« Pe" icio s eo J X »s'” 3 a Pride naj do a (M cti □ < N S van želen! O' (u VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 1, januarja, 1998, 33. številka Bralk in gledalcev Pena I Naselja, trgi, vasi, ulice 6 In mesta v Regiji ' Bližnja in daljnja okolica p, p. L 1.1998 Ko izide naslednji Pen, bo dan za 29 petelinjib stopajev daljšL december ’97 tute Pen tute VESTNIK 26 DEDEK MRAZ ŠOKIRAL SMILJO IN DUŠANA Bilo je na enem številnih prednovoletnih sprejemov. Nič hudega sluteča SMILJA BARANJA, mur-skovalovska glasbena urednica, in DUŠAN ZAGORC, gomjeradgonski osnovnošolski ravnatelj in ljubiteljski novinar ter voditelj (čeprav nekateri pravijo, da je celo boljši od profesionalcev), sta se zapletla v prijateljski poznodecemberski pomenek, ko je udarilo kot strela z jasnega: pred njima se je prikazal dedek Mraz. Pa kaj je to takega, boste rekli. Ampak ne bi bili KOCONA NAZADNJE VIDEU L.I ■ * * h« 4* T. Drugo leto bom tudi jaz tako oblečen! v MURSKI SUMI Najenostavneje je posplošeno reči: »Ja, vam županom je ' fajn, ker imate dobre plače in službene avte za osebno uporabo!« Tako vsaj vsepovprek ocenjuje javnost, ki je kritična do funkcionarjev, posebej do domačih, lokalnih. Pa ni čisto tako - Pentute so razkrile primer lendavskega župana gospoda Jožeta KOCONA. i V nesebičnem prizadevanju, da bi turistično promoviral I svojo občino Lendava in vsem, ki pridejo tjakaj, razkazal I njene lepote, se je šel najprej sam učit, kje je kaj. Tako je odpotoval globoko v Mursko šumo, tja proti hrvaški meji, j od koder je čez čas za njim izginila vsaka sled. Zadnja J fotografija, ki jo ekskluzivno objavljajo Pentute, je nastala, ; ko je gospod župan za turistične potrebe analiziral divji ' oreh. j Ker je v občini kemična industrija, bi iz njega lahko J izdelovali dišave, morebiti tudi olje za kopanje. Po kratkih I rokavih sodeč je bilo v času orehovske analize še relativno ( toplo, zato javnost upravičeno pričakuje, da se bo I priljubljeni župan v prazničnih dneh vendarle vrnil iz šume... juza P. S.: Čisto zarvs naj vam prišepnemo, da je Ježe Kocon domorodec iz Čentibe in zato pozna Mursko šumo kot svoj žep še iz svojih deških časov. Divji oreh pa je vendarle tudi zanj presenečenje. Pentute, če vam ne bi razkrili, da dedek Mraz ni bil tisti običajni, prijazni starček v toplem kožuhu, s kučmo na glavi, doma z očaka Triglava. Pred Smiljino in Dušanovo obličje je namreč stopil možak v samih spodnjicah, v rokah pa je držal tablo z napisom dedek Mraz. Menda je želel z »golim sprehodom« po mondenem prednovoletnem sprejemu javnosti pokazati, kako zelo je letos obubožal ob nakupu tisočerih daril za razvajene otroke in »otroke«. S fotografije je razvidno, da sta SB in DZ na golo moško pojavo v spodnjicah reagirala z mešanimi občutki, vsekakor pa sta bila oba pošteno presenečena... KAVAŠ IMA MAČKA! Foto: Mauko SIACH Oh, MATEJA IN LUCIJA MAUK Prva je večja in ima zato daljše lase, druga pa je manjša in ima zato vsaj tako prešeren nasmeh. Kdo bi vedel, kaj ju je razveselilo, avtor fotografije Dani MAUKO trdi, da je dobra volja plod uspešnosti v šoli. Mateja se je vpisala v tretji letnik stomatologije (to so zd- '• ravniki, ki ga morajo dajati na zob - ampak predvsem drugim, ne sebi), Lucija pa je če-trtoŠolka v Radencih. I CVET Medtem ko se lendavski kolega Kocon po Murski šumi trudi določiti čimveč zanimivih turističnih točk, župan BELTINEC JOŽE KAVAŠ dokazuje, da za december ne pravimo zaman, da je najnapornejši mesec v letu. Iz dneva v dan slavja, praznovanja, sprejemi, protokolarna srečanja - in ob vsaki priložnosti kozarček rujnega, tako da se naveličajo še najbolj žejni... Fotografija župana z mačkom ni naključje. Vrh Jože se je namreč odločil, da bo sam obračuni s čudnim decembrskim živalskim pojavom. Menda je izjavil, da se namerava z mačkom osebno pogovoriti in ga prepričati, naj ga pusti pri miru. Tisti, ki so biti priče pogovoru, trdijo, da je bil nenadejano miren, celo prijateljski. Še sreča, da je maček s fotografije še mlad in na štirih nogah... juza SLOVENSKEGA BALONARSTVA SABINA TEHOVNIK IN MOJCA NAVRŠNIK ... se je nedavno vrnil z naporne turneje. Na svetovno prvenstvo so se uvrstili tudi prekmurski toplozračniki, ki so se še posebej potrudili, da bi poševnooke Japonce (tam je prvenstvo bilo) prepričali, kako se splača jene (ali kakšne druge konvertibilce) trošiti pri nas, ob Muri. _ Če je verjeti delu ekipe - na fotografiji so RUDI CIPOT. ŠTEFAN BERTALANIC in MILAN REGVAT -, fe bilo zanimanja za J Slovenijo ogromno, saj so jih domačini ves čas vabili z ene tiskovne konference i[i He,he, kako sem vrg^la!^ Še me meči. Sabiim!^ na drugo. Še celo vsega hudega vajeni g. Rudi je bil ob tem vidno utrujen. Svoje je dodala na oko sicer lepa, pisana hrana, ampak skoraj brez razlik v okusu p. li' ^"i ■h t; in? I I I 1 ♦ $ ' T ) L • Slovenska vojska se je metala. Priredili so namreč državno vojaško prvenstvo v judu. Naneslo je, da sta se morali vreči tudi veseli Sabina (levo) in Mojca (desno od Sabine). Že po nekaj sekundah je uspel met levi - desno je tako držala (seveda s silo) pod sabo, da so sodniki zažvižgali (ali udarili na gong) in s tem naznanili, da je najbolj prva med pr- vimi! Kljub temu se smejeta kar obel *Dcl I Lipen ■G> VESTNIK 27 tute Pen tute december '97 DŽANSEVER IN SENADA ■ o 2 101»’ »1» 0« v v S ft, > >cn J* Ul r J fj 1 I I l« 1 LIPE SLIKA LEPE (pevke in plesalke) I < I (r 1 7-I Kraljica romskega etnopopa, pevka DŽANSEVER DALIPOVA iz Makedonije, je ob spremljavi skupine Južni kovači navdušila soboško občinstvo. Pomagala ji je trebušna plesalka SENADA BEKIROVSKA. Postopen preboj iz »kafan« v vrh makedonske romske scene sanjajo tako rekoč vsi Romi, ki so-kot je znano-predvsem prvovrstni glasbeniki. Džansever je to kljub resni bolezni uspelo! Utpen RUDIJA RINGBAUERJA NEUKROČENA STRAST a o o J r 5 g S »S O Slovenski parlamentarci so s polno paro parlamentirali skoraj do konca leta -zdaj (hvala bogu!) počivajo. Ampak takoj v začetku leta 1998 bo prišel na poslanske klopi osnutek zakona o povečanju števila javnih WC-jev v severovzhodni Sloveniji. Za tako potezo so se pomurski poslanci odločili, ko so vse leto spremljali dogodke na terenu (gasilske, študentske, mladinske in veselice drugih vrst, proščenjater sejmi). Ugotovili so, da je vedno, ko so zabave na vrhuncu, veliko zadrege zaradi pomanjkanja lokacij za fiziološko praznjenje. V posebnih težavah so pripadnice nežnejšega spola (gl. sl. 1), ki se težko skrijejo pred radovednimi nepridiprava Morda bodo zakon o povečanju števila javnih stranišč v SV Sloveniji sprejeli v prvem branju. To je odvisno predvsem od uspešnosti lobiranja gospe R K -I I I Poleg tega, da na otvoritvah razstav , rad poje in piše odlične aforizme, ■ je RUDI N POŽONČEVE in gospodov HORVATA, PUCKA, ŠPINDLERJA, DŽUBANA - lotili se ga bodo takoj po praznikih. Šušljajo, da se pomurski pobudi posebej priklanjajo poslanski kolegi s Koroške in Notranjske, kjer tudi preveč nenadzorovano lulajo (in kakajoj! Nasprotno pa je v Ljubljani, kjer tamkajšnji lobi trdi, da s prebavo povezane zadeve sproti in uspešno nadzorujejo! 4 RINGBAUER (naše gore Ust, sicer živeč v matici Sloveniji) znan tudi kot zbiralec 7-decilitrskih steklenic z vsebino. In ker k je vsako I zbirateljstvo K nerazložljiva ■ strast, jih K Budi večkrat K združi ■ (strasti namrečj: pride na otvoritev, r zapoje, v * obeh rokah pa drži žlahtno bogastvo s I foto: I anrr PREDNOVOLETNE IMPRESIJE Spomini so zanimiva reč, posebej zdaj, ko se ob dolgih zimskih večerih grejemo v toplih domovih. Fotografija je na primer nastala, ko nam je bilo vroče, torej zagotovo pred božičnimi in novoletnimi prazniki - brez klobuka je načelnik Upravne enote Lendava Stefan GJERKES, največ glave ima v senci črensovski župan Anton TORNAR, karirasto moden pa je predsednik KS Bistrica Ivan RAJ. Priče trdijo, da se je prav v času »škljocanja« zgodilo nekaj nenavadnega (šušljajo celo o nasilju), kar naj bi najbolj občutil najvišji med trojico (po rasti in položaju). Obilnejših zdravstvenih posledic pa vendarle ni bilo in kot nam je tik pred sklepom redakcije uspelo zvedeti, bodo vsi trije po svojih močeh pripomogli k novoletnemu slavju! jog I ' ■ sil«® december'97 Pen VESTNIK 28 Nekaj deset nekdanjih poslancev, ki so sicer tudi na lanskih volitvah vsi poskušali ponovno priti v parlament, je eno leto izkoriščalo zakonsko možnost, da se niso zaposlili in so ves čas prejemali zajetne poslanske plače. Eni celo tako, da 50 normalno delali na svojih prejšnjih delovnih mestih, univerzitetni profesorji recimo, ampak za honorar, tako da jim je ostala cela poslanska plača. Oni, njihove stranke, pa vseskozi trobijo o poštenju, varčevanju, bla bla bla. Naj jim služi na čast! bi porekh navadni smrtniki, ki imamo eno samo možnost: počakati na naslednje volitve in obkrožiti ljudi, za katere ugotovimo, da jim je ostalo še vsaj malo poštenja. Ali kot bi rekel pokojni soboški modrec: S politiko se ne mešaj, dete moje, politika je kurva! V zadnjih dneh pred koncem leta se je slovenska javnost naslajala nad novo afero z nekdanjimi poslanci. Trije novinarji RTV Slovenija, Ljerka Bizilj, Danica Simšič in Jože Jagodnik, so bili poslanci državnega zbora v prejšnjem mandatu. Ko ji je preteklo eno leto zastonjskega političnega delovanja, se je na staro delovno mesto notranjepolitične komentatorke na nacionalni televiziji prijavila Ljerka Bizilj. Pa se je skupina mladih sodelavcev, podprta z nekaterimi starejšimi Ljerkintmi kolegicami, uprla: novinar, ki gre v politiko, se opredeli za eno politično opcijo in v naših vrstah nima več kaj iskati! Ha, kaj pa .1 MOVlNAOEM vsroF »£WC I t I 1 1 zdaj. Imamo ustavno pravico do političnega delovanja. Imamo ustavno pravico do dela. Imamo zakone, ki funkcionarjem po preteku mandata omogočajo vrnitev na prejšnje delovno mesto. Imamo pa tudi kodeks novinarske etike, pravila igre v posameznih medijih, splošno načelo, da naj novinarji ne bodo angažiram v korist ene same opcije. Ljerka je krasno dekle, kot političarka je plula po varni sredini, ni nas bilo sram, da je bila novinarka med političnimi volkovi, pa vendar. S pohtiko se na načelni ravni lahko ukvarjaš kot novinar in jo naskakuješ z vseh strani. Ali kot politik, ki ima do novinarstva poseben odnos. Oboje ni združljivo. Prav. Ljerkina zgodba je torej poučna. Dekle je sposobno in se za njeno prihodnost ne bojim. Istočasno, ko je televizijci nočejo, je bila za radio Glas Ljubljane dovolj dobra za odgovorno urednico. Nekih moi'alnih zadržkov zaradi njenega pohtičnega delovanja tam niso imeli. KOM Pe" TAR Njena zgodba je poučna zato, ker je tudi priložnost, da take primere v prihodnje razčistimo vnaprej. Hočeš biti politik? Prav. Podpiši, da te novinarstvo kot poklic v prihodnje ne zanima. Ali pa pusti politiko! Zlobneži in ciniki pa preštevajo veliko večje število mojih novinarskih kolegov, ki so na listah strank kandidirah za poslance, župane, poklicne in dobro plačane politike torej, pa niso uspeli. Kaj s temi? A neuspešni politiki pa so primerni za nadaljnje novinarsko delo? In kaj z onimi, ki nič ne skrivajo, da jih navdušuje Drnovškova, ali Janševa, ah Podobnikova, ali Kučanova politična opcija. In so razen opcije enega od teh vse druge zanemarljive, nepomembne, slabe. In celo med podpisniki peticije proti Sukičevi [dekliški priimek Prekmurke Biziljeve) bi lahko hitro našli nekaj takih, ki koketirajo s posameznimi strankami, ki imajo v želodcu druge, ki odkrito propagirajo levo ali desno politično opcijo. In dokler vsega tega ne bomo jasno poimenovali, bi morali Ljerko BizUj vzeti na staro delovno mesto. Ko bomo pa v novinarski organizaciji, medijih in na zakonski ravni vse to uredili, take improvizirane lustracije ne bodo več potrebne. MARJAN DORA Dvakratna vojna Prekmurcev Brsteča demokracija devetdesetih je v svoji zahtevki iz takih ati drugačnih razlogov zav- naivnosti, neizkušenosti m za vse vladajoče stranke tranzicije značilni vehementnosti Dana je tudi pravica pritožbe, in sicer v treh obljubljala nebesa na zemlji, predvsem boljše izvodih, napisana v madžarskem jeziku, pri in bogatejše življenje, kot je bilo v rajnkem centralnem budimpeštanskem sodišču, Jože socializmu in komunizmu, V tej maniri je Bojnec iz Lipe, voljan spregovoriti za naš časnik, takratni premier Antall, kot veliko drugih je opravil ves postopek: vložil zahtevek za predsednikov vlad, svojim sonarodnjakom odškodnino za čas, ki ga je kot sedemnajstletni (govoril je o 15 milijonih Madžarov), našim levente (nabornik) prebil v madžarski vojaški sosedom, ponudil spravo v materialni obliki, predvsem tistim, ki naj bi jim prejšnji režim na negativni sklep madžarskega odškodnin storil velike krivice, obenem pa tudi računal skega zavoda in dočakal razpravo na po svetu razsuto madžarsko aristokracijo, na rodbine, ki svoje korenine lahko dokažejo do samega svetega Štefana in še vedno spremstvu prevajalke pojavil na sodišču, simbolizirajo narodno zavest, kar bi bilo Razprave ni bilo, češ da nimam dokazila o dobrodošlo pri utrjevanju politike nove vlade. V del vsesplošne velike odškodninske akcije so padli tudi vrli Prekmurci, generacija, ki je odslovili so me s priporočilom, da še zberem morala s Hortyjevimi in Szallasyjevimi druge dokumente, ki sem jih pozneje tudi vojskami na fronto kot redni vojaki pod dostavil, vendar brez vsake koristi...« orožjem, »munkaszazadosok« (delovni ob vezniki) ali levente (naborniki) od 1941. do bil med tisto neodraslo mladino -od šestnajstega 1945.1eta, dokler je trajala zasedba pokrajine do devetnajstega leta -, ki se je v strahu pred ob Muri. V zakonu o oškodninah je stavek, ki naglim vojaškim sodiščem proti koncu 1944. leta navaja upravičenost do oškodnine tistim, ki odvzala splošni mobilizaciji v Žalski županiji. so pretrpeli krivice v vojski. In skoraj tisoč Prekmurcev,* nekdanji madžarski vojaki, njihove vdove in otroci, je menilo, da jim je madžarska država dolžna izplačati, čeprav v partizani preusmerili v svbje enote. Po vaseh so Mrki obrazi vajaških nabornikov iz leta 1941 kažejo, da je oddaljeni piš vojne že zapihal nad prekmursko ravnico. Po letu 1943, predvsem pa po hudem porazu v ruski zimi pri tragičnem zavoju reke Don ni bilo fotografij, le nagle mobUizacije. Morda kateri od teh mladcev, danes starec, bije svojo novo bitko za odškodnino ... nestabilnih forintih, vojno reparacijo. V ljudskem spominu še živo zapisane francoske pokojnine so marsikoga spodbudile, da je šel na takratno murskosoboško občino, kjer so po . tekočem traku s podpisom dveh prič vlagali zahtevke za odškodnino. Ob tem pa skoraj nihče ni vedel, da odškodnina ne velja za medvojni čas, kajti takrat se je vsak državljan dolžan odzvati vpoklicu in se bojevati, dokler ga ne odslovijo. Odškodnina pa se izplačuje za krivice po vojni, po zakonu za čas po 1, avgustu 1945. Po petih letih je rešenih zelo malo vlog. Naše vrle vojne veterane in vdove občasno presenetijo pismonoše s priporočenimi pošiljkami z žigom madžarske pošte, ki največkrat dajejo na znanje, da so njihovi I rnjeni, le malokrat pa prinašajo željene novice. enoti, ki so jo priključili nemški vojski, se pritožil na orne- njenem sodišču, »Sodnica se je prav začudila, ko sem se v madžarskem državljanstvu za vojni čas. Začelo se je prepričevanje bolj na zasebni podlagi in Bojnečeva zgodba je podobna stoterim, saj je »Tistega leta je ruska fronta dosegla črto Blatno jezero-Nagykanizsa in decembra je bila splošna mobilizacija, da nas ne bi Rusi in bobnali, da se moramo javiti Lendavi v hotelu Krona. Videli smo, da ni prave evidence, vendar je bil strah pred orožniki, ustrelitvijo zaradi skrivaštva, močnejši od odpora in tako smo pristali v kasarni v Kormendu. Od tam smo se sredi najhujše zime odpravili v češke Sudete, kjer so nam hoteli pod prisilo dati orožje, vendar smo se uprli, češ da nismo protovoljci. Naše taborišče je bilo ob vojaškem letališču, in ko so postala aprila zavezniška bombandiranja nevzrdžna, smo se odpravili proti Regensburgu in tavali po deželi, dokler nismo ob koncu vojne pristali pri čeških kmetih. V tisti zimi smo zelo trpeli, oblečeni smo bili v ponošene nemške uniforme, v lagerju smo dobivali pičlo hrano, pet odraščajočih fantov po kilogram in še manj kruh* na dan. Ob velikonočnem času so nas hoteli VESTNIK 29 Pc^n december '97 PRVA JE POTEKALA V LETIH MED 1941-1945 NA BOJIŠČIH, DRUGO PA BIJEJO ŽE PETO LETO ZA ODŠKODNINO IN ZARADI NEOBVEŠČENOSTI, NEORGANIZIRANOSTI - ENI SO ŽE DVIGNILI ROKE, DRUGI TRMASTO VZTRAJAJO, TRETJI DOBIVAJO ODŠKODNINSKE BONE oborožiti, vendar smo se uprli, češ da se ne bomo borili za tri nemške krompirje, in mislim, da smo lahko hvaležni nekemu slovenskemu častniku, ki je nekako zgladil vso zadevo. Moja generacija misli, da so nas odpeljali, vlačili po bojščih, in če že dajejo odškodnine, potem nam pripada...