečaja, vešč strojepisja in korespondence, se sprejme takoj pri večjem tovarniškem podjetju v Ljubljani. Prosilci s prakso v knjigovodstvu imajo prednost. Ponudbe pod -KNJIGOVODSTVO« na upigvnlštvo »Jugoslavije«. Razno: ŽEPNE URE, precizijske in stenske, popravlja najsolld-neje tvrdka F. Čuden v Prešernovi ui. 1. VODOVODNIH CEVI •je dospela večja množina iz kovanega železa črn® in pocinkane, kakor tudi cevi za parne kotle. ODON KOUTNY, trgovina z orodjem in tehničnimi potrebščinami, Ljubljana. Kolodvorska ul. 37. ZAKONSKA DVOJICA brez otrok, v mladih letih želita dobiti gostilno na račun. Imata na razpolago potrebno. Naslov na uredništvo »Jugoslavije«, Ljubljana. _ DOPIZOVNJE. Želeč ostati v stiku z ožjo domovino, dopisoval bi mlad in naobražen Slovenec z istotako gospodično. Tudi poznejša ženitev ni izključena. Ne anonimne ponudbe pod »JADRAN« 52 na upravništvo »Jugoslavije«. V SVRIIO ŽENITVE se zeli seznaniti posestnika hči, stara 32 kt, z novo sobno in kuhinjsko opravo, vajena gospodinjstva, šivanju in nekoliko v trgovini z gospodom, ki ima državno službo ali kaj primernega v starosti od 30 do 45 let. Vdovec brez otrok ni izključen. Ld resne ponudbe pod »SREČA.« POZOR, VDOVE! Kmetski fant, star 28 let. bi se rad Ženu. Naveličan sem samotarenja ter bi se rad kam priženil. Prednost imajo vdove do 40 let starosti. Otroci niso zapreka. Na bogastvo ne gledam, le da ima svojo kočo. Katera ima veselje do možitve in si hoče pridobiti dobrega gospodarja, naj pošlje svojo ponudbo s sliko na naslov: Gregor Turk, Unec, Rakek. MLAD PROFESOR išče za takoj alf za 1. ianuar meblovatto sobo. Cenjene ponudbe prosim pod 2444-B na upravo lista. 2444 Brez posebnega obvestila. Mostni pogrebni zavod V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prija-teliem in znancem tužno vest, da ie naša srinoljubljena mati, stara mati, teta, gospa Uršika Magister vdova mestnega cestnega nadzornika dane«, dne 7. t. m. ob 2. uri ponoči, po dolgi in mučni bo-leznl, prevldena s tolažili sv. vere, mirno preminula. Pogreb nepozabne maiere se vrši v nedelio 8. jan. 1922, ob 4. uri pop. h hiše žalosti. Strmi pot št. 8 na pokopališče k sv. Križu Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Sv. Petra. V Ljubljani, dne 7. januarja 1922. Žalujoči ostali. vmm——a■ tsBgaBanMBMMManBBaatn-miaHHMMaaaMBB družba z o. z. Krekov trg 10. Telefon it. 243 interurban. Centrala v Ljubljani — Foiiružnica v Sornhoru. Prodaja vse vrste žita, moko banatsko in domačo. Velika skladišča v Ljubljani in Somboru. Zahtevajte psnudfesl Zahtevajte ponudbe! ■— iniinrrriRvrrrTTr^^TrT/^rT^ H trgovska lm Kapital*. 20,000.000 kron. s ijska d. d., Ljubljana, Krekov trg 10.1 DELNIŠKI KAPITAL K 12.CO0.OO0. Nalvecia zaloga češke in angl. manufakture. § TtfeSoj, m.Caairaia : LJUBLJANA. —— Brzojavke: „TEXTiL!A“. ■ggggg5555 Samo na debelo! ------ ' Samo na debelol ....na defoe o i Rezerve olerog 6,000.000kron. Intimna slinjiast S HmTia »'nnptna bnia in Srbska fiaalta n Zapniin. Ljubljana, Selenburgova ulica št. 1. w Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Denarne vloee. Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. Eskompt menic, terjatev, faktur. Akreditivi. Borza. T' —---------------------------------- — " _ ' _______________ Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici. Podružnica v Murski Soboti in Doljnji Lendavi. obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po Ustanovljen septembra 1919. Premet v lansk. l, nad 128,000.000 K 4 2 © čistih brez odbitka rentnega davka. Neposredno pod državnim nadzorstvom. Iz mnogih delov države prihajajo po-jročda o pomanjkanju premoga, ki postaja tako občutno, da se zapirajo šole, pstavljajo tvormce in se krči obrt v Industrijskih podjetjih in na Železnicah, Kje tia vzrok v tem smo si precei na jasnem. Da je v Jugoslaviji dovolj premoga, je znano. Nimamo sicer prvovrstnega »laza, kajti nikjer ne kopljemo črnega Premoga one kakovosti, kakor ga daje °a,pr* Slezi ja, ali Anglija ter Belgija toda vzpričo ugodnega položaja glede oanih cest po Donavi in po rn or ju nam Pjtc ne bo težko nabaviti si ga za ona Podjetja, ki morejo funkcijonirati le s pomočjo najboljše vrste. Imamo pa obilo rjavega premoga, to je prav onega, katerega primanjkuje »edaj na vseh koncih. Imamo ga dovolj * gIkT«"1!?' -V Bosni in mn°Ko sa ie tudi . '**• ^aj Sa je samo Slovenija pred £>jno producirala nad 16 mil. centov, Bosna blizu 9 mil. in Srbija 3-4 milijo-*• Produkcija je po vojni stala sicer »Prva mnogo nižje nego preje, toda se Je povsod zopet dvignila. In kar je »lavno; mogla bi se povsod dvigniti še Htnogo višje, da je bilo na razpolago dovolj prevoznih sredstev. V tem tiči glav-80 ao. manjka nam železniških vago-■OV. Se predlansko leto se je na pr. v Srbiji železniški promet mogel na mno-rjn progah obnoviti le v najmanjši meri ® to edino vsled pomanjkanja lokomotiv In voz, ki bi dovažale premog iz rud-■lkov. Kajti premogovniki so se že zgo-tal znova uredili in so proizvajali dovolj, niti odvažati se ni moglo sproti Znano je tudi, da bosanski premog M ■ogel iz dežele na mesta, kjer b i [jv0 Potrebovali zopet ie zato ker ni Brodn*^!07 In ker ie prek,adanje v Brodu vzelo preveč časa. Na Hrvatskei mJS med Voino začel1 eksploatin »nogi premogovniki slabše kakovos Sini? j V norma,nl d°W težko renta-jLrt„ ’ oanes pa bodo gotovo uspešno* »nit pomanjkanje kuriva, ako bodo prometna sredstva na razpolago. — Da je MPosled v Sloveniji mogoče proizva-»tl mnogo višjo množino premoga, bodisi Iz starih rudnikov ko iz novih, Je tnano dovolj. Kardinalna točka naše gospodarske Mnaclje Je tedaj zboljšanje prometnih razmer. Saj trpi istotako naš izvoz vsled tega; koliko se Je pokvarilo na pr. sadja leseni In koliko blaga ne more na mesto, ker je premalo voz. Pa nc samo to, treba je tudi popraviti proge, izmenjati pragove, m glavnih črtali povečati in pomnožiti postaje itd. Te potrebe so seveda znane. Zakrivili nismo mi, saj ima na vesti vojna doba, ki je poznala samo izrabo obstoječega do najvišje možnosti, za »Jutri« Pa sc ni prav nič brigala. Toda popravo moramo izpeljati mi. Morda imajo prav oni, ki zahtevajo, da se ta popravila ter nabava lokomotiv in vagonov Iz vrše ha j p rej e, to Je pred gradnjo velikih novih železnic. Gotovo spada izmed nujnih nalog o naši državi popolno tispo-vobijenje obstoječih prometnih sredstev k najnujnejšim. Naše pred meseci podpisano notranje prav tako kakor zaželjeno vna-nanje posojilo ima namen, pridobiti potrebni kapital kot inter cijo za gradnjo novih železnic. Naša nesreča je, da smo izmed vseh pa novo osnovanih ali bistveno razš’r-Jenih narodnih držav podedovali naj-šlabše že1ezn’ško omrežje. Prvič Imajo posamezne pokrajine, ker politično doslej ločene, popolnoma nezadostne medsebojne zveze, drugič imamo ravno sredi države, v Bosni, PO velikem delu tudi v severni Srbiji' ozkotirne železnice in tretjič imamo popolnoma nezadostne zveze na morje. Naša 2elezn!ška gradbena politika ne le da ima obilo posla pred seboj, marveč se nahaja tudi pred z^lo važnimi nače'n!mi vprašanji, kako naj reši gradbene naloge. i Da Je treba pokrajine zvezati med [d&boj železnicami, kjer z obeh strani že obstojajo precej dolge proge, je seveda najenostavnejša stvar. Da moramo čim preje izpeljati progo na pr. iz Murske Sobote ter Ljutomera na Ormož, o tem pač ni traba mkake načelne debate. Ravno tako Je jasno, da se je morala takoj začeti graditi proga od postaje Vardište. dokler sega bosanska železnica iz Sarajeva, na postajo Užice, odkoder vodi istotako ozkotirna proga po Moravski dolini od Kruševca ozir. Stalača, s čemer dobi srednja Srbija prvo direktno zvezo z Bosno ter z morjem. Težja je stvar s vprašanjem ozkotirnih železnic. Nedvomno J;; neugodno, da imamo v državi dva tirna sistema, kaiti prekladanje povzroča Ogromne stroške in ogromne zakasnitve. Spočetka so se pojavili seveda glasovi, ki so zahtevali, da se ozkotirne proge kratkotnalo spremene v 5i-rokotlme. Ko pa se je izkazaio, da se bomo morali še lep čas boriti z nai-večjimi finančnimi težkočami, se je vedno bolj uveljavljajo naziranje, da da je treba obdržati tudi ozek tir, kjer obstoja. V letošnjih poletnih številkah »Tehničkog Lista« se je bavil ing. Zdravko Vaško vič t temeljiti in energični kritiki gradbene politike tudi s tem vprašanjem in posta vU zahtevo, da se ozkotirni sistem ne le obdrži, kjer obstoja, marveč da ga je treba razširiti tudi na one predele, kjer neugoden gorat teren otežuje gradbo normalnih prog. Toda zahteva pa, da se da se glavne smeri tudi tu opremijo z normalnimi progami, ali tako, da se tem ne razdere ali prekine ozkotirna črta. Vrh tega se morajo obstoječe ozkobrne proge povsod zvezati z glavnimi središči države. Cilj take gradbene politike bi bil Sedaj ta, da se ozkotirni sistem obdrži in spopolni v toliki meri, da ne bo nikjer potrebno prekladanje. Ker je cenejši in tehnično lažje izvedljiv, naj služi pretežno lokalnim potrebam, vse glavne in tran-sitne proge pa naj bodo seveda normalne. Ravno tako je načelno važno vprašanje, kako Je izpeljati železnice na Adrijo. Imenovani inženjer se obrača predvsem proti predlogom, ki hočejo da bi se izpeljala takorekoč na vsako luko posebna Železnica, Povdarja da bode pri nas vzpričo za gradnjo izredno neugodnega kraškega terena vsaka železnica silno draga. Treba je sedaj gledati, da se izpelje na morje le nekaj glavnih železnic, ki pa naj se verno prilagode obstoječim terenskim razmeram, konkretno naj porabijo doline Une, Neretve in Lima — glede te smeri je seveda vzpričo sedanje albanske meje potrebna korektura — po katerih se z razmeroma najmanjšimi ovirami pride na Adrijo. Vsaka teh prog pa naj na vzhodnem vznožju Dinarskega razvodja zbere po več prog iz sredine vzhoda države. Poleg' tega pa se obrača proti onim, ki hočejo pa načelu čim krajše proge graditi železnico z 20—30 km predorom. Temu nasproti zahteva teren načelo, da naj si železnica izbere progo najmanjšega odpora, to je naj se raje drži dolin, inakar z večjimi ovinki, ker more taka proga delovati z nižjimi tarifi, ker se gradi in vzdržuje z manjšimi stroški. Srednji dve točki zaslužita gotovo našo največjo pozornost. Šablonsko reševanje železniško gradbenih problemov je zelo nevarno ravno za nas, kajti naš teren in naša mednarodna lega' zahtevata, da natanko prevdarimo, kje moremo računati na večji promet in na translt in kje se torej izplačajo dražje investicije. Rusko gospodarsko ozemlje je obsegalo pred vojno naslednje dežele: Evropsko Rusijo Finsko Poljsko Kavkazijo Centralno Azijo Sibirijo Dalnji Vzhod Bohara Kiva 4,889.052 km1 373.604 » 127.319 > 472.554 » 3,551..308 * 9,527.016 » 2,994.643 * 205.000 » 60.000 * skupaj . ,, 22.200 506 km* Kot pretežno agrarna dežela je Rusija Izvažala v prvi \rrsti pšenico in sicer: 1809 2,050.000 ton 1903 3,826.000 » 1913 4,467.300 » Zapadna in srednja Evropa le uvažala žito v prvi vrsti iz Rusije. Po izbruhu svetovne voine pa je popolnoma ponehal izvoz žita iz Rusije. Poleg žita je Izvažala Rusija lan, les, retrolei. jaica, maslo, živino, sladkor, blago iz bombaža, otrobe. Vrednost izvoza ie znašala 1. 