129. štev. V UnbUanl, torek 1 Innlja 1920. »-1- >"ata"a T ffl. leto. Velja ? Ljubljani in po pošti: *e!o !eto pol leta Četrt leta ra n:esec K 180'-. W- n «•- .. 15-- 2,a inozemstvo: ,e!o leto . . .K 240-— fiol leta. četrt leta ca mesec 120-60'■ 20' Za Ameriko: celoletno . , . 4 dolar)« polletno ... 2 dolarja Četrtletno. . . 1 dolar. Novi naročniki saj pošiljaj* naročnino po nakaznici. Oglasi se zaračunajo po porabljenem prostora in sicer 1 mm visok ter 66 nun Uiok prostor za enkrat 1 K 80 vin., za večkrat popast Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/Z. Teleton štev. 3S0. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Teleton štev. 44. - Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži *a odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. ' Rokopisi se ne vračajo. ---------------~ u Zbiranje madžarskih čet ob Avstrijski in naši meji. UDU. Dunaj, 31. maj. Državni kanceiar dr. Renncr je v svoji lastnosti kot državni tajnik za zunanje posle danes povabil k sebi madžarskega poslanika dr. Oratza in ga obvestil o nastopnem: Državna vlada avstrijske republike je prejela zanesljiva poročila, da se organizira v Zalagegerszegu, tedaj v bližini naše vzhodne meje, formacija, sestoječa iz kakih 1000 častnikov avstrijskega državljanstva, z komaj zatajevanim namenom vdreti ob primerni priliki z orožjem v Avstrijo. Vse to se vrši na tak način, da je izkiiučeno. da bi madžarska vlada o tem ničesar ne vedela. Avstrijska vlada ie obveščena tudi o tem, da je madžarska vlada izdala za to formacijo 16 milijonov K. Dogodek, ki se je te dni odigral na Dunaju in ki ie privedel do aretacije yeč bivših častnikov, izpričuje, da se za to, na Madžarskem se nahajajoče formacijo, nabira moštvo na avstrijskih tleh. Avstrijska vlada pričakuje natančnih pojasnil o teh dogodkih in izraža prepričanje, da bo madžarska vlada to storila temprej in tem točneje, ker pomenja omenjena formacija v Zalagerszegu ne le stalnega ogroženja notranjega miru obeh držav, nego predstavlja moment, ki bi mogel povzročiti zelo obžalovanja vredno kalenje odnošajev med obema sosednima državama. Hkrati je avstrijski poslanik v Budimpešti Cnobloch prejel naročilo, naj se zglasi pri madžarskem ministru za zunanje stvari in vloži isto pritožbo. Avstrijska vlada pričakuje brze rešitve tega vprašanja. POLJSKO VOJNO POROČILO. LDU. Varšava, 31. maja. Frontno poročilo od 29. t. m.: Južno od Dvinska smo krajevne uspehe boljše vik ov v močvirju uničili z močnimi protinapadi naših čet. Med Naro-škm jezerom in gornjo Berezino naše čete povsod napredujejo ta zmagujejo močni sovražnikov odpor. V pokrajini med Berezino in Bobrui-skim preganjamo boljševike, ki se nahajajo za našo fronto Poljeki se boje za Varšavo. LDU London. 29. maja. „Daily Mail“ poroča iz Varšave: Varšava |e pripravljena za obrambo. Lepaki naznanjajo ogroženje Poljske po bližajočih se loljševikih. Kakor javljajo. „Times“, so pomaknili boljše- vtki fronto Vilna-Mlnsk dalje. BolJ-ševikj obstreljujejo Minsk iz težkih topov. Železnica prot) Varšavi je pod artiljerijsklm ognjem boljševl-kov. AVSTRIJSKO JUGOSLOVANSKA POGAJANJA V BEOGRADU. LDU Dunaj, 31. maja. Kakor do-znava „Neues Wiener Tagblatt" odpotujejo zastopniki avstrijske vlade dne 2. junija v Beograd h gospodarskim pogajanjem z Jugoslovansko vlado. Udeležili se jih bodo državni tajniki Paul, Loewenfeld-Russ in Zerdil ter sekcijski šef Riedl. LDU Beograd. 