« Vsak odškodovanec ima svojo zgodbo; medvojno in zdajšnjo. Nekateri so že prejeli odškodnske bone, vendar so jih nevešči trgovanja na borzi vnočili za 30-odstotno vrednost, drugi, z več sreče, celo za 90-odstotno vrednost. Tretji so obupali, veliko ljudi pa kljub neznanju jezika vztraja in se pri tem zanaša na znance. Pri Mariji Simo, odpravnici poslov na madžarskem veleposlaništvu v Ljubljani, je v drugi polovici leta več kot tristo ljudi vložilo prošnje za izdajo potrdila o državljastvu ter potrdila o vojaščini za obdobje 1941-1945, ki jih je po novem zakonu treba priložiti k dokazilom. Cena postopka je 2500 tolarjev. O tem, komu pripada odškodnina in komu ne, zdajšnji zakoni jasno govorijo. Če bi se na začetku oškodovanci ustrezno organizirali v interesno skupino, danes ne bi bilo nepotrebnih poti, postopkov in praznih upov. Sedemdeset-, osemdesetletni starci so zaradi neke slepilne politike in strankarske špekulacije, čeprav sedaj živijo v drugi državi, postali žrtve neobveščenosti, a trmasto vztrajajo pri odškodnini, ki velikokrat komaj pokrije stroške ali pa sploh ne. Birokratska logika je neusmiljena, pa najsi bo to na Madžarskem ali v Ameriki: tistemu, ki je pred leti že dobil, recimo, 11 tisoč forintov odškodnine, sedaj pripada Še 1100 forintov dodatka v gotovini. Da bi prišel do tega zneska, mora oškodovanec odpreti žiroračun pri Centralnem finančnem zavodu, katerega najbližja izpostava je v Zalaegerszegu. Verjeli ali ne, ljudje, ne glede na višino izdatka, odpirajo račune. Prekmurci ne vedo (ali nočejo spoznati), da madžarski odškodninski zakon ni nastal zaradi njih, oni so po naključju odkrili po zasebnih kanalih, da je v zakonu odstavek, ki omenja vojaške odškodovance. Verjetno pa tega zakona in poznejših amandmajev nihče ni natančno prebral, ker potem bi vedeli, da so glavni akterji madžarske sprave nekdanji razlaščeni veleposestniki, nekdanja aris-trokracija, kapitalisti, Židje, ki jih je Szallasy 1944, leta deportiral v nemška taborišča, cerkev, kmetje, ki so jim po vojni odvzeli zemljo, in nekje čisto na koncu nekdanji vojaki, ujetniki. Za njih in na njihovo kožo je pisan odškodninski zakon, vendar je postopek enak, ko je treba predložiti dokazila, pa najsi bodo ta še tako zapletena, nesmiselna, kot recimo dokazilo za državljanstvu, za veleposestnika s tisoč hektarji zemlje, za Petra Zweiga, lastnika predvojnega svetovno znanega Unicuma, in za nekdanjega madžarskega vojaka Janeza Horvata iz Prekmurja Za Prekmurca to ne bi smelo biti vprašanje, ampak kakega veleposestnika, ki nikoli ni bil madžarski državljan, imel pa je posestva pa na Madžarskem, pa se močno tiče. Zakon je napisan za vse, posameznik pa mora sam iskati svoje pravice. Saj so že predniki modro ugotovili: denar ne pada z neba. Mi pa Še lahko dodamo, da predvsem ne iz državnih blčagajn, kjer vlada malorazumljiva birokratska logika. Enkrat je skopuška, drugič velikodušna... Ella Pivar n Šalovčane vznemirja siva vrana mt^ i • ■ li'. i 25^^ j! A. t P-A^" .'>s\ ti: ^5! 3 ri I ■ I utelešena človeška duša - i-'**'! t */:■ i-1 ■ '■ šalovčane že lep čas vznemirja siva vrana. Nekateri ■ so prepričani, da ni navadna vrana (kot druge, ki jih videvamo), ampak nekaj več. Ni jih malo, ki so prepričani, da je v vrani utelešena duša človeka. Vrana se sploh ne druži z drugimi živalni, ampak z - ljudmi. I Njen dom je sicer domačija, ki ji Šalovčani pravijo Martini, drugače pa se pišejo Županek. O njihovi Tini, kakor so jo »krstili«, so nam pripovedovali zakonca Terezija in Aleksander ter sin Teodor. Obiskali pa smo tudi šaiovsko bencinsko črpalko, kjer se je o vrani razgovoril šef Jože Benko, »Bilo je spomladi. Naš domači pes Ringo je v bližnjem -gozdu odkril mlado, onemoglo vranico. Pobrala sem jo in odnesla domov in jo začela hranili s kislim mlekom, mesom in kuhanimi jajci. Kar hitro si je opomogla in -udomačila," je povedala Županekova Terezija, "Dali smo ji ime Tina, akoravno nismo prepričani, da je ženskega spola. Je pa res, da je postala kot član ' I ■/'d Monika Graj, ki dela na bencinski črpalki, vsak dan »pocarta* vrano. To je storila tudi na obisku pri Županekovih. družine. Ko smo vsi doma, je praviloma tudi ona doma; brž ko odidemo od hiše, pa odleti tudi ona. Prav nič ji ni do druženja z domačimi živalmi: ne razume se ne s kurami, kajti jih,kl6ka’, preganja domačega mačka; psa Ringa pa s kljunom ščipa za rep. S potepa se vrača Tina proti večeru, ko smo praviloma že vsi doma.« Tako je povedal Aleksander Županek in nadaljeval: "Nenavadna je ta naša Tina. Ko s traktorjem orjemo njivo, odleti tja in se vozi na kabini traktorja. Slišal sem tudi, da se rada .prevaža’ na osebnih avtih, ki prihajajo na šaiovsko bencinsko črpalko.« Jože Benko, šef Interimnega bencinskega servisa: STO I*’ I B l' Koline so praznik, ki se ga moraš udeležiti, četudi (utelešen v vrani) ne moreš za mizo, ampak ti vržejo na stol le ostanke. 1 Dokaz, da Tina ni navadna vrana, je tudi njeno obnašanje: sploh se ne druži s svojo živalsko vrst-jo, ampak zgolj z ljudmi. Čemu neki bo vrani jedilni pribor? Nekatera vzhodna verstva učijo, da se duša umrlega človeka preseli oziroma ponovno utelesi v drugem bitju - človeku, rastlini ali živali. Tudi ni malo krščanov, ki verjamejo v RL • ijK 0^5 M, l'?l8 i f fffi :Z 1 f' t 5^ ■3^ reinkarnacijo, torej preseljevanje duš. Trdijo, da so že živeli; verjamejo, da s smrtjo ni vsega konec, ampak bo njihova duša živela še naprej - v drugem človeku. Katoliška vera sicer uči drugače: čista duša potuje v nebesa, manj čista v vice na očiščenje, umazana pa v pekel. V vice pa ne verjamejo protestanti. Ponovno J Županekov pes Ringo je našel v gozdu vranico, Terezija pa je pokrbela, da si je opomogla. »Skoraj vsako jutro prileti na servis. Postala je skoraj I član našega kolektiva: damo ji kaj za pod zob, na primer I kekse, ocvrt krompirček ... Včasih vse ,vtihotapi’ tudi v skladišče, a ujeti se ne da Pravzaprav se niti ne trudimo, ampak jo ,napotimo' na prosto, kjer potem leta sem ter tja; včasih pristane na kakem avtu, a se ljudje zaradi tega ne razburjajo, prej narobe: občudujejo nenavadno obnašanje te vrane in tu in tam kdo pokomentira, da ima človeško dušo.« Pogosto obiskuje tudi učence v šalovski šok, zato je postala tudi njihova »miljenka.« Ko pa leta okrog Slavičeve gostilne, večkrat pa tam tudi pristane, ji sicer ne ponudijo brizganca, ampak kako dobroto iz kuhinje. Vrana Tina nikoli ni lačna, saj poleg Županekovih tudi drugi ljudje lepo skrbijo zanjo. In prav je tako, saj nihče »Nič zato, če je vrana priletela na avto, saj je pristala mehko in ne bo poškodovala barve,« je povedal Alek- Sander Županek. ne more dokazati, da v njej ni utelešena duša katerega od umrlih Šalovčanov! Vrana večkrat odnese v svoje »skrivališče«, kamor sicer odnaša hrano, tudi jedilni pribor. Morda ga tedaj, ko je nihče ne vidi, celo uporablja??? Kmečke koline so praznik, ki ga ne kaže zamuditi. Tisto jutro Tina ni odletela na običajne obiske, ampak je od daleč opazovala može, ki so se spravili nad prašiča. Potem ko so ga razkosavali, pa se je približala: pristala na tleh, prikorakala bliže in se do sitega najedla svežega mesa. Pravzaprav je bila pokonci ves dan (kot »koli-narji«), domačim se je dala celo »pocartati.« _ Smo te, dragi bralec, prepričali, da imajo v Šalovcih nenavadno vrano? Vrano, v kateri je morda utelešena človeška duša'? ŠTEFAN L, SOBOČAN, fotografije: I. BENKO I december '97 in P<^n vju VESTNIK 30 Vedel sem, da je Silvester, kako se piše, sem zvedel šele zdaj. Prejšnja leta sem ga videval v Šopingu. Sedel je za točilno mizo s smučarsko kapo na glavi, če slučajno ni bilo poletje, in po navadi reševal križanko. Videl sem ga v Mariboru, kako se je s kolesom vozil po mestu. Nekoč sem se peljal iz Moravec. Žeja me je ustavila pri Tibiju. Parkirišče je bilo prazno, le neko kolo je samevalo ob vhodu. »Tri, tudi za gospoda Silvestra,- sem takrat naročil Tibiju. Nekaj časa ga ni bilo videti, kot da bi se pogreznil v zemljo, in zdaj naenkrat se je ponovno pojavil. Tokrat z invalidskim mopedom. Treba se bo z njim pogovoriti, najbolje da še letos, sem se odločU. V domu starejših v Rakičanu ga najdem, so povedali, ko sem poizvedoval za njim. SILVESTER NE VE SE NATANČNO, KJE BO SILVESTROVAL Zelo zanimiv priimek imaš! Saj je. Kje so ti priimki pogostejši? Mislim, da nikjer. Kako, nikjer? Mislim, da ga imam samo jaz, ker sem si ga dal sam. Prej torej, si se pisal drugače? Prej sem se pisal Forjanič. Dobro, vsak ima neki razlog, da spremeni priimek, zato te bom raje vprašal, zakaj si se odločil, da se pišeš ravno Kontrast? To besedo sem večkrat slišal po radiu, To je neke vrste spreminjanje barve. Kje si živel, preden si prišel v dom? V Martjancih. Ko sem pred leti v nesreči pri gostilni Baranja izgubil oktobra je bilo. Že sem se peljal kakšnih štirideset kilometrov po avtocesti, ko sem postal lačen. Lepo sem se ustavil, in pojedel sendvič. Še cigareto si pokadim, potem pa naprej, da nekje popijem kavo. Nisem pokadil še niti pol cigarete, 1 že se je ustavil žandarmerijski aTdomobil s prižganimi lučmi. ' Pred mene se je postavila lepa mlada dama v uniformi, za njo pa še en žandar. Najprej sta me vprašala, ali vem, da se z invalidskim mopedom ne smem voziti po avtocesti, potem pa zahtevala dokumente. Torej razumeš nemško? Kako ne bi, saj sem tam dolgo delal. Čeprav sem vedel, da z mopedom ne smem na cesto, sem ji rekel, da tega ne vem. Ko je pogledala dokumente, me je vpašala, kam hočem iti in ali imam v Avstriji kakšnega znanca. Rekel sem, da hočem k bratu v Kapfenberg. Potem sta stopila vstran in se nekaj menila, nato sta spet prišla k meni in mi r f- i ■a Silvester Kontrast se je rodil 5. oktobra 1928 na Pobrežju v Mariboru. Oče in mati, oba iz Pertoče, sta delala v tekstilni tovarni pri Huterju in si v Mariboru zgradila hišo. Ker je bila cela družina v Kulturbundu (člani te medvojne nemške organizacije so imeli majhne koristi, nekaj takega kot pri nas člani partije j, so jim hišo po vojni nacionalizirali. Silvester se je preživljal kot tesar. Delal je v Ljubljani, pozneje pa tudi v Nemčiji. Pravi, da skromna pokojnina, ki jo dobiva, ne zadostuje za plačilo stroškov v domu. naročila, naj se peljem za njima. Pa si šel? Onadva sta se peljala počasi naprej, jaz pa za njima. Šli smo dol z avtoceste in se ustavili pri neki gostilni. Tam sem moral pustiti svoj voziček, nato pa sta me odpeljala na policijsko postajo. Telefonirala sta k bratu in ta je bil že čez kakšno uro pri meni. Vse skupaj se je končalo ob drugi uri zjutraj. Si plačal kakšno kazen? To ne, oštet pa sem bil. Rekla sta, da bom plačal najmanj 3000 šilingov, če me še enkrat ujamejo. Ampak policistka je bila poštena, še kavo mi je plačala tam v gostilni. Tam so dobri policisti. Moram jih pohvaliti. Pri nas tega ne doživiš, da narediš prekršek, pa ti policist še plača kavo Tam na policiji so mi dali sendvič in posebno sobo, kjer sem čakal na brata. Fprostor za kadilce, kjer sva se s Silvestrom pogovarjala, je zdaj vstopila kuharica in ga vprašala, ali bo imel večerjo kar tukaj. Silvester si jo je dal prinesti in ji naročil, naj prinese še meni, kar je vljudna kuharica tudi storila, za kar si ji najlepše zahvaljujem. In kako se zdaj počutiš, Silvester? J V ■ 1.1 Šel bi kamorkoli, če bi me kdo povabil, ampak doslej me še niso povabili. Tako da ne vem. kako bo. Si bil kdaj poročen? Nikoli. Krivo je neposredno okolje. S tem sem vse povedal. Se zanimaš za politiko? Kateri politik ti je všeč. Koga si volil? Absolutno ne! Koga naj volim? Mačka v Žaklju? Te volitve so ravno tako Nekoč sem živel svobodno kot ptiček speljali kot one leta 1945. nogo - kriv je bil voznik, ki me je povozil - pa sem se preselil v Rakičan. Od zavarovalnice bi moral dobiti 14 milijonov, pa so mi dali le tri, pa še teh mi niso hoteli dati. Si se kje pritožil? Še koliko! Tudi Bizjaku sem se potožil. In? Izgovarjajo se na partizanske zakone. Bizjak bi moral biti več kot Kučan, pa nič ne naredi. Oba sta kriva, Bizjak m Kučan. Petindvajsetkrat sem telefoniral na vrhovno sodišče, pa so mi vedno rekli, da ga ni, da ga ni mogoče dobiti, potem pa je (telefonistka verjetno, pripomba avtorja) prekinila. Prej, preden si izgubil nogo, si se veliko vozil s kolesom. Po celem Prekmurju in Štajerski. Najdlje sem prišel do Vrhnike. K sestri sem se vozil. Pri eni sestri v Celju sem prespal. Vsega skupaj sem takrat prevozil 23 ur. Vse sem si lepo zapisoval: kdaj sem se ustavil, kje, kaj sem, pU, vse! Govorijo, da si bil pred kratkim tudi v Avstriji? Če ne bi šel takrat z mopedom na avtocesto, bi bilo drugače Kam si bU namenjen? K bratu sem šel v Kapfenberg. To je 70 km naprej od Gradca. Enkrat konec na veji. Potem, leta 1994, ko sem imel pri gostilni Baranja nesrečo, pa bolj slabo. Kje boš na Silvestrovo? Dobro, kateri ti je recimo bolj všeč: Kučan ali Janša? Kam je obrnjen? Proti komunistom? Kučan je bil na centralnem komiteju! r k: N i H! •I 't* 3 llll C’ I a; IČ Jt. !l' 1 L t: .11 k t« a J ili'. l:a; r L iliir 1 'i I f [ j s- ■jil ir A ¥ fj::; irl liLl 1*1 ■If t I ni Ji i 3i>i '■ L »itl 1 r 'v ■< .1. tl i J T rl -Fi) ,■ ■ čl J 'KS II- [ I ? I/; .... 1 P! '‘'j fVP’ a- h I Lr |ij fl n >8 ■c !)■ 3? - ■ J I 3Ot z Volil bi tistega, ki je proti rdečim. Si bil na Mikloševem senju? Bil sem, vendar je bila prevelika gneča. Mislim, da je bilo letos več ljudi kot lani. Si služil vojsko? Leta 1945 sem šel v KNOJ. Kje si služil? Bil sem povsod. V Žitkovcih na meji, pri Dravogradu ... Je bilo nevarno? Tu ne. tam spodaj, na albanski meji, tam pa. Albanci so streljali na nas in nekaj naših tudi ubili. Za nas je veljalo povelje, da nazaj nismo smeli streljati. Imaš ljubico? Nimam! Kaj običajno počneš? Gledam televizijo, berem časopise ... Najraje berem o nesrečah. Česa se v življenju najraje spominjaš? V tej državi ali kraljevini? Dobro, recimo v kraljevini? Bil sera mlad, svoboden kot ptica ... Takrat ni bilo toliko denarja kot zdaj. Si pa za tisti denar, ki si ga zaslužil, nekaj dobil. Boš še dolgo živel? Ja, to je pa v božjih rokah. Veruješ v Boga? Verujem. Hodiš v cerkev? Bolj poredko. Bi šel, vendar imam protezo, ki pa ni dobra. Treba jo bo popraviti. Bi mi morda Silvester še kaj povedal? Kaj takega, česar te nisem vprašal, recimo, pa bi bilo zanimivo. Trenutno se ne morem spomniti ničesar. Veš kaj, daj mi tvojo telefonsko številko. Če se bom kaj spomnil, te pokličem. Hvala za pogovor, Silvester, in naj se ti, kakor tudi vsem, ki živijo in delajo s taboz v domu starejših v Rakičanu, izpolnijo želje, ki si jih boš zaželel ob prihodu novega leta, kjerkoli boš pač takrat. VESTNIK 3] Pen december ’97 •— z Feri Lainšček .Si’ 4>št 1 1 4.^ Kako imam v New Yorku Aerr York postaja varno velemesto svojega taksista... potrebno samo nekaj ur, da bi vlomilci oskubli avtomobil do »golih kosti« Druga dva psihologa sta dokazala, da meščam premalo skrbijo za svojo lastnino, da »prilika dela tatu«, da je nasilje povezano s standardom, obnašanjem, kulturo. Šef newyorške policije Bratton je začel boj s kriminalom zelo natančno, skoraj znanstveno. Najprej se je lotil grafitov po mestnih zidovih, predvsem na metroju Policija je »škrabanje« po vagonih podzemne železnice označila za vandalizem. Ko so prijeli nekaj pobalinov s sprejem v rokah in jih vtaknili v zapore za mladoletnike, so grafiti izginili z ulic. Potem so se policisti lotili mulcev, ki so preskakovali rampe za plačevsrnje vozovnic za metro; leta 1990 kar dvesto petdeset tisoč potnikov dnevno ni plačalo prevoza. Policija je začela prestopnike aretirati, posebno še, ko so pri mnogih našli neprijavljeno orožje. V dveh letih je število prestopkov občutno padlo, v metroju se je zmanjšalo število ubojev in tatvin Kot komisar NYDP (New York Police Department) je Bratton začel širiti krila svojega delovanja. Njegovi uslužbenci so začeli z ulic odstranjevati agresivne berače, brezdomce in tako imenovane spueegee men (vsiljivce, ki so napadali potnike v osebnih avtomobilih). Policisti so dobili proste roke: sami so začeli odločati, kako ukrepati v posameznih primerih, čimbolj zaščititi svoje someščane Njihova samozavest je vzbudila v ljudeh spoštovanje: znova so začeli verjeti policistom. Svojo vlogo je pri tem odigral sistem Compsat (Computer Sta-tistic), posebna uporaba podatkov o prestopkih in prestopnikih. Po- ll J* ■I ll Osmega januarja letos je poslanec slovenskih krščanskih demokratov Ciril Pucko na prvi izredni seji novega državnega zbora napovedal, da bo dal Drnovšku svoj glas. 17. februarja sta predsednika LDS in SLS dr. Janez Drnovšek in Marjan Podobnik podpisala koalicijski sporazum, 27. februarja pa je že prisegla nova vlada. Če ob koncu leta zgolj iz spomina preletim njeno dejavnost na področju notranje politike, potem pač ugotovim, da sem si zapomnil vsaj naslednje: neizvajanje zakona o denacionalizaciji in omejevanje vračanja cerkvenega premoženja, omejitev vpisa na približno tretjino vseh visokošolskih programov rednega študija, zavrnitev zahtev železničarjev po višjih plačah, zamuda pri sprejetju proračuna, katerega predlog je vlada pripravila šele konec julija in je bil nato po številnih dopolnitvah sprejet praktično ob koncu leta, izkazal pa se bo, kot je slutiti po napovedih strokovnjakov, tudi s pri-mankljajem. A vendarle moram reči, vse to sploh še ni tisto, s čimer me je vlada v resnici šokirala. Povsem brez besed sem namreč dejansko ostal šele ob svežnju varčevalnih ukrepov, ki jih je vlada predstavila ob proračunskih izhodiščih za naslednje leto in v tem sklopu predlagala tudi dodatno obdavčitev študentskega dela in avtorskih honorarjev. Predloga k sreči vsaj za zdaj nista >šla skozi«, a to zgroženosti in zloslutja že samo ob tako neverjetni ideji niti malo ne zmanjša. Povsem po naključju se namreč pogosto zadržujem v prostorih Mladinskega servisa v Murski Soboti in tako bolj ali manj res iz prve roke izvem, koliko mladih si v tem času zgolj z delom >prek servisa* zagotavlja vsaj minimalne razmere, da sploh še lahko študirajo. Še veliko bolj in podrobneje pa sem kajpda seznanjen z bojem za preživetje mnogih pisateljev, slikarjev, gledališčnikov, glasbenikov in drugih ustvarjalcev, ki bi jim predlagana dodatna obdavčitev jemala prav tam, kjer je praktično še komaj kaj vzeti. Seveda je tako absurdno idejo sploh težko komentirati. Če se je komu res zdelo, da je mogoče z dodatno obdavčitvijo študentov, umetnikov in drugih ustvarjalcev zakrpati luknjo v proračunu, potem to pač priča o nepoznavanju razmer in je kvečjemu smešno. Če pa seveda pomislimo, da vse naštete na tak ali drugačen način gotovo lahko uvrstimo