1910 2.9 milHard zlatih mn-k. Naiveč blaga Je izvodila v Nemčijo In sicer za 1386 millonov zlatih mark 1. 1°10. Uvažala pa je nnslednie stvari: hnm-baž, stroie. čaj, kovinnsto blago, premog, vo'no, gumi, gntanerho. simovo svilo, volnasto predivo, ribe. kemlka'He, rastline, semena, sadie, vino. Naiživnh-neiše trgovske sti^e je imela poleg Ru-siie še z Anglijo, FrancHo. Nizozemsko, Finsko, Avstrijo, Kitajsko, Severno Ameriko, Italijo in Perzijo. L. 1910 le znašala vrednost uvoza dve miiiardi zlatih mark, kar pomeni, da ie bila trgovska Mlanca za °00 mi'ionov zlatili mark aktivna. Va*no ie zlasti povdnr-jati, da je znašala vrednost ruskega uvoza iz Anglije že 1. 1900 429 miljonov zlatih mark. n. Svetovna vojna, ki je hipoma prerezala vse gospodarske vezi med bojujočimi se državami, je odrezala zlasti Ri sijo od svetovnega gospodarstva. Bi’ nehal je izvoz žita, dočim Je uvoz iz tj fantinih dežel in iz Amerike naletel največje tehnične težkoče. Dolgoletne vojna je razrahljala gospodarske temelje pričel se .ie razkroj celega gospodarskega sistema. Naravna posledica je bila revolucija, padel je carizem, buržuazija v ?.vezi z malomeščanstvom je prevzela oblast in hotela nadaljevati vojno. Toda delavci in kmetje so že bili trudni vojne, želeli so si miru. To stanje so izrabili boljševiki, zlasti pa nezmožnost vladajočih, da bi rešili katerekoli pereče vprašanje. Sledila je iiovernberska revolucija, nato Brest-Litovski mir, invazija nemške armade. Vsi ti dogodki so še pospešili gospodarsko propadanje. Najhuje pa je uplivala državljanska vojna in antantina blokada. In končno se je še pridružila elementarna nesreča — glad miliionov. Če upoštevamo vse to, zlasti pa politiko intervencije in blokade s strani antante, potem se moramo samo čuditi da je Rusija vzdržala vse te udarce it. da se kljub vsemu in vsem nesrečam dviguje. Današnja sovjetska Rusija polagoma zopet stopa v svetovno gospodarstvo, izčrpana in razdejana, gladna in raztrgana potrebuje pomoči. Pa tudi F.v* ropa, zlasti Anglija je spoznala, da dosedanja politika napram Rusiji ne pri* naša nobenih sadov, da vede nasprotno v propast. Anglija je navezana na izvoz svojih fabrikatov. Te pa je pred vojno v veliki meri izvažala v Nemčijo in v Rusijo. Ali niti Nemčija, niti Rusija ne moreta kupiti dragega angleškega b'aga. To pomeni za Anglijo zastoj produkcije, naraščanje nezaposlenosti. V Angliji je danes sko»n dva mil Iona delavcev hrez posla. C e vmmemo povprečno nezapo«'enost na Angleškem na pol drugi mH4ion v zadniem tetu In računamo delavno v»e'nost na glavo samo 15 šilingov na dnn. potem značl izetiha ob 280 delavnih dni na leto 310 milijonov funtov šterlingov, t. J. 6200 mil ionov zlatih mark. Sila zastoja produkcije sili Anglijo, da išče pota, kako zopet pritegniti Rusijo in Nemčijo v svetovno gospodarstvo. Dočim je morala vlada stopiti v stik z Rušilo pod pritiskom delavstva, se glede Nemčiie vedno bolj raz.širla spoznanje, da treba revidirati Versajski mir. V trgovskih stikih Rusije z Evrope so storjeni še zelo neznatni začetki. Razumljivo je to. Dva svetova si stojita > m & m SŽE dfr ^ sp mssmssiitmimst & @ *■“_— - » o 9 t 9 I I I © I I I Cognac msdicinal. Tripže-sec. ZAGREB. s« S I I I I e e m s 9 m 9 m\m 9.9 9 9 < i e; 2 1 1 f | | i 9 9 i • H > j ► ! Likerji. I Spiritus, drože. § $ 1 ►'i&šMSBSEJ S ESSiSajJgS It SEKTOR » «90« Hm«...««« 1 i-1 n Si združene tovarne špiritusa in likerjev i i Moravska Ostrava C. 5. R. $SaIbol!še liker- Jamajka rum v specialitete orig, steklenkah mmsmm m % m m 9 m 9 < mm ObratcvaHS&r Moravska Oprava Novy Jižin Zifiina Trento HI. Biiovec mm m 9 9 9 9 9 9 9 H nasproti: kapitalistična Evropa in komunistična Rusija. Tri leta sta se borila med sabo, da drug drugega premagata. Toda presilna je še kapitalistična Evropa, da bi jo premagala komun stična Rusija. Pa tudi komunistična Rusija je še premočna, da bi jo mogla premagati kapitalistična Evropa. Obe stranki sta prisiljeni, da skleneta začasni kompromis, ker sicer je nevarnost, da obe izkrvavite. Danes stojimo sredi tega procesa. Eho stran tega procesa tvori zopetna upostavitev vnanje trgovine, ki ima za posledico razne spremembe v notranji gospodarski politiki. Vsa vnanja trgovina je danes še monopolizirana v rokah sovjetske države. Bodočnost bo pokazala, če bo tako ostalo ali pa bodo morda I tu nastopile gotove spremembe, nove organizacijske oblike. III. Prvo leto vnanje trgovine ni prineslo i še nobenih čutnih rezultatov, kar je zelo razumljivo. Prvi Skromni koraki za ! smotreno nakupovanje so bili storjeni žele sredi leta, niso bila na razpo’ago sredstva, trgovski aparat je že slabo funkcijoniral in zlasti je uplivala omejenost trgovskega prometa. V celoti se je uvozilo 1. 1920 v Rusijo 5,222.000 pudov (l prid — 16.4 kg), t. j. 85.657 toru raznega blaga. V primeri z uvozom leta 1913 pomeni to samo 5 % predvojnega uvoza. V glavnem se je uvozilo: kurivo kovine živila 43.5 % celokupnega uvoza 14.6 % » * 23.1 %■ skupaj... 812 % celokupnega uvoza Začetek vnanje trgovine Sovjetske Rusije se lahko računa od pomladi 1920, ko je bila sklenjena trgovska pogodba z Estonsko. Do takrat se je blago samo tihotapilo preko mej obrobnih baltiških držav, kar se je vršilo brez sistema. Ta perljoda je trajala le kratek čas, pokazala Je, da na ta način ni pričakovati realnih rezultatov. Nakupljeno blago Je bilo slabe kakovosti, Rusija je bila popolnoma izročena brezvestnosti prodajalcev. Razentega so se izvršile kupčije v majhnih količinah in po spekulacijskih cenah. Komlsarljet za vnanjo trgovino je podvzel vse korake, da se ustavi ta tr-k ivina. Prepovedana je bila takoj, ko so bile dane možnosti ln prvi temelji za normalni trgovski aparat. Zdravejse oblike je dobila vnanja trgovina proti sredi 1. 1920. Toda trgovski stiki so bili Še vedno neznatni. Mir z Estonsko Se prvi prebil na ozkem mestu blokado. Skozi to luknjo Je pričelo polagoma prihajati blago. Dne 18. aprila 1920 se prične uvoz. Najprej so se oglažnii samo Špekulanti In šele za njimi so prišle resnejše firme. Prvi nakupi so se izvršili brez načrta. Hitro so se nakupile najpotrebnejše stvari: na Estonskem semenski krompir, na Švedskem poljedelska orodja in stroji, na Danskem semena. Maja 1920 se je odpeljala trgovska delegacija s Krasinom v inozemstvo. Na potu se je Krasinu posrečilo, da izvrši mto naročil na poljedelska orodja in lokomotive. Tako so padle temeljne ovire za rusko vnanjo trgovino, blokada Je bila končno dejansko prebita. Sredi leta 1920 so se pričele prve predpriprave za postavitev uvoznega načrta na podlagi potreb. zelo značilno je, da se je predvsem uvozilo kurivo in kovine, stvari, ki so za obnovo v prvi vrsti potrebne. Kar se tiče živil, se je uvozil predvsem semenski krompir. Razuntega se je uvozil papir, tiskarski produkti, kemikalije, usnje, čevlji. Izvoz se je pričel mnogo pomeje. Nanj je blokada urlivMa dn zadnjega. Izvozilo se je samo 10.746 ton in sicer žito v Italijo, kavijar, tobok in vino, dalje les, lan, cement, usnie, kože, stekleno blago. mHo in lesni produkti. Mnogo bol?e se .ie razvijala troovina 1. 1921. V prvih Štirih mesecih je uvoženih 83260 ton, t. j. toliko kakor celo lete 1920. Izvozilo pa se je za 17.744 ton raznega blaga. t. j. skoro dvakrat toliko kakor celo telo 1920. Med uvozom stoje zopet na prvem mestu: kuriva živila in kovtne, samo se je m;h red spremenil: materija!. Vse to je bilo naročeno v Nemčiji in na Švedskem. Za eksporf pridejo v poštev predvsem živila, v kolikor jih letos ne bo potreba za ozemlje lakote. -Vsled uvedbe naturalnega davka lahko kmet z odvisnimi produkti svobodno razpolaga. Te produkte imajo zbrati zadruge v svrho izvoza ali pa porabe doma, '•Rusija stopa.torej zopet na svetovni trg. Jasno je, da se bo nadaljeval boj med Rusijo in ostalim svetom samo v drugi obliki. 'Anglija, Nemčija itd. bodo skušale izkoristiti rusko bogastvo v svoje svrhe. • c ln v tem spoznanju tiči glavni vzrok,, j, Pozneje so sc p.saniczii da se Francozi in Angleži ne razumejo' j, loma znižale, •deloma x glede -— nemške vojne odškodnine, j Cim nižja je nemška valuta, tern večji j bo postaja! nemški eksport v Rusijo, j tem manjši pa angleški in tem bolj i bo ra s tla brezposelnost v Angliji. . V premišljevanju, kako. temu od-, pomoči, so 'prišli na nenavadno reši- stavke de- j, ki se Je | ■■•kroglo 6 kurivo kovine živila 32 % celokupnega uvoza 21.6 % > > 19.1 % skupaj... 72.7 % celokupnega uvoza Kar se kuriva tiče, se je uvozil pred- j vsem premog; med kovinami: poliedel- j ska orodja in stroji, razna druga orodia, svinec: med živili: krompir, riž, ribe, fižol. Končno se Je uvozil papir, čevlji, laneno seme, strojila. Izvozilo pa se je: obdelan les, lan, konoplja, tobak, cement, kaolin. Rusija'je sicer sklenila mir z vsemi obrobnimi državami,- sklenMa trgovsko pogodbo ž 'Anglijo ln z Nemčijo, ali kljub temu je še poteo ovir za redne trgovske zveze. 'Doslej le teme!.Ml skoro ves uvoz na zlatu. Velika ovira za trgovino so slabe transportne razmere. V svrito zboljšanja transporta je bilo 1. 1920 narotemh v inozemstvu Vc00 lokomotiv, katerih en del le že v Rusiji. Poteg tega je bil naročen železniški P®l8ffl|!ISPiSt®'lSaS!