30. maja. Iz Duna-|a Javljajo, da bosta došla med 1. in 8. junijem v Beograd dva avstrijska ministra radi pogajanj glede nove kompenzacijske pogodbe. REVIZIJA BOLJŠEVIŠKEGA PROGRAMA. LDU Dunaj, 31. maja. Kakor poroča „Montagspresse“, je došlo do nove orijentacije ruskega sovjetskega ustroja. Ljgnin je preveril Trockega o potrebi revizije boljševiškega pojma. Transformacija na podlagi široko vzgrajene demokracije je malone dovršena. Izredne komisije so odpravljene. zasebno imetje in svobodna trgovina z gotovimi pogoji sta priznani. _____ — vssmmmammmmmaemmmt VERA. Roman. (Dalje.) Tajni svetnik Bar se je dan po dvornem plesu resno razgovarjal s svojo hčerjo Agato. Izrekel je svojo bojazen glede Vere. „Povem ti med nama, knez gre na vsak način predaleč — a k vsemu še ta ekstravagantna Vera! — tbumbjC za antantno intervencijo NA REKI LDU Pariz, 30. maja. V razgovo ru z zastopnikom lista »Matm« je naglušni zunanji minister Tmrnbič potrebo. da posežejo vmes zavezniki, da se naiedi konec sedanjemu položaju na Reki, ki povzroča pravo pravcato gospodarsko blokado In ogroža oskrbo srednjeevropskih držav. ________ FRANCIJA IN ITALIJA SE HOČETA POGAJATI Z RUSIJO. LDU Berlin, 30. maja. Listi poročajo iz Kodanja: Londonska brzojavka veli, da dospeta francoski iu italijanski ministrski predsednik prihodnji teden v London, da bi se s Krasinom pogajala in slišala predloge moskovske sovjetske vlade. MINISTER BENES O ČEŠKI ZUNANJI POLITIKI. LDU Curih, 29. maja. Češki zunanji minister Beneš j« v pogovoru z zastopnikom lista »Temps« poudarjal miroljubno tendenco politike. Čehoslovaška vlada hoče živeti s Poljsko 1 sovjetsko Rusijo v prijateljskih odnošalih. Ako bi imela polj ska ofenziva slab uspeh, bi se bolj-ševil-i približali češki meji in s tem bi bila podana možnost nove vojne v Srednji Evropi. IDa se to prepreči, hoče biti čehoslovaška vlada s Polj sko in z Rusijo na čistem . Odnošaji z Avstrijo so prijateljski, ako tudi sc ne upošteva sklep carinske in gospodarske zveze. Od Madžarske zahteva Čehoslovaška vestno izvedbo pogodbe in hoče z njo vzpostaviti nor malne odnošaje. Mir v Južni srednji Evropi bi se zaščitili najbolje s sodelovanjem Čehoslovaške, Jugoslavije m Romunije, __________ spopadi med Cehi in poljaki NA TEŠINSKEM. LDU Dunaj, 28. maja. Kakor poročajo listi iz Moravske Ostrave. Je prišlo tudi včeraj med Poljaki in Čehi do streljanja ob demarkacijski črti, katerih prehode imajo zasedene Italijanske straže. Ker so bile zahteve stavkujočih rudarjev zavrnjene, Je poljsko delavsko odposlaništvo v Parizu sklenilo, da pretrga direktne stike z mednarodno plebiscitno komisijo v Tešinu. MINSK V ROKAH BOLJŠEVIKOV. LDU Amsterdam, 30. maja. Zastopnik lista „Mornigpost“ javlja iz Varšave, da Je Minsk od petka v rokah boljševikov. Med Dvlnskom in Vitebskom se bliža nova ruska armada v smeri proti Vihri. VREMENSKA KATASTROFA V ANGLIJI. LDU London, 31. maja. Vsled hudega viharja med Prestonom in Lancastrom so razdejani železniški tiri. Ekspresni vlak se je moral ustaviti. LDU London, 31. maja. Vsled močnih nalivov Je počil jez kanala Louth-Llncolnskcga. Voda je udrla v več hiš; pri tem je utonilo 50 oseb, med njimi 4 ognjegasci. Le ena oseba se je mogla rešiti smrti v vodi. Dr. Ivan Černe: Vojno posojilo v Jugoslaviji. Pv> prevratu oktobra 1918 se Je v prvih mesecih ustavilo izplačevanje kuponov voj. posojila in so bili lombiiidi, (predujmi na papirje voj. posojila) pri Avstro ogrski banki ukinjeni. To so bile v vprašanju voj posojil« edine vladne odredbe, ki smo jih videli v javnosti do sedaj. V narodnem predstavništvu je bilo sicer vloženih nekaj interpelacij, ki so pa ostale brez posledic; javnost se za nje ni zanimala. Sploh kaže celo vprašanje, da je vsem neprijetno ter bi bilo najbolje izogniti se mu. Psihologija tega postopanja je umljiva, ako se smatra to vprašanje kot politikum. Politikum pa to vprašanje ni, marveč je resnično samo gospodarsko vprašanje, takega pomena, kakor ga ni bilo še izlepa v zadnjih desetletjih. Ko je pred letom pretil