med izobražence, potem se seveda lahko tudi vprašamo: Dva, ki sta naredila red v New Vorku in se potem razšla [od leve proti desni: policijski komisar W. Bratton in mestni župan R.W. Giuliani). Vedno sem si želel preživeti božične praznike ali novo leto v New Vorku. Ameriški filmi so mi že zdavnaj približali čar in blišč novoletnih nakupov, razvneli domišljijo, da sem se od daleč vživljal v velikodušno počutje petičnih newyorških svetovljanov. Tokrat sem bil v New Vorku nekaj dni pred novim letom. Stanoval sem v hotelu z nenavadno dolgim naslovom (Qualiti and Suite) na46. cesti med Peto in Šesto avenijo. V osrčju Manhattna, Nisem bil prvič v ameriško-evropskem središču sveta: to je fotokopija človeškega mravljišča, kjer je človek v senci nebotičnikov manjši od makovega zrna. Pa vendar: skoraj vsi so pomembni, zelo pomembni IndividuaUsti. Ih so največje banke, tu snemajo najboljše televizijske oddaje, izdajajo najbolj zanimive knjige, Pred leti pa so prednjačili tudi po številu kriminalnih dejanj. Vse tukaj je najnajnaj... Ulica, v kateri sem stanoval, je imela še dodatno, zeleno oznako Mala Brazilija (Little Brasil). V njej je bilo več južnjaških lokalov, v enem sem bil margarito, čeprav je zunaj deževalo, pihal je veter in dišalo je po snegu. Uh c a je bila vr vežna. Hotelir se je pohvalil, kako je mesto postalo varno, in ko se mi je naslednji dan v sobi pokvaril radiator, so ga prišli popravit poljski vodoinstalaterji, pa smo veselo klepetali o vzrokih njihove migracije, ki jih je vrgla na ameriško obrežje. V očeh in glasu so imeU nostalgijo. Zvečer sera ugotovil, da jim radiatorja ni uspelo popraviti Do odhoda v Kalifornijo sem zmrzoval ter buljil v televizor. Gospod Rudolph Giuliani je to jesen ponovno izbran za newyorškega župana. Podaljšali so mu mandat za zasluge v boju zoper prestopništvo. . Moj hotelirski sogovornik ga je kar naprej hvalil: ker je skrčil administracijo, revitaliziral šolski sistem, zmanjšal deficit mestnega pr o-računa. Bil je potomec italijanskih emigrantov, bil je sprva federalni prokurator republikanec. Že pred štirimi leti so ga demokrati sprejeli osupljivo in radovedno Ponovno je zmagal, ker je spremenil New York v varno dohodkovno mesto. Ko sem telefoniral svojemu staremu znancu, novinarju in dopisniku, me je povabil k sebi. Ko je rekel, da stanuje v Bronxu, sem odgovoril, da mi še na misel ne pride, da bi se peljal k njemu v podzemni železnici. Prepričeval me je, da je danes to varna, zanesljiva vožnja. Odklonil sem, ostal sem na Manhattanu. Poznal sem filmske prizore iz metroja. , Vagone z grafiti, nasilneže, umore in kraje. Raje sem odšel v bližnji muzej, v razsvetljene, udobne knjigarne Mesto je bilo zoprno, pri- . pravljalo se je na ostro zimo. Med smetnjaki sta se dva črnca prepirala zaradi smoke oziroma c račka... Toda lj udj e se niso zm enili z an ju. Vsak je imel svojo pot, na tej poti svoje skrbi Leta 1990 so zabeležili v New : Vorku rekordno število umorov - 2246 ter sto tisoč oboroženih napadov na meščane in turiste. Toda do danes so se prestopki občutno, optimistično zmanjšali. Umori, vlomi, oboroženi napadi so se zmanjšali za polovico Mesto je postalo »varno*, prestopništvo se je zmanjšalo , tudi v drugih mestih Amerika je vsaj na videz dobila bitko z nadlogo, i Ko je leta 1993 prevzel svoje županske dolžnosti, je Rudolph Giuliani j povabil k sodelovanju bostonskega policijskega komisarja VVilliama j Brattona. Ko sta se lotila dela, med drugim sta napovedala tudi boj -mafiji, so bili mestni očetje prepričani, da ne bosta uspela. Toda gos- j poda sta najprej povečala v mestu število policistov - danes jih je v j New Vorku 38.000 - obenem pa sta se lotila zadeve tudi psihološko K j sodelovanju sta povabila psihologa z Univerze v Stanfordu, gospoda . Philipa Zimbardo, Ta je zaparkiral dva identična osebna avtomobila j na mestih ulicah - prvega v zloglasm četrti v Palo Alto, drugega v razvpiti četrti Bromca (ta je bil brez registrske tablice, imel pa je tudi I razbita stekla). V štiriindvajsetih urah je od avtomobila ostala samo E školjki- Drugi, v Palo Alte, je ostal nedotaknjen - do trenutka, dokler 1 Zimbardo ni s kladivom razbil vetrobranskega stekla. Potem je bilo S f - Danes se policisti gibljejo po mestu v avtomobilih, na konjih, kolesih in peš. Ta dva sta se ustavila pri prijatelju, ki ju bo pogostil domačimi hrenovkami... licija je začela delovati aktivnejše, hitreje in učinkoviteje. Rezultati, številke niso niti toliko pomembne, prej skupni rezultati - vendar zapišimo, da je bilo leta 1990 v New Vorku 2246 umdrov, šest let kasneje pa samo tisoč, kraje avtomobilov so se zmanjšale od 143 tisoč na 65 tisoč, v tem istem obdobju so se zmanjšali tudi ropi (od 90 tisoč so padli na 50 tisoč). Brattonov trdi stil pa je doživel grenko izkušnjo. Med letošnjo spomladansko čistko po Brooklynu je policija aretirala - kasneje so ugotovili, da nezakonito - črnega haitskega imigranta Abnera Louima. Na policijski postaji so ga skoraj do smrti pretepli ter mu polomili več kosti. V bolnišnici je priznal, da je policist, ki ga je maltretiral, izjavil, da je dobil »svojo porcijo*, ker je to pač čas »gospoda Giukamja*. Incident je sprožil razburjenje in proteste, Bratton se je opravičil, vendar to ni bilo dovolj, moral je odstopiti. Menda tudi zato, ker župan ni mogel prenašati, da je šef policije bolj priljubljen od njega Bratton je postal direktor zasebne tvrdke First Securyly. in čeprav ima zdaj višjo plačo, mu je žal, da ni več policijski komisar. Njegovo mesto je prevzel Howard Safir, ki nadaljuje z Brattonovim načinom uvajanja reda na mestih ulicah. Ko sem odhajal iz hotela - bilo je zgodaj zjutraj, ob šestih - sem poklical taksista Bil je simpatičen črnec. Prijel se je za glavo, ko sem mu rekel, da moram na letališče v New Jersyju. Takoj mi je rekel, koliko bo to stalo. Potem me je prosil, ali se lahko za prvim vogalom ustavi, kupi kavo in rogljič, kajti do tja je kar uro vožnje. Potem sva klepetala. Trdil je, da ga ameriška politika mampuhra, zato posluša samo športne novice. Da se ne boji voziti v četrti, ki je na slabem glasu, ker ničesar nima in ga črnci pustijo pri miru. Drugače pa zbira denar, in ko sem mu dal tolarje, mi je dal v zameno bankovec za dva dolarja. Ti so redki. Zdaj ga nosim vedno s sabo, Dal mi je tudi svojo posetnico in me prosil, naj mu sporočim, kadar znova pridem v New York Ko sva se na Policista budita brezdomca, ki si je postlal kar na eni glavnih ulic v New Vorku ... lj I M I J » i ali je res šlo le za poskus krpanja proračunske luknje ali pa morda za kako še pomenljivejše striženje peruti? 1 I I N 7 i I Prestopnik, ki se je znašel v »varnih rokah*. letališču poslavljala, sem imel občutek, da se bom v mesto kmalu vrnil, saj imam odslej svojega taksista, ki je obenem tudi sodelavec newyorške policije. Kot vsi dobri taksisti na svetu. Zato je tudi poslušal samo vesti, športne novice in vremensko napoved. Da bi ostal neodvisen, da bi sam odločal o sebi. Ime mu je Johan B. Nijman, atrport and long distance specialist. Branko Some n december '97 Pen VESTNIK 32 Pet enakih vprašanj z a 19 O o o O O Kateri dogodek v letu 1997 v domači pokrajini je bil za vas najpomembnejši? Katero žensko (moškega) bi za eno noč povabili k sebi in kaj bi počela? Recimo, da vam Fortuna nameni talent in srečo, da boste postali prihodnje leto vrhunski ^ortnik (-ca). Kateri šport bi izbrali in zakaj? Ali bo konec sveta? Kdaj in zakaj? Najvišji vrh, na katerega ste se v življenju povzpeli? r I ? \ I // ^1 Alojz Behek, 3 generalni direktor Radenske 1. Tisti, ki se ni zgodil -začetek gradnje dela avtocestnega omrežja v Pomurju. Irena Šavel, muzejska svetovalka, v, d. direktorice Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti V ;l TF T 2. Občinski svet Občine Radenci in gospoda župana z željo, da se dogovorimo o skupnih interesih pri razvoju občine. Zakaj ponoči? Noč ima svojo moč in mogoče nam bo uspelo to, kar nam ni podnevi. 1, Zame je bil prav gotovo najpomembnejši dogodek odprtje stalne muzejske razstave v Pokrajinskem 3. Skok v daljavo (za vsak primer, če se petanjski most podre in si bo treba pomagati na drug način). 4. Ga ne bo, če se bomo tako dogovorili. Sicer pa 5. Upam, da je ta vrh še nezavzet in da ga bomo zavzeli skupaj s sodelavci v Radenski. r' Angelca Prša, učiteljica na osnovni šoli v Mali Nedelji 1. Zgraditev telefonske centrale pri Mali Nedelji. Telekom je bogatejši za dvesto novih telefonskih priključkov. Jaz pa imam telefon, ki ga do sedaj še nisem imela. Enako pomembna je bila zame samostojna likovna razstava del sina Dejana, _ saj je star šele 17 let. Bila je v OŠ Mala Nedelja. 2. Po dolgem razmišljanju sem se odločila, da bi za eno noč povabila k sebi PEVCA ansambla Slapovi. Kaj bi počela? Spočila bi se na njegovi rami. A, zakaj bi se spočila, vas zanima? Ugibajte! 3. Za plezanje, da, kar zanj bi se odločila. Potem bi lahko priplezala do poslanskega stolčka, do poslanske plače in ADUO KREDITI IN LIMIT. 4. Le zakaj bi bil konec sveta? Še toliko vsega je na tem svetu in tudi prehudo bolan še ni. Ne bo ga še, zato ima še ČAS. Koga pa to sploh zanima? Mene recimo ne! 5. Hrib pri Mali Nedelji, In kar veliko truda je bilo vloženega in let. Pa saj na drugega niti nisem poskušala priti, HA, HA, HA! 'J??- « i4 1 h:,*. t ■ !r !■ :tTi p;: ! * n p' i; J .Ir * li ;1 J. 'i' ■ii» ■Jut' •i^r’ r a’- jJi. 5il muzeju M. Sobota. Tega dogodka ne čutim samo z vidika kustosa v tem muzeju, ampak ga čutim kot oseba, rojena v tej pokrajini, kot oseba, ki živi in ustvarja v njej, predvsem pa kot Sobočanka, ki je ponosna, da imamo moderno muzejsko razstavo in končno seveda zgodovino, s katero pokrajina izgublja prejšnjo predstavo, predvsem z vidika drugih Slovencev (hvala bogu), da je nekaj oddaljenega, odmaknjenega, da je to eksotična dežela štorkelj. 2. Ker sem nepoboljšljiv romantik in sanjač, mislim, da v tem svetu ne obstaja kaj boljšega od mojega moškega, ki ga že imam. 3. Šport? Najmanj, kar si želim, je, da bi bila vrhunski športnik. Od športa mi najbolj ugaja počasna hoja, ker se edino pri tem Športu lahko prepustim sanjarjenju. Sicer pa, ali je to sploh šport? 4. Vsak začetek ima svoj konec in zame bo konec sveta, ko bom nehala obstajati, misliti, sanjati in sploh živeti. 5. Ker ne hrepenim po tem, da bi osvajala najvišje vrhove, sem zadovoljna z nižjimi griči, in to ml v ravnini, kjer živim, popolnoma zadostuje. Zoltan Felkar, žagar, Lucova 1. Zgraditev poslovnega centra v Gornjih Petrovcih. 2. Smiljo Baranja, čeprav je osebno ne poznam. Pogovarjala bi se o glasbi in morda celo zaplesala. 3. Smučanje. Ko sem bil mlad, sem se zelo rad smučal. 4. Bol Leta 2010. Potem bom že toliko star, da mi bo vseeno. 5* Krvavec. I ' I W I I.., I rf ,1 ■S’ "■ I i? ] Evgen Car, gledališki igralec, doma iz Dobrovnika, živi v Ljubljani 1. Brez oklevanja, stalna razstava Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti - Kulturno zgodovinski razvoj pokrajine ob Muri od naselitve do danes. 2. Povabil bi očeta v njegovo oziroma mojo zidanico. Pekla bi na palici nataknjeno svinjino, pila bi res prekrasni laški rizling, »rezan« s šiponom in se do pozne noči pogovarjala o ■ tem in onem. Po polnoči bi se, rahlo »utrujena«, vračala proti rojstni hiši. Za trenutek bi pri pokopališču obstala, ne brez razloga, in si rekla: >Bil je po tolikih letih ' zopet en lep skupni dan v goricah.« 3. Želel bi postati svetovni prvak v kegljanju. Tako bi imel svet dva svetovna prvaka, rojena v Dobrovniku. 4. Omama je o tem veliko govorila, da bo to takrat, ko bo človek hotel več vedeti od boga, okoli 1971, najkasneje pa do konca stoletja. Zame je bilo ob vsakem večjem življenjskem šoku. Zdaj se o koncu sveta skorajda ne govori več, upam, da ne zato, ker je bUzu. 5. Etna na SicUiji, višja od 3000 m. Čeprav je vulkanskega izvora in nekateri kraterji še »delajo«, me je zeblo kot le malokdaj. Katica Solar, lastnica podjetja Solar Tours in gostišča Čarda Bukeš, Doigovaške Gorice, Lendava 1, Časovna določitev gradnje obvoznice v Lendavi. 2. Roberta Redforda. Ali res moram povedati, kaj bi počela ?1 3. Kegljanje. Nekdaj sem precej kegljala in še zdaj me ta šport veseli. 4. Ne bo! 5. Montjola -1800 m, Schruns, Avstrija. VESTNIK 33 Pen december ’97 dvana j st znanih obrazov I Velika Penova anketa 97 Tatjana Petrovčič, absolventka, Fakultete za strojništvo, Gornja Radgona h Koncert skupine Marko banda. 5. Pindža v Gornjih Petrovcih. 4. Ne, sedaj ne sme biti konec sveta, saj sem naredila zadnji izpit na fakulteti! 2. K sebi bi povabila Roberta Redforda, opazovala bi zvezde in on bi me učil angleščino. 3. Odločila bi se za prosto plezanje, in to zato, da bi čim hitreje splezala na vrh - po horoskopu sem namreč kozorog. ■ Fabijan I Cipot, H eden najboljših H nogometašev NK II Mura, ljubitelj ] starega rocka in J alternativnega tiska J iz Nemčavec: > v 1. Ponovna izvolitev Milana Kučana za predsednika države. 2, Mislim, da nobene. Nisem tak tip človeka, da bi ženske vabil za eno noč, pa četudi bi imela 24 zlatih zob. 3. Izbral bi skok v daljino. Saj veste: pesek so spomini na otroštvo, ko smo se igrali v njem. alji . C isto zares pa je to zanimiva športna disciplina - sam sem v srednji šoli skočil nekaj čez 6 metrov. Zdaj pa za druge športe ni več časa, čaka še družina (otroci, ženaj... 4, Ne bo - dokler bom jaz živ! 5. Vršič, verjetno bom priplezal tudi na Triglav (malo se bojim, ker imam strašno vrtoglavico). Mislim, da moj čas šele prihaja. Počasi se daleč pride. Matija Kuzma, podjetnik, lastnik firme Mobix Črenšovci Mirko Hanžekovič, predsednik lotmerške Obrtne zbornice in eden prvih pomurskih mesarjev (ni vegetarijanec) iz Veržeja: 1. 25 let našega podjetja in zaprtje mostu med Prlekijo in Prekmurjem -ker mostovi povezujejo upam, da bodo povezovali tudi ljudi z obeh 1. Prevoz do lendave v spremstvu policije, na žalost brez siren in utripajočih luči. 2. Irmo Benko. Igrala bi monopoly. 3. Izbral bi rokomet, ker bi sponzoriral samega sebe. 4. Konca sveta ne bo, ker nas čaka vprašanje številka 5. 5. Osvojil sem že dosti vrhov, upam pa, da me najvišji še čaka. l| s. A Si p f F' [j JI l> I bregov Mure. 2. Ireno Vrčkovnik - poleg tega, da lepo zgleda, tudi lepo poje narodne in zabavne pesmi. Ker bomo za praznike delali tudi ponoči, bi jo peljal v proizvodnjo med naše mesarje, da bi jim dvignila delovno moralo. Če pa bi želela, bi ji naši dečki pokazali, kako se delajo klobase vseh profilov. 3. Za konjski šport, ker ga poznam. Z novim letom se vračam v ta šport z novim konjem. Kibici in konkurenca, pazite se -prihajam! 4. Konec ga bo, ko se več ne bo jedlo mesa. Pazi se, Irma! 5. Triglav, želja pa je Mount Everest -zaključek investicij, vračilo kreditov brez TOMa. J II Ivo Gerenčer, podpredsednik Društva štenkašev. Murska Sobota: 1. Ponižnost in vdanost American boya - tudi luteranstvu. Njegova odločenost zmešati štrene za dosego svojega namena, pa čeprav še ob podpori Mormonov pod geslom 'Naredite mi to deželo Bosno, faz pa se vrnem nazaj v Ameriko!' 2. Nekatere žene strankarskih predsednikov hi povabil v svojo vinsko klet. Tam bi pili, peli in plesali ob spremljavi gitare na pesem Sali-šala-la ter vrteli prazno "kaseto". Po zabavi bi se šli malo streljal, da bi izločili vse povojne aktiviste, vse čebraše in direktorje zadrug ter potomce II I ■ inkvizitorjev. Tako bi zajeli vse od krvavo rdečih do I onih klečečih. S tem bi lustratorji lustrirali ali kastrirali I vse, ki so jim omogočili, da so to, kar so. Celotno I dogajanje pa bi obvezno morala spremljati osrednja I TV, da Slovencem ne bi bil dolgčas ob gledanju I vsemogočih gestlkulacij in ob poslušanju neskončnih in I bedastih replik vedno istih prepotentnežev. I 3. Najraje bi bil športni orač, da bi imel številno I eminentno spremstvo v daljni, tuji svet - seveda ne na H svoje stroške! I 4. Mislim, da bo kmalu konec sveta. Lustracija se je že I začela, sledi ji kastracija in s lem propad človeštva, kajti I evnuhi (skopljenci] niso sposobni za reprodukcijo. V I imenu nas starejših prosim vse prepotentneže, naj se I nas usmilijo in nas pustijo v miru preživeti kot Dobri I ljudje ob igranju Puckove bande in poslušanju Vlada I Kreslina. Mlade pa ne obremenjujte z dalj njo I preteklostjo in vašo kvazi poštenostjo in sposobnostjo. I 5. OiguUle du Midi na Mont Blancu - in to v 17 minutah n (seveda z gondolo). g p.s. Upam, da me predsednik štenkašev ne bo kastriral! f Dr Vladimir Pfeifer, oftalmolog, namestnik vodje očesne klinike v Ljubljani, ljubitelj zračnih športov iz Murske Sobote: 1. Začetek ustanavljanja očesne banke. Z roženicami, ki jih bomo hranili v tej banki in pozneje presadili, bomo večjemu številu ljudi povrnili vid. 2. Železno lady Margareth Teacher. Pogovarjala bi se o svetovni politiki. 3. Letenje, ker se od zgoraj vse jasno vidi. 4. Na koncu pride konec, ampak za koncem je vedno še nekaj. 