OSREDNJA
knjižnica
Leto Vlil	številka 12	cena 350 SIT / 1,46 EUR	29. november 2006

fr
fc\ednja à,
&0
<S>
'p.

S
»006
*
“>sr „a*
ProMotor
Petrovče
Motorna kolesa, skuterji, štirikolesniki, jnotorne sani, jet-ski, izvenkrmni motorji, agregati, motoristična oprema, rezervni deli ....
Naj večji center na Štajerskem
771580
0960
04
Topel november in hladna srca
Topel november je prinesel bistveno pozitivno posledico. Nižje vrednosti naših položnic za ogrevanje. Skoraj pomladni nadih prijetno toplih dni je namreč pustil naše radiatorje in druga grelna telesa pretežno hladna. Pa tudi zimska garderoba je prišla na vrsto le za pokušino. A toplota jesenskih dni ima tudi svoje negativne plati. Denimo, da v ne preveč skritem zunanjem vogalu stanovanjskega bloka pogosto opaziš neprijetno tihožitje. Pomečkano strgano odejo, uporabljeno iglo, dve, tri, nekaj izpraznjenih škatel cigaret, pa kakšno izpraznjeno in pomendrano ter ožgano pločevinko. Ponoči je prav pod našim oknom v ekstazo začarane odvisnosti ušel fant ali dekle, par, kdove kdo. Medtem, ko smo našim otrokom brali pravljico za lahko noč, se potopili v kakšno prijetno knjigo, pokramljali s prijateljem ali se posvetili partnerju oz. partnerici je priročen vogal stanovanjskega bloka služil kot zavetje odvisniku v begu pred samim seboj.
In kot odvisnost se zdijo zapleti nekaterih uvodnih sej novo izvoljenih občinskih svetov, ki kar ne morejo mimo nasprotovanj za vsako ceno, če ne drugače, ker so izbrskali proceduralni zaplet, ki bo agonijo nevsebinskih razprav podaljševal in podražil. Omama političnih nasprotovanj, dokazovanj pogosto izgubi bistvo svojega poslanstva v lokalnih okoljih inje kljub partnerstvu v trenutkih opajanj na koncu vedno sama. Zato, dragi župani in občinski svetniki, prepričana sem, da so med vami tisti, ki so kandidirali zaradi resnične želje, da naše občine naredimo še boljše, še bolj prijazne občanom in obiskovalcem, ki si želijo s svojimi izkušnjami iz različnih sfer življenja resnično kaj postoriti, predvsem pa delovati povezovalno in ne razdruževalno. In želim si, da je malo tistih, ki so se zatekli v politične vode iz želje po razkazovanju, preračunljivosti in iz zgolj političnih predispozicij ali, kot radi bogokletno pomislimo, zaradi nesposobnosti na svojih profesionalnih področjih.
Spoštovani svetniki vseh občin SSD, podajte si torej roke, potem pa »pljunite« vanje in se lotite resničnega dela. Kar je bilo, je bilo, volivci imajo na koncu vedno prav in tega ne moremo spremeniti. V luči prihodnjih nacionalnih projektov, mnogih razvojnih izzivov regij in lokalnih skupnosti nam vsebin za delo ne bo zmanjkalo. Pa še evro prihaja.
Uživajte torej v zadnjem tolarskem mesecu letošnjega leta in naj praznovanja prinesejo tudi kakšen ploden razmislek o gornjih temah. Da ne bodo samo parkeljni z verigami okrog lovili, Miklavžu pa le ta pridni darila zmaknili.	Vaša urednica Lucija Kolar
Podjetniški oskar na Polzelo
V novo štiriletje z istimi župani
% oz. 2340) kot v prvem krogu, ko se je volitev udeležilo 62,74 % oz. 2664 volilnih upravičencev. Šesterici županov SSD, ki so vstopili že v drugi ali tretji mandat, pa
Stane Plaskan s podjetniškim Oskarjem Že v oktobrski številki Utripa smo objavili novico, da je savinjska gazela v
Z drugim krogom volitev na Martinovo nedeljo so volivci v Braslovčah ponovno potrdili mandat še zadnjega »starega« župana občin Spodnje Savinjske doline. V županski bitki v Braslovčah je namreč v drugem krogu slavil Marko Balant, ki je prejel 55 % ali 1276 glasov, medtem ko je njegov tekmec Bogdan Trop prejel 45 % ali 1044 glasov.
Drugega kroga volitev Braslovčah se je sicer udeležilo nekoliko manj volilnih upravičencev (55,06
so se pridružile precej spremenjene sestave občinskih svetov.
Rezultati volitev na strani 12 in 13.	L. K.
Komix
KI
Komis
GSM 041/612 283 Telefon/fox 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-moil
igor.kotnik@siol.net
Igor KOTNIK, s.P.
Nikole Teslo 6, 3310 Žolec
-	SUKOPl€SKRRSKA IN ZIDRRSKR D6LR
- IZD6LRVR VS6H VRST FASAD (TOPLOTN6 FASRD6, KLASIČN6 FASAD€) - ADAPTACIJe, OMOT IN ZUNANJ6 UR6DITV<E
-	D6LA NA VIŠINI 2 DVIŽNO KOŠARO
s/i/cofi/ei/cavitvo že oc/ /eta 1965 UGODNflPONUDßflTOPlOTNOIZOlfiTIVNIHFflSflD KOMPl€TN€FINfUIZflCIJ€OßJ€KTOV
matjaž
Matjaž d.o.o. Petrovi» 115b Nravi», Slovenija
t. +386(0)3 / 71 20 600 f. +386(0)3 / 71 20 620 <.matjaz.il, info@matjaz.ii
Ustvarjamo pozdrave
Za vas ustvarjamo pozdrave s kakovostno ponudbo:
-	garažnih vrat
-	industrijskih vrat
-	motornih pogonov z daljinskim upravljanjem
-	notranjih, zunanjih in protipožarnih krilnih kovinskih vrat
-	nakladalne tehnike.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Žalec
organizira v sodelovanju s podjetjem Avtokontrol, d. o. o., iz Žalca
BREZPLAČNI PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED VOZIL,
in sicer v soboto, 2. decembra 2006, od 8. do 16. ure na sedežu podjetja - Cesta na Lavo 1, Žalec. Tehničnega pregleda se lahko udeležijo vsi vozniki iz Spodnje Savinjske doline.
(Informacije: 03/713 17 77 ali 03/713 17 71).
Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
ira za nakup nad 2.000 SIT!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Klementina Križnik,
Griže 70, Griže
2.	Stana Čulibrk,
Pucova 9/b, Celje
3.	Jožef Vertovšek,
Vransko 29/b, Vransko.
projektu, ki izbira najhitreje rastoča podjetja, postalo polzelsko podjetje Dat-Con, ki se razvija in izdeluje specialno elektroniko in se med drugimi ponaša tudi s tem, da je s svojimi izdelki sodelovalo na olimpijskih igrah v Atenah. 3. novembra, ko so po šestih regijskih izborih gazel v Cankarjevem domu pripravili še slovenski izbor, je Dat-Con postal tudi slovenska gazela za leto 2006. To je za lanskim naslovom Engrotuša že druga gazela iz savinjske regije in prva iz šestih občin Spodnje Savinj-
ske doline. Direktor Stane Plaskan in njegova ekipa v podjetju Dat-Con si zato zaslužijo vse priznanje. Kaj je o tem povedal direktor Plaskan, potem ko je 3. novembra iz rok ministra Andreja Vizjaka prejel slovenskega podjetniškega oskarja, pa na 11. strani.	L. K.
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v trgovini Brglez.
AUTHENTIC ATHLETIC APPAREL
Trgovina Champion - Mercator center Žalec
Celjska 7, Žalec
Na krajši slovesnosti sta podžupan Občine Žalec Ferdinand Haler in direktor Policijske uprave Celje Stane Veniger podpisala menjalno pogodbo o primopredaji poslovnih prostorov. Na podlagi sklenjene menjalne pogodbe so bili preneseni v last žalske občine poslovni prostori v prvi in drugi etaži v poslovni stavbi v ulici Ivanke Ura-njek 2 v Žalcu, katerih lastnica je bila Vlada Republike Slovenije.
Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve, pa je postala lastnica polovice poslovne stavbe v Ulici heroja Staneta 1. V teh prostorih ima najemnik, Policijska- postaja Žalec, svoj sedež in s temi prostori že dalj časa upravlja. Kot lastnik bo lahko prostore bolj načrtno uporabljala in laže upravljala z njimi. Podpisa so se udeležili tudi komandir Policijske postaje Žalec Beno Balažič in drugi predstavniki občine ter Policijske uprave Celje. T. T.
Obnovljen dom, avtocisterna
Policisti na svojem
Podpis menjalne pogodbe sta opravila podžupan žalske občine Ferdinand Haler in direktor Policijske uprave Celje Stane Veniger
no infrastrukturo v kraju. Pri tem gre za izgradnjo pločnika in napeljavo javne razsvetljave v smeri proti Žalcu in v smeri Vrbje-Griže, po kateri prihaja k ribniku največ obiskovalcev. Pungartnik se je zahvalil ženski ekipi Društva upokojencev Vrbje, ki je že četrtič zapored osvojila naslov državnih prvakinj.
V nadaljevanju so o delu društev govorili njihovi predsedniki, delo pa sta pohvalila tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel in podpredsednik Mestne skupnosti Žalec Janez Meglič. Sledila je podelitev priznanj krajevne skupnosti, ki so jih prejeli Katica Petrin, Milan Žolnir in Martin Vaš.
V dvorani Doma krajanov v Vrbju pri Žalcu je bila slavnostna seja sveta krajevne skupnosti ob letošnjem krajevnem prazniku. Ta, ena izmed desetih krajevnih skupnosti v žalski občini, praznuje svoj praznik 11. novembra v spomin na dogodke iz druge svetovne vojne, ko je bil leta 1941 ustanovljen odbor Osvobodilne fronte in ko so leta 1944 nacisti iz maščevanja požgali Debiče-vo domačijo. Poleg tega so se na ta dan pred 27 leti krajani na referendumu odločili za
ustanovitev lastne krajevne skupnosti.
O delu in načrtih je govoril predsednik sveta krajevne skupnosti Dušan Pugartnik, ki je poudaril, da so s programom Phare za čezmejno sodelovanje Slovenije in Avstrije oziroma s projektom Ekološko-turistične obogatitve ribnika Vrbje, katerega prijaviteljica je bila Razvojna agencija Savinja, uspeli pridobiti finančna sred-
S slavnostne seje med govorom Dušana Pungartnika
Pater Viktor Arh med blagoslovom aviocisterne
Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Vrbje pri Žalcu so v okviru praznovanja krajevnega praznika namenu predali obnovljen gasilski dom in avtocisterno Mercedes GVC 16/50, ki je opremljena s črpalko s hitro cevjo, rezervoar za vodo pa drži pet tisoč litrov.
Slovesnosti so se udeležili gasilci sedmih okoliških društev, prijatelji - gasilci iz Lokev na Krasu, številni botri, sponzorji in gostje, poslanec v Državnem zboru in župan Občine Žalec Lojze Posedel, član predsedstva GZ Žalec Rafael Hrustelj in drugi. Na prvem delu slovesnosti pred obnovljenim domom je o obeh pridobitvah govoril predsednik PGD Vrbje Jože Aram in poudaril, da se jim je izpolnila dolgoletna želja imeti novo gasilsko avtocisterno in popolnoma obnoviti gasilski dom. Tega pa ne bi zmogli brez botrov in donatorjev, ki so prispevali denar za na-
kup in obnovo. Bilo pa je opravljenih tudi več kot dva
tisoč ur prostovoljnega dela. Z novo avtocisterno bodo lahko krajanom zagotovili kar največjo požarno varnost in nudili vso potrebno pomoč ob požarih in drugih nesrečah.
Po blagoslovitvi doma in avtocisterne, ki ga je opravil pater Viktor Arh iz Žalca, se je slovesnost s podelitvijo zahval in priznanj petdesetim botrom in donatorjem ter kulturnim programom in martinovanjem nadaljevala v dvorani Doma krajanov Vrbje.	T. Tavčar
Vrbenčani praznovali krajevni praznik
Letošnji dobitniki priznanj
stva s strani Evrope in izpeljati načrt, ki je bil zaključen junija letos in je takoj tudi zaživel. Poleg tega so obnovili in prepostili del ceste, ki pelje proti ribniku, v Domu krajanov pa so na novo uredili sistem ogrevanja. Gasilci so pridobili obnovljeno avtocisterno in obnovili gasilski dom. V prihodnje bi radi pri ribniku uredili prostor za kampiranje s pripadajočimi objekti in potreb-
Za popestritev slavnostne seje je poskrbel ženski pevski zbor iz Gotovelj, za pogostitev pa članice Društva podeželskih žena Občine Žalec.
V okviru praznika so pripravili tudi razstavo fotografij Milana Žolnirja, srečanje starejših krajanov, gasilci pa so namenu predali obnovljen gasilski dom in avtocisterno ter pripravili martinovaje.
T. Tavčar
9 OBČINA ŽALEC ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Z.spo) Ur. list RS, št. 22/98 objavlja Občina Žalec JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC ZA LETO 2007 Predmet javnega razpisa so programi javnega interesa za naslednje vsebine:	
	VSEBINE
3.1.	INTERESNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK, MLADINE IN ŠTUDENTOV, KI SE PROSTOVOLJNO UKVARJAJO S ŠPORTOM
3.1.1.	Interesna športna vzgoja predšolskih otrok (Zlati sonček, Naučimo se plavati, Ciciban planinec in 60-umi programi)
3.1.2.	Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok (Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Mladi planinec in 80-urni programi)
3.1.3.	Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (cicibani, mlajši dečki in starejši dečki)
3.1.4.	Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami - 80 urni programi
3.1.5.	Interesna športna vzgoja mladine od 15. do 20. leta - 80 urni programi
1 3.1.6.	Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (kadeti in mladinci)
3.1.7.	Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami - 80 urni programi
3.1.8.	Interesna športna dejavnost študentov - 80 urni programi
3.2.	ŠPORTNA REKREACIJA - 80 urni programi članov, socialno-zdravstveno ogroženih in starejših od 65 let
3.3.	KAKOVOSTNI ŠPORT - programi priprav in tekmovanj registriranih športnikov
3.4.	VRHUNSKI ŠPORT - programi priprav in tekmovanj kategoriziranih športnikov
3.5.	ŠPORT INVALIDOV - 80 urni programi
	RAZVOJNE IN STROKOVNE NALOGE V ŠPORTU
4.1.	IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH KADROV
4.2.	ZNANSTVENO IN RAZVOJNO- RAZISKOVALNA DEJAVNOST
4.3.	ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST
4.4.	MEDNARODNE, DRŽAVNE, MEDOBČINSKE, OBČINSKE IN DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE
4.4.1.	Organizacija velikih mednarodnih športnih prireditev (OI, SP,EP ipd)
4.4.2.	Organizacija športnih prireditev na državni ravni (DP, Olimpijski teki ipd)
4.4.3.	Organizacija medobčinskih, občinskih in drugih športnih prireditev (Razpnimo jadra, Zajadrajmo v poletje, jubilejne športne prireditve, programi planinskih društev in druge športne prireditve)
4.4.4.	Udeležba športnikov iz občine Žalec na večjih mednarodnih tekmovanjih in uspešni nastopi na uradnih državnih tekmovanjih
4.5.	ŠPORTNI OBJEKTI - vzdrževanje, novogradnje, posodobitve in nakup športne opreme
4.6.	INFORMACIJSKI SISTEM - izdelava baz in programov ter nakup tehnologije
4.7.	ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI STROKOVNEGA KADRA
4.8.	DELOVANJE DRUŠTEV IN ZVEZ
Prijava na razpis Na razpis za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov: športna društva, zveze športnih društev, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju programov športa v žalski občini. Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo zgoraj našteti nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: •	da imajo sedež v občini Žalec, •	da so registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa, •	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti, •	da imajo urejeno članstvo in evidenco o registriranih tekmovalcih, •	občini redno dostavljajo programe dejavnosti s področja športa, podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in doseženih rezultatih ter druge zahtevane podatke, •	imajo organizirano športno dejavnost najmanj 30 tednov v letu. Obrazce za prijavo dvignete na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec od 30. novembra 2006 dalje ali na Občini Žalec (II. Nadstropje, soba št. 52 - Dragica Breznikar). Obrazci pa so vam na voljo tudi v elektronski obliki, na naslovu: www.zkst-zalec.si, pod organizacijsko enoto ŠPORT. Prijave pošljite po pošti v zapečateni kuverti z oznako »Ne odpiraj - ŠPORT 2007« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, do vključno 4. januarja 2007. Vse kandidate obveščamo, da bodo upravičeni do sofinanciranja programov športa iz proračuna občine Žalec samo tisti, ki bodo oddali popolno vlogo. Kandidati bodo o popolnosti prijave in upravičenosti do sredstev obveščeni do L februarja 2005. O višini odobrenih sredstev pa takoj, ko Komisija za šport zaključi z ocenjevanjem, predvidoma do 1. marca 2007. Med izvajalci programov in občino bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov športa na območju občine Žalec za leto 2007. Informacije: ZKŠT Žalec, o.e. Šport, tel. 712 12 67 (Uroš Vidmajer) OBČINA ŽALEC	
Občina Žalec poziva občane Občine Žalec, da posredujejo predloge kandidatov za člane Nadzornega odbora Občine Žalec
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov in organizacij, porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem ter ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
Občinski svet imenuje člane
Nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
Kandidacijski postopek pri imenovanju članov nadzornega odbora vodi pristojna komisija.
Kandidati za člane nadzornega odbora morajo biti: občani Občine Žalec, izpolnjevati najmanj višjo stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske, pravne ali tehnične smeri in imeti najmanj pet let delovnih izkušenj iz stroke.
Člani nadzornega odbora
ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Pisni predlog kandidata za člana se predloži v roku 8 dni po objavi na naslov:
Občina Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec z oznako »Kandidat za člana nadzor-
nega odbora občine - ne odpiraj«
Komisija na podlagi predlogov oblikuje odprto listo kandidatov za člane nadzornega odbora in jo predloži v obravnavo in sprejem Občinskemu svetu. Občinski svet glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu, kot ga je predložila komisija. Glasovanje je tajno. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov.
Občina Žalec
Proceduralni zapleti že na konstitutivni seji
Nova zasedba žalskega OS
Čeprav je ponavadi konstitutivna seja namenjena bolj formalnim opravilom, kot so obravnava in potrditev poročil občinske volilne komisije o izidu volitev članov občinskega sveta in volitev za župana ter potrditev mandatov, ki so jih na volitvah že »potrdili« volivci, pa na prvi konstitutivni seji v Žalcu ni bilo tako. Sejo je obeležil proceduralni zaplet, ki jo je podaljšal in zbudil nekaj nejevolje. Na koncu pa so Žalčani le dobili formalno potrjeni občinski svet in župana.
Župan Alojz Posedel je namreč predlagal nekoliko spremenjen dnevni red od predlaganega, ki ga je predhodno posredoval tudi z vabili novoizvoljenim svetnikom na to sejo. Z dnevnega reda je umaknil imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ter predlagal, da bi imenovali samo komisijo, ki bi potrdila mandate svetnikom in izvoljenemu županu. V dodatnem pojasnilu je še povedal, da se je tako odločil zato, ker se s predstavniki skupin občinskih poslancev, ki so se sestali nekaj dni pred prvo sejo, niso mogli uskladiti o predlogu članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Zato naj bi imela predlagana komisija zgolj enkratno vlogo na tokratni seji, da bi tudi formalno potrdili mandate občinskih svetnikov in župana. S tem se niso strinjali Jože Blatnik, Marko Laznik in še nekateri, prvi je celo predlagal, da bi vseeno volili Kviaz. In to kljub dodatnim pojasnilom Lojzeta Posedela, da je formalna potrditev mandatov v skladu z zakonodajo tudi predpogoj, da občinski svet v novi sestavi in
Srečanja strokovnih delavcev že tradicionalna
Del udeležencev seminarja v dvorani Doma II. slovenskega tabora
V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bil drugi mednarodni posvet Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije. Zbralo se je kakih 200 strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja, predvsem pa šolske svetovalne delavke iz vrtcev, šol, dijaških domov in zavodov. Na posvetu so dopoldne gostili dva tuja gosta, in sicer je Jean Piere Bartol, vodja projekta Eval sport, govoril o tem, kako pripraviti otroke, da postanejo odgovorni državljani Evrope. Terezija Pšajd, ki že vrsto let živi na Švedskem, pa je predstavila švedske šole in njihovo svetovalno delo. V popoldanskem delu so svetovalne delavke na II. osnovni šoli Žalec predstavile približno 40 referatov, ki so jih razdelili v skupine.
Na občnem zboru društva so za novo predsednico izvolili
Tjašo Siter Jegrišnik iz Šentjurja in si zastavili program dela. Med pomembne naloge uvrščajo organizacijo in izvedbo treh okroglih miz, za vsak šolski podsistem eno, na katerih bodo ugotovili, kako se uresničujejo programske smernice v praksi, sodelovali bodo pri izvedbi znanstvenega posveta Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije na temo Vzgojni koncept na razpotjih sodobnosti, organizirali bodo strokovno ekskurzijo na Švedsko, kupili nekaj sodobne informativno-komunikacijske opreme in nadaljevali dosedanje delo. Na zboru so obeležili tudi 10 let delovanja Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije.
Srečanja strokovnih delavcev v Žalcu so postala že tradicionalna, saj so v dveh letih organizirali že štiri srečanja in pripeljali okoli tisoč šolnikov.	T. Tavčar
novoizvoljeni župan sploh lahko formalno začneta z delom. Sejo so torej prekinili. Po skoraj polurnem premoru so predsedniki strank le sklenili dogovor in občinski svet je ustanovil komisijo, ki je potrdila mandate.
Tako so ob ugotovitvi, da občinska volilna komisija ni dobila nobene pritožbe na poročilo o rezultatih volitev, tudi formalno potrdili mandate. Hkrati pa so sprejeli ugotovitveni sklep, da je glede na prosto svetniško mesto, ki ga kljub izvolitvi zaradi nezdružljivosti z župansko funkcijo »zapušča« Lojze Posedel, potrjen mandat Maje Šta-mol, druge na listi.
V prvem županskem nago-
voru v novem mandatu je nato Lojze Posedel povedal, da tudi v tem mandatu ne bo sklepal koalicij in da si želi, da bi neformalna predvolilna koalicija, ki se je pokazala že na prvi seji, pustila politično delovanje ob strani, ko gre za dobro Občine Žalec in njenih občanov. Sam obljublja, da ne bo deloval v škodo drugih, občine in bo pustil politiko ob strani, a to pričakuje tudi od drugih. Prihodnja, redna seja je napovedana že za sredino decembra, to pa bo tudi priložnost, da novi občinski svetniki dokažejo zrelost in opravičijo zaupanje volivk in volivcev. Prva seja namreč tega še ni dokazala.	L. K.
OBČINA ŽALEC
ODD. ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Ul. Savinjske čete 5,3310 Žalec
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o sofinanciranju kulturnih projektov v Občini Žalec, Občina Žalec objavlja
Javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov v Občini Žalec, ki jih bo v letu 2007 sofinancirala Občina Žalec iz občinskega proračuna
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje kulturnih projektov z naslednjih področij dejavnosti:
•	založništvo: knjige, drugi projekti,
•	glasba: produkcija, drugi projekti,
•	uprizoritvene umetnosti: postprodukcija, prvi projekti,
•	vizualne umetnosti: slikarstvo, kiparstvo, grafika, drugi projekti,
•	radijski in televizijski kulturno-umetniških projekti,
•	varstvo kulturne dediščine.
Pravico do prijave na javni razpis za sofinanciranje imajo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje osnovne pogoje:
a)	da opravljajo dejavnost s področja kulture in da imajo ustrezno registracijo v skladu z veljavno zakonodajo (za pravne osebe),
b)	da imajo sedež v Občini Žalec, razen častnih občanov Občine Žalec,
c)	da izpolnjujejo kriterije iz tega pravilnika,
d)	da imajo do Občine Žalec poravnane vse pogodbene obveznosti iz preteklega leta,
e)	za področje varstva kulturne dediščine: poleg pogojev iz točk b), c) in d), da so lastniki ali upravljavci kulturnih spomenikov, razglašenih z občinskim odlokom ali objektov kulturne dediščine, ki so vpisani v zbirni register dediščine Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Celje.
Razpis se začne 30. 11. 2007 in je odprt do porabe sredstev.
Izvajalci, ki se javijo na razpis za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje vloge v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ - Sofinanciranje kulturnih projektov v Občini Žalec« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec.
Na hrbtni strani ovitka morajo biti navedeni podatki vlagatelja: naziv in naslov (sedež).
Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih za posamezno razpisno področje in mora vsebovati vse obvezne priloge in podatke, določene v razpisni dokumentaciji.
Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji razpisa.
Komisija bo po odpiranju vlog iz nadaljnjega postopka izločila vse vloge predlagateljev:
-	ki jih ni vložila upravičena oseba.
Pristojni uslužbenci za dajanje informacij in pojasnil:
Uroš Govek, tel. 712 12 66, e-naslov: zkst.kultura@siol.net.
Razpisna dokumentacija obsega:
-	besedilo razpisa;
-	prijavne obrazce za posamezno razpisno področje.
Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji dvignejo na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, med uradnimi urami, od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, v petek do 13. ure, ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja oz. po e-naslovu ali na Občini Žalec (II. nadstropje, soba št. 52). Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletnih straneh www.zalec.si ali www.zkst-zalec.si od 30. novembra 2006 dalje.
Prvo odpiranje vlog bo predvidoma marca 2007. Predlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije.
Mestna skupnost Žalec in KO Rdečega križa Žalec
vabita na srečanje krajank in krajanov, starih 70 let in več, ki bo v soboto, 2. decembra, ob 10. uri, v prostorih I. OŠ ŽALEC.
Za kulturni program bodo poskrbeli učenci I. OŠ in Glasbene šole Risto Savin Žalec. Vljudno vabljeni. Vljudno vas prosimo, da svojo udeležbo potrdite do 29. novembra na telefonskih številkah 03 571 77 05 ali gsm: 031 825 504 (ga. Jerica) in 03 571 77 52 (g. Ferdo Vinarnik).
KO RK ŽALEC	MS ŽALEC
Karmen Puc, predsednica	Ernest Ramšak, predsednik
mm javno komunalno n m podjetje Žalec d.o.o.
Nade Cilenšek 5,3310 Žalec, lei.: (03) 713-67-50, (ax.: (03) 71367-70, ČN Kasaze, tel.: (03) 71367-90, fax.: (03) 71367-96
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.,
objavlja prosta delovna mesta:
1.	Mehanik kmetijske mehanizacije v EUJP Žalec - 1 oseba Pogoji:
•	srednja šola strojne, kmetijske ali druge ustrezne smeri,
•	poznavanje delovanja kmetijskih strojev,
•	delovne izkušnje s področja servisiranja in popravil kmetijske mehanizacije,
•	izpit za vožnjo vozil B- in F-kategorije.
2.	Traktorist v EUJP Žalec - 2 osebi Pogoji:
•	najmanj poklicna šola ustrezne smeri,
•	poznavanje delovanja kmetijskih strojev,
•	delovne izkušnje z upravljanjem traktorja s priključki,
•	izpit za vožnjo vozil B- in F-kategorije.
3.	Organizator dela in vodenja pogrebnih svečanosti na pokopališčih v EUJP Žalec - 1 oseba
Pogoji:
•	najmanj V. stopnja izobrazbe,
•	obvladanje dela z računalnikom v Windows okolju,
•	delovne izkušnje s področja organizacije dela,
•	sposobnost organizacije in vodenja pogrebnih svečanosti,
•	izpit za vožnjo vozil B-kategorije.
Delovno razmerje za razpisana delovna mesta bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 11. 12. 2006 na naslov:
Javno komunalno podjetje Žalec, d. o. o., Ul. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec s pripisom »Za razpis«.
	
	ül&f i O \ /Ti A 1/nmi inalnn Vložna številka: Okr. sodišče v Cefu. 1/00146AXI CtVlIU l\UlllUl IcUMU Osnovni kapital: 43.910 403.00 SIT I * ,, . w . . Davčna Številka: 94086362 ^ nvl podjetje zalec d.o.o. « Nade Cilenšek 5,3310 Žalec, tel.: (03) 713-67-50, fax.: (03) 71307-70, ČN Kasaze, tel.: (03) 71367-90, fax.: (03) 71367-96
OBVESTILO
Javno komunalno podjetje Žalec d.o.o. vabi k sodelovanju:
•	Pevske skupine;
•	Govornike;
•	Igralce posameznih instrumentov (trobentače, harmonikarje ipd.)
za izvajanje petja, govorov ter igranja žalostink ob pogrebnih svečanostih na vseh pokopališčih Občine Žalec.
Vse zainteresirane skupine in posameznike vabimo, da se do 11.12.2006 pisno prijavijo na naš naslov. Prijava mora vsebovati tudi seznam pesmi in melodij, primernih za izvajanje ob pogrebnih svečanostih.
Za dodatne informacije lahko pokličejo tudi na telefonsko številko 041 372 601 ali 041 629 505.
Direktor:
Matjaž Zakonjšek, univ. dipl. inž. el. spec.
OBČINA ŽALEC
ODD. ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec
Na podlagi Pravilnika o financiranju in sofinanciranju programov in projektov na področju turizma Občina Žalec objavlja
javni poziv za financiranje programov in projektov s področja spodbujanja razvoja turizma na območju žalske občine za leto 2007
Predmet javnega poziva so programi in projekti javnega interesa s področja spodbujanja razvoja turizma v Občini Žalec v letu 2007.
Na javni poziv za sofinanciranje turističnih programov in projektov iz občinskega proračuna se lahko prijavijo neprofitni in prostovoljni izvajalci turistične dejavnosti na področju Občine Žalec, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	da imajo sedež v Občini Žalec;
-	so registrirani za opravljanje dejavnosti na turističnem področju in delujejo najmanj eno leto;
-	imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon;
-	da imajo zagotovljene osnovne pogoje za uresničitev načrtovanih programov in projektov;
-	da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in projektov in načrt aktivnosti za prihodnje leto.
Obrazci za prijavo so na voljo na Občini Žalec (II. nadstropje, soba št. 52), na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a (PE Turizem), in na spletni strani www.zalec.si od 30. novembra 2006 dalje.
Prijave pošljite po pošti v zapečateni kuverti z oznako »Ne odpiraj - sofinanciranje turističnih programov in projektov 2006« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, do 15. januarja 2007.
Obravnavane bodo samo popolne vloge, o upravičenosti in višini odobrenih sredstev bodo kandidati obveščeni do 15. februarja 2007.
Med izvajalci programov in projektov ter Občino Žalec bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov in projektov turizma na območju žalske občine za leto 2007.
Informacije: ZKŠT Žalec, PE turizem, tel. 712 12 69 (Palir)
Nadaljevati začeto delo
Polzelski svetniki z županom Ljubom Žnidarjem (manjka svetnik Igor Pungartnik)
Večina je novih svetnikov
Novi občinski svet Občine Tabor z županom Vilkom Jazbinškom
Na Polzeli se je prvič sestal polzelski občinski svet v novi sestavi z novim oziroma starim županom Ljubom Žnidarjem. Izvoljeni člani občinskega sveta so najprej imenovali tričlansko mandatno komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev o izvolitvi župana, ki so jo sestavljali svetniki Marjana Šmajs, Tomaž Satler in Jože Kužnik. O poteku volitev je svetnikom na kratko govoril tudi predsednik občinske volilne komisije Slavko Resnik in po-
udaril, da na poročilo volitev ni bilo pripomb. Ker je bil župan Ljubo Žnidar izvoljen tudi za člana občinskega sveta, je dal odstopno izvajajo, na njegovo mesto pa so svetniki po krajši seji mandatne volilne komisije imenovali Danija Škofa, ki so ga svetniki tudi potrdili.
Na ustanovni seji so imenovali tudi Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsednik komisije je Franc Bašič, člani pa Milena Blagotinšek, Andrej Potočnik, Marjana Šmajs in Tomaž
Satler. Ob koncu se je župan Ljubo Žnidar zahvalil občinski volilni komisiji, ki je svojo nalogo opravila brez napak, in dejal, da koalicijskih dogovorov ne bodo sklepali, saj to tudi zadnjih osem let ni bila navada. Prvo sejo je napovedal za 19. decembra. V gradivu za ustanovno sejo so novi svetniki med drugim prejeli tudi protikorupcijsko brošuro.
Polzelski občinski svet, v katerem je 16 svetnikov, bo imel v novem mandatu tudi štiri ženske. Največ mest, kar sedem, jih bodo zasedali člani Slovenske demokratske stranke, to so Franc Bašič, Marija Kosec, Jože Kužnik, Milena Blagotinšek, Marjan Brus, Igor Pungartnik in Jani Škof. V občinskem svetu bodo tudi Tomaž Satler, Simon Ograjenšek in Nanika Cvikl iz Liberalne demokracije Slovenije ter Viljem Kozovinc iz Demokratske stranke upokojencev Slovenije, Matjaž Vaši iz Aktivne Slovenije, Janez Cukjati iz Nove Slovenije, Andrej Potočnik in Anton Mešič iz Slovenske ljudske stranke in Marjana Šmajs iz stranke Socialnih demokratov. T. Tavčar
V sejni sobi Občine Tabor so se v ponedeljek, 6. novembra, zbrali novoizvoljeni svetniki občinskega sveta Občine Tabor, predsednik in člani občinske volilne komisije, predstavniki strank oziroma predlagatelji in nekateri drugi.
Na 1. seji občinskega sveta so ugotovili prisotnost izvoljenih članov občinskega sveta, imenovali komisijo, ki je pregledala predložena potrdila o izvolitvi, predvsem
pa so obravnavali poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev članov občinskega sveta in župana. Potrdili so mandate svetnikov in župana in izdali poziv članom, naj posredujejo predloge za imenovanje članov Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot stalnega delovnega telesa občinskega sveta Občine Tabor.
Na osnovi rezultatov volitev oziroma potrdil o iz-
volitvi je bil sestavljen nov občinski svet. Tudi v Taboru je prišlo do precejšnje zamenjave svetnikov, ki so bili tukaj izvoljeni po večinskem sistemu.
Župan Vilko Jazbinšek je bil izvoljen tako rekoč samodejno, saj ni imel protikandidata. Za svetnike so bili izvoljeni Ivan Lukman, ki ga je predlagala Slovenska ljudska stranka, Tatjana Kobale Khodary, ki jo je predlagala Liberalna demokracija Slovenije, Gregor Lukman, ki ga je predlagala Slovenska demokratska stranka, Martina Zupančič, ki jo je predlagala Slovenska ljudska stranka, Janko Drča, ki ga je predlagala Slovenska ljudska stranka, Janez Mak, ki ga je predlagala Slovenska ljudska stranka, in Jože Cestnik, ki ga je predlagal Anton Cestnik in skupina volivcev.
Glede na sestavo občinskega sveta si župan Jazbinšek obeta dobro in uspešno delo. Ne nazadnje tudi zato, ker so tako delali že v preteklem mandatu. D. N.
Jubileji šolstva na Polzeli
S kulturnega programa
Velika torta, ki sta jo načela Valerija Pukl in minister Milan Zver
Na Osnovni šoli Polzela so priredili veliko slovesnost v počastitev 100-letnice šolske zgradbe, 180-letnice organiziranega šolstva na Polzeli in 30-letnice vrtca. V veliki športni dvorani so se zbrali množica staršev in drugih Polzelanov, upokojeni učitelji in nekdanji ravnatelji, učitelji in drugi delavci šole in vrtca. Prireditvi so prisostvovali tudi minister za šolstvo dr. Milan Zver, učitelji, vzgojitelji in predstavniki krajevne skupnosti in kulturnega društva iz Štandreža,
s katerimi sodelujejo Polzela-ni, ravnateljica slovenskih šol na Goričkem Mirka Brajnik in predstavniki Občine Polzela, kot častni gostji pa pesnica Neža Maurer in akademska slikarka Darinka Pavletič Lo-renčak.
Ravnateljica šole Valerija Pukl je med drugim dejala, da so bili začetki šolanja v najetih prostorih Petra Tavčarja, nato pa v mežnariji, prva šola, v kateri danes domuje občina, je bila zgrajena leta 1885, leta 1906 pa druga, v kateri še danes teče pouk. Prvi prizidek je bil zgrajen leta 1971, naslednji leta 1982 in leta 1996 dvorana, v kateri je bila prireditev. Lani je bil zgrajen nov športni center, na katerega so še posebej ponosni. O 30-letnici vrtca so spregovorili pomočnica ravnateljice Zdenka Rovšnik, župan Ljubo Žnidar in predstojnica Zavoda republike Slovenije za šolstvo, enota Celje, magistra Sonja Zajc. Zbrane sta s svojimi spomini na šolske klopi, ki sta jih gulili na Polzeli, očarali
častni gostji, Neža Maurer in Darinka Pavletič Lorenčak. Tudi minister dr. Milan Zver, ki je bil navdušen ob pogledu na ustvarjalnost otrok in delavcev šole in vrtca, je izrekel čestitke in vse priznanje kolektivu šole.
Ob tej priložnosti so pripravili bogato razstavo na temo Vrtec in šola nekoč z mentorico Regino Mratinkovič, izdali priložnostno glasilo z urednico Marijo Kronovšek in prvič v zgodovini šolstva tudi zbornik o razvoju šolstva na Polzeli od začetka do danes. V njem so kot pomembna označili šolska leta 1786/87, ko je začela delovati prva redna osnovna šola v samostanu v Novem kloštru, 1787/88 po razpustu dominikanskega samostana so šolo preselili na Polzelo, šolanje pa je bilo po smrti učitelja Barto-lomeja Schaliberja prekinjeno. Leta 1826/27 je bila ustanovljena redna elementarna šola na Polzeli, ki je imela 50 šoloobveznih otrok. Pouk so imeli od takrat v hiši Petra Tavčarja in Antona Galantina, v letih 1831 do leta 1885 pa v mežnariji, ki so jo večkrat obnovili in dozidali. Začele pa so se tudi priprave na izgradnjo šolskega
poslopja. V letu 1885 je bilo novo šolsko poslopje zgrajeno,
1.	aprila 1887 pa se je pričel pouk s 130 otroki. Šola je bila enorazrednica. Zaradi naraščanje šoloobveznih otrok so leta 1904 začeli graditi novo šolo, ki je bila leta 1906 blagoslovljena. Nova šola je bila petrazredni-ca. V šolskem letu 1908/09 je okrajni šolski svet sklenil, da bo odslej uradoval v slovenščini, šolsko kroniko so začeli pisati v slovenščini. V letih 1914/18 je bil na šoli ustanovljen razred za begunce. V šolskem letu 1921/22 se je šola razširila v še-strazrednico, srbohrvaščina je postala obvezni učni predmet. Leta 1940/41 je nemška vojska zasedla obe šolski poslopji, pouk se je odvijal v prostorih gostiln Cizej in Štefančič, 23. aprila leta 1941 pa so slovenske učitelje zaprli ali poslali v izgnanstvo v Srbijo. Pouk je potekal v nemškem jeziku vse do 13. maja 1945. Že 15. maja so začeli urejati šolo in 22. maja kljub pomanjkanju šolskih klopi začeli s poukom. Leta 1950/51 se je sedemletna šola na Polzeli preimenovala v nižjo gimnazijo. V šolskem letu 1956/57 so v kleti nove šole uredili šolsko kuhinjo
z obednico in več delavnic. Leta 1971 so slovesno odprli prvi prizidek, v šolski kuhinji pa so uvedli kuhanje kosil, leta 1982 je bil zgrajen drugi prizidek, leta 1996 je bila odprta nova športna dvorana, v šolskem letu 1999/00 je bila šola vključena v postopno uvajanje devetletke, leta 2004 je odprta nova podružnična šola v Andražu, lani so v sodelovanju z občino odprli nov športnorekreacijski center, v avli šole pa stalno razstavo pesnice Neže Maurer, akademske slikarke Darinke Pavletič Lorenčak in spominsko obeležje Vere Šlander, po kateri se je šola imenovala od leta 1971 do leta 1996. Sicer pa je polzelska šola v letih svojega delovanja
sodelovala v številnih državnih in mednarodnih projektih, si pridobila naslov EKO šola, bila deležna številnih odličij in priznanj, njeni učenci pa so vseskozi dosegali odlične rezultate na regijskih in državnih tekmovanjih.
Glavna urednica zbornika in vodja celotnega projekta je bila ravnateljica Valerija Pukl, voditeljica prireditve pa Mojca Cestnik s sodelavci. V stari učilnici so pripravili pouk z Marjanom Marinškom in učenci šole ter predstavili stare jedi. Šolo na Polzeli in podružnično šolo v Andražu danes skupno obiskuje 526 otrok, 176 jih je v vrtcu, kolektiv pa šteje 98 delavcev.	T. Tavčar
Na Bregu sedaj še pločnik
Pri gradnji pločnika so položili tudi cevi za padavinsko vodo
Občina Polzela je skupaj z Slovenije pred dnevi zaklju-Direkcijo za ceste Republike čila dela na krožišču v nase-
lju Breg pri Polzeli, zdaj pa nadaljujejo z izgradnjo pločnika, napeljavo javne razsvetljave in obnovo nizkonapetostnega električnega voda na odseku regionalne ceste Polzela-Šempeter v naselju Breg pri Polzeli v dolžini 335 metrov.