|l>. Rusija je Stopila v trgovske stike že z mnogimi evropskimi državami. Kljub temu pa se resnično trgovanje kar ne more poživiti in blagovnega prometa med Evropo in Rusijo je bilo dozdaj še razmeroma zelo malo. Gospodarski strokovnjaki trdijo, da se razmere ne bodo zboljšale, dokler bo imela Rusija samo 9voja domača plačilna sredstva. Sodijo namreč, da je zaloga zlata in dobrih valutnih vrednot, ki jih je prevzela sovjetska vlada po earistični državi m po pridružab-ljenju zasebnega gospodarstva, že zelo mala, bodisi da jih je potrosila v političnopropagnmlne svrhe v inozemstvu ali v zunnnjeftgovske namene, Ta presoja bržkone ne bo napačna, ker bi si drugače ne mogli razlagati, da je boljšeViška Rusija v prizadevanju dobiti z zapadno Evropo gospodarski kompnkt, šla celo tako daleč, da je izjaVila svojo pripravljenost, plačati vse stare, tudi caristične dolgove. • Dalje pa prevladuje naziranje, da Rusija nima danes niti pridelkov agrikulture, živinoreje ter gozdarstva, niti živilskih niti tekstilnih sirovin, glede katerih je preie razpolagala s tolikim bogastvom. To se pravi, da Rusija Onih stvari, predvsem industrijskih izdelkov, ki bi ji,h rada kupila v Evropi, ne more plačati niti z denarjem niti z zamenjava proizvodov svoje agrarne produkcije. Iz tega sledi, da je Rusija nujno navezana na vnanje pdšojilo'. Da pa ji tega posojila pri današnjih gospodarskih krizah ne bo nihče dal v denarju, je jasno; pač pa'bi ga dobila v obliki uvoza raznih industrijskih produktov, seveda proti primernim stvarnim garancijam, zastavam itd. Da bi ji v današnjih valutnih razmerah mogla Nemčija nuditi najugodnejše pogoje, je samoobšebi umljivo. cev iz zadrege, na predlog, ki bo mor- prvotni proračun zniza milijard. Dr. Kumanudi ie konstatiral, da | obtežuje proračun najbolj uradniške | plače in doklade nanje Vsled tega je | nujna redukcija uradništv.i. :a se bp:| izvedla po predlogu posebne Komisije; | k; , vodi preiskavo po vseh državnih j da v bodočih pogajanjih igral še važ- !; izdatki za uradflištv* tvorijflfi nejšo vlogo. Nemčija naj bi namreč \'4A,% vseh proračunskih izd ckov ifljfl plačevala svojo odškodnino ententi —• iz dobička, ki bi ji dajal izvoz v Rusijo. Na ta način bi namreč prišla Francija do svojega denarja na račun reparacij, Nemčija bi ostala solventna,.' toda njeni izvozni predmeti bi vsled' naznačenega obdačenia poskočili1;'’v cenah, od česar bi imela zopet indirektno korist Anglija, ker bi še čepe industrijskih izdelkov nemške in angleške provenience izednačevale. Za enkrat je vprašanje plačevanja nemške vpjne odškodnine naj najaktualnejši- problem gospodarskih :n finančnih konferenc na zapadu. Toda problem, gospodarske obnovitve Rusije je tako, tesno zvezan s prvim, da se bo moral nujno obravnavati isto-časno p njim. m slioii.e kuharji« kategorije ifei preraiun. V zadnji seji finančnega odseka je podal finančni minister dr. Kumanudt znašajo 2 milijardi 599^00.044 dinar* j j|f* , .1 D- V državni službi je - se.-ličnih: •t, T. Neukaznega osebja: , ' 1. sluge, služabniki, 39-955- 2. diurnisti 29.712, v , ' s Ji , 3. stražniki in čuvaji 11.694. Celo*, kupno 81.361. II. Ukaznega osobja. .j-J 1. s plačo do 3000 dinarjev-4-0-53°. do 4999 dinarjev 4819, j • ,3. 9 plačo do 7990, 7852 in 1 4. s plačo nad 8000 dinarjev 80 fs-,, i Tu pa niso še všteti državni dela v-- j ci, orožniki, podčasniki in obmejhčj , straže. Z njimi vred je državnih na~j| ■ rtifeščencev preko 200.000. Celokupni dohodki so v proračunu j predvideni z 5-559.464.821 dinarji. De-J ficit bi torej znašal 708,112.983 dinar- .j Pet milijard dohodkov je zagtiM jev. obširen ekšpoze o naši finančni poli-j j ,‘tdvl jenih po dosedanjih zakonih, osta-tiki in o povratku in redukciji našega ■ bj dohodki po novem finančnem za-budzeta. ^ , - j kotlu. Celokupni izdatki znašajo 6 mili- Redni dohodki sp razporejeni sle*1 jard 267,577.804 dinarjev. Prvotni ; deče: proračun se je z ozirom na draginjske .j carina 417,310.000 dinarjet* doklade uradnikom moral povečati fe,,i /giavtia uvozna carina),' 7-1 "nr, miliifmm- dinaripv I 2_ trošarina 384 tTulljoOOV 3. takse 40 milijonov, 4. poslovni promet 400 milijonov, •S* :i za 500 milijonov dinarjev. Izredni izdatki za tekoče leto znašajo 160 milijonov dinarjev in so sledeče razporejeni.. 1.) 35 milijonov na račun 7 % državnega investicfjkega posojila. 2.) 25 milijonov na račun 20% priznanje, izdanih povodom odtegnitve m ■ '■). direktni davki 594,797.250 narjev iri 6. dohodki iz državnih 1375 milijonov. ’*H koncu svojega ekspozeja je dr. dometi starih bankovcev avstro-ogrske bank«; J ;K-amanudi razložil zakonski načrt o' in zamenjave z novimi. ; utfedbi novih davkov in davčnih db-J 3.) 60,200.000 dinarjev na račun j klad. Davčne, doklade.na direktne dav^J dolga pri Narodni banki in 4.) 90 milijonov v svrho sanacije agrarnih odnošajev. Proračunski izdatki se povečajo tudi z padanjem naše valute. Po statističnem pregledu, ki gn je podal fin. minister o padu dinarja na beograjski ; borzi, je stal dinar najnižje 9. novem- i bra 1921. Prvi proračun je znašal za vsa mi- j mstrstva 9 in pol milijonov dinarjev, i ke se zvišujejo progresivno z ozirom na višino direktnega davka od 2" db 100%. Poleg tega se bo uvedel nor . davek na premoženje, nepremičnin«- in premičnine v znesku 2%. Bom Zalit evajte JUGOSLAVIJO* ti I Petrovich Express Company Centrala: PARIŠ, 40bls Rue Cardlnte. Mednarodni transporti. Podružnica: BEOGRAD« Kralja Petra ul. 47. I Izvršuje vse spedidiske posle najbolj točno in kuiantno. JUG" J dnar. transp. družba. er im Speciiaini promet iz in v Jugoslavijo. I Praga BI« Vddavskč nasis. 66. | Telefon 85901IV. ■ Podr. Hradec Kral. Č. S. St. i •v m • i • .1 mmamaam # o o • » # < »aoaaaa« Rivnac & Suia evropska spedicijska družba, se ]e s 1. jan. 1922 preselila v nove prostore Praga Bredovska 8. Telefon 7656, 4891. Brzojav: Evrotransport. Friedmann & Spielberg 2. Tdeion 5849. Zbiralni promet v Jugoslavijo. ■—, ■■■ -. — “■ ■ ' A M. ^ ^ A /<75x /SSh. sm*. /flfK AOTk. 'i® .6 S T M. 1 Hojnovejšc znsmke, popolnoma nove prisvojeni za takojšnjo dobavo s Šibeniku. Pojasnila in cenike daje tvrdka ji l ! Jfei J* 'it* 'ti>" feh 'čt>‘ w v,:-*■ 19! P9liljV l!,ii il i!3- iiMi a »Banca Itaiiana di Sconto«, eden fcajvečjih italijanskih denarnih zavodov $ sedežem v Rimu je dne 29. decembra ustavil izplačevanje in zapre vseh svojih 200 poslovalnic in filijalk v Italiji hr Inozemstvu. Na usodi zavoda so zainteresirani najvišji finančni krogi, zlasti pa težka industrija. Pravni zastopnik banke je Nitti, bivši ministrski predsednik, j sled tega se ni čuditi, da so se vršile dolge konference vlade, kako zadržati katastrofo, kako onemogočiti konkurz. Rezultat teh posvetovanj Je bil, da je vlada izdala dne 29. decembra naredbo, ki dovoljuje kreditnim družbam v gotovih slučajih moratorij, da lahko urede svoja plačila. Te naredbe, ki je bila izdana od vlade specijelno za Banco dl Sconto, s.e je ona tudi poslužila ln ustav la plačevanja. Ta intervencija Italijanske vlade kaže, kako ozki so stiki med vlado in velikim bančnim in indu-kapitalom, da vlada ni druzega Kakor neke vrste višji upravni svet tega Kapitala. Zanimivo je tudi to, da je ta banka financirala tudi nacijonalistični «sk m fašizem. »Banca Ital lana di Sconto« je bila ustanovljena šele 1. 1914 in se je bavila „ ,.v^ga _za^et^a skoro izključno s Posli finansiranja. Izšel pa je zavod iz *Banca di Basto Arsizio«, ki je bila ustanovljena 1. 1873 v gornjem delu milanske province in Imela čisto krajevni značaj. Največ Je Imela posla s tamošnjo bombaževo industrijo, a se Je pozneje razširila v »Credlto Provinciale«. Polee tega zavoda je ob ustanovitvi spreiela sr* Pita”odlcTia J?"",0 SV0J akci,ski ka* Obligacii^v « « ."lili)onov Ur in izdala Ogromnih l V,1Šinl Podjetie ima 41 ssssr rar\kjer se izdeiujeJ°dre- ta aeronls? D°dmomiki, avtomobili itroTSr. ,.lokomobili ,n Poljedelski iefov j1Ve in VagonL Eden “ ov tega podjetja Pio Perrone je sam ba,nko * scont°- sp°m- ' ,92° so bratje Perrone stremeli za da dobe v svojo oblast tudi sredstva Mvoda »Banca Commerciale«, ker banka dl sconto ni več zadostovala njihovim ogromnim kreditnim potrebam. »Banca CommerciaU se je rešila samo tako njihove oblasti, da je izdala nove aken* — ker stare sta večinoma pokupila ki so bile zavarovane brata Terrone pred prodajo. Težka italijanska industrija sc je razširila predvsem med svetovno vojno. Ali že i, J.910 je obratovalo šest s koksom kurjenih peči in 60 Martinovih peči, zaposlenih pa je bilo nad 30.000 delavcev. L, 1913 je bila produkcija naslednja 600.000 ton železne rude 437.000 » litega želez? 933.000 » jekla. Glavno zlo za italijansko težko industrijo leži v pomanjkanju domačega premoga. Ta tudi železno rudo mora uvažati. Celotna množica zelezne rude v Italiji se ceni 40 milijonov ton, toda rudniki so raztreseni po celi deželi, največji so na otoku Elba, v Pijemontu in v Nurri v Sardiniji. Ostala ruda pa leži v Toscani in v gorah Lombardije. Med vojno se je posrečilo znatno dvigniti produkcijo rude, ali po vojni Je produkcija zopet padla čez polovico: 1917 , , , 1.000.000 ton 1918 ... 800.000 » 1919 . . . 450.000 » 1920 , . , 450.000 » Livarne so dosegle najvišjo produkcijo 1. 1916 s 419.000 tonami, ali 1. 1919 ie padla produkcija zopet na 240.000 ton. Jekla se je produciralo 1. 