5. Vrh svetovne očesne kirurgije, drugače pa Kamniški vrh. Sem doma z ravnice. december '97 Pen VESTNIK 34 »TU SEM ZATO, KER SEM ZUNAJ DELAL Delati »pizdarije«, pomeni delati kazniva dejanja; krasti, izsiljevati, preprodajati drogo, sodelovati v organiziranem kriminalu, tudi posiljevati in celo moriti. In de je pod omenjenimi kaznivimi dejanji zapisano tvoje ime in če nisi polnoleten, se znajdeš v prevzgojnem domu v Radečah, ki je najstrožji med vzgojnimi domovi pri nas. I 'ms M: KI &€> lAKO ' KUTASTE M ma pRtitivn N. N. je le eden od 29 fantov in dveh življenja. Pustil je stare prijatelje. Pa deklet, starih od 15 do 21 let, ki ta čas tudi ve, kaj ga čaka, če bo še naprej biva v domu. Tu se ni znašel pros- upornik. Čeprav ima zdaj večjo od-tovoljno, tu je zato, ker je stopil čez govornost, kot jo je imel v grajskem prag zakona. Podobno kot njegovi delu, mu je tu bolje. Naredil je šoferski sogojenci se je iz takšnih ati drugačni izpit, uči se za avtoličarja, mojstri ga razlogov - tudi zaradi nerazumevanja pri delu spodbujajo. Obiskuje krožke, vdružini- znašel na uUci, kjer vladajo ukvarja se s športom. Skratka, pri-zakoni, ki jim je hitro podlegel. V pravlja se na zunanje življenje. zavod ga je poslalo sodišče na podlagi pravnomočne odločbe. Obsojen je bil N. N. pa se zaveda tudi, da smo tu še tisti, ki vse to opazujemo le od zunaj. na tri leta vzgojnega ukrepa, njegovi Ljudje, ki imamo predsodke pred polnoletni tovariši tudi na šest let zapora. Prihod v dom je bil zanj šok. takimi, ki so zakone kršili. Zato ve, da mu bo težko tudi potem, ko bo dom Pravila, ki vladajo v domu, so precej zapustil. Za vedno. Ve, da se bo moral drugačna od zakonov ulice, drugačna veliko bolj dokazovati od drugih. Boji so bila tudi njegova pričakovanja. se. da ne bo mogel najti zaposlitve, ker Najprej so ga namestili v tako ime- ljudje sploh ne vedo, kako se človek novani polodprti ali kot pravijo sami -grajski del. Da bi se prilagodil starejšim gojencem in pravilom zavoda oziroma vzgojiteljem in paznikom lahko spremeni. Želi si družino in »normalno« življenje. »Svoboda, svoboda, prek nje ne moreš. « hkrati, je bilo skoraj nemogoče. Če se bivanja v domu. pravi. Samo še tri tedne je podredil zahtevam starih go- r Jencev, je bil kaznovan od vzgojiteljev in obratno. Kot novinec je bil h (SIT' tepen že prvi dan. Tistim, ki so bili s V domu že dve leti ali več, je moral j ' kuhati kavo in pospravljati, pogosto k r mu niso dali spati. Neki sogojenec E ■; je iz spužve naredil rokavico in se .E ' izživljal nad njim. Tudi sam je delal ji kazniva dejanja. Posledica je bila H pripor. Sam v majhni sobi s šipo, ■ skozi katero gledaš ven in dobiš H hrano. Če je bil agresiven in je ih ugovarjal vzgojiteljem, so mu prepovedali izhod tudi za tri ali štiri 9 tedne. Bil je v priporu, bil je tepen R od paznikov. Poskušal je pobegniti. Skočil je s strehe in se poškodoval. P;; I I PIZDARIJE« A t 4 L/: . -p, <1 I: »Svoboda, svoboda, prek nje nje moreš... I n H-!! p fr < i 1 B i ! J 1 t l s ! j v 11 -1 l-i ini ;hii .s: e? ■h; .1 ft: * GOJENCI »Ko sta se mama in oče ločevala, sem začel bivati od doma in na ulici najhitreje najdeš take, ki delajo kazniva dejanja.* »Bilo nas je šest prijateljev. Hodili smo po mestu in ustavili nam antipatične VZGOJITELJI Upravnik doma Ivan Kovačec: »Vsekakor gojenci gledajo na zavod kot na ukrep sodišča in se zavedajo, da tukaj niso prostovoljno, vendar se morajo držati nekih osnovnih pravil ljudi. Vsakega smo vprašali, ali ima nekaj v tem zavodu.* ................................ »Poskušamo spoštovati kriterije, ki denarja. Če je rekel NE, smo mu zagro- zili, da mu bomo vse vzeli. Potem nam je smo jih postavili za namestitev v Njegov prijatelj si je poskušal prerezati žile. Drugi je napadel paznika, zaradi ponosa. Tretji je poslal vzgojiteljico »v tri pizde« ... Vse to se je I dogajalo in se bo še. To se ne more J nehati, pravi N. N., tako lažje pre- ' živiš- Vsak dan pa je razmišljal tudi ' o tem, da je v življenju naredil napako. Krepko napako. Toda zdaj je prepozno. Začel se je zavedati, da ni bil dovolj močan, da bi lahko ulici rekel NE. Potem pa mu je le uspelo priti v odprti ali zgornji del. Razlika je t «-V" dal denarnico, če pa se nam je upiral, smo ga pretepli.« »Delal sem kazniva dejanja, nisem odprti oddelek. Gojenci se morajo temu prilagoditi. Pravila postavljam na podlagi Zakona o izvrševanju hodil v šolo, kradel sem, skratka, delal kazenskih sankcij in Pravilnika o fi I I sem pizdarije.« »Tukaj notri živiš tako, kot si sam želiš. Seveda vplivajo na to tudi gojenci. Pomembno je, da se postaviš sam zase: da ničesar ne poveš in ničesar ne siišiž. Če si zastaviš cilj, da boš dom čimprej oddaji mladoletnikov v prevzgojni dom, seveda v sodelovanju z drugimi vzgojitelji. Zelo pozorni smo prev-dvsem na kazniva dejanja zunaj zavoda, zelo strogo obravnavamo tudi vnos drog v zavod in fizično »Želim si, da bi čimprej pozabil Prevzgojni dom Radeče!< In potem ... potem bo za vedno zapustil ^'Samostanske* zidove, za katerimi so nekoč živete sestre karmeličanke. In potem ... potem se bo bistvena. Ima večjo svobodo, vsak srečal z drugačnimi »pizdarijami* - v konec tedna gre lahko domov Spre- normalnem življenju ... Nataša Brulc Šiftar menil se je. Naučil se je, kot je povedal. Zaprti ali grajski del doma zapustil, lahko to tudi uresničiš. Če si pa nasilje. Dejstvo pa je, da prihaja v agresiven in se prepiraš, pa si pač v domu zavod vse težja populacija.< tri leta.* »Naše gojence moramo pripraviti ■»Kosembilvgrajskemdelusamodelali za življenje na svobodi.* pizdarije, tepel sem druge, tepli so mene, droga in provokacije. Osem se jih spravi nate in te tepejo. Brez veze.* »Priti v zgornji del je zelo t^ko. Vsaj tri mesece ne smeš narediti nobenega kaznivega dejanja, moraš biti čisto vredu. To pa je zelo t^ko, ker je veliko maltretiranja med nami gojenci in vzgojitelji. Res je, da se novinci morajo prilagoditi. To je logično. In če novinec zelo izstopa, pride tudi do fizičnih obračunov. To je sicer zelo redko, pa vendar se dogaja. Mora se prilagoditi neki klimi, ki je med gojenci.* »Hotel sem povedati, da so me obsodili za to, kar sem naredil. Zato so mi vzeli svobodo. To je ena stvar. Vi morate razumeti, da si s tem že nekaj izgubil. Potem ko si tu noter, pa se to Še samo stopnjuje. Zaprt si v zaprtem zavodu. Razumete, dvakrat si zaprt. S tem, da ti je odvzeta svoboda, te še zapirajo noter zaradi enih pravil. To je tukaj najbolj boleče.* Pedagoški vodja Sanja Hrovatič: -Mladoletniki s takšnimi vedenjskimi motnjami v tej razvojni dobi zahtevajo veliko individualnega dela.< »Nimamo prostora. Ko se sama skušam dati v vlogo gojenke tega zavoda, bi mi bilo najhuje, da na vsakem koraku srečaš enega od gojencev ali delavcev.« »Ker je zavod polodprt, so pobegi zelo pogosti. Imeli smo tudi dva smomora. Neki gojenec je naredil samomor, preden bi moral zapustiti zavod. Bal se je svoje prihodnosti, ker se ni imel kam vmiti.< »Ja, mislim da ob odhodu iz zavoda ali pa pozneje v življenju dojamejo, da takrat, ko jih omejujemo v njihovi svobodi, delamo nekaj, kar bo dobro za njihov jutri.« Vzgojiteljica Nada Zajec: »V odprtem oddelku jih učimo, kako naj »Želim, da čim prej pozabim na Prev- bi živeli zunaj, da ne bi prišli več v zgojni dom Radeče, na vse, kar je bilo. Želim si službo, in da bi živel kot vsi podobne institucije, kot je naša.< »Gojenci se morajo zavedati, da je normalni ljudje.* izhod njihova nagrada in ne pravica. »Največ mi bo pomenilo, da bom živel Če gojenec ne vstaja dovolj zgodaj. normalno življenje. Tako kot ga ima večina ljudi, brez kaznivih dejanj.« »Kar sem si zakuhal, to imam. Tu bom ne pospravlja za seboj ali se grdo obnaša, potem pač nima ugodnosti.< »Njihova mladost je bila vse prej- odsedel, ko pa pridem ven, bom poskušal kot lepa, Z njimi pa lahko doživiš tudi živeti kot večina ljudi.* veliko lepega.< VESTNIK 35 7*i1 Pe" december '97 BUJTA REPA JE POSTALA ZAŠČITNI ZNAK KLUBA PREKMURSKIH ŠTUDENTOV Na letošnji tradicionalni prireditvi Kluba prekmurskih študentov se je I zbralo prek tisoč študentov, v glavnem iz dežele ob Muri. Menza Litostroja | v Ljubljani je bila nabito polna. Razpoloženje je bilo spet vrhunsko, kar ne čudi, saj prekmurski študenti veljajo za ene najboljših, če ne kar za najboljše v žuriranju. Tokrat se ne bomo orientirali na učni uspeh, saj v tem primeru I le-ta ni pomemben. Vse skupaj se je začelo že veliko pred 19.00 v sredo I zvečer, 17. decembra, ko je bil uradni začetek Bujte repe. Organizatorji so se že nekaj mesecev pred tem ukvarjali z organizacijo, mnogi študenti pa I že od zgodnjih jutranjih ur (vztrajnejši že od nedelje zvečer) naprej s | podlago, da bi po repi bolj teklo. Sicer pa niso bili navzoči le študenti, tudi j mnoge dijake, nekdanje študente in večne študente smo opazili. Za boljše I razpoloženje je najprej poskrbela »palinka«, ki jo je ob vstopu moral vsak I »eksati«, seveda pa ni bilo prepovedano popiti še kakšen kozarček več. Za J glasbo so poskrbeli »one man band« Sašo Zver ter ansambla Non stop in I Metulji, Nekateri pesimisti so si že ves december zastavljati vprašanja, ali I bo Bujta repa uspela, saj ni Kreslina, Francov, skupine Ten High ali drugih, I že mnogokrat uspešno preizkušenih »bandov« za študentske zabave, I Pomisleke je že na začetku ovrgel Sašo, ki je ob spremljavi kitare zapel I Zdravljico. Spremljali so ga vsi študenti, ki so že ob prvih zvokih pesmi I vstali in glasno, š ponosom zapeli slovensko himno. I k M I /j 1 .X' KO PO REPI 'is. I 1» stsi' 1 I 'I L______ ACI upam, da so vsi udeleženci kar se da uspešno pretrpeli velikega mačka! Na svidenje na prihodnji Buj ti repi! ZASPIŠ MED PIVOM IN VINOM Udeleženci so poskrbeli za pravi žur, saj je proti koncu prireditve zmanjkalo alkoholne pijače, že pred tem pa smo pojedli prav vso repo. Bilo je tudi nekaj očitkov na organizacijo žura, kljub temu pa smo mnenja, da so se organizatorji potrudili. Ne gre pa prezreti dejstva, da tudi v KPŠ-ju počasi prihaja do menjave generacij, izkušnje pa se ne pridobijo čez noč. Tudi novinarsko delo ni ravno enostavno, saj te vsak, ki ga fotografiraš, prosi, naj ga ne daš v Pen. Po koncu Bujte repe smo morali odtočiti na stranišču, pa smo deloma po (nejsreči zalotili parček, ki je občeval kar na moškem WC-ju. Žal slika ni čisto uspela, zato je ne objavljamo, zaupamo pa lahko, da je bil položaj »z madžarske strani«. Letošnja Bujta repa je bila res »bujta« in kdor jo je zamudil, naj prejme iskreno sožalje. Letos se ni ponovilo to, kar se je pogosto dogajalo, in sicer trganje zaves, gaganje s stropa visečih luči in podobno. Tudi plesa po mizah ni bilo preveč, saj so organizatorji umaknili večino miz in zelo povečali plesišče. Redarska služba je bila številčnejša kot lani in je uspešno opravljala svojo nalogo. • •• Iz nekega dnevnika Kuharjeva gostilna v Puconcih je imela v časih pred vojno prijetno dvoriščno verando. Sem so hodile posedat in ob kavici premlevat dnevne dogodke tudi nekatere soboške gospice. V Puconce so se pripeljale z vlakom in z vlakom so se tudi vračale v Soboto. Poseben razlog je bil za to. da so se rade namestile na dvoriščni verandi. Kuharjevi so imeli namreč plemenskega žrebca, kmetje v vosi pa kobile. Bilo je imenitno in hkrati razburljivo, ko je kakšen kmet prignal svojo kobilo, ki naj bi jo Kuharjev žrebec naskočil. Celotna zadeva je bila svojevrstna ceremonija. Kobilo so postavili tako, da je gledala čez leseno ograjo, ki je bila tako visoka, da ji je segala čez prša. Medtem je žrebec v hlevu že postal nemiren. Hrzajoč je gnan na vajetih pocepetaval in bingeljc mu je mahedral med zadnjimi nogami. Ko so ga pripeljali do ograje, sta se s kobilo ovohavala. Če kobila ni bila pripravljena sprejeti žrebca, je besno kazala zobe in brcala. Naslednji poskus je bil ta, da so kobilo obrnili z zadnjim delom k ograji in žrebec jo je spet ovohaval. Seveda se je žrebčeva žila medtem močno joovečala, kar so gospice na verandi pospremile z vzburljivim ah in oh. Kobila, ki je divje brcala v ograjo, ni bila pripravljena na naskok, če pa je bila mirna, je to pomenilo, da je žrebca pripravljena sprejeti, zato so ga odgnali h kobili, ki je v pričakovanju dogodka nekoliko počepnila. Za žrebca, ki je kobilo še enkrat ovohaval, kar mu je pognalo kri v bingeljca, da je ta nabrekel do konca in udarjal po trebuhu, je bil to znak za naskok. Dvignil se je na zadnji nogi, s sprednjima nogama nekako ob rebrih objel kobilo ter z onetom nameril na pravo, pričakajoče kobilino mesto. Ko je s koncem bingeljca občutil toploto, se je najprej nekoliko previdno, potem pa silovito zarinil v kobilo, z gibi ven in noter je dražil kobilo in sebe vse dotlej, dokler ni prav do lastnega korena potisnil bingeljca tja, kamor je tisti trenutek spadal. Z nekoliko krčevitimi gibi je potem nekaj časa vbrizgaval seme, se počasi spustil s kobile in z omehčanim onetom pomirjen odkorakal v hlev. Kajpada so soboške gospice to dogajanje napeto opazovale in sedeč na udobnih stolih so kar nekam pozabile, da še vedno stiskajo pesti, ki so jim nehote zlezle med noge nekje nad koleni. Dolgo potem ni bilo več časa za pomenek, kajti vlak je od moščanske strani že sopihal proti puconski postaji. Maja 1939 december '97 Pen CQ OP6 S Ji en 03 Od “■JAPUAK Ciril Pucko iz poslanske skupine SKD je prestopil k LDS, ker v svoji dotedanjji g stranki ni videl možnosti za njeno prenovo. Pucko: »Za ene bom poštenjak, za druge prašeč. Zgodovina pa bo pokazala...« Telekom je Darinki Hozjan s Hotize, ki je postala tridesettisoči telefonski naročnik v Pomurju, podaril telefonski aparat in enoletno naročnino za telefonski priključek. Darinka: »Zdaj pa naj mi dajo še koga, ki me bo poslušal!-' I Na seji občinskega sveta v Vidmu ob Ščavnici so se I odločili, da bi bilo bolje, če bi se kraj preimenoval v Sv. Jurij. I i OdZočitev je bila takrat lahka in neostavna. Danes je zapletena in presneto težka. Novinar in fotograf Dela Jože Pojbič je na mednarodnem natečaju za najboljšo fotografijo pod naslovom »Klein aber oho!< prejel 1. nagrado - avtomobil Škodo Felicio. Jože: Avto ni ravno klein, oho pa je, oho! t š -j .J. t t. AlAfTo je dobro. Čim dlje bodo Prleki in Prekmurdci ločeni, toliko bolj se bodo ljubili, ko , bodo cesto ponovno f odprli. * r; A' I 1 . 22-letno Katarino Janžur izvolili za slovensko vinsko s 'n 'ž t kraljico za leto 1998. Sv. Martin spremenil 100 milijonov litrov _ I mošta (toliko smo ga letos pridelali v Sloveniji) v vino, v 1 Radgoni pa so razglasili: Ji »Za 50 milijonov litrov starih zalog bo še naprej lanskoletna kraljica Selma Lukač. Kdo bo kraljica za uvcženo makedonsko ® vino, pa bo določilo ministrstvo za kmetijstvo. Pesnik Tone Pavček je na srečanju pisateljev Oko besede prejel večernico, nacionalno nagrado (letos prvič podeljeno) j za mladinsko književnost, n »Mogoče bi nagrado prejel Milan Vincetič, vendar njegova I pesniška zbirka Tanin takrat še ni izšla, poleg tega pa zbirka I ni namenjena izključno mladini.« Oktober IX, Ex tempore. Endre Gonter (tehnični ur. Pena) prejel nagrado, za katero se je potegovalo 87 slovenskih umetnikov. »Menda je toliko hodil »i fehtat« žirijo, da je ta na koncu zgubila živce in mu jo je dodelila, samo da se ga reši.« Občina Cankova - Tišina postala pretesna! Na prvi izredni razširjeni seji Krajevne skupnosti Cankova je 40 udeležencev soglasno sklenilo, da se zgornji, to je bolj cankovski del, odcepi. »Bolje bi bilo, če bi Čankovčani za začetek predlagali asimetrično občino. Tudi Slovenija je nekoč tako začela v Jugoslaviji, pa se je vse dobro končalo.« .. Po čelen Lotmerki je bija sejen. Poleg lotmerškega je na sejmi bija tudi fulneski župon. Na sejmu si dobil vse: od lončarije do pla- V3 I stike,od jedače do pijače. »Kdaj bo y mir na svetu? Takrat, ko se lot-merštei in soboški župan na lot- uj! mersfeem sejmu dogovorita, da se ponovno vidita (če prej ne) na soboških dnevih!« Ib - Lendavski ribiči začeli graditi □ ^J^svoj dom,”7n kako velik bo vaš - dom? Takooo!« Obrambni minister Tit TVirnšek obiskal Prekmurje. V Bodoncih je sodeloval pri prevzemu večnamenskega gasilskega vozila. »Kako se bomo pa branili, gospod minister, če nas istočasno napadejo Avstrijci, Madžari, Hrvati inPrlekli? Težko bo, ampak vi se boste, kot vselej, že znašli. Če drugega ne, jim pod nos pomolite lustracijski zakon. Boste videli, kako se bodo nesli!« S OKTOBEK Dr. Frlec na novinarski konferenci dve uri po izvolitvi za zunanjega ministra: »Hotiza je za mene vodnogospodarski problem.« Človek ima prav. Če bodo Hrvati ob priključitvi Hotize Hrvaški izdali znamko, pa bo to filatelistični problem. Apaška dolina dobila 1,5 km ceste. Na otvoritvi so biU »vsi< razen župana Mihe Vodenika, ki se ni strinjal z načinom, kako je prišlo do ceste, ki je ni uvrstil niti v predlog proračuna. "Samo da smo dobili asfalt, vse drugo je nepomembno!« 1 Martjance in Bogojino ' obiskala visoka cerkvena delegacija na čelu s pa- peževim veleposlanikom. nuncijem nj. ekscelenco I Edmundom Ferhatom. MenI da ga je zanimalo, kaj je kaj I novega v naših krajih. Ne-R kateri pa menijo, da si je I prišel ogledovat novo po-I mursko škofijo.’W(č kon- kretnega ni bilo povedano s I tem v zvezi. Toda: kjer je dim, I je tudi ogenj!« B t)ECeA\BBK. Mura, jesenski prvak državne nogometne lige. »Klobuk dol, za začetek! Tako igralcem kot Koblencerju. V drugi polovici ni treba, da so boljši, slabši pa tudi ne smejo biti.« Soboška zdravnika Dr. Dražen Popovič dr. Borislav Vrbanec prva v Sloveniji opravila operacijo krčnih žit po novem, endoskopskem pristopu. »Škoda, da nimam krčnih žil, morda bi zdaj prišla v časopis.« FJ Sonja Roman s Hodoša razglašena za najboljšo atletinjo med starejšimi mladinkami v Sloveniji. To ni nič, boste videli, kaj bo iz nje, ko bo postala članica! November Skupščina gasilcev v M. Soboti. Od 132 društev z območja Upravne enote Murska Sobota se je skupščine udeležilo le 70 delegatov. Obstajajo težnje, da bi v novih občinah ustanovili gasilske zveze. »To bi bilo dobro. Koliko občin, toliko novih delovnih mest.