polom eni tukajšnjih zadružnih organizaciji ter je svota pasiv dosegla okroglo 9 milijonov, Je nastalo vsepovsod veliko razburjenje. Pri vojnem posojilu gre skoraj za pol milijarde narodnega premoženja samo v Sloveniji, pa je brezbrižnost ljudi tolika, da jo je mogoče primerjati ie omamljenosti, ki je zadela ljudi že naprej pred katastrofo. Zdi se, kakor da čakamo, kaj bo prišlo od zgoraj, pa nič ne pride ln ne pride, ker so ravno zgoTaj vajeni, da mora priti impulz od prizadetih samih. Iz tega razumevanja položaja se Je rodila misel o Akcijskem odboru. Združili so se možje, ki so videli, da Je v splošnem gospodarskem kaosu edina rešitev v delu. Ugotoviti Je bilo treba predvsem, koliko je vseh voj. posojil v Sloveniji, kako naj se izvrši njih odvzetje iz prometa v smislu mirovne pogodbe ter kako se je to vpašanje rešilo v drugih novo nastalih državah. Prvi del tega programa je Akcijski odbor sedaj dovršil, v kolikor je bilo to v njegovih močeh ta v kolikor se je to strinjalo z ukrepi vladne konference v Sarajevu, ki se je vršila 30. ta 31. januarja 1920 ter je imela o tem vprašanju na programu posebno točko. V smislu zaključkov sarajevske konference je izdelal Akcijski odbor osnutek naredbe za popis voj. posojil v Sloveniji in ga je predložil deželni vladi v porabo. Zanimivo je, da je Akcijski odbor brez vednosti, kako v tej stvari postopajo v Čeho-slovaški, popolnoma enako pot i ubral, tako, da smo s Cehi v kolikor se popisa voj. posojila tiče popolnoma soglasni. Seveda so pa Čehi napravili v rešitvi vprašania voj. posojil žc precejšen korak naprej, ker so predložili svoji skupščini zakonske osnutke za rešitev voj. posojil. ki so last javnih zavodov, korporacij in nedoletnih. Kakor se poroča, predvideva ta osnutek za te lastnike voj. posojil izdajo novih državnih 2 ta pol odstotnih obligacij, plačljivih v 40 letih ter bi ti lastniki voj. posojil za svoje papirje prejeli enak nominalni znesek, kolikor imajo sedanjega vojnega posojila. O voj. posojilu privatnikov ni sedaj nikake rešitve še projektirane. Za denarne zavode in korporacije je bilo vprašanje voj. posojil posebno važno radi njihovega položaja nasproti javnosti, ako je voj. posojilo brez vrednosti, bi morali številni zavodi napovedati konkurz, ter bi potegnili v vrtinec celo gospodarstvo. Praktični Čehi so spoznali to nevarnost, ter so se ravnali po tem, da je lažje katastrofo preprečiti, kakor pa po isti poskušati rešitev, kar bi najbrž sploh ne biio mogoče. Za naše zavode in korporacije je položaj isti, kakor v Čehoslova-ški. Skleniti je treba sedaj že drugo bilanco po prevratu, obresti voj. posojil 90 nepotreben balast v blagajnah, in tudi glede voj. posojil samih ni nikakih pravih direktiv, kako naj se jih oceni. Labilnost v gospodarskih vprašanjih je težka pogreška in se bode prejalislej hudo maščevala. Naša zahteva mora biti, d vlada Izjavi v parlamentu, kaj misli z voj. posojilom, vsaj onim, ki je last javnih zavodov in korporacij, ter denarnih zavodov in pupilov. Ako ja čehoslovaška vlada to vprašanje rešila, ni povoda, da bi se naša odtegnila tej svoji dolžnosti. Nacijonalistična gonja na Dunaju. Dunaj, 25. maja 1920. Politika drja. Repnerja, ki je ori-Jentlrana proti zapadu, se je ukore** ninila v širokih plasteh prebivalstva avstrijske republike. Dosedanji potek proračunske debate v narodni skupščini je pokazal to dovolj Jasno. Časopisje raznih strank je to prikrivalo, in ne brez vzroka. Ne mara priznati, da izvira smešno mar lo število poslancev, ki so se udeležili posvetovanj o pravnem, vojaškem stanju in o zadevah socijalne-ga skrbstva, iz nezadovoljnosti z I V *! ** —«• 'rtu*i*i 1 ■ kfegJ1" Kakšen konec bo to? Kaj praviš k temu, ljuba moja, da Je šla sinoči mnogo prej z dvornega plesa nego mi, da se je peljala v dvornem vozu ter dobila danes toli dragoceno cvetje? O, lasje se mi ježe, uničila bo sebe in nas... 2e delajo ljudje opazke; kadar pridem ob četrtkih k svoji družbi, kar naenkrat vsi umolknejo ta se pomembno spogledujejo — nič rad ne zahajam več tja. Tu rri nikake druge pomoči: Vera mora odpotovati, ln ti jej to povej!