1917 1.373.000 ton. L. 1918 se je produciralo doma na železnih, livarskih in Jeklenih produktih 1,412.000 ton, uvozilo pa se Je 600.000 ton, t. j. 30 % celotne potrebe. Danes pa je treba uvažati več kot polovico potrebe, v inozemstvo gre nad eno milijardo lir. Cela italijanska težka industrija je prišla v težko krizo. Plavži stoje in nezaposlenost vlada med kovinarji. dne 1. julija 1921 jih je bilo 66.000 brez posla od skupnega števila 390.000 nezaposlencev. Italijanska težka industrija ne more konkurirati z inozemstvom. Pomanjkanje premoga in rude povzroča, da je bila ie leta 1919 in 1920 ena tona gotovih izdelkov za 500 lir dražja, kakor pa jih ie lahko dobavljala inozemska konkurenca. Pomagala tudi ni zaščitna carina. Pred nekaj meseci je propadlo drugo najvišje montonično podjetje »//vfl«, ki je še preteklo leto izkazalo 100 milijonov dobička, ali ki je izgubilo celo glavnico v višini 800 milijonov lir. Sedaj je prišlo na vrsto podjetje *Ansaldo«, pri katerim Je bila »Banca Itaiiana dl Sconto« udeležena s kapitalom ene milijarde lir. Ko Je prišlo podjetje »ansaldo« v težkoče, Je pritisnila vlada na nekatere največje banke, da so dali banki di Sconto na razpolago 600 milijonov lir. Ali ta denar je morala banka kmalu Izplačati In prišla v nove težkoče, znova je poskušala vlada Intervenirati — ali brezuspešno. Edini izhod je ostal še moratorij. Banka di sconto pa Je udeležena še na celi vrsti drugih najrazličnejših podjelij.Vendar ie značilno, da so njene akcije notirale še 28. decembra nad pari. Vlog ima zavod 922 milijonov lir Se lani je razdelila S % dividende. V Inozemstvu ima nii-jalke v Franciji, v Carigradu, v Tunisu in v treh 'krajih Brazilije. Nove filijalk* je banka nameravala ustanoviti v Španiji, Švici in Egiptu. Tudi »Banca Itala Caucazia di Sconto: v Kavkaziji je njen zavod. Zavod je tudi pri teh ustanovitvah utrpel znatne Izgube, zlasti pa pri nekih meničnih kupčijah z Brazilijo in v Kavkaziji okoli 40 milijonov zlatih lir. Težke izgube je utrpela banka tudi pri nemških markah. In pri konkurzu trgovske firme Delizion v Mllanu-Cari-graau je bila glavna oškodovanka. Vse to, v prvi vrsti pa polom podjetja »Ansaldo« je upropastilo Banko dl Sconto. Italijanska težka industrija se nahaja v težki krizi. Nad vodilnimi gospodarskimi krogi Italije stoji danes težko vprašanje: ali je kriza, ki je prišla nad montanistično industrijo le začasna, ali pa je opomin, da sloni ves Italijanski industrijski sistem na težkem temelju? Montanistična industrija je podlaga vsaki veleindustriji. Amerika, Anglija in Nemčija so najboljši dokaz. AH montanistična Industrija potrebuje premoga, tega pa Italija nima, dočim ga imajo zgoraj imenovane dežele v dovoljni meri Izjeda, da bo morala Italija reducirati vojo težko industrijo na predvojno mero. Lahko pa so posledice še dalekosežnejše, Če se ne posreči urediti težkoče banke di Sconto. Istočasno p* kaže ta finančni krah, kako ozke so danes vezi med finančnim kapitalom, težko industrijo in vlado. '-f* Prtljažne priznanice kot Izpričevala o izvoru. Mestna kontrola ne sme v nobenem slučaju izvršiti neposredno bodisi redoviti ali naknadni pregled blaga, dokler se nahaja blago v carinskih skladiščih, ker je za to kompetentna samo carinska uprava. Carinarnice imajo prijeti prtljažne priznanice kot izpričevalo o izvoru blaga v zmislu razpisa C. br. 2445/19 in prtljažno blago samo do 500 Din. ako se prepričajo, da račun, ako je predložen, v vsem odgovarja blagu, a blago prtljažni priznanici kar se tiče števila in teže, ne glede na to, bo li mestna kontrola to pri pregledu pri-poznala ali ne. -J- Spremembe v carinskem komentarju. Po zaslišanju carinskega sveta je minister financ odredil, da se ima pri carinski postavki 398 in 281 spremeniti razjasnitev, ki se nahaja v komentariju k splošni tarifi, in sicer razlaganj«- o tem, kaj spada pod šilo blago, blago z vezeninami, blago s čipkami in šito blago iz tkanine. Radi obširnosti ne moremo priobčiti te naredbe v celem obsegu. Interesentom 90 tozadevni natančni podatki v pisarni tukajšnje trgovske in obrtniške zbornice na vpogled. -f- Tara za ambalažo pri vrečah. Vreče, koje so obšite z juto, tako, da se oblika vreče ne izpremeni, se smatrajo kot ambalirane vreče. Kadar se nahaja v njih jednovrstno blago, in se ne zahteva carinjenje po neto teži, naj se odbija tara kakor za vrečo in ne kakor za bale, ker služi tukaj juta kot zavoj vreče, a zavoj ni v zmislu čl. 10 pravil o tari, priznan kot tara. -}- Dobava krušne moke. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 20. januarja 1922 ob 10. dopoldne v intendanturi komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ustmena ofertalna licitacija glede dobave 450.000 kg krušne moke. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani interesentom na vpogled. -j- Stanje naše državne Narodne banke SHS. Dne 15. decembra izkazuje Narodna banka novčanic v prometu za 4.620,502.255 Din. Od 8. do 15. decembra je padla množina bankovcev za 25 milijonov 376.740 Din. Državni dolg se je povečal za 17.310 Din. Kovinska podlaga je padla ponovno za 1,388.516:45 dinarjev na 384,968.726:40 Djn. 4- Zaračunanje povišane ležarine. Pristojbine za ležarino se plačajo vobče po predpisih, ki 80 bili v veljavi, dokler je blago »ležalo«. Zato se ima plačati za blago, koje je zadelo povišanje ležarine med »ležanjem«, poleg prej veljavne ležarine tudi povišano ležarino, toda to le od dneva povišanja. To ne velja pa za agio, ker je za doplačilo istega merodajen dan, ko se plačajo carinske pristojbine. -f- Dovoljenje plovitbe po Donavi za tuje ladje. Po členu 293 St. Ger-mainskega dogovora je potrebno dovoljenje s strani naše države le za plovitev tujih ladij »med našimi pristanišči«, t j. za malo kabotažo na intemacijonalnem delu Donave, ki teče skoz našo kraljevino. To dovolje- nje je za dobila samo avstrijska ekspresna Laja Beč-Beograd, ki sodeluje v kartelu /. našim državnim brodar« stvom (zastopanem v Brod. Sind.it katuj. Drugače ni dovoljeno niti eijj tuji ladji, da izvršuje malo kabot&žd na našem delu Donave. Drugače- je; plovitev na celi mednarodni mreži Donave smatrati za svobodno in ni treba zato nobenih specijalmh dovoljenj. -j- Poprava tiskovne napake v komentarju k carinskemu zakonu. Na strani 679 komentarja (izdaja v latinici, Beograd 1920) ponatisnjena js dvakrat sledeča odredba, ki se nahaja pri postavki 467: Tako isto. po broju 471. tac. L, pod v) carine se iz pant-Ijike pripremljene za neposrednu upo-trebu, n. pr. za telegrafe, registrava-nje, naplate i težine za automatske kase i vage i t. sl.; pripremljene pant-ljike za šešire itd., u koliko ne bi do-lazilo u broj 45,9. Ta pripomba smete da j ostati le pri postavki 467 in je na strani 479 za črtati. -f- -Koliko živine ima Slovenija. Pc štetju z dne 31. januarja 19.21 ima Slovenija sledeče število domače živine: 478.105 glav govedi, 58.438 konj, 128 mezgov, 381 oslov, 302 tol svinj, 75.008 ovac, 23.610 koz, 1,010.564 kokoši, 14.988 gosi, 12.849 rac-in 17.421 pur. Čebel se je naštelo 59:5° % panjev. Izmed vseh okrajev je najbogatejše okrajno glavarstvo Murska Sobota, ki izkazuje: 54003 glav gvtvedi, 41.940 svinj, 149,200 perutnine in 4932 panjev čebel. Konj je največ v ljubljanski okolici (6030);. ovac največ v okrajnih glavarstvih Slovenjgradec (13.031) in Radovljica (8171); koz naječ v okrajnih glavarstvih Maribor (3356), Slovenjgradec (3141) in Radovljica (3087). + Italijanska vlada razpustita riško trgovsko zbornico. Italljansk., vlada je razpustila trgovsko zbornična RekL Ta odredba se utemeljuje t tem, da je bila zbornica ustavljena š; • pred avstro-ogrskim režimom in d. ne odgovarja več sedanjim politični::, razmeram. + Avstrija zopet Išče posojilo. \ začetku januarja bo odpotoval dr. Rosenberg v London v svrho obnovitve in zaključka pogajanj za kredit za Nemško Avstrijo v višini 3 milijonov funtov šterlingov. V Imenovano svrho ne bodo zastavljeni gobelini in bo najbrž dobila Nemška Avstrija posojilo brez vsakega posebnega jamstva. Baje se bodo udeležili te kreditne akcije poleg Angležev tudi Amerlkancl. Strojna tovarna in livarna železa in kovin K. in P. Ježek Maribor Aleksandrova cesta št. 51. Izdeluje vseh vrst strole za poljedelstvo in Industrijo. Motorji! Lokomobile! ^^^^»HnrlmmilMMIinBMIIIlMlMBiroiHMlHIMMlIuill . «1 KI Največja zaloga najrazličnejših gospodarskih strojev pri združenih tovarnah gospodarskih strojev PfasaVII. Brandis na Labi *isvoz v vse države. Allgemeine Eiektrizitats-GeseSischaft m Tovarne za izdelovanje motorjev, turbin, transformatorjev, kablov, vseh vrst električnih aparatov in strojev. Tovarne za železniški materijalin lokomotive. Oierte in informacije na zahtevo brezplačno. immpijn hillii tiiii Mi: D. D. za prometne in železniške potrebščine Zagreb, Trg I. štev. 9 telefon 21-48, 25-13 Beograd, Ljubljana, Sarajevo, Subotica. železniški materijal tračnice vozički lokomotive novo In rabljeno na ikladišču v Zagrebu. lili £53 SŽSi i'z£t .-3 .i :W3 II m Livarna zvonov »MERKU SAVA LOŽA!’ Beograd, Pozori5nairi.br/40 v lastnem pos^pju. Teta/13 - 39, IzdeJuie in pri£c;u-Ča zvonove 18 Hote ln correva. Tvonovš v 130 - 30',3 ve one na »aloji- Naročita izvršile biti o 'us to ir o. brez konkurence. Ceniki na zahtevo brezplačno J f:*?) W> <$> In cisternah, Internacionalno špedicijsko podjetje Faval Janes WIEN, Girardigasse 4. Telefon fcJ54s Brrojevni naaiov: JANEŠ. Wnen. Pohištvo GABOR-BLAU Telefon 3543 WIEN VII, Neubaugasse 66. Ustenovlleno hrte 1878, Telefon It 32.250. Pohištva za klube, vile, hotele salone. Vedno veltka - .zaloga. Izvoz v vse države. -......— Specijeini zbiralni in brzovozni promet z Jugoslavijo, kakor tud’ vse ostale relacije oskrbuje kar nrjkulantneje prvo jugoslovansko špedicijsko podjetje na Dunaju. • » o ® » • o m o« a o a« ® • Hitra in r.eelna izvršba vseh narodi. .. Franjo ŽgeČ: (Novoletna bilanca o ciljih In poteh na polju socijalne vzgoje.) živimo v dobi, ko se splošna pozornost vedno bolj obrača od posameznika k masam. S tem dobiva življenje novo etično vsebino, stare vrednote se preoccnjujejo in prejšnji maliki se rušijo v prah. To, novo smer je v svojem delovanju ubral tuci »tAkad. socijaino-pedagoški krožek«, ki se je ustanovil na naši univerzi. Kakor si je v prejšnjem stoletju stavil Grundtvig, oče danske »ljudske visoke šole«, nalogo, buditi in dramiti svoje ljudstvo iz otopelosti, tako hoče dramiti in buditi Akad. socijnlno-peda-goški krožek na ljubljanski univerzi naše ljudstvo k novemu življenju ali k življenju sploh. Upravičeno se da namreč trditi, da naše ljudstvo še ni živelo, da je le delalo, trpelo in hlapčevalo. Zapuščeno In osamelo je životarilo v suženjstvu, kajti inteligenca je živela samostojno življenje in se zanj ni dosti brigala. Počasi so si priborili meščanski sloji monopol tudi na vse duševno-kulturne dobrine, na umetnost, leposlovje, poezijo, glasbo, na vzgojo In izobrazbo. Roj trpinov pa je čakal pokorno v ozadju, s klobukom v rok! na drobtinico, ki bi utegnila ostati tudi zanj. — Naloga inteligence bi pač bila, voditi mase ljudstva k napredku in k luči; toda naša inteligenca ljudstva sploh ne pozna in se ga celo sramuje, češ, da Ima duh po znojnem delu in hlevu. N? pozna njegovega življenja, ne njegovih potreb in zahtev, ne trpljenja, ne navad in strasti Tako Je moral nastati globok prepad med inteligenco in ljud-Itvom, med gospodom in trpinom. Današnje kapitalistično matcrijali-itično nažiranje, katerega se oklepa pretežna večina naše inteligence, vidi v delavnem človeku le stroj, ki ga lahko postaviš v rudnike ali pred razbeljeno peč, na strme pečine vinograda ali k težkemu delu na polje. Ta inteligenca našemu delavcu in kmetu včasi Celo odreka pravico, biti še sploh človek. Tako naziranje je prepad še poglobilo in še ostreje ločilo inteligenco od ljudstva. Prosveta. In ker ljudstva nlkdo ni vzgajal s skrbjo rn ljubeznijo, zato tudi ni doraslo nalogam, ki mu jih stavi današnja doba. Kako bore malo samostojnega je v našem ljudstvu! Kam naj to vodi? • Ce hočemo biti svoboden, življenja sposoben narod, potem moramo kreniti na povsem drugo pot. Ljudstvu dajmo vzgoje in samostojnosti, samozavesti in smisla za napredek ter vse, kar je lepo in dobro! Svoboden narod ne potrebuje slepo se pokorečih sužnjev in tlačanov, temveč mislečih ljudi in močnih značajev, ki se zavedajo odgovornosti za vsako svoje dejanje. 