« 1997 december '97 Pen VESTNIK 38 Somrak v prazničnem, zadušnem Belmuru se je že dodobra kujal, mi pa smo še zmeraj vzneseno odkrivali Arktiko. Oči so mi lezle skupaj, čutil sem, da prijatelji, ki jih je vino vse bolj in bolj načenjalo, prav tako capljajo po navideznem globusu, na katerem se nekakšna Arktika, okoli katere smo drezali kot mačke okoli kropa, vse bolj in bolj spreminja v privoščljivo metaforo ali v obotavljivo, poslavljajoče se staro leto, ki se je bleščikalo v posneženih topovih nad mrkim sovjetskim vojakom, - Arktika je odkrita vsekakor pred Antarktiko, a ne vem, ali je na vzhodnem ali zahodnem polu, je zlovoljno spahoval Miki, sicer televizijski poročevalec. - A ostaja samo večno odprto vprašanje, ali je le-ta piškava Arktika na severu ali jugu, je posmehljivo dolival marksolog Evgen, ki je na iztegnjenem kazalcu kot žogo povrtel našo praznično, v milni mehurček napihnjeno Zemljico. A nič kaj prida ni bila videti: vse bolj in bolj je motnila v lučko, ki je nekam brezglavo blodila po čarnih zvezdnih prostranstvih, ki jih ne bi poselila naša še tako razvneta domišljija. ■ Kaj pa, če je ta nesrečna Arktika produkt magičnih zemeljskih biosilnic ali kometa ter črne luknje, je pomodroval pisatelj Feri in lisičje pomežiknil Franciju. Res je: po toliko popitih litrih je vse bolj in bolj postajala brezdušni madež na zemeljskem podplatu. - Kaj zaboga pa se gremo, je zaneslo vsega na-vehčanega, že posivelega Francija, sicer urednika in kritika, saj jo je že zdavnaj odkril Bohorič v Arcticae horulae ... - Ph, pa tale tvoj stokrat prekopani Bohorič, sem ravsnil, kaj ima on z ... - Pa naj bodo, je zlovoljno zamahnil marksolog, zakaj pa se niso podale z nami na to sijajno ekspedicijo ... Drugi pa v krohot. Kaj vse bi namreč dali, da bi se naše zlatoperke prav zdajle znašle na brezpotjih Arktike, celo natakarica, oblousta pingvinka, za katero sem križem pogledoval, mi je privoščljivo prikimala, hkrati pa nam dala jasno vedeti, da nam bodo naše izvoljene pokremljale uhlje in jih pometale polarnim zverinam, - Vsekakor je dejstvo, da jih je, kdorkoli so že bili, bolj vleklo na vzhod, torej na našo Arktiko, me je čez čas, ko se je burja že polegala, presenetil marksolog. Poglejte, je razprl dlan, kratkomalo so tacah v krogu in kot mi pristali na tem jebenem vzhodu ... -Jebemti, pa tvoj rdeči vzhod, je znova zarogovilil Miki in mu šiloma zaprl dlan, petdeset let je bilo več kot preveč, da smo se napapkali tvojega vzhoda, pisanega zvehko ... Samo poglej si nas, je svareče požugal, široko odprimo oči, pa četudi ne bomo nikoli odkrili te naše Artike, ves pametni svet nori ob novoletnih valčkih in polkah, mi pa streljamo kozle v tej luknji ... Kajkmalu gremo tudi mi s tem starim letom v tri krasne, je začel glasno rogoviliti, da so se obloustki zožile obrvi, zato bi bilo prav, da... Marksolog pa nič: nadvse hladno, skorajda odsotno je požiral Mikijevo smolo in žveplo, mu celo dolh in visoko dvignil kozarec, - Tbdi to je politika, Evgen, je preščipnil slikar, to je prava politika, ki bo postavila na glavo vso ... - Politika, ja, sem prilil, tudi če moram stokrat odtakat, je to za nekoga že politika ... V katero pa je priromal nov hter. Sprva smo se branih, potem pa lakomno planih, V naših kalnih pogledih so se dogajale sanje, celo ozaljšana smrečica, ob katero se je Miki spotaknil, se je za hip vzpela v nebo, in če se ne bi vščipnii v lica, bi samovoljno odtavala nekam na našo Arktiko, nas pa pustila, nesrečne kot smo bili, na cedilu ob politi mizi, na katero se je celo pritajila se vernica, A nič se ni dalo spremeniti. Zrak se je gostil, nam pa so zarasle riti. Nikomur od nas ni prišlo niti na misel, da bi se raje dajali v pikadu, premlevali smo in žvečili, tu in tam zmogli še kak dovtip, zunaj pa je snežinkal Silvester, v katerega je sršela kričava glasba iz sosednjega lokala. - Predaleč smo že, fantje? je končno pritegnil nič kaj zgovorni Feri, slikar. - Samo na Arktiki, sem mu jedko vrnil, njihovi jeziki pa so Milan Vincetič ARKTIKA I z Q cn N CZ) PC? S c/) - Združeno Evropo, je zahropel marksolog. Pa ja ne boste rekli, da nam jo bo skupaj z Arktiko daroval dedek Mraz - Reče se božiček, je kolcnil Miki, božiček, četudi se skriva pod rdečo kapo ... ■ Ali je rdeča ali bela, Arktika je Arktika, se je potehtal Fen, to je ledenina, kjer ti curek še tako vroče scalnice zmrzne, še preden ga izvlečeš na piano ... - In vino servirajo na kocke, sem črhnil, ko se je primajala oblousta natakarica in potišala radio. Kljub prazničnemu razpoloženju, ki je kipel z ulice in izložb, nam ni bilo do nobene glasbe; celo več, ves večer smo se potihem zmrdovali nad radijskimi čestitkami m pozdravi, kajti na naši namišljeni bajni Arktiki, ki smo se je oklepali kot pijanec plota, nas je prevzemala tako nežna milina, da smo celo pridušali dihanje. - Saj vendar nismo Sibirci, se je po mučnini prvič oglasil drug Feri, sicer slikar, ki je ves čas potrpežljivo grizljal ustnico. Njegove nenavadno modre, skorajda dekliške oči, so se pronicljivo zapičile vame, tu in tam se je počehijal po redki sivi bradi, in ko sem že nabral, da bi bilo bolje, če se tudi mi, čeprav mehkih kolen, zakadimo v praznični večer, se je tudi pisatelj Feri zadovoljno pohahljaval naši zadregi. - Ne seri, ga je prehitel Miki, tudi zgodovinar, naša ah kakršnakoli Arktika je vendar na severu in zakaj bi rinili na rit na nos v tisto zmrzlino, medtem ko ... - So naše vročekrvne Arktičanke že na trnih, sem prhnil mimo. znova zamleli, da je bebasta celina, zaradi katere nas bodo drage še pred jutrom dele iz kože, le gohčava, za katero je pomembno samo to. da je izbljuvek repatice, ki se nam obeta spomladi. - Zato pa je ni ustvaril bog kot naše ženske ... je zadovoljno po-godrnjal marksolog. ■ Potemtakem Arktike sploh ni na zemlji, se je namuznil Franci, še najmanj pa danes, ko ... - Ko nam bo služila le za lep izgovor, sem pridal in poškilil skozi kozarec. Bil je skorajda prazen, pa vendar se mi je zdelo, da se skozi zlatinasto vinsko gladino pogugavajo preznojeni plesalci iz sosednjega lokala, ki se hodijo hladit med vrata. Pomalem nas je začelo spodjedati, tudi smrečica v kotu se je zganila, zanikrni Belmur, v katerem smo se zapredli, pa je nenadoma dobil krila: ne da bi se zavedali, smo zalebdeli nad posnezenim, prazničnim mestom, zdelo se je, da luči rojijo pod nami kot kresnice, med katerimi se kot Amudseni opotekamo čez zarisja Arktike. In glej čudo: sredi te naše polarne dežele, v kateri smo kajkmalu trčili na razigrane sUvestrčke z odpitimi šampanjci, pa je zabingljaia ogromna pomaranča, za katero smo ponorevali kot bosopetci. - Hihi, sem zadihano špuknil in se stegnil za navideznim sadom, šele smo pljunili na karbid, pa ni tam gori ... - Naša, Arktika, kajne? je privoščljivo ciknil Miki in dreznil marksologa pod pazduho. - Katerakoli, dragi moji, je prisopel slikar Feri, še zmeraj zagledan v nebo, kajti skrito arkitično kopno, za katerim smo po nepotrebnem bezljah, je bil obrisal že neki srednjeve^i kartograf, mi pa smo si le zaželeU, da se čimprej vkrcamo na robustni ledolomilec, s katerim bi se izognih vsiljivim praznovalcem in pripraskali do svojih ljubljenih, ki bi jih še pred zoro skušah prepričati, da so zime na koledarju, ki so ga to noč obrnile, kot jajce jajcu podobne naši prelestni Arktiki, na kateri bomo prihodnje leto bučno silvestrovali. Mrčeč je muzikantov bas: duže je, huje je ... mu sekundira kontrabas; duže je, bolje gre ... Za koga kje pa se že ve, se sliši violine glas ... In fr ul a fruli fr ulica varira vmes, kar ulica že prežvekuje vrsto let: ta krade, ta je poštenjak, po ljudsko pravi se, nimak. In tri lu, tri lu klarinet: prav nobel vrag bo vzel ta grešni svet. Tako igral je naš kvintet. Le tu in tam je “gripa” ansambel zmanjšala v tercet, politični seveda, da se ve, saj dober tudi je duet, če štimunga še gre. In trala, trala, trilili, kaj bo, če tale nori svet razpade na soliste. Potem pa trdi trala trilili po gobe naj bi malo šli? * Mineva tihi čas zanosa in vedno trši je vsakdan. Pomladna, tiha rosa spreminja se v orkan. Država jemlje, kdo bo dal, pozoja proračunskega, kdo v kozji rog ugnal? Spet plače na tapeti. Na cestah so pregreti protestniki in vladni zmaji se tresejo, ne vedo kje začeti. Na pločnikih pa policisti že ploskajo, so tudi sami prizadeti. Prekrasen cirkus v nedogled zasluži, da vesoljni svet , ga vidi prek satelita. * A mesta ni za žalostinke, ko tu in tam snežinke se vetru mrzlemu hahljajo. Obleko novo, mesto, vas krojijo si za novoletni čas. E godci, tuš nam zaigrajte! * ... In čindarasa čim bum, hin, se oglasijo pozavnisti Vse, kar razjeda že obisti, nam pamet kisa in razum, to dajte nam za uverturo. * Ker z enega korita • kar že se dolgo ve -elita vsa ne bode sita in nihče noče biti, kot pravi se, ničvredno, to trinajsto prase'. Koritarskih manir veliko, veliko se ljudi je izučilo, zato se koplje in rovari, koritce zase si “kopari” že vse, kar v roke teslo je in obrčnjak dobilo. Potem za narod usta so polna lepih fraz, nelepa igra se začne: kdo koga naj pohrusta, umije si nato roke, še spremeni obraz kot klovn za pusta * So vsakršne volitve res pravi vijavaja, že ljudstvo v molitve: odreši Bog nas vojne, in kuge, lakote, volitve še dodaja. * Uf, naj bo ji odpuščeno, saj uboga raja nič ne ve, kako se kaj v nebesa gre. Zabita para kot poleno, hudič s kostmi naj jo poje VESTNIK 39 Pen december ’97 Pač krasen cirkus s kandidati, kaj vse so morali prestati. Še več kot ježekova mati... Koliko vsega je bilo ta čas: obljub, zaklinjanj, vse na glas. Ta se huduje, oni trobezlja in tretji se razvnema, kako Slovence v ZDA, v obljubljeno deželo speljati brez problema po pravi poti on le zna. Adijo NATO in Evropa, mi nova smo enota United States of Amerika! * Ojoj, pač krasno, čudovito kako bi Bill čez širni ocean poklical, rekel: “Dober dan! Kako ste spančkali, Slovenci?" Potem napolnil nam korito dobrot do vrha bi in čez. A mi, ker malo smo čez les, odrekli smo se teh nebes. In drugi, Monte Carlo, Nico, igralnice, res pravo Švico bi naredil iz nas - bedaki, krupjeji bi bili in ne težaki na zemlji tej slovenski! * Leži zdaj v boju kje pa: v mesarskem klanju -pokončanih kar sedem brumnih kandidatov. Popustil njih nobeden. TA HECNO NORI SVET IN KLONIRANI SLOVENEC rt: ■f le za slovo renče so stiskali zobe. Je peh to, je neznanje, koga izbrati, ki srce ljudem bi znal ogreti? Odkrijmo NJO, ker babe, so tile moški vedno bolj, sirote, avše, slabe vabe in za volivce vedno zgolj figure, ki jim ni verjeti. Zato pa Barbaro na tron, na ta največji, glasni zvon povzdignimo že zdaj; in to, da drugi pueflek njen bo recimo, naj se že ve zarana, kdo bo za dvornega kaplana: ta tretji pač, in še za vzorec: četrti naj bo dvorni norec. Pa peti, šesti, sedmi, dalje? Teh sinekur naj parlament natrosi in komu le medalje za strah, duševne bolečine, naj daje se za vse vrline, ki pred volitvami prestati so morali kot vrli kandidati. * Spet se je znova potrdilo, ne gre na hitro in na silo. Ni finta, staro je pravilo, da ljudstvo kurba biti ve, kar sociologu znano je. Dovolj je pravi vzgib in gre kot bizoni, ki jih nemir sprostil je v siloviti dir, V prepad je vse na mah , potem rjoveč, tuleč pognalo. Kako pač komu se to zdi: nekomu viša zvišan tlak, spet drugemu ohlaja kri. Zato, ne biti gobezdalo, obljuba, ki na vse strani deli se, to se je znalo, kot bumerang se zavrti. * To ljudstvo pa le ni od muh, prekvasilo ga je in izučilo, saj eksperimentov že obilo na plečih čuti, kak stremuh pa koklje naj uči igrati gosli, če mu zakrknil ni posluh. * * Poljane bojne poravnane so zdaj, a tam v daljavi kaj kmalu znova vstane in novi cirkus se pojavi. Kaj kruha, iger si želimo, dokler še količkaj živimo! A ja, Schengen je tu in zdaj. Kako se vse sprevrača! Naš sosed, kakor so nekdaj to naši nam vsak božji dan, zdaj žepe on obrača turistom, žeparjem, rekoč: mi varuhi svobodnega sveta nikdar ne bomo dopustili, pa naj je dan ali je noč, da kar tako bi se selili. In naša srčna, vroča želja je, da takšen nauk sami delili bi južnim bratom, ki posili se rinejo čez nas v svet Še drugim vsem do Indokine na mejah naših bi solili jim pamet v nedogled. * Pa prepustimo času čas in se naokrog ozrimo, poglejmo še, kaj žuli nas, ta stari globus zavrtimo. To formula za nas, ki v sili si iščemo svoj lastni jaz, najboljša res je že ves čas. Saj mali folk batjage nima, da z njo bi koga ukrotil. C;:-' V' I • f' L * Denarja cestnega zmanjkuje, ko trasa prišla bi do nas Vse manj se koplje, ruje, zlovešč se je pojavil glas, da se z železnico odlaga. Obliž mostovi so na Muri, naj bo uradnik, to bo prima pa lahko vsakogar bo zvil. No tu v ledino zaorali smo že, samo poglejte, ministrstva in vsi drugi po občinah pa do Ljubljane, množijo se kot le podgane. ^Blugc, laBote, nofn in volitev, rcei naf, o (Sofpoč ki delali jih bodo teto dni? Koliko več goriva se pokuri, to pač nikogar ne skrbi. Kot modro so nekje sklenili in v šihti eni dela se lotili. Naj bo pač daljši ringaraja, če ljudstvo hoče, vztraja, da nekaj tukaj se gradi, naj ve: ni hec, in da boli, če rineš v razviti svet. * Najprej so pač obvozi, še tisti, ki v evropsko smer nas peljejo, so take baze, kot če z levico venomer bi v desni žep čim laže prišli preprosto kar čez rit. Kdor pa metod je takih sit, naj s potrpinom se namaže. Je nekaj v tem resnice, da le zato, nič več, poskuša se proč od pobalkanjene plenice: tu not' se skriva naša duša. Nam v srcu pač še vedno sije šlif rajnke avstromoriarhije, ki zadnje Čase mrtve zbuja, prešteva jih in pripoveduje, kako Slovenec vedno zaničuje, kar je cvetelo več sto let. Le kje bili so, ko država podkrižala je znane alimente Korošcem naše je krvi? Za nas pa znak trobente: naj diplomacija se uči, uči... Priznamo nove si kliente, da tu napredni smo, drži. A rod, ki nam državne jasli zdaj vodi, na lovorikah naj ne zaspi, ki so ob njih pradedi rasli. * No, še kaj drugo bi se dalo, ko skoraj tu je novoletna noč na pen, na štor, na tnalo, pod drobnogled takorekoč. Kako smo leto preživeli, se ravsali na vse strani, denarce in dolgove šteli. In drugih sto je še stvari. Kar nas hudo in zdaj nervira, kam gremo, vemo, le prišli odkod smo, vedno nas sekira. Venetske konje jašejo Primorci, da bolj kulturno z Italijani bi ravsali se, kaj pa Obmurci, komu naj mi se, v blato djani, zatečemo, a glejte, letos Hoče venetstvu so skopale grob. Tam na gradbišču avtoceste, v prepričanju, da to že veste, zato dogodku le ob rob povejmo, da so stari Slavi bili pred pamtivekom tod, tako nam izkopanina pravi. Nič več se ne pledira, norčuje se in rezonira, da rod naš iz davnine starejši je kot Adam sam, čeprav kot pesnik pravi, prehlajeni produkt smo zgodovine. * Prišli v Varnostni smo svet. Planet nas čisla nam zaupa, trdi le zlobnež, da prevnet naš član že BiUu iz žepa kuka. * Kako naprej, kaj naj se zve. Pikantne mahinacije, ne, ne. Korupcija, bavbav? Eh kje ... Ko vse je podkupljivo, reč je taka, da to besedo brišemo iz besednjaka. Kaj pa kloniranje, brez ženske človeka narediti kar tako, bi nestrokovno rekli “na roko”. Pa dajmo, naj nam bo. Le da zares bo unikat ne kakšen falsifikat. In tu, pri roki je recept: * Slovenca narediti po podobi, da takšen bo, kot se spodobi: plačuje davke naj in dela deco. spokorno hodi naj pod lečo, pobožno naj zavija z očmi, doma pa babo naj pretepa. Naj v oštariji seka po državi, ki ven in ven ga preveč gnjavi. Naj smrt želi sosedovemu psu, pri pitju naj ustavi se pri dnu, naj trd nekje bo kakor dren in naj, naj, naj... Naj maščevalen bo, kar znana odlika je, lastnost Balkana, Če takšen ni, ga naredimo, še enkrat pač in pika, da vse bo, kot se temu sika Post seriptum Najboljše bo, če resna komisija mednarodna vse to opravi. Strasti te strankarske, favšija, lahko nam vse poonegavi in iz projekta tega ne bo nič, saj se lahko nam izvali - hudič! A In zdaj še ena, zadnja pika, ker h koncu gre papir in leto. Naj se izpolnijo nam upi, sanje, bodimo dobri si in v začeto leto naj bo prijetno potovanje! Juš MAKOVEC Fotografija! Natalija JUHNOV Fotomontaža; Robert J. KOVAČ december'97 P©n VESTNIK 40 Na Dolgih Njivah v Slovenskih goricah so njive kratke in je kamen pod njimi in tam je bilo najdeno okamenelo kurje bedro Videl bom t SMEHU SO VRATA NA ŠIROKO ODPRTA Pri Tereziji Novak so se zbirali popularni humoristi, igralci, ljudje dobre volje Tisto popoldne, ko sem stopil na Dolgih Njivah št. 18 čez prag kuhinje, si je gospodinja Terezija Novak dala opravka s peko domačega kruha. Slovenske gorice so bde bogato obsijane s soncem in me je mikalo, da bi se bUo dobro sprehoditi po naravi. Kakih 300 m nadmorske višine je tam gori nad Voličino, kjer stoji prijazna hiša in kjer so se nekoč pogosto ustavljali znani štajerski humoristi, igralci... K Treziki so radi prihajali, ker je bila vedno »za hece« Medtem ko je gospodinja pripravljala »krušno pogačo«, se je spominjala nekdanjih časov in dodala: »Nekateri Mariborčani še vedno radi pridejo k naši hiši in diši jim domači kruh. Vsak teden spečem po šest hlebcev in polovico peke razdelim ...« Dvajset in več let nazaj je Tre-zika ob zimskih večerih pripravljala domače koline in vabila k hiši umetnike iz Maribora. Pozno v noč je takrat po hiši odmeval smeh. Do solz so se obiskovalci Trezika Novak z Dolgih Njiv je vesela Štajerka. dnevi s sovaščankami na izletu in se je do sitega nasmejala na račun šal, ki so krožile med veselimi Štajerkami in še meni je povedala eno. »Na jugu naše nekdanje skup- ne države sta živela srečno in zika: tam? In Janezek mu pojasni, da v razredu strašno smrdi in je prišel na sveži zrak.« Na območju Slovenskih goric je precej lovcev in na njihov račun veliko šal. Eno je povedala Tre- nasmejali ob poslušanju šal, ki jih dolgo nerazdružljiva prijatelja, je natresel po gostoljubnem domu Včasih sta pomislila na svojo »Na našem koncu smo imeli majhnega lovca, ki je imel ve- predvsem takrat najbolj priljub- zadnjo uro in sta se dogovorila, likega psa bernardinca. Lovec se Ijeni štajerski humorist Štef (Ar- nold Tovornik). Ob tej priložnosti pred prijateljevim grobom. Zgo da bo tisti, ki bo še živ, govoril je pogosto do onemoglosti napil si je pripasal svoj nepogrešljivi rujnega vinca in ga je ob takšnih »šurc<. In ko je zdaj segel spomin odprtim grobom povedal: Priv tiste čase, se je Trezika zamislila jatelj, žal mi je, da si tam doli, a dilo se je tako in živi je pred priložnostih bernardinec od ob dejstvu, da danes ni več med živimi nekoč izjemno popularnih je bolje, da si ti kot jaz.