“ „Jako težka naloga. papa!“ Ni mogoče drugače. Vsaj za nekaj časa mora proč — morda se pozneje lahko zopet vrne. Pojdi, otrok, najbolje takoj k njej. ker tl Izvršiš to gotovo najspretneje.« »Poizkusim toreti.« Agata je potrkala na zaprta vrata Verine sobe. Nikakega odgovora. Odstranila se je zopet. »Ali je odšla?« je dejala Vera zase. — »Da. Sama hočem biti, da morem nemotena misliti m svofo •rečo.€ Božala je cvetlice. — »Moj dragi Egon, kako te ljubimi Sedaj imam kar naenkrat gospoda ta vladarja nad seboj — kako komično in — sladko I Kako divno je bilo sinoči, in kako bo Šele, ko postanem njegova žena — oboževana, razvajena, v sijaju in razkošju, kakor sem že vajena. O, da pridem proč odted, kolika radost! Mama pride sem na Nemško ta mi priredi sijajno svatbo, Ako bi bile še kake zapreke, me kratkomalo pohčeri, da mi svoje ime, to je jako enostavno. — Samo veliki vojvoda in ta goska princesa, — Egon je pota zaupanja, — jaz hočem tudi biti, jutri pa itak že zvem, kako in kaj.« — A zvedela ni ničesar. Minila je noč brez spanja. Prešlo je naslednje jutro — še vedno nikake vesti. Naposled, popoldne je dobila pismo, k! Je tičalo v dvojnem zavitku. Silno nemima ga je odprla ter čitrla no prisrčnem nagovoru sledeče: »Sreča leži razdrobljena pred mojimi nogami. Veliki vojvoda mi ni vrnil moje kneževske besede. Izjavil je, da me nikdar ne odveže mojle obljube. Na moj predlog, da se odpovem prestolonaslcdništvu, mi je odgovoril s hišnimi pravili. Posredovanje princese je odklonil z opombo, da Je mladoletna ta se mora pokoriti njegovi volji. Razun tega je na Angleškem. Napel sem vse registre, spomnil sem ga celo neke epizode iz njlegove lastne mladosti — toda bila Je napačna šahovska poteza: odgo- voril je nanjo s ciničnimi besedami, katerih ne morem ponoviti. Končni rezultat je bil, da mi pušča svobodo do devetnajstega leta princesinega; potem naj se vrši zaroka. Ako umrje prej veliki vojvoda, se moram poročiti ž njo četrt leta po njegovi smrti, da jo moreni Kot njen mož ščititi. — Na vsak način sva izgubljena, ako Tvoja miloba ne gane trdoglavca. Mora Te videti in spoznati — zaprosiš ga — saj Tebi se ne more nihče ustavljati. Skupaj se hočeva posvetovati, ko zopet okrevam, kajti sedaj sem bolan in nesposoben za kakoršnokali delo. Namesto da bi bil ostavil grad, sem moral še dalje časa ostati ondi. Živčni napad, ki ga je povzročilo veliko razburjenje, me je prisilil, da sem moral sprejemati prijaznosti dotlej, da sem se mogel vrniti v Solitude. Sedaj sem zopet v Tvoji bližini. Brezmejno hrepenim po Tebi, a moram vendar čakati — čakati.. To pismo sem mogel spisati šele potem, ko sem použil veliko mero opija. Kaj bo kasneje, je vseeno, samo da Te morem obvestiti. Odpusti mi, Vera. da sem Te potegnil v tak vrtinec, da nisem mogel dalje časa molčati. O, premila moja ljubica — uničen sem —« Poslednje besede ta podpis Je bil skoraj nečitljiv. Vera je spustila pilimo n« tla ter je britko zaplakala. * Naslednjega poldneva je povedal taini svetnik doma. de ic knez tež- ko obolel in dam pozneje je prinesel j dnevnik sledečo vest: »Po mestu se je razširila žalostna vest, da je Njega Svetlost težko obolela. Spočetka se je zdelo* da je to samo neznatno duševno nerazpolo-ženje, ali to pričakovanje se na žalost ni uresničilo. Knezovo stanje se je zaradi srčne slabosti jako poslabšalo, in izdajala se bodo odslej vsak dan poročila.