2a vzgojitev take generacije pa je predvsem potreben velik preobrat v vsem našem mišljenju in nazlranju; naše dosedanje vrednote se morajo preoceniti. S tem težavnim delom je že začel »krožek« in njegova naloga bo, izvršiti započeto delo ter pokazati nove vrednote, nove naloge, nove cilje na torišču socijalno-ctične vzgoje. Peščica akademikov, ki se je zbrala okrog vseučiliščnega profesorja dr. K. Ozvalda, si je ustanovila dne 18. januarja 1921, torej nekako pred enim letom »krožek«, ki bi naj pri svojih članih budil zanimanje za socijalno-etično vzgojo ljudstva. Visoke cilje si je postavila ta peščica; ni je preplašil boren začetek, ne pičlo število članov, ne cinični nasmeh tovarišev, katerim je življenje ubilo vse ideale in ki so bili preslabi, da bi si ustvarili novih, višjih. Zavedala se je pač, da trdna volja premaga vse ovire in vse težkoče in da dobra ideja mora končno zmagati In res je že proti koncu letnega semestra velika dvorana na univeizi bila ob krožkovih sestankih nabito polna. Kaj je pripomoglo, da se je krožek tako hitro in tako krepko razvil? Več tehtnih okoliščin! Pred vsem drugim je krožek a priori odklonil vsako teore-ziranje in tudi vsa blesteča predavanja, ki hipnotizirajo le za trenotek s svojim krasnorečjem. Vpeljal pa je na svojih sestankih svobodno diskusijo in svoboden razgovor, ki se ga naj po možnosti udeležujejo vsi navzoči. »Predavanje,« ozir. referat naj nudi le čim več snovi za diskusijo. In dalje je krožek zajemal snovi takim razgovorom iz življenja samega in ne iz knjig! Življenje je njegova parola, življenje našega človeka, našega ljudstva. Tako je krenil krožek že po metodi svojega delovanja na novo pot ter stopil v stik z živim življenjem. Pa tudi cilj krožka je bil nOv, saj mu je namen: »Buditi zanimanje 7.a vzgojna vprašanja in naloge, kakor jih stavita praktično delo in življenje ter jih proučevati.« Nj govo geslo pa se glasi; »Pravi študij za človeka je človek.« Teh smernic se je krožek redno držal Okvir je širok, treba ga je bilo izpolniti z delom. Pomagali pa so akademikom naši najboljši ljudje s svojim sodelovanjem ali svetom: profesor dr. Karel Ozvald s stalnimi nasveti in z večimi referati, dvorni svetnik Regali, naš mladinski pisatelj Milčinski, prof. dr. Debevec, gdč. Alojzija Stebijeva, prof. Jeran in še cela vrsta drugih. Le tako je bilo mogoče, da se je krožek lahko dotaknil najrazličnejših problemov in aktualnih vprašanj iz sodobnega življenja, da je opozarjal na hibe in napake, na dobre in slabe strani današnje družbe. S tem je povedano, kako je delal krožek. Čisto na kratko si še oglejmo, k a j je delal! Krožek Je redno imel tedenske sestanke; a razventega je prirejal ekskurzije, kojih namen je bilo proučevanje raznih naprav in socijal-nega položaja, v kakršnem se nahaja danes človek. Tako smo napravili poučen izlet v rudnik v Zagorje ter si ogledali tam naporno delo rudarjev globoko pod zemljo, njih stanovanja, naprave za čiščenje pa odpravo premoga. Obenem si je krožek ogledal tudi delo v tamoš-nji steklarni, kjer stoje delavci napol nagi ure in ure pred ognjenimi pečmi ter 2 neverjetno spretnostjo vrte dolge palice in oblikujejo žarečo maso v vedno popolnejše oblike, dokler ne odnese fantiček, star 8 do 14 let, končane steklenice v peč. da se tam ohladi Marsikateri akademik je zrl odslej bolj spoštljivo na rudarja ali kakršnegakoli delavca, ker Je videl njih trud, delo in trpljenje. Nadalje Je g. dvorni svetnik Regali izposloval krožku dostop v ljubljansko jetnišnico in sam tamkaj razkazal razne naprave, delavnice, šolo, kapelo, bolnico itd. akademski mladini. Vsakdo je smel govoriti s kaznjenci in marsikdo je čutil, kako strašno vpliva na njih duše pusto zidovje, železna vrata, pazniki in umazanosiva uniforma. Jetniki čutijo, da niso več ljudje, da so le tatovi, roparji, morilci ... in to jim vzame še zadnjo iskrico spoštovanja do samega sebe, da nazadnje res po- stanejo vse to, če morda še niso bili takrat, ko so prišli »... varno«. Dalje si je krožek ogledal gluhonemnico, ki je za naše razmere vzorno urejena. Nekaj velikega in občudovanja vrednega je uspeh v tem zavodu, ki ga seve učiteljstvo doseže le z največjimi napori. Ko bi naše ljudsko-šolsko učiteljstvo delalo toliko in pa s tako vnemo, bi mi bili prvi narod in ne zadnji, lahko bi stali na jako visoki kulturni stopnji! — Žalostnejše je na Studencu, v blaznici, ki si jo je tudi krožek ogledal, kajti tam je pač le malo upanja, da bi pomagala zdravniška pomoč. — Pa dovolj o ekskurzijah! Kakor že omenjeno, je krožek prirejal redne tedenske sestanke, kojim je namen bila — diskusija. En sestanek je bil na pr. posvečen manta!nostl našega kmeta. Trije akademiki so kratko referirali o goriškem, gorenjskem in štajerskem kmetu ter opozorili na posebnosti in glavne črte njegovega značaja. Razvila se je diskusija, kjer se je potegnila paralela med temi tremi tipi ter so se označile glavne strani v značaju našega človeka. Tako se je pokazala nekaka slika našega kmeta z vso njegovo konservativnostjo in napakami, kakor je n. pr. pijančevanje. Kako odpraviti te napake, oziroma ne-dostatke, kako dvigniti kulturni nivo našega naroda? — Drugi sestanek Je vzel r pretres mladinsko vzgojo ter napake pri tej vzgoji, kojih posledice je toli drastično naslikaj naš pisatelj Milčinski v »Ptičkih brez gnezda«. — Dva sestanka sta bila namenjena najaktualnejšim socijalnim problemom današnje dobe. Na enem je podal prof. dr. Ozvald (na temelju veliko rešetanega Spenglerjevega dela »Der Untergang des Abendlandes«) snov za diskusijo o temi: »AU umiranje ali znaki novega življenja«? A na drugem je prof. dr, Debevec poročal o »Novem disciplinarnem redu na srednjih šolah« in diskusija se je vrtela okrog prave pa napačne discipline, okrog vzgoje k soodgovornosti, okrog pogreškov šolske vzgoje, vzgoje značaja, pedanterije mnogih profesorjev itd. — Dvorni svetnik Regali je kmalu potem, ko si je ogledal krožek jetnišnico, referiral v krožku o današnjem načinu kaznovanja, podal njegov razvoj pa razliko med nekdaj in danes, med Avstrijo in Jugoslavijo itd. — Dva sestanka je posvetil krožek vprašanju Akademskega »doma« na Gradu; posebno važen za zgodovino sedanjega Akad. doma je postal drugi sestanek. Udeležili so se ga namreč med drugimi tudi poverjenik za socijalno skrbstvo A. Ribnikar, ravnatelj magistratnih uradov dr. Zarnik in prof. Jeran in vse je pretresel podčlovešk’ položaj bednih akademikov »grajščakov«. Gospod poverjenik Ribnikar Je obljubil, napeti vse svoje moči, da se zboljša strašno stanje akademikov; in tako danes revni akademiki res stanujejo v lepo urejenem »Akademsken kolegiju«. — Dvoje sestankov se je porabilo za diskusijo c lazi v današnjem življenju, o nazira-nju ruskega filozofa Solovjeva o laži in o tem, kaj je in kaj ni laž. V zadnjem času pa se je Akad. soc.-ped. krožek na nasvet in vspodbudo prof. Ozvalda oklenil razmišljanja o pravi ljudski visoki šoli, koje naloga je, vzgajati ljudstvo, mase, kmeta in delavca, hiapca in deklo — in ne popularizirati znanstva. Pred širšim občinstvom je prof. dr. Ozvald v obliki predavanja pojasnil: »Kaj je in kaj ni ljudska univerza« ter pokazal na dansko ljudsko visoko šolo, ki ji je oče N. Grundtvig in ki Je dvignila širše plasti danskega naroda na tako kulturno višino, kakor tega ne najdemo nikjer drugod. Sledila je diskusija, katere so se udeležili: šef oddelka za prosveto in vere dr. Skabeme, višja šolska nadzornika dr. Poljanec in E. Gangl prof. Ozvald, gdč. Štebijeva, prof. Jeran, nadučitelj Hrovat in drugi. Vsi so enoglasno poudarjali potrebo po vzgoji širših ljudskih plasti in da bi tudi nam trebalo slične institucije, kakor je danska ljudska visoka šola, ki pa se kajpada ne d& presaditi k nam kakor kaka cvetka, ki bi jo marveč bilo treba prirediti primerno našim razmeram in po« trebam. — To so smernice in to Je dosedanje delo krožka, ki bo v tem zmislu deloval tudi za naprej. Zahvaljujoč se toplo vsem, ki so ga do sedaj v katerikoli obliki podpirali v njegovih težnjah, prosi da mu ostanejo naklonjeni i v novem letu. A obenem si želi še novih sodelavcev iz vseh krogov, to je prav veliko takih ljudi, ki sta jim res na srcu -r- narod in ljudska vzgoja. i................. 1,11 ' " "ri 111 Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg 8. Hranilne vloge na knjižice In na tekoči račun obrestuje po 4 In pol odstotka; hranilne vloge z odpovednim rokom pa po dogovoru. Podpirajte družbo sv. Cirila in Aetoda. Izvoz Najstarejša tovarna Izvoz lesenih rolo in žaluzij (ustanovljena leta 1873) KLEMT groyin@¥s C S. El. x Isle zastopnikov proti visoki proviziji. x ,PEHAG‘ d. z o. z. za trgovino mineralnih oll in izdelovanle kemičnih produktov Praga II. Nšplavnl 1. dobavila: petrolel ta raf„ bencin vseh vrst, strojna olja, amerikansko automobilsko olje, parafin, ce* resin, valjčno mast, mastilo za žične železnice, mažo za jamske vozičke promptno v sodih Meda H»*!ca garderoba as zimsko sess»8se. Perilo brez najmanjšega pogreška je eden prvih pogojev za dobro moško toaleto. Moška