« Beseda je nanesla na oka humoristov Štefa, Frančka, pr- menelo kurje bedro. Pred de leske Micke ... setletji so ga našli med kamenjem, ki so ga včasih množično kopali na tem bregu. Tu so bile vlekel domov. Ko je na starost mali lovec umrl, so se prijatelji dogovorili, da bodo ob njegovem zasilnem mrtvaškem odru izmenično postavljali častno stražo. Ker krsta še ni bila izdelana, je ležal pokojnik na mizi v kotu prednje sobe. Stražit pridejo tudi Šilecova, Živkova, Drevenškova, drugo noč in se začudijo, ko vidijo, Najvirtova in Plojova »imda« In da je truplo trdno pripeto k mizi tisto bedro je bilo po vsej ver- z verigo, ki jo kmetje uporabljajo jetnosti ostanek nekega praptiča pri prevozu hlodovine. Člani in tu so našli še veliko oka- lovske bratovščine pokropijo menelih školjk in drugih pre- preminulega in žena jim pojasni, bivalcev nekdanjega Panonske- da je to morala storiti, ker je ga morja. Sicer pa so bile te bernardinec mislil, da je gosI ostaline preteklosti kopačem podar pijan in ga je že trikrat ! malo mar. Kamen so potrebovali privlekel k njej v kuhinjo.« ' za gradnjo svojih domov in gos Medtem ko sem poslušal pri- i ; odlične studenčnice in sogo-I I vornica je mnenja, da si je našla f,: I vodna žila v globini zelo pri-iJ meren prostor med kamnitimi Priznani štajerski humorist Štef skladi. podarskih poslopij. Na dvorišču povedovanje navihane Trezike, se Terezije Novak je 18 m globok je »Ocvirkova pogača« spekla in vodnjak. V njem je vedno dovolj potem so imela usta opravka z (Arnold Tovornik) je rad zahajal na Dolge Njive. Spretne roke 73-letne Terezije so valjale krušno testo v pogačo, jo namazale z zaseko in že je bila v peči. Mladi gospodar Jože je med- V Slovenskih goricah je bilo žvečenjem. Govorjenje je moralo za nekaj časa počakati, a ne za dolgo. Gospodinji je prišlo na misel: »Mariborski humorist Šimek je zadnjič pripovedoval, da je postal včasih izjemno pomanjkanje Dudek pobožen. V neki medži- vode. Danes so že v mnogih krajih vodovodi. Sicer pa včasih niso dali toliko na čistočo kot danes in tudi obnašali so se ljudje tem prinesel požirek slivovke, ki bolj preprosto. In sogovornica je jo je pravkar žgal v bližnjem povedala: gospodarskem poslopju. In kri je hitreje pognalo po žilah. Žalost, življenjska realnost je bila za nekaj časa odložena v predal s spomini. In beseda je nanesla na vsakdan, na zadovoljstvo in medsebojno razumevanje pri hiši, kar je pogoj za srečno življenje. In gos- »Prvošolček Janezek se je do sitega najedel fižola. Drugo dopoldne je v svojem razredu murski cerkvi ga je bilo opaziti, kako strastno poljublja Kristusa na križu. Tam se znajde hrvaški predsednik Tudžman in vpraša Dudeka, ali bi tako poljubljal tudi njega? Bi, če bi vi viseli na križu, se odreže Dudek.« Na Dolgih Njivah št. 18 v Slovenskih goricah so vrata vedno voličinske šole po tiho spustil odprta smehu in dobri volji. Ce-gromozansko smrdljive pline, da ravno so tam njive kratke in je tovarišico učiteljico pritisnilo zemlja ni najbolj radodarna, je pri na bruhanje.Tn njen strogi pogled išče krivca. Janezek vstane in prizna storjeno. Za kazen je fotografiral: hiši zadovoljstvo. Jedel kruhove pogače, pisal in podinji se je razlezel obraz v širok moral iz razreda. Zunaj ga vpra-nasmeh. Pravila je, da je bila pred ša mimoidoči ravnatelj, zakaj je FRANČEK ŠTEFANEC - Mar zares verjamete, da boste zagledali čarovnice? - Če me prej ne uročijo, jih bom zagotovo videl, kot sem že jih pred leti. - Kdaj? - Brez imena, brez podatkov, brez kraja ... - Kaj pa fotografija? - Poslikaj prvo na cesti: vse ste satanove neveste. V mojo hišo ne bo nikoli nobene. - Jaz sem tu ... Mislila sem na Lucijin stolček. - Novinarke ne štejejo, za vas še otroci vedo, da ste se sparile s samim Plutojem. - S kom?! Tajiš Dobro veš, kdo ti je drug v grehu. Od kod bi vedele vse napisati?! - Mislite, da sem tudi jaz čarovnica? - Ti si brezbožna, tebe še nisem videl v cerkvi, ti živiš v nemogočem kraju, blodiš med trnjem in osatom, v zaraščanem svetu, tebe ne bom videl na sveto noč. - Od kod vam moč videnja? - Pridobim si jo, ko do konca naredim Lucinjin stolček... Od Lucije do svete noči vsak da po malem delam ... - Bi pokazali, kako ... - Saj sem vedel! poskoči in me sovražno gleda. - Vedel sem, da si prava, uročila me boš. Kako si me našla? Pluto te je poslal. - Ne. V vasi sem slišala, da negujete ta stari običaj. Zakaj želite videti vaške čarovnice? - Ne samo njih, tudi »cumprake«, vendar so ženske nevarnejše. Ljudem in živini napravijo več škode. Moral sem prodati vse krave, kajti niso dale niti kapljice mleka. Neka ženska iz vasi je dolgo nosila mleko od nas, potem pa je ni bilo več. Neki večer sem šel po vasi in vidim, kako se na štedilniku v velikem loncu siri mleko. Nisem je vprašal, od kod naenkrat toliko mleka in »kise-lakovih« pogač na mizi. Kljub vztrajnemu ponujanju se nisem dotaknil nobene hrane, češ da ne morem jesti zaradi bolečega trebuha. Kup pogač mi je zavila v papir, doma pa sem vse vrgel pod plot in drugo jutro na tistem mestu našel pasje iztrebke. Rekel sem si, no, ugotovi, ali je ta prava Plutova. Večkrat sem se nenadoma pojavil pri tisti Ne ponavljamo prazne fraze ob ugotovitvi, da predaja ljudsko izročilo iz roda v rod vso mistiko človeštva. Naš sogovornik, recimo mu kar Ludvik, živi ob madžarski meji, v predelu, ki je s svojim izročilom svet zase. Tu z zimo še pridejo na površje mistična bitja, ki skozi tisočletja prebivajo v ljudski duši in obsedejo vse rodove. Predbožični čas s svojimi dnevi, predvsem z Lucijo, ki jo omenja tudi Dante v Božanski komediji, črpa svojo skrivnost iz poganskih Časov, ko je veljal Lucijin god za najkrajši dan v letu, ko je umrla in ko se je rodila svetloba. V madžarskem ljudskem verovanju obstaja poleg dobre Lucije še zla žena Luca, o kateri pa vemo bore malo. V zgodovinski etnični krajini med Dobrovnikom in Kotom, imenovanem tudi Hetes, se je ohranil prastari običaj, ki so ga Madžari prinesli s seboj iz azijskih step, pozneje pa so ga iz šamanskih obredov povzeli moški, ki so želeli videti zle sile fčarovnicej. Dolgo so mislili, da je ta običaj, ki se je najdalje ohranil prav tu, podpritiskom cerkve izginil, toda vse kaže, da med starejšo generacijo Še živi. Konec prejšnjega stoletja je F. Gonczi, zbiralec narodnega blaga med prekmurskimi Madžari, zapisal, da ^Lucijin stolček (lucaszekj izdelujejo še le najbolj trmasti. Zgodilo se je celo, da so v cerkvi to osebo potegnili s stolčka in strogo opomnili, da naj ne počne komedije. V omenjeni pokrajini starejši priznajo, da vedo za Čarobni stolček, ki ga moraš skrivaj izdelovati dvanajst dni, in od tod tudi izrek, da nastaja tako dolgo in počasi kot Lucijin stolček... jePj VESTNIK 41 Pen december '97 rogate in brkate T« OD NARODA IZBRANA PRLEŠKA HIMNA hiši in žensko nekoč dobil, kako je v praznem hlevu molzla s trama visečo konopljino vrv ... A, tako, zato ne maraš našega mleka, ti »comprnica«! Če si me že odkril, ti bom pokazala, je vpila in od tistega časa moje krave niso dale niti kapljice mleka. Dolgo po tistem smo podirali hleve in pod jaslimi našli za dlan vehko krastačo. Prebodel sem jo in dva dni po tistem srečal tisto žensko vso obvezano. Vedel sem, zakaj, toda vseeno sem z narejenim sočutjem vprašal, kaj se ji je zgodilo. Sovražno me je pogledala in jezno odšepala. - Če že vse veste o čarovnicah, čemu vam bo Lucijin stolček? - Vseh v vasi ne poznam, vem pa za marsikatero ... Lucijin stolček moraš delati skrivaj, če te kdo ujame pri delu, mu odvzane čarobno moč. Jaz delam po naši šegi trinožnik od Lucije do svete noči iz trinajstih vrst lesa. To ni skrivnost, v vaseh ob Muri pa naredijo štirinožnike iz naplavljenega lesa. Pred polnočjo ga skriješ pod plašč in pri povzdigovanju v cerkvi stopiš nanj. Potem zagledaš vse te rogate, brkate, ki so s hrbtom obrnjene proti oltarju. Moraš se dobro zavarovati, da te ne prebodejo z rogovjem in te ne dosežejo, ker takoj vržejo uzde in te jahajo do jutra, za vedno te imajo v oblasti, če te že ne raztrgajo. - Vas ni strah, da tako izzivate svojo usodo? - Do zdaj sem še vedno ušel. Nekoč sem do prvega svita, dokler petelin ni zakikirikal, stal do kolen v snegu na razpotju za vasjo. Na srečo sem imel tudi t^rat s seboj leskovo šibo in tesno ob sebi narisal krog, da satanove neveste niso mogle do mene. Ponujale so mi bogastvo, na kupe denarja, pa sem le ponavljat da ničesar nočem. Doma sem po vseh pravilih zažgal Lucijin stolček. - Pa zakaj prav Lucijin stolček? - Lucija je prinašalka svetlobe pa tudi »cum-prasta« zla žena z dvojnim obličjem, na njen dan [« t 7T I ik. J 5 I 4 t- '4' < I I i MOŠKI, STAR OKROG 70 LET, JE PENOVI NOVINARIote, 11 3. DECEMBRA , ZAČNEJO IN DO SVETE Znoči delajo SMO PELI V torek, 9. decembra 1997, je bilo zagotovo dolgo v noč prešerno vs^ na eni od pomurskih domačij: pri SLAVINCEVIH v Slamnjaku namreč. Tam so se zbrali vsi, ki so navijali za DUO REMI. Izkazalo se je, da stiskanje pesti ni bilo zaman, saj je skladba zmagala. Veselju ob 20.55, ko so uradno razglasili izide glasovanja bralcev Pena in poslušalcev Radia Murski val, ni bilo ne konca ne kraja. Najbolj sta si dala duška Damjana KARBA (sicer domuje v Krapju) in Franjo SLAVINEC, ki duo sestavljata. Ko ste se odločali za prvo prleško himno, ste.imeli na voljo tri pesmi, od katerih V je lahko le ena prišla v zgodovino. Končalo se je takole: Oj, kak smo peli vsi 13 glasov, Prlekija za svobodo 2 in prav toliko (2) Dere sen jaz mali bija. Prepričljiva zmaga mlade dvojice je bila pre senečenje le za nepoznavalce - ko smo malce prevetrili (prleško) javno mnenje, je bilo več kot jasno, da je Duo Remi ta hip v prleški pokrajini “in”. Igrata in pojeta na številnih prireditvah, poznaju ju malone v vsaki prleški vasi. Tudi zato ni čudno, da so glasovali zanju v Ljutomeru, Radencih, Gresovščaku, Krapju, Veržeju in mnogih drugih prleških naseljih. H' Med glasovanjem sem bila zelo nervozna. M je po zmagoslavju pripovedovala Damjana, ki je seveda lepša polovica dueta [za moške), “mislila sem namreč, da lahko veliko glasov dobi tudi Dere sen jaz mali bija, ki med Prleki sicer velja za pesem, ki naj bi najbolj po- nazarjala naŠ značaj. Ko sem pa slišala, da Dou Remi (Damjana Karba in Franjo Slavinec! med enim skoraj vsi glasujejo za naju, se je začelo veselje. “* številnih nastopov. 2e doslej so ju poznali skoraj vvsaki - - prleški vasi. Odkar pa je njuna skladba Oj, kak smo peli Trajalo je vse do petih zjutraj - najprej smo uspeh “zalili” v Slamnjaku, nadaljevali smo v okrepčevalnici Babič v Podgradju in bili tudi na vsi od ljudstva izbrana prva prleška himna, bo dela verjetno še toliko več! ljutomerskem radiu Maxi, Ta radio je prav malih nog. Prvič sva nastopila na gasilskem takrat praznoval drugo obletnico delovanja in občnem zboru v Veržeju, V začetku sva si tako je bila izvrstna priložnost, da predstavimo nadela ime Duo Step, a sva kmalu ugotovila, novo (in prvo) prleško himno,” da takšno ime že obstaja, zato sva se pre- imenovala v Duo Remi." Tudi Franjo - v duetu je odgovoren za klaviature, seveda pa tudi poje - je bil za _ _ ‘Ja, pa že plakate sva imela z imenom Step,” dovoljen: “Pesem je nastala aprila letos, glasbo je dodal Franjo, “ki jih seveda potem nisva več je napisal Adi BOBIČ, avtor besedila sem sam, mogla uporabljati. A so mi vseeno prav prišli. aranžma pa je delo Borisa VUČKICA, pri njem saj sem prav takrat pleskal in sem plakate smo skladbo tudi posneli prav v času, ko je bilo uporabil za zaščito tal! n ZAUPAL, DA PONEKOD V PREKMURJU SKRIVAJ ŠE NEGUJEJO PRASTARI! POGANSiS i OBIČAJ,/ AL u, \ LUCUIN STOLČEK, S lTerega na OLNOČNICl L VIDIŠ ZLE \ ŽENE odprtje novega studia.” Duo Remi upa, da se bodo po uspehu s Damjana in Franjo sta mlada Prleka, za pesmijo Oj, kak smo peli vsi odprla Še kakšna katera bi skoraj vsak dal roko v ogenj, da sta vrata v svet zabavnoglasbnene estrade. Mladi par tudi sicer, ne samo v glasbi. Pa ni čisto tako, kmetijski tehnici Damjani (doma z očetom in pojasnjuje Damjana; “Ja, saj res vsi mislijo, da bratom obdelujejo 11 hektarjev zemlje, so rejci sva življenjska sopotnika in zato tudi ne dobim govedi in prašičev) in elektrikarju v ormo^i pravega moškega (smeh). Res pa je, da se v tovarni sladkorja Franju se torej obeta him-glasbi dobro razumeva, saj skupaj pojeva že od nično vstajenje! r 11 1 illL. h f I I I I. J I /J 1 4-*' /z?' se razdiralne, parajoče, trgajoče hudobne sile prikažejo na površju zemlje in ostanejo do božiča. Le če si dovolj prebrisan in poznaš vse njihove pratike, si jim sam kos. Vi ne veste, da na sveto noč med polnočnico živina v hlevu spregovori s človeškim jezikom, tisti, ki prisluškuje, pa je zapisan smrti. - Živine nimate več, ob tem božiču vam preostane le Lucijin stolček. - Saj brez njega tudi lahko spoznaš čarovnice. Na sveto noč med polnočnico moraš med povzdigovanjem na križišče in tesno ob sebi z leskovko narisati čarobni krog. Čarovnice, prikazni, druge zle sile te obkrožijo, in če ne zapustiš kroga, se ti vse želje uresničijo. V nasprotnem si mrtev. Le hrabri in izbrani se lahko kosajo z zlom ... Ella PIVAR 'i H 1? I ,in M 1' H Mm v 1 i Prepričljiva zmagovalka Pepovega in murskovalovskega natečaja za prvo prleško himno je pesem o trgatvi, o vinogradništvu. TUdi zato je fotografija pred sodom pravšnja ilustracija. december '97 Pen VESTNIK 42 P T 17 av vzvišeno in po nosno sem se počutil vsako jutro, ko sem znova in znova opazoval sončni vzhod v mestecu Saga na otoku Kyushu na skrajnem jugu Japonske. Kar 8 ur pred rojaki Prekmurci sem ga zagledal! Še en lep dan je pred nami, in to 8 ur pred vzhodom doma. Verjetno bi rojaki doma lažje zaspali, če bi vedeli, da je >eden od njihovih« že doživel vzhod prihodnjega dne. Torej sem bil nekakšna izvidnica v prihodnjem času. DEŽELA S t MK*' r K ■'•Si BS*' *•?? 1,1 ' i d ta' •iii' l; a---'. h4i r-. St- 4 v. • \ ■ '-5' • *• K. s?:* ‘A L*.* že sam japonski šolski sistem navaja otroke na red, disciplino in sodelovanje. Že po uniformah in urejenosti dekletc na sliki je videti, da je ta sistem res dobro zasnovan. Te uniforme nosijo otroci tudi ob nedeljah, iz česar domnevam, da imajo tudi takrat določene šolske dejavnosti (šport, kultura,..). 7 I. J-1 '■'iVr ( ‘t ■A - '1 J s ... njihova kuhinja temelji pretežno na ražnju, le da je zelo pestra in obsega nekajkrat večji spekter kot ražnjiči in _______ čevapčiči, kamrth sorodnike poznajo tudi na J B po n skem... A še en dokaz radovednosti in zanimanja ljudi za vse, kar se dogaja okoli njih. Ob vsakem pristanku z balonom se je zgrnila okrog nas gruča ljudi, ki jih je zanimalo prav vse, niso pa bili nikoli vsiljivi ~ prej preveč prijazni seveda pa nihče ni znal angleško, tako da so bili dialogi zelo zanimivi. V ozadju na desni strani fotografije tudi krivec - pisec - za vse prebrano na teh straneh. < ... pri tem so nad karaokami navdušene tudi najmlajše generacije. I Hi . I f <4 v ■ ii.. ,v ! REPUBLICOF SLOVENIA Xo/tz7«WK Time difference » -8h I |U**'\* Na splošno Japonci kar dobro vedo, kje približno je Slovenija, kje je bila nekoč in kaj hoče postati. Japonska kultura je zelo umirjena, dostojanstvena in vsebuje veliko subtilne energije. Lokalna različica Špice Girls nas je zelo navdušila. I Tipična Japonska glavna ulica z zelo široko glavno cesto za tamkajšnje razmere. Na prvi pogled je vse nametano na kup, ampak vzpostavljen je zelo dober red ... Predstavljajte si vožnjo po levi... I / ▼ K i'ie jHii iUli' Elektrifikacija je na Japonskem morala biti res intenzivna, saj je na električnih drogovih res ogromno vodnikov. Zakaj bi vlekli za elektriko, telefon, kabelsko TV posebne Unije, če lahko vse spravimo na eno linijo? V ozadju motiv s svetovnega prvenstva.. hr-t-5’ ■ k • ^Ih; i I. ■ i t <■ T“ *'L. • ' ' h ' JV' .. I l-i! M* f < •« fS-i- ■ a i ••• J iriM '■i •'^3 A U 1:1 /f' .-.'••v VESTNIK 43 Pen december '97 VZHAJAJOČEGA SONCA Boštjan BERTALANIČ '1 N a svetovnem prvenstvu v letenju s toplozačnimi baloni v že omenjenem mestecu je sodelovala tudi prekmurska ekipa športnega društva Triglav. In poleg tekmovanja smo združili dobro s koristnim in postavili pod drobnogled tako Japončke kot njihovo deželo. Glede na oddaljenost smo namreč pričakovali vse kaj drugega kot doživljamo sami doma. Že ob pristanku na letališču Fukuoka me je presenetila strnjenost mesta. Pri tem le-to deluje popolnoma kaotično, ampak res le na prvi pogled. Pri popolnoma vsaki taki opazki sem se najprej zamislil, zakaj so zadevo uredili na tak, z (našo) logiko skregan način. In šele čez nekaj časa ugotovim - to je najboljša rešitev. V nobenem primeru niso ujeti v klišeje (kot znamo biti mi), ampak jih njihova vzgoja, inovativnost in poslovna žilica neprestano silijo v razvoj in napredek v taki meri, da je vse že spontano. Vedno sem se spraševal, le zakaj za vraga delajo Japonci majhne škatlaste avtomobilčke. Na lastni koži sem uvidel, da z našimi vozili tam nikakor ne bi preživel, avtomobilskih prikolic tam namreč ni. Ceste znajo biti zelo ozke, ovinki pa konkretno ostri. Pa še po levi strani ceste vozijo. Brrrrrrrr, Ob prihodu v hotel naslednja opazka. Nihče, ampak res nihče niti pomotoma ne govori drugega jezika kot lastnega, O ja, trudijo se že, ampak učinka ni... Od enega redkih angleško govorečih ljudi sem izvedel, da jih učijo da delajo sorazmerno počasi in z nasmeškom - rezultati pa so učinkoviti in hitri, pri nas pa ob vsej naglici zmanjka časa in učinka. Torej je pri nas res največji problem v organizacili in koordinaciji. Ob tem omenjam še izkušnjo z bencinske črpalke, kjer so v prvem trenutku dobesedno pritekli trije majhni rumeni možje in napolnili rezervoar, Študent Falkultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Ekonomsko-poslovne fakultete na Univerzi v Mariboru, v prostem času se ukvarja še z glasbo, balonarstvom in umetnostjo uživanja v življenju. 