« Prvo tako poročilo je govorilo o ponovnem poslabšanju bolezni: o apatiji, o splošni oslabelosti ter o pozivu znamenitega zdravnika za živčne bolezni. Oslabelost se je stopnjevala ker ni hotel bolnik prav ničesar uživati; apatija pa je sledila stra-i šnemu prizoru, pri katerem je doktor ! Kratiš iztrgal knezu stekleniči«) z ! opijem iz rok. On in Demhof sta imeta sedaj do- 1 volj prilike spoznati usodo. * Junak vede, sloviti profesor, je j piavkar končal svojo preiskavo; ’ v pri je svoj jasni, ostri pogled v vlso-; kega bolnika ter izpregovoril s svo-:im sonornim glasom: »Presvetli gospod, še nekoliko potrpljenja, pa ozdravite popolnoma. : Samo nekoliko miru in pokorščine j narram izvrstnemu hišnemu zdrav-I niku ter napram zvestim strežnikom-j Pa tudi vaša Svetlost se mora sama j potruditi da sl izboljša svoje duševno I stanje. Več opija nego doslej nikakor ne smete uporabljati« Knez ga ni niti slišal. Globoko poklonivši se je nadaljeval profesor: »Vaši Svetlosti seru vedno na razpolago — a vaju, gospoda, prosim za kratek pogovor!« Dr. Kraus in Demhof sta se odzvala tej želji... »Tam maska, tukaj resnica! Knez tiči v jako slabi koži. Vaša diagno-. za, spoštovani gospod tovariš, je popolnoma prava — tudi jaz ne morera storiti drugega.« »Moj Bog, moj Bog!« je zaječal Demhof. »Srčna mišica je jako slaba,« je > konstatiral profesor dalje, »srčni I živci so skrajno razdraženi, dušev-' nega razpoloženja si ni mogoče ml-j »liti slabšega; otožnost je tako velika, da bi mogla privesti bolnika do ! samomora. Zato je treba največje ! previdnosti. Proti bolesti, ki koreni** 1 ni v duši, se je težko boriti, ker jej . mi ne vemo odpomoči. Kolikor st« ; mi na mojo prošnjo blagovolili na* j migniti, gospod pobočnik, vse to mo i samo utrjuje v mojem prepričanju, i Taki slučaji so najtežji.« — Zamislil se jc ... »Mogli bi poizkusiti še po-i slednje sredstvo — sicer ne morem j presojati, ali je to mogoče, ampak ne smem vam zamolčati tega edinega in zadnjega sredstva: Morda bi ga bilo možno rešiti, ako bi se dotična dama mogla odločiti — saj me razumeta, gospoda?« »To je izključeno,« je vzklikni) i Demhof.« Jj/elikonemci v narodni skupščini zaradi njihovega propagiranja za priključitev k Nemčiji. Tozadevno podučljiv je tudi proglas o priliki slavnosti 4Qletnice Schulvereina, ki propagira združitev z Nemčijo. Časopisje je fino čutilo razpoloženje v narodu. Zato niso prinesli niti največji listi kakšnih plamtečih člankov za to demonstracijo, temveč so se zadovoljili samo s konstatacijo, da je nemški Schul-verein položil na spomenike Schillerja, Goetheja in- Grillparzerja vence, ter da so se vršili pri tem govori v velikonemškem smislu. Vodstvo Schulvereina je zakrivilo pri tem razne breztahtnosti. Tako so se n. pr. razdeljevali plačilni listki, ki so pozivali na doneske za zgradbo Kernstockove šole nemškega Schulvereina v Pesnici pri Mariboru. Kakor se je govorilo, so bili ti plačilni listki, ki so se glasili na znesek 20 vinarjev, celo tudi s tisoč kronami preplačani. Še vedno so na Dunaju, ki je postal tako ubog, da mora na tisoče svojih otrok pošiljali v inozemstvo, ljudje, ki ne vidijo te velike bede, in ki še vedno mislijo, da bodo ribarili v kalnem. Dunajčani, id se nahajajo v taboru dete, ne marajo več za veliko-nemške sanjarije. Ako bi kateri gospodov, ki so o priliki schulverein-ske slavnosti govorili tako visokoleteče besede, vprašal človeka iz naroda, kaj misli o priključitvi k Nemčiji, bi odgovor najbrže ne bil preveč prijazen. Za velikonemške alire. nimajo več smisla niti na Dunaju, niti v alpskih deželah. Dunajsko prebivalstvo želi — kar Je pokazala velika delavska demonstracija za oddajo premoženja — delo in mir z vsemi narodi. Želi se, kar se Je pri tej demonstraciji iz raznih govorov lahko opažalo, da naj se končno obračuna z vsemi stremljenji, ki ne spadajo v okvir te želje. In to željo je izrazilo okrog 200 tisoč dunajskih delavcev. Nosili bi vodo v Savo, če bi po tej velikanski manifestaciii hoteli izgubljati še nadalje besede o „sijajni“ demonstraciji nemškega Schulvereina. O stvari govorimo tako obširno, dasi bi tega ne zaslužila, samo zato, da ne bo trpelo vse prebivalstvo milijonskega mesta vsled teh nesmiselnih narodostnih demonstracij nekaterih prenapetih fanatikov. R. W. Mm. Vesnič o Jadranskem vprašanju. Ministrski predsednik Vesnič je podal v sobotni zbornični seji važno izjavo, ki pojasnjuje stališče naše vlade v jadranskem vprašanju. Izjava^ vsebuje sledeča važna mesta: V patriotizmu naših državljanov se ne more delati nobena razlika. Vsi čutimo, in delimo trpljenje z rojaki poslanca Biankinija, naša naloga je zato, da skušamo to bol ublažiti, če ne popoinoma prekiniti. Ne smemo pa vsled tega kar na splošno grditi in sramotiti svojih zaveznikov. Z njimi smo se borili, z njimi smo dosegli svobodo in ujednjenje, in samo ž njimi moremo doseči ono, kar je sedaj Dstalo nepopolno. Mi smo dolžniki zaveznikov. Voditi moramo račun o tem dolgu in obveznosti, To smo delali dosedaj in bomo tudi v bodoče. Prva vladna deklaracija se ni dotaknila jadranskega vprašanja vsled tega, ker je to vprašanje sedaj v teku. Vlada Jn narodno predstavništvo niti ne moreta, niti jima ni treba smatrati Italije kot neprijateljsko deželo. Z Italiio moramo razpravljati v težkem in velikem vprašanju, v katerem moramo pokazati vso odločnost in energijo. Složni smo v naziranju. da morejo biti med nami in Italijo prijateljski in normalni odnošaji v obojestran. sko korist le tedaj, če ostane v teh odnošajih čim mani vzrokov za spore. Mi vsi in ves svet ve, da bi bila najpravilnejša pot za rcšenje našega spora ta, da bi Jadransko morje po sredini postalo meja med našo mlado in svežo državo in Italijo, meja, preko katere bi eden drugemu lahko nudili prijateljsko roko. Toda. zelo verjetno ie v današnjem trenotku. da take rešitve z Italijo najbrže ne bomo mogli doseči, ko je ni mogel doseči niti VViison. Naši najboljši prijatelji nam niso mogli pomagati, da v tem trenutku dosežejo tako rešitev; zato glejmo, da rešfmo naše spore z Italijo na način, ki bi omogočil dobre in prijateljske odnošaje med dvema državama, ki bi pustil na našem narodnem telesu najmanj ran in ki bi omogočil našim bratom, kakor tudi Ttafl-ia.nom.-ki ostanejo pri nas, življenje v teh kralih In razvoj normalen in da tako tudi pripravimo deželo za izboljšanje te rešitve, kolikor ne bi mogla zadovoljiti nttt ene, niti druge strani, posebno nas ne. V tel smeri in duhu mora delati naša delegacija in za to smer in ta duh prosimo privolitve in soglasnosti narodnega predstavništva. Beležke. O ta nedolžnosti Klerikalna organizacija in klerikalno časopisje Je začelo hud boj proti naredbi finančnega ministra o plačevanju pristojbin za razne društvene prireditve. S tem bojem in ž njega utemeljitvijo, da so ta d do • čila naravnost katastrofalna zg naše kulturno gibanje se popolnoma strinjamo. Vzrok pa, zakaj ta najnovejši boj omenjamo, je ta, da so klerikalci uvideli pogubnost odredbe finančnega ministra šele sedaj, ko je nastopila koncentracijska vlada in da tako previdno molče o dejstvu, da je zakon izdala stara, to je njihova lastna vlada. Nikjer ne povedo, da sc določila o pristojbinah izšla že dne 6. aprila in da so jih odobrili tu- dl njihovi lastni ministri Korošec, Jankovič in Roškar. V to kategorijo spada tudi poročilo včerajšnjega ..Večernega lista**, da so demokrati in socijalistl protestirali pri vladi proti uvedbi ženske volilne pravice v Sloveniji. Morda je res, da so bili zastopniki teh strank pri Davidoviču in Vesniču v zadevi volilnega reda za Slovenijo. Gotovo pa je laž, da so šli protestirat ravno proti ženskam. Pa ko so bili pri vladi, so se pritoževali pač najbrže proti zahrbtnemu načinu, na katerega so vtihotapili klerikalci svoj volilni red še v zadnjem hipu svoje samovlade. In v tem 30 imeli prav. Prva refonna. Naše gledališče je dobilo novega vodjo, kakor znano, v osebi gosp. prof. Juvančiča. Novi gospodar je začel tako) * reformami. Da pokaže, da hoče končati s sedanjo malomestnostjo in da hoče voditi gledališče v svetovnem Stilu, Je odpravil kuverte in papir s skromnim slovenskim napisom, ter uvedel nove z dvojezičnim slovensko-franco-skim . . . Nove znamke. Kakor poročajo, so nove poštne znamke že v tisku in bodo kmalu dotiskane. Gospodje, ki so jih imeli priliko že videti, pripovedujejo, da je na znamkah samo srbohrvatski napis brez slovenskega. Gospod Protič je torej svoje načrte izvedel že kar naprej. Mi gotovo nismo malenkostni jezikovni separatisti, smo pa mnenja, da mora država naš jezik tako dolgo upoštevati, dokler se ne bo spojil z ostalima narečjhna v enoten jezik. Zlasti ne moremo razumeti, čemu bi odrivali slovenščino ravno tam, kjer ne moti niti "najmanj hitrega in pravilnega uradnega poslovanja. Kjer se gre samo za formalnosti, ni prav nobenega povoda, da bi favorizirali eno narečje proti drugim. S takim enostranskim postopanjem se narodno ujedinjenje samo zavlačuje, nikakor pa ne pospešuje. Nova štedllna peč. Nova štedllna peč. Ruski inženir Fedor Fedorovič Bogatirev Je razkazal zbranemu občinstvu v Beogradu svojo novoizumljeno peč, s katero se pri najmanjši uporabi goriva v eni uri skuha obed za 20 oseb, ki sestoji iz juhe in prikuhe. Poleg tega skuha peč še tudi 50 1 vode. Za vse i to je potrebno samo 350 g drv. Fe-i dor Fedorovič Bogatirev je znan ! moskovski inženir, ki je deloval že ] tudi v Ameriki v Edisonovih delavnicah. ZAHVALA. Odbor za Krekov spomenik se iskreno zahvaljuje vsem tistim, ki so proslavili tretjo obletnico majniške deklaracije iu odkritje nagrobnega spomenika velikemu državniku Jan Ev. Kreku. Posebno se zahvaljuje zastopnikom javnih oblastev, zastopnikom kulturnih zavodov in društev naše države. Hvala sodržavljanom Srbom in Hrvatom, bratom Če hom, Poljakom in Rusom, ki so slavili z nami spomin velikega rojaka' Zlasti gre hvala gospodom govornikom F. S. Finžgarju, dr. Meglerju. dr. Markulinu, gubernatorju Marke-vu in županu dr Tavčarju za tako pomenljive in prisrčne besede Hvala Glasbeni Matici, ki le s prekrasnim, ginljivim petjem poveličate rajnega Kreka spomin, m takisto mestnemu magistratu, ki ie šel odboru pri tej prireditvi na roke! — V Ljubljani, 31. mate 1920. Hudi boji v Siriji. LDU Pariz, 30. maja. Iz Bejruta javljajo: Med Kilisom in Aintabcm je kolona, ki je imela nalogo, da vzpostavi zvezo z Aintabom, zadela na močno vkopan kontingent turških tolp in regularnih čet in ga razpršila. Kolona Je zajela veliko ujetnikov, med njimi turškega polkovnika in dva majorja ter zaplenila zastave in vojni materijah Sovražnik je imel 1200 mrtvih. Kolona Je zasedla Aintab. Jugoslavija. Odffleovma divizij«. LDU. Beograd. 