obleka r celoti ni posebno komplicirana, toda komplicirana je v posameznih delih. Poenostavljena pa je s tem da vsaka stvar, ki jo potrebuje moški k oblačenju, traja leta in se lahko nosi cela leta. Moške srajce k navadni obleki (sako) morajo biti vedno svetle, bodisi iz navadnega zefira, bodisi iz svilenega francoskega zefira, ki je jako fino, trdno a vendar tanko blago. Svilene srajce meje Vedno na gigrlstvo in resnično eleganten moški jih gotovo ne bo nikdar oblekel, k večjemu morda poleti k belim hlačam. (Izvzeta surova svila.) Zefirji za moderno perilo so vedno svetli in navadilo Progasti. Najbolj moderne so široke i arvaslP ’n žir°ke bele proge, toda čez j o “°i to komaj še moderno, medtem ko ostane bela srajca z ozkimi pro-pmi vedno^ moderna. Tudi kockaste — le z barvastimi nitkami fino prešite srajce so jako lepe. Enobarvni zefirji so popolnoma zginili. Krasne so svetle proge na beli podlogi: svetlo sive, rožnate, riave, vijolčaste, modre itd. Takozvani naprsnik je že davno — zginil. Manšete so prišite k srajci in so mehke, neškrob-ovratnik prišit, kar postaja , zopet modern°> se pripenja mehak oel ovratnik, nikdar pa ne k barvasti srajci trd bel ovratnik. Srajca je spredaj zapeta z dvema bisernima gum-bima. Rokavi so v zapestju pred manšetami zapeti z malim gumbom. Manšete nri nhi^raVT,0*in Se uposnei° nazaj Šele i J mora biti "iiltov rob Srt tS " ne v°SIer- Seveda »e mislimo nlu mnnipt r°»’ nastata pri zapenja-temveč na rob, ki gleda :: r mo iz rokava suknjiča. Manšete zapeni"ai° na okroglo, temveč rob Prou robu, luknjica proti luknjici In e ta to za trde in mehke manšete. Man-letni gumbi morajo biti biserni, emaj-iasti ali tudi kovinasti. Meliki ovratniki »o dvrojnl, zapognjeni navzdol. Kravata k tem srajcam je ali pletena ali svilena uolga samoveznica; najmodernejša je pentljasta samoveznica (mašenca). Pletene kravate zginevajo iz mode. Vkljub temu pa je dolga popolnoma črna pletena kravata ena najelegantnejših sploh. Kravata mora v barvi harmonirati z barvo srajce. Ce je srajca na primer sivo progasta, mora biti kravata pret- kana z isto sivo barvo. Njena osnovna barva pa je lahko popolnoma druga, a seveda taka, da se sklada z barvo. Spodnje hlače morajo biti izdelane iz iste tkanine kot srajca ter so široke in segajo samo do nadkolen. Nogavice so dolge. Lahko so tudi svilene, toda na vsak način iz popolnoma neprozorne svile. Tudi nesvilene moške nogavice morajo biti popolnoma neprozorne. Nogavice morajo biti popolnoma neprozorne. Nogavice k navadni obleki morajo biti barvaste in sicer iste barve kot srajca ali pa sive; pozimi so lahko tudi črne. K črnim čevljem spadajo edino črne nogavice. Sali so že davno doslužili. Hlače se pritrjujejo z ozkim, kožnatim jermenom. Perilo k žaketu, smokingu in fraku je drugačno: bele srajce Iz francoskega batista, k žakeju s poltrdimi, k smokingu in fraku s škrobljeniml prsmi, v vseli treh slučajih s škrobljenimi prišitimi manšetami. Srajce k smokingu in fraku so spredaj popolnoma razparane, ter se torej oblačijo kot suknjič in ne čez glavo. Srajca k kutawarju (kutvej-žakd) se zapenja z bisernimi prišitimi gumbi, srajca k smokingu z neprišitiml gumbi in srajca k fraku z belimi (nikdar s črnimi). NajkrasnejšI pa so vendar bisernati gumbi. Ovratnik k smokingu In fraku je enostaven, trdo škrobljen z zapognjenimi ostrimi robi. Ovratnik k žakeju je dvojnat, trdo škrobljcn in neprišit k srajci. K žakeju se nosi običajno dolga kravata, k smokingu črna pentlja, k fraku bela samovezna petlja. K temu: bele spodnje hlače in večino črne nogavice, Obleka. Vsakdanja obleka (sako) se je zadnjo sezono nekoliko spremenila, V bokih je suknjič zožen, hlače so zgoraj široke, zdolaj ozke, prilično kratke in spodaj zavihane nazaj. Suknjič ima tri gumbe, toda zapenja se samo s srednjim; re-verzl so globoki in široko zavihani. Ne moremo reči, da bi bila ta moda grda, nasprotno. Ne sme biti pretirana, pa je naravnost lepa. Taka obleka Je najlepša z dobrega, angleškega sukna. Dobro je, če se ima dve: prva naj bo rjava ali zelenkasta, progasta, kockasta itd. za vsakodnevno uporabo; druga naj bo Iz temnorjavega, do skoro črnega enobarvnega sukna: ta se nosi na večer, če se gre v gledališče, h koncertu, v kavarno itd. Nadalje je za moško garderobo neobliodno potreben žaket, smoking in frak. K žakeju se nosijo progaste hlače, črn (ali rjav) telovnik. 2akč sam je dolg suknjič z dvema škricima, je grd, neokusen in se nosi tudi ob neprijetnih zadevah, n. pr. kadar se človek ženi, če se gre kam predstavit, pri pogrebu, v uradu itd. vedno samo dopoldne. V Angliji je žakč postal nekaka »delavna« obleka za uradnike, zdravnike itd., pa je dopustno nositi ga tudi popoldne. Nadomesti se ga lahko s progastimi hlačami In črnim sakojem, toda s perilom, ki spada k žakeju. Smoking Je kratek suknjič z globoko izstriženim telovnikom. Suknjič je zapet z enim samim gumbom in sicer ne tako, kot običajni sako, temveč rob proti robu, torej tako kot manšeta. Smoking se nosi povsod na svetu (samo v Ljubljani ne) za obisk gledališča, koncertov, kabare-jev — z eno besedo zvečer. V Angliji vsak meščanski rodbinski oče večerja v smokingu. Frak se nosi pri posebno znamenitih priložnostih: v gledališču, če se razpolaga z ložnlm sedežem, na soarejah, če so navzoče dame, na plesih in redutah. Ima globoko Izstrlžen telovnik in suknjič na škrice. To bi bile zimske obleke za moške. O pomladnih se razgovorimo pozneje. Obutev. K sako-obleki pozimi; temnorjavf, temnordeči ali črni visoki čevlji, spredaj koničasti s širokimi, nizkimi petami in svetlimi gamašami, zapetimi z gumbi. K žakeju in smokingu; črni lakasti Čevlji, zgornji del iz črne jelenje kože ali sukna, na gumbe, brez gamaš, vedno le črni, vedno sestavljene iz dveh delov (usnje črno in jelenja koža ali sukno). K fraku: lakasti čevljL Suknje In klobuki. Z navadno sako-obleko se sklada edino širok klmono-ulster brez pesa iz teškega angleškega barvastega sukna. Mehak, širok klobuk. K žakeju, smokingu in fraku Črna zimska suknja in trd, okrogel, visok klobuk (cilinder). Kožuh spada k vsemu. Rokavice. Ali sive iz srnje kože z zgoraj sešitimi hrbti ali temnorjave glacč ali iz rumene jelenje kože. Domača obleka. Ce je važno za žensko, da je tudi doma vabljivo In čedno napravljena, velja to ravno tako tudi za moža. Umazano perilo, gubaste nogavice in raz-mršeni lasje lahko povzroče prenehanje ljubezni moža do žene. Ravnotako pa je ženi neprijetno, če se vsede mož k mizi brez suknjiča in se napravi »komod«. Kolikrat povzroče take malenkostne, vsakdanje razžalitve v podobi majhnih netaktnosti velike tragedije, sovraštvo, stud in nezmožnost medsebojnega razumevanja. In vendar ni prav nič težko biti prijetnim. Ni to niti težko, niti nekomod-no, niti komplicirano. Vendar pa je to zahteva enega onih neizrekljivih socialnih zakonov obzirnosti napram svojim bližnjim. So jako komodne domače obleke, ki zdrie leta In niso drage, na primer obleka iz sivega manchestra. Komodne hlače In suknjič, zapet približno kot surka. 2cpi in ovratnik pri suknjiču naj bodo zeleni ali temnordeči, modri ali črni. Manchester ne stane mnogo in je neobičajno trpežen. Domača obleka je lahko tudi iz baržuna, veloura ali kakega drugega blaga; v poslednjem času prihajajo v trgovino tudi pletene domače moške obleke. Domačo obleko lahko nadomesti dolg širok suknjič iz mehkega, temnega sukna. Zelo krasna je svilena suknja z velikimi vzorci. Pyjama je nujna za vsako popolno moško garderobo. Da je za gospode nočna srajca nepristojna in celo smešna, boste gotovo pritrdili. Pyjama ni samo praktična, topla in prijetna, temveč tudi komodna ter okusna in če vstanete s postelje, vstanete oblečeni; zimske pyjame so iz progastega flanela, poletne iz ze-firja. Zadnji čas je prinesel mnogo novih modelov pyjam; najelegantnejše in naj-praktlčnejše so svetle pyjame, obrobljene z belim platnom, ki se tudi najlažje perejo. Popolna moška garderoba za zimsko sezono. 1 sako-obleka, 1 angleška svetlejša sako-obleka, 1. kutaway (žake), 1 smoking, 1 frak, 1 ulster, 1 zimska suknja. 12 mehkih zefirjevih srajc, 6 belih srajc z mehkimi prsmi, 3 krajce k smokingu (fraku), 12 parov dolgih barvastih nogavic, 6 parov dolgih Črnih nogavic, tucat velikih samo platnenih robcev z barvastimi robovi k sako; ducat malih belih platnenih robcev k žakeju in smokingu; 2 pleteni kravati, 3 dolge svilene kravate, 3 pentlje, kravata k fraku, kravata k smokingu; cilinder, mehak klobuk; 1 visoki čevlji za slabo vreme; 1 visoki rujavi čevlje za na cesto; 1 lakasti čevlji k žakeju in smokingu; 1 čevlji k fraku; 1 par sivih, 1 par svetlih, 1 par belih glace rokavic (k smokingu in fraku), 3 pyjame in 1 domača obleka. Poleg tega za športnike pripadajoča športna obleka, o kateri spregovorimo kdaj pozneje. Drobiž. • Žalostna smrt v ledu. Športnik Walter Ooyne je bil radi svojih brzih psov, ki so ga vozili na ličnih saneh, znan po širnem svetu. Na vseh svetovnih dirkah Je vsled urnosti svojih psov dobival redno prve nagrade. V zadnjem času pa je ta ljubitelj zimskega športa in psov izginil brez sledu. Vedelo st Je samo to, da je odšel s sanmi, v katerih je bilo upreženo devet psov. Sedaj pa so Goyna našli, ali kako! Sneg in led na obali jezera Moose (Manitoba) je začel kopneti. Iz snega in leda se je pojavil zmrznjeni Walter Goyne s svojimi sanmi in v njih upreženi psi! Strašen prizor! Psi sitoje, kot bi ne bili mrtvi in so podobni kipom. • Napredek. Neka tetka je prišla š kmetov v mesto, da poseti svojo nečakinjo, slušateljico filozofije. Ko vstopi v njeno sobico, bi biia t -tki skoro zastala pamet. Nečakinja jo je namreč sprejela s cigareto v ustih. »Za božji čas, dete, ti kadiš cigare?« — »Oprosti, tetka, to je samo danes, ker se ml je včeraj razbila — pipa.