3? očistili vse šipe, se vmes stokrat priklonili, na koncu pa niso niti želeli pT: vzeti napitnine. Pri njih je napitnina skoraj žalitev, več kot kakršenkoli denar je vredna iskrena zahvala. Petrol, uči se ... Glede na to, da Japonci toliko in tako kvalitetno delajo in da imajo zavidljiv standard, so prav tako kot mi le ljudje in se morajo v prostem času - kolikor ga pač imajo - za- |H bavati. Pri nas je pojem zabava in prosti čas dokaj ozek, skoraj omejen le na nogomet in gostilne, Japončki P? .-ši pa se tega pojma lotevajo z druge strani: pri športu obožujejo baseball. golf in smučanje, saj ni mesta, ki ne Tipični japonski avtomobil nove generacije z retrooblikovanjem bi imelo vsaj tri, štiri dvorane za nissanrasheen. Priznajte, da ni lep, je pa pripraven in spominja smučanje ali golf (da, prav ste pre- že pokojnega socialističnega heroja wartburga karavana... brali - dvorane). Zelo so zagreti pri vseh športih, ali če uporabim drugo besedo - pravi manijaki so, saj je bilo npr. na našem prvenstvu v letenju z r -■-t j ■ j (4 ■ Bh.i! II [ .'4-4"-j- r toplozračnimi baloni v nedeljo zjutraj ll '•SV ob sedmih zbranih že okoli 100 000 I ljudi, popoldan pa okoli 300 000. Svoj I prosti čas izkoristijo res kreativno. I Njihova naslednja velika manija so I karaoke. V vsakem boljšem lokalu so J' 800/( V/0£0 TV, ozvočenje in mikrofon in ljudje veselo prikazujejo svoje pevsko znanje, brez treme in večinoma (v nasprotju z našimi veleumnimi karaokami na TV Slovenija) zelo dobro pojejo. Slabi pevci so verjetno že T! Japonske restavracije so zelo konzervativne, stroge, neprip- ugotovili^ da so slabi, in so odnehali I I i| a. > r l ravne in (za nas) velikokrat s hrano nenavadnih okusov... angleško pisati, ne pa tudi govoriti!? K temu je dodanega verjetno še nekoliko nacionalnega ponosa, začinjenega s trmo. Kar predstavljajte si pogovor ob jezikovni barieri ali pa naredili harakiri. Posedanja po lokalih pri njih ni, saj to je izguba časa (čas je denar) in denarja (denar je čas). V malo boljšem japonskem l Sfd CB - . lokalu se plačajo pijača, čas obiska med dvema popolnoma razicnima jezikoma. Eno samo lokala in popolnoma vse drobne mahanje in gestikuliranje ... na koncu nam je bilo Trgovine in izposojevalnice s prenosnimi mediji; knjigami, kasetami, videokasetami, CD-ji, minidisci so na Japonskem praktično v vsaki ulici, z zapiralnim časom ob enih zjutraj, tudi ob nedeljah! In v vsakem trenutku so zelo oblegane. Še en dokaz, da 80 Japonci zelo dovzetni za vse, kar se dogaja na svetu. malenkosti, tako da take lokale pravzaprav že vseeno in smo z njimi govorili ze kar obiskujejo le premožnejši. Drugi pa prekmursko - razumeli nas tako ali tako niso. In šele po delajo, da si bodo takrat, ko bodo nekaj dneh smo ugotovili, da prikimavanje pomeni »ne«. 11 odkimavanje pa «da« ... narobe svet... Po mojih opažanjih je Japonska turistično precej nerazvita. Saj ob tako navitih cenah je to res nemogoče. Poprečni japonski družini se bolj splača iti na križarjenje, kot da bi dopust preživela doma. In že smo pri stereotipu japonskega turista s kamero in fotoaparatom. Japonci ogromno potujejo, in sicer zaradi prej omenjenega razloga in še zaradi širjenja svojih obzorij. So zelo razgledani ljudje in ves čas si prizadevajo, da bi bili še bolj. Ampak nasvet z moje strani; učite se jezikov! bogati, kupili čas in šli na karaoke. Japonska je v splošnem zelo, če ne celo preveč amerikanizirana. Ali je to vpliv iz druge svetovne vojne ali pa ameriški protiudarec v trgovinski vojni, ne vem, verjetno pa bo držalo kar oboje. Po našem obisku tipičnih restavracij in nepoznavanju njihovih I ,1 jedi ter ob zmrdovanju nad njihovimi , okusi in jedmi se nam je zdela ta amerikanizacija kar pripravna, in J I 4 'A' I :f;: H n k h __ sicer v obliki McDonalds-a, Kenlucky ; Fried Chickena, Seven-Elevena in ’ podobnih verig, ki so rešile naš preozki, ampak »ziheraški« pogled na _ gastronomijo . Kar nekajkrat se je zgodilo, da smo jedli nekaj, za kar nismo vedeli, ali je raslo na kaki rastlini, ali v morju, ali je nekdaj _ dihalo, ali pa je padlo z neba. Kot n .pravi zaljubljenci v zrezke in »nor-■ malno« zelenjavo smo jo jadrno ucvrli ■ v prvi McDonalds. Naj živi fast food! H (Načeloma ne maram hitro prip-H ravljene hrane, ampak bila je rešilna H bilka). jjjjj Upam, da ste izluščili moje nasvete ■ za Vaše morebitno potovanje na ■ J aponsko in da ne boste presenečeni ■■ w T J, I Eno od mnogih prizorišč »zabijanja« prostega časa Japoncev ob japonskem vsakdanjiku. To je bil so hale za golf, baseball in smučanje. Na sliki je mestna umetna le drobec iz naše japonske izkušnje. hala za golf. Vzel sem si čas in opazoval obnašanje preprostih ljudi. Delavci na cesti, policisti, smetarji itd. so zelo prijazni in ponosni na svoje delo, kakršnokoli že je. Predstavljajte si cestarja z lično uniformo in čelado, ki svoje delo opravlja, kot da bi bil vsaj na paradi, pri tem pa je še zelo učinkovit!? Slovenci bi se lahko pri njih ogromno naučili; organizacije in sodelovanja. Pri Japoncih ugotavljamo, za kakšno obširnješo razlago in prikaz cenzuriranih fotografij pa me kar ustavite, če me kje srečate, in ob kozarcu sakeja bomo vsakemu za-kaju dodali svoj zato. Mnogi mladi se velikokrat spontano zabavajo s karaokami, ki so bolj pozitivno usmerjene kot naše (oni prikazujejo znanje, naši pa neznanje petja). ... navkljub vsemu je bil naša precej oblegana destinacija lokalni McDonalds, ki vmes tudi ne more brez alg, sluzavih jedi in nedefiniranih omak, ampak kljub temu smo se počutili kot doma. Arrigato - Hai. december'97 VESTNIK 44 Pe" _ Ponova novoletna nagradna križanka VETTMC iPAMKJ SJKAR PICASSe 0304 00 ARHMI' cacv 1 IME več PAPEŽEV 2A5UUČI Ommtua PUŠČAVA PUŠČA jlMučIua RSAMOA FLMA W.Dd»CTA RU*a HCKEJST (SmSJ) lUlBBB DIR.OMAT ll LRUMAMj, 190»'18»«) Lf^ PRITOK DCMAVeV rcmunui vEETMK .'. ‘■j ■i ki A 1» GUUiA pet) .i leOAKJI VBJC SdSATAŠ K^RU VPAHJU TOMISLAV I«UL1Č K"; *CO*CUA POUG« POUURSlO NMUR ŽENSOMO nastopa VFKMU VEŠKA PRSO^MA SLA9«SKi PUSALfC OTRIN f| ME OL MESTA n-ALUE "BEHT" OBLAČRD ZAK IftAČAM VREVDD ZMA^BLEJ JEZSU euDiPCuA MATI M . ŽENA NASCUEČŠ eCHHJSKEN JEZERU riOD^i JUŽNOAMERIŠKI I^UJA^^C EAKTBRUA V OBLIKI UtCOLlCE 1B88SBW REALA 12 MADRIDA vsnvc SUKANeC OLMIOINK 00 MEN0WII MOMMOCI iB.SW9a KRAJ STAR SLOVAN AVT lORKL) NRecVTA POMUUNA VOftČUJ . MEDHARODN lOJCHA PCHCČ ESTONEC FiLOZCr iSBtje lAVITC ROdVSKJ DKTATCR HBCb NOSBČNDSI uMIBst ZAvneoA NAPAD, NAŠCCK DOUklOTA lOMJEKlE. PRESTREZANJE ČEN08TPAI ŽNMLk OOEJA (2 KJE BSKMO T» ERICN lS!65r OBLKA DREVOS PlEMEHrTM LESOM KOČA LENOAVEKO POCUCTJE UADMSKA UM KMEČKO POSESTVA OSb ČRKA PkSATELHCA PBtOCI TOD^MONl BEMCNT ICRAUCA MEŽAN ječtCNou KRW JWa«A UMA PODOBA^ SKISOG ULOV {RCOKOt PlACRč” PIAČA ■“ "BB5n^ PLES 5LCTLN0ST iBgggre OlUIbK jEPeu totrSIlo. »mčCMLd AADČICr ■Tacr EVANS PEVEC JUNKAR /TlUha PAJ^ SKOH. ME «CN OSEBNI 2AJUEK SKUPIHe lANTAMOm TB OKOVJE - vozovnica za prvega potnika Vestnikovega vlaka '98 - polletna naročnina Veatnika s prilogo Pen - objava članka v Penu o poljubni temi - majica z napisom - sodelovanje v februarski Ponovi akciji Rešitve pričakujemo do 15. januarja 1998. Pošljite jih na naslov: Podjetje za informiranje » ali Vestnik Cza Penovo nagradno križanko), Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota. VTSTNIK 45 Pe" december '97 i Veliki Penoskop za leto 1998 HOROSKOPEV Pripravlja: Agencija Hogod Priporočamo, da imate svoj simbol vedno pri sebi ali v svoji bližini. Najbolje je, da ga poiščete v naravi, zadostuje pa tudi slika, ki jo objavljamo. Sliko izrežite, na hrbtno stran pa nalepite vaš las, del nohta ah nekaj samo vašega. Vsaj prvič mora biti z vami najmanj 24 ur. Če se le da, občasno vzpostavite s tem predmetom miselni stik. OVEN (21. IIL - 20. IV.) Vaš simbol: KLJUČ Kot gre sonce navzgor, tako se boste dvignili. Ob iskanju boste prehodili pot iz mraza v vročmo, iz teme v svetlobo. Leto pred vami bo nekoliko mirnejše. Letos je vaš simbol ključ, ki ima to moč, da zveže in razveže, pomeni pa tudi (raz)rešitev problema, zato si lahko privoščite velike spremembe V februarju boste odlično oddajali vibracije nasprotnemu spolu, zato jih pošiljajte tja, kjer misLte resno. Najbolj realne načrte boste naredili v oktobru. Ker znate biti samostojni in ker vam bo pomagal Pluton, lahko brez skrbi ponovno začnete neki posel ali opravilo, ki ste ga nekoč že začeli, vendar ga takrat niste dokončali Decembra bo posebno srečno obdobje. Ogibajte se nepremišljenih potez. Zadeve s tujino in (ali) tujci se ne bodo slabo končale LEV (23. Vn. - 22. Vin.) Vaš simbol: GOLOB Predstavlja čistost (vendar ne v povezavi s telesno ljubeznijo) in preprostost pa tudi dušo, ponovno najdeno srečo, upanje in navsezadnje - mir. Ko gre za pomembne in resne stvari, je najbolje, da je golob sam. Takrat doseže največ. Ta simbol, povezan z lastnostmi, ki jih ima lev, omogoča neverjetno velike možnosti predvsem na področju romantike, ljubezni pa tudi družine. Večkrat boste nečimrni in domišljavi, toda ker vam gospodari sonce, boste s kreativnostjo in veliko energije znali prepričati okolico in mnenje obrniti sebi v prid. V letu 1998 [golob!) boste krotkejši kot v prejšnji letih, to pa na vašo poklicno dejavnost ne bo imelo vpliva, če pa že, bo to samo dobro. V maju računajte na razmere, ko bo potrebna premišljenost. Cilj boste dosegli le, če se mu boste približevali počasi -korak za korakom STRELEC (22.XI. - 21. XILJ Vaš simbohKAMEN Ima pomembno vlogo v razmerju med nebom in zemljo in nosi sporočila, ki se jih bomo šele naučiL brati ali dojemati. Kamen pravi, da lahko z velikimi koraki vstopite v novo leto, ki vam bo omogočilo, da boste pozabili marsikatero obdobje, ki vas je letos spravljalo v slabo voljo. Če se še niste srečali z Abrahamom, ne računajte na stabilnost, lahko pa veliko računate na IjudL. ki jih imate radi, na radosti življenja m navsezadnje na-ljubezen. Če je velika, bo trajala še naprej, če ste imeli nesrečo v ljubezni, se boste dvignili kot metulj Pod vplivom Plutona in Urana in v kombinaciji s kamnom boste verjetno doživeli izkušnjo, katere znanost ne bo znala razložiti, Marca se izogibajte družinskim problemom in nesporazumom, že v drugi polovici januarja pa se bo začelo vaše najuspešnejše obdobje Septembra bodite pripravljeni na dogodke, ki bodo l^iko imeli posledice pri odnosih, ki temeljijo na dolgotrajnih zvezah BIK (21. IV. - 21. V.) DEVICA (23. VIII.-22. IX.) KOZOROG (22. XII. - 20.1.) Vaš simbol: KORUZA Je hkrati izraz sonca, sveta in človeka. Je simbol blaginje, kakršna je bila na začetku: je seme. Vaš simbol se bo v prihodnjem letu Čudovito ujemal z vašim elementom - zemljo Čeprav bodo pred vami številni burni dogodki in se boste večkrat znašli v dvomih, lahko računate na uspeh v zadevah, ki so povezane z denarjem in izobrazbo Če boste več pozornosti namenili prehrani in nasploh bolj zdravemu življenju, vam bo Venera, ki je vas planet vladar, to bogato poplEičala. Poleg pridnosti in vztrajnosti, kar že imate, vam bo dala še sposobnost logičnega sklepanja, kar bo aprila, ko boste morali sprejeti pomembno odločitev, še kako pomembno Zenske bodo imele svoj čas v maju, moški v drugi polovici septembra. Prva večja preizkušnja v poslu pa se bo pojavila že v februarju. Pomembna dneva za vas: četrek m sobota Ko obste v dvomih, oblecite kaj zelenega. Vaš simbol: KROG Je znamenje nespremenljivega gibanja pa tudi duhovnega, nevidnega sveta. Je znamenje harmonije, popolnosti in večnosti. Če boste manj dvomili in če boste manj malenkostni, se vam v letu 1998 ne bo treba bati porazov. Vašo prirojeno marljivost in sposobnost koncentracije boste lahko izkoristili že kmalu. Krog naj vam pomaga pri obrambi pred stresi. V zadnji tretjini januarja boste precej razdražljivi in agresivni. Že februarja boste dobiti zanimivo ponudbo. Zanimiv in za vas ugoden razplet pričakujte po septembru. Junija boste imeli probleme s časom, konec septembra pa bo najlepši. Na poklicnem področju boste takrat uspešni in tudi s financami boste zadovoljni Nasplošno bo leto 1998 za vas obdobje prilagajanja in učenja. Z zdravjem ne bo večjih problemov, mu pa morate posveti dovolj pozornosti. Sreda je boljša od nedelje. Vaš simbol: TRN Je naravna obramba rastline, ki spominja na vlogo roga pri živalih. Povezujejo ga tudi z divjo, neobdelano ali nedotaknjeno zemljo. Ker je vaš element zemlja, vam trn daje možnost, da jo obdelate K temu lahko dodate še Saturna, ki je vaš planet vladar. Ker vam daje sposobnost koncentracije in dolgoročnega načrtovanja, lahko pričakujete nastopajoče leto kot leto velikih preobratov in sprememb. Aprila pazite, da ne pride do večjih trenj s partnerjem, maja pa obstaja možnost za ljubezen, ki se ne bo končala kar tako. Doslej ste se za vsak uspeh lahko zahvalili le sebi in svoji vztrajnosti ter močni volji Tudi v prihodnje ne bo drugače. Največje uspehe boste dosegli šele decembra, ko boste mislili, da jih ne bo več. Zadovoljni pa boste tudi z novembrom, ko bi bilo dobro (če tega niste storili že prej), da bi šli na zdravniški pregled Skopuštvo in varčevanje ni eno in isto. DVOJČKA (22. V.-21. VI.) Vaš simbol: ŠKOLJKA Lahko' spominja na vode, v katerih nastaja. Ker po obliki spominja na žensko spolovilo, jo povezujejo s plodnostjo in tako posredno tudi z blaginjo in srečo Dvojčka sta tretje znamenje zodiaka. Ker je človek ponavadi istočasno igralec in gledalec, ki gleda samega sebe kot igralca, je prisiljen, dadobiva vedno novo voljo do igranja. Dvojčke zato čaka leto 1990 kot leto odpovedovanja in napornega dela, po drugi strani pa tudi kot leto možnosti, uspehov v karieri in splošnega, notranjega zadovoljstva. Leto bo minilo v zadovoljstvu, če bodo razmišljali, preden se bodo začeli prepirati, če se bodo družili tudi s tistimi, ki jim niso po volji, in če bodo poskrbeli, da bodo veljali za bolj zanesljive. Na splošno bo za ljubezen najprimernejši mesec julij. Če boste že prej dobro zastavili delo, bo oktober poslovno uspešen Ko boste pričakovali kaj kritičnega, imejte pri sebi nekaj modrega. RAK (22. VI. - 22. VII.) Vaš simbol: SONCNICA Že s svojim vedenjem kaže svoj značaj. Nekoč je pomenila tudi hrano nesmrtnosti. Ob vsakem času ve, kje je, kdo dela senco in zakaj Tbdi rak izraža spremembo v smeri sončnega gibanja in shematično predstavlja valove življenja. Skupaj z vašim elementom vodo boste zato začeli uživati v tistem, kar delate. Za vas bo to izredno poslovno leto in v nekaterih obdobjih boste imeli celo to srečo, da boste mar sikaj dosegli, ne da bi se ob tem posebej trudili [kot da bi našli ključ uspeha) Tildi raki, ki v prejšnjih obdobjih niso bdi zadovoljni s svojo uspešnostjo, lahko zdaj pričakujejo spremembo na bolje. Saturn bo vplival [letos je bil hujši, zdaj se začne poslavljati), da boste trpeli zaradi pesimizma in padali v depresijo. V takšnih primerih se ukvarjajte s pri mer no obliko kulture uU estetike Za vami pa je tudi obdobje negotovosti in občutka nemoči. Ne ozirajte se vedno na to, kaj se dogaja okrog vas. II EHTNICA (23. IX. - 22. X.) Vaš simbol: ČEBELA Je pridna, organizirana, disciplinirana, neutrudna, simbolizira pa tudi govorništvo, poezijo, inteligenco in celo pogum Ko vstopi sonce v znamenje tehtnice, je v središču astronomskega leta, označuje pa ravnotežje med zgrajeno stavbo in silami, ki pripravljajo rušenje. Vaš element je zrak, kjer se čebela najbolje počuti. Ob svojem dobrem počutju vam tako zagotavlja več denarja in uspešnosti kot lam. Pluton vam bo dal moč, da boste pravočasno prekinili z neodločnostjo in površnostjo, vaš planet, vladar Venera, pa vam bo omogočil potovanje ali pa vam našel zaposlitev. Ne pozabite na počitek oziroma sprostitev v prvi polovici junija in drugi tretjini avgusta, ko bodo vaše aktivnosti na vrhuncu in ko vam bo začelo primanjkovati energije. Varujte se prehladov! Vrhunec energije boste čutili že konec januarja Ko drugače ne bo šlo, se zanesite na svoj šarm in privlačnost I ŠKORPIJON (23. X. - 21. XI.) Vaš simbol: OSEM Oseni je število kozmičnega ravnotežja, ki v določeni legi pomem neskončnost. Osmi dan, na primer, sledi šestim dnevom stvarjenja in sabatu, zato je simbol vstajenja in napoved večne prihodnosti in tudi pravičnosti. Skupaj s škorpijonom, ki predstavlja noVo eksistenco, odpornost, vztrajnost in navsezadnje tudi boj (končno je vaš planet vladar Mars), se boste duhovno stabilizirali in začeli novo pot umirjeno in sproščeno. Z vašo pozitivno enegijo boste marsikoga prepričali o tistem, kar boste želeli, To, da na zunaj včasih kažete, da vas uspeh ne zanima, !e podžiga vašo ambicioznost in voljo po uspehu. Z zdravjem ste še vedno lahko zadovoljni, pri športu in telesnih aktivnostih pa morate biti previdni. To velja predvsem za februar, marec in oktober. VODNAR (21.1. - 19. II.) Vaš simbol: VRČ Predstavlja izobilje, iz katerega teče življenje kakor voda iz izvira. Filozof Diogen je živel v vrču, ne v sodu Nekoč so vrči pomenili namestnike varuhov prostora, kjer je bivala nesmrtnost Vodnar je bitje avantgarde, napredka, emancipacije in pustolovščine. Svoj poslovni in čustveni status boste po vsej verjetnosti v letu 1990 dokončno rešUi. Morda z rešitvijo ne boste povsem zadovoljni, bo pa vsekakor boljše od dosedanjega stanja. Ker gledate na življenje objektivno, ker ste večkrat Ijtibeznivi kot ne in ker ste veseljak, imajo včasih o vas napačno mnenje. Zdaj ste že verjetno ugotovili, da se za vas stvari na koncu ugodno razpletejo Kljub temu bo±te od sredine junija do začetka oktobra zelo previdni, kajti takrat boste imeli težko bojo. ZarEidi slabega vpliva Neptuna boste januarja čutili pomanjkanj e energije. Takrat se bojte virusnih obolenj Malo več športa in gibanja! Vaš simbol: 1 GDVIEa RIBI (20. II. - 20. III.) Pomeni hkratnost dveh nasprotujočih si čustev in nagnjenje k razlikovanju. Toda ker sta rogovili povezani z istim izvorom, je v bistvu podoba vil simbol nerazlikovanja. Zato lahko rogovilo označimo kot gibanje proti pasivnosti Ste večni iskalec novega, nemirni duh, ki uživa v odkrivanju česarkoli in kadarkoli. Ker ste nesebični in radi prisluhnete težavam drugih, vam bo to poplačano. Ne hitro, vendar zanesljivo se bo vaša življenjska pot dvigovala. Če partnerja še nimate izbranega, ste pa pred tem. da to storite letos, potem bodite previdni. Ker ste romantični in sentimentalni (da, da, če tega že prej niste vedeli!), vas lahko mimogrede zanese April bo za to zadevo najprimernejši mesec. P^n Pen fe. hrBiko rečeno, Vesinlkove meeečna priloga In Ima tudi sicer zveso z naravnim mesečnim ciklusom. Uelanovljen je bl1, da bi, v skladu z Imenom In asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) In penetrantnež (prodiratec) ter bil poln fotografi|, kakor se za tabloid spodobi (zdaja ga Podjel|e za tnformtrajile.Odgovorni urednik matičnega časopisa te Janko Volek, uredniki Pena so Bo|an Peček, Jože Rituper In Irma Renko, ObUl^te ga Endre Center, za folograMje skrbita Nataša Juhnov In Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emrt, Računalniško ga oblikute Robert J, Kovač, Za Pen ni posebne naročnine! P^n december'97 Pc>n VESTNIK 46 Ubog Maria . 