Dela, ki jih izvaja podjetje Ceste mostovi Celje, so se pričela prejšnji teden in bodo končana v mesecu dni. V sklopu izgradnje pločnika je predvidena tudi preplastitev celotnega vozišča ob novem pločniku. Investitor del je Občina Polzela, vrednost naložbe pa je nekaj več kot 35 milijonov.	T. Tavčar
V Letušu po novem pločniku
V Krajevni skupnosti Letuš v braslovški občini so 9. novembra namenu predali kar 900 metrov dolg asfaltiran pločnik s prehodom za pešce, odvodnjavanjem in javno razsvetljavo. Na slovesnosti pri kmetiji Rosenstein v središču kraja se je ob tej pomembni pridobitvi zbralo veliko Letušanov. Med gosti so bili Jure Pejanovič z Direkcije za državne ceste, predsednik nadzornega sveta Družbe za državne ceste Republike Slovenije Ljubo Žnidar, braslov-
ški župan Marko Balant in drugi, ki so v svojih govorih poudarili pomembnost projekta, ki bo prispeval predvsem k varnosti pešcev. Začetek del sega v leto 2000, letos pa so bila dela zaključena.
Vrednost projekta je 49,4 milijona tolarjev, od tega je investitorju, Občini Braslovče, uspelo pridobiti 12,3 milijona državnih sredstev. S prerezom traku so novo pridobitev predali namenu Jure Pejanovič, Ljubo Žnidar in Marko Balant, blagoslov je opravil bras-
Med ogledom tretje faze pločnika, ki je bil zgrajen letos
lovški župnik Milan Gosak, za pogostitev pa so poskrbele članice Društva podeželskih žena Braslovče. Gostje so si ogledali tudi križišče v Malih Braslovčah in v Parižljah, ki sta prednostni nalogi v prihodnje.	T. Tavčar
V Preboldu tretjina svetnic
O izidu volitev ni bilo pritožb
Novi svetniki, stari in novi župan Franc Sušnik (med svetniki manjka Vladimir Reberšak)
Novoizvoljeni svetniki Občine Prebold so se že prvi četrtek v novembru zbrali na ustanovni seji. Ker so bili na sejo poleg svetnikov povabljeni tudi predstavniki list in člani občinske volilne komisije, je bila seja v predavalnici preboldskega hotela, vodil pa jo je ponovno izvoljeni župan Vinko Debelak.
Najprej so svetniki imenovali tričlansko komisijo za pregled predloženih potrdil o izvolitvi, potem pa je predsednik občinske volilne komisije Jože Golič podal poročilo volilne komisije o izidu volitev članov občinskega sveta in županov. Izvoljeni svetniki so potrdili svoje mandate in mandat župana ter takoj nato že imenovali člane Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsednik te komisije je Martin Vošnjak, člani pa Franci Škrabe, Karol Lobnikar, Marjan Golavšek in Emilija Črni-
Med 17 krajevnimi organizacijami RK, ki delujejo v okviru Območnega združenja RK Žalec, je tudi KO RK Prebold, ki jo že vrsto let vodi upokojena učiteljica Marija Kapus. Poleg uspešnega opravljanja poslanstva pomoči potrebnim se lahko v preboldski organizaciji RK pohvalijo najverjetneje z najstarejšo aktivistko RK v Sloveniji
95-letno Faniko Raček.
Delo KO RK Prebold vodi sku-
Novi braslovški svetniki so se v sredo sestali na prvi, ustanovni seji občinskega sveta. Po ugotovitvi o prisotnosti izvoljenih članov novega občinskega sveta so izvolili tričlansko mandatno komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in župana. Mandatna komisija v sestavi Vinko Derča, Rudi Sedovšek in Janez Štusej je obravnavala poročilo občinske volilne komisije
la. Predlog, da bi morala sestava te komisije odražati število mandatov v občinskem svetu, v katerem je največ članov stranke LDS, ni bil upoštevan. Župan je nato pozval občane, društva, stranke in ustanove, naj predlagajo člane stalnih delovnih teles občinskega sveta, člane nadzornega odbora in vseh krajevnih odborov. Preboldski občinski svet ima pet odborov, v vsakega morajo biti poleg petih občinskih svetnikov imenovani po štirje zunanji člani. Krajevni odbori imajo najmanj pet in največ sedem članov.
In kdo so novi občinski svetniki v Preboldu: Luka Lancner, Ivan Rukav, Darko Orožim, Henrika Gominšek, Jolanda Stojnič, Franc Škrabe, Emilija Črnila, Boža Ver-dev, Martin Vošnjak, Matjaž Debelak, Marjan Golavšek, Mojca Jezernik, Karol Lobnikar, Milan Kupec in Tomaž Cink. Župan Vinko De-
paj s predsednico Marijo Kapus 29-članski odbor, ki ga sestavljajo predstavnice vseh vaških skupnosti v občini. Pred časom so po svojih močeh s prehrambenimi paketi in drugo pomočjo blažili socialno stisko ljudi, ki so po stečaju MIK-a in TT Prebold ostali brez dela in zaslužka. Zdaj je položaj bistveno boljši, saj je delo v novi tovarni dobilo že 240 delavcev. Prav vsi pa so prejeli tudi odpravnine.
in pritožbe. Po seji komisije je predsednik Vinko Derča povedal:
»Nestrankarska lista za razvoj občine je podala pritožbo na delo občinske volilne komisije v štirih primerih. Vse štiri je mandatna komisija zavrnila kot neutemeljene, ker v zakonsko predpisanem roku na delo volilnih odborov na posameznih voliščih ni bilo nobene pisne pritožbe. Delo občinske
belak je dejstvo, da je kar tretjina občinskega sveta žensk, ocenil kot prednost in lepo gesto volivcev, da so zaupali ženskam v tako velikem številu. »Omenil pa bi tudi, da smo hkrati močno pomladili občinski svet, saj imamo kar tri svetnike, stare okrog 25 let, ki bodo verjetno našemu delu dali nov zagon.«
Najprej se bo novi občinski svet lotil priprave proračuna za leto 2007, kar bo po besedah Vinka Debelaka precej obsežno delo, saj nameravajo prevetriti vse razvojne načrte, ki so bili pred časom zastavljeni in v določeni meri že uresničeni. Potrebna bo tudi njihova uskladitev z regijskim razvojnim programom, da bodo dani poudarki tistim načrtom, ki so jih uspeli uvrstili na dovolj visoko mesto v regijskem razvojnem programu.
Naslednja seja preboldskega občinskega sveta bo 7. decembra.
K. R.
Delo RK obsega tudi obiske bolnih, osamljenih in starejših ljudi. Pomembna so tudi vsakoletna družabna srečanja starejših. Tiste, ki se srečanja zaradi zdravstvenih težav ne morejo udeležiti, obiščejo na domu in jih obdarijo, prav tako pa obiščejo in obdarijo oskrbovance iz preboldske občine v domovih po Sloveniji. Lani so obiskali 42 oskrbovancev, letos pa jih bodo še več. Socialno šibkim družinam in posameznikom ter družinam z več otroki bodo razdelili kar nekaj hrane z intervencijske zaloge Evropske unije.
D. Naraglav
volilne komisije je bilo opravljeno korektno in po zakonu. Enako so bile neutemeljene pritožbe Jožeta Rožiča in Janka Pergerja iz stranke Nova Slovenija.«
Po potrditvi 15 mandatov za občinske svetnike in župana Marka Balanta, ki je bil izvoljen v drugem krogu volitev, se je le-ta zahvalil, svetnikom pa čestital za izvolitev. V nagovoru je poudaril, da bo tudi v tem mandatu delal vestno in pravilno v dobrobit občanov bras-lovške občine. Svetniki novega občinskega sveta izhajajo iz sedmih strank, in sicer Filip Beloglavec, Rudi Sedovšek in Rudolf Žohar ter svetnica Simona Zbičajnik iz Slovenske demokratske stranke, Vinko Drča, Marija Elizabeta Ma-rovt, in Matjaž Završnik iz Slovenske ljudske stranke, Miran Krajnc, Branko Ribizel in Bogdan Trop iz Nestrankarske liste, Andrej Korošec, Danilo Arčan iz Stranke socialnih demokratov, Franc Škruba iz Demokratske stranke upokojencev, iz Liberalne demokracije Slovenije Janez Štusej in Nove Slovenije - krščanske ljudske stranke Jožef Rožič.	T. Tavčar
Na prvi konstitutivni seji, ki je bila v dvorani inovacijskega centra za razvoj alternativnih virov energije, so se sestali tudi svetniki Občine Vransko. Seje so se poleg novoizvoljenih svetnikov udeležili tudi člani občinske volilne komisije, predstavniki strank in načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar.
Po ugotovitvi prisotnosti izvoljenih članov občinskega sveta so imenovali mandatno komisijo v sestavi Vlado Reberšek, Emil Jelen, Marjan Pečovnik, Roman Aleš in Andrej Semprimožnik. Predsednik občinske volilne komisije Marko Brišnik je nato podal poročilo o izidu volitev članov občinskega sveta in župana. Med drugim je povedal, da na poročilo o izidih volilne komisije ni bilo pritožb, bili pa sta dve v času kandidacijskega postopka za župana in
V Dvorani Prebold je potekala zaključna prireditev letošnje akcije Naš kraj lep in urejen. Na njej so podelili priznanja za najlepše urejene hiše, kmetije, zaselek, podjetje, trgovino, kamp, gostilno in gasilski dom. Glavni organizator tokratne prireditve je bilo Kulturno prosvetno društvo Šešče, ki je prireditev obogatilo s pestrim kulturnim programom.
Akcija, katere osnova je projekt Turistične zveze Slovenije Moja dežela lepa in gostoljubna, se je v preboldski občini dobro prijela in daje dobre rezultate. Z akcijo so tudi letos začeli maja, ko je bila organizirana cvetlična tržnica, na kateri je bilo mogoče vnovčiti bon za nakup cvetja. Bon je občina poslala v vsako gospodinjstvo. Na podlagi krajevnih odborov je bila sestavljena komisija za ocenitev, v kateri so sodelovale predstavnice vseh vasi oziroma naselij v občini. V okviru akcije se je po posameznih vaseh oziroma naseljih poiskalo najlepše urejeno hišo z vrtom in kmetijo, v okviru občine kot celote pa najlepši zaselek, gasilski dom, podjetje, gostinski lokal in kamp.
Zaključno prireditev je s
svetnike, obe je celjsko sodišče v 48 urah zavrnilo kot neutemeljeni.
Sledila je potrditev mandatov enajstim svetnikom iz treh strank in županu. Največ, sedem, je svetnikov iz Slovenske demokratske stranke, to so Marjan Pečovnik, Roman Aleš, Anica Medvešek, Maja Jerman, Ivan Bervar, Andrej Semprimožnik in Franc Remic. Tudi župan Franc Sušnik
pozdravom začela Magda Šalamon, ki je predstavila tudi potek akcije in članice komisije. Zbranim je spregovoril župan Občine Prebold Vinko Debelak. V svojem govoru je . izrazil zadovoljstvo nad akcijo, ki pomembno prispeva k še lepšemu izgledu občine, hkrati pa izrekel tudi čestitke in zahvalo vsem dobitnikom letošnjih priznanj. Skupaj s članico komisije za ocenjevanje Eriko Gominšek je v nekaj sklopih, ki so bili obogateni s kulturnim programom Mešanega pevskega zbora KPD Šešče, nastopom otroške re-citacijske skupine KPD Šešče, ljudskimi pevci Prijatelji šest še iz Šešč in nastopom narod-no-zabavnega ansambla A JE TO, podelil letošnja priznanja.
Priznanje za najlepšo urejeno hišo z vrtom so prejeli Frančiška in Jože Jager iz Prebolda, Ingeborg Ahačič iz Marija Reke, Avrelija in Janez Rojnik iz Sv. Lovrenca, Marija in Filip Gorjup iz Matk, Marija in Milan Golavšek iz Šešč, Karolina in Alojz Žgank iz Dolenje vasi, Marjan in Drago Povše iz Latkove vasi in Marija in Franc Troger iz Kaplje vasi. Za najbolj urejeno kmetijo v posameznih vaseh je tokrat komisija priznanje do-
je član te stranke. Vladimir Reberšek in Ivan Rokovnik sta iz Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke, Vladimir Rančigaj in Emil Jelen pa iz stranke Socialnih demokratov. Ob koncu seje se je župan Franc Sušnik zahvalil občinski volilni komisiji, čestital novoizvoljenim svetnikom in za 4. december napovedal prvo redno sejo občinskega sveta.	T. Tavčar
delila kmetiji Monike in Milana Lobnikarja iz Marija Reke, kmetiji Elizabete in Bogomirja Pavliča iz Sv. Lovrenca, kmetiji Anice in Marjana Go-lavška iz Matk, kmetiji Andreje in Roberta Habjana iz Šešč, kmetiji Hedvike in Martina Verka iz Dolenje vasi, kmetiji Rozalije in Antona iz Latkove vasi in kmetiji Marte Cilenšek iz Kaplje vasi.
Priznanje za najlepši Gasilski dom je prejelo PGD Šešče, priznanje za najlepšo izletniško kmetijo je prejela kmetija Marije in Alojza Vebra iz Matk, priznanje za najlepše urejeno podjetje ali obrt sta prejela Pavlika in Rajko Korun iz Kaplje vasi, priznanje za najlepši kamp (v občini so kar trije kampi) je letos prejel Kamp Park Latkova vas, priznanje za najlepše urejeno naselje - sosesko pa je tokrat dobila soseska Na zelenici v Preboldu.
Tudi tokrat so podelili dve posebni priznanji, in sicer Vrtni galeriji Gaj Cirila Hočevarja v Kaplji vasi in Planinskemu domu na Homu.
Uradnemu delu prireditve je sledilo prijetno druženje ob dobrotah, ki so jih tudi za to priložnost pripravile članice Društva podeželskih žena Občine Prebold.	D. N.
Uspešno delo aktivistk
Zavrnili vse pritožbe
Novi braslovški svetniki in župan Marko Balant (na posnetku manjka svetnik Bogdan Trop)
Priznanja akcije Naš kraj lep in urejen
Da je nevarno na varnem
Zaključna prireditev 60-letnice
Javne naprave Celje skrbijo za zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov na območju 14 občin, med njimi so tudi vse spodnjesavinjske občine. Že pred leti so uvedli ločeno zbiranje odpadkov, katerega namen je zmanjšati količino odpadkov na odlagališču. Tudi nevarni odpadki iz gospodinjstev morajo biti oddani ločeno v poseben zabojnik. Letošnja akcija zbiranja nevarnih odpadkov je potekala pod geslom Da bo nevarno na varnem.
Javne naprave Celje od leta 2001 vsako leto pripravljajo posebne akcije zbiranja tako imenovanih nevarnih odpadkov, kot so akumulatorji, baterije, premazi, elektronika, zdravila in embalaža od pesticidov. Sprva je akcija, kije za občane brezplačna, potekala dvakrat letno, ker pa so ugotovili, da večina nevarnih odpadkov v gospodinjstvu nastaja od pomladi do jeseni, jo zdaj pripravljajo le v jesenskem času. Rezultate letošnje akcije sta direktor Javnih naprav Marko Zidanšek in vodja ločenega zbiranja odpadkov
Leon Gregorc predstavila na tiskovni konferenci.
Letošnja akcija zbiranja nevarnih odpadkov je potekala od 11. septembra do 27. oktobra po posameznih občinah in na lokacijah, ki so jih uskladili z občinami oziroma s krajevnimi in četrtnimi skupnostmi. 1225 prebivalcev iz 14 občin je v zabojnik za nevarne odpadke prineslo skupaj 29.200 kilogramov odpadkov, prevladovala so računalniška in elektronska oprema ter motorna olja. Največ nevarnih odpadkov je bilo zbranih na območju Mestne občine Celje (5.800 kilogramov), v občini Šentjur (5.400) in v žalski občini (4.500).
Javne naprave Celje so letos organizirale tudi nagradno igro z namenom še bolj spodbuditi ljudi k ločenemu zbiranju nevarnih odpadkov. Glavno nagrado - skuter je maskota ekoloških prizadevanj Ekorg izžrebal na tiskovni konferenci. Skuter je prejel Matjaž Rojnik iz Založ pri Polzeli. Sicer pa lahko občani, ki so vključeni v organiziran odvoz odpadkov pri celjskih Javnih napravah, nevarne odpadke brezplačno štirikrat na leto odložijo v posebnem zabojniku na odlagališču komunalnih odpadkov v Bukovžlaku. Količine ne smejo biti velike, da ne bi prihajalo do zlorab, saj je ta možnost namenjena izključno za nevarne odpadke iz gospodinjstev. K. R.
Lovska družina Tabor je letos s kar nekaj prireditvami proslavila 60-letnico svojega delovanja. S praznovanjem so začeli že v času občinskega praznika Občine Tabor, ko so predali namenu obnovljen lovski dom nad Taborom, v avgustu so pripravili veliko strelsko tekmovanje na streliščih pri svoji lovski koči, v začetku tega meseca pa so niz praznovanj zaključili s slovesno proslavo in podelitvijo družinskih priznanj za delo v društvu in priznanj za prizadevno delo pri razvoju lovske organizacije. Podeljena pa so bila tudi najvišja priznanja oziroma odlikovanja Lovske zveze Slovenije.
Slovesnost so začeli Savinjski rogisti, nato pa je zbranim spregovoril starešina Lovske družine Tabor Franc Kovče, ki je na kratko orisal delovanje lovske družine in se zahvalil lovcem in ostalim za njihovo delo in sodelovanje.
V nadaljevanju so večer s petjem obogatili še Moški pevski zbor KUD Ivan Cankar Tabor, Lovski oktet Mežica in Savinjski rogisti. Zbranim lovcem in gostom sta spregovorila župan Občine Tabor Vili Jazbinšek, ki je izrazil veselje in zadovoljstvo nad poslanstvom, ki ga ima njihova lovska družina, hkrati pa se jim je zahvalil za dobro sodelovanje in prispevek k pestrosti društvenega in družabnega življenja v občini. Jubilantom je spregovoril tudi predsednik Savinjsko-kozjan-ske zveze lovskih družin Maksimiljan Arlič, ki je podelil priznanja za prizadevno delo pri razvoju lovske organizacije. Tovrstno priznanje so prejeli Mirko Herle, Rajko Križnik, Stane Resnik in Peter Terglav. Z znakom za lovske zasluge so bili odlikovani Franc Florjan, Anton Gržina in Ferdinand Haler. Lovska zveza Slovenije pa je z redom za lovske zasluge III. stopnje odlikovala Vinka
Goropevška, Milana Ocepka st. in Janeza Vidmarja. Z naj-višjim odlikovanjem, redom za lovske zasluge I. stopnje, pa je bil odlikovan Slavko Cestnik. Vsi omenjeni so prejeli tudi društveno priznanje za večletno delo v lovski organizaciji. Priznanje za večletno delo v lovski organizaciji so prejeli tudi Janez Černec, Vili Flis, Klemen Herle, Gregor Kovče in Tomaž Leskovšek, Ivan Sedminek, Franc Kovče, Rudi Lešnik, Vinko Medved, Milan Ocepek ml., Boštjan Pulko, Janko Šmit, Milan Šmit, Bojan Šolinc, Ivan Tominšek, Janez Žagar, Stane Pinter, Franc Šolinc in Ivan Terglav, družinsko priznanje pa Jože Cestnik, Dušan Hus, Boris Krasnov in Edo Pulko.
Sledilo je družabno srečanje. Na vrata že trka zima, ki jim ne bo dala miru, še posebej, če bo padlo veliko snega, kar zahteva dodatno skrb za divjad.
D. Naraglav
Veteranke in veterani tokrat v Matkah
Tri ambasadorke miru iz naše doline
V Celjskem domu je Univerzalna mirovna federacija, ki ima kot nevladna organizacija posvetovalni status pri Združenih narodih, podelila šest novih priznanj ambasadorjev miru. Pod njenim okriljem delujeta v Sloveniji Mednarodno in medversko društvo za mir v svetu in Slo-
vensko žensko društvo za mir v svetu, ki sta bila tudi organizatorja prireditve v Celju.
Iz Savinjske doline so priznanje ambasadorji miru prejele ravnateljica žalske osnovne šole s prilagojenim poukom Danica Vončina Veli-govšek, priznana zeliščarica in svetovalka v oddaji Zeleni val
na Radiu Celje Fanika Burjan in voditeljica skupine za samopomoč v Domu upokojencev na Polzeli Jožica Šmon.
S širšega celjske območja so priznanje prejeli še pesnica in pisateljica Silva Železnik Einfalt, Karl Gržina in Jože Žlaus. Namen podelitve je zahvala posameznikom, ki si na različnih področjih vztrajno prizadevajo za ustvarjanje miru, hkrati pa je tudi vzpodbuda za njihovo nadaljnje delo. Gost večera je bil Elder Kay
I.	Andersen, pastor Cerkve svečenikov poslednjih dni iz Zvezne države Idaho, v kulturnem programu pa so nastopili Habrovi fantje iz Luč in pevska skupina Taščice iz Vojnika.	T. T.
Uspešna vaja braslovških gasilcev
V okviru meseca požarne varnosti je Občinsko gasilsko poveljstvo Braslovče v Trnavi pripravilo gasilsko vajo. Namen vaje je bil prikaz gašenja notranjega požara v lakirnici lesnopredelovalnega obrata Mizarstva Korun z varovanjem ostalega dela kompleksa in z zagotavljanjem dodatne vode iz rezervoarja s tvorbo gasilske cevne verige na oddaljenosti 900 metrov.
Kot je povedal vodja vaje, višji gasilski častnik prve stopnje, poveljnik gasilskega občinskega poveljstva Milan Šoštarič, je v vaji sodelovalo 80 gasilcev iz vseh šestih društev braslovške občine z razpoložljivo gasilsko tehniko. Vodja posredovanja je bil domači poveljnik društva višji gasilski
častnik Ivan Drča, pomočnik vodje vaje pa gasilski častnik Janko Tomanič.
Vajo sije ogledalo veliko ljudi, med njimi tudi župan občine Marko Balant. V kratkem nagovoru po vaji je vsem, ki so kakor koli sodelovali v vaji, čestital in med drugim po-
vedal, da je občina v zadnjih štirih letih za požarno varnost in opremljenost gasilskih društev namenila več kot 60 milijonov tolarjev. Največ denarja pa so porabili za nabavo novih gasilskih vozil za prostovoljna gasilska društva Braslovče, Trnava in Gomilsko. T. Tavčar
Tudi tokratnega srečanja seje udeležila skoraj večina veterank in veteranov
V	mesecu požarne varnosti so veteranke in veterani Gasilske zveze Prebold pripravili tradicionalno družabno srečanje. Tokrat je bilo organizator srečanja PGD Matke.
V	dvorani gasilskega doma je zbranim najprej namenil pozdrav in dobrodošlico predsednik gostitelj skega društva Franci Pražnikar, ki je na kratko predstavil delo PGD Matke. Srečanje je v nadaljevanju obogatil kulturni program mladih članov, potem pa govor poveljnika GZ Prebold Branka Verka, ki je predstavil delo gasilske zveze in čestital veteranom PGD Matke za 7. mesto na državnem tekmovanju in veteranom PGD Sv. Lovrenc za 15. mesto na državnem tekmovanju. Obe desetini se udeležujeta tudi pokalnih tekmovanj GZ Slovenije, kjer še posebej
veterani Matk posegajo v sam vrh.
Zbranim veterankam in veteranom, ki jih je v GZ Prebold okrog 130, je spregovoril tudi župan Vinko Debelak, ki je tudi sam vnet gasilec. V svojem govoru je izrazil veselje in zadovoljstvo nad delovanjem
veteranskih desetin v GZ Prebold ter veteranom čestital za njihovo delo.
Tudi na tem srečanju so podelili plaketo veterana Gasilske zveze Slovenije. Tokrat jo je prejel Ivi Lebar, dolgoletni vodja komisije za veterane pri GZ Prebold.	D. N.
nohrama in dostava plina
V spomin mrtvim
_ ^
2. festival gluhih v Žalcu
Med položitvijo spominskih vencev
»Jesenje slovo poletja, zadnja toplina, ki nas še preveva pred zimskim mrazom, pred sivino meglenih dni, pred koncem lepega in plodnega poletja. Slovo, ki je ozaljšano s paleto toplih jesenskih barv, ki se zadnjič bohotijo v svojem razkošju, kot da nam želijo dati zadnjo toplo popotnico pred prihajajočimi mrzlimi in temnimi dnevi. In ta čas je simbolno povezan s tistimi, ki se jih spominjamo, smo jih imeli radi in z njimi delili radosti in bolečine. Spominjamo se jih z grenkim spoznanjem minljivosti. Spomin na preminule vedno izziva bolečino, ki je sicer potisnjena v naše podzavesti, a kot tleča žerjavica od časa do časa zažari.«
S temi besedami je zbrane na osrednji slovesnosti spomina na mrtve pri spomeniku NOB
v Preboldu nagovoril Valter Zupanc.
V Preboldu so tudi tokrat poskrbeli za bogat kulturni program, v katerem so sodelovali Pihalni orkester TT Prebold, moški pevski zbor in recitatorji DPD Svobode Prebold. Spominu na žrtve vojne vihre, ki je v Preboldu in njenih vaseh vzela kar desetino prebivalstva, so se ob tej priložnosti poklonili mnogi njihovi svojci in drugi občani Občine Prebold. Delegacija Občinskega odbora ZZB NOB Prebold s predsednikom Viljemom Petkom na čelu in delegacija Občine Prebold z županov Vinkom Debelakom pa sta pred spomenik položili spominska venca.
Že dan prej so se v preboldski občini, ob regionalni cesti v Marija Reki, poklonili žrtvam povojnega nasilja. D. Naraglav
V začetku novembra je dvorana Doma II. slovenskega tabora v Žalcu ponudila gostoljubje 2. festivalu gluhih v gledaliških igrah. Na festivalu je sedem gledaliških skupin, delujočih v okviru Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ter šestih regijskih društev gluhih in naglušnih v desetih kratkih igrah predstavilo življenje in delo gluhih z uporabo znakovnega jezika. Nastopajoči so s pravim igralskim žarom potrdili, da kultura v društvih gluhih in naglušnih živi in da se za njen obstoj ni treba bati.
Gluhim osebam je zaradi gluhote in komunikacijskih ovir onemogočeno sodelovanje in udejstvovanje v večini kulturnih dogodkov, ki jih organizira slišeča javnost. Kultura gluhih gluhim osebam omogoča izstopanje iz anonimnosti in vključevanje v širši kulturni prostor. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije si v okviru posebnega programa prizadeva spodbuditi raznoliko kulturno de-
javnost po društvih in organizacija tega festivala je del tega.
Soorganizator festivala je bilo Društvo gluhih in naglušnih Celje, ki deluje na področju 20 občin savinjske regije. Društvo združuje nad 500 članov, od tega je nad 110 gluhih in nad 260 naglušnih članov, ostalo pa so njihovi družinski člani in drugi pridruženi člani. S pomočjo redno zaposlene strokovne delavke, zunanjih strokovnjakov, prostovoljcev, tolmačev ter javnih in drugih institucij in organizacij izvaja programe za potrebe članov na njim prilagojen način.
Letos mineva 75 let organiziranega delovanja odraslih gluhih in naglušnih na Slovenskem.
Prireditve, kot je bil festival v žalskem kulturnem domu, pripomorejo k boljši integraciji gluhih in naglušnih v družbeno in kulturno življenje in dajejo ob dobrih predstavitvah vsem članom in društvom spodbudo za naprej.
L. K.
Ponedeljek, 4. december, ob 18. uri
»Ta veseli dan kulture« z rojakom Petrom Kolškom; Medobčinska matična knjižnica Žalec (712 12 52).
Torek, 5. december, ob 17. uri »Ta veseli dan kulture«
- pričetek
računalniške izposoje v dokončno
prenovljeni knjižnici;
Krajevna knjižnica Griže (71212 52).
Sreda, 6. december, ob 18. uri razstava del učencev ikonopisja mag. Silve Bozinove; Medobčinska matična knjižnica Žalec (712 12 52).
Četrtek, 7. december, ob 17. uri izdelovanje novoletnih voščilnic z Ireno Verbič;
Medobčinska matična knjižnica Žalec (71212 52).
Petek, 8. december, ob 16. uri izdelovanje novoletnih voščilnic z Ireno Verbič;
Občinska knjižnica Vransko (712 12 52).
Ponedeljek, 11. decembra, ob 17. uri
Ura pravljic in izdelovanje novoletnih
okraskov z Ireno Verbič; Občinska knjižnica Braslovče (712 12 52).
Torek, 12. decembra, ob 17. uri
izdelovanje novoletnih voščilnic z Ireno Verbič;
Krajevna knjižnica Liboje (712 12 52).
Sreda, 13. decembra, ob 17. uri
dekoriranje božičnih sveč z Ireno Verbič;
Krajevna knjižnica Ponikva (71212 52).
Torek, 19. decembra, ob 17. uri
Unikatno z Ireno Verbič (obvezne prijave) Medobčinska matična knjižnica Žalec (71212 52).
Četrtek, 21. december, ob 17. uri Po pravljici diši; Medobčinska matična knjižnica Žalec (71212 52).
Nad požar, ko ga še ni resničnih primerih boljša.
Tovrstna srečanja v Novemu organizirajo že od leta 2004. Lani novembra pripravljeno srečanje v obliki velike požarne vaje je omogočilo tudi dobro pripravljenost in uspešno ter hitro akcijo, ko se je spomladi letos požar v lakirnici res zgodil. Nova razporeditev v novi lakirnici, ki je bila urejena na pogorišču stare, pa prinaša tudi nov sistem gašenja in nedavno srečanje je zato vsem sodelujočih prineslo nova izhodišča za ravnanje ob morebitni ponovni nesreči. L. K.
V sklopu meseca požarne varnosti so v podjetju Novem Car Interior Design na srečanje v podjetje povabili gasilska društva iz okolice. Na že tretjem srečanju po vrsti so poveljnikom in podpoveljnikom desetih od petnajstih povabljenih gasilskih društev razkazali nove prostore lakirnice, kjer je bil spomladi požar, hkrati pa predstavili tudi nov požarni načrt in načrt evakuacije v primeru požara. Srečanja sta se med drugimi udeležila tudi poveljnik GZ Žalec Franc NARAKS in poveljnik PGD Žalec Miroslav LOVREK ter direktor Nove-ma Ivan Podpečan.
Kakor nam je povedala Nina Huš, ki je v podjetju Novem zadolžena za varstvo pri delu, požarno varnost in varstvo okolja, je dobro sodelovanje z gasilskimi društvi, predvsem pa pogovori in priprava na mogoče scenarije v primeru požara, preden se zares zgodi, velikega pomena, saj je tako
Roman Brglez
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče s 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (B 703 43 70).
Spoštovani kupci!
Pred nami je praznični december, čas nakupov, praznovanj in obdarovanj. Čas za izrekanje dobrih želja, čas veselja in radosti. Kar trije dobri možje bodo v tem mesecu razveseljevali naše otroke, nam starejšim pa budili spomin na čas naše mladosti.
Miklavž, dedek Mraz in Božiček se že oskrbujejo z dardi v naših lokalih, bodite med njimi tudi vi. Pri nakupih naj vas spremlja misel na našo skupno druženje pod geslom
ZVESTOBA SE NAGRAJUJE.
V vseh teh letih ste se o tem zagotovo vsi že dobro prepričali. Tako naj bi bilo tudi v prihodnje, saj so naša druženja vedno lepa in prijetna. Poleg naše skupne prireditve za zvestobo ste polni lepih vtisov in doživetij tudi vsi tisti, ki ste z nami že bili na obisku pri našem Doriju v Berlinu.
V tem predprazničnem času vam želimo veliko lepega, da bo ta čas še prijetnejši, pa vabljeni tudi v naše gostinske lokale oziroma slaščičarne. Na zdravje in srečno v novo leto!
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
□aam
Spomin na partizane
V počastitev spomina na mrtve sta Občina Vransko in Občinska organizacija Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne pripravili komemorativno slovesnost na Gorici nad Vranskim, kjer je največje grobišče partizanov v Spodnji Savinjski dolini.
Na slovesnosti je podžupan vranske občine Vlado Rančigaj poudaril, da je bilo na Gorici konec leta 1944 in v začetku leta 1945 na zverinski način ubitih 174 mladih slovenskih fantov partizanov, v Za-planini, nedaleč stran, pa še 39, le enemu se je z begom uspelo rešiti.
Okupatorska soldateska jih je takrat postrelila in zagrebla v plitve grobove, kar je pozneje omogočilo, da so jih po osvoboditvi prekopali, trupla pa položili v skupen grob. »Tu pokopanim talcem dolgujemo ustrezen in primeren spomin. Naša dolžnost je, da trajno skrbimo za vsa obeležja žrtev vojnega in tudi
drugega nasilja. Občina Vransko to dolžnost izpolnjuje in bo tudi v prihodnje,« je še ob koncu svojega govora povedal Vlado Rančigaj. Krajši kulturni program so pripravili učenci vranske osnovne šole in pesnik Tomaž Mahkovic, cerkveni obred pa je opravil domači župnik Jože Turinek.	T. Tavčar
|T Mercator
Najboljša ponudba, najboljše cene.
Ponudba velja od 16:11. do 6.12. 2006 oz. do prodaje zalog.
Čokolada Milka
s celimim lešniki
Kraft Foods, 250 g
Kava Loka
mleta, 250 g Mercator Emba, Ljubljana
439,00 SIT
1,83 EUR
299,00 SIT ^
1,25 EUR
m
Vabljeni v naše poslovalnice: Trgovski center Levec, Blagovnico Žana, SP Polzela, SP Prebold, SP Vransko, Supermarket Žalec in Market Polzela
Evro prihaja tudi v Spodnjo Savinjsko dolino
Slovenija je precej dobro pripravljena na prevzem evra 1. januarja, vendar bi bili koristni nadaljnji ukrepi, s katerimi bi potrošnike prepričali, da bodo cene med prehodom ostale nespremenljive. To je eden izmed sklepov četrtega poročila Evropske komisije o praktičnih pripravah na širitev območja evra. Poročilo se osredotoča zlasti na Slovenijo, ki bo kmalu prevzela evro, med novimi članici EU pa bo prva.
Od zadnjega poročila Komisije o praktičnih pripravah na prevzem evra junija 2006 je Slovenija še napredovala, zlasti v zvezi z zamenjavo gotovine, predelava bankomatov je načrtovana do potankosti. Kreditne ustanove so se tudi dogovorile, da bodo 1. in 2. januarja odprle 42 podružnic po vsej državi, da bi tako olajšale zamenjavo tolarjev v evre.
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so v sodelovanju z Mednarodnim inštitutom za potrošniške raziskave in ob finančni podpori Urada za varstvo potrošnikov izvedli že tri spremljanja cen, ki ga v obdobju pred uvedbo evra izvajajo vsake tri mesece. Cene blaga in storitev njihove košarice ostajajo večinoma nespremenjene, saj večjih podražitev niso ugotovili.
Kljub temu pa so po mnenju Evropske komisije potrebni dodatni ukrepi, s pomočjo katerih bi se potrošnikom zagotovilo, da se bo menjalno razmerje spoštovalo in da ne bo prišlo do neprimernega zvišanja cen v prehodnem obdobju. To namreč glede na raziskavo Eurobarometra skrbi 66 % potrošnikov.
V	Sloveniji smo po dobrih izkušnjam nekaterih starih članic EU že marca letošnjega leta vpeljali dvojno označevanje cen. Namen informativnega dvojnega označevanja cen je bil omogočiti urejen prehod zamenjave denarne valute, postopno prilagajanje in priprava potrošnikov na vrednotenje cen blaga in storitev v evrih. S primerljivostjo cen se je skušalo preprečiti zvišanje inflacije zaradi uvedbe evra, potrošnike pa so se začeli prilagajati in pripravljati na vrednotenje cen blaga in storitev v evrih.
Do prevzema evra kot uradnega plačilnega sredstva v Sloveniji je le še dober mesec. S 1. januarjem bo postal tudi naša uradna valuta, s 14. januarjem, ko se zaključi dvojni obtok evrov in tolarjev, pa tudi edina uradna valuta v Sloveniji.
Pristojne ustanove v naši državi, med njimi Vlada RS in Banka Slovenije, so ob podpori Evropske komisije ter Evropske centralne banke skozi ves proces priprav na prevzem evra pripravile že vrsto publikacij in drugih informacij na temo uvedbe evra, ki imajo namen informirati prebivalstvo in podjetja. V zadnjih mesecih tega leta pa poteka tudi oglaševalsko prizadevanje pod naslovom “Že računate na evro?”. Do konca novembra pa bodo vsa gospodinjstva v Sloveniji prejela kalkulatorje za preračun tolarjev v evre. Čeprav je bila že zelo zgodaj pripravljena posebna skupna spletna stran (www.evro.si) in vpeljana brezplačna telefonska številka 080 2002 (evrofon), na kateri lahko posamezniki dobijo odgovore na vprašanja, povezana z uvedbo evra v Sloveniji, pa do konca leta načrtujejo še nekaj podobnih akcij.
V	sredini decembra 2006 bodo tako vsa slovenska gospodinjstva prejela publikacijo “Evro pred vrati” s ključnimi informacijami in navodili za čas samega nastopa nove valute in dvojnega obtoka. Vse aktivnosti v okviru komunikacijskega prizadevanja potekajo pod geslom “Evro - za vse nas”, ki odraža dejstvo, da se s prizadevanjem nagovarja celotno slovensko populacijo.
Odločili smo se, da evro s praktičnimi informacijami in izborom podatkov približamo našim bralcem tudi mi. Hkrati pa, da naše občane in ljudi iz gospodarstva šestih občin Spodnje Savinjske doline povprašamo o tem, kako se pripravljajo in kaj menijo, da jim bo evro prinesel ali odnesel.	Lucija Kolar
Ime mi je Euro
Skupna evropska valuta je ime dobila na zasedanju Evropskega sveta, ki je potekalo 15. in 16. decembra 1995 v Madridu. Vodje držav in vlad takratnih petnajstih članic Unije so potrdili, da bo ime “euro” enako zapisano v vseh uradnih jezikih in bo nadomestilo generični izraz ECU, ki se je uporabljal kot obračunska enota. Na zasedanju so se dogovorili, da bodo dovolili eno in edino odstopanje, in sicer Grčiji zaradi drugačne abecede. Evro je denarna enota 12 držav Evropske unije, ki trenutno sestavljajo območje evra.
Denarna enota Evropske unije je tako v vseh članicah zapisana enako, čeprav je vstop novih držav v Unijo leta 2004 tudi na to področje vnesel nekaj jezikovne raznolikosti. Štiri nove članice namreč v pogovornem jeziku uporabljajo različne nazive, in sicer: Latvija (eiro), Litva (euras), Madžarska (euro) in tudi Slovenija (evro). Svet Evropske unije je 21. decembra 2005 sprejel novelo Uredbe o uvedbi eura, ki določa, da postane valuta sodelujočih držav članic euro, njena enota je 1
euro, ki se naprej deli na sto centov. Zakonodaja tudi določa, da se v pravnih instrumentih evro piše z “u”. V ostalih primerih se beseda evro v Sloveniji piše v skladu s slovenskim pravopisom.
Uradna kratica za evro (potrjena s strani Mednarodne organizacije za standardizacijo) je EUR in se uporablja v poslovnem, finančnem in trgovinskem okolju. Na mestih, kjer smo do zdaj srečevali oznako za slovenski tolar (SIT), bo z uvedbo evra torej oznaka EUR. Uradni grafični simbol skupne evropske valute je €. Oblika spominja na grško črko epsilon, kar se navezuje na Staro Grčijo kot zibelko evropske civilizacije, in na prvo črko besede Evropa. Dve vodoravni in vzporedni črti predstavljata stabilnost skupne valute.
Na računalniški tipkovnici zapišemo € s kombinacijo naslednjih tipk: desna ALT tipka + črka E. Ime valute se lahko izpisuje besedno (evro), s tričrkovno valutno oznako (EUR) ali s simbolom (€). Odločitev o uporabi ene izmed oznak je odvisna od uporabnika.
L. K.
Koliko bodo vredni evro kovanci in bankovci?
Če upoštevamo centralni tečaj (1 € = 239,640 tolarja), ki je bil določen ob vstopu v ERM II, bo:
KOVANEC • za en cent vreden 2,40 tolarja;
•	za dva centa 4,79 tolarja;
•	za pet centov 11,98 tolarja;
•	za 10 centov 23,96 tolarja;
•	za 20 centov 47,93 tolarja;
•	za 50 centov 119,82 tolarja;
•	za en evro 239,640 tolarja;
•	za dva evra 479,28 tolarja;
BANKOVEC • za 5 evrov bo vreden 1.198,20 tolarja;
•	za 10 evrov 2.396,40 tolarja;
•	za 20 evrov 4.792,80 tolarja;
■ za 50 evrov 11.982 tolarjev;
•	za 100 evrov 23.964 tolarjev;
•	za 200 evrov 47.928 tolarjev;
•	za 500 evrov 119.820 tolarjev.