« • Dickensova otroška knjižnica v Londonu. V glavnem angleškem mestu so ustanovili veliko »Dickensovo knjižnico«, ki bo štela približno 3000 zvezkov. Za njo bodo predvsem kupili knjige, ki jih le imel sam Dickens v svojem stanovanju, kjer bodo prostori za knjižnico v slogu Časa, v katerega spada zgodovina »Davida Coper-fielda«. Mnogi angleški založniki so prispeli v ta namen z najboljšimi mla* dinskimi knjigami. Francoska vlada j* tudi darovala več knjig in princ Wa-leški Je Izjavil $voj osebni interes glede izbere knjig, ki imajo priti v knjižnico. • Umrljivost v Zedinjenih državah Kakor izkazuje uradna statistika iz leta 1920, Je iznašala umrljivost 13:1 na 1000 oseb, kar znači proti 12:9 iz leta 1919 večjo umrljivost. Umrljivost pospešuje posebno jetika in vnetje prsne mrene, za katerima boleznima je zadnje leto bolehalo mnogo Uudi ter tudi umrlo. • Na ruskth železnicah se poceni vozijo. Na ruskih južnih železnicah so v treh tednih prijeli 4766 oseb, ki so se vozile brez vozovnic. Pripetilo se Je celo, da se je v enem samem vlaku peljalo 1500 brez voznega listka. Sedanji gospodarski svet Je sklenil, da bo vsak kaznovan s trimesečnim prisilnim delom, ako ne bo mogel plačati vozovnice. rlovitbena Ujljinn s' prihranite z razmno- | lil * ževalnim aparatom I RAPAX Zaloga pisalnih strojev | Ernst Burghardt, len I„ Sms6 I ii!iimnwnni)niiiinii;»iiiaiBmaBBuiimmiuiiiniiiumnnin»imminininP)uiiiiiiinniiiaiiiuiitininniiiminiiiiniininiiiiiii)mt!iinmiiiitm!nnii | aptomobilshi plašči FiPBStOilBI | so najboljša svetovna znamka t J Garancija za 6000 kilometrov { * o • Generalni zastopnik za kraljevino SHS.: ■ | Aleksa Aleksič, Beograd f ® Zorina utica 92. • Sašah f J 1 Stalne trgovske linija j I b ❖ j tezama pamarsiia f transporte na is v °o° °o° °o° °o° °l° °Q° °o° c2° °o° °o° °o° °o° : 0,00 °o° °o° °o° °o° °o° “o0 °o° °o° °o° °o° °o° Edoardo Schreiber, d. d. TORINO, Corso St. Maurizlo 61 IZVOZI nnassa UVOZ! Podružnica: TKST, Via Fonderia 4. Telef. 3177 °o° °o° °o° °o° °o° °o° °°° °o° °o° °°° °o° °°° l ❖ °o° °o° °o° °o° °o° °o° °o° °o° °o° °o° °o° jiigosSovilo-ifaliila L 1 la trgovina in imUjo MILANO, Via Paolo da Connobio 2 IZVOZ: stroje. (IZVOZ: Sta manufakture živine čevljev kož barv lesa kemičnih produktov ZASTOPSTVO JUGOSLOVANSKIH IN ITAL3ANSK1H TVRDK. Delniška glavnica: 1,500.000 Lir. tovarna volnenega blaga °ooo«>bc£Doooc£oooo Generalni zastopnm Kraljevino SHS.: A. Smerdou, Trst, Via Scipio Slataper 10. 0 © I I I I •*» mmmm. i Beograd Pisarna: Kralja Milana u.28 Telefon 811 ta Izvoz vseh deželnih pri-delkov ta Uvoz tehničnih in industrij* skih potrebščin ta Zastopstva največjih svetovnih tvrdk ra litaaje ligMi. Splošno stavbeno ključavničarstvo In špecijaina delavnic« im vzidat štedilnike. Franc Kosmač, Ljubljana Jeranova ulica št. 5. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela, katera se izvršijo vestno, točno in po solidni cenL — V zalogi imam vedno VGČjO fltltOŽlnO Izdelanih modernih Štedilnikov za vzldavanje, ter se priporočam vsem stavbenim podjetjem za cenjena naročila. Cene nizke 1 Tožna in solidna postrežba. Cene nizke I Tsrdha Faternost S Remic, Ljubljana trgovina s poljskimi pridelki na debelo saznanja vsem svojim cenj. odjemalcem in trg. prijateljem, da je preselila spol sedež iz Rimske ceste štev. Z p novo zidane lastne prostore p SiomShouo ulico to. II. Orzotavnl naslov: Parem. Ljubljana. Telefonska št 589. Ra ■ v ■ ■ v' usicje koze in kože divjačine sprejme v stroj, barVO in izdelavo krznarstvo ROT, Uubliana, GradiSte 7 kupuje kože divjačine po najvišjih dnevnih cenah. Sprejema moderniziranje. GOSTILNA BEVC na ftlehvelsovt cesti (nasproti liceja) se od danes naprej to* Q)o pristna itajerska In dolenjska vina. Gorka In mrzla jedila so vsak (as na razpolago. Velezaloga modernega In galanterijskega blaga, klobukov, perila, delnih plaščev, čevljev ročnega Izdelka Itd. Razpošilja na vse kraje Jakob Lah, Maribor Glavni trg. št. 2. Zahtevajte ceniki Zahtevajte ceniki IH« Splošna kolarska delavnica Franc Piri - Ljubljana Trnovska ulica it 25 Trnovska ulka it 25 se priporoča v Izdelavo vseh najprlmitivnejših do najmodernejših voz ter obenem za vsa v to stroko spadajoča dela, katera se Izvršijo točno in po solidni ceni. Cene nizke! - Točna Id rnlfdno postnih! - Cm nižini GOSPODARSKA ZVEZA - MLEKARSKI ODDELEK. SVEŽE MLEKO vsaka množina po 8 K za liter se dobi * prodajalni „Vnovčevatntce Gospodarske zveze- * 13UBUAM SotsKi orvOTM it 14 «**» semeniščem* Bakula in trstje za stropa in stana izdelujem v svoji ustanovljeni tovarni z najmodernejšimi stroji, V zalogi pa imam tudi p.irketne deščice iz slavonskega hrasta, strešno lepenko in lesni cement — Vse to dobavlja v vsaki množini in najceneje Prva jugoslovanska tvornica „BAKULA*1 JOSIP R. PUH, Ljubljana, Gradaška ulica 22. Telefon Mtrtirb. SIL Telefon tntevurb. 11 \ Parna pekarna Jean Schrey-a naslednik Jakob Kavčič LJUBLJANA M GRADIŠČE ŠT. 5 naznanja slavnemu občinstvu, da lahko večkrat na dan postreže s svežim in vsakovrstnim pecivom. Priporoča se za najobil. naročila. Prodaja se v naslednjih prodajalnah: Prešernova ulica 26. M. Strauss, Škofja ul M. Bergant, Spodnja Šiška 61. Zanoškar, Poljanska c. Žabnlkar, Kongr. trg 5. Svetel, Tržaška c. Cernak, Tržaška c. K. Konzule, mlekarna, Poljanska c. uu«MiH:iiru!imiifniiiiwiuumitiiiJitiiii0UJumm«iiui2 Tekstil - anpaist v Subotici išče komisljonelno založništvo. - Cenjene ponudbe pod štev. 28 na upravo lista. in:mrmnmmmniinin»tniiinnmiitnii:!in:n)Himiiimimtw«n«mMiwuiniHiiiHnmmmttmaKMiiiiil' 6 »PROMET” tehniško In Industrlisko podjetje LJUBLJANA, Gradišče št. 9. Veletrgovina s tehničnimi proizvodi in stroji za vse industrije, kovine, železnine, kemikalije, barve, gumi Ltd. m. Štev. I 695/21-3. Oglas prostovoljne dražbe. Dne 24. tanuarja t. L ob 10. vri se bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2o potom prostovoljne dreibe prodajala hiša štev. 23 v Smokuču * vso kniiino in pribito pritiklino ter srenjtkfmi pravicami ta pol kmeta in okrog kiie letečimi parcelami: en travnik, ana njiva in en sadni vrt, kolib obseg s stavbno parcele vred maša 37 a 74 m*. NajnilK pon ud ek 80000 kron. Podrobni arafbeni pogoji se na vpogled pri podpisanem sodišču. Kr. okrajno sodišče v Radovljici, odd. L dne 3. Januarja 1922. Naročajte In širite Izdelovanje delavskega perila •• Dosip Kohn Pardubice, Cehoslov. Išče dobro vpeljane zastopnike za vso 3usoslavi]o. t Tvrdke ali gospodinje z najboljšimi referencami n^j vpošliejo svoje oferte. živalske stike za naše malčke, na trdem kartonu. a Cena 8 dinarjev. V Zvezni knjigarni Ljubljana, Marijin trg št 8 m ,11" d. d. za ifli. Mi Centrala LJUBLJANA. Podružnice: L JURI .JANA, MARIBOR, _ ZAGREB, BEOGRAD, RAKEK, TRST, Rlva Grutnula 14, W1EN m., Strohgasse 24. Delniška glavnica K 4,000.000. ftrtolnval naslov: SRCDB ALKAN. gs«* »nolavni aasJov: SPEDBAS.SCAJL Špedicija. — Mednarodni transporti. ;— Selitve s patentiranimi pohištvenimi vozovi. — Carinsko posredništvo. — Poseben tarifni in reklamacijski oddelek. Sr Prvo ljubljansko javno skladišče. 45 Javna in tranzitna, carine in užitnine prosta skladišča. — Lasten spoj s progo južne železnice. JllU > A. PICARD, ING. N£godant Maiuranlčev trg 5, Zagreb (Croatle). Tougoslavte SHS. IMPORT - EXPORT. Bureau d' Etudes techniques. Etudes industrielles, commerdales et finand&res. Formations de Sod&tčs. Recherches et placements de capitaux. CONSIGMATIOH MAJSON FOMDEE EN 1913. COMMISSIOlt Telefon itev 5<18. Ki Štev. poit. čekov, orada SHS 12.051. Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje • BflNKfl Kongresni trg itev. 4. Jajc kredite v obrtne »vrhe, po Izrednih pogoilh, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih po4Jetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. od dne vloge do dne dviga. r d 11. Ml« I HIBI. BlUllill ti mit 1 kupuje in prodaja valute (dolarje itd.) in devize po najugodnejši dnevni ceni in obrestuje vloge bodisi na knjižice bodisi na tekoči račun po naj višji obrestni meri. «r "TČ: Priporoča se tvrdka a Josip Peteline 'Mniii stroji« I LJUBLJANA, Sv. Petra nasip štev. 7 v vseh opremah, materija! in izvršba predvojna, sa rodbinsko in obrtno rabo, ter vsi posamezni Juh za y«e sisteme, igle, olje na drobno in na debelo. Večletna garancija! Popravita t« Sprejemajo! -prej A. Zanki if itiiiiiaaafu u Aduait&i sinovi Tovarna kemičnih in pudninsliih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z v. z. Skladišče: Novlsad. Brzojavk TReraM. Ljubljane. — Telefon fri . .. Emajlnl laki Pravi firnež. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva, kakovost: Barve za obleke, : ***** barv> ®uhe ‘n mavec (Gips), mastenec (redenveiu), »trojno olje, karbonilej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti« »MERAKL“. Lak za p „MERAKL“. Linoleum Uk za pode. »MERAK . Emajlni lak. „MERAKL«. Brunoline. Cenik! te začasno ne rairpošn jajo ’ [c]«>U.|.UJ-.-------------------------------- -....— sa TesarjelŠfej IVAM PFEIFER. Ses. trg. CEDE kUPiM vsako množino zdravega čresia, 4eps> tesanega lesa, največ od o/ti debei in do blKCPfir okrog-; lega lesa od 25 —50 etn debel ou 4, 5 in ti in naprej dolgosti Brosi se ponuditi Iranko vagon nakladama postaja. Z *,L* Or&sai ženile"1 4 barva lase v vseh nuancah in Izdeluje vsa lasna dela rl. Podkrajšek, trizer za dame in gospode, Ljubljana, Sv. Petra tesia sl 32« 1001 BOC! V nakup aE v, najem se iščejo vodni mlini. Cenjene ponudbe prosim na upravo lista pod .št 1580 „mlini“. Trsje V trgovini O. Benatovič Mestni trg štev. 5 W* se dobi ie po jako nizki ceni: 'V •loške ra'fRe od 65G K napre; »osko hlafe"6........... od .1100 K nsprej damske suknje . ; 1 j ; * ‘J j ] ; \ t 550 K naprej ^™k' kos'ume •.............. od 600 K naprej damske modne obleke ........ od . 