1" S -3 Lep primer, kam vse lahko pripelje človeka njegova usoda, je znana Rimska igralka Maria Schel. Ta 71-letna ženska, ki je igrala glavne vloge skupaj z znanimi filmskimi imeni, kot so Sir Laurence Olivier, Marcello Mastroianni, Gary Cooper, Glen Ford in Tul Brynner, da ne bomo naštevali še naprej, je danes razvalina življenja, ki nima denarja ne za obleke in ne za preživetje. Živi v majhni hiši v tirolski vasi Alm Oberpreitenegg, in če ne bi imela sosedov, ki pazijo na njo in ji kaj skuhajo, bi verjetno morala na državne stroške v najcenejši dom ostarelih. Vdala se je svojo usodo, ki jo zdaj zaliva z alkoholom. V spomin na stare svetle čase so regali, na katerih je vse polno kaset z njenimi filmi. Ena od sosed, ki pazi na njo, je ob novinarjevem obisku povedala, da ji bodo za božič kupih novo obleko. Maria se ni hotela pogovarjati. Ko je novinar odhajal, je samo vzkliknila: »Upam, da to ne bo moj zadnji božič!« Alec med politiki Ji bo 1" 1 ’ .r I I i Če so lahko Frederik Epstein, Ronald Reagan ali Clint Eastwood, zakaj ne bi mogel tudi jaz, pravi igralec Alec Baldvvin. »Veliko sem razmišljal in končno doumel, da hočem ravno to. Vem, da je največ politikov, ki upravljajo svet, starih okrog petdeset let, jaz jih pa imam šele trideset. Toda prepričan sem, da lahko na volitvah premagam vsakega republikanca in pridem v senat. Komaj čakam, da se odselim v Washington in se rešim igralske kariere.« Tako pravi igralec. Govori se pa tudi, da mu na igralskem področju ne gre tako kot nekoč in da dobiva vse manj vlog. Torej je jasno, zakaj si želi spremembe. Jodie sama pere perilo * Jodie Poster je igralka, o kateri ima večina v Ho-lliwoodu najlepše mnenje. Za mesto, kjer se vsi počez opravljajo in so drug drugemu nevoščljivi, je to skoraj neverjetno. Ampak Jodieje res nekaj posebnega. Ze kot otrok si je z igranjem prislužila bogastvo. Preden je dobila prvo vlogo, je z bratoma in ločeno materjo živela v predmestju Los Angelesa, in to precej siromašno. Čeprav ji je bila igralska kariera že zagotovljena, je študirala in končala biologijo na univerzi Vale. Ima že dva oscarja J in vendar je skromna. Po I mestu jo videvajo brez -* šminke, z navadno fri- zuro in s prijatelji še iz osnovnošolskih časov, s katerimi se najraje druži, čeprav pozna vse, ki v mestu kaj pomenijo. Sama nakupuje, kuha in pere. »Živim povsem preprosto življenje. Tako preprosto, da je včasih kar dolgočasno,« je izjavila. Mogoče res! Princ dre Henrik Christian, kot kaže, ne bo tako hitro zasedel danskega prestola. 2 9 -1 e t n i I zaljubljen Danski princ An- . Damnark 2505 kraljevski V*,,'-. sin se je za- '** 5 1 i V e n J cn cd n 'E a dedek rt Ri meril mami kraljici Margaretti 11., ko je lansko leto izdal knjigo, v kateri je potožil, da so mu star- _ ši posvečali premalo pozornosti. Kaže pa, da je mama kraljica zelo stroga, saj je mo-ral danski prestolonas-lednik na njeno zah-tevD pustiti svojo veliko ljubezen manekenko Katjo Storkholm, ker V pač ni bila modre krvi. Da bi jo pozabil, se je letos na koncertu zaljubil | v 28Tetno pevko Mario I Montell. Že po nekaj I zmenkih sta odšla na po- 1 čitnice v Vietnam. Mati 1 kraljica je spet besnela, princ pa je menda izjavil: »Nihče mi ne bo ukazova,! koga naj ljubim in koga ne!« Moramo pa priznati, da je princ lepega obnašanja in se veliko ukvarja s športom. nlf/ t-h f ? Mraz . izpolnil želje? te/ Ul r, M Irij K l I' F ,t •t iJE' T ■■ t I. £ v n I Dekle na fotografiji je Jasna Crnobrnja, dedek Mraz je dedek Mraz, fotografijo pa smo si izposodili iz hrvaške izdaje Playboya. Jasna je stara 22 let in zase pravi, da je nenavadno dekle, včasih z malo čudnimi navadami. Pravi, da se rada sprehaja po pokopališčih in je ne moti, če je ravno takrat noč. Tudi za fante pravi, da bo hodila s takim, ki ne bo povsem navaden, in kar je najbolj pomembo, moral ji bo pustiti popolno svobodo, da bo lahko šla ob vsakem Času sama tja, kamor bo želela. Če mu to ne bo všeč, bo lahko šel. Pravi pa še, da bo seveda enako svobodo dopustila tudi njemu. V glavnem ljubosumnosti ne bo prenašala. Dodaja tudi, da bi rada imela otroke, vendar ne zdaj takoj, ampak ko bo imela čez trideset let. Trenutno si želi, da bi postala profesionalni fotomodel in da bi zaslužila toliko, da bi lahko za dalj časa odšla v Indijo in tam našla duševni mir. Bogve, ali je to darilo v paketu, ki ga ta hip odpira. VESTNIK 47 2>1 Pen december ’97 tuL ■ iJ. ■ I t r. KO VRBE JOČEJO JOČE TUDI VILI Ko on izgubi svojo drago, jočejo tudi vrbe. Vrbe žalujke so mu najbližje, čutijo, kar čuti on. Skupaj z njimi poje pesem o njej in ve, da si vrbe želijo in upajo tako kot on, da bi jo še enkrat objel. n Vili Resnik se je kmalu po nagradi, ki jo je dobil I na festivalu MMS, odločil, da bo posnel videospot I za pesem Vrbe jočejo. Odpravil se je na grad I Štatenberg in v kartuzijski žički samostan in ga I tam s pomočjo lepotice Tjaše Vidic snemal v d popolnoma novem slogu. Kot zanimivost vam I lahko izdamo, da je Tjaša prav letos dosegla dva d zavidljiva naslova: miss Ferarrija in 2. spremil Ijevalka miss Slovenije. Vilijev nov videz lahko občudujete na sliki, njegovo r- iV. v lujcTv iiuv viuc£j laimu uuvuuujcic iia aiuu, ujvguvv spremljevalko pa na spotu, ki se seveda neutrudno ; ' vrti na televizijskih ekranih. Svoj spot in nastope je Vili podprl seveda tudi z novo zgoščenko. Če ste do sedaj kupili vse njegove plošče, potem morate obvezno še to, kajti ta je daleč najboljša od vseh. Vili se še naprej vdaja glasbi in se pripravlja na nove zmage. Pravi, da že pakira kovčke za potovanje v Anglijo, saj mu je njegov kolega še iz časov Pop designa - Matjaž Vlašič napisal tako dobro pesem, da bo na Evrosongu gotove zmagal. Med najbolj popularne pop pevke pri nas sodi vsekakor Anja Rupel. Sedaj je postala še bolj POPularna saj je začela z voditeljstvom glasbene oddaje POP PARTV na televizijski mreži POP TV. Sodelovanje s POP TV pa jo je stalo odpoved na radiu Slovenija ter prepoved kakršnega koli nastopanja na katerikoli oddaji na nacionalni televiziji. 6?^ teši •> A v . J' NOV Televizija Slovenija pa je proti svoji konkurenci sprejela še enk ukrep. Vsi nastopajoči na novoletni oddaji so se morali obvezati, da ne bodo nastopili na nobeni drugi oddaji na kateri od konkurenčnih televizij. »FLETEN« Še ena Popevka meseca je za nami. Tokratni zmagovalec je bil Andrej Šifrer, ki se je prvič odpovedal nastopu zaradi tekmovanja. Andrej si je premislil, stopil na oder in zmagal. Njegova prednost pred drugimi je bila osupljiva. Pesem, ki mu je prinesla zmago, je napisal Patrik Greblo, ki ga med drugimi lahko vsakič vidite med spremljevalnim zborom. Andrej sedaj seveda upa še na eno zmago v finalu. Glede na število glasov, ki jih je dobil v tej oddaji, bo to zanj mačji kašelj. PAB STA SMONA ! WEISS IN 9 *«« I Jazz, funk, soul in rock združeni v skupini Planet Groove. Njihova glasba je pretežno instrumentalna, sedaj zbrana na plošči z naslovom Living On Planet Earth, tako da vam ne bo treba na njihov nastop, pa čeprav to ne bi bila slaba ideja. Nastopajo namreč v živi zasedbi, ki je številčna, saj šteje kar enajst ljudi, od tega sta tudi dve vokalistki. Na nastopih ne boste slišali le njihovih pesmi, ampak tudi klasike funka, soula, plesnega jazza in sorodnih zvrsti. Simona ima več izbrancev, pravzaprav jih je kar deset. Za VVernerja pravi, da ga ne bo nikoU pozabila, Tomaža Oomiclja prosi, naj ji ne zameri, Ivan Hudnik pa ji razkrije, kako ljubezen se rodi. Vso ljubezen je našla pri Aleksandru Mežku, kakšen par sta Simona in Gianni Rijavec, boste slišali v pesmi Ti in jaz. Z Miranom Rudanom sta prava generacija, s Slapovi pa obljublja, da svojega najdražjega ne da nikomur. Ljubezen je večna in take so tudi melodije, kot je Malajka z ravno tako večnim Ivico Serfezijem. Nekaj prav novega pa boste lahko slišali v pesmi Serenada in mandoline, ki jo je Simona zapela z Marjanom Zgoncem, ki je ob tej priložnosti tudi debitiral. To so torej Simonini glasbeni kolegi, ki so se zelo radi odzvali njenemu povabilu in sodelovali pri njeni najnovejši plošči z naslovom Fleten par. Mladi izvajalci na plan! Obeta se vam možnost, da pridete do svojih prvih studijskih posnetkov. Vso stvar si je zamislil Aco Razbornik, lastnik studia Tivoli. Sedaj se je temu pridružila še televizija Slovenija z oddajo Pomp. Tako so do svojih prvih posnetkov že prišle skupine Težka zgodba, Pimpl, Aristokrati itd. Akcija se še nadaljuje, zato vsi, ki vas to zanima, telefon v roke in pokličite: 041 690 199. Sedmina v tretje je že razprodana. Album, imenovan Onkraj reke, je njihov tretji izdelek, ponatis pa bo na voljo kmalu. Skupina Sedmina je zelo delavna tako po Sloveniji kot tudi pri sosedih. Letošnje poletje so gostovali tudi na festivalu akustične glasbe v Makedoniji, in to v Skopju, Bitoli in na Ohridu, za naslednje leto pa napovedujejo še več koncertov in nastopov. J Sedaj je pa treba še povedati, da sta prav >fleten< par pravzaprav Simona in Brendi. Brendi pravi, da je Simona od hudiča, ona pa njemu, da je pri hiši ona gospodar. Deset skladb in deset simpatičnih parov, vsak v svojem specifičnem stilu, pa vendar še vedno Simonin, liidi tokrat je za besedila poskrbela kar sama Simona, poleg nje pa se pojavljata še dva tekstopisca, in sicer Tomaž Domicelj in Aleksander Mežek. Toliko govora o »fletnih« parih je bilo, da ne smemo pozabiti še na en par, ki pa je zares »fleten« in je tudi najbolj pristen. To sta seveda Simona in njen soprog Goran. 'Itidi z Goranom zapojeta kdaj v duetu, a zaenkrat le zase. _ _ SREČNI Njihova zadnja plošča Srečni smo Slovenčki gre za med, in če se bodo vsi Slovenčki odločili, da je prav ta plošča idealno novoletno darilo, bodo prav gotovo prejeli tudi zlato ploščo. Ko smo zadnjič omenjali, da je Serbi postala plavolaska, so bralci postali tako radovedni, da smo morali tokrat objaviti tudi sliko. Simpatična je, ni kaj. Odkar je Šerbi postala podobna MarUin Monroe, jo moško tako oblegajo, da mora nositi vedno in povsod sončna očala. Tudi na sliki jih ima, in to iz varnostnih razlogov, da se kdo ne bi na smrt zaljubil. Ker je bil Pen vse leto priden in ker so bUi tudi bralci vse leto pridni in so prebirali Pen, se je božiček odločil, da vse skupaj lepo pozdravi in vsem zaželi predvsem veliko sreče, saj če imamo srečo, potem imamo tudi vse drugo. V nasprotju s tistim pravim božičkom, za katerega ne vemo, od kod prihaja, za tega tukaj vemo, da prUiaja od Regine in da mu je ime Aleksander, star pa je 15 mesecev. župan, župana, županu, župana, Pen pri županu, z županom, od župana Kdo je sploh imel Čas V teh norih decembrskih dneh? Nihče, ampak beltinski župan Jože Kavaš in Penova trojka so ga našli toliko, da so na hitro obiskali nekaj točk beltinske občine, ki ima, bodimo iskreni, kaj pokazati. Morda vas bo zanimalo: ob ljudskem štetju pred 130 leti so imeli Beltinci šest prebivalcev več kot Sobota. i BELTINCI SO KULTURNI CENTER PREKMURJA rit- - v;?-« ,. V . i < Ie. 1 Vrata v »grenar« so umetelno izdelana. Prej ali slej bo treba z njimi nekaj narediti. Da, pa bi znalo biti nekaj takega, kajti Beltinci niso samo folklorna skupina, ki je letos praznovala 60-letnico (ravno toliko kot tam-buraški orkester, ki ga je ustanovil Matija Kavaš, županov oče, ki je sploh dal veliko na kulturo In so ga celo po neki vlogi, ki jo je igral, klicali Jurček) in dobUa ob jubileju evropsko nagrado za izvirnost. Veste, koliko pevskih zborov, recimo, ima beltinska občina (Beltinci, Dokle-žovje, Bratonci, Lipovci, Gančani, Lipa, Melinci in Ižakovci - vrstni red krajev je povsem naključen, da ne bi kdo od občanov v zvezi s tem kaj dramatiziral). Čez deset, morda celo dvanajst zborov’ Torej več zborov kot krajev! In kot mi je župan povedal, se dobijo vsako pomlad v beltinski šoli in zapojejo, da je veselje. Pravijo, 12 i i' 4 li i ! 4^ L11 .^7 .f . • Pri Žižkovih v Lipovcih sta se v pletenju okraskov iz slame poskušala tudi župan in Irma, i Po gospodarjevi drži bi lahko sklepali, da jima posel ne gre ravno najbolje od rok. Ampakdobra volja je pa tudi nekaj. da je v Beltincih izdanih največ knjig na prebivalca. Imajo dve knjigi o zgodovini Beltinec, poznamo Slovar prekmurskega beltinskega govora, da zbiralca ljudskega blaga g. Reška in njegovih knjig ter drugega sploh ne omenjam. Na Otoku ljubezni, kjer potekajo biijraški dnevi, bo že prihodnje leto stal pravi, pravcati mlin. Z nami se pelje tudi Zadravčeva Ana, ki bi nam, če bi imeli malo več časa, povedala bogve koliko zanimivih, zgodb. i H "J •' t r;.. 5*' lis J I Na Žalost v Gančanih nismo našli doma sodarja Marjana Maučeca. Res škoda, kajti zanimalo nas je, kakšni so konkretni rezultati njegove poti v Ameriko, ko je tam na sejmu ponudil svoje sode. Ali je Bojan tako majhen ali je sod tako velik? Bojan ni I majhen, sod pa še manj! Toliko o kulturi, da ne bi morebiti zmanjkalo prostora za beltinski šport, o katerem mi je govoril župan, ko smo se peljali iz stadiona proti »grenaru«, kašči, ki še danes rabi svojemu namenu tako, kot so si to nekoč omislili beltinski grofje. Da, nogomet je zgodba zase, so pa tukaj športi, ki imajo daljšo in bogatejšo tradicijo. Recimo nekoč moštu in ženski rokomet, odbojka, košarka pa seveda kolesarstvo. Še zdaj stari kolesarski funkcionarji radi povejo, da ni bilo prave kolesarske dirke, če na njej niso sodelovali bratje Kavaš. Sicer se pa današnji župan lahko pohvali z medaljo državnega (jugoslovanslega!) prvaka v tu- rističnem razredu. K športu moramo dodati še Lipovce m tamkajšnji hokej, katerega že precej časa igrajo na igrišču z umetno travo - prvem v Pomurju. »Grenar« ali kašča. Legenda pravi, da je bil »grenar« povezan z gradom, ki je bil povezan tudi s cerkvijo in naprej s staro šolo Če smo že pri gradu in beltinskih grofih, moramo povedati, da bi tam nekje, kot je zdaj bencinska črpalka, morala biti beltinska železniška postaja. Beltinska grofica je bila proti, Poklicala je malega »rijtara« in vaškega predsednika in jima obljubila “kla fte r« drv in še marsikaj drugega, te uredita, da proga ne bo šla prek njenega posestva, Možakarja sta drva že zdavnaj požgala. sko stezo in sčasoma urediti tudi manjše termalno kopališče. Na koncu vasi je vrtina s toplo vodo. Ustavili smo se tudi v Lipi, da se pomenimo s kakšnim pridelovalcem krompirja. Prvega ni bilo doma. Ravno tako tudi drugega ne. Menda je v vinogradu zabijal kole. Dobro, sem rekel, gremo kam drugam, saj vsi vemo, kakšen je krompir. Ja, pa ni tako enostavno Menda f bomo že kmalu slišali o obratu, v katerem bodo tukaj ali v Beltincih predelovali krompir. Tako smo se znašli v Lipovcih pri Ivanu Žižku in njegovih otrocih. Sedeli so za mizo in iz slame pletli okraske za božično drevo (pozneje jih je naročila tudi Irma). Ib domačoobrt je menda, kot pravi Ivan Žižek, začela . Vidova Treza, zdaj se pa s pletenjem izdelkov iz slame ukvarjata najmanj dve družini. Ivan pravi, da se s tem ne da preživljati, smo pa videli na fotografijah nenavadno lepe izdelke. Skupaj s soboško tekstilno šolo so imeli modno revijo. Neve rjet- ' « župan na tekme sicer ne hodi pogosto, rezultate pa kar redno spremlja. i kje je beltinska postaja, pa tako in tako vemo. Tistega časa je bilo v Beltincih kar precej Židov, saj so imeli celo zidano sinanogo. Ko so zvedeli, da ne bo šla železnica skozi Beltince, so se zbali, da ne bo napredka, in so se skoraj vsi izselib v Kanado. Danes imajo v Beltincih kar velike načrte. Vse kraje v občini nameravjo povezati s kolesar- 1 n r;- |i f- = ■ hii" T Jfes . J. J ■Č vi' wr( no, kako lepi šobili izdelki iz sla- f “ me - kot deli garderobe ali kot - okraski. Na koncu smo za pet minut posedli v gostilni pri Štajercu in se tam zadržali dobro uro. Poslovili smo se in še i zdaj ne vem^:ali smo si kaj _ zaželeli ob novem letu ali ne. *k. Dobro, župan, tebi in vsem krajanom srečno 1898! Jožef, foto: Juza I** )