Pa še to: 1 evro = 100 centov.
Kakšni so bankovci evra?
Evrski bankovci so izdani v sedmih apoenih: 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov. Vsi bankovci se uporabljajo v vseh državah članicah, ki
so uvedle evro. Na bankovcih so na prvi strani podobe oken in vrat, na hrbtni strani pa mostovi različnih stilskih obdobij.
Ponovno aktualne denarnice za drobiž
Evro kovanci imajo precej večjo vrednost od tolarskih. Če nominalno enake kovance primerjamo med sabo, je razlika ogromna. Če denimo 1 tolar primerjamo z 1 evrom, ugotovimo, da je slednji vreden kar 239,640-krat več, torej slabih 240 tolarjev. Evro kovanci bodo torej pri vsakdanjih nakupih nepogrešljivi. V nakupe se bomo lahko zdaj podali že z denarnicami za drobiž, polnimi seveda. Zato je zelo pomembno, da se nanje čim bolje pripravimo in dovolj zgodaj spoznamo njihove značilnosti.
Banka Slovenije je za začetne potrebe naročila 234 milijonov kosov slovenskih evro kovancev, ki jih je skovala finska kovnica. Skupna teža teh kovancev znaša 1.465 ton, vrednost pa 103,9 milijona evrov. Kovanje slovenskih evro kovancev je poseben izziv, saj je neobičajno, da ima vsak kovanec na nacionalni strani drugačen motiv. Poleg Slovenije imajo različne motive na vseh kovancih le še Avstrija, Grčija, Italija in San
Marino. Posebnost tokratnega, slovenskega vstopa v denarno unijo pa je, da spreminja tudi skupna stran evro kovancev.
Preddobava evro kovancev podjetjem se bo začela na podlagi ocen, koliko kovancev bodo potrebovala, že prvega decembra 2006. Začetni paketi evro kovancev za fizične osebe, teh bo 450 tisoč, vsebovali pa bodo 44 slovenskih evro kovancev v skupni vrednosti 12,52 evra, pa bodo naprodaj od 15. decembra 2006 dalje. Za en začetniški paket bo treba odšteti 3.000 SIT, kot plačilno sredstvo pa jih bo možno uporabljati šele s 1. januarjem 2007.
Poleg običajnih evro kovancev poznamo tudi spominske kovance za dva evra. Država lahko enkrat na leto izda tak spominski kovanec, ki obeleži dogodek splošnega pomena za državo ali širši mednarodni pomen. Tudi spominski kovanci so plačilno sredstvo v vseh državah članicah območja evra. Vir: www.euro.si.	L. K.
Tudi Slovenija je izbrala motive za svoje evro kovance.
•	2 evra: France Prešeren
•	1 evro: Primož Trubar
•	50 centov: Triglav
•	20 centov: dva lipicanca
•	10 centov: Plečnikova zamisel slovenskega parlamenta
•	5 centov: Groharjev Sejalec
•	2 centa: knežji kamen
•	1 cent: štorklja
Posebnost slovenskih kovancev je, da bodo imeli ob zunanjem robu izpisan napis ‘Slovenija’, s čimer naj bi dosegli prepoznavnost ne le v domačem okolju, temveč tudi drugod po Evropi.
Kako prepoznati ponaredke?
Gospodarstveniki niso zaskrbljeni
Ponarejanje gotovine je znan pojav, ki ima po številu kaznivih dejanj zagotovo eno najdaljših tradicij v zgodovini človeštva. Pravzaprav ne poznamo bankovca ali kovanca na svetu, ki ga ne bi nepridipravi vsaj enkrat poskusili ponarediti. Pred to nevarnostjo nismo varni niti v Sloveniji. V naslednjih vrsticah lahko preberete, kako prepoznati izvirne bankovce in kovance in se s tem izogniti neprijetnostim Pristnost bankovcev lahko preverimo z uporabo preprostega testa OTIP-POGLED-NAGIB:	bankovec moramo
otipati, pogledati in ga obrniti proti svetlobi. Otipajte papir bankovca. Bankovec mora biti čvrst, prožen in šelesteč. Pogladite površino sprednje strani bankovca in pod prsti boste na nekaterih mestih občutili izbokline. Zaradi zaščitnih prvin, kot so hologram, številka spre-
menljive barve in zlatorumen trak, moramo pri pregledu bankovec tudi nagibati.
Bankovci za 50, 100, 200 in 500 evrov imajo na zadnji strani številko, ki spreminja barvo. Bankovec nagibajte in barva številke se bo spreminjala iz vijolične v olivno zeleno in rjavo.
Bankovci za 5, 10 in 20 evrov imajo na zadnji strani v osrednjem delu zlatorumen trak. Bankovec nagibajte in trak bo postal viden. Na njem boste opazili številko vrednosti in simbol €.
Vsi bankovci imajo tudi oznako za slepe in slabovidne. Otipamo jih lahko pri veliki oznaki vrednosti, na bankovcih za 200 in 500 evrov pa je oznaka za slepe tudi v obliki odebeljenih in navpičnih črtic.
Za preverjanje bankovca je potrebnih le nekaj sekund, saj zadošča že, da ga pogledamo, otipamo in obrnemo proti viru
svetlobe. Pred ponaredki pa se lahko zaščitimo tudi z upoštevanjem sledečih dveh pravil: Kadar koli podvomite v pristnost prejetega bankovca, ga primerjajte z bankovcem, za katerega ste prepričani, da je pristen, in vedno preverite več zaščitnih elementov.
Evro kovanci so pred ponarejanjem zaščiteni z zahtevnimi strojno berljivimi prvinami. Kovanci za en in dva evra so izdelani s trokovinsko in triplast-no tehnologijo in so dvobarvni. Kovanci za 10, 20 in 50 centov so izdelani iz unikatne zlitine (nordijsko zlato), ki jo je težko taliti in se uporablja izključno za kovance. Pred ponarejanjem ščitijo tudi črke, številke in zvezdice na robu kovanca za dva evra, posebna sestava kovancev za 10, 20 in 50 centov ter različna oblika robov na posamezni vrednosti kovanca.
Po www.euro.si povzela L. K.
Med gospodarstveniki ni zaslediti kakšne pretirane zaskrbljenosti zaradi uvedbe evra. O tem, kako so se pripravljali na zamenjavo valute, kakšne težave pričakujejo in ali se potrošniki upravičeno bojijo dviga cen zaradi zaokroževanja navzgor, smo povprašali nekatere izmed njih.
Slavica Mam, s. p., Vransko: »Na uvedbo evra se še nismo posebej pripravljali, tudi na kakšno izobraževanje nismo šli. Seznanjeni smo z informacij, ki jih objavljajo banke in drugi v zvezi z zamenjavo valute. Nekaj gotovinskega poslovanja imamo, vendar ne pričakujemo kakšnih težav. Cen tudi ne bomo povišali.«
Valerija Ribič, računovodkinja v podjetju Tehnos, Žalec: »V
zvezi z uvajanjem nove valute in pripravami na to sem se sama kot računovodkinja udeležila dveh seminarjev, od tega enega brezplačnega v okviru Gospodarske zbornice. Informacije, ki sem jih dobila,
sem prenesla na naše zaposlene, ki jih bo menjava valute najbolj zadevala. Ker imamo večino računalniških programov kupljenih, smo se informirali, kaj je potrebno popraviti, in okrog 10. do 15. decembra bomo imeli še eno dodatno usposabljanje. Pred božičem bomo povedali vsem zaposlenim, ki delajo z računovodskimi programi ali z gotovino, kaj jih čaka, ko se bodo po novoletnih praznikih vrnili na delo.«
Natalija Petrnel, s. p., Prebold:
»Na uvedbo nove valute se pripravljamo že pol leta. Veliko nam pomaga naša Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec, ki je organizirala izobraževanje za vse naše prodajalce za prepoznavanje ponaredkov evro gotovine. Najbolj se namreč bojimo ponaredkov, ker imamo največ opravka z gotovino. Nabavili smo tudi aparate za prepoznavanje evro ponaredkov, predvsem za bankovce. Kakšnih večjih težav pri zamenjavi valut ne
pričakujemo, razen tega, da bodo naše prodajalke prvih štirinajst dni zelo obremenjene zaradi obtoka obeh valut.
Vse skupaj je povezano tudi s finančnimi stroški, ker moramo zamenjati predale blagajn, programi se morajo malo spremeniti, pa tudi zaradi nabave aparatov za prepoznavanje ponaredkov in naprav za štetje drobiža. Predvidevam, da bodo ljudje pri nas bolj kot drobiž oziroma evro kovance uporabljali evro bankovce manjših vrednosti, tako kot je pri tolarjih. Zvišanja cen pa vsaj v prvi fazi ne predvidevamo, saj imamo tako že zdaj dvojno označevanje cen, kar ostane še pol leta.«
Boris Korun, Mizarstvo Korun Gomilsko: »Zaenkrat se na uvedbo nove valute še nismo posebej pripravljali in tudi ne pričakujemo kakšnih posebnih težav z novim letom. Že zdaj imamo cenike v evrih, zato ne bo nobenih povišanj oziroma zaokroževanj navzgor.« K. R.
Slovenci pozitivno o uvedbi evra, kaj pa naši občani?
Slovenci so med vsemi prebivalci desetih novih držav članic Evropske unije najbolj prepričani, da bo imela uvedba evra pozitivne posledice za državo, je pokazal poseben evrobarometer, raziskava, posvečena uvedbi evra v desetih državah novinkah, ki jo je sredi novembra objavila Evropska komisija. Kar 72 % Slovencev je zadovoljnih, da bo skupna evropska valuta zamenjala tolar. 61 % jih meni, da uvedba evra ne predstavlja izgube dela nacionalne identitete. Med vsemi novinkami so Slovenci najbolj prepričani o številnih prednostnih članstva za posameznika. Kar 83 % Slovencev meni, da so o uvedbi evra zelo dobro obveščeni.
Slovenci so med najbolj optimističnimi glede politično-eko-nomskih posledic uvedba evra. Skoraj polovica Slovencev, največ med EU-10, jih meni, da bo evro zagotovil nižje obrestne mere, 57 % je prepričanih, da bo pomagal pri vzdrževanju zdravih javnih financ in 71 %, da skupna valuta krepi vlogo Evrope v svetu. Hkrati pa največ
Slovencev meni, da uvedba evra ne bo prispevala h gospodarski rasti in zaposlovanju.
V primerjavi s podobno raziskavo, izvedeno spomladi letos, so Slovenci še v večji meri prepričani o številnih otipljivih prednostih članstva v evroob-močju. 97 % jih meni, da bo uvedba evra olajšala potovanja v tujino, 92 % se veseli lažjega nakupovanja v tujini in 83 % tudi lažje primerjave cen v evro-območju. 79 % Slovencev se zaveda, da bo odprava provizij pri menjavi valut pozitivno vplivala na osebni proračun. Med vsemi novinkami so s 56 % Slovenci tudi najbolj prepričani, da bo članstvo v evroobmočju državo ščitilo pred posledicami mednarodnih kriz. Kar 79 % Slovencev meni, da jim zamenjava valute ne bo povzročila veliko preglavic.
Slovenci želijo, da bi se informacijska kampanja okrepila v tednih pred neposredno uvedbo evra. Pri posredovanju informacij o evru Slovenci v največji meri zaupajo centralni banki (92 %), ki ji sledijo evropske institucije (predvsem Evropska komisi-
ja in Evropska centralna banka) in združenje potrošnikov. Kot ključne informacije, na katere se mora osredotočiti informacijska kampanja, so Slovenci navedli: kako se zaščititi pred zlorabami oz. neupravičenim dvigom cen, menjalno razmerje med evrom in tolarjem in postopke zamenjave valut.
Tudi sedanji evrobarometer je pokazal, da so Slovenci še naprej zelo dobro seznanjeni z gotovino skupne evropske valute. 95 % Slovencev je že videlo bankovce evra, medtem ko jih je v praksi uporabilo 80 %. Kovance evra je videlo 93 %, uporabilo pa 77 % Slovencev. Več kot dve tretjini Slovencev je bankovce (65 %) in kovance (69 %) uporabilo tako v Sloveniji kot v tujini.
Evrobarometer, posvečen uvedbi evra v desetih novih državah članicah, se izvaja od pristopa deseterice EU. Med letoma 2004 in 2005 je bil tovrstni evrobarometer izveden enkrat letno, v letu 2006 pa dvakrat - spomladi in jeseni. Razlog za to je pričakovana prva širitev evroobmočja, in sicer na Slovenijo kot 13. članico.
Jesenska izdaja evrobarometra je bila izvedena na terenu med 4. in 8. septembrom 2006. V raziskavi za vseh 10 držav članic je sodelovalo čez 10.000 naključno izbranih anketirancev, med njimi 1.016 Slovencev. L. K.
Anketa_________________________
Zbogom tolar, pozdravljen evro
Irena Maganja: »Glede na to, da o prehodu na novo denarno valuto govorimo že lep čas, da imamo že več mesecev obvezno dvojno označevanje cen, da nas mediji stalno spominjajo na ta čas, ki je pred vrati, in da smo že iz preteklosti navajeni na menjavo valut, sem optimistka in ne pričakujem nobenih posebnih težav. Za marsikoga bo najbrž največji problem v tem, ker bodo denarnice z bankovci tanjše, tiste s kovanci pa debelejše. Vsekakor bo potrebno veliko bolj paziti na drobiž, do katerega smo zdaj še zelo malomarni. Evro kovanci bodo zagotovo kar hitro spremenili naš odnos do drobiža, saj bo že 10 centov vrednih današnjih 24 tolarjev. Sama uvedba evra pa bo imela vsaj v začetnem obdobju bolj negativne kot pozitivne učinke. Če zavijemo v trgovino, kaj hitro lahko opazimo, da se blago draži. To pa pomeni tudi višje cene v evrih in posledično tudi padec življenjskega standarda.«
Kurtiš Pulaj: »Pravzaprav ne vem, kaj bi rekel. Ne vem, kako bo to v Sloveniji, vendar izkušnje iz nekaterih držav, kjer so uvedli evro, kažejo, da vsaj v začetku ni bilo tako, kot bi si želeli prebivalci. Tako v Italiji, Španiji in tudi drugod so cene precej poskočile. Upam in želim si, da se kaj takega ne bo zgodilo v Sloveniji, ki je že vrsto let tudi moja domovina, čeprav
sem doma s Kosova. Tam imajo že štiri leta evro, ki je nadomestil prejšnjo nemško marko. Ljudje so se hitro navadili na novo valuto, vendar kaj pomaga, če pa so denarnice bolj kot ne prazne. Življenjski standard večine mojih sonarodnjakov je izredno nizek in zato v evru ne vidim posebnega dobrotnika. V Sloveniji se živi mnogo boljše, kako bo po uvedbi evra, pa bo pokazal čas. Ker tukaj delam in živim, si želim, da bi bilo z uvedbo evra vse najboljše.«
Borut Rijavec: »Uvedba evra je zagotovo poleg vstopa Slovenije v EU in NATO velik in porn e m b e n dogodek za Slovenijo.
Je dokončno dejanje Slovenije pri vstopu v evropsko integracijo, ki naj bi naši državi omogočala povsem enakovreden položaj tudi na ekonomskem področju. Težko bi napovedal, ali se nam bo po 1. januarju bolje godilo ali slabše kot zdaj. Najbrž lahko pričakujemo nekaj težav, zlasti zaradi dvigovanja cen. Kljub temu sem optimist in pričakujem pozitivne učinke uvedbe evra, če ne takoj, pa v bližnji prihodnosti. Menim, da je informacij o novi valuti, o poteku njene menjave, postopkih v bankah, poslovanju ... več kot dovolj. Vsakdo, ki to želi, je lahko vsestransko obveščen o tem in tako tudi povsem pripravljen na čas po 1. januarju, ko bo evro postal uradno in tudi edino plačilno sredstvo.«
Ivan Metličar: »Moje mnenje je, da nam evro ne prinaša nič dobrega. Še posebej za nas, ki nimamo velikih plač. Že zdaj smo priča dokaj prefinjenemu dvigovanju cen, ob uvedbi evra pa bodo trgovci in drugi to znali še bolje izkoristiti.
Vlada sicer zagotavlja, da bo prehod na novo valuto povsem normalen in da se ne bo odražal s kakšnimi podražitvami, vendar v to ne verjamem preveč. Bom pa zelo vesel, če sem v zmoti. Informacij o novi valuti, o vrednosti, poslovanju je kar nekaj, vendar mislim, da še ne dovolj. Mislim pa, da nas bodo v tem zadnjem mesecu, ko še imamo naš tolar, bistveno bolj zasipali z informacijami in se bo vsakdo lahko dovolj dobro seznanil s to valuto. Morda lahko pričakujemo nekaj več težav pri starostnikih, ki se ob novitetah težje znajdejo.«
Leonida Džudarič: »Moje mnenje je, da zaradi evra ne bomo nič bolj bogati, ampak prej nasprotno, saj se bodo cene z uvedbo zagotovo vsaj malo dvignile, kar nam bo še stanjšalo denarnice. S tolarji so te vsaj na pogled izgledale bolj zajetne, če je bilo v njej nekaj tisočakov. Po novem letu bomo veseli, če bo v njej kakšen stotak, ki bo sicer vreden skoraj 24 sedanjih tolarskih tisočakov. Mislim, da nas bo to v začetku kar precej motilo, še zlasti starejše. Potrebno bo zelo paziti na drobiž, saj bo ta imel zdaj povsem drugačno vrednost. Če smo prej ob plačevanju radi puščali kakšen tolar, dva in tudi več, temu zdaj najbrž ne bo tako, saj bo že 1 cent vreden 2,4 tolarja. Sicer pa mislim, da se ljudje znamo hitro prilagoditi novim razmeram. Pri denarju pa še toliko prej, saj brez njega ne gre.«
Samo zaradi uvedbe evra ne bo potrebno v banko
V začetku oktobra je Razvojna agencija Savinja v prostorih Glasbene šole Risto Savin Žalec pripravila okroglo mizo z naslovom Vpliv uvedbe evra na poslovanje malih in srednjih podjetij. K sodelovanju so povabili predstavnike Banke Slovenije in Banke Celje. Darko Bohnec, viceguverner Banke Slovenije, in mag. Božo Jašovič, član Sveta guvernerja Banke Slovenije, sta predstavila nacionalni vidik uvedbe evra. Slušatelje sta seznanila s scenarijem prevzema evra v Sloveniji, operativnimi rešitvami uvedbe evra, informacijsko kampanjo ter pomembnimi informacijami za javnost. Direktor žalske podružnice Banke Celje Hmezad Dušan Ilovar pa je predstavil evro, spremembe tečajev, kreditno-ga-rancijske pogodbe, spremembe v plačilnem prometu ter preddo-bavo evro gotovine in druge evro informacije.
Vlada RS in Banka Slovenije sta že ob sprejemu osnovnega načrta za uvedbo evra v Sloveniji (januar 2005) odločili, da je za Slovenijo najprimernejši scenarij »velikega poka«, sta na okrogli mizi povedala predstavnika Banke Slovenije. To pa pomeni prevzem evra kot domačega denarja s hkratnim uvajanjem evr. gotovine v obtok. Slovenija bo tako prva država, ki bo uvedla evro po tem scenariju. K temu so jo pripeljale dosedanje izkušnje in gospodarnost izvedbe, ki jo ponuja takšna strategija.
Sicer pa naj navedemo nekaj dejstev, ki jih Banka Slovenije kot ključni akter vzpostavljanja evro monetarnega sistema v naši državi posebej poudarja in jim namenja tudi veliko pozornosti.
Ključni kanal izdajanja evro
bankovcev v prvih dneh po uvedbi evra bodo bankomati. Ob tem pa je pomemben zadosten obseg predo-skrbe z evro gotovino, pri čemer so ključni elementi predoskrbe z bankami že dogovorjeni. Banke bodo tudi že pred uvedbo evra oskrbele z gotovino večje odjemalce in pripravile začetniške pakete kovancev za prebivalstvo in blagajnike. Izobraževanje blagajnikov in vseh, ki rokujejo z denarjem, za prepoznavanje evro gotovine in ponaredkov evro gotovine pa je gotovo eden izmed pomembnih ukrepov bank.
Dobro pripravljenost bančnega sistema je potrdil tudi Dušan Ilovar, direktor žalske podružnice Banke Celje Hmezad, kije nekoliko natančneje predstavil spremembe tečajev, kreditno-garancijske pogoje, spremembe v plačilnem prometu, preddobavo evro gotovine in druge evro informacije. Od 15. 12. dalje bo tudi prodajni menjalniški tečaj Banke Celje enak 239,64. Ilovar je pojasnil, da uvedba evra v ničemer ne spreminja obveznosti in pravic pogodbenih strank oz. ostalih določil pogodb (vključno z določili, ki se nanašajo na višino obrestne mere). Prav tako velja, da se vsi pogodbeni zneski v kreditnih in garancijskih pogodbah samodejno preračunajo v evre po uradnem tečaju. Sklepanje dodatkov h kreditnim oz. garancijskim pogodbam zaradi preračuna pogodbenih zneskov v evre ne bo potrebno. Vsa knjigovodska stanja v bančnih aplikacijah, kjer se vodijo krediti in garancije, bodo od 1. januarja avtomatično izražena v evrih, enako velja za obračune nadomestil, obresti ipd. Tarifa nadomestil Banke Celje je že zdaj prilagojena tako, da so zneski preračunani in izraženi v SIT in v EUR.
Dušan Ilovarje še pojasnil, daje zadnji delovni dan za negotovinski plačilni promet v SIT 29. 12., ob tem pa na ta dan velja sprejem nalogov na bančnem okencu od 8.00 do 15.00, preko elektronskega bančništva pa do 15.30. Nalogi, predloženi po navedenem času, bodo izvršeni naslednji delovni dan, to je 3. 1. 2007 v evrih. Elektronsko bančništvo bo odprto predvidoma še 30. 12. 2006 do 12.00. V plačilnem prometu bodo vpeljani tudi nekateri novi obrazci Plačilni nalog, obrazec BN01 bo s
1.	1. 2007 nadomestil obrazec BN
02.
Posebne položnice (PP01), izdane v letu 2006 za plačilo v letu 2006, bodo izdane na starem obrazcu PP01. Iz Banke Celje izdajateljem priporočajo, da na PP01, izdanem novembra in decembra, v polju namen plačila (skrajno desno) dopolnijo z vrednostjo v evrih.
Sicer pa bodo takšne položnice v banki sprejemali do konca januarja 2007.
Posebne položnice, ki bodo izdane za plačilo v letu 2007, pa morajo biti izdane na novem obrazcu PP02, prilagojeni bodo tudi vsi ostali zapisi NPI za elektronsko izmenjavo.
Dušan Ilovar je poudaril, da so se dobro pripravili na preddoba-ve bankovcev in kovancev in da načrtujejo prekinjeno delovanje bankomatov 31. 12. 2006 od 21.00, s prvim dnem novega leta pa od 0.30 do 24.00 načrtujejo postopno ponovno vključevanje »prenovlje-nih«bankomatov. Od 23. ure zadnjega dne v letu pa do 1. ure prvega jutra v letu 2007 je načrtovano tudi prekinjeno delovanje POS-ov. Velja pa tudi omeniti, da bodo plačila, opravljena na POS-ih od 29. 12. 2006 dalje bremenila račune po 1. januarju 2007 v evrih. Tudi elektronsko bančništvo Klik bo po novem sistemu pričelo ponovno delovati 2. januarja 2007, potem ko bo prekinjeno delovanje med 31. 12. in 1. 1.
Samo zaradi uvedbe evra, je sklenil Dušan Ilovar, torej ne bo potrebno priti v banko.
Stanja na računih se bodo samodejno prenesla v evre. Prav tako pa ostanejo v veljavi tudi plačilne kartice in obstoječe pogodbe.
Lucija Kolar
Milena Lukač: »Po novem letu ne bo kaj bistveno drugače. Razen tega, da bomo imeli v svojih denarnicah evropski denar, ki bo sicer mnogo več vreden od našega tolarja. To pa ne pomeni, da bomo zanj lahko kupili kaj več, ampak prej manj, saj smo že zdaj lahko priča nekakšnemu prikritemu dvigovanju cen. Najbrž pa bo tako tudi po novem letu, saj bodo vsi poskušali zaokroževati cene navzgor. Na splošno pri uvedbi nove valute ne pričakujem posebnih težav, saj se na to država pripravlja že od vstopa v EU. Informacij o tem je več kot dovolj in vsakdo, ki je hotel, se je že lahko seznanil z vsemi podrobnosti okrog uvedbe nove denarne valute, ki je plačilno sredstvo v dvanajstih državah članicah EU in tudi ponekod drugod. Uvedba evra je dobrodošla za gospodarstvenike in tiste, ki potujejo, saj jim ne bo potrebno zamenjevati denarja.«
Miran Vovk: »Uvedba evra je po vstopu Slovenije v EU nekakšna zadnja stopnička prizadevanj naše države, da postane enakopraven partner z ostalimi državami članicami EU. Mislim, da nam to kratkoročno ne bo prineslo kakšnih velikih koristi, dolgoročno pa bo najbrž drugače. Bojim se, da bomo s prvim januarjem morali za isto stvar plačati več kot zdaj. Izkušnje od drugod, kjer so že pred nami uvedli evro, kažejo na to neprijetno možnost. Vsi, od trgovcev, bančnikov do vlade, sicer zatrjujejo, da uvedba evra ne bo povzročila dviga cen. Na nek način jim moram verjeti, čeprav dvomim. Morda res ne bo prišlo do dviga cen ob sami spremembi valute, se pa zato nekako po malem vse draži že zdaj. Informacij o evru in njegovem vstopu na slovenski trg je na pretek in vsak, ki ga to zanima, bo lahko oborožen z vsem potrebnim znanjem pričakal novo leto in novi denar.«
Uroš Premik: »Menim, da nam prinaša evro mnogo dobrega. Zdaj bomo enotni z Evropo, ne bo več takšnih razlik. Nekateri bodo morda malo več časa potrebovali, da se bodo navadili na to. Osebno s tem ne bom imel nobenih težav, saj že dolgo poslujem z evri. Bom pa pozoren, da nas ne bodo trgovci goljufali, kot se je to na primer zgodilo v Italiji. Z uvedbo evra so cene zaokroževali navzgor in je prišlo do velikega porasta cen. Pri nas upam, da se to ne bo zgodilo, saj bi s tem vlada in vsi, ki delajo na uvedbi nove denarne valute, pojedli svoje obljube. Na splošno težav ne pričakujem, saj je informacij o novi valuti dovolj, še več pa jih bo v tem mesecu. Ne nazadnje bomo do 14. januarja 2007 še vedno lahko kupovali s tolarji, vračilo pa bomo prejeli v evrih, tako da se bodo ljudje navadili na novi denar in njegovo vrednost. Ker sem večni optimist, lahko tudi tokrat rečem: Zbogom tolar, pozdravljen evro.« D. Naraglav
Razvojna agencija Savinja, giz
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si
AKTUALNE INFORMACIJE - NOVEMBER 2006 JAVNI RAZPISI V TEKU
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
-	Javni razpis za sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2006/2007 (UL RS, št. 73-74/06) Prijave lahko pošljete v dveh rokih na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo do 15. januarja 2007 in do 30. maja 2007. Dodatne informacije na spletni strani: http://www.mvzt.gov.si in po tel.: 01/478 46 27, 01/478 46 38.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
-	Javni razpis za dodelitev koncesij za izvajanje veterinarske dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (UL RS, št. 23/06) Rok prijav je odprt do 31. 12.2006.
Podrobnejše informacije so na voljo na VURS, na tel.: 01/300 13 00, ga. Eva Lavrenčič.
Ministrstvo za okolje in prostor
-	Javni razpis za dodelitev sredstev iz državnega proračuna za sofinanciranje ekološke obnove planinskih koč na področju čiščenja odpadnih vod v letu 2007 (UL RS, št. 112/06)
Rok za oddajo vloge v predpisani obliki je do 12.3. 2007. Dodatne informacije: ga. Mani Šefran, tel: 01/478 73 20.
Ministrstvo za kulturo
-	Javni razpis za izbor mesta za nominacijo za naslov »Evropska kulturna prestolnica« za leto 2012 (oznaka JPR24-EKP-2012) (UL RS, št. 73-74) Razpis se začne 14. julija 2006 in traja do vključno 28. februarja 2007. Dodatne informacije: ga. Barbara Vodopivec, e-pošta: barbara. vodopivec@gov.si, ga. Vesna Jurca Tadel, e-pošta: vesna.jurca@gov.si.
-	Javni razpis za izbor predlogov za bivanje slovenskih ustvarjalcev v stanovanju v Berlinu, ki jih bo v letu 2007 financirala RS iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS, št. 117-118/06) Razpisni rok se začne 17. 11. 2006 in zaključi 18. 12. 2006. Dodatne informacije: Katja Ravšl Debeljak, tel.: 01/369 58 60, e-pošta: katja.ravsl@gov.si.
-	Javni razpis za izbor kulturnih projektov za razširjanje programskih vsebin, namenjenih senzorno oviranim v njim prilagojenih tehnikah, ter za razvoj tehnične infrastrukture, namenjene senzorno oviranim, ki jih bo v letu 2007 financirala RS iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS, št. 112/06) Rok za oddajo vlog je 4. 12. 2006. Dodatne informacije: ga. Sabina Obranovič, tel: 01/478 79 36, e-naslov: sabina.obranovic@gov.si.
Ad futura, znanstveno-izobraževalna fundacija RS
-	Javni razpis za sofinanciranje raziskovalnega sodelovanja slovenskih doktorskih študentov v tujini (UL RS št. 83/06) Rok za zbiranje prijav začne teči z objavo razpisa v Uradnem listu RS in traja do vključno 22.12. 2006. Dodatne informacije na sedežu Ad future.
Ekološki sklad RS
-	Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 35PO06A (UL RS, št.1-2/06) Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 30. 12. 2006. Dokumentacija je na voljo na Eko skladu, j. s., Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana, tel.: 01/241 48 20.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad
-	Javni razpis za sofinanciranje obnovitev večstanovanjskih stavb (UL RS št. 85-86) Razpis je odprt do dne, ko so s sklepi nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31. 12. 2007. Več informacij o programu - razpisu lahko prosilci dobijo osebno na Stanovanjskem skladu RS, javnem skladu, v LJ na Poljanski cesti 31 ali na tel.: 01/471
05 00.
Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov (UL RS, št. 100/
06) Rok za oddajo vlog je 15. 1. 2007. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: www.svzi.gov.si.
TUJI RAZPISI
Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani: www. japti.si.
Ostale informacije:
Informacijska točka /Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov: mirjana.bevanda@zalec.si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh: www.ra-savinja.si.
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec, tel.: 03 713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6)
Odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 6, e-pošta: ISIO@upi.si.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
Sadjarstvo Mirosan:
Več kot sto tisoč sadik bodo izvozili
Milena Jager, Branko Lukovnik in Ivica Jerkovič pri pripravi sadik za izvoz
V Sadjarstvu Mirosan v Kasazah pri Petrovčah so na 90 hektarjih rodnih površin letos pridelali okrog 2000 ton kakovostnih jabolk, kar pa je skoraj za tretjino manj kot običajno.
Kot je povedal tehnični direktor Vlado Korber, je to zaradi slabega vremena v času cvetenja, suše in velike vročine julija ter nenazadnje zaradi toče. Kljub temu je kakovost pridelka zelo do-
bra. Druga največja dejavnost Sadjarstva Mirosan je pridelava sadnih sadik. V tem času poteka izkop sadik za profesionalne sadjarje, za izvoz in za ljubiteljske sadjarje. Letos so vzgojili okrog tristo tisoč sadik, od katerih jih bodo več kot sto tisoč izvozili v Francijo, Italijo, Belgijo in Avstrijo. Za tržno pridelavo jabolk sadijo predvsem novejše sorte, kot so braeburn, gala, in fuji, od starejših pa še vedno aktualni zlati delišes, idared in jonagold. Za ljubiteljske sadjarje je izbira zopet bogata, saj so pravzaprav zastopane vse sadne vrste drevja in grmičevja v okoli 150 različnih sortah.
T. Tavčar
Novi predsednik »Polzele« Tone Turnšek
Konec oktobra je potekel mandat štiričlanski upravi družbe Polzela tovarni nogavic, d. d. Nadzorni svet družbe je za naslednji mandat imenoval upravo, ki jo sestavljajo stari člani Vinko Kisič, Franc Ogris in Branko
Srčnik, za novega predsednika uprave pa so imenovali Toneta Turnška.
Tone Turnšek, ki je v »Polzeli« zaposlen že več kot 34 let, je zadnjih 20 let opravljal naloge vodje razvoja, poleg tega je bil že tretji mandat predsednik
Novi predsednik uprave družbe »Polzela«, d. d., Tone Turnšek
Pohištvena industrija Polzela d.d., Polzela 176 a, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna: 03 703 71 30, 03 703 71 31, info@qarant.si. vwAV.qarant.si
GflRrflSir
POPUSTI, HITRI KREDIT, NAGRADNO ŽREBANJE KUPCEV
NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA OD 4. DECEMBRA 2006 DO 20. JANUARJA 2007
nadzornega sveta družbe.
Dosedanji predsednik uprave, pred tem pa direktor, Alojz Dosier bo s svojimi dolgoletnimi in bogatimi izkušnjami do svoje skorajšnje upokojitve opravljal naloge svetovalca predsednika uprave. T. T.
SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1
3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186
POPRAVILA
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV
- plin, eleWrika,
•	GRELNIKOV VODE,
•	SUŠILNIKOV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILNIKOV
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO	.
JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P.	*
KaSAZE 69/E, 3301 PETROVČE
TEL: 03/714 01 00, FAKS: 03/714 01 01, GSM: 041 690 023, 041 608 312.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN.
Z vami že 20 let
grafično oblikovanje tisk
rq.l:l.IH*a
multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si
Juteks raste - uspešno poslovanje tudi letos
Milan Dolar
Podjetje Juteks je novembra že začelo z gradnjo proizvodnega kompleksa v Rusiji. Oktobra je podjetje v Vladi-mirskem rajonu, v kraju Ka-meškovo, kupilo zemljišče v velikosti okrog 57.000 m2. Tam bo do leta 2007 zgradilo velik proizvodni kompleks s tremi večjimi objekti, proizvodnim, servisnim in skladiščnim. Potem ko bo opravljena tudi montaža opreme, načrtujejo poskusno obratovanje že oktobra prihodnje
leto. Naložbeni zalogaj ocenjujejo na 30 milijonov evrov. Matično podjetje v Žalcu bo tako lahko bolj zadostilo povpraševanju na srednje- in zahodnoevropskih ter prekomorskih trgih.
Kot je za Utrip povedal direktor podjetja Milan Dolar, bo omenjena naložba prinesla razbremenitev slovenske-žal-ske proizvodnje, ki z nepretrgano rastjo pravzaprav deluje že na robu proizvodnih zmogljivosti. Hkrati pa bo dodatna proizvodnja moč poskrbela tudi za zmanjšanje stroškov logistike za oskrbo vzhodnih trgov, ki so jih do zdaj oskrbovali iz Slovenije. Ruska proizvodnja bo namreč služila oskrbovanju vzhodnih trgov (Rusije, Kazahstana, južnih republik bivše Sovjetske zveze ... ), proizvodni program pa bo takšen, kot ga tudi sicer ponuja Juteks, a prilagojen potrebam in specifičnim zahtevam teh
trgov in kupcev.
Če bo šlo vse po načrtih in bo tudi poskusni zagon, ki ga načrtujejo v drugi polovici oktobra drugo leto, uspešen, se bo redno poslovanje novih proizvodnih kapacitet začelo s poslovnim letom 2008. Rusko podružnico bo vodil slovenski menedžer, imela bo slovenskega tehnologa, zaposlenih pa bo okrog 130 delavcev. Ob polni zasedenosti kapacitet bodo v Rusiji lahko proizvedli med 12 in 13 milijonov m2 talnih oblog letno.
Pridobitev novih proizvodnih kapacitet pa bo tudi pomenila, da se bo domača proizvodnja v Žalcu lahko osredotočila na srednje- in zahodnoevropske ter prekomorske države. Proizvodnja v matičnem žalskem podjetju je namreč zaradi povečanega povpraševanja že zdaj zelo zasedena in tako rekoč na robu proizvodnih zmogljivosti. Kot
nam je povedal Milivoj Dolar, so letos delovne tudi vse sobote od meseca julija dalje in tudi precej nedelj. Uspešnost poslovanja odražajo tudi letošnji desetmesečni rezultati, ki kažejo skupaj na skoraj 18-odstotni porast realizacije glede na lansko poslovno leto, z njimi pa so presegli tudi načrte. Ocena do konca leta pa je porast med 16 in 17 odstotki glede na to, da je december že tradicionalno nekoliko bolj »šibek« mesec.
Po Dolarjevih besedah beležijo v letošnjem letu tudi močnejši trend prodaje v prvem polletju, ki je sicer slabša od drugega, tako da se jim za uspešne rezultate ob koncu leta ni treba bati.
Glede na velike razvojne izzive v Rusiji, pa tudi dodatne usmeritve v matičnem podjetju ter ob pariranju oskrbovanja okrog 500 kupcev v 37 državah (Juteks na domači, slovenski trg proda le 3 % svoje pro-
Proizvodnja v Žalcu deluje že na robu zmogljivosti
izvodnje, ostalo pa na tuje), se zaenkrat tudi ni bati, da bi zmanjkalo dela za 200 zaposlenih v Žalcu. Podjetje se mora hkrati uspešno prilagajati močno konkurenčnemu ozračju na vseh svojih trgih in v tem smislu skrbeti za redni razvoj novih izdelkov v vseh segmentih ponudbe. Letno tako obnovijo, zamenjajo in posodobijo približno četrtino svojega programa in v razvoj vložijo od 4 do 5 odstotkov letne realizacije. Direktor podjetja Milivoj Dolar pravi, da morajo biti pri
tem tudi zelo spretni in visoko strokovni, saj spadajo med vodilna podjetja v tej industrijski panogi in imajo zato že kar nekaj posnemovalcev. Prednost vodilnega v panogi je hkrati tudi velika odgovornost in obveza, da to tudi vedno znova dokazuješ. Zato je njihov načrt v bodoče okrepiti razvojni del in nasploh v matičnem podjetju v Žalcu dodatno krepiti »možgane«, ki bodo služili tudi ruskim potrebam, kjer načrtujejo le proizvodne in prodajne aktivnosti.	Lucija Kolar
»Potrebno je imeti pogum!«
Podjetje Zagožen ustvarja že 30 let
Nova proizvodna hala - hčerinsko podjetje Aplast v Petrovčah
Stane Plaskan
Slovenska gazela 2006 je v začetku novembra postala savinjsko-zasavska gazela, podjetje Dat-Con iz Polzele. Podjetje razvija merilno-regu-lacijsko tehniko in specialno elektroniko. Gre za merilne in varnostne sisteme, na primer za nadzor državne meje, specialno opremo za potrebe vojske in policije. Podjetje je leta 1992 skupaj z ženo Bredo zasnoval Stane Plaskan, potem ko je zapustil razvojni oddelek v Gorenju. V zadnjih petih letih so promet podjetja podeveterili. Več kot tretjino svoje proizvodnje izvozijo, redno pa sodelujejo in tudi zmagujejo na razpisih Evropske unije. Z njihovo opremo so denimo varovali Olimpijske igre v Atenah.
Zlata gazela je v zadnjih letih v Sloveniji postala, kot se je izrazil eden od nekdanjih nagrajencev, slovenski podjetniški oskar. Priznanje temu projektu je izrazil tudi minister Andrej Vizjak, ki se je udeležil vseh regijskih podelitev in finala v Ljubljani. Dejal je, da Slovenci svoje izjemne dosežke premalo poznamo, premalo poudarjamo in premalo posnemamo. »Gazela pa je vsekakor projekt, ki tak odnos več kot odlično spreminja,« je povedal minister Vizjak. Naš rojak, nagrajenec in direktor zlate ga-
zele s Polzele Stane Plaskan pa je za Utrip povedal, da jim priznanje v prvi vrsti pomeni veliko spodbudo za naprej in potrditev, da so na pravi poti. Predvsem pa je bilo lepo presenečenje, saj ga niso pričakovali.
A glede na rezultate podjetja bi lahko rekli, da je to nekoliko preskromna izjava. In kaj je recept za uspeh? »Če bi se dalo v podjetništvu delati po receptih, potem verjetno ne bi bilo neuspešnih, kajti vsi želimo okusiti uspeh po napornem delu. Pomembno je, da ima podjetje svojo vizijo, znati je treba prisluhniti trgu in potrebam trga in na koncu je potrebno imeti tudi pogum in sprejeti izzive. Kot je rekel dr. Blatnik, da je potrebno znati ceniti tistega, ki poskuša, in ne obsojati tistega, ki mu ni uspelo,« je povedal Stane Plaskan in dodal, da so bil osnovni motivi za to, da je leta 1992 zapustili zelo »varno« službo v razvojnem oddelku v Gorenju in ustanovil lastno podjetje, osebni izzivi, in sicer preizkusiti se kot podjetnik in možnost uresničevanja zamisli in idej.
A na začetku si niso predstavljali, da bodo dosegli tako zavidljive rezultate, kdo pa si?! Začeli so prav s proizvodi s področja merilno-regulacijske opreme in za vzorec tudi s proizvodi biro opreme (luči za odkrivanje po-
naredkov). »Ne bi rad izpostavil nobenega posla posebej, vsak nam je bil pomemben in vsak posel je doprinesel svoj delček k rezultatom,« je mnenja Stane Plaskan. Sicer pa dejstvo, da so od vsega začetka, tudi sedaj, ko so že precej »zrasli«, locirani na Polzeli, ni posebnega značaja, saj sama lokacija ne zagotavlja razvoja. Pomembni so ljudje. »Podjetje niso poslovne stavbe, podjetje so ljudje. Brez pravih sodelavcev še tako dober podjetnik težko uresniči svoje zamisli,« je prepričan Plaskan, hkrati pa poudarja, da kljub pestrosti razvojne poti nikoli ni pomislil, da bi vrgel puško v koruzo. Zanimalo pa nas je tudi, kako bo gazelo podjetje »unovčilo«. »Z malo šale, zase, ko bom v zasluženem pokoju. Sicer pa zares, za podjetje, da bo znalo rasti in se razvijati še naprej,« odgovarja Plaskan.
Glede na aktualen skorajšnji prehod v evro območje nismo mogli mimo vprašanja, kako bo to vplivalo na poslovanje podjetja Dat-Con. Stane Plaskan nam je ob koncu pogovora povedal, da samo poslovanje pri njih posebnih priprav ne zahteva, verjetno ta trenutek spremeba predstavlja večje težave finačnim institucijam in pa proizvajalcem ter ponudnikom knjigovodskih programov.	L. K., T. T.
Prejšnji vikend je podjetje Zagožen, d. o. o., iz Žalca s posebno svečanostjo obeležilo svojo tridesetletnico. Podjetje, ki je specializirano za proizvodnjo in prodajo izdelkov za zunanji vodovod in kanalizacijo, se je v teh letih dobro uveljavilo na slovenskem trgu, prav tako pa tudi izven meja. Z lastnim razvojem, proizvodnjo, fleksibilnostjo in učinkovitostjo bodo tudi letos beležili 20 % rast. Trenutno izvažajo v 9 držav in imajo 11,5 milijona evrov letnega prometa. Delež lastne proizvodnje znaša kar dobro tretjino, velik delež prodaje pa predstavljajo artikli tujih in slovenskih proizvajalcev, ki jih zastopajo na slovenskem trgu.
V tridesetih letih je podjetje Zagožen beležilo pomemben razvoj, tako v kakovostnem kot v kvantitativnem smislu. Zdravko Zagožen, ustanovitelj in lastnik podjetja, je začel z delom leta 1976 v garaži svoje nedograjene hiše v Matkah na 40 m2 površine. Po kar nekaj dozidavah na tej lokaciji so podjetje preselili v Žalec. Tam so kupili objekte, pa tudi zunanje skladiščne površine, pa spet gradili. Leta 2002 so kupili tudi proizvodne hale propadlega podjetja Zarja v Petrovčah in ustanovili hčerinsko podjetje Aplast, d. o. o. Ustanovili so
tudi hčerinsko podjetje Evolva v Srbiji, ki uspešno posluje na tem trgu. Danes se podjetje Zagožen ponaša s sodobnimi poslovnimi, proizvodnimi in skladiščnimi površinami, s 7300 m2 pokritih proizvodnih objektov in z 20.000 m2 odprtih skladiščnih površin, kar pomeni, da je svoje podjetje fizično razširilo za skoraj se-demstokrat.
Zdravko Zagožen je začel sam, z leti se je v poslovanje vključila skoraj celotna družina in ustvarila stabilno in ugledno družinsko podjetje. Zdaj je v obeh podjetjih, Zagožen in v hčerinskem podjetju Aplast, zaposlenih 38 ljudi, ki skrbijo tudi za kakovostno plat poslovanja. V letu 2001 so tako kot prvi iz skupine malih in srednjih podjetij v svojem okolju pridobili certifikat kakovosti
ISO 9001. Kakovostni napredek je širil tudi ponudbo izdelkov. Izdelkom za vodovod so se kaj kmalu pridružili tudi plastični izdelki za zunanjo kanalizacijo, nazadnje pa še Aplastova proizvodnja polietilenskih izdelkov po sistemu rotoliva. Poleg razvijanja lastnih izdelkov so program dopolnjevali tudi z uvozom iz številnih evropskih držav in tako svojo ponudbo zaokrožili v celostno ponudbo za vodovod in kanalizacijo.
Tridesetletnico svojega razvoja praznujejo tako, kot so to počeli vseh trideset let, ob novih širitvah in krepitvah kapacitet. Zadnje mesece namreč končujejo prenovo proizvodnih kapacitet Aplasta v Petrovčah.
Prireditve ob jubileju se je udeležilo več kot 250 poslovnih partnerjev iz 7 držav, Slovenije, Hrvaške, Srbije, Češke, Slovaške, Nizozemske in Nemčije, med njimi tudi župana podjetju in družini Zagožen »domačih« občin Prebolda in Žalca Vinko Debelak in Lojze Posedel. Direktor podjetja Miran Zagožen pa je v imenu podjetja na svečanosti podaril tudi darilni bon v vrednosti milijon tolarjev ginekološko-porodni-škemu oddelku Bolnišnice Trbovlje in potrdil tudi družbeno odgovornost podjetja. L. K.
Sedež podjetja na Polzeli
november 2006
TURIZEM/VOLITVE
Letos povečan obisk v jami in nekropoli
žično skrivnost v jami Pekel, ki bo letos že sedma po vrsti. Na njej bodo poleg ustvarjalcev božične zgodbe iz KUD Grifon Šempeter in učencev OŠ Šempeter sodelovali tudi razne vokalno-instrumentalne skupine iz žalske in polzelske župnije, citrarki Neli in Karmen Kos Zidar in še kdo. Prijetno, zanimivo in poučno bo že 2. decembra, ko pripravljajo ustvarjalno delavnico z izdelovanjem božično-novoletnih okraskov. Delavnica, ki jo bo vodila Štefanija Kos Zidar, bo potekala od 9. do 12. ure.
D. Naraglav
Pokrivanje spomenikov v antičnem parku
Nove ograje in novi mostovi pri jami Pekel
Kot kažejo statistični podatki TD Šempeter, se je obisk v jami Pekel v primerjavi z lanskim obdobjem januar-okto-ber 2005 letos povečal za 7,8 odstotka, v antičnem parku pa za 4,5 odstotka. Lansko leto si je v tem časovnem obdobju jamo ogledalo 12.183, letos pa 13.216 obiskovalcev. Številke ogleda Rimske nekropole pa kažejo, da je lani v tem obdobju antični park obiskalo 10.715 turistov, letos pa 11.213. Glede na lepo novembrsko vreme bo ta števil-
ka še nekoliko narasla, enako pričakujejo tudi pri jami Pekel, saj so pred vrati še tradicionalni ogledi živih jaslic z Božično skrivnostjo. Božična zgodba bo v nekoliko spremenjeni podobi letos zaživela na sam Božič, 25. decembra, in na Štefanovo, 26. decembra.
Povečan obisk na obeh de-stinacijah je po mnenju predsednice TD Šempeter Metke Vočko treba pripisati povečanemu obisku tujcev. K temu sta najbrž po mnenju Vočkove pripomogli tudi promocijski
tabli ob avtocesti. Po sedmih letih prizadevanj jim je končno le uspelo dobiti dovoljenje za postavitev table, vendar žal le za Rimsko nekropolo in ne tudi za jamo. To je velika škoda, saj bi si marsikakšen turist na svoji dolgi poti ob pogledu na tablo z reklamo podzemne jame zaželel obiska le-te.
Poleg boljšega obiska pa so v TD Šempeter letos zadovoljni tudi z delom, ki so ga opravili pri jami in nekropoli. Največja naložba je bila izgradnja novih zaščitnih ograj in dveh novih lesenih mostov ob poti od parkirišča do jame. Vrednost teh del je znašala 1,6 milijona tolarjev. Veseli so tudi posodobitve društvenih prostorov, pobarvane fasade, izdaj promocijskih zloženk v več jezikih in uspešno izpeljanih prireditev, vključno s praznovanjem 45-letnice društva.
V preteklih dneh so opravili tudi pomembna dela pri zaščiti spomenikov v antičnem parku in rezanju žive meje. Zelo izrazito se pripravljajo na svojo največjo prireditev Bo-
Nov turistični katalog
Podžupan občine Prebold Franc Škrabe z glavnima avtorjema kataloga Urško Korun in Jernejem Zorko ter voditeljico prireditve Nušo Dvoršek med svojim govorom
Občina Prebold je od prejšnjega meseca bogatejša za nov turistični promocijski izdelek. Nastal je kot produkt počitniškega dela študentke marketinga Urške Korun in študenta računalništva in informatike Jerneja Zorka. Nov turistični katalog sta avtorja s svojim mentorjem Francijem Škrabetom predstavila na priložnostni prireditvi v preboldskem hotelu.
Na prireditvi so se zbrali ponudniki turističnih storitev, predstavniki posameznih društev, predstavniki občine z županom Vinkom Debelakom na čelu in nekateri oglaševalci, ki so poleg občine projekt finančno podprli z objavo oglasov. Prireditev je vodila Nuša Dvoršek, ki je vodila pogovor z avtorjema turističnega kataloga in Nino Fajfer, ki je predstavila svoje letošnje počitniško delo. Za pomemben del prijetnega večera pa so poskrbeli tudi ljudski pevci Prijatelji 6 Še, ki so nedavno izdali tudi svojo drugo zgoščenko.
Zbrane je pozdravil župan Vinko Debelak, ki je izrazil veliko zadovoljstvo nad novim izdelkom in avtorjema izrekel vse
čestitke za opravljeno delo in izdelek. O katalogu je nekaj besed spregovoril tudi podžupan Franc Škrabe, ki je tudi dejal, da je iz prvotno zamišljene manjše brošure, s predstavitvijo življenja in turistične ponudbe občine, nastal lep in zanimiv turistični katalog. Poudaril je tudi, da so pri izboru za to delo imeli res srečo, saj sta se Urška in Jernej lotila dela z veliko vnemo in nastal je izdelek, ki je nad vsemi pričakovanji. Ob zaključku svojega nastopa je Franc Škrabe prebral še povzetek poslanice generalnega sekretarja Svetovne turistične organizacije, ki je bila dana v javnost ob svetovnem dnevu turizma.
V njej je bilo med drugim zapisano: »Prav po zaslugi turizma vedno več držav zapušča seznam manj razvitih, lokalne skupnosti odkrivajo boljše življenje, ljudje so ponosni na svoje okolje in kulturo, cveti pa majhno podjetništvo. Turizem je nedvomno sredstvo za doseganje razvojnih ciljev tisočletja. Delovna mesta in podjetja po navadi nastajajo na najbolj nerazvitih območjih, kar pomaga k rasti gospodarskih priložnosti tudi na podeželju. Bogatenje
pa ne šteje le v gospodarskem pomenu. Velja tudi za okolje z naravno in kulturno dediščino, saj skupnost, ki služi s turizmom, obnavlja spomenike, odpira muzeje, ustanavlja narodne parke. Z rastjo turizma narašča potreba po razvoju infrastrukture. Gradnja novih cest, čistilnih naprav, izboljšuje življenje lokalnega prebivalstva. Turizem je brez dvoma zgodba o ljudeh. Gostje in gostitelji vzajemno pridobivajo. Celo tako imenovani paketni turisti dobijo nekaj od kulture lokalnega okolja, ko se udeležijo vaške veselice, kaj pojedo v
domači gostilni ali se pogajajo za ceno spominka. Predvsem pa, turizem bogati družine in skupnosti, ki bi bile dosti revnejše, duhovno in finančno, če ne bi bilo priložnosti, ki jih ponuja.«
To so zagotovo besede, ki še kako držijo. Turizem je tudi v Sloveniji pomembna gospodarska panoga, hkrati pa je še veliko neizkoriščenih možnosti. Tega se zavedajo tudi v Preboldu in zato ne manjka prizadevanj. Ena od teh je tudi tokratni turistični katalog, ki naj bi ga v prihodnje izdali še v tujih jezikih.	D. Naraglav
Za boljše turistično vodenje
Udeleženci seminarja z vodjem parka Janezom Štusejem
Občina Žalec se zavzema, da bi bili turistični vodiči po žalski občini kar najbolje pripravljeni za vodenje skupin domačih in tujih turistov. V ta namen so pripravili predstavitveni seminar Bio parka Nivo v Vrbju pri Žalcu, ki ga je podjetje Nivo eko Celje odprlo pred mesecem dni.
Dvajset lokalnih vodičev je uvodoma pozdravila programska direktorica za turizem pri žalskem zavodu Sabina Palir, nato pa je vodja Bio parka Nivo Janez Štusej
predstavil nastajanje parka od ideje do izgradnje, energetske točke, biološko čistilno napravo, živali v bio parku in ribnikih, zasnovo nasada avtohtonih zdravilnih rastlin, bio top za šolske strokovne ekskurzije in zanimive dogodke, ki so spremljali nastajanje bio parka. Sledila so številna vprašanja udeležencev, ki so bili nad bio parkom in njegovo živalsko in rastlinsko zasnovo navdušeni. Kot so povedali, bodo turiste z veseljem popeljali skozi park.	T. Tavčar
REZULTATI LOKALNIH
Volilna udeležba
Občina Žalec	22.10. 2006
Število volilnih upravičencev:	17.436
Skupaj glasovalo po imeniku:	9.472
Volilna udeležba (skupaj):	54,32 %
Občina Tabor	22. 10. 2006
Število volilnih upravičencev:	1.226
Skupaj glasovalo po imeniku:	728
Volilna udeležba (skupaj):	59,38 %
Občina Braslovče	22. 10. 2006 prvi krog	12. 11.2006 drugi krog
Število volilnih upravičencev:	4.246	4.250
Skupaj glasovalo po imeniku:	2.664	2.340
Volilna udeležba (skupaj):	62,74 %	55,06 %
Občina Polzela	22. 10. 2006
Število volilnih upravičencev:	4.519
Skupaj glasovalo po imeniku:	2.676
Volilna udeležba (skupaj):	59,22 %
Občina Prebold	22. 10. 2006
Število volilnih upravičencev:	3.854
Skupaj glasovalo po imeniku:	2.585
Volilna udeležba (skupaj):	67,07 %
Občina Vransko	22. 10. 2006
Število volilnih upravičencev:	2.052
Skupaj glasovalo po imeniku:	1.325
Volilna udeležba (skupaj):	64,57 %
Seznam izvoljenih kandidatov
Občinski svet Žalec
VOLILNA ENOTA 01	Skupno število mandatov: 9
Lista: 1 - NESTRANKARSKA LISTA ZA RAZVOJ OBČINE ŽALEC
Skupno št. glasov: 136	% glasov: 4.99%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: Lidija Koceli
Lista: 5 - SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
Skupno št. glasov:439	% glasov: 16.10%	Št. izvoljenih:2
Kandidat: Januš Rasiewicz Kandidat: Bogdan Zagoričnik Lista: 6 - SOCIALNI DEMOKRATI
Skupno št. glasov:519	% glasov:	19.04%	Št.	izvoljenih:2
Kandidat: Marko Laznik Kandidat: Janko Kos
Lista: 8 - LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Skupno št. glasov:700	% glasov:	25.68%	Št.	izvoljenih:2
Kandidat: Alojz Posedel Kandidat: Jožef Meh
Lista: 11 - DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
Skupno št. glasov:301	% glasov:	11.04%	Št.	izvoljenih: 1
Kandidat: Franc Ervin Janežič Lista: 14 - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS Skupno št. glasov: 108	% glasov:	3.96%	Št.	izvoljenih: 1
Kandidat: Andrej Vengust VOLILNA ENOTA 02	Skupno število mandatov: 8
Lista: 3 - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA Skupno št. glasov: 175	% glasov:	6.90%	Št.	izvoljenih: 1
Kandidat: Zdravko Pečarič Lista: 5 - SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Skupno št. glasov:563	% glasov:	22.19%	Št.	izvoljenih:2
Kandidat: Robert Čehovin Kandidat: Ivanka Ropotar Lista: 6 - SOCIALNI DEMOKRATI
Skupno št. glasov:310	% glasov:	12.22%	Št.	izvoljenih: 1
Kandidat: Ivan Podpečan Lista: 8 - LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Skupno št. glasov:558	% glasov:	21.99%	Št.	izvoljenih:2
Kandidat: Gregor Vovk Petrovski Kandidat: Ivana Čretnik
Lista: 9 - SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE
Skupno št. glasov:83	% glasov:	3.27%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: Robert Smodej
Lista: 11 - DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
Skupno št. glasov:360	% glasov:	14.19%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: Ivan Jelen
VOLILNA ENOTA 03	Skupno število mandatov: 6
Lista: 5 - SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Skupno št. glasov:370	% glasov:	19.47%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: Ivan Mazzoni Lista: 6 - SOCIALNI DEMOKRATI
Skupno št. glasov:343	% glasov:	18.05%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: Tatjana Razboršek - Rehar Lista: 8 - LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Skupno št. glasov:374	% glasov:	19.68%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: Marijan Turičnik
Lista: 10 - GVIDO HRIBAR ZA PRIHODNOST OBČINE ŽALEC
Skupno št. glasov:34	% glasov:	1.79%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: Marjana Lešnik
Lista: 11 - DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
Skupno št. glasov:216	% glasov:	11.37%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: Ivan Glušič
Lista: 12 - SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Skupno št. glasov: 105	% glasov:	5.53%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: Vladislav Majer VOLILNA ENOTA 04	Skupno število mandatov: 6
Lista: 5 - SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Skupno št. glasov:382	% glasov:	19.70%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: Jurij Blatnik Lista: 6 - SOCIALNI DEMOKRATI
Skupno št. glasov:298	% glasov:	15.37%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: Ivan Krašovc
VOLITEV ZUPANOV IN OBČINSKIH SVETNIKOV
Uradni rezultati volitev županov
Občina Žalec				
Mesto	Kandidat	Predlagatelj	Št. glasov	Odstotek glasov
1.	Alojz Posedel	LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE	5.273	56,29 %
2.	Robert Čehovin	SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA	1.652	17,64 %
3.	Marko Laznik	SOCIALNI DEMOKRATI, SD	1.485	15,85 %
4.	Gvido Hribar	AKTIVNA SLOVENIJA, AKTIVNA, AS	611	6,52 %
5.	Vilma Tekavc	NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA	346	3,69 %
Občina Tabor				
Mesto	Kandidat	Predlagatelj	Št. glasov	Odstotek glasov
1.	Vilko Jazbinšek	OBČINSKI ODBOR SDS TABOR	638	100,00 %
Občina Braslovče - drugi krog				
Mesto	Kandidat	Predlagatelj	Št. glasov	Odstotek glasov
1.	Marko Balant	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA	1.276	55,00 %
2.	Bogdan Trop	NESTRANKARSKA LISTA ZA RAZVOJ OBČINE, ENAKOPRAVNOST OBČANOV...	1.044	45,00 %
Občina Braslovče - prvi krog				
Mesto	Kandidat	Predlagatelj	Št. glasov	Odstotek glasov
1.	Marko Balant	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA	1.002	38,22 %
2.	Bogdan Trop	NESTRANKARSKA LISTA ZA RAZVOJ OBČINE, ENAKOPRAVNOST OBČANOV...	912	34,78 %
3.	Duško Goričar	SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA	708	27,00 %
Občina Polzela				
Mesto	Kandidat	Predlagatelj	Št. glasov	Odstotek glasov
1.	Ljubo Žnidar	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA	1.749	66,02 %
2.	Simon Ograjenšek	LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE	341	12,87%
3.	Andrej Potočnik	SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA	281	10,61 %
4.	Anton Kanduti	SOCIALNI DEMOKRATI	143	5,40 %
5.	Robert Rampre	AKTIVNA SLOVENIJA	135	5,10 %
Občina Prebold				
Mesto	Kandidat	Predlagatelj	Št. glasov	Odstotek glasov
1.	Vinko Debelak	LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE	2.026	78,96 %
2.	Marjan Golavšek	KONFERENCA OBČINSKEGA ODBORA SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE PREBOLD	540	21,04 %
Občina Vransko				
Mesto	Kandidat	Predlagatelj	Št. glasov	Odstotek glasov
1.	Franc Sušnik	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA	1.077	83,36 %
2.	Miran Farčnik	SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA	215	16,64 %
Lista: 7 - AS - AKTIVNA SLOVENIJA
Skupno št. glasov:87	%	glasov:	4.49%	Št. izvoljenih:	1
Kandidat: Primož Salesin Lista: 8 - LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Skupno št. glasov:407	%	glasov:	20.99%	Št.	izvoljenih:2
Kandidat: Milan Čadej Kandidat: Nina Laznik
Lista: 11 - DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
Skupno št. glasov:246	%	glasov:	12.69%	Št. izvoljenih:	1
Kandidat: Olga Markovič
Občinski svet Tabor
VOLILNA ENOTA 01	Skupno število mandatov: 3
SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Skupno število glasov: 136	% glasov:	15,89	Št. Izvoljenih:	1
Kandidat: Ivan Lukman
SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Skupno število glasov: 128	% glasov:	14,95	Št. Izvoljenih:	1
Kandidat: Gregor Lukman LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Skupno število glasov: 113	% glasov:	13,20	Št. Izvoljenih:	1
Kandidat: Tatjana Kobale Khodary
VOLILNA ENOTA 02	Skupno število mandatov: 2
SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Skupno število glasov: 133	% glasov: 40,80	Št.	Izvoljenih:	1
Kandidat: Janko Drča SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Skupno število glasov: 101	% glasov: 30,98	Št.	Izvoljenih:	1
Kandidat: Martina Zupančič
VOLILNA ENOTA 03	Skupno število mandatov: 2
SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Skupno število glasov: 135	% glasov: 34,35	Št.	Izvoljenih:	1
Kandidat: Janez Mak Anton Cestnik in skupina volivcev
Skupno število glasov: 100	% glasov: 25,45	Št.	Izvoljenih:	1
Kandidat: Jože Cestnik
Občinski svet Braslovče
VOLILNA ENOTA 01	Skupno število mandatov: 5
Lista: 2 - SOCIALNI DEMOKRATI
Skupno št. glasov: 174	% glasov: 18.53%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: Danilo Arčan
Lista: 3 - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
Skupno št. glasov: 223	% glasov: 23.75%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: Rudolf Žohar
Lista: 5 - Nestrankarska lista za razvoj občine, enakopravnost občanov...
Skupno št. glasov: 207	% glasov: 22.04%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: Bogdan Trop Lista: 6 - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Skupno št. glasov: 109	% glasov: 11.61%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: Marija Elizabeta Marovt
Lista: 8 - DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
Skupno št. glasov: 69	% glasov:	7.35%	Št. izvoljenih:	1
Kandidat: Franc Škruba
VOLILNA ENOTA 02	Skupno število mandatov: 5
Lista: 2 - SOCIALNI DEMOKRATI
Skupno št. glasov: 63	% glasov:	6.94%	Št. izvoljenih:	1
Kandidat: Andrej Korošec
Lista: 3 - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
Skupno št. glasov: 261	% glasov:	28.74 %	Št.	izvoljenih:2
Kandidat: Rudi Sedovšek Kandidat: Simona Zbičajnik
Lista: 5 - Nestrankarska lista za razvoj občine, enakopravnost občanov...
Skupno št. glasov: 192	% glasov:	21.15 %	Št. izvoljenih:	1
Kandidat: Branko Ribizel Lista: 6 - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Skupno št. glasov: 170	% glasov:	18.72 %	Št. izvoljenih:	1
Kandidat: Matevž Završnik VOLILNA ENOTA 03	Skupno število mandatov: 5
Lista: 3 - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Skupno št. glasov: 151	% glasov:	21.03 %	Št. izvoljenih:	1
Kandidat: Filip Beloglave
Lista: 4 - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA
Skupno št. glasov: 80	% glasov:	11.14 %	Št. izvoljenih:	1
Kandidat: Jožef Rožič
Lista: 5 - Nestrankarska lista za razvoj občine, enakopravnost občanov...
Skupno št. glasov: 135	% glasov:	18.80 %	Št. izvoljenih:	1
Kandidat: Miran Kranjec Lista: 6 - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Skupno št. glasov: 149	% glasov:	20.75 %	Št. izvoljenih:	1
Kandidat: Vinko Drča Lista: 7 - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Skupno št. glasov: 77	% glasov:	10.72%	Št. izvoljenih:	1
Kandidat: Janez Štusej
Občinski svet Polzela
VOLILNA ENOTA 01	Skupno število mandatov: 6
Lista: 4 - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Skupno št. glasov:335	% glasov: 36.22% Št. izvoljenih:2
Kandidat: MARJAN BRUS Kandidat: IGOR PUNGARTNIK
Lista: 5 - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Skupno št. glasov:99	%	glasov:	10.70%	Št. izvoljenih:	1
Kandidat: ANDREJ POTOČNIK
Lista: 6 - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA Skupno št. glasov:71	%	glasov:	7.68%	Št. izvoljenih:	1
Kandidat: JANEZ CUKJATI Lista: 8 - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Skupno št. glasov: 174	%	glasov:	18.81%	Št. izvoljenih:	1
Kandidat: NANIKA CVIKL Lista: 9 - SOCIALNI DEMOKRATI
Skupno št. glasov: 129	% glasov:	13.95%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: MARJANA ŠMAJS
VOLILNA ENOTA 02	Skupno število mandatov: 5
Lista: 2 - DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Skupno št. glasov:71	% glasov:	9.04%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: VILIJEM KOZO VINC Lista: 4 - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Skupno št. glasov:310	% glasov:	39.49%	Št. izvoljenih:3
Kandidat: LJUBO ŽNIDAR Kandidat: FRANC BAŠIČ Kandidat: MARIJA KOŠEC Lista: 8 - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Skupno št. glasov: 154	% glasov:	19.62%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: TOMAŽ SATLER
VOLILNA ENOTA 03	Skupno število mandatov: 5
Lista: 4 - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Skupno št. glasov:312	% glasov:	36.15%	Št. izvoljenih:2
Kandidat: JOŽE KUŽNIK Kandidat: MILENA BLAGOTINŠEK Lista: 5 - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Skupno št. glasov: 128	% glasov:	14.83%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: ANTON MEŠIČ Lista: 7 - AKTIVNA SLOVENIJA
Skupno št. glasov:25	% glasov:	2.90%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: MATJAŽ VAŠL
Lista: 8 - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Skupno št. glasov: 151	% glasov:	17.50%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: SIMON OGRAJENŠEK
Občinski svet Prebold
VOLILNA ENOTA 01	Skupno število mandatov: 5
Lista: 2 - DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Skupno št. glasov: 100	% glasov: 11.90%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: HENRIKA GOMINŠEK Lista: 3 - LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Skupno št. glasov:355	% glasov: 42.26%	Št. izvoljenih:2
Kandidat: DARKO OROŽIM Kandidat: LUKA LANCNER Lista: 7 - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS Skupno št. glasov: 195	% glasov:	23.21%	Št. izvoljenih:2
Kandidat: IVAN RUKAV Kandidat: JOLANDA STOJNIĆ
VOLILNA ENOTA 02	Skupno število mandatov: 5
Lista: 2 - DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
Skupno št. glasov: 127	% glasov:	14.03%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: Emilija ČRNILA
Lista: 3 - LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Skupno št. glasov:347	% glasov:	38.34%	Št. izvoljenih:2
Kandidat. FRANC ŠKRABE Kandidat: BOŽA VERDEV
Lista: 5 - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS Skupno št. glasov:77	% glasov:	8.51%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: MARTIN VOŠNJAK Lista: 6 - SOCIALNI DEMOKRATI - SD
Skupno št. glasov: 105	% glasov:	11.60%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: MATJAŽ DEBELAK
VOLILNA ENOTA 03	Skupno število mandatov: 5
Lista: 1 - SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Skupno št. glasov: 101	% glasov:	13.54%	Št. izvoljenih: 1
Kandidat: KAROL LOBNIKAR Lista: 3 - LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Skupno št. glasov:260	% glasov:	34.85%	Št.	izvoljenih:2
Kandidat: TOMAŽ CINK Kandidat: MOJCA JEZERNIK Lista: 7 - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS Skupno št. glasov: 193	% glasov:	25.87%	Št.	izvoljenih:2
Kandidat: MARJAN GOLAVŠEK Kandidat: MILAN KUPEC
Občinski svet Vransko
VOLILNA ENOTA 01	Skupno število mandatov: 1
SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
Skupno število glasov:	64	% glasov: 45,71	Št. Izvoljenih: 1
Kandidat: Roman Aleš
VOLILNA ENOTA 02	Skupno število mandatov: 1
SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Skupno število glasov:	46	% glasov: 48,94	Št. Izvoljenih: 1
Kandidat: Anica Medvešek
VOLILNA ENOTA 03	Skupno število mandatov: 1
NOVA SLOVENIJA - SLOVENSKA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA Skupno število glasov: 41	% glasov: 34,45	Št. Izvoljenih: 1
Kandidat: Vladimir Reberšek
VOLILNA ENOTA 04	Skupno število mandatov: 3
SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Skupno število glasov:	199	% glasov: 20,24	Št. Izvoljenih: 1
Kandidat: Marjan Pečovnik
SD - SOCIALNI DEMOKRATI
Skupno število glasov:	168	% glasov: 17,09	Št. Izvoljenih: 1
Kandidat: Vladimir Rančigaj
SD - SOCIALNI DEMOKRATI
Skupno število glasov:	148	% glasov: 15,06	Št. Izvoljenih: 1
Kandidat: Emil Jelen
VOLILNA ENOTA 05	Skupno število mandatov: 1
SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
Skupno število glasov:	33	% glasov: 33,33	Št. Izvoljenih: 1
Kandidat: Maja Jerman
VOLILNA ENOTA 06	Skupno število mandatov: 1
SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Skupno število glasov: 57	% glasov: 45,60	Št. Izvoljenih:	1
Kandidat: Ivan Bervar
VOLILNA ENOTA 07	Skupno število mandatov: 1
SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Skupno število glasov: 51	% glasov: 38,64	Št. Izvoljenih:	1
Kandidat: Andrej Semprimožnik VOLILNA ENOTA 08	Skupno število mandatov: 1
NOVA SLOVENIJA - SLOVENSKA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA Skupno število glasov: 42	% glasov: 43,75	Št. Izvoljenih:	1
Kandidat: Ivan Kokovnik
VOLILNA ENOTA 09	Skupno število mandatov: 1
SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
Skupno število glasov: 68	% glasov: 57,14	Št. Izvoljenih:	1
Kandidat: Franc Remic
Jesen na Gomilskem
Otroška delavnica, na kateri so otroci ustvarjali iz različnih materialov. Kot je povedala vodja delavnice Alenka Drča, so otroci izdelovali strašila iz blaga, papirja in rafije, figure iz koruznih storžev, izdelovali razne frizure, slike iz trdega kartona in lepenke s plodovi in semeni. Delavnica je bila dobro obiskana, otroci so bili navdušeni in so z veseljem sodelovali.
Turistično društvo Go-milsko je v okviru prireditve Vesela jesen na Gomilskem pripravilo vrsto prireditev.
Ves teden je bila na ogled razstava slikarskih del Magde Posedel, pripravili so kmečko tržnico, likovno de-
Dobro je vedeti
Mesec november je mesec boja proti drogam. Občina Žalec, Lokalna akcijska skupina in društvo Želva-Evreka so ob tem mesecu včeraj v žalski knjižnici pripravili okroglo mizo z naslovom DOBRO JE VEDETI. Na njej so o tem, kako prepoznati in kako se odzvati ob spoznanju ali sumu, da se mladostnik drogira, govorili regijska koordinatorica lokalnih akcijskih skupin dr. Nuša Konec Juričič, specialistka socialne medicine in predstojnica oddelka za socialno medicino na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, višji kriminalist Karel Zaveršnik iz sektorja kriminalistične policije Policijske postaje Celje in vodja društva Želva-Evreka Natalija Zupančič. Natančnih podatkov o številu odvisnikov od prepovedanih drog v Sloveniji ni, po besedah dr. Nuše Konec Juričič pa je ocena od 10 do 12 tisoč odvisnikov, povečevanje števila pa je počasnejše kot pred časom. V Sloveniji deluje 40 lokalnih akcijskih skupin, ki povezuje vladne in nevladne organizacije in ustanove v prizadevanjih za zmanjševanje zlorabe drog, od tega jih je 7 na Celjskem. Kot je povedala Natalija Zupančič iz
društva Želva-Evreka v Žalcu, je v njihov center včlanjenih 150 odvisnikov in nekdanjih odvisnikov, vendar pa ne gre za povečevanje števila odvisnikov, ampak jih je od leta 2001, ko se je center Želva-Evreka ustanovil, vedno več včlanjenih vanj. Pregled nad odvisniki je v žalski občini zaradi delovanja Želve-Evreke razmeroma dober in tudi na splošno so precej dobro poznane razmere na področju uživanja heroina in kokaina, zelo zaskrbljujoče pa je stanje na področju uživanja plesnih drog in marihuane. Kot je povedal kriminalist Karel Zaveršnik, so te kljub drugačnemu prepričanju mladih, zelo nevarne, je pa to sceno težko nadzorovati. Čeprav vlada prepričanje, da drogo mladim ponujajo preprodajalci, ponavadi prvo drogo mladostniku ponudi vrstnik. Starši in učitelji bi morali biti seznanjeni s slengom in drugimi znaki, ki kažejo na to, da mladostnik uživa drogo. Sicer pa so vse omenjene službe in društva vedno na voljo za odgovore, prav tako je na razpolago veliko različnih programov, kamor se lahko glede na stopnjo odvisnosti vključijo uživalci drog.	(kr)
Ni jim bilo dolgčas
Pri izdelovanju okvirjev za slike in ogledala...
V Žalcu so tudi letos poskrbeli, da otrokom med počitnicami ni bilo dolgčas. Seveda tistim, ki so se vključili v različne oblike preživljanja
prostega časa. Aktivnosti so v tednu počitnic potekale tri dni, in sicer v ponedeljek, četrtek in petek med 9. in 12. uro. Tako so v Žalcu učenci
Kostanjev piknik ob koncu jesenskih opravil
lavnico za otroke, odbojkarski ženski turnir, srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let, ter srečanje vseh krajanov, na katerem so podelili priznanja turističnega društva.
Predsednica Turističnega društva Gomilsko Božena Kosu je podelila priznanja Vasletovim, po domače Hrovatovim iz Zakla, Orožimo-vim, po domače Jakovčevim z Gomilskega, Križnikovim iz Grajske vasi in Darji Košenina z Gomilskega za ohranjanje kulturne dediščine, ki bogati vas in turistični utrip. Priznanje za ohranjanje cerkvene kulturne dediščine - fresk pa je prejel župnik Martin Cirar. T. Tavčar
Jesensko druženje domačinov na kostanjevem pikniku v Mali Pirešici, v katerem je uživala množica občanov, so ob zaključku jesenskih opravil organizirali člani Turistične-
ga društva Petrovče. Zadnjo oktobrsko soboto so skupaj z domačini iz Male Pirešice, ki so pripravili prostor, spekli domače dobrote in nabrali kostanj, poskrbeli za hrano, pi-
jačo in glasbo. V druženju, ki je tudi del obujanja nekaterih starih običajev, so uživali mnogi Pireščani, krajani Gorice, pa tudi ostali krajani petrovške krajevne skupnosti. L. K.
“DRŽIMO OBLJUBO. Ustavimo aids.”
AIDS se ne ozira na barvo kože, na vero, na število žrtev, na prihodnost; zato ga lahko le skupaj ustavimo! Pridružite se nam 1. decembra in z rdečo pentljo pokažite, da vam ni vseeno.
Mladinski svet Občine Žalec
Napaka bo popravljena
V uredništvo Utripa smo prejeli javno vprašanje Klavdije Jelen, mamice 11-mesečnega sina Timeja Viljema, zakaj občina Prebold ni na tradicionalni županov sprejem novorojenčkov in njihovih staršev povabila tudi tiste, ki so se rodili v drugi polovici lanskega leta. Po njenih besedah je takšno srečanje tudi priložnost, da se starši spoznajo med seboj in si izmenjajo izkušnje, v časih težkega gospodarskega položaja in finančne stiske v občini pa župan lahko prisluhne težavam svojih občanov.
Občina Prebold je staršem otrok, ki so se rodili v drugi polovici lanskega leta sicer poslala darilni bon po pošti z obljubo, da jih bodo povabili na srečanje z županom z naslednjo skupino otrok v letošnjem letu. V drugi po-
lovici leta 2005 se je namreč v preboldski občini rodilo samo devet otrok. Ker tudi v naslednji skupini Klavdija Jelen s sinom ni prejela povabila na sprejem, je globoko užaljena, pravi, saj njen sin ni bil deležen takšne pozornost s strani občine Prebold kot njegovi vrstniki.
Iz preboldske občinske uprave so nam pojasnili, da so staršem otrok, rojenih v drugi polovici lanskega leta, res poslali darilne bone samo po pošti in obljubili, da jih bodo na sprejem povabili z naslednjo skupino otrok. Vendar pa so vabila na sprejem zanje nato po pomoti izpadla. Napako bodo popravili pri naslednjem sprejemu za novorojence. Tako kot ugotavlja Klavdija Jelen, je preboldska občina res vesela vsakega otroka - novega občana, ne glede na to, iz katere družine izhaja. L. K.
ob pomoči Žive Beškovnik izdelovali nakit, Barbara Zupanc jim je pomagala pri izdelavi adventnih venčkov, ikeban in buč za noč čarovnic. Ana Mari Petre je učencem pokazala, kako si lahko sami izdelamo okvirje za fotografije ali ogledala, Lidija Koceli pa je poskrbela, da so
lahko izboljšali govorne nastope.
Vse aktivnosti je pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Za konec so si udeleženci delavnic ogledali gledališko risanko Kokolerok v izvedbi Mestnega gledališča Ptuj oziroma igralca Aljoše Trnovška.	T. Tavčar
... adventnih venčkov, ikeban in buč za noč čarovnic...
Cvetličarna Mimoza za vse priložnosti
Na Polzeli ob osnovni šoli že nekaj mesecev deluje Cvetličarna Mimoza, ki nadaljuje delo prejšnje cvetličarne. Zdaj je ta last podjetja Mimoza, d. o. o., katerega direktorica je Jolanda Ušen, ki ima že trinajst let izkušenj na tem področju. Podjetje ima dokaj razširjeno dejavnost, ki omogoča vsestransko zadovoljitev potrošniških okusov in želja. V tem prazničnem decembru pa bo njihova ponudba še bistveno pestrejša.
V	sklopu podjetja je Cvetličarna Mimoza, ki je najbolj poznana individualnim kupcem, dejavnost podjetja pa se odraža tudi na proizvodnji naravnih dekorativnih materialov za cvetličarne, proizvodnji dekorativnih materialov za aranžerske hobi delavnice ter pri vzgoji sadik zelenjave in zelišč za vrt.
V	Cvetličarni Mimoza na Polzeli so na voljo najrazličnejše praznične dekoracije, ki jih potrebujemo za pdroko, krst, obhajilo, razne obletnice, sprejeme, maturantske plese in druge priložnosti. Poleg tega vam ponujajo aranžiranje cvetja in daril, izložb in poslovnih prostorov, aranžiranje in zasaditev bivalnega okolja in žalne dekoracije. Tu lahko dobite lončnice in tudi sadike enoletnic, trajnic in balkonskih rastlin. V cvetličarni pripravljajo šopke za različne priložnosti, na razpolago pa je tudi veliko materiala za aranžerske hobi delavnice. Že deset let prodajajo v sezonskem času za sajenje v podjetju Mimoza oziroma v
cvetličarni sadike jagod, zelenjave in zelišč za vrt. V tem predprazničnem času pa bo izjemna ponudba božičnih in velikonočnih materialov, za katere je Jolanda Ušen prava mojstrica, saj se s prodajo teh materialov in izdelkov ukvarja že vse od ustanovitve podjetja. Tudi letos bo poskrbela za pestro ponudbo, ki bo na razpolago ves december na posebni božično-novoletni tržnici ob cvetličarni na Polzeli.
Jolanda Ušen zagotovo dobiva energijo in navdih za svoje ustvarjalno delo tudi v svojem literarnem ustvarjanju in fotografiji, o čemer smo se lahko že prepričali na kakšni njeni predstavitvi oziroma razstavi. Kot pravi, ima poklic, ki jo veseli in navdušuje in zato ji ni ničesar težko narediti. Po telefonu je dosegljiva 24 ur na dan, sicer pa v času odprtja cvetličarne. Informacije in naročila sprejemajo na telefon (03) 572 07 66 ali na GSM 031 477 732. Delovni čas cvetličarne je od ponedeljka do petka od 8. do
19.	ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure.	EP-dn
Mimoza, d. o. o., vas vabi!
Veselite se najlepšega praznika v letu in obiščite posebno božič-no-novoletno tržnico z okraski, dekoracijami in darilnimi idejami. Na prostoru pred cvetličarno in v njej vas pričakujemo v času od srede, 29. novembra, do sobote, 30. decembra.
Pridite med nas, ne bo vam žal!
obiščite nas	Ok
in videli boste bolje
Zato, dragi mošt, poslušaj, kaj te zdaj sprašujem. Ali obljubljaš, da se boš odrekel vsem tem grdobijam in ne boš vtikal nosu tja, kamor ni treba? Ali obljubljaš, da se ne boš nikoli družil z vodo? Ali se obvezuješ, da boš v prihodnje raz-igraval srca ljudi, tudi seveda srce gospoda župana, tolažil žalostne, krepil slabotne in skrbel za zdravje ljudi, ki ga bodo po pameti pili?« Na vsa ta vprašanja je bil dan pritrdilen odgovor, čeprav ne preveč z zadovoljstvom. »No, dragi mošt, v tem sodu in povsod drugod ti želimo, da se očistiš, da v prihodnje lepo izgledaš in da lepo dišiš. Bodi dober, zvest, polnega okusa in ne najlepše harmonije. Naj te ta slaba družba ne pokvari, za zgled pa naj ti bodo tisti tvoji predniki, ki jih še danes slavijo in se jim po vsem svetu klanjajo razumni ljubitelji dobre kapljice. Zato te, mošt, zadnjikrat sprašujem, ah si resnično pripravljen na to, da te v imenu boga Ba-kusa krstim?« Odgovor se je glasil: »Sem pripravljen in hočem!« Sveti Martin je nadaljeval: »Dragi mošt, krstim te v imenu boga Bakusa, v imenu štajerskih plemenitih trt, v imenu naših najboljših vin, katerih patron je sv. Martin. Krstim te tudi v imenu kletarja Silva Mariča, ki je tukaj pred nami, in njegovih savinjskih vinogradnikov, ki so poskrbeli za današnji praznik.«
Sv. Martin je prebral mašo zahvalnico, nato pa je sledila prisega oziroma zaobljuba predsednika društva Silva Mariča: »Prisegam in obljubljam, da bom rezal, kopal, vezal in umno škropil, da ne bom ptičkov, narave in sebe zastrupljal, da se bom na trgatev temeljito pripravil in vse znance in prijatelje povabil, da bom umno kletaril in s pridobljenim znanjem iz vinarske šole ne bom skoparil, da bom ostal zvest tej kapljici, ki je ne bom nikoli sam poskušal, ampak bom z njo nazdravljal s prijatelji in po lepi
Martinovanje, kot ga še ni bilo
Letošnje martinovanje je privabilo pred »keudar« veliko obiskovalcev
Praznovanje sv. Martina je privabilo na prostor ob obrambnem stolpu, kjer raste potomka najstarejše vinske trte na svetu z mariborskega Lenta in kjer je od letošnjega septembra urejen vinski »keuder« ter postavljena vinogradniška razstava Društva savinjskih vinogradnikov, veliko število občank in občanov žalske občine in drugih udeležencev Savinjske doline in tudi od drugod. Praznovanje je bilo pestro, zanimivo, predvsem pa veselo. Za to so bili poleg dobrega vina, ki so ga na stojnicah ponujali savinjski vinogradniki, zaslužni predvsem članice in člani ansambla Jožkova banda iz Vojnika z neumornim Jožetom Žlavsom na čelu, pa tudi drugi nastopajoči, ki so s svojimi verzi o vinu in nastopi dali prireditvi pomemben ton. Med njimi je bil tudi župan Lojze Posedel, ki si boljšega dneva ni mogel želeti, saj se je lahko v res prijetnem in sproščenem vzdušju zahvalil za zaupanje in ponovno izvolitev za župana. Med drugim je dejal: »Če bi občani naše občine ne bili takšni, kot ste, bi bil danes volilni molk in bi našega spoštovanega gospoda Jožeta zaprli, ker bi kršil volilni molk (o. p. pri tem je mislil na Jožeta Grobelnika, ki je imel okrog vratu obešen njegov predvolilni plakat). Vesel sem, da ste mi izrekli podporo že v prvem krogu volitev in da sem vam lahko na današnji dan,
tin, ki ga je upodobil Jože Žlavs. »Ali si zares želite, da krstimo ta mošt v odlično vino, ki je rezultat pametnega kletarjenja savinjskih vinogradnikov in ki ga bomo tukaj pametno pili? Dragi mošt, ki si v tem sodu in vseh sodih po Savinjski dolini, v raznih kleteh in pred nami, razumnimi ljudmi, ki znamo razlikovati vino od vode, lepo pozdravljen. Ker pa mi ne razumemo tvojega jezika, je pred nami tvoj pooblaščenec boter Moštek, ki bo danes odgovarjal v tvojem imenu. Če je tvoja želja, da postaneš odlično vino, te moram jaz, Martin, krstiti.« Sledil je odgovor: »Tako je.« In sv. Martin je začel z molitvijo: »Molimo. Ti nečisti mošt veš, da se moraš danes očistiti vseh pregreh in navad. Ko si bil še v grozdju, so te zmleli, nato stiskali in mučili v preši in iz jagod iztisnili ves žlahtni znoj. Morali so te spraviti v hrastove sode in te zapreti v to temno klet, da bi te spravili k pameti. Ti pa si tukaj brundal in razgrajal kot star medved. Še ušel bi, če te ne bi vkovali v sode z železnimi obroči. Končno si se le umiril in danes si tukaj pred nami, zato te sprašujem, če imaš veliko in pošteno željo postati odlično vino?« Pooblaščenec boter Moštek je odgovoril pritrdilno. »Pazi se mošt, ti si nesramen, ker ljudem mešaš glave, jih mečeš v jarke, obračaš njihove želodce in potem zbežiš na sveži zrak. Fuj.
Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
Delovni čas: pon. - pet.: 8. -18. ure sobota: 8. - 12. ure
PREGLEDI VIDA
-	četrtek, 30. novembra 2006 - torek, 12. decembra 2006
-	četrtek, 21. decembra 2006
Naročite se na tel.: 700 06 30!
NOVA KOLEKCIJA 2007 ŠPORTNIH SMUČARSKIH OČAL ADIDAS
Sv. Martin blagoslavlja mošt, ki s tem postaja vino
stari tradiciji z njo odžejal vsakega mimoidočega popotnika. Spoštoval in cenil bom vsako zlato kapljico, ki je dar narave in sad pridnega in umnega dela vinogradnika, kletarja.«
Uradni del prireditve je bil tako končan, množica se je usmerila k stojnicam, na katerih ni manjkalo vinske kapljice letnika 2006 najrazličnejših sort. Dobra letina, ki bo izjemna predvsem po kakovosti, je ob letošnjemu martinovanju več kot razumljiv razlog za veselje vinogradnikov povsod po Sloveniji. Veseli pa so tudi savinjski vinogradniki.
Predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič: »Današnji dan e«-------------—
pomeni zame in za
vse druge ' §3*5* p vinogradnike konec nekega trdega in delovnega obdobja pri
vo lahko trdim, da bo to ena izmed najboljših letin v obdobju mojega vinarjenja,«
Rudi Janežič iz Žalca: »Vino je proizvod dela in narave. Letos smo dobili vinogradniki od Boga sončen ves september in oktober. Narava je nagradila naše delo, nas poplačala za naš trud in nam dala letino, ki se je bomo še dolgo spominjali.«
Vsi, ki so ta dan preživeli ob obrambnem stolpu, med stojnicami savinjskih vinogradnikov, ob čaščeni in lepo rastoči trti sv. Nikolaja, in uživali ob glasbi Jožkove bande, dobrem vinu, pečenem kostanju, dobrotah Društva podeželskih žena Občine Žalec, so doživeli vinski praznik in zahvalni dan, kot si lahko vsakdo le želi. Če ste letošnjo prireditev zamudili, nikar ne zamudite naslednje. D. Naraglav
Pozdravni in zahvalni nagovor župana Lojzeta Posedela
Martinovo ali praznovanje svetega Martina, ki praznuje svoj god 11. novembra, je tudi v Sloveniji izjemno priljubljen praznik. V tem času se namreč mošt spremeni v vino, kar je dober izgovor za veselje in praznovanje. Letos so vsesplošno praznovanje pod pokroviteljstvom Občine Žalec prvič organizirali tudi člani Društva savinjskih vinogradnikov in delavci Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec.
ki je tudi sicer zahvalni dan, zahvalim za vašo podporo in zaupanje. Volitve so eno, sedaj pa je čas, da združimo svoje sile in skupaj nadaljujemo delo za razvoj naše občine. Pomembna je strpnost, pomembna je modrost, pomembna je delavnost ... Mislim, da vse to imamo, da smo to tudi dokazali v prejšnjih dveh mandatih in da bo tako tudi naslednja štiri leta. Pri tem pa upam tudi na sodelovanje tistih, ki so imeli druge kandidate za župana, saj bomo tako lažje uresničevali tudi tisto, kar so imeli v volilnih programih tudi drugi kandidati.«
V nadaljevanju je med občinstvo v škofovski opravi prišel sv. Martin s svojim spremljevalcem, že rahlo okajenim botrom Moštekom. »Spet je leto na okoli in Bog oče me je spet poslal med vas grešnike. Rekel mi je: 'Pošiljam te po čudoviti slovenski deželi in oglej si tudi lep košček Savinjske doline. Tam poskusi, kaj so pridelali kot dober mošt, če je kisel, mu dodaj nekaj sladkorja, da bo dober za pitje... '« tako je začel svoj nastop sv. Mar-
pridelavi vina, od okopavanja, rezanja, vezanja do trganja in stiskanja. Z današnjim dnem je naš pridelek postal vino, z negovanjem, kletarjenjem pa bo postal kakovostno vino. Današnji dan je zahvala za vse tisto, kar nam je dala narava, ki je bila letos izjemno radodarna in je postregla z izjemnimi vremenskimi pogoji. Takšne jeseni, kot je letošnja, ne pomnimo. Letošnje vino bo nekaj izjemnega.«
Vinogradnik Rudi Trobiš: »Vinogradnik sem že približno 25 let
in moram reči, da takšne jeseni, kot je letošnja, ne pomnim.
Letošnja letina je izredna glede kakovosti, sonca je bilo dovolj in zato pričakujem res kakovosten pridelek. To bo najbrž ena izmed najboljših letin v tem stoletju. Upam in želim si, da bi to Martinovo srečanje pri 'keudru' postalo tradicija, ki bo združevala nas vinogradnike in bogatila odnos do vina.«
Milan Krašovec iz Griž: »Današnji dan mi veliko pomeni, še posebej ker se prvič dogaja v Žalcu, v naši Savinjski dolini, ki jo stoletje in več dela pre-poznavno predvsem hmelj. Od zdaj naprej pa mislim, da tudi po tej prireditvi in dobrem vinu, ki ga pridelujemo savinjski vinogradniki. Sam se z vinogradništvom ukvarjam že skoraj trideset let. Vsako leto slavimo praznik sv. Martina predvsem po naših zidanicah, kjer se zberemo domači, prijatelji in vsi tisti, ki so pomagali pridelati in potrgati grozdje. Bele sorte so dale zaradi obilice sonca zelo veliko sladkorja. Chardoney ima na primer 21-, renski rizling 19,6-, rumeni muškat pa 18,8-od-stotno vrednost sladkorja. Zagoto-
Podelili priznanja
Med podelitvijo priznanja Cvetki Žagar (Priznanja sta podelila predsednica TD Petrovče Marjeta Grobler in predsednik KS Petrovče Iztok Uranjek.)
V	Petrovčah so martinovanje, ki ga je že petič zapovrstjo pripravilo Turistično društvo Petrovče ob podpori ZKŠT Žalec, združili s podelitvijo priznanj za urejeno okolje.
V	skupini najlepše urejenih hiš so tokrat priznanje prejeli Anka in Vladimir Nožak iz Petrovč, Marjana in Boris Privošnik iz Drešinje vasi ter Marija in Ivan Vovk iz Petrovč.
Med najlepše urejene kmetije so se uvrstile kmetije Cvetke in Danija Žagarja, Majde in Francija Gajška in Frančiške in Milana Stepišnika, vse tri iz Drešinje vasi. Med poslovnimi objekti pa je priznanje prejela Avto hiša Drev iz Drešinje vasi. Pred podelitvijo priznanj je predsednica Turističnega društva Petrovče Marjeta Grobler povedala, da sta namen in cilj projekta Krajevna skupnost Petrovče lepa in
urejena vanj aktivno vključiti čim več krajanov, ki s tem prispevajo k boljši kakovosti življenja, večji privlačnosti vasi, hiš in kmetij, in na ta način razvijati njihovo turistično in ekološko zavest krajanov.
Sicer pa je letošnje martinovanje v Petrovčah potekalo v petrovškem Zadružnem domu, ki so ga posebej domiselno okrasili člani Turističnega društva Petrovče. Kor dekoracijo so namreč postavili pravo vinsko trto s svežim grozdjem, ob katerem bi se lahko obiskovalci spozabili in posladkali misleč, da so v vinogradu. Za prijetno vzdušje in polno plesišče so poskrbele tudi članice ansambla Navihanke. Blizu 200 gostom, ki so uživali v martinovih dobrotah, tako ni bilo prav težko družno pričakati jutra.	T. T.
Martinovali pri lovski koči
Krst mošta v vino
Turistično društvo Občine Polzela in Krajevni odbor Založe sta na god sv. Martina pri lovski koči v Založah pripravila veselo martinovanje.
Ideja o tem se je porodila pred dvema letoma v odboru turističnega društva. Martinovanje naj bi pri-
pravili vsako leto v drugem zaselku občine. Gospodinje iz Založ so pripravile domače dobrote, vinogradniki tega območja pa so poskrbeli za žlahtno kapljico. Krst mošta v vino sta uvodoma opravila Franci Uratnik in Igor Pungartnik, sodelovali pa so tudi pevci in harmonikar. T. T.
Že dvanajsto srečanje
Sproščeno na srečanju
Društvo upokojencev Tabor je v sodelovanju z Občino Tabor tudi letos organiziralo tradicionalno martinovanje z družabnim srečanjem svojih članov, starejših občanov in občanov, starih 80 in več let. Tokratno srečanje na Martinovo soboto je bilo že 12. po vrsti.
Kulturni program so soustvarili Moški pevski zbor s pevovodkinjo Marjetko Rak in članice gledališke sekcije Teloh, ki delujejo v okviru Kulturnega društva Ivan Cankar Tabor. Glasbeniki iz skupine Zaka pa ne so marsikoga pripravili tudi za ples. Srečanja so se udeležili tudi
župan Občine Tabor Vilko Jazbin-šek, predsednica DU Tabor Danijela Zupanc in predstavnica Zveze društev upokojencev Slovenije Pavlina Glušič. Slednja je predsednici taborskega društva Danijeli Zupanc izročila priznanje ZDUS za 50 let delovanja društva.
Občanom, starim nad 80 let, teh je v taborski občini 45, je voščil župan Vili Jazbinšek. Srečanja se je udeležila tudi najstarejša Taborčan-ka Marija Pepel, ki je dopolnila 95 let. Najstarejši moški v občini pa je 94-letni Jože Novak, ki se prireditve ni udeležil.	D. N.
Za lučke čarobne prihaja zdaj čas in tisoč daril poišči pri nas...
3%
Ä
O popusta U /O
od 100.009 SIT do 500.000 SIT	nad 500.000 SIT 'Sgg
Popusti veljajo glede na vrednost nakupa za programe tehnike, gradnje in pohištva. Ob priznanih popustih v celoti velja tudi bonitetni sistem Mercator Pika.
Digitalni fotoaparat Sony DSC S500
• •
;
# 44.990r
MP3
predvajalnik
Philips
10.990r
Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja do 31. 12. 2006., v navedenih M Centrih tehnike in gradnje:
•	MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 • MCT Lenart*. Industrijska 7, tel.: 02/729 50 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4. tel.: 02/823 42 03 • MCT Ptuj*, Špindlerjeva 3, tel.: 02/746 82 62 • MCTG Slovenske Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje,
Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92
*	Poslovalnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: osnovni gradbeni in instalacijski materiali.
Center
TToDnmBttsi (ScafloDna LPaDoosKv®
OBČINA ŽALEC
Petek, 1. december, ob 10.30
»Ta veseli dan kulture«
-	koncert: otroška rock skupina KAČJI PASTIRJI in raper TRIIIPL
(za OŠ Petrovče, OŠ Griže in II. OŠ Žalec) Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 1. december, ob 18. uri
»Ta veseli dan kulture«
-	predstavitev 3. številke revije VPOGLED Savinova hiša
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 1. december, ob 19. uri
humanitarni koncert Medobčinskega društva invalidov Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (Medobčinsko društvo invalidov Žalec, 031 230 861 - Janez Meglič).
Petek, 1. december, ob 19.30
»Ta veseli dan kulture« - lirični večer »Ptica v duši«;
Dom krajanov Vrbje (vstop prost)
(KD Vrbje, 031 370 959 - Lea Meh).
Sobota, 2. december, od 8. do 12. ure
kmečka tržnica;
Gotovlje
(Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 2. december, od 8. do 12. ure
bolšji sejem; tržnica v Žalcu (Marin, 571 75 50).
Sobota, 2. december, od 9. do 12. ure
V pričakovanju Božiča -izdelava božičnih aranžmajev pred vhodom v Rimsko nekropolo v Šempetru
(Turistično društvo Šempeter,
031 645 937).
Sobota, 2. december, ob 15. uri
božično-novoletni dobrodelni koncert Osnovne šole Šempeter; dvorana KZ Šempeter.
Sobota, 2. december, ob 16. uri
Miklavžev pohod na Mrzlico; zbor pri pisarni PD Žalec (Planinsko društvo Žalec,
031 320 242).
Nedelja, 3. december, ob 9. uri
praznik svete Barbare
-	zavetnice rudarjev;
shod rudarjev pri cerkvi v Grižah (Turistično društvo Srečno,
051 253 015).
Nedelja, 3. december, od 10. do 17. ure
adventni sejem;
Dvorec Novo Celje (IC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 3. december, ob 17. uri
adventni koncert: Vokalna skupina Candela KD Petrovče;
Dvorec Novo Celje (vstop prost)
(TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 4. december, ob 10. uri
»Ta veseli dan kulture« -
TINKA ŠMINKA, gledališka predstava,
GOML (za OŠ Griže in I. OŠ Žalec)
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 4. december, ob 18. uri
Zimski večeri ob topli peči; domačija Smrečnik, Kale (Etnološko društvo Hmeljarska vas,
041 924 221).
Ponedeljek, 4. december, ob 19. uri
Senior & Junior, Teorija zarote
-	predstavitev stripa in razstava, avtorjev Mladena Melanška in Janija Prgiča;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 5. december, ob 17. uri
Snežna vila na obisku in prihod Miklavža s spremstvom;
Dom II. slovenskega tabora Žalec
-	vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 5. december, ob 17. uri
obhod Miklavževe skupine po kraju Levec
(TKD Levec, 547 31 51 - Milena Kotnik).
Torek, 5. december, ob 18. uri
miklavževanje;
Vrbje
(Turistično društvo Vrbje,
041 507 546).
Sreda, 6. december, ob 16. uri (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 7. december, ob 18. uri
odprtje razstave kiparskih del Jakova Brdarja;
Savinov likovni salon Žalec; razstava bo na ogled do 31. 12. 2006 (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 7. december, ob 19.30
koncert dalmatinske glasbe;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 8. december, ob 20. uri
glasbena skupina ŠUKAR, koncert za glasbeni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice v predprodaji po 2.500,00 SIT (TIC Žalec) in po 3.000,00 SIT uro pred koncertom pri blagajni dvorane (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 9. december, ob 9. uri
3. računalniški turnir;
Osnovna šola Petrovče (Športno društvo Petrovče 570 70 70).
Sobota, 9. december, ob 18.30
predbožični koncert mešanega pevskega zbora PRO MSICA iz Maribora;
Bazilika Petrovče.
Sobota, 9. december, ob 20. uri
planinski ples;
Gostišče Rimljan v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Nedelja, 10. december, od 9. do 19. ure
razstava jaslic ter blagoslov jaslic ob 15. uri;
Gasilski dom Drešinja vas (Turistična sekcija PGD Drešinja vas,
570 72 13 - Joži Stepišnik).
Nedelja, 10. december, od 10. do 17. ure
adventni sejem;
Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 10. december, ob 17. uri
adventni koncert: Ženski pevski zbor KD Gotovlje;
Dvorec Novo Celje (vstop prost)
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 10. december, ob 18. uri
»TV GRIŽE - 7. DEL«, premiera gledališke predstave v izvedbi gledališke skupine KUD Svoboda Griže; Dom Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže, 041 709 179 - Danilo Basle).
Ponedeljek, 11. december, ob 18. uri
Ljudske pevke iz Slovenskih Konjic; Krajevna knjižnica Petrovče (KD Petrovče, 041 974 776 - Metoda Uranjek).
Ponedeljek, 11. december, ob 19.30
koncert vokalne skupine Cantemus KUD Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; predprodaja vstopnic TIC Žalec po 1.000,00 SIT in uro pred koncertom na blagajni doma (KUD Žalec, 491 38 40 - Jožica Ocvirk).
Torek, 12. december, ob 16.30
BRILJANTINA, muzikal (Šentjakobsko gledališče Ljubljana) za mladinski abonma;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 12. december, ob 19.30
BRILJANTINA, muzikal (Šentjakobsko gledališče Ljubljana), predstava za izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice 1.200,00 SIT (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 13. december, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 13. december, ob 18. uri
Zimski večeri ob topli peči; domačija Smrečnik, Kale (Etnološko društvo Hmeljarska vas, 041 924 221).
Četrtek, 14. december, ob 10. uri
PASTIRICA IN DIMNIKAR, igrana predstava (Prešernovo gledališče Kranj), za OŠ Braslovče,
OŠ Šempeter in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice: 1.000,00 SIT (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 14. december, ob 17. uri
PASTIRICA IN DIMNIKAR, igrana predstava (Prešernovo gledališče Kranj), za Cicibanov abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice: 1.000,00 SIT (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 14. december, ob 19. uri
Na krilih spomina, božična poezija - Virginia Mehle Majerič in citre - Peter Napret;
Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 14. december, ob 19. uri
dobrodelni koncert (Rebeka Dremelj, Anika Horvat, 4play,
Sebastian, Katja Koren,
Maja Slatinšek, Eva Moškon,
Peter Januš, Sergeja, Energy Break team, plesna šola Power Dancers in učenci OŠ Griže; program bo povezoval Peter Poles);
Dom Svoboda Griže; vstopnice po 2.000,00 SIT v TIC-u Žalec
(Osnovna šola Griže, 713 21 50).
Sobota, 16. december, ob 7. uri
pohod po zasavski planinski poti (1): Bizeljsko;
zbor pred pisarno PD Žalec (Planinsko društvo Žalec,
041 736 157).
Sobota, 16. december, od 9. do 19. ure
razstava jaslic;
Gasilski dom Drešinja vas (Turistična sekcija PGD Drešinja vas, 570 72 13 - Joži Stepišnik).
Sobota, 16. december, ob 18.30
predbožični koncert petrovških zborov: cerkveni mešani pevski zbor Petrovče, mladinsko-otroški pevski zbor Petrovče, glasbena skupina Veritas Petrovče; Bazilika Petrovče.
Sobota, 16. december, ob 19. uri
predavanje mag. Jane Podjavoršek o Odrešenikovem rojstvu;
Dominikov dom Petrovče.
Sobota, 16. december, ob 20.30
JAN PLESTENJAK - božični koncert, za izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice 3.500,00 SIT v predprodaji (TIC Žalec) in po 4.000,00 uro pred koncertom na blagajni doma (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 17. december, od 9. do 19. ure
razstava jaslic;
Gasilski dom Drešinja vas (Turistična sekcija PGD Drešinja vas, 570 72 13 - Joži Stepišnik).
Nedelja, 17. december, od 10. do 17. ure
adventni sejem;
Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 17. december, ob 17. uri
adventni koncert: Irena Kralj -klavir, Irena Glušič - sopran;
Dvorec Novo Celje (vstop prost)
(TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 18. december, ob 18. uri
šahovski turnir;
sedež šahovskega kluba Žalec
(Šahovski klub Žalec, 041 763 337).
Sreda, 20. december, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 20. december, ob 18. uri
Večer vinske poezije;
Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 20. december, ob 20. uri
5žensk.com, komedija (Špas teater), za izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice 3.000,00 SIT (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 21. december, ob 20. uri
Koncert HIŠNEGA ANSAMBLA AVSENIK
in ansambla ZREŠKA POMLAD, posebni gost večera bo humorist MARJAN ŠAREC, za narodno-zabavni abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice v predprodaji 2.000,00 SIT (TIC Žalec), 2.500,00 SIT uro pred koncertom pri blagajni dvorane (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 22. december, ob 16. uri
božična tekma v lokostrelstvu; strelišče v Libojah (Strelsko društvo Liboje,
051 381 074).
Petek, 22. december, ob 16. uri
Božično-novoletni turnir v namiznem tenisu;
Osnovna šola Petrovče (Športno društvo Petrovče,
570 70 70).
Petek, 22. december, od 16. ure dalje
likovna delavnica na zelenici in srečanje z Božičkom (za malčke do 5 let); zelenica nasproti Mercatorja v Levcu (TKD Levec, 547 31 51 - Milena Kotnik).
Sobota, 23. december, ob 15. uri
Veseli december s skupino Bambi; Kulturni dom Liboje (Turistično športno društvo Liboje, 061 311 527).	*
Sobota, 23. december, ob 18. uri
mladi talenti se predstavijo;
Hmeljarski dom KZ Šempeter (KUD Grifon Šempeter, 031 431 816 - Danica Laznik).
Sobota, 23. december, ob 18. uri
božični koncert Akademskega pevskega zbora Celje;
Bazilika Petrovče.
Nedelja, 24. december, od 10. do 15. ure
adventni sejem;
Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 24. december, ob 15. uri
adventni koncert: Godalni kvartet MODERATO;
Dvorec Novo Celje (vstop prost)
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 24. december, ob 19. uri
4. božični pohod na Šmohor; zbor pri kmetiji Tratnik, Pongrac (Turistično društvo Griže,
031 337 097).
Nedelja, 24. december, ob 23.15
pohod z baklami; zbor pri POŠ Trje (Turistično društvo Galicija,
031 243 725).
Ponedeljek, 25. december, od 15. do 18. ure
Božična skrivnost v jami Pekel;
Jama Pekel
(Turistično društvo Šempeter,
031 645 937).
Torek, 26. december, ob 9. uri
pohod v neznano; zbor pri Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje,
714 04 54).
Torek, 26 . december, ob 10. uri
žegnanje konj; cerkev v Galiciji (Turistično društvo Galicija,
041 444 993).
Torek, 26. december, od 15. do 18. ure
Božična skrivnost v jami Pekel;
Jama Pekel
(Turistično društvo Šempeter,
031 645 937).
Torek, 26. december, ob 18. uri
Božično-novoletni hitropotezni turnir; sedež šahovskega kluba v Grižah (Šahovski klub Griže, 040 664 527).
Torek, 26. december, ob 18 uri
Božično-novoletni turnir v namiznem tenisu;
Zadružni dom Ponikva (Športno društvo Ponikva,
041 395 926).
Torek, 26. december, ob 19. uri
Božično-novoletni koncert;
Dom Svoboda Griže (KD Godba Zabukovica,
041 314 377 - Jože Kolšek).
Sreda, 27. december, ob 16. uri
veseli december v čarobnem kotičku: SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV (Škratovo lutkovno gledališče Celje); atrij Savinove hiše (vstop prost)
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 27. december, ob 18. uri
Zimski večeri ob topli peči; domačija Smrečnik, Kale (Etnološko društvo Hmeljarska vas, 041 924 221).
Četrtek, 28. december, ob 16. uri
Veseli december: RDEČA KAPICA (Mini teater);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (vstop prost)
(TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 28. december, ob 17. uri
lutkovna predstava:
Gasilski dom Levec
(TKD Levec, 547 31 51 - Milena Kotnik).
Petek, 29. december, ob 16. uri
Veseli december v čarobnem kotičku: PRAVLJIČNO POPOLDNE (TKD Levec) atrij Savinove hiše - vstop prost (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 29. december, ob 20. uri
KAKO SMO LJUBILI TOVARIŠA TITA, komedija (SNG Nova Gorica), za izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice: 2.500,00 SIT v predprodaji (TIC Žalec) in 3.000,00 SIT uro pred predstavo pri blagajni dvorane (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 30. december, ob 16. uri
Nerodna Avguština in DEDEK MRAZ (Andreja Stare in Sten Vilar);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (vstop prost)
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 31. december, ob 11.30
Veseli december v čarobnem kotičku: silvestrovanje s PIKO NOGAVIČKO (Romana Kolenc); arij Savinove hiše (vstop prost)
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 31. december, od 23. ure
silvestrovanje na prostem; avtobusna postaja Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
OBČINA PREBOLD
Petek, 1. december,
Veseli dan kulture v Knjižnici Prebold;
Knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Petek, 1. december, ob 19. uri
novoletni sprejem podjetnikov Občine Prebold;
Garni šport hotel Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 2. december, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Torek, 5. december, ob 17. uri
miklavževanje; cerkev sv. Pavla v Preboldu (Župnijski urad sv. Pavel Prebold 572 41 83).
Sreda, 6. december, ob 18. uri
bralni večer: Advent;
Garni šport hotel Prebold;
Knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Petek, 8. december, ob 19. uri
koncert učencev glasbenega izobraževanja HARMONIJE z gosti; dvorana Prebold;
Harmonija
(Mojca Kajba, 572 30 66).
Sobota, 9. december, ob 19.30
gledališka predstava DPD Svoboda Prebold: Zadrega nad zadrego;
Dvorana Prebold;
DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059).
Sobota, 16. december, ob 8. uri
kmečka tržnica parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 16. december, ob 19. uri
Veseli december v Marija Reki;
Dom pod Reško planino;
Kulturno društvo Marija Reka (Monika Lobnikar, 041 241 203).
Sobota, 23. december, ob 16. uri
božična tržnica: igrica za otroke, prihod Božička; parkirišče pred OŠ Prebold;
Društvo podeželjskih žena Občine Prebold in DPD Svoboda Prebold (Danica Uplaznik, 572 42 85,
Milena Dolinar, 041 356 059).
Nedelja, 24. december,
pohod z baklami do Doma pod Reško planino;
Marija Reka;
PD Prebold
(Bernard Tratnik, 031 527 915).
Ponedeljek, 25. december, ob 18. uri
božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Prebold;
Dvorana Prebold;
Pihalni orkester Prebold (Branko Verk, 041 783 207).
OBČINA POLZELA
Torek, 5. december, ob 16. uri
102. lunahod na Goro Oljko; zbor pred Domom upokojencev Polzela
(Rudi Divjak, 572 01 10).
Sreda, 6. december, ob 16. uri
6. Miklavžev pohod na Vimperk; zbor pred Domom upokojencev Polzela
(Erna Drofenik, 572 01 10).
Sobota, 9. december, ob 19. uri
9. krog tekme Hopsi Polzela :
Banex safcol;
Športna dvorana Polzela (Janko Vaši, 705 50 337).
Nedelja, 10. december, ob 16. uri
koncert POLKA NA SENIKU z Okroglimi muzikanti ter Cito in Jožetom Galičem;
Kulturni dom Polzela;
KUD Glasba iz Slovenije (Jože Galič, 040 522 452).
Sobota, 16. december, ob 8. uri
izlet v neznano;
zbor pred občinsko stavbo
na Polzeli
(Zoran Štok, 031 611 879).
Sobota, 23. december,
božični sejem;
parkirišče pred občinsko stavbo na Polzeli
(Alenka Žnidar, 703 32 00).
Ponedeljek, 25. december, ob 18. uri
Božično-novoletni koncert; cerkev sv. Marjete na Polzeli (Alenka Kočevar, 703 32 00).
Sobota, 30. december, ob 8. uri
Božično-novoletni pohod na Goro Oljko;
zbor pred občinsko stavbo na Polzeli
(Rudi Divjak, 572 01 10,
Zoran Štok, 031 611 879).
OBČINA BRASLOVČE
Sobota, 2. december ob 10. uri
predstava za otroke in adventni sejem v Kulturnem domu Letuš Kulturno društvo Letuš v sodelovanju z DPM Letuš in POŠ Letuš (Občina Braslovče, 703 84 12).
Sobota, 2. december ob 20. uri
3.	predstava v okviru občinskega gledališkega abonmaja »Ščuka da te kap«;
Domu krajanov Gomilsko;
Prosvetno društvo Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12).
Sobota, 2. december,
zimski pohod na Mrzlico (1122 m)
- Miklavžev pohod;
Planinsko društvo Dobrovlje I(Petra Kumer, 031 834 878).
Četrtek, 7. december ob 17. uri
otroška predstava »Franček praznuje«;
KZ Braslovče (vstop prost);
DPM Braslovče (Blanka Nerad).
Sobota, 9. december ob 18. uri
zaključek leta v Športnem centru Šmatevž; Planinsko društvo Dobrovlje (Toni Ramšak, 041 526 678,
RokUšen, 031 633 876).
Sobota, 16. december,
14. nočni pohod “Čez goro k očetu”; Planinsko društvo Dobrovlje (Joži Marovt, 041 570 151).
Nedelja, 17. december ob 16. uri
božični koncert ŽePZ Letuš;
Kulturni dom Letuš;
Kulturno društvo Letuš (Občina Braslovče, 703 84 12).
Ponedeljek, 25. december,
božični pohod z baklami na Sv. Križ (1051 m);
Planinsko društvo Dobrovlje (Katarina Šketa, 031 873 838).
Torek, 26. december ob 18. uri
4.	memorial Draga Stanka v taroku; gasilski dom Grajska vas;
Športno društvo Gomilsko
(Toni Ramšak, 041 526 678).
OBČINA TABOR
Torek, 5. december, ob 17. uri
prihod sv. Miklavža in pravljična igra Čudežni lokvanj;
Dom krajanov Tabor
(Turistično društvo Tabor, 051 365 079).
Sobota, 9. december, ob 19. uri,
gledališka igra Odkritosrčna lažnivka; Dvorana Doma krajanov Tabor;
KUD Ivan Cankar Tabor;
Gledališka družina Teloh.
Petek, 22. december,
obisk Božička za vse otroke;
Vrtec Tabor ob 9. uri,
POŠ Tabor ob 10. uri (Občina Tabor, 705 70 80).
Sobota, 23. december, ob 19.30
Božično-novoletni koncert;
Dom krajanov Tabor;
(Pevsko društvo Tabor,
705 70 90).
Nedelja, 24. december,
pogostitev po polnočnici; okolica cerkve (Turistično društvo Tabor,
051 365 079).
Ponedeljek, 25. december,
božični nočni pohod na Krvavico in Zajčevo kočo; odhod izpred stare šole v Lokah ob 16. uri
(Planinsko društvo Tabor,
572 72 14).
Četrtek, 26. december, ob 18. uri
tradicionalni decembrski turnir trojk v košarki;
Dom krajanov Tabor
(TVD Partizan Tabor, 040 397 376).
110 let organiziranega petja v Taboru Razstava z naslovom Z jezera
Magister Milan Žolnir na razstavi svojih fotografij
Skorajda si ni mogoče predstavljati življenja brez petja. Z njim je človeštvo v takšni ali drugačni obliki povezano tisočletja. V Taboru v Savinjski dolini se lahko pohvalijo s 110-letnim jubilejem organiziranega petja. Začetek sega v čas ustanovitve bralnega društva, znotraj katerega je deloval tudi pevski zbor pod vodstvom organista Janeza Novaka in nato Mihaela Drolca. Pred dnevi so z jubilejnim koncertom večine zborov, ki delujejo v taborski občini, slovesno obeležili visoki jubilej.
Dvorano Doma krajanov Tabor je prevevalo petje treh otroških pevskih zborov osnovne šole in vrtca, ki jih vodita zborovodkinji Manja Majcen in Mateja Todorovski, Moškega pevskega zbora Pevskega društva Tabor, ki ga vodi zborovodja Milan Kasesnik, Ženskega pevskega zbora Pevskega društva Tabor, ki deluje pod vodstvom zborovodkinje Sonje Kasesnik, Moškega pevskega zbora KD Ivan Cankar Tabor, ki ga vodi zborovodkinja Marjeta Rak in Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Tabor, ki ga vodi zborovodja Milan Kasesnik.
Glavni organizator tokratnega jubileja je bilo Pevsko društvo Tabor v sodelovanju z Občino Tabor in drugimi sodelujočimi. Pevsko društvo Tabor je namreč poleg 110-letnice organiziranega petja v Taboru ta večer obeležilo tudi 10-letnico delovanja samostojnega pevskega društva,
Kulturno društvo Ivan Cankar Tabor oziroma likovna sekcija je skupaj s svojim članom Vidom Hanžičem konec prejšnjega meseca pripravila razstavo njegovih likovnih del. Razstava v sejni sobi Občine Tabor je bila na ogled teden dni. Na njej je avtor predstavil svoja likovna
ki nadaljuje tradicijo pevskega društva iz obdobja Božidarja Drolca (1900-1928). To društvo si je namreč leta 1906 dalo na Dunaju izdelati lastno značko, oblika te značke pa je od leta 1996 simbol sedanjega Pevskega društva Tabor, ki mu že vseskozi predseduje Ivan Topovšek. Pravi ponos Pevskega društva Tabor je Mešani pevski zbor, ki je bil ustanovljen leta 1989. Prvi predsednik zbora je bil Lojze Rak, zborovodja pa Jože Kink iz Celja. Od leta 1991 je predsednik zbora Ivan Topovšek, zborovodja pa Milan Kasesnik. V veliko pomoč sta zboru kot korepetitorki Sonja in Špela Kasesnik. Iz mešanega pevskega zbora sta nastala tudi moški in ženski pevski zbor, ki vsak s svojim pevskim programom bogatita delovanje pevskega društva in pevsko zborovsko sceno v Savinjski dolini in tudi izven nje.
Pestra paleta zborovskega petja pa ne bi bila popolna brez Moškega pevskega zbora Kul-
dela, ki so nastajala v obdobju od leta 1954 do danes.
To je bila hkrati tudi prva samostojna razstava Vida Hanžiča. V letošnjem letu je s svojimi deli sodeloval na vseh razstavah Zlate plakete, ki jo razpisuje Zveza likovnikov Slovenije, in prejel priznanja in zahvale ZLS in organizatorjev.
turnega društva Ivan Cankar Tabor, ki je bil v okviru tega društva ustanovljen leta 1967. Zbor je vodilo kar nekaj pevovodij, največji pečat pa je pustil pokojni Milan Lesjak, ki je pevce vodil kar 20 let. Najprej od leta 1967 do 1982 in od 1996 do svoje smrti leta 2001. Leto dni je zbor vodil Marko Slokar, zdaj pa ga že četrto leto vodi Marjetka Rak.
Poleg omenjenih zborov ne smemo pozabiti na Mladinski cerkveni pevski zbor, ki ga že pet let uspešno vodi Andraž Slakan. Zaradi odsotnosti niso mogli dati svojega deleža k slovesnemu praznovanju visokega jubileja, lahko pa njihovemu prepevanju krajani prisluhnejo v domači župnijski cerkvi sv. Jurija.
Jubilejni koncert, ki mu je dal s svojim pozdravnim nagovorom in čestitkami svoj delež tudi župan Vilko Jazbinšek, so zbori zaključili s skupno pesmijo Prav lepa je Šentjurska fara in prijetnim družabnim srečanjem.
D. Naraglav
Vid Hanžič je bil rojen leta 1938 v Ojstriški vasi v družini s šestimi otroki. Spretnost in nadarjenost do ustvarjanja sta bili pri njem vidni že v gimnaziji na Vranskem.
Najprej je uporabljal svinčnik in papir. Med služenjem vojaškega roka je spoznaval barve in materiale. Pri akademiku Kranjcu pa se je seznanil z upodobitvijo aktov in tako je na njegovih slikah tudi spomin na to obdobje. Niti ustvarjanja so se pretrgale, ko se je po službovanju vrnil domov in kmečko delo ni dopuščalo, da bi se aktivno posvečal slikarstvu.
Danes Vid z rahločutnostjo zbira stare razstavne predmete iz kmečkega življenja. Ukvarja se z obrtjo, ki je v zatonu, saj se le redko kdo še ukvarja s kolarstvom. In ponovno je našel čas in navdih tudi za likovno ustvarjanje. D. Naraglav
V okviru prireditev ob letošnjem prazniku Krajevne skupnosti Vrbje pri Žalcu je bila na ogled tudi razstava
V	Savinovem razstavnem salonu v Žalcu bo do 5. decembra odprta razstava del akademskega slikarja Saša Vrabiča. O slikarju in razstavi z naslovom Prijazno mesto, ki so jo odprli prejšnji konec tedna, je govoril likovni kritik Boris Goru-pič. Med drugim je dejal, da je slikar, doma iz Slovenj Gradca, diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in opravil magisterij iz umetnostni na oddelku za grafiko pri profesorju Lojzetu Lokarju.