29. maja. Za hrabro ponašanje v vojni so bfle odlikovane moravska, drinska, šuma-dinska, dunavska, timoška, jugoslovanska Jn konjeniška divizija s Ka-ragjorgjevičevo zvezdo z med tretjega razreda. Skrčenje naše mirovne delegacije. LDU. Beograd, 30. maja. Naši delegati na mirovni konferenci v Parizu Radovič, dr. Rybar In dr. Žoiger 90 oproščeni dolžnosti kot Člani jugoslovanske mirovne delega- cjie. Našo državo bosta zastopala na mirovni konferenci odslej samo še dr. Trumbič ln PašiČ. General Božo Terzič je vpokojen. »Jugoslovanska obnova**, društvo M propagando, bo pričelo z delom za svoj veliki propagandni cilj. Fotografirali bodo naše narodne običaje in vse ono. Kar bi pripomoglo k temu, da vpoznajo drugi narodi tudi naš narod. Fotografirali bodo po yseh krajih Jugoslavije. Razna poročila. Komunistični poslanci na Češkem. LDU Praga, 31. maja. 15 socijal-nih demokratov v poslanski zbornici, 7 pa v senatu se Je izjavilo za komunistični program. Komunist Mu n a Izpuščen. LDU Praga, 31. maja. Kakor poročajo listi, so na podlagi včeraj oznanjene amnestije izpustili Muno in tovariše. Železniška stavka v Indiji. LDU Bombay, 27. maja. (Zakasnelo.) Stavkati Je začelo 12.000 železničarjev, ki zahtevajo zvišanje plač. StakajoČi so pokvariH signalne priprave in ustavili vlake, ko pa se je približalo vojaštvo, so se razkro-i Pili. Volilni boj v Nemčiji. Dunaj, 31 .maja. (Izvirno poročilo.) V Nemčiji se je že pričel volilni boj. Vršilo se je v raznih mestih že več volilnih shodov, na kateri!’, ie prišlo do spopadov zlasti med mla-dodemokrati in nemškimi nacijonalci ter neodvisnimi socijalisti ki nemškimi nacijonalci. Do krvoprelitja ni prišlo nikjer. Zopetna otvoritev Italijanskega parlamenta. LDU Rim, 31. maja. S kr. dekretom se Je odredila zopetna otvoritev poslanske zbornice za 8. Junij. Predsednik Desctranel odstopi? Dunaj, 31. maja. (Izvirno poročilo.) Železniška nezgoda predsednika francoske republike Deschanela bo imela menda večje posledice, kar kor se je prvotno domnevalo. Kakor poročajo dunajski listi, namerava Deschanel radi tega odstopiti in se iti zdravit. Ako Deschanel odstopi, pride v prvi vrsti v poštev kot francoski predsednik zopet Poincare. * Skupščina zveze narodov se bo vršila dne 27. julija v San Sebastia-nu, jeseni pa v Bruslju. Medzavezoiški delavski svet se bo pred konferenco v Spai sestal v Genovi. Čehoslovaška socijalno - demo- kratska stranka je sklenite kongres stranke za 25. do 28. septembra. Oklic na norveške delavce. Ruska sovjetska vlada je izdala oklic na norveške delavce in jih pozvala, da bi ravno tako, kakor angleški delavci preprečili nakladanje municije in vojnega materijala, ki je namenjen za Poljsko in Fisko. Madžarsko zborovanje proti od-stopltvl zapadne Ogrske se je vršilo v Edenburgu. Župan Truner je imel velik govor ter ga zaključil, da hočejo živeti Madžari z Avstrijo v prijateljstvu. Madžarska še ni In ne bo umrla. Zapadne Ogrske pa ne da, ker bi to pomenilo za njo uničenje« BORZA. LDU Zagreb, 31. maja. Pariz 854, Švica 2100—2150, Dolarji 90—92, avstrijske krone 61, čehoslovaške krone 230—235, 20 kronski zlat 320, nemške marke 280—290, italijanske lire 600. Pokrajinske vesti DR. K. DOBIDA: XVII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. Razstava, ki je bite otvorjena pred dvemi tedni v Jakopičevem paviljonu, je ena najzanimivejših, kar smo lih videli tekom zadnjih let. Ni sicer popolna, — saj pogrešamo par ljudi, ki jih le preredko srečujemo pod Tivolskimi kostanji —, niti se ne Odlikuje po številu absolutnih, dovršenih umotvorov, vendar ni kmalu leatera dosedanjih dosegla v toliki meri kot ta oni poglavitni cilj in namen umetniških razstav sploh- pred-,oži ti v zaokroženem krogu stremljenja In neovirano dlovante hi ustvarjanje umetnikov, zavita v temo ateljejev. Malokatera nas je poučila tako 'temeljito o stanju sodobne in o ciljih ■in vzorih, bodoče, šele porajajoče se umetnosti. V tem smislu je razstava bolj podučnegu, nego reprezentativnega značaja. Vendar je njena glavna poteza'nek nfiutaljiv svež dih inla-dosti, ki hoče zrušiti stjire tradicije iR dati neizrabljenim krilom novega razmaha. Ra to nele mi naimlaižih.. fsm