9QQ K naprej **** k,iU • . '.................Od -300 K naprej za »trop« in sian« wu«lujem s naj* modernejšimi stroji. Strešno lepenko lesni cement vse to dobavlja o*jsea*j* T»i. 613 J oa. a. pum, Trt. 613. Ljubljana dradaška uL 22. I® kožuhovina • " » d« : C od 330 K naprej .... -v " » ' v« IS j 1 Ogleda se lahko vsaki Žas!! “ »soli vrst C CIRIL SITAR U in LJANA čfoirs c# " Žaj^ekoie kupuje tovarna* klobukov »Šešir*4, d. d. v Škofji Loki. TKI BUNA tovarna avoholes in otroških vozičkov Najcenejia dvokolesa In otroški vo zlikl raznih modelov. Sprejmejo se tudi dvoko.esa In otroški vozKkl v polno prenovo, emajlirani« s ognjem in poniklanle. LJUBLJANA. Karlovška cesta itev. 4. ] I. S AN URIN LJUBLJANA, Velika z«l o ga kož, podplatov, gonfl- yejtKaz5tioga Q l O ' n--- vsakovrstnega C*. O 1 t 5 d aih icnnenov in boksa m oa debelo. •m MESTNI TRG 6. M udtei] Slast fflsfln zaarli isvEšsnet dež. sod. Gradbeno podjetje ing. Dukič & drug Ljubljana, Resljeva c.9 se priporni* za vsa v to stroko spadajoča dela. V__________________________________J Najsiovitejši klavirji, pianini in harmoniji. F&rster, Bčsendorfer, Heitzman etc. na obroke in posodo I Velikanska zaloga violin, strun in vseh glasbil. Proda sa piaaola Is ftmola. flajrafo ia naispasobnejJa podjetji t Joijoslariji. '- V /AnLv».J & fio Razpis. eP- JANT. oERNE)W 1JUBLJANA J Manufakturist, dober prodajalec Plača K 3000”— do K 5000*- Reflektira se samo na prvo moč Ponudbe „Dober prodajalec" poštno ležeče Maribor. liilliliilillllliUillllllUililllfllilllliiillllllill JADRANSKA BANKA BEOGRAD TRST Delniška glavnica: kron 120.000.000-— Delniška glavnica: Ur t5.000.000-— Rezerva: . , . kron 60,000.000-- Rezerva: . , « . Ur 5,000.000-— PODRUŽNICE: Beograd, Celje, Cavtat. Dubrovnik. Ercegnovt Selsa, Korc uta. Kotor, Kranj. UubUana. Maribor, Matkovič, Sarajevo. Split, Šibenik, Zagreb, — Trst. Zadar, Opatija. Wlan, • .. • . • s-; ' ■; • ;i • • .............. Naslov sa brzojava: 3 AD PANSKA. BANCADOIA. Prejema vloge na knjižice, tekoči račun in druge vloge pod najugodnejšimi pogojL Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Naš Amerlkanski oddelek stoji v zvezi z vodilnimi bankami v Ameriki in je v neposrednem stika z našimi izseljenci AF1LIRAN ZAVOD FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLAND STREET NEW TORK CITTY. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov šentianski in SPEDICIJSKA TVRDKA LUDDfflK SEUSH «l IoK« na RAKEKU <>X° oskrbuj« tožno, najhitrejše vse v ipe-dicijsko stroko spadaioie posle, kakor tudi ocarinjen)«. -—~ — ........ NAPRODAJ! Vino in žganje. Pristno, od 5 Din. liter in naprej, prosto trošarine na Jesenicah. Ivan Poljšak, Jesenice, hotel Pošta. V pisarni uprave dravske artilerijske redionice v Ljubljani vršila se bo dne 25. januarja 1922 počenši ob 8 uri ponovna javna ustmena dražba za prodajo 12 avtomobilov. Vsaki avtomobil se proda posamezno najpovoljnejšemu kupcu. Pogoji za to dražbo razvidni so vsaki dan med uradnimi urami pri upravi dravske artilerijske radionic«. Vsak licitant položi pred dražbo kavcijo L S.: a) Podaniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 5 •/, od označene početne vrednosti za vsaki avtomobil in b) Inozemd 10*/, od označene početne vrednosti za vsaki automobil Kavcije onih licitantov, ki so ižlicitirali posamezno avtomobile, se zadržijo do končane dražbe, ostalim po se takoj vrnejo. Poživljajo se vsi interesentje, da prisostvujejo te( dražbi. Iz pisarne Komande dravske divizijske oblasti I. Br. 51(57 v Ljubliani. Naznanilo. Naznanjam, da sem 31. decembra 1921 izstopil Is tvrdke Fr. Kalmus & F. P. Vidic & Komp. Moja pisarna se nahaja od 1. januarja 1922 daljo na Dunajski cesti št. 14 v Mathianovi hiši zraven tvrdke Schneider & Verovšek. Fr. Kalmus, tovorna glinastih peči in štedilnikov. JMI i premog vseh kakovost v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečaua Jima falota, in aimlaihi Ms za lin in domafo uporabo, Mii mn in im premog. 2^iovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19. Prvovrstne sveže drože razpošilja dnevno najveija tvomica 3ugos!aviJe Tvomica žeste i plenice prile Makso Mayer, dionfčarsko društvo Savski Marof. ^»'HtmilinHUUHIIIiiiinimiiiiiiiiiiiimiii iiiiiiiiu iiiiiitiiiiiii^iiniilillllllllUI»IIIIIUIIllimill)ilUll!illlUlllllll»llllll!tUlllllllllHi;iimUllllllMimilllimmU^^ 3UQOSCOVANSKA UNION - BANKA | “tLr,” preje MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA USTANOVUENA L1872 Beograd, Gsmia Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Velikovec ■ i (zvišuje vse banane posle najkulantneje. 1 l,k'ltl:h!,!l!il!!hi(!!!lliUl|!;)r,jijj^(^.,,|,j,1|1jjni.^vl|^|.|jj|||||||.jj|.|(i|1j|!^||jj)'|ni'll*;;fl|gj[mj||lill|||mimnlU^ «1 Draibeni oklic. Vsled sklepa okrajnega sodišča z dne 2.1. 1922 ^0.21/24 se na predlog Ivana Perko, posestnika v Zgornii Šiški hštv. 7, kot varuha ndf. Viktorja Klemenc, posestnika iz Ljubljane, Krakovski nasip hštv. 14 vrši drae 10» fanasarfa 192S ob uri d®p©8dra© v pisarni podpisanega notarja, Sodna ulica Tl prostovoljna lavna dražba travnika, parcele 250/76 vložka 246 k. o. Trnovsko predmestje. Vzklicna cena travnika znaša K 50.000.-Morebitnim zastavnim upnikom ostaneio slejkoprei pridržane vse njih pravice, ne glede na višino najvišje ponudbe. Natančneie podatke glede dražbenih pogoipv se izve v pisarni podpisanega notaria v uradnih urah. Dr. Karl Schmidinger L r. notar kot sodni komisar. Novo doilo! Posteljno perie Fino perje (Caunen) Preproge Posteljni predloiki Gradi za madraee Platno 7.a slamnjake Nanking iaiet Briga! ko Kuhinjske brisače t'nihalne rute Voščene rute Posteljni vložki po najnižji ceni pri K. WORSCHE, Maribor, Gosposka ulica štev. 10. Stečaj. ns ms •3&&S8L mgtim- ŽRSE-nLmiOEZOin-HlŠE-l^LE-lHDOSTR.STRUBE-nOSTOVn [3 PgORnČPliMIftČRTI IH 0S1SK IliŽEHHPf) BREZPLRČhO. Taj U kancelariji inžinjerskog odeienja Dravske Divizijske Oblasti u Ljubljani na dan 25. jantiara 1922. godine u 8 časova održače se ofertalna licitacija za nabavku gra-djevinskog materijala za opravku zgrada barutane u Kamniku. Materijal je izložen u opštim uslovima, koji se sva-kog dana mogu vidjeti u kancelariji inžinjerskog odeienja Dravske Divizijske Oblasti. Svaki ticitant pre licitacije polaže kasi Dravske Divizijske Oblasti kauciju i to podanici kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca 10 %. a strani podanici 20 /0 od predračunske sume materijala. Pozivaju se sva zainteresovana lica da prisustvuju na ovoj licitaciji. Al Centrala: Ljubljana, Rimski cesta 2, Kuštrin Tehnični,, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. — Glavno zastopstvo pofuih gumijevih obročev za tovorne aatomoblle tovarne Walter Martin y. — HydravHčaa stiskalnica za montiranja, -umijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje m prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je aa razpolago 10 to- varnih antomobilov. Ljubljana, Maribor, Beograd, j Podružnice: Dunajska c. 20. Jurčičeva ul ». Knez Mihajlov* tel it 470. ML it »88 ulica L Restavracija Južni Kolodvor* Maribor. Priporočeni slavnemu občinstvu dobro domače vino in dobs . kuhinjo po najnižjih cenah. Franjo Stikler, restavrator. BnnQaapgEaacaaaQBBBBBQBBQBBa Parna žaga FRAN RAVNIKAR •:r -r=". mestni tesarski mojster LJUBLJANA ssmjss Linhartova ulica štev. 25 kupuie po naMšjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele El mtvm 31! 30SL0VANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. »••»•••■•••(•••••••ItntMIIMNMttUHNMMMIHtMIUMtMMMMMMMMMMUtllnanMMM A.M Vabilo na podplisvanfa delnic Minister za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 4. maja 1921 št. 2337 dovolil podpisanim ustanovitev delniške družbe z imenom Jug0sl0¥3iiska kreditna V Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani je z razpisom z dne 25. oktobra 1921 št. 7204/21 potrdilo predložena pravila. Po §§ 3 in 4 potrjenih pravil znaša delniška glavnica 4,00(.>.000'— K in je razdeljena na 10.000 v gotovini polno vplačanih delnic po 400'— K. Delnice se glase na prinosca. Delniška glavnica se sme s sklepom občnega zbora zvišati do 15,000.000' K z izdajo nadaijmh demic. Osnovno glavnico 4,000.000 K oddamo v javno subskripcijo i. s. 18.000 delnic p® 4®®”— K nsmlitale. Ceno za podpisane delnice je pri subskripciji takoj v gotovini vplačati. Delnice se stavlja na subskripcijo po sledečih pogojih: 1. Člani Jugoslovanskega kreditnega zavoda r. z. z o. z. v Ljubljani imajo predpravico, da vzamejo za vsak svoj delež pri zavodu po eno delnico Jugoslovanske kreditne banke do kurzu 400 K za komad in 40 K za stroške izdaje. 2. Preostale delnice nudijo nečlanom v subskripcijo po kurzu .500 K za komad prištevši po 40 K za stroške izdaje za vsako delnico. Kolikor v a iz u pilo za izdane deinice več kakor njihova nominalna vrednost, pripade po § 3 pravil po odbitku emisijskih sit oškov rezeivnc; u zakladu banke. Vdrtih >W/A - v;/ ss vrši t? času od 20. decembra 1921 do 20. januarja 1922. Fcdplsovanle del P Jave sprejemajo: Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg št. 8 in njegovi podružnici v Murski Soboti in Doljni Lendavi ; Slovenska eskomplna banka v Ljubljani in njene podružnice v Novem mestu, Rakeku, in Slov. Gradcu. Slo venska banka v Ljubljani in njeni podružnici v Doljni Lendavi in v Novem Sadu. Jadranska banka v Beogradu in njene podružnice v Ljubljani, Celju, Mariboru, Kranju, Zagrebu, Splitu, Sarajevu, Caftatu, Dubrovniku, Eicegnov n, Jelši, Korčuli, Kotoru, Metkoviču, Šibeniku, dalje na Dunaju, v Trstu, Opatiji in Zadru. Vsak podpisovalec dobi od vplačilnega mesta potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. Subskribentom se bo o dodelitvi delnic poročalo. Kdor sploh ne bi dobil delnic, ali manjše število nego jih je podpisal, prejme povr- njeno celo, odnosno delno vsoto svojega vplačila. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom oroti vrnitvi potrdil o subskribiranih delnicah začasna potrdila o številu vplačanih in dodeljenih delnic. — Delnice se izroče pozneje proti izročitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah. Po § u 11 pravil daje na občnem zboru vsakih 10 delnic po en glas. Jugoslovanska kreditna banka ima namen pospeševati razvoj in povzdigo pridobitnosti, produkcije in kupčije obrtnega, trgovskega, uradniškega in kmetijskega stanu. Družba ima pravico vršiti vse vrste bančnih opravil in kupčij. Želeti je, da se obrtniki, trgovci uradniki in kmetje oklenejo norega zavoda ter se v obilnem številu odzovejo vabilu na podpisovanje delnic. V Ljubljani, dne 15. decembra 1921. Jugoslovanski kreditni zavod, r. z. z o. z. v Ljubljani; Anton Pesek, hišni posestnik in lastnik tiskarne v Ljubljani; Branko H!avaty, hišni posestnik in veletrgovec v Zagrebu; Dominik Čebin, upravnik in posestnik v Ljubljani; dr. Ferdo Ceme, odvetnik v Murski Soboti; Ivan Dobraj, u minita. a •• M ....ni-« C aK • 1 /\ r* ) n D Atf IrA Vi A !#■ . n «* 1 r* ♦» QaKa4i • (j CX It trfTA X T CIP \7 /v» 1 • • m Jlavnl In odporni urednik Zorko fakin. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. "'Tiska »Zvezna tiskarna« v UubUut