V	zadnjih desetih letih ustvarjanja je imel že več kot
Sliši se kot šepetaje, plašno izrečena želja - vendar je res: tretja številka književne revije VPOGLED je v tisku. Kar nam tudi že dovoljuje napovedati njeno uradno predstavitev: v petek, prvega decembra, ob 18.00 se vidimo v Savinovi hiši, dogodek pa bo - kot smo tega že vajeni - daleč od suhoparnosti, saj bo prikaz polletnih uredniških izborov in literarnih dosežkov širokega kroga sodelavcev popestrila živa glasba (šansonjerka Jana Kvas iz Celja), z branjem bodo vsebino številke predstavili najbolj izstopajoči avtorji, pogovorili se bomo s stri-parjema Mladenom Melanškom in Janijem Prgičem, mogoča pa bodo tudi še dodatna presenečenja. Prvi december torej, za izbrano kultiviran začetek meseca veseljačenj in glavobolov...
VPOGLED številka tri pomeni izrazit kakovosten prestop na višjo raven, zato kot urednik z veseljem ponujam nekaj bralskih namigov in predokusov. Novi VPOGLED - če začnem pri novostih - odpira dvoje novih tematskih sklopov. V tako imenovanem Potopisnem branju se štirje popotniki - pripovedniki spoprijemajo s skrivnostmi in doživljanji Irana (Simon Cvenček), Himalaje (Magda Šalamon), Prage (Mare Cestnik) ter Indije (Mirjam Janežič). Enako zanimivo plast ustvarjalcev želimo spodbujati z Branjem za otroke, v katerem izstopata predvsem prikupni zgodbi Irene Štusej in Barbare Jelen. Uvodnik je tokrat prispeval Dani Bedrač, ki je nezgrešljivo ime brezkompromisnosti in nepodkupljivosti, pa svojevrstno jedkega humorja. V dveh osrednjih in najobširnejših sklopih, v Zrelem in Obetavnem branju, nastaja gneča, kar pomeni
slik z naslovom Z jezera ljubiteljskega fotografa magistra kmetijskih znanosti, domačina Milana Žolnirja.
dvajset samostojnih razstav. Sodeloval je na skupinskih razstavah v 26 državah. Prejel je tudi več priznanj in nagrad, med drugimi tudi Prešernovo nagrado za študente in Bernikovo nagrado leta 2004. Razstavljena so dela v različnih tehnikah, ki so združene v celoto. Vsebinsko je v razstavljenih delih prepoznati mesto Žalec, njegove detajle in posebnosti. S takšnim pristopom avtor nadaljuje svoj slog, ki izhaja iz njegovega neposrednega opazovanja in sprejemanja vsakdanjika. Dela so nastajala v sodelovanju z Erikom
večjo možnost izbire in kakovostno napredovanje; z veseljem napovedujem tako uveljavljena imena, kot so Neža Maurer, Jana Kvas in Peter Zupanc, ter izrazno še neuležana, kot so Brina Krašovec, Urban Belina in Marko Rop. Ob tem je potrebno dodati, da se je uredništvo VPOGLED-a okrepilo s profesorico slovenščine Marijo Končina, ki je že s to številko postala odgovorna za izbor poezije. Izrazito drugačno je tokratno Predstavitveno branje, ki je po dveh pesnikih v prvih dveh številkah dalo prostor ustvarjalcema, ki rišeta in pišeta stripe - Mladena Melanška in Janija Prgiča bodo brez lažne rahločutnosti opisno določili njuni stripovski junaki sami. Izviren preplet besede in podobe je nedvomno uspel tudi kontroverznemu umetniku Tomažu Mahkovicu, ki v Branju v podobah najprej sam ilustrira svoje humorne haikuje, potem pa se poigra še z vizualno ali tako imenovano “/raz/vezano” poezijo. Njegova proširila duhovitost si daje duška tudi z aforizmi na samem dobrem koncu. Toda do tja so še Sosedska branja, kjer gostimo velenjsko literarno revijo HOTENJA, bolje rečeno nekaj njenih avtorjev, med katerimi z izbrušeno odličnostjo blesti predvsem Milojka Komprej z obenem lahkotno in zelo sporočilno prozo. Ostajajo Kritiška branja, napolnila pa se je tudi zadnja rubrika, tako imenovana Drobna branja, kjer je odprt prostor za vsak izraz in za slehrno mnenje. Likovno prilogo je kot vedno izbral Boris Gorupič, programski vodja Savinovega salona ter predsednik Društva slovenskih likovnih kritikov, k potopisnim pripovedim pa se prilega tudi nekaj izbranih popotnih fotografij.
Razstava Vida Hanžiča
Prijazno mesto
V tretje gre rado
Ob odprtju je uvodoma govoril predsednik sveta KS Dušan Pungartnik, o razstavi pa avtor sam. Kot je dejal, se je s fotografiranjem začel ukvarjati v študentskih letih, ko je končal fotografski tečaj, pozneje se je ukvarjal predvsem s strokovno fotografijo pri svojem poklicu in obj avlj al v strokovnih revij ah in knjigah. Razstava v Vrbju je bila njegova druga samostojna razstava, prvič pa se je predstavil ob mednarodnem dnevu opazovanja ptic. Razstava je bila posvečena jezeru Vrbje, s katerim Vr-benčani vse bolj živijo. Zdaj pripravlja razstavo s hmeljarsko tematiko.
T. Tavčar
Avtor razstave Sašo Vrabič ob svojih delih na žalski razstavi
Schmidom Vrabičem in Nino Schmid.
Razstavo je odprl podžupan Občine Žalec Marijan Turičnik, odprtje pa je pospremila 25-članska vokalna skupina Perpetuum Jazzile, katere član je tudi Sašo Vrabič.	T. Tavčar
Tako zunanjo kot notranjo obliko VPOGLED-a dodeluje izkušena in domislena mlada oblikovalka Simona Kropeč.
To je torej tretja, pripravljamo pa se že tudi za četrto, ki bo izšla na višku pomladi leta 2007. Še vedno z vso vztrajnostjo iščemo in vabimo nove sodelavce, se odpiramo vsem vrstam svežih vetrov in izvirnih zamisli, pisav in literarnih pristopov. Vsekakor pa potrebujemo tudi drugačno, bolj materializirano podporo, zato si želimo povečati število naročnikov: za minimalno, naprofitabilno ceno se lahko, dragi prijatelji in simpatizerji kulture, založite s kakovostnim branjem, saj je vsaka številka tako po obsegu (več kot 200 strani) kot po razgibani in raznovrstni vsebini pravzaprav povsem vredna imena knjiga ter se je ne more sramovati nobena, še tako sladokusna knjižna polica. In VPOGLED nezadržno postaja glavni in osrednji atribut kulturno-umetniškega dogajanja in prikazovanja v Žalcu in v celotni Savinjski dolini, znan in prepoznaven pa postaja tudi na širšem celjskem področju in zlagoma celo tudi onkraj teh meja.
Dobro je vedeti, kaj se /res!/ dogaja!
Dobro je imeti vpogled (VPOGLED)!
Mare Cestnik, glavni in odgovorni urednik
Preboldski godbeniki proslavili 80-letnico
Braslovški pevci v Nemčijo
Braslovški pevci
Preboldska dvorana je bila tokrat prizorišče jubilejne prireditve ob 80-letnici delovanja Pihalnega orkestra Prebold. Svoj jubilej so počastili z jubilejnim koncertom in podelitvijo Gallusovih odličij ter prijetnim družabnim srečanjem.
Jubilejni koncert je povezovala Jožica Ocvirk. V koncertnem programu so godbeniki pod vodstvom dirigenta Milana Posavca, ki je v tej vlogi že polnih 20 let, najprej zaigrali skladbo Vilka in Slavka Avsenika Slovenski pozdravi, v nadaljevanju pa še vrsto skladb tujih in domačih avtorjev.
Jubilejni koncert je potekal v dveh delih, vmes pa so podelili Gallusova odličja. Bronasto odličje so prejeli Davor Cestnik, Uroš Cestnik, Denis Herman, Borut Podlinšek, Gašper Smisi in Janez Strgar, srebrno Gregor Fonda, Miha Fonda, Tomaž Pristavec, Patrick Rogi, Tadej Rovšnik, Klemen Verk
in Bojana Cestnik, zlato pa Boštjan Babič, Zdenka Derča, Janez Uplaznik, Matjaž Kočevar, Rihard Slokan in Simon Zgozdnik. Odličja je dobitnikom podelila vodja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne ljubiteljske dejavnosti - Območne izpostave Žalec Jožica Ocvirk.
Kar nekaj godbenikov je prejelo tudi častno jubilejno Gallusovo odličje za dolgoletno igranje v pihalnem orkestru. Za 41 let igranja je odličje prejel Viko Kus, za 44 let sta odličje prejela Branko Verk in Jože Herman, za 50 let Mirko Hribar, za 51 let Vili Babič in Jože Rogi in za 58 let delovanja v pihalnih orkestrih dirigent Milan Posavec.
Častna jubilejna Gallusova odličja je podelil preboldski župan Vinko Debelak, ki je ob zaključku podeljevanja nagovoril godbenike in občinstvo in izrekel vsem dobitnikom odličij zahvalo in čestitke za njihov prispevek k bogatitvi kulturne-
ga življenja v preboldski občini. Ob jubileju je zbranim spregovoril tudi dolgoletni predsednik preboldske pihalne godbe Branko Verk, ki je osvetlil delo in življenje orkestra in izrekel zahvalo vsem, ki zvesto spremljajo njihovo delo, jih moralno in finančno podpirajo, in vsem, ki so njihovi zvesti poslušalci in jih imajo radi. Zahvalil se je Občini Prebold, ki ima po propadu Tekstilne tovarne Prebold veliko razumevanje za njihovo delovanje, podpredsedniku Ernestu Otavniku, blagajničarki Zdenki Derča, tajnici in arhi-varki Bojani Cestnik in drugim, brez katerih bi sam kot predsednik zbora težje deloval. Posebno zahvalo je namenil dirigentu Milanu Posavcu, ki je vsem veliki vzornik in človek, ki jih je popeljal do visokega odličja na državnem tekmovanju, jih povezal z znanim glasbenikom Ladislavom Leškom, ki je za njihov orkester napisal nekaj skladb, predvsem pa jih nikoli ni pustil same.
80-letni jubilej so preboldski godbeniki obeležili tudi z novimi uniformami. Za obstoj se ni bati, saj je v orkestru veliko novih mladih glasbenikov.
D. Naraglav
Cerkveni mešani pevski zbor Marije vnebovzete iz Braslovč, ki je lani slavil 15-letnico delovanja, je ob tem dogodku v domači cerkvi pripravil koncert, na katerem je
V okviru tedna vseživljenjskega učenja 2006 so člani dveh krožkov Univerze za tretje življenjsko obdobje predstavili dosežke svojega dela in z njimi uspešno vstopili v osmo leto delovanja.
Ob v Utripu že predstavljenem projektu z naslovom Zeleno zlato - grenka roža, ki je ob dveletnem raziskovanju zgodovine hmeljarstva prinesel tudi monografijo Zeleno zlato - grenka roža, so zadnji teden oktobra v sodelovanju z Medobčinsko matično knjižnico pripravili pogovor z ustvarjalkami prve monografije in odprli razstavo akvarelov članov likovnega krožka. Likovna razstava z motivi krajine,
nastopil skupaj z mešanim pevskim zborom iz nemškega mesta Kisslegg z Bavarske, ki ga vodi Matthias Walser. Pred dnevi pa so braslovški pevci gostovali na Nemškem.
tihožitij in cvetja je pokazala, kako so člani krožka pod vodstvom mentorja Danija Hrovata osvojili zahtevno tehniko akvarel.
Predstavitev monografije Zeleno zlato - grenka roža je potekala v sproščenem pogovoru s članicami krožka
Pred polno baziliko so nastopili skupaj z domačim zborom in poželi velik uspeh. Ubrano petje braslov-škega zbora pod vodstvom prof. Mije Novak je navdušilo nemško občinstvo. K še večjemu uspehu je pripomogla spremljava pianistke Mance Šoštarič. Za zaključek koncerta sta zbora družno zapela odlomek iz opere Nabucco Giuseppe Verdija. Naslednji dan so se braslovški pevci udeležili nedeljske maše v cerkvi gostiteljev. Pevce je povezal tamkajšnji pevec, sicer Slovenec, doma iz Andraža, Otto Vidic, ki živi v tem mestu že več kot 40 let.	T. T.
Po poteh kulturne dediščine in ustvarjalkami monografije. Obujanje spominov na obiranje dišečega zelenega zlata Savinjske doline in na njihovo otroštvo, ki je bilo prav zaradi tega včasih tudi grenko, je popestrila skupina pevk Obiralke iz Vrbja. L. K.
Prva monografska publikacija
OBČINA ŽALEC
ODD. ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o sofinanciranju kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec, Občina Žalec objavlja Javni poziv za sofinanciranje kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec, ki jo bo v letu 2007 sofinancirala Občina Žalec iz občinskega proračuna Predmet javnega poziva je sofinanciranje naslednjih dejavnosti:
A.	redne dejavnosti društev in rednega vzdrževanja društvenih prostorov,
B.	investicijsko vzdrževanje društvenih prostorov in opreme.
Pravico do prijave na javni poziv za sofinanciranje imajo kulturna društva, ki so člani Zveze kulturnih društev Savinja Žalec, ki so registrirana za izvajanje dejavnosti, opredeljenih v javnem pozivu. Poziv se začne 30. 11.2006 in zaključi 15. 1. 2007.
Izvajalci, ki se javijo na poziv za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje prijave v zaprti kuverti z oznako »Sofinanciranje kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec - ne odpiraj« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, najkasneje do 15.1. 2007.
Pristojni uslužbenci za dajanje informacij in pojasnil:
Uroš Govek, tel.: 712 12 66, e-naslov: zkst.kultura@siol.net.
Obrazce za prijavo lahko predlagatelji dvignejo na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, med uradnimi urami, od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, v petek do 13. ure, ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja oz. po e-naslovu ali na Občini Žalec (II. nadstropje, soba št. 52). Obrazci so na voljo tudi na spletnih straneh www.zalec.si ali www.zkst-zalec.si od 30. novembra 2006 dalje.
Obravnavane bodo samo popolne vloge, predlagatelji bodo o izidu poziva obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije.
Božični koncert	s
.turn Sobota. 16. december, ob 20.30	
Dom II. slovenskega tabora	^ m
Žalec	Ms
Prodaja vstopnic: TIC ŽALEC jr	
03 710 04 34	m t
	pieAl* t
TiA*r	J
MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV ŽALEC
in
JAVNI SKLAD RS
ZA KULTURNE DEJAVNOSTI ŽALEC
vljudno vabita na DOBRODELNI KONCERT, ki bo v petek, 1. decembra 2006, ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec pod pokroviteljstvom županov občin Spodnje Savinjske doline in pomočjo ZKŠT Žalec. Nastopili bodo ugledni glasbeniki in skupine.
* * * * * * at- * st- * * * * * JE
Od petka 1. decembra, do nedelje, 10. decembra, bo od 10. do 19. ure v Domu II. slovenskega tabora Žalec na ogled razstava ročnih del invalidov.
Jubilej lokostrelcev
Kljub poškodbi odlična
Utrinek s tekmovanja
Ob desetletnici delovanja Lokostrelskega kluba Žalec so v telovadnici I. OŠ Žalec pripravili dvoransko tekmo Indoor 18 M, ki so se je udeležili 103 tekmovalci iz 28 klubov iz Slovenije in Hrvaške. Ob koncu so razdelili odličja v 32 kategorijah in
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, ki ga vodi Žalčanka Viktorija Rehar, je prejšnji petek in soboto v Hotelu Žalec pripravilo usposabljanje za projekt Tek - hoja za življenje za preživele z rakom - ACS. Cilj delavnice je bil usposobiti prostovoljce za uspešno organizacijo in izvedbo projekta ACS v Sloveniji. Projekt ACS prinaša nova znanja, metodologijo in praktične izkušnje pri skrbi za rakave bolnike in preprečevanje bolezni. Kot je povedala Rehar-jeva, je bilo to zanimivo učenje za življenje, saj redno pridobljena znanja zastarajo že po petih letih. V Žalcu sta delavnico, ki se je udeležilo 20 prostovoljcev,
Tekmovanja upokojencev, ki se odvijajo zlasti v toplejših mesecih leta, od maja do konca septembra, so za letos končana. Z njimi so končali tudi v Zvezi društev upokojencev Občine Žalec, ki jo sestavlja deset društev upokojencev in Univerza za tretje življenjsko obdobje. Največ prvih mest in osvojenih pokalov so letos v moški konkurenci osvojili športniki DU Zabukovica-Griže, ki so postali tudi zmagovalci letošnjih športnih iger Zveze
stilih. Uspešni so bili tudi tekmovalke in tekmovalci domačega kluba in sosednjega Sokola iz Gotovelj.
Člani domačega kluba so zasedli naslednja mesta. V stilu goli lok je Roman Vrhunc med člani zasedel drugo mesto, med članicami je
vodili dve strokovnjakinji in ena prostovoljka iz ameriškega združenja za raka ACS. V imenu Občine Žalec je udeležence in
Strelsko društvo Braslovče je na strelišču za vojaško puško pri braslovškem jezeru pripravilo že 23. Cestnikov memorial v streljanju s športno puško velikega kalibra. Tekmovanja so se udeležili vse najboljše slovenske ekipe in posamezniki, saj je bilo to zaključno tekmovanje za letošnje leto.
Vrstni red posamezno: 1. Pre-
društev upokojencev Občine Žalec. K tej beri medalj in pokalov pa so svoje dodale tudi članice, ki so bile najuspešnejše v pikadu in ruskem kegljanju.
Športnice in športniki so svoje znanje in uspešnost dokazali tudi na meddruštvenem tekmovanju, ki ga je ob svojem prazniku organizirala Mestna skupnost Žalec. Športniki iz upokojenskih društev žalske občine so se med sabo pomerili v petih disciplinah, in sicer: balinanju, ruskem keg-
zmagala Andreja Izgoršek pred Zvonko Jakob, Andraž Mulej je zasedel drugo mesto pri kadetih, pri dečkih pa Nik Jakop peto. V stilu sestavljeni lok je pri kadetih zmago slavil Jaka Jager, pri veteranih v stilu ukrivljeni lok pa je prvo mesto zasedel Zlatko Ulaga.
Dobro so se izkazali tudi mladi lokostrelci letos ustanovljenega kluba Sokol iz Gotovelj. Med mladinci je pri golem loku zmago slavil Benjamin Skubic, drugi je bil Nikola Randjelovič in tretji Matevž Starič. Jure Doberšek je med mladinci pri dolgem loku osvojil drugo mesto, Marko Drakšič pa tretje. Pri mlajših dečkih je pri golem loku drugo mesto pripadlo Alešu Simončiču, tretje mesto je osvojil Matic Vidic, na četrtem pa je pristal Andrej Simončič.	T. Tavčar
organizatorje delavnice prvi dan pozdravila Nataša Gaber Sivka, vodja oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo. T. Tavčar
steri (SD Škofja Loka) 176 krogov, 2. Jereb 175, 3. Peternelj 174 (oba SD Kopačevina Škofja Loka), 4. Kralj (SD Braslovče) 173, 5. Gjergek (SD Moris Kočevska Reka) 172 krogov itd.
Ekipno: 1. SD Kopačevina (Škofja Loka) 498 krogov, 2. SD Ivančna Gorica 496,3. SD Škofja Loka 469, 5. SD Braslovče 411 krogov itd.	T. T.
ljanju, pikadu, metanju krogov in v streljanju z zračno puško. Najuspešnejši so bili tudi tokrat upokojenke in upokojenci iz DU Zabukovica-Griže, ki so zmagali v kar nekaj disciplinah in osvojili tudi prehodni pokal Mestne skupnosti Žalec.
Kot je povedal njihov vodja Slavko Metelko, so zelo veseli osvojenih medalj in pokalov, pomembnejše od tega pa je zanje druženje. Ob tej priložnosti je izrekel zahvalo predsedniku društva Karliju Kolarju, predsedniku KS Griže Ivanu Krašovcu ter predsedniku KD Svoboda Griže Danilu Basletu, ki vsak na svoj način omogočajo dobro sodelovanje in doseganje dobrih rezultatov.
D. Naraglav
Mlada jahalka Iris Otorepec živi in trenira v Vrbju pri Žalcu, občasno pa tudi v Prestranku, kjer živi in dela njena trenerka Hana Trauner. 1. marca letos se je Iris po padcu s konja hudo poškodovala, imela je trikratni zlom roke. Že konec junija pa se je vrnila na tekmovališča in dosegla velik uspeh, h kateremu je s svojim znanjem in potrpežljivostjo veliko pripomogla njeno trenerka.
Iris je postala državna prvakinja, zmagovalka Slovenj
Planinsko društvo Za-bukovica je pripravilo prvi planinski orientacijski maraton, ki je bil po mnenju organizatorja in udeležencev uspešno izveden. Maratona se je udeležilo 36 tekmovalcev iz 6 društev. Tekmovalci so tekmovali v izžrebanih dvojicah. Start je bil v Migojnicah, cilj pa pri Dragovem domu na Homu. V lažji A-kategoriji je bilo na progi, dolgi okoli 7 ki-
Šahovska sekcija Društva invalidov Ljutomer je s pomočjo Športne zveze Ljubljana v Lju-
V Savinjski dolini je strelski šport prisoten že dolga desetletja. Za svojega so ga vzeli tudi v društvih upokojencev. Ena izmed športnih disciplin na njihovih tekmovanjih je namreč tudi streljanje z zračno puško.
Pavlina Glušič, Karolina Ferme, Tilka Breznik in Romana Jurhar iz DU Vrbje se lahko pohvalijo s štirikratnim naslovom državnih prvakinj med upokojenci. Na državnih tekmovanjih so najboljše že od leta 2003, ko so zmagale na pokrajinskem prvenstvu in s tem dobile možnost nastopa na državnem prvenstvu. 25. septembra letos so svoj primat v tem športu potrdile že četrtič. Za nameček pa si je med posameznicami Pavlina Glušič pristreljala še 3. mesto.
Ekipa, ki je v tej sestavi vsa štiri leta, redno trenira v prostorih zaklonišča za žalsko šolo, na strelišču Strelske družine Juteks Žalec. Vse so v eni osebi trenerke in tekmovalke. Pavlina Glušič pravi, da so njihovi pogoji za trening najslabši od vseh ekip, ki so bile letos njihove tekmice. Prav zato so rezultati, ki jih dosegajo, še toliko večje presenečenje.
Kako uspešne so, pa ne govorijo le naslovi državnih prvakinj,
Gradca 2006 na višini 110 cm, druga na višini 110 cm in tretja na višini 120 cm na Bledu 2006 ter druga na višini 120 cm in tretja na višini 110 cm na Veni-šanih 2006. Zelo dobro je jahala na tekmovanju CSI za mlade jahače v Avstriji do 21 let do višine 120 cm. Za njene uspehe pa imajo veliko zaslug tudi podjetje Revidicom iz Maribora, ki ji je s finančno pomočjo omogočilo nastop v tujini in doma, trenerka Hana, brez katere uspehi ne bi bili tako imenitni, in stric Viktor, ki ji
lometrov in s 4 višinskimi vzponi, najti sedem kontrolnih točk, na eni izmed točk so morali narediti planinski vozel - osmico; težja proga B, v dolžini 12 kilometrov in s 6 višinskimi vzponi, je imela deset kontrolnih točk z dvema živima - z vozli in s prepoznavanjem planinskih rož.
Vrstni red: kategorija A: 1. Janja Polavder, Dejan Laznik (oba PD Zabukovica) 217
tomeru organizirala ekipno državno tekmovanju v šahu.
Na tekmovanju je nastopilo
Državne prvakinje na strelišču
ampak tudi drugi rezultati. Ekipa namreč nastopa tudi kot veteranska ekipa Strelske družine Juteks Žalec v dopisni ligi strelskih družin Slovenije. Letos so osvojile 2.
I/
L
je kupil konja. Družina, učitelji in prijatelji pa jo nesebično podpirajo na njeni vzpenjajoči se športni poti. T. Tavčar
točk, 2. Alenka Tavčer (PD Zabukovica), Robi Teržan (PD Rečica ob Savinji) 194,
3. Teja Tominšek (PD Zabukovica), Jožica Jegrišnik (PD Polzela) 192 točk itd; kategorija B: 1. Kristjan Kozole (PD Zabukovica), Mirko Jegrišnik (PD Polzela) 313 točk,
2.	Bogdan Kreče (PD Žalec), Ivan Cerjak (PD Zabukovica) 267, 3. Lučka Kokole, Martin Ocepek (oba PD Zagorje) 248 točk.	T. Tavčar
dvanajst najboljših slovenskih ekip. L mesto je osvojila ekipa Društva invalidov Trbovlje, 2. mesto je zasedla ekipa žalskih ša-histov in 3. mesto ekipa iz Idrije.
Za ekipo društva invalidov Žalec so nastopili šahisti Tomo Studnička, Mitja Urisek, Jože Peternel in Jože Ranzinger.
Jože Grobelnik
mesto. Kot pravijo, se bodo s tem športom ukvarjale, dokler jim bo to v veselje in zadovoljstvo oziroma jim bo to dopuščalo zdravje.
D. N.
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel: 03 71212 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net
SUKAR
Petek, 8. december, ob 20. uri
Dom II. slovenskega tabora Žalec Koncert za glasbeni abonma in izven.
VSTOPNICE PO 2.500,00 SIT V PREDPRODAJI ( TIC ŽALEC) IN PO 3.000,00 SIT URO PRED KONCERTOM PRI BLAGAJNI DVORANE
Tek - hoja za življenje za ACS
Najboljši športniki iz DU Zabukovica-Griže
23. Cestnikov memorial
Prvi orientacijski maraton
Invalidi Slovenije na državnem tekmovanju
Strelke DU Vrbje znova najboljše
Zadnje športne vesti
Odbojkarji SIP Šempetra
Moška ekipa SIP Šempetra, ki
prav tako nastopa v 2. slovenski odbojkarski ligi, je v soboto pred domačim občinstvom premagala ekipo Brezovice s 3 :0 v setih.
Rokometašice Celeie Žalec
so v 8. krogu slovenske ženske
rokometne lige na gostovanju v Ljubljani premagale ekipo Olimpije s 36 : 25. To je bila tudi zadnja tekma jesenskega dela tekmovanja. Žalčanke so trenutno na 5. mestu. Prvenstvo se bo zaradi EP nadaljevalo 7. januarja prihodnje leto.
Uspešno v prvi slovenski košarkarski B-ligi nastopajo tudi Hopsi s Polzele. V zadnjih treh kolih so zabeležili tri zmage. Najprej so v Trbovljah premagali ekipo Rudarja s 102 : 84, nato prav tako na gostovanju Radensko Creativ z 92 : 75 in v soboto v Hrastniku ekipo Hrastnika z 92 : 79. Na lestvici so trenutno na 2. mestu.
Manj uspešno pa v 2. slovenski košarkarski ligi nastopajo preboldski košarkarji. Prejšnjo soboto so gostovali pri ekipi Slovana ml. in visoko izgubili (128:71).
Začelo se je tudi prvenstveno tekmovanje v savinjski košarkarski ligi Brglez.com 2006, ki jo pripravlja Košarkarsko društvo Koš Polzela. Srečanja v prvem krogu so se končala z naslednjimi rezultati: Veterani Pivovarna Laško : Odgovor 77:42, Restavracija Sajovic : Kamnoseštvo Vogri-
Košarka ponovno v Žalcu
Športno društvo Bodyso-lution iz Žalca je inkubator športa v Savinjski dolini in tudi izven nje. Povezuje športne navdušence vseh starostnih skupin, poudarek pa daje tako interesni kot tudi vrhunski vadbi otrok in mladine. Za vodeno in kontinuirano vadbo le-teh so odgovorne osebe - trenerji in odločne osebnosti z lastno spodbudo in predanostjo, da pri otrocih vzpodbudijo željo po športnem udejstvovanju.
ŠD Bodysolution je v začetku oktobra pričelo z izvajanjem košarkarske šole za otroke od
8.	do 14. leta starosti. Program treningov je dodobra preizkušen v košarkarskem kampu Aca
Nikoliča v Zlatemboru, ki se ga vsako leto udeležijo košarkarski trenerji ŠD Bodysolution. Otro-
ci trenirajo dvakrat tedensko po dve šolski uri v športni dvorani
I.	OŠ v Žalcu. Poleg tega člani košarkarske šole Bodysolution preverjajo doseženo znanje na mesečnih turnirjih po vsej Sloveniji. Novembra smo sodelovali na košarkarskem turnirju v Slovenskih Konjicah.
Naši cilji so veliko več kot interesna dejavnost mladih, saj člani ŠD Bodysolution hkrati dihamo in živimo s pogledom v bližnjo prihodnost, ki bo odprla pot mladim košarkarjem do profesionalne košarke. Naj ima vsaj današnja mladina možnost izkusiti, kaj pomeni igrati za barve KOŠARKARSKEGA KLUBA ŽALEC.	Ž. S.
BODY
ŠPORTNO DRUŠTVO IPAVČEVA 8, 3310 ŽAIEC
PRIJAVE: 041 676 094 Žan
Košarkarska šola BODYSOLUTION - Žalac Vabi v svo|a vrsta osnovnošolca (latnlk 98 in starejši)
Tannini treningov v Športni dvorani OŠ Žalac
Ponadaljak: IS.30 - 17.00 iv vi '	» Patak: 13.30-15.00
Otroci naj s seboj prinašajo primarno športno opramo (polvišoki ali visoki športi copati, krotka hlača tar majico s kratkimi rokavi).
"jr	Jr a	V
Bleda na starost in pradhodno znanja bodo otroci razvrščani v Škapina, v jtatarih sa bodo odvijali treningi.
OLUTION v sodelovanja z
Izvajalci:
ŠPORTNO DRUŠTVO BOI košarkarskimi trenerji
www.bodysolution.si
V Oesi&r, BODY
Brata Ferjan osvajata Ameriko
Potem ko sta marca v New Yorku stopila na najvišjo stopničko, sta Primož in Klemen tokrat znova pokazala svoje veščine. 19. in 20. oktobra je
Miami gostil mednarodno prvenstvo US Open, kjer sta ponovno osvojila odličje.
Starejši brat Klemen je v kategoriji do 90 kg, vse do finala
prepričljivo premagal štiri nasprotnike (predstavnika ZDA, Avstralije, CAN-a in Poljske), nato pa je v finalu tesno izgubil s Kanadčanom Emondom. Primož, ki nastopa v kategoriji do 100 kg, je v uvodnih bojih premagal predstavnika CAN-a in ZDA, nato pa izgubil v borbi za polfinale proti Kanadčanu in si v repasažu zagotovil borbo za tretje mesto. V boju za bronasto odličje se je pomeril s Kanadčanom in ga tudi suvereno premagal. Kot zanimivost velja omeniti, da sta z atraktivnimi tehnikami kar nekajkrat požela aplavz gledalcev ameriškega občinstva. Nastja Geltar
Judoistke za pokal Heledi’s
nec 77 : 71, Steklarstvo : Brglez, com 55 : 62, Picerija 902 Gornji Grad : Študentski klub Žalec 79 : 82, Firax Založe : Celje 50: 89.
V zadnjih treh kolih 2. slovenske odbojkarske lige je ženska ekipa OK Aliansa Šempeter zabeležila dve zmagi in en poraz. Najprej je doma premagala ekipo Nova KB Branik II. gladko 3 : 0 v setih, nato v gosteh ekipo Kajuh Šoštanj 3:1 v setih, v soboto pa po zelo izenačenem srečanju izgubila doma proti ekipi Ptuja 2:3.
T. Tavčar
Z izgradnjo novega športnega centra na Polzeli so pridobili tudi igrišče za balinanje. Glede na to, da je ta športna panoga zelo primerna za upokojence, so pri Društvu upokojencev na Polzeli v okviru športne sekcije ustanovili tudi sekcijo za balinanje.
Njihovi člani že pridno vadi-
V dvorani Podružnične osnovne šole Trje je potekal mednarodni turnir v judu za pokal Heledi’s za kadetinje in članice.
Na tekmovanju, ki ga je pripravil judo klub Sankaku iz Celja, je nastopilo kar 59 judoistk iz štirih držav, prevladovale pa so slovenske tekmovalke, ki so v štirinajstih kategorijah osvojile skupno trinajst prvih
jo in se pripravljajo na meddruštvena tekmovanja. Kot je povedal predsednik Rudi Divjak, ki skrbi pri polzelskem društvu upokojencev za rekreacijo, so ob prazniku občine že pripravili prvo tekmovanje in ugotovili, da bo balinanje med polzelski-mi upokojenci zaživelo.
T. Tavčar
Lucija Polavder, kije nastopila v najtežji kategoriji, z zmago ni imela težav
mest. Za najuspešnejšo kadetinjo je bila izbrana Vlora Bed-jeti, za članico pa Vesna Dju-kič, obe članici Sankaku kluba iz Celja. V svojih kategorijah so pri članicah zmagale tudi Lucija Polavder, Petra Nareks in Urška Žolnir, ki se je tokrat preizkusila v kategoriji do 70 kilogramov in z iponom brez težav ugnala hrvaško tekmovalko.	T. Tavčar
Zdaj še balinanje
Uspešno leto za KMN Frendi
Ekipa malega nogometa Frendi Polzela z osvojenimi pokali v letošnjem letu
Klub malega nogometa (KMN) Frendi Polzela je tudi letos uspešno zaključil sezono. Osvojil je prvo mesto na turnirju v Šmatevžu, turnirju na Menini in na turnirju ob prazniku Občine Polzela. Drugo mesto so osvojili na turnirju v Gotovljah in v Andražu. Tekmovali so tudi v medkrajevni ligi malega nogometa na Polzeli, kjer so osvojili drugo mesto, in v medkrajevni ligi v Andražu,
kjer so ob koncu pristali na tretjem mestu. S sedmimi
Športno društvo Ultra Polzela, ki skrbi za rekreacijo mladih, je s pomočjo Športne zveze Občine Polzela tudi letos pripravilo ligo tekmovanj v malem nogometu. Nastopilo je kar 11 ekip iz okoliških krajev,
letošnjimi pokali se je v treh letih obstoja kluba njihovo število povečalo na 23.
S KMN Frendi Polzela so letos nastopili Goran Vidovič, Gregor Kovče, Aleš Turnšek, Tadej Čretnik, Vlado Bosek, Roman Korun, Jernej Grobler, Milijan Djurič, Marko Krivec, Aljoša Vedenik, Tadej Ozir, Branko Risojnič, Mitja Stojkovič, Tadej Jurgec, Rok Vaši, Klemen Vek Živortnik, Goran Dončič, Rajko Skerlovnik, Sebastjan Novak, Damjan Ožir, Branko Pusovnik in Peter Ferme. T. Tavčar
tekmovanja pa so potekala ob nedeljah dopoldne na igrišču v Športnem centru na Polzeli. Zmagala je ekipa Kropivšek z Vranskega, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Frendi Polzela in na tretje Polzela Ultra. T. T.
Nastopilo 11 ekip
Uspešna bodibilderja
Konec oktobra je v organizaciji društva Bodifit iz Ma-
ribora v Mariboru potekalo mednarodno odprto prvenstvo v fitnesu in bodibilder-skem tekmovanju. Tekme se je udeležilo kar lepo število tekmovalk in tekmovalcev, tako domačih kot tujih. V tem športu že nekaj let tekmujeta naša rojaka Niko Goršek iz Braslovč in Robi Kolar s Polzele.
Niko Goršek, ki je član Bulldog kluba iz Maribora, se ponaša s kar nekaj uspešnimi nastopi. Lani je osvojil naslov državnega prvaka v visoki fitnes kategoriji, letos pa je v isti kategoriji osvojil drugo mesto. Nastopil je tudi v kategoriji bodibilding over
40,	kjer je osvojil naslov državnega prvaka za leto 2006.
Robi Kolar, sicer član California kluba iz Kopra, pa je letos osvojil tretje mesto v kategoriji srednja 172-178 cm.	M. C.'
Praznik krajanov v Galiciji
V sončnem nedeljskem popoldnevu, 24. septembra, so v Domu krajanov Galicija praznovali svoj praznik ljudje, »ki dobro v srcu mislimo«, bi rekel naš največji pesnik Prešeren.
Proslavo ob krajevnem prazniku sta v sodelovanju organizirala Krajevna skupnost Galicija in Kulturno društvo Galicija, ki mu predseduje pobudnik kulturnih prireditev ter na tem področju nadvse dejaven Peter Vipave. Za začetek in zaključek
Tudi letos je Krajevna organizacija RK Petrovče s sponzorstvom Krajevne skupnosti Petrovče in Društva upokojencev povabila na družabno srečanje občane, starejše nad 70 let, krajevne skupnosti Petrovče.
V petih vaseh krajevne skupnosti Petrovče je 274 oseb, ki so dopolnili 70 let, od tega jih je 8 nad 90 in 1 oseba v starosti 103 let, gospa Julijana Cilenšek pa bo 3. decembra praznovala 100-letnico.
Od vabljenih se je srečanja udeležilo 95 krajanov. Zabavni program so izvedli otroci Osnovne šole Petrovče, Mešani pevski zbor DU Petrovče in glasbenik, ki je poskrbel, da so se gosti malo zavrteli.
Darilo
V dar smo dobili življenje. Rodili smo se nemočni in brez dobrote svojih staršev ne bi preživeli, kaj šele živeli v blagostanju. Nadvse nam godi, ko nas kdo pozdravi s toplim nasmehom in je do nas iskreno prijateljski. Neki vzhodni pesnik pravi: “Življenje nam je darovano, zaslužimo ga tako, da ga sami darujemo.”
Današnji človek ima pred očmi tiste reči, ki jih lahko kupi ali naredi. V primerjavi z velikimi darovi življenja so to pravzaprav malenkosti. Resnično dajete šele takrat, ko dajete del sebe. Dobrota, ljubezen in pravi čut za bratske in sestrske odnose so nadvse dragoceni.
Iz prakse socialne delavke
Pri svojem delu se srečujem z ljudmi v stiski. Tako me je obiskal 20-letni mladenič. Njegov oče je izvedel, da je prenehal s študijem, in je želel vedeti, ali je to res, zaradi prekinitve plačevanja preživnine zanj. Fant je res prekinil študij. Med drugim je povedal, da že več let nima stikov s svojim očetom, ki ga je imel nekoč zelo rad in se veliko družil tudi s svojim polbratom. Ves čas ga je zelo pogrešal. Nesporazum, ki sta ga imela, nista znala poravnati. Prekinila sta stike in tako osiromašila drug drugega. Mladenič je povedal, da očeta ne bo klical, saj pričakuje, da bo oče vzpostavil stike z njim. Mnenja je bil, da nima druge obveznosti do njega kot plačevanje preživnine in da je vzpostavitev stika z njim najmanj, kar lahko pričakuje. Zaznati je, da fant očeta pogreša,
proslave je zaigrala Vaška godba Hramše. Navzoče je pozdravil predsednik KS Vlado Majer, ki že dva mandata zavzeto in z dušo vodi KS Galicija. Ob tej priložnosti je okvirno obrazložil svoje delo v KS, predvsem na področju urejanja infrastrukture v kraju. V tej smeri je tudi najbolj viden napredek kraja, posebno nam rojakom, ki se občasno vračamo v Galicijo. Udeležence je s krajšim nagovorom pozdravil tudi podžupan Občine Žalec
Vodstvo KO RK Petrovče se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k izvedbi tega družabnega srečanja, med drugim tudi Zadrugi Petrovče za uporabo dvorane.
V mesecu decembru bomo obiskali vse osamele in bolne krajane iz naše krajevne skupnosti, ki se nahajajo v zavodih in domovih, se z njimi pogovorili in jih skromno obdarili. Odbor RK Petrovče prav tako preko vsega leta dela na področju sociale, pomaga ostarelim, obiskuje bolne in razdeljuje hrano, ki so jo prejeli od EU za pomoč ogroženim otrokom, posameznikom in družinam.
Vsak drugi torek v mesecu merimo tudi krvne vrednosti
čeprav tega ne prizna in pove: “Trmast sem, tako kot oče. Jaz ne bom iskal stikov z njim.” Je oče reagiral v tem sporu prav tako kot otrok z zamero in tako prikrajšal sina za stike, ki so nujni pri njegovi vzgoji in odraščanju? Fant je v svojem mladostnem razmišljanju ravnal kot bi mnogo mladeničev. Vloga očeta je ravnati odraslo, modro in v zavedanju, da sin potrebuje vodenje “pravega moškega”, s katerim se identificira. Otrok ima pravico do očeta, ki si je pogosto ne zna izboriti. Si jo bo oče?
Toliko lepih priložnosti se ponuja, da bi sklenili mir, da bi se nehali prepirati. Tolikokrat lahko pripravimo darilo, pošljemo razglednico, povabimo koga, ker mu želimo pokazati, da bi se radi pobotali z njim. Potem ko smo naredili prvi - najtežji korak, bo vsak naslednji “praznik”. Prvi korak je odpuščanje. In to je najlepši dar!
“Nekemu gostu, ki seje predstavil kot iskalec resnice, je učitelj rekel:
“Če iščeš resnico, moraš imeti predvsem eno stvar.”
“Vem. Nepremagljivo željo po resnici.”
“Ne. Neprestano pripravljenost priznati, da morda nimaš prav.” A. de Mello
Ste kdaj poskušali komu kaj dati, pa vas je zavrnil? Ali pa niste hoteli prositi, ker ste se bali, da boste zavrnjeni?
Zdravilo za jezo, ker ne dobim tistega, kar si želimo, je preprosto. Prosite za to neposredno in jasno. Razložite, kaj želite. Potem ga vprašajte, ali je pripravljen upoštevati vašo prošnjo,
Marijan Turičnik, program pa je povezovala Breda Arnšek. V kulturnem programu so poleg Vaške godbe Hramše nastopili tudi folklorna skupina Trje in dramska skupina Dominik Hriberšek iz Šmartnega v Rožni dolini. Z besedo in petjem so v gledališki izvedbi recitirali slovenskega pisatelja in humorista Frana Miličinskega - Ježka. Ob tej priložnosti so podelili priznanja in plakete. Dobitniki priznanj: Boštjan Štefančič za aktivnost na področju gasilske dejavnosti, Stanko Žagar za delo v DU in župnijskemu pastoralnemu svetu, Helena Turn-
in pritisk v prostorih DU Petrovče v Dobriši vasi.
Za KO RK Petrovče predsednica Frida Tanko Čede
in če ni, se pogovorita o tem. Navsezadnje nismo dolžni spoštovati vseh zahtev drugih ljudi do nas. To bi bilo smešno. Pomembno je, da jasno sporočimo, kaj želimo, in se pogovorimo, ali bo naša želja izpolnjena ali ne. Naša darila naj bodo izraz ljubezni in pozornosti do človeka, ki ga obdarjamo. Pristno obdarovanje iz srca preveva hvaležna radost. Ob tako podarjenem in dobljenem darilu se darovalec in obdarjenec med seboj srečata v človeški globini in vsak izmed njiju se sreča z darežljivo skrivnostjo življenja, tako da sta oba srečna.
Za človeka odprtih rok je iskanje tistega, ko bo dar sprejel, večja radost od darovanja. Mar je na svetu kaj, kar boste zadržali zase? Vse, kar imate, bo nekega dne darovano, zato darujte zdaj, da bo čas darovanja vaš, ne šele vaših dedičev.
Zame so najlepša naslednja darila:
-	ko si vzamete čas za besede: “žal mi je”, “prosim, oprosti”, “hvala” ali “saj je v redu” ...
-	ko si vzamete minuto več, se ustavite in rečete: »Ljubim te!«; namesto da predpostavljate, da to že ve;
-	ko posredujete “Rad te imam!” z besedami ali brez besed: s smehljajem, s stiskom roke, z besedo priznanja, z objemom, s poljubom ali z zvezdo v očeh, s tisoč drobnimi pozornostmi, vsak dan znova;
-	ko delite dan z njim, namesto da bi ga izpustil, ker bi si misli, da bo takšnih dni še veliko. Jutri ni obljubljeno nikomur, ne mladim ne starim, in danes je morda zadnja priložnost, da močno objamete tistega, ki ga imate radi.
šek za delo na področju folklorne dejavnosti; dobitniki plaket: Stanka Pečnik za delo v PD in dramski skupini, Ivanka Falant za delo na družabnem področju in ohranjanju kulturne dediščine, Magdalena Kovačič za razpoznavnost kraja na pesniškem področju. Vsem prejemnikom je čestital in priznanja ter plakete podelil predsednik KS Vlado Majer.
Po proslavi so se udeleženci prireditve zadržali ob prijetnem druženju.
Rojaki se radi vračamo v svoj rojstni kraj Galicijo, ki je vedno naš velik ponos.
Na opisana dejstva se nanašajo tudi moji verzi iz prve pesniške zbirke »Draga moja rojstna hiša in domači kraj, če me kdo po tebi vpraša, pravim: »Tam je raj!«
Hvala vsem zaslužnim ljudem v Galiciji za tako lepo doživetje.
Magdalena Kovačič
Nasveti za obdarovanje
J. Ramovš našteva naslednje nasvete, ki so ob prihajajočem novem letu dobrodošli, da jih poznamo:
1.	Darila ob obiskih pri sorodnikih, prijateljih, bolniku ... naj bodo skromna in prisrčna, da jim ne bodo zbujali občutka, da so zanje nekaj dolžni.
2.	Ne pozabimo na osebne in družinske praznike bližnjih sorodnikov in prijateljev.
3.	Kdor ima čut in spretnost, zna presenetiti z darilom, ki ga je sam izdelal ali pripravil. Vsekakor mora imeti vsako darilo osebni pečat tistega, ki ga daje, in biti mora umerjeno “na kožo” tistega, ki mu je namenjeno.
4.	Odločilnejše pri obdarovanju je, kako daješ darilo, kakor pa to, kaj in koliko daš. Ne malomeščansko: da se pokažeš, da si na nivoju, temveč kot človek človeku. Materialna dobrina, ki jo daješ, je predvsem simbol, ki vaju še tesneje povezuje.
5.	Če smo obdarovani, sprejmimo dar z veseljem. Olika veleva, da ga pogledamo vpričo darovalca. Prisrčno se zahvalimo in pokažimo, da nam odnos darovalca in njegova pozornost veliko pomenita. Ni pa vljudno, če se darila branimo ali celo damo vedeti, da to stvar že imamo.
6.	Človek mora imeti tako rekoč “v krvi” občutek in navado, da redno obdaruje ljudi, ki so v stiski.
7.	Otroke obdarimo za njihov god, rojstni dan, ob vrnitvi z večjega potovanja ... z majhnimi darovi, da jih razveselimo, ne pa razvajamo.
8.	Večja darila, na primer ob
Gostili smo starejše občane
II. osnovna šola Žalec (učenci s posebnimi potrebami) organizira na miklavževo, to je 6. decembra 2006, od 9. do 12. ure tradicionalni dan odprtih vrat s prodajno razstavo.
V tem času bodo potekale delavnice kuhanja, šivanja, klekljanja, tehničnega ustvarjanja, oblikovanja in likovnega izražanja na temo “Darovanje za srečo”. Z nami bo priznana akademska slikarka prof. Darinka Pavletič Lorenčak, ki bo s svojimi pesmimi sodelovala tudi v kulturnem programu. Slednji se bo pričel ob 11. uri in nadaljeval s prodajo izdelkov in druženjem.
Vabljeni!
Danica V. Veligošek, ravnateljica
ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO
Presnovni
sindrom
V mesecu novembru že od leta 1991 obeležujemo mednarodni dan diabetikov. Za dan diabetikov je bil izbran 14. november, saj je bil na ta dan leta 1891 rojen Friderick Banting, odkritelj insulina, ki je za svoje delo prejel tudi Nobelovo nagrado. Tudi letos smo 14. november posvetili sladkornim bolnikom in sladkorni bolezni. Aktivnosti tega dne so potekale pod geslom »Enaka oskrba za vse«. Pa vendarle je potrebno priznati, da v moderni dobi postaja sladkorna bolezen samo ena izmed bolezni t. i. presnovnega sindroma. Zato je prav, da ta problem osvetlimo z nekoliko širšega zornega kota.
Presnovni, metabolni sindrom je po mehanizmu nastanka skupina sorodnih bolezni, ki jih je v modernem času vse več: povišan krvni tlak, povišan krvni sladkor, povečana telesna teža z izraženo trebušno debelostjo, povišane koncentracije maščob v krvi (predvsem povišane vrednosti trigliceridov in premalo zaščitnega HDL-holesterola). Presnovni sindrom ni le ena bolezen, ampak cel skupek presnovnih dejavnikov, ki označujejo zelo visoko tveganje za pojav bolezni srca in ožilja (možnost nastanka možganske kapi in srčnega infarkta).
Mednarodno združenje za sladkorno bolezen je postavilo definicijo presnovnega sindroma. Za potrditev tega sindroma je potrebna prisotnost centralne, trebušne debelosti in vsaj še dveh izmed naslednjih dejavnikov: povišana koncentracija trigliceridov, znižan HDL-holeste-rol, zvišan krvni tlak in zvišana koncentracija glukoze v krvi na tešče.
Razširjenost presnovnega sindroma v svetu ocenjujejo na 20-25 % celotne populacije in s starostjo narašča. Bolniki s tovrstnim sindromom imajo dvakrat večje tveganje za smrt zaradi srčnožilnih bolezni in kar trikrat večje tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap.
Kako pa se metabolni sindrom sploh razvije?
Najpogostejši vzrok je največkrat neustrezen življenjski stil. Stres, neredna in neustrezna prehrana, telesna neaktivnost in pomanjkanje spanca so samo nekatere spremljevalke sodobnega načina življenja, ki je največji krivec za naraščanje števila bolnikov z metabolnim sindro-
mom v razvitem svetu. Pogosto ta sindrom povezujejo tudi z uživanjem hrane, bogate z ogljikovimi hidrati in maščobami, s slabšim socialnim in premoženjskim stanjem ljudi, še posebej pa s pomanjkanjem telesne aktivnosti, pa tudi z menopavzo in kajenjem. Prevelik in predolgotrajen vnos sladkorjev, nasičenih maščob in transnenasičenih maščobnih kislin (iz margarine in hidrogeniranih rastlinskih olj) lahko povzroči povišanje ravni holesterola v krvi.
Kako se lahko borimo proti nastanku presnovnega sindroma?
Zdrav način življenja je najboljša obramba pred nastankom presnovnega sindroma. Zdrav način pa pomeni, da uživamo veliko sadja in zelenjave z dosti vlakninami, omejimo vnos sladkorjev in maščob (izberemo umetna sladila ali čaja in kave sploh ne sladkamo, izogibamo se maslu, masti in izberemo npr. oljčno olje), omejimo vnos soli s hrano (ne solimo si hrane še dodatno pri mizi), izogibajmo se pitju alkoholnih pijač in pijmo vodo, namesto sladkih sokov. Ob nakupu izberimo živila z znakom varovalnega živila. Ta znak podeljuje Društvo za zdravje srca in ožilja mesnim in mlečnim živilom, ki vsebujejo malo maščob ali holesterola, živilom z ugodno sestavo maščobnih kislin, živilom, ki nimajo dodanega sladkorja, čeprav se običajno dodaja, živilom, ki vsebujejo manj dodane soli, kot je običajno, in živilom, ki imajo manj energije kot običajna živila.
Ne smemo pozabiti na redno telesno dejavnost, kar pomeni, da smo vsak dan vsaj pol ure telesno aktivni (hoja, plavanje, igre z žogo, ples, vrtnarjenje, tek, fitnes ...).
Poskusimo živeti brez cigaret in hodimo na redne preventivne preglede.
Veliko je napisanega o tem, kaj se sme in kaj ne, pa vendar mislim, če upoštevamo samo delček tega ali samo tisto, kar zmoremo, je boljše kot nič. Sčasoma bosta naše dobro počutje in življenjska energija tisto, kar nas bo prepričalo, da bomo širili krog zdravega načina življenja.
Imejmo radi sebe in svoje telo, da bomo lahko to še dolgo delili z našimi bližnjimi.
Saša Krajnc Smajila, mag. farm.
poroki ali za doto, pripravimo praktično, vendar s tako prisrčnostjo, da bodo imela čar osrečujočega darila, ne bahave vzvišenosti. Praktična rešitev so darilni boni založenih blagovnic v povezavi s prisrčnim osebnim darilcem.
9.	Ostareli starši mnogokrat skušajo dati vse, kar vedo in znajo, samostojnim, morda premožnim otrokom. Zavračanje teh izrazov njihove ljubeče dobrote jih prizadene, vse sprejemanje od njih kot samoumevno pa zmorejo le razvajeni sebič-neži, narkomani in drugače brezčutni “otroci”.
10.	Rože, ki jih poklonimo, so z objemom, nasmehom, poljubom ... pogosto najlepše darilo.
“Dajejo, da bi živeli, kajti zadrževati pomeni propadati.” (Gibran)
Naj bo december praznik, ko proslavljamo medsebojno prijateljstvo. Ko mož in žena proslavljata svojo ljubezen, ko proslavljamo veselo snidenje tistih, ki se imamo radi. Praznik, ko je vse pristno, prisrčno, preprosto in spontano, ker nas družita prijateljstvo in dobra volja.
mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del.
Viri:
Ramovš, J. (1994): Sto domačih zdravil za dušo in telo. Celje: Mohorjeva družba.
Gibran, K. (1988): Prerok. Maribor: Župnijski urad sv. Magdalene.
Mladina in gore
Prve tri tekmovalne ekipe, na najvišji stopnički preboldska z mentorico Darjo Melinc Miklič, Janjo Klančnik in Adijem Vidmajerjem
V soboto, 11. novembra, so v Sloveniji potekala regijska tekmovanja mladih planincev osnovnih šol Slovenije. Za gorenjsko regijo je tekmovanje potekalo na OŠ Žiri, za primorsko v OŠ Col pri Ajdovščini in za štajersko v OŠ Prebold. Prav tam pa so imeli največ razloga za veselje, saj je njihova ekipa Kozorogovcev osvojila prvo mesto in hkrati dosegla največ točk tudi v primerjavi z ekipami na ostalih dveh regijskih tekmovanjih na Primorskem in
Gorenjskem. V znanju o planinstvu se je med sabo pomerilo 72 planinskih skupin, v Preboldu je tekmovalo kar 30 ekip.
Regijsko tekmovanje, ki ga je vodila Janja Klančnik, so začeli s krajšim kulturnim programom. Nastopil je otroški pevski zbor in Orffova instrumentalna skupina, zbranim tekmovalcem pa je dobrodošlico izrekel ravnatelj preboldske osnovne šole Milan Jezernik. Tekmovalcem in njihovim mentorjem je zaželel veliko uspeha pri tekmovanju in dobre-
ga počutja na njihovi šoli. Udeležencem je spregovoril tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak, ki je poudaril pomen planinstva za mlade in na kratko predstavil preboldsko občino oziroma delo z mladimi v občini. Pozdrav in uspešno tekmovanje je tekmovalcem izrekel in zaželel tudi predsednik PD Prebold Dušan Vedenik.
Pri izvedbi tekmovanja in ostalih organizacijskih nalogah so sodelovali vsi učitelji šole.
Po končanem pisanju testov so se ekipe odpravile na ogled Prebolda in graščine Prebold, kjer so si udeleženci tekmovanja ogledali muzejsko zbirko Prebold skozi čas. Ta čas pa je komisija pregledala vse naloge. V športni dvorani je potekala zaključna slovesnost z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad. Podelitev sta opravila vodja tekmovanja Janja Klančnik in ravnatelj Milan Jezernik. Kot smo zapisali že v uvodu, je prvo mesto osvojila ekipa Kozorogovcev z mentorico Darjo Melinc Miklič; pri pripravi ekipe sta ji pomagala Adi Vidmajer in Janja Klančnik. Prvo mesto so osvojili planinski šolarji Franci Grenko, Zala Kotnik,
Hura, prosti čas - 5. jesenski sprintko
Atletski klub Žalec je tudi letos v času jesenskih počitnic, in sicer v dneh med 30.10. in 3.11.2006, v okviru akcije »HURA, PROSTI ČAS«, katere naročnik je Zveza
za šport otrok in mladine Slovenije, brezplačno preko razpisa »Odprimo telovadnice - jesenske počitnice« v trajanju 20 ur organiziral 5. jesenski sprintko.
Tako imenovanega »jesenskega sprintka« se je tokrat udeležilo približno 20 osnovnošolcev, ki so vadili atletiko, igrali nogomet, košarko in boj med dvema ognjema. Vse aktivnosti je usmerjal in vodil priznani trener Brane Strožer. Vzdušje v skupini je bilo dobro, prav tako tudi disciplina, udeleženci pa so izkoristili idealne vremenske razmere in en dan izvedli vadbo kar na prostem, in sicer na atletskem štadionu v Žalcu, ostale dni pa so se aktivnosti odvijale v telovadnici I. osnovne šole v Žalcu.
Atletski klub Žalec tudi v letošnjem šolskem letu prireja v je-sensko-zimsko-spomladanskem
Novi Ray Charles
Uroš Perič je 31-letni Celjan, ki je navdušil veliko glasbenih kritikov. Po njihovih besedah odlično igra klavir in posnema Rayevo glasbo. V te besede smo se lahko prepričali na lastna ušesa. Deluje komaj leto in pol in je že osvojil zelo prestižen jazz festival v Montrexu.
Od kdaj ti je všeč jazz glasba?
Jazz glasba se mi je vtisnila v spomin že pri desetih letih. Takrat še nisem vedel, da je to jazz, samo všeč mi je bila.
Kdaj si se začel profesionalno ukvarjati s to glasbo?
Igram jo že od svojega 12. leta, ampak profesionalno sem se začel z njo ukvarjati pred malo manj kot tremi leti.
Kdo te je navdušil za to zvrst?
Najprej sem poslušal Elvisa Pre-sleyja in podobne rock & roli heroje. Ko sem prvič zaslišal glas Raya Charlesa, sem takoj začutil nekaj posebnega. Tako da lahko rečem, da me je Ray navdušil za to glasbo.
Kako dolgo že poznaš Rayevo glasbo?
Od svojega 12. leta, ko sem prvič slišal pesem Georgia on my mind.
Si že videl Raya v živo?
V živo sem ga videl samo en-
krat, in to leta 1996 v Mariboru na festivalu Lent.
Si poskusil kdaj igrati tudi na kateri drug inštrument?
Imam končano nižjo glasbeno šolo za harmoniko. Eno leto sem igral tudi alt saksofon.
Koliko njegovih pesmi poznaš?
Težko vprašanje. Mislim, da poznam velik del njegovega opusa. Se pravi, da znam zaigrati in zapeti približno 350 do 400 njegovih skladb.
Kako ste se spoznali s sedanjim orkestrom, če se ne motim, se imenuje The Moonlighting orchestra?
Trenutno sodelujem z več orkestri. Če te zanima prav za tega, je takšna zgodba: Vodi ga moj bivši profesor harmonike in ko je šel v pokoj, je zbral mlade glasbenike, ki se z glasbo ne ukvarjajo profesionalno, in z njimi ustanovil bend, ki se je takrat imenoval Delo na črno. Ker pa je vedel, da jaz pojem s črnskim občutkom, me je poklical, da nastopim kot gost na njegovem koncertu, in od takrat naprej sodelujemo.
Kakšno izobrazbo imaš kljub slavi?
Tri leta sem hodil v jezikoslov-
no gimnazijo in končal srednjo ekonomsko šolo ter višjo šolo na abituri za komercialista.
Igral si že z veliko slovenskimi pevci. Kdo so bili?
Kar nekaj jih je, in sicer: Alenka Godec, Irena Vidic, Primož Grašič, Ratko Divjak, Leelojamais, Nuška Drašček, Aleš Avbelj, Mia Žnidarič, Steve Klink, Maja Slatin-šek, Venusi...
Kako si s svojim bendom uspel priti na jazzovski festival v Montrexu?
Slišali so me organizatorji jazzovskega festivala v Montreuxu in sem jim bil kar všeč; tako me je pot pripeljala tja.
Kako je bilo na tem festivalu?
Bilo je noro, naporno, spoznal sem veliko ljudi z glasbene scene, tudi naučil sem se veliko. Tam sem imel celo dva koncerta v dveh dneh na različnih krajih.
Imaš že kakšno svojo ploščo?
CD-ja še nisem izdal. Vendar upam, da ga bom v bližnji prihodnosti, saj imam pripravljenega veliko materiala.
Imaš morda še kakšne želje za naprej?
Želja imam ogromno: posneti CD jazzovskih standardov na moj način, posneti CD s samimi svojimi skladbami.
Miha Perič - Premk, 8. b Žan Beloglave, 8. b Osnovna šola Polzela
Tokrat sem ga res polomil
Urban Kisovar in Gregor Vavdi. Drugo mesto je osvojila ekipa OŠ Gorica-Velenje z imenom Bogu za hrbtom z mentorico Branko Mestnik. Ekipo so sestavljali Lena Jezernik, Klara Salobir, Ana Šušteršič in Jure Verboten. Na tretje mesto pa se je uvrstila ekipa Odštekani ruzaki OŠ Šoštanj. Ekipo, ki jo je na tekmovanje pripravljala mentorica Danica Švare, so sestavljali Anja Tajnik, Anja Jelen, Tjaša Slemenšek in Peter Aristovnik.
Podobna razvrstitev velja tudi v seštevku točk na nivoju Slovenije. Z osvojenimi 71 točkami je zmagala ekipa Kozorogovcev iz Prebolda, drugo in tretje mesto si s točko manj delita ekipi Bogu za hrbtom iz Velenja in Planinski teror iz Križne Gore, ki je zmagala na tekmovanju v OŠ Col. Četrto mesto je zasedla zmagovalna ekipa regijskega tekmovanja na Gorenjskem Nore krave OŠ Trzin, peto mesto pa ekipa Odštekani ruzaki iz Šoštanja. Poleg teh ekip se bo državnega tekmovanja 13. januarja prihodnje leto udeležilo še 23 ekip z letošnjih regijskih tekmovanj in prve tri lanskoletne ekipe.
D. Naraglav
obdobju »POKAL SPRINTKO«, ki se bo začel v mesecu novembru in bo trajal vse tja do meseca marca. Zajemal bo pet tekmovanj - vsak mesec eno tekmovanje. Pokal bo potekal v telovadnici I. osnovne šole Žalec in bo zajemal različne discipline: tek na 30, 40, 300, 400 m, skok v daljino z mesta, spretnostni poligon, met žoge in podobno. Zanimanje in pričakovanja otrok so že zdaj veliki, tekmovalnost pa bo dosegla svoj vrh že na prvem tekmovanju, ko bodo lahko preverili svoje sposobnosti in telesno pripravljenost. L. T.
Nekega lepega popoldneva sem sedel za klavirjem v glasbeni šoli. Učiteljica je pridno pisala v glasbeno beležko, jaz pa sem marljivo igral. Ko sem končal, mi je učiteljica povedala, da bomo v kratkem času pripravili nastop za starše. Malo me je pretreslo, a ko je omenila, da bom igral skladbo, ki je že dolgo ne maram, sem obnemel. Bilo je, kot da bi se čas ustavil. Učiteljica me je vprašala, če je kaj narobe, a od šoka sem lahko samo zmajal z glavo.
Z začetkom vaj mi ni šlo nič kaj prida, zato se je učiteljica jezila name. Videti je bila tako: dolgi, vijolični lasje, suhljata ženska, skratka groza. Govorila je: »Žan, če se skladbe ne boš naučil, te bom odstranila z liste nastopajočih!« Jaz pa sem si mislil: »Z veseljem sem odstranjen!« Ampak učiteljica je dobro vedela, da si ravno to želim in tako je bilo določeno: čez 14 dni nastopam.
Doma pa smo se še bolj jezili. Oče me je minuto za minuto, uro za uro, naganjal za klavir. Obkolilo me je sovraštvo: tako do klavirja, tako do očeta. A sovraštvo ni bilo tisto pravo, temveč le navidezno. Mojega očeta sem se res lahko bal, saj je videti zelo močan: pleša na glavi, močne roke, malce okrogel, a s strahovitim glasom. Prepričal me je, da sem se skladbo naučil in jo obvladal.
Končno pa je prišel dan, dan, ki bo spremenil moje počutje. V telesu mi je vrelo od negotovosti. Srce mi je padlo v hlače in obdajale so me misli: »Kaj, če se bom zmotil, kaj, če se mi bodo smejali?« Bilo me je strah. Vsi so odigrali in na vrsti sem bil jaz. Šibila so se mi kolena, srce sem čutil v nogah in komaj sem se premikal.
Sedem za klavir, trikrat vdihnem in začnem. Začel sem na napačnih notah. Od sramu sem se skoraj pojedel, a sem začel znova. Po dvorani se je slišala nespev-na melodija. Takrat pograbim pokrov, ga butnem ob klavir in zbežim iz dvorane. Iskali so me po celi stavbi in me našli na stranišču. Še enkrat sem poizkusil zaigrati in uspelo mi je.
Čez pol ure smo doma imeli pogovor o mojem obnašanju. Oče je začel: »Nikoli več! Nikoli več se ne bo to ponovilo!« »Ne, ne bo se!« se je vmešala mama, jaz pa sem samo pritrdil. Potem pa je oče rekel: »Bravo! Čudovit nastop, sine!« Takrat bi lahko od ponosa poletel do nebes. Objel sem očeta in mamo in se jima zahvalil, ker sta mi stala ob strani, in jima obljubil, da se kaj takega ne bo ponovilo.
Žan Jerman, 8. b Osnovna šola Polzela
MOJE SANJE
Moje sanje so: živeti, sanjati, umreti. Sanje me navdihujejo, razumejo in ljubijo.
Moje sanje me ustvarjajo.
Moje sanje so: blesteti, v soju ljubezni se greti in vsak dan z veseljem preživeti.
Moje sanje so: premagati ovire, nabrati si nove moči in kot ptica svobode
poleteti v resničnost človeških dni.
Moje sanje so: uničiti trpljenje, v mesečini sreče najti si razlog razlog za nadaljnje življenje.
Anamarija Romih, 9. b Osnovna šola Polzela
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko
041/612 731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOUČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV,
r	MERITVE ZA PR0JEKTIV0,
INŽENIRSKA GEODEZIJA,
GPS MERITVE, NEPREMIČNINE
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
Najstarejša Savinjčanka praznovala 106. rojstni dan
Marija Hramec z županom Alojzem Podgorškom in direktorico doma Evo Lenko
V Domu upokojencev na Polzeli živi med 224 oskrbovanci veliko zelo starih ljudi. Med njimi je najstarejša Marija Hramec z Malega Vrha pri Šmartnem ob Paki, ki je v začetku tega meseca, natanko
4.	novembra, dopolnila 106
let in je najstarejša Savinjčanka.
Ob tej priložnosti so jo obiskali krajani Malega Vrha, sorodniki iz Celja in Vojnika, župan Šmartnega ob Paki Alojz Podgoršek, pridružili pa so se jim direktorica doma Eva Len-
ko, osebje doma in varovanci. Marija Hramec je še dokaj dobrega zdravja, največ težav ima z nogami in je zato večino časa v postelji. Sicer pa je še vedno živahna sogovornica z odličnim spominom, ki seže daleč v njeno otroštvo in mladost. Spominja se svojih treh otrok in rejenke, ki so žal vsi že pokojni.
Marij a je z življenj em v domu zelo zadovoljna, skromna je in nezahtevna, med oskrbovanci in osebjem pa zelo priljubljena. Obiskovalci so jo počastili s cvetjem in torto, vsi pa so ji zaželeli predvsem zdravja in da bi se ob letu spet srečali. Najbolj pa se je razveselila sirovih štrukljev, ki so, kar pomni, njena najljubša jed. T. Tavčar
Dva jubileja
V šolskem letu 1970/71 je osmi razred na Osnovni šoli Polzela obiskovalo 55 učencev. Letos torej praznujejo 35-letnico zaključka osnov-
nega šolanja, obenem pa tudi vsi skupaj srečanje z abraha-mom.
Dva razloga torej za praznovanje. O tem so bili tudi sami prepričani, zato se jih je več kot polovica zbrala na srečanju v gostišču Ferlič. Pridružili sta se jim tudi njihovi razredničarki
Fanika Jelen in Magda Trobina. Po začetnih negotovostih so se sprostili, izkušnje in življenjske zgodbe so kipele na dan. Spet so bili otroci, veseli in razigrani, tako da skoraj niso opazili, da se bliža jutro in z njim slovo. Seveda so si obljubili, da se kmalu spet srečajo. T. T.
Zlata poroka Marije in Toneta Sedovška

Osmošolci letnik 1970/71 z razredničarkama
Elizabeta Grašič praznovala 90 jeseni
Zlatoporočenca Marija in Tone Sedovšek
V Žalcu sta v krogu svojih najbližjih praznovala zlato poroko Marija in Tone Sedovšek. Marija se je leta 1934 rodila v Pristavi pri Mestinju. S 15 leti je odšla od doma v Slovensko Bistrico, kjer je do 18. leta delala v vojaški pralnici, nato pa jo je pot vodila na posestvo Žovnek. Tone se je rodil 1931. leta v Mozirju. Po končani osnovni šob je v Mariboru nadaljeval šolanje na srednji kmetijski šoli, po odsluženju vojaškega roka pa je tudi njega zanesla pot na Žovnek, kjer je spoznal Marijo in kaj kmalu sta ugotovila, da želita življenje nadaljevati skupaj.
Po poroki v Braslovčah sta se zaposlila na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu,
kjer sta dobila tudi stanovanje v bloku. Po desetih letih sta se preselila v novozgrajeno hišo v Žalcu, kjer živita še danes. Svojih otrok nista imela, zato sta leta 1970 vzela k sebi nečakinjo, za katero sta skrbela. Leta 1984 je na svet prijokal še nečakinjin
sin Matic, tako da jima ni bilo nikoli dolgčas. Svoj čas v pokoju zapolnjujeta z mnogimi dejavnostmi. Marija uživa v šivanju gobelinov, Tone pa v delu na vrtu, skupaj pa zelo rada nabirata gobe. Pa še na mnogo leta!	T. Tavčar
Konec prejšnjega meseca je dočakala devetdeset let tudi Elizabeta Grašič, rojena Jug, iz Sončne ulice v Šempetru. Ob njenem jubileju so jo obiskali predstavniki KS Šempeter in KO Rdečega križa, Peter Škrabar iz KS, Pavla Artnik, Marija Šere iz RK in njena skrbnica Irena Huš.
Elizabeta je luč sveta zagledala leta 1916 v družini Jugovih v Šempetru. Odraščala je v družinskem gnezdu mame Neže, očeta Vinka ter starejšega brata. Šolo je obiskovala v Šempetru. Sredi vojne vihre leta 1942 je bila izseljena v Berlin, kjer je dočakala konec vojne. Vrnila se je domov in leta 1949 spoznala Jožeta Grašiča in se z njim poročila. Svoj dom sta si ustvarila
v Šempetru in v njem skupaj živela vse do leta 1980, ko ji je umrl mož. Otrok nista imela. Dobri sosedski odnosi so zato po smrti moža Elizabeti pomenili še toliko več. Bila je in je še deležna njihove pomoči, za kar je vsem zelo hvaležna.
Elizabeta je bila gospodinja, občasno je delala v tovarni SIP, kjer je bil zaposlen tudi mož, oziroma pozneje tudi v Savinjskem magazinu. Sicer pa je poleg gospodinjskega dela in dela na vrtu veliko svojega časa namenila tudi igranju v gledališki skupini Svoboda Šempeter. Rada je imela pustni čas. Pred časom se je oblekla tudi v dedka Mraza in z darili razveseljevala otroke. Bila je glavna za prirejanje za-
Elizabeta Grašič
bav v ulici in marsikdo se z veseljem spominja tistih časov.
Danes ji leta in zdravje tega ne dopuščajo več, vseeno pa rada marsikaj postori po svoji hiši, se poda na sprehod in pokramlja s sosedi.
D. Naraglav
50 let malih maturantov
Zlati maturanti
Zbiranje ozimnice
Zlata poroka zakoncev Hrženjak
Preboldski župan Vinko Debelak čestita zlatoporočencema in jima izroča darilo Občine Prebold in Upravne enote Žalec
Škofijska Karitas Maribor že nekaj let vzpodbuja dobre ljudi k darovanju živil za ozimnico za tiste, ki si je sami ne morejo priskrbeti.
Tej vzpodbudi že nekaj let s humanitarno akcijo Dar jeseni sledi polzelska župnijska Karitas. Akcijo vsako leto pripravijo drugo no-
vembrsko soboto. Kot je povedal predsednik polzelske župnijske Karitas Blaž Jelen, so tudi letos sokrajane povabili k dobrodelnosti in pri tem z zadovoljstvom ugotavljajo, da niso naleteli na gluha ušesa. Z akcijo so bili zadovoljni in se vsem zahvaljujejo.	T. Tavčar
V času praznovanja 180-let-nice šolstva in 100-letnice prve šolske zgradbe na Polzeli so se zbrali učenci nižje gimnazije na Polzeli, ki so malo maturo opravili pred petdesetimi leti.
Najprej so se udeležili proslave, nato pa sta jih učiteljici Štorman ova in Bratuševa popeljali skozi šolske prostore in v razred, ki so ga obiskovali v šolskem letu 1955/56. Druženje so nadaljevali v gostišču Štorman, kjer je bilo veliko priložnosti za obujanje spominov, pa tudi o svojih življenjskih poteh so se razgovorili. Srečanja ob zlatem jubileju se je udeležilo 18 malih maturantov od takratnih 27. T. Tavčar
Blaž Jelen v skladišču župnijske Karitas Polzela
V Preboldu sta 50 let skupnega življenja praznovala Alojzija in Franc Hrženjak. Civilni obred zlate poroke je v Garnem šport hotelu v Preboldu opravil preboldski župan Vinko Debelak.
Franc se je rodil leta 1932 v Turškem Vrhu kot prvi od štirih otrok mami Juliji in očetu Francu. Osnovno šolo je obiskoval v Zavrčah, nato pa se je odpravil službovat k policiji v Beograd. Po odsluženju vojaškega roka se je vrnil v rodni
kraj in se zaposlil v Kmetijskem kombinatu Ptuj, kjer je srečal svojo ljubezen Alojzijo in se z njo poročil. Tudi Alojzija, ki jo že od otroštva kličejo Slavica, se je rodila v Turškem Vrhu, in sicer leta 1935. V družini je bilo pet otrok, Alojzija je bila najmlajša. Po osnovni šoli se je zaposlila na kombinatu in iskrica ljubezni je kaj hitro preskočila. Leta 1956 sta se poročila, še istega leta pa se jima je rodil sin Franc. Delo v vinogradih je bilo težko, a je na
tem delovnem mestu zdržala šest let. Franc se je medtem odločil, da si bo poiskal delo v Savinjski dolini. Zaposlil se je kot traktorist pri Kmetijski zadrugi Prebold, nato je delal na posestvu v Latkovi vasi, upokojitev pa je dočakal v polnilnici Coca-cole v Žalcu. Slavica se je zaposlila na posestvu v Latkovi vasi, upokojitev pa je dočakala v Tovarni nogavic na Polzeli. V Preboldu sta si ustvarila topel dom, kjer že od leta 1971, ko je sin odšel študirat v Ljubljano, živita sama.
Ure si krajšata z dobrimi sosedskimi odnosi in z urejanjem svojega doma. Kot člana hortikulturnega društva sta veliko prispevala k temu, da je bil Prebold vedno lep in urejen kraj. Njuni najbližji jima želijo, da se spominjata samo tistega, kar je bilo lepo in dobro, odslej pa naj pazita predvsem na svoje zdravje in skrbita drug za drugega, da bosta še dolgo uživala sadove svojega dela.
T. Tavčar
Škotsko govedo za hribovske kmetije
Telički so najbolj radovedni, tudi če so škotske visokogorske pasme
Zanimivo, kako nas zaznamuje kulturno okolje. Če v Sloveniji petletnik zakliče: »Mami, glej, kosmata krava!«, bo večina mam, še preden se bo ozrla naokoli, odgovorila: »Krave pa res nimajo dlak.« Kar seveda ni čisto res. Škot-
sko govedo ima zlasti pozimi dolgo in gosto dlako, vse pogosteje pa ga je mogoče videti tudi v Sloveniji. V Spodnji Savinjski dolini so ga prvi kupili Ograjškovi iz Galicije.
Domačija Ograjškovih, po domače pri Šteknečan, sto-
ji blizu gališke cerkve in se ponaša s hišno številko 1. S kmetijstvom se ukvarjajo že od nekdaj, zadnja leta pa na njej gospodari Marjan z ženo Viviano in mamo Angelo, pa tudi hči Lea in sin Benjamin že imata nekaj besede pri hiši. Marjan se še spominja časov, ko so imeli na kmetiji vprežno živino: »To je manjša hribovska kmetija in krme je bilo toliko, da smo lahko redili dve do tri krave. Še vedno se z nekakšno nostalgijo spominjam teh delovnih krav, ki so bile veliko v naravi in so delale z nami. Potem je prišla služba in manj časa je bilo za obdelovanje kmetije, starši pa so bili vedno starejši. Zato smo se najprej odločili za rejo bikov, vendar smo morali mladiče kupovati.
Nadaljevanje očetovega dela
Marjeta Slemenšek ob svojem največjem izdelku, tri metre visoki in tono težki kapeli
Pred nekaj leti smo v našem časopisu predstavili Vinka Kumra iz Topovelj, ki se je po upokojitvi posvetil zanimivemu delu, izdelovanju kapelic, vodometov, cvetličnih korit in drugih uporabnih in okrasnih izdelkov, narejenih oziroma obloženih s prodnimi kamni. Njegove kapelice, vodometi in drugi izdelki krasijo nekatere parke in vrtove. Marsikaj od
tega je tudi delo njegove hčere Marjete. Po očetovi smrti se je odločila nadaljevati njegovo delo in ga nadgraditi z novimi idejami in izdelki.
»Zelo sem vesela, da sem lahko pomagala očetu pri izdelovanju teh izdelkov iz kamnov, da sem vzljubila to delo in da danes z veseljem nadaljujem njegovo poslanstvo. Prav v teh dneh sem dokončala svoj naj-večji izdelek - tri metre visoko kapelo, ki bo našla svoje mesto v Vrhu nad Laškim, kjer živi Drago Gračner, ki ima že veliko naših izdelkov na svojem vrtu,« pravi Marjeta Slemenšek in dodaja, da je prišlo naročilo za ta izdelek prav na dan očetovega pogreba. Dolgo je razmišljala, ali se naj loti zahtevnega načrta ali ne.
»Odločitev sem sprejela letos spomladi, ob tem pa me je spremljala misel na očeta, ki bi mi bil v veliko pomoč z nasveti, saj je šlo za doslej naj-večjo kapelo, težko več kot tono. Dela sem se lotila z vso
resnostjo. Zdaj, ko je izdelek končan, sem nadvse vesela in zadovoljna. Seveda pa ob tem delu nisem pustila vnemar tudi izdelovanja drugih izdelkov, ki dopolnjujejo že precej široko paleto izdelkov. S tem delom bom vsekakor nadaljevala in tako tudi ohranjala spomin na očeta, ki je bil tudi velik ljubitelj planin in narave. Vesela pa sem tudi, da ima zanimanje za to delo tudi sin David, ki je sicer vrtnarski tehnik.«
Marjeta, poročena Slemenšek, je mati treh otrok, ki so se vsi rodili na isti datum, in sicer
13.	januarja. Sin David je rojen leta 1983, hči Tanja 1984 in najmlajša Anja leta 1989.
»Tudi sama sem bila zelo presenečena, ko se je Tjaša rodila na isti dan kot David, presenečenje pa je bilo še večje, ko se je na isti dan rodila tudi Anja. Če bi z možem načrtovala, se nama to ne bi posrečilo. Vse je splet naključij, a sem hkrati vesela in ponosna, da je tako.«
D. Naraglav
Marjan in Viviana Ograjšek z mamo Angelo, hčerjo Leo in sinom Benjaminom, pa seveda z mačkom škotskega porekla
Finančno se ni izšlo, pa še veliko dela je bilo vsak dan. Zato smo si morali izmisliti nekaj drugega, kar bi lahko počeli ob službi, saj se od kmetijstva na treh hektarjih zemlje ne da živeti. Razmišljali smo o ovcah, a ugotovili, da je z njimi veliko dela. Škotsko govedo sem prvič videl pri gospodu Petku v Strmcu pri Laškem, večkrat sem se peljal tam mimo in tam smo kupili tudi prvo kravo. Potem smo ugotovili, da v Sloveniji ne bomo našli dobrega plemenskega materiala oz. plemenskih krav, zato smo se povezali z gospodom Logarjem iz Logarske doline in smo skupaj uvozili čredo iz Avstrije - on zase, mi pa zase dve kravi. Plemenskega bika, ki seveda ne sme biti v sorodu s kravo, smo kupili v Voličini pri Mariboru. Zdaj imamo manjšo čredo sedmih glav govedi in poleg lastne zemlje smo morali najeti še 4 hektarje pašnikov. Ampak zdaj sedem hektarjev veliko laže obdelamo, kot smo prej tri,« pove Marjan in dodaja, da je moral ob škotskem govedu povsem spremeniti svojo miselnost in tisto, kar je vedel o govedu iz mladosti. »Ko sem prvič videl tele na dežju in snegu, sem ga nesel na suho, pa ga je krava spet odpeljala na pašnik. Zdaj jih pustim pri miru, krava najbolje poskrbi zase in za mladiča. To je najboljši način za ohranjanje hribovskih kmetij, bolje kot prodati jih za vikende.«
Škotsko visokogorsko govedo je namenjeno za pašo v naravi in je zelo malo odvisno od človeka. Zagotoviti mu je potrebno samo pašo, vodo, sol in lizalni kamen. Namenjeno je ekološki pridelavi mesa in vzreji plemenskih mladičev. Ograjškovi so zelo veseli, da so do zdaj vse mladičke prodali za pleme in ne za zakol. »Prodamo jih, ko so stari eno leto in jih moramo odstraniti iz črede, saj se ne sme zgoditi, da bi se bik paril s svojo potomko. Na paši so od marca do novembra in takrat z njimi skoraj ni dela. Poleti naredimo še dve
do tri košnje na tistih travnikih, ki jih je najlaže strojno kositi, da lahko govedo krmimo tudi v zimskih mesecih. Medtem ko se čreda čez leto pase na ograjenih pašnikih, se med-zimo zadržuje v zavetišču, ki ima betonska tla in nastiljanje.
»Poleti je klima pri nas za škotsko govedo, ki mu najbolj prija tisoč metrov nadmorske višine, kar precej topla, vendar se dobro prilagodi, pozimi pa sploh ni težav, telijo tudi pri minus stopinjah Celzija. Krave imajo izredno močan materinski nagon. Skotijo veliko lažje kot naše krave, predvsem zato, ker se dovolj gibljejo, niso zamaščene, krava poje ravno toliko hrane, kot jo potrebuje zase in za svojega mladiča,« pripoveduje Marjan. Ravno zaradi reje v naravi je meso tega goveda podobno divjačini in ima izredno malo holesterola. Za promocijo in predvsem zato, da bodo lahko licencirali plemenjake, ustanavljajo rejci škotske govedi svoje društvo. Po Marjanovi oceni je v Sloveniji že okoli 200 glav te živine.
Ograjškova kmetija ima tudi ekološki certifikat. »Kmetija je že od leta 2003 pod rednim ekološkim nadzorom. Tri leta smo bili v tako imenovanem prehodnem obdobju, čeprav smo že prej kmetovali ekstenzivno. Od lani imamo ekološki certifikat, kar pa prinaša tudi precej dela, saj je za vsako opravilo na kmetiji potrebno voditi zapiske, opravljati nadzor in jih plačevati, je pa res, da je subvencija nekoliko višja za ekološke kmetije, ker je za-
radi ekstenzivnega kmetovanja manj prihodka,« pravi Marjan, ki je zaposlen v Ingrad Gra-matu v Medlogu, Viviana pa je medicinska sestra v celjski bolnišnici.
Služba je še vedno na prvem mestu, zagotavlja reden dohodek in socialno varnost. A kljub temu da se med tednom pozno vračajo domov, nimajo skrbi z govedom, ki je na paši. Tisto, kar je treba opraviti na kmetiji, opravijo takrat, ko jim to dopuščajo druge obveznosti. A čeprav čreda ne zahteva toliko dela kot govedo v hlevu, je kljub temu kar precej stroškov s tako rejo, zlasti na začetku. Potrebno je ograditi pašnike z električnimi pastirji (10 kilometrov žic in okoli 600 stebrov ni mačji kašelj), urediti zavetišče, ob tem pa mora biti ekološko vse, kar se uporablja pri reji in kar raste na kmetiji. Sleherno seme, tudi na vrtu, mora imeti znan izvor.
Ograjškovi imajo s svojim škotskim visokogorskim govedom veliko veselja, še posebej ko se čredi pridružijo mladički. Imena jim dajeta Lea in Benjamin, krave pa že imajo imena v rodovniku. Kakšne Cilke ni med njimi, v gališki čredi so Madona, Alice, Baron, Maxi, Alexi, Baron, Muca in Miška. Škotske pasme pa je pri Ograjškovih celo maček. No, pes Čapi ni zrasel v škotskega ovčarja, kot je bilo obljubljeno, ko so ga kupili, a ga imajo kljub vsemu zelo radi. In seveda, Škotska je dežela, ki jo želijo obiskati takoj, ko bo to mogoče.	K. R.
Deseta obletnica oskrbe planinskega doma
Praznovanje zakoncev
Jubileji so mejniki nekega obdobja in večinoma dajejo priložnost za praznovanje. Tako sta menila tudi
oskrbnika Doma pod Reško planino Ivanka in Stane Pišek, ki letos zaokrožujeta desetletnico svojega dela
na planinski postojanki PD Prebold.
V zahvalo prijateljem in vsem, ki so jima tako ali drugače pomagali, da sta kot oskrbnika vzdržala celo desetletje, sta prvo soboto v tem mesecu pripravila praznovanje, ki so ga s svojo glasbo bogatili tudi člani NZA Franca Kudra. Uradni del so s kulturnim programom polepšali mladi planinci in govorci, ki so jubilantoma izrekli zahvalo. Ivanki in Stanetu Se je za njuno delo zahvalil predsednik PD Prebold Dušan Vedenik, ki je v imenu društva oskrbnikoma izročil tudi spominsko darilo, sliko bodike fotografa Mirana Orožima, ki je bila posneta v Marija Reki.
Praznovanje med prijatelji je bilo prijetno, tako kot je vsakič v tem prostoru, ki je nekoč služil za učilnico, danes pa je nekdanja šola v ponos in veselje PD Prebold. Naj bo še dolgo tako!	D. N.
V polzelski župniji že vrsto let proslavljajo okrogle obletnice zakonskih zvez vsi pari hkrati. Na slovesnosti pred dnevi v župnijski cerkvi se je zbralo kar 60 parov. Med jubilanti sta bila tudi
Ivanka in Alojz Čater, ki sta praznovala 55-letnico zakonske zveze.
Slavje so začeli s sveto mašo, med katero so zakonci obnovili svojo zakonsko zaobljubo in poleg blagoslo-
va prejeli vrtnico in voščilo. Na slovesnosti so sodelovali vsi polzelski pevski cerkveni zbori in skupine, ki so s tem izkazali čast zavetnici cerkvenega petja, zborovodij in organistov, sveti Ceciliji, ki goduje 22. novembra. Organisti in zborovodje so ob tej priložnosti prejeli knjižno darilo.	T. Tavčar
Zakonski pari na slovesnosti v polzelski župnijski cerkvi
■v
Čaščenje svetega Martina skozi stoletja
Največje veselje pri vinogradnikih je ob trgatvi in na martinovo, ko se mošt spremeni v vino
Praznovanje sv. Martina je že stoletja prisotno v evropskem prostoru. Njegovo čaščenje je k nam prišlo pod frankovskim vplivom in je najbolj cvetelo med 7. in 10. stoletjem. Zelo so ga pospeševali benediktinski menihi. Iz tega časa so naše naj starejše cerkve sv. Martina, saj je na Slovenskem svetemu Martinu posvečenih več kot 120 cerkva. Sprva so sv. Martina predstavljali kot usmiljenega vojščaka, ki z mečem reže svoj plašč, da ga bo dal revežu. Precej kasnejša je legenda o goseh, ki naj bi izdale svetega Martina, ki se je skril pred sli, ki so mu prišli povedat, da je izvoljen za škofa. Ker so ga izdale, morajo za kazen, na dan njegove smrti umreti. Od tu navada, da je treba na Martinovo nedeljo jesti pečeno gos, ki pa je od sv. Martina precej starejša in je bila nekoč po vsej verjetnosti poganska daritvena žival, povezana z jesenskimi obredji. To dokazuje tudi prerokovanje s pomočjo gosje prsne kosti. Nekoč so namreč prerokovali iz drobovine in
kosti žrtvenih živali.
To vedeževanje je ohranjeno tudi pri nas. Če je prsna kost Martinove gosi rjava, bo baje zelo mrzla zima. Če je bela, bo veliko snega. Ponekod so si na večer pred martinovim kradli Martinove gosi in jih potem pojedli. Kjer gosi niso redili, je nadomeščal gosko puran ali petelin, ponekod pa tudi kokoš. V starih časih pa so menda ob tem prazniku klali tudi vole. Gos je v simboličnem smislu solarna žival, povezana z gibanjem Sonca. Martinova gos simbolizira nižanje sonca, božična pa njegov skorajšnji dvig. Povezavo med gosjo in Martinom pa lahko najdemo v tem, da je bila gos pri Keltih atribut vojnih bogov. V vinskih deželah, se je goski za martinovo pridružilo vino, ki prav ta čas dozori. Povezava z martinovim je rodila legendo, da je sv. Martin spremenil vodo v vino. Zato pri nas pravimo: Vino pije svet Martin, voda naj pa žene mlin! Martinovo so nekoč proslavljali v zidanicah. V Beli krajini so vedno slovesno krstili vino. Gospodar je nagovoril zbrane
goste, potem pa so stoje izpili vino. Prej je bil mošt, od tega trenutka je vino. Nekako največ običajev spremembe mošta v vino je v zadnjih letih na severovzhodu države, torej v vinski deželi Podravju, med Kozjakom - Kozjanskim, Prekmurjem, Slovenskimi goricami in Halozami, pa tudi še kje drugje.
Sveti Martin je bil rojen v naši soseščini, na Madžarskem. Viri govorijo, da je bil sv. Martin Tourski galsko-frankovski narodni svetnik. Njegovi starši so bili pogani, sam pa je že z dvanajstimi leti proti volji svojih staršev prosil za sprejem med katehumene. S petnajstimi leti je vstopil v državno vojsko in postal častnik gardne konjenice. Pri vojakih je pokazal izredno skromnost in nesebičnost, kar ga je ljudstvu še posebno približalo. Po nekaj letih vojaške službe je bil posvečen v mašnika. Potem se je odpravil domov, da bi spreobrnil svoje starše. Uspelo mu je le pri materi. Leta 371 je bil Martin izvoljen za škofa, kljub temu, da je imel med duhovščino, ki se ni hotela odreči privilegijev in udobja, veliko sovražnikov. Ljudstvo gaje imelo neverjetno rado. Po vsej deželi so govorili o njegovih čudežih: ozdravljenju, obujanju od mrtvih, izganjanju hudobnih duhov, krotenju divjih živali. Ljudstvo pa ga je kmalu po njegovi smrti leta 397 (umrl naj bi 11. novembra, odtod tudi njegov god na ta dan) začelo častiti kot svetnika. Bil je eden prvih svetnikov ne-mučencev, ki mu je Cerkev priznala svetniško čast.
Običaji, šege in navade, ki se spletajo okrog martinovega, se ujemajo tudi z judskim rekom, da je martinovo jesenski pust. Ob svetem Martinu, torej ob koncu glavnine del, ne le v vinogradu, temveč sploh na poljih, sadovnjakih, vrtovih, se veliko razmišlja tudi o prihodnosti. In tukaj je najbrž rešitev v starem kitajskem pregovoru. Če hočeš na veliko goro, najprej preglej vse poti. Celo potem še raje vprašaj kakšnega, ki je tam gor že bil, ali pa vsaj tistega, ki je dobro vino pil. Kajti za mnoge Slovence, zlasti za mnoge naše vinarje je ta visoka gora prav gotovo dobro vino. In tudi pot do vina je vzpenjanje na visoko goro.
Po ogledu zgodovinskih poti do vina je na eni pisalo, daje bil prvi vinar mogočni Noe, ki naj bi se enkrat tako napil, da sta ga zapustila dva sinova. Druga zgodovinska pot do vina vodi celo čez Gruzijo. Njihovi plemenski misleci so zahtevali, da mora imeti vsak vinogradnik ob trgatvi še staro vino, kar je bil znak dobrega gospodarjenja. Šah Baden je bil prepričan, da je grozdni sok, ki lahko vre brez ognja, strupen. Preizkusil ga je na jetniku, ki je bil obsojen na smrt. Ko je videl, kako je jetnik začel veselo plesati, je zapovedal saditev vinske trte.
Na zgodovinski iranski poti so našli 7200 let staro vino. Imelo je okus po smoli in terpentinu. Stara egipčanska pot pravi, da je grozd simbol zdravja in moči. Ob trgatvi so prirejali obrede z glasbo. Babilonska pot pa pravi, da so imeli v davnini, točneje pred kakšnimi 4000 leti, najstrožje vinske zakone. Če se je natakarica zmotila pri računu za vino, so jo lahko vrgli v vodo. Pot čez stari Rim pa nas uči, da so tam slavili boga Bakhusa in da naj vino zori štiri leta. Pot čez keltska božanstva je nekaj posebnega. Njim se moramo namreč zahvaliti za lesene sode, ki so njihov izum. Prav tako ni naključje, da so imeli ravno Kelti zelo razvite zahvalne jesenske obrede za dobro letino.
Krščanstvo je dalo Martinov god prav v času, ko so potekali zahvalni prazniki. Zato je še kako prav, da na jesenski zahvalni dan lahko ponudimo dobro vino, do katerega pa brez Martina ne moremo. On je ravno tisti nekdo, ki ga lahko vprašamo, katera pot je prava. .. In tudi mnogi naši vinogradniki in vinarji se pozorno zanimajo za vse najboljše poti. Zato je tudi prav, da se v tem jesenskem času, ko so v večini svoj pridelek že pospravili, skupaj poveselijo v čast tistemu, kar so z ljubeznijo in znanjem pridelali. Martinov dan je nekaj posebnega, je dan veselja in radosti, dan ko popijemo kakšen kozarček več. Ob tem pa velja vedeti, da je bil sv. Martin zaščitnik abstinentov iz zmernosti. To pomeni, da je potrebno paziti, da bo vino človeku v veselje, ne pa v sramoto.
V novembru so tudi poganski predniki našega podnebnega pasu praznovali praznik v zahvalo za letino in si pripravili
V Medobčinski matični knjižnici Žalec se že dolgo ni zbralo toliko obiskovalcev, kot se jih je na praznik, posvečenem slovenskim splošnim knjižnicam, ko so v goste povabili zanimivega Žalčana, s katerim je zgodbe mojega kraja spletla direktorica knjižnice Anka Krčmar.
Številni Žalčani so z zanimanjem poslušali pripoved o svojem rojaku - znamenitem Žalčanu Franu Robleku, na
zaloge za zimski čas. Svoje obrede so imeli tudi pastirji, ki so se ob tem prazniku zahvalili za uspešno pašo, prosili za blagoslov za zmanjšanje črede, spomnili pa so se tudi svojih rajnih prednikov.
Če se ozremo še v evropski prostor, lahko ugotovimo, da imenujejo praznik sv. Martina v Nemčiji Martinfest, Angleži Martinmas ali Martlemass. Ponekod na Škotskem in na Irskem je bilo ob martinovem nujno opraviti krvno žrtev. Če tega ne bi storili, bi bilo vse leto nesrečno. V teh krajih se na martinovo ni smelo vrteti nobeno kolo, ker bi to prineslo nesrečo. Kolarji in mlinarji na ta dan niso delali. V nemških deželah in v Angliji je bilo martinovo plačilni dan za hlapce in dekle, takrat pa so se tudi menjavali: novi so prihajali in stari odhajali. Pojedine naj bi vplivale na obilnost naslednjega leta. Na martinovo so še danes priljubljeni sejmi, še posebej v alpskih deželah. Tam prodajajo sladkarije, sadje, darila, posodo in tudi že božične okraske. Sveti Martin je povezan tudi s preganjanjem teme, kajti temo tega letnega časa so preganjali z Martinovim ognjem. V 16 stoletju so študentje hodili po ulicah in prepevali Martinove pesmi. Martinova ježa na predvečer pred praznikom pa je danes najbrž najbolj znan običaj, šega pa ni stara. Gre za sprevod, ko Martinovemu konju sledijo otroci s svečami ali drugimi lučmi in prepevajo. Na martinovo ženejo pastirji živino domov, hlapec pa preda gospodarju šibo, s katero je potrebno spomladi živino spet odgnati na pašo. Pri nas sta jesensko praznovanje pastirjev narekovali tudi drugi dve naravni okoliščini. Konec je bilo prave paše, za zimo pa je bilo potrebno pripraviti zaloge živeža. Zato je bil to tudi čas kolin. Med najstarejšimi pastir-
katerega je vnuk Danilo Gorjup upravičeno ponosen, saj je bil hmeljar, ki je pred prvo svetovno vojno na svetovnem izboru za svoj pridelek v Parizu in Londonu prejel najvišja priznanja. Bil je gospodarstvenik, ki je v Žalcu pozidal šolo in bil med ustanovitelji meščanske šole, poskrbel je za elektrifikacijo Žalca in za izgradnjo ceste od Solčave do Logarske doline. Bil je žalski župan med prvo svetovno
skimi šegami ob martinovem je skupna skromna pojedina na pašniku. Na Gorenjskem so pastirji skuhali Martinovo kašo. Sčasoma se je uveljavila na ta dan posebna pastirska maša. Ovce so vodili okrog oltarja in jih darovali cerkvi. Pastirjem so pri nas dajali obredno pecivo. Kasneje so pecivo delili otrokom, ki so hodili od hiše do hiše.
Martinovanje je bilo povezano tudi z duhovi prednikov, ki so zahtevali svoj delež in ga tudi dobili. Na ta dan so se namreč njihove duše vračale na Zemljo. Na Štajerskem so gostitelji, ko so gostje odšli, pustili na mizi vse naloženo, da je bilo naslednje leto obilno. V Beli krajini so v zidanci na mizi pustili majolko, napolnjeno z vinom, in kozarce, da bi bile tudi verne duše v vicah deležne martinovanja. Martinovo je pomemben dan tudi v fantovskem življenju. V Bohinju so denimo na Martinovo nedeljo zvečer v gostilni sprejemali nove fante v fantovsko družbo. To so bili fantje, ki so imeli listek (vabilo) za nabor. Sprejem so imenovali krst. Fant je najprej moral dati za Štefan vina (2 litra), nato pa eno zapeti. Potem se je moral spovedati pred fantovskim vodjem in oditi po svoje dekle. Če jo je pripeljal nazaj in mu je prižgala cigaro, je bil sprejet, če pa je prišel nazaj brez nje, je moral dati za pet litrov vina in čakati na sprejem naslednje leto. Dokler ni bil sprejet, ni smel med fante na vas in ni smel nositi suknje.
Takšnih in podobnih šeg in navad je še veliko. Zaključimo pa z modrim odgovorom slavnega nemškega pesnika Goetheja, ki je bil rojen pred več kot 250 leti. Ob neki priložnosti, so ga vprašali, čemu bi se lažje odpovedal, vinu ali ženskam, on pa je modro odgovoril: »Vse je odvisno od letnika.«
D. Naraglav
vojno, odleta 1907 do 1911 pa član parlamenta na Dunaju in se je odločno zavzemal za narodnostne pravice Slovencev
Seveda pa se je zgodba nadaljevala z vojno, s povojnimi razmerami, zanimivo pa je bilo razmišljanje arhitekta, umetnostnega zgodovinarja in urbanista o izgledu Žalca, o ponesrečenih arhitekturnih rešitvah na prostoru med starim mestnim jedrom in blokovno izgradnjo in o tem, kako vrniti žlahtnejši utrip staremu mestnemu jedru. Zbrani so dobili tudi odgovor na vprašanje, zakaj najlepša domačija - domačija Gorju-povih v Žalcu verjetno nikoli ne bo muzej na prostem, kar je seveda velika škoda. Škoda je tudi, sta družno ugotovila sogovornika, da v Žalcu ni nobene domače gostilne, kjer bi človek lahko popil kavo ali kozarček s prijatelji ali prebral časopis in se ob tem prijetno počutil, vsaj tako dobro, ko so se domačini na tem prijetnem pogovornem večeru. T. T.
Tovarišu Vinku Jugu v spomin
Vinko Jug se je rodil 21. februarja 1927 v Žalcu. Bil je najmlajši sin znane žalske družine Jugovih. Deležen je bil skrbne in napredne vzgoje. Tako seje že kot mlad fant v letih pred drugo svetovno vojno vključil v vrste gasilcev in v športno društvo Sokol, kije v Žalcu obsegalo tudi kulturno dejavnost. Uspeli so zgraditi imeniten dom, ki seje po osvoboditvi imenoval Dom TVD Partizan, ki pa je bil žal prodan Juteksu. Vinko in mnogi smo to potezo občine obžalovali.
Leta 1944 seje Vinko odzval klicu domovine in se pridružil partizanom v borbi proti okupatorju. Kot borec in partizanski kurir je deloval na območju Zgornje Savinjske doline. Odlikoval seje kot pogumen in odločen tovariš. Znan je dogodek iz tega obdobja, ko je kot kurir padel v nemško zasedo. Uspelo se mu je rešiti po zaslugi njegovih športnih sposobnosti.
Vinko Jug je večino delovne dobe deloval v Hmezadovih delovnih organizacijah. Kot strokovnjak za varstvo pri delu in prometnih zadevah je bil povsod cenjen in spoštovan, tudi v dejavnostih izven poklica. Tako je vrsto let vodil ali sodeloval pri delu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Žalec. Poznane so bile njegove pobude za urejanje prometnih rešitev na območju celotne doline in zlasti za odpravljanje prometnih zagat v mestu Žalec.
Pogosto je sodeloval tudi v organih krajevne in nato Mestne skupnosti Žalec. Izredne zasluge je imel pri dolgoletnem delovanju v gasilski organizaciji. O tej dejavnosti je zbral veliko zgodovinskega gradiva.
Vsa leta po osvoboditvi pa je tovariš Vinko sodeloval v borčevski organizaciji. Kot tajnik Občinskega odbora ZZB NOV Žalec in kot tajnik Društva partizanskih kurirjev in vezistov Štajerske je bil mnogim predsednikom močna opora in glavni organizator vrste srečanj in drugih prireditev. Vzorno je skrbel za dopolnitve zgodovinskega gradiva NOV in za obnovo in redno vzdrževanje spomenikov in spominskih obeležij NOV.
Za svojo bogato življenjsko pot in izredne zasluge na mnogih področjih delovanja je prejel vrsto medalj, priznanj in odlikovanj, med temi tudi zlati grb mesta Žalec. Tovariš Vinko nam bo ostal v svetlem in častnem spominu!
Za Občinski odbor ZZB NOV Žalec Janez Meglič
Čas skozi Žalec
Utrinek iz knjižnice
KLJUKA
ŠVIC.
SLIKAR
(JOHANNES)
risba
GREGOR
SLEMENŠEK
NENADEN
DVIGALI
PADEC
SPLET
KATOLIŠKIH
MOLITEV
SL.
TENIŠKA
IGRALKA
(KATARINA)
SLED
KOLESA
VOZILA
OZEK PAS KOPNEGA
BARVILO ZA LASE, KANA
NAJVISJI
VZOR
AM.PISATELJICA (ANAIS)
REKAV
MONGOLIJI
MOČVIRSKA
PTICA,
VELIKI
KLJUNAČ
3IVSA
TOVARNA
PRAŠIČ
MARIBORU
avtor
JANEZ
KORENT
BIVANJE,
EKSISTENCA
OVIRA,
BLOKADA
MESTO NA HRVAŠKEM
RANA
ZARADI
GRIZENJA
ROMUN.
PISATELJ
(MIRCEA)
MUSLIM. M. IME
KOVINA
(ZNAKY)
IGRALEC
GAZZARA
KENGURU
PEVKA
PRODNIK
LUKANA
HONŠUJU
(JAP.)
FR. PEVEC (CHARLES)
TIRNO
VOZILO
TOMISLAV
NERALIĆ
REŽISER
LOACH
MESTO V ŠPANIJI
PESNIK
GRA-
FENAUER
PENTLJA
PRI
PLETENJU
TELIČEK
VERSKA
RESNICA
NEZNANEC
DRZAVAV
SEVERNI
AMERIKI
novem
-car-èrmerior'-design
REKA NA S. IRSKE
SL. PEVKA (MARTA)
IZRAZITA
VZPETINA
CIBETOVKA, KI LOVI KAČE
RAZŠIRJE-
NOST
BIOLOŠKE
VRSTE
TESNOST
IT. PEVKA (ORNELLA)
EVROPSKI
VELETOK
STARI OČE
KRAJ PRI MARIBORU
ŠPORTNI
USPEH
AZIJSKA
DRŽAVA
(DAKA)
NASKALNA
ZELIKA
OLGA
LUNCER
OSTERC
LIDIJA
TOKOVNI
POSREDNIK
VRTNA
CVETLICA
NASVET,
PODUK
PRIPRAVA
ZAMERJ.
ZMOGLJIV.
PLJUČ
AM. IGR. (PENELOPE)
SKLAD.
COPLAND
JURČIČEV
JUNAK
REKAV
BELORUSIJI
ARHEOL. KAMNITE STAVBE V J. ITALIJI
STARO-
GRŠKI
JUNAK
ZDRAVILO, KI KREPI ORGANIZEM
REKAV
SIBIRIJI
ORANJE
ŽLAHTNI
PLIN
MESTO
V RUSIJI
POLJSKI
SLIKAR
VPETOST V OKOVE
KRAJ PRI BRASLOVČ.
ALOJZ
REBULA
GLAVNO
MESTO
GREN-
LANDIJE
TIBET.
GOVEDO
FIGURA
LETOVIŠČE NA IT. RIVIERI
GIBALO
SL.
SLIKAR
(ANDREJ)
ŠESTI MESEC V JUDOV. KOLEDARJU
RIBJE
JAJČECE
JEZERO
MALAVI
UTRIP
AM. FILM. IGRALEC (BORIS)
LUKAV
ŠPANIJI
ADAMOVA
ŽENA
AVSTRIJSKI
DRŽAVNIK
LIRSKA
PESEM
MESTO V PROVANSI, FRANCIJA
PREDEL V BOHINJU
ANTON
DERMOTA
NIKO
GORŠIČ
TOVORNJAK
GLAVNO
MESTO
SEVERNE
KOREJE
NORV.
DRAMATIK
(HENRIK)
NORV.
SMUČAR
(FINN-CHR.)
GRŠKA BOGINJA, ENA OD ERINIJ
NIZ. ARH. IZ 20. ST.
RONALD
BIBLIJSKA
OSEBA
FR. OBLIKOVALEC PORCELANA
OPRA-
SKANINA
HITRO SE SUŠEČ LAK
VEČNO
MESTO
SPOR
JUNAK M. MUSTRA
POMLADNI
MESEC
LEDVICE
KONRAD
ADENAUER
DRŽAVA V INDIJI
PRIPADNIKI
STAROGR.
FILOZOF.
ŠOLE
PTIČ
PEVEC
BARVAR
AVTO-
MOBILOV
SUNKOVIT
POTEGLJAJ
MAJHEN
ROČ
PRILETEN
MOŠKI
LASTNOST
RETORIČN.
LINGVIST
KARADŽIĆ
TOVORNA
ŽIVAL
SL.
GLASBENIK
(LOJZE)
SORTA
JABOLKA
PRITOK
SAVE
STRAN
NEBA
POSEL
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v oktobrski številki Utripa: OD-ZDRAVILA-DO-ČLOVEKA-ŽALSKE-LEKARNE-PRAVILNA-UPORABA-ZDRAVIL.
Izžrebani nagrajenci: 1. Valentina Winkler, Gotovlje 55/a, Žalec, 2. Vlasta Kvartuh, Na Zelenici 13, Prebold, 3. Mateja Lubej, Novi trg 2, Celje.
Nagrajenci prejmete nagrade v ŽALSKIH LEKARNAH.
Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa, je NOVEM CAR-INTERIOR-DESIGN, d. o. o., Ložnica 35a, Žalec. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa do 11. decembra 2006. Pozneje prispelih dopisnic ne bomo upoštevali.
SREBRO
FRANCE
MIHELIČ
MESTO V NEMČIJI
KRALJ
ŽIVALI
VEDA O FOLKLORI
VELIKA
PRIPOVED.
PESNITEV
STRAST
KRMAZA KONJE SP. PIS. (EUGENIO)
VEZNIK
MOČAN
DEŽ,
PLOHA
TRAVA
DRUGE
KOŠNJE
LOVSKI
PES
PTIČAR
AVSTRIJ.
PESNIK
(GEORG)
IGRALKA
GREGORAČ
DEL
SKELETA
VNETNI
MEHURČKI
VUSTAH
OVČJE
KRZNO
REKA NA HRVAŠKEM MERI AVSENAK
OZKA
DESKA
PEVEC
BARANJA
ALDO
KUMAR
DELEC Z EL. NABOJ.
LISTNO
ZELENILO
REKA IN DEPARTMA V FRANCIJI
SEDEŽ
STOIKOV
GLE-
DALIŠČE
MOŠEJA V JERUZALEMU (IZRAEL)
KRAJ PRI LJUBLJANI
SL.
HOKEJIST
(DEJAN)
? FRANCK
VIOLINSKA SONATA
Domača pridelava sadnih žganj
V okviru projekta Oživitve travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije in podprojekta Žganje - “ognjena voda” je KGZS Zavod Novo mesto izdal brošuro z naslovom Domača pridelava sadnih žganj. Avtor Franc Kotar govori o žganjekuhi kot tradiciji domače predelave sadja v sadna žganja, v njem pa vidi tudi priložnosti slovenskega podeželja v pridelavi visoko kakovostnih žganj, ki naj bodo namenjena “kulturnem uživanju” v sklopu kakovostne turistične ponudbe z vsebinami doživljajskega turizma in etnoloških posebnosti.
Šest resnic pridelave, poznavanja in uživanja sadnih žganj
Le z enostavnim znanjem je mogoče hitreje in učinkovito odpraviti šest bistvenih napak slovenskih sadnih žganj, ki so predvsem posledica neznanja pridelovalcev in le v manjši meri slabše kakovosti sadja, namenjenega pridelavi v sadno žganje.
> Za sadno žganje moramo upo-
rabljati najkakovostnejše sadje, ne pa tisto, ki bi ga lahko uporabili za predelavo v sadne sokove, sadna vina in sadne kise.
>	Sadje je potrebno obirati v tako imenovani tehnološki zrelosti (ko ima največ sladkorja in še ni prezrelo) in pred uporabo temeljito oprati.
>	Najpomembnejši del predelave je postopek alkoholnega vrenja, v katerem želimo izkoristiti čim več sladkorja, ki ga je sadje pridobilo v času zorenja. Pretvorba sladkorja v različne vrste alkohola (v naj-večji meri v etilni alkohol) poteka s pomočjo kvasovk alkoholnega vrenja, ki v brezzračnih pogojih pretvarjajo sadni sladkor v alkohol in ostale koristne aromatske snovi. “Sovražniki” teh pa so bakterije ocetnokislinskega vrenja, ki pa lahko “kakovostno” delajo le v zračnih pogojih in novoustvarjeni alkohol predelajo v kis in ostale snovi, ki predstavljajo napake in s tem slabšajo kakovost žganja.
>	Da se to ne bi dogajalo, moramo takoj po končanem alkoholnem
vrenju, in ne šele takrat, ko imamo čas, opraviti prvo kuhanje sadnih žganj, tako da alkohol v sadni brozgi ali sadnem vinu (vsebujeta od 5 do 12 vol. % alkohola) koncentriramo vsaj na 20 do 30 vol. % alkohola. Tako koncentrirana alkoholna raztopina, imenovana surovo žganje oziroma v različnih krajih Slovenije nanga, najga, luter, plaviš, promt itn., lahko stoji več let in se praviloma ne kvari, če ima več kot 20 vol % alkohola.
> Enkratno kuhanje, ne glede na modrovanje tistih, ki to počnejo v navadnih deflagmacijskih kotlih, ni mogoče. Zato moramo opraviti drugo prekuho, pri kateri pa se na žalost dela največ napak. Te so posledica nepoznavanja destilacijskega postopka in pravilnega ločevanja destilacijskih frakcij. S postopkom ločevanja alkoholov z različnimi vrelišči moramo iz nan-ge odstraniti od 1 do 8 % strupenega metilnega alkohola (cveta), nato v nadaljevanju čim počasneje in brez nihanja temperature pobrati iz nange etilni alkohol in
na koncu pravočasno zaključiti destilacijo, tako da višji alkoholi z višjim vreliščem (ti dajejo znani okus po nangi) ne pridejo v destilat. Koncentrirani destilat sadnih žganj mora imeti ob koncu med 65 in več vol. % alkohola. Tak destilat po določenem obdobju zorenja in staranja razredčimo z destilirano vodo na 38 do 42, izjemoma (nekatere vrste sadnega žganja) na 45 vol. % alkohola.
> Težave slovenskega sadnega žganja pa so najbolj prepoznavni v kulturi uživanja le-tega. Sadno žganje velikokrat pijemo na takšen način, da morebitnih napak, nastalih pri kuhanju žganja, ne opazimo. Kako se to počne, pa pove šest resnic uživanja:
1.	Uživamo prekoncentrirana žganja (praviloma nad 50 vol. % alkohola), ker želijo kupci videti venček mehurčkov v steklenici ali pa zato, ker žganje zaradi prevelike vsebnosti višjih alkoholov pobeli. Pri visoko koncentriranem sadnem žganju pa ne moramo uživati v ničemer drugem kot v značilnem alkoholnem vonju in pekočem občutku v ustni votlini, požiralniku in želodcu.
2.	Veliko vrst slovenskega žganja
ima dve osnovni napaki, in sicer vsebuje preveč metilnega alkohola, kar je praviloma posledica slabe predelave, in premalo odstotka odstranitve prvega toka; pogostejša napaka pa je predolgo streženje ob koncu destilacije in s tem previsok delež višjih alkoholov (okus po nangi, ki dolgo ostane v ustih).
3.	Obe napaki precej prikrijejo, če nam žganje ponudijo iz hladilnika, ohlajeno med 0 ° in 5 °C, kar onemogoča hlapenje prijetnih aromatičnih snovi in obenem skriva napake vonja, posredno pa tudi okusa. Pravilna temperatura strežbe je od 14 ° do 16 °C, kar omogoča kakovostno spoznavanje sadnega žganja v vseh njegovih sestavinah.
4.	Da te kakovostne sestavine spoznamo, moramo žganje uživati v posebnih kozarcih (glej sliko), ki jih primemo za pecelj (tako da z roko ne vplivamo na spremembo temperature žganja) in žganje s kratkim kroženjem zapestja ali roke zavrtimo po stenah kozarca. Tako sproščene arome zavohamo skozi posebej oblikovan zoženi zgornji del kozarca. Uživanje žganja iz »fra-
keljčka« in podobnih etnoloških izpeljank je vsekakor zanimiva etnološka vsebina dobrodošlice ali predstavitve običaja, ne pa standard kulturnega pitja - poznavanja sadnega žganja.
5.	Preden začnete spoznavati kakovosti sadnega žganja, naj vam svetuje nekdo, ki je opravil tečaj. Če vam predstavlja poznavanje sadnega žganja izziv, se takega tečaja udeležite še sami.
6.	Poznavalci sadnih žganj uživajo v tišini ob predstavitvi sadnih žganj, ko poslušajo tok žganja ob natakanju, ko dvignejo kozarec proti svetlobi in opazujejo bistrost tekočine. Uživajo v prijetnih sadnih aromah, ko ga vonjajo v žlahtnem okusu, ko ga okušajo, in hitro delujoči energiji, ki se absorbira v ustni votlini, požiralniku in želodcu in daje ob primernem uživanju dobro voljo pa tudi sposobnost prevladovanja psihičnih in fizičnih naporov. Z besedo ali petjem slovenskih narodnih pa damo priznanje naravi in pridelovalcu za kakovosten izdelek in trud.
Po brošuri Domača izdelava sadnih žganj izbrala Andreja Žolnir
Česen - vir zdravja
Za čim lepši in kakovostnejši pridelek česna (Allium sativum L.) zgodaj poleti moramo posevek česna zasnovati in posaditi že v jesenskem času, vse dokler tla ne zamrznejo, v njih potem ne moremo več saditi strokov česna. Z začetkom meseca oktobra sadimo ozimne in tudi pomladanske sorte česna. Za ozimne sorte česna je značilno oblikovanje večjih glavic, ki imajo zato manjše število večjih strokov, medtem ko pomladanski česen oblikuje manjše glavice z večjim številom manjših strokov česna.
V Sloveniji je predvsem uveljavljena pridelava zimskega česna, uveljavlja se tudi pridelava pomladanskega oziroma jarega česna, ki ga lahko sadimo tudi že v jeseni, najpogosteje pa ga dajemo v odtaljena in nezmrznjena tla vse od meseca februarja in tja do konca aprila.
Česen razmnožujemo vegetativno. Sadimo česnove stroke, iz katerih se potem razvijejo listi, ki so gladki in ozki. V pazduhah listov se pričnejo tvoriti novi stroki česna, ko je rastlina visoka okrog 15 cm. Da bomo pridelali ka-
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	9.00
17.00-18.00
sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
kovostne in čim večje glavice in stroke česna, je potrebno saditi le zunanje stroke česna, ker notranji stroki oblikujejo manjše glavice česna. Pridelovalci česna poznajo ozimne in pomladanske sorte česna. V jesenskem času je potrebno posaditi ozimne sorte, ki za oblikovanje glavic nujno potrebujejo nizke zimske temperature. Lahko pa posadimo tudi pomladanske sorte, ki jih sicer načeloma sadimo v zgodnji pomladi ali že v pozni zimi, če nam le to omogočajo vremenski pogoji (zmrznjenost tal).
Pred sajenjem tla dobro obdelamo in pognojimo s PK-gnojili. Česen potrebuje v času rasti okrog 75 kg N/ha, 90 kg P205/ha in 150 kg K20/ha. Hranila je najbolje dodati v obliki organskih gnojil (npr. hlevski gnoj ali preperel kompost) že predhodnemu posevku. Z dušikom česen gnojimo v najmanj dveh obrokih. To je najbolje storiti šele v spomladanskem času in ne v jeseni, ko česen za svojo rast potrebuje manj dušiku, ki ga ima na razpolago v tleh. Česen najbolje uspeva na srednje težkih tleh, ki dobro zadržujejo vlago in imajo pH od 6,5 do 7. Česen ljubi osončene lege in slabše prenaša mešane saditve, saj potrebuje veliko svetlobe. Le-ta je najpomembnejša in potrebna takoj po sajenju, da česen čim prej oblikuje korenine. Dovolj zgodaj posajen česen se v takih rastnih pogojih dobro ukorenini in se s tem dobro pripravi na nizke zimske temperature. Vzkali pri minimalni temperaturi 5 °C in prenaša tudi do -30 °C. Ozimne sorte česna sadimo na medvrstno razdaljo od 25 do 35 cm in v vrsti narazen od 8 do 10 cm. Na tak način porabimo okrog 1 do 1,51 semena na hektar. Pri sajenju smo pozorni tudi na globino sajenja. Česen posadimo od 5 do 7 cm globoko.
Za dobro lastno preskrbo s stroki česna smo s sajenjem česna za letošnjo sezono že morali poskrbeti. Zdaj nastopa čas uporabe letošnjega novega česna. Česen izhaja kot ena izmed najstarejših in užitnih čebulnic iz Azije. Pridelujemo ga zaradi glavic, ki jih lahko uspešno shranjujemo tudi čez zimo. V spomladanskem času lahko uživamo tudi mlade liste, steblo in nedozorelo čebulo. Farmakologi svetujejo vsakodnevno uživanje svežega česna. Res je, da ima česen precej močan vonj, ki je marsikomu neprijeten, vendar
nam že dva stroka česna na dan pokažeta svoj zdravilni učinek. Pomembno vlogo odigra česen v boju pred sodobnimi civilizacijskimi boleznimi, kot so visok krvni pritisk, motnje v prekrvavitvah, zvišanje krvnih maščob, poapnenje žil in bolezni srca. Ker preprečuje razvoj bakterij, nas varuje tudi pred raznimi infekcijami in krepi telesno odpornost. Le redke začimbe in druga živila vsebujejo v sebi toliko zdravilnih snovi in učinkovin kot česen.
Vedno več raziskav potrjuje, da so ravno neprijetno dišeče snovi v česnu tiste, ki dajejo zdravilen učinek česna. V prehrani ljudi so v uporabi tudi razni preparati iz česna, ki značilen vonj po česnu razvijejo šele v prebavnem traktu, to je tam, kjer je to najbolj potrebno. Veliko je tudi manj primernih preparatov, ki ne dajejo želenega učinka, zato je kljub že znanim posledicam (zadah) še najbolje uživati sveži česen.
Močan in za česen značilen vonj daje žveplova spojina alicin, ki ji pripisujejo največ zdravilnih učinkov. To je brezbarvna tekočina, ki se sprosti ob rezanju strokov česna. Zavira rast bakterij, bacilov in glivic. Na črevesno floro nima negativnih učinkov in nanjo celo ugodno vpliva, saj preprečuje infekcije in prebavne motnje. Strokovnjaki predvidevajo, da so alicin in njegovi stranski produkti tisti, ki preprečujejo rast tudi rakastih tvorb.
Aliin je predstopnja alicina in je brez vonja, vendar vpliva na raven maščob v krvi. Takoj po zaužitju česna se raven holesterola v krvi zniža, aliin pa naj bi vplival tudi na preprečevanje nastanka novega holesterola.
Tretja učinkovina v česnu je ajoen, ki ga česen tvori iz alicina. Ta snov ima podoben učinek kot aspirin. Preprečuje namreč lepljenje krvnih ploščic in tvorbo strdkov. To bi naj upoštevali vsi tisti, ki imajo težave s trombozo ali z motnjami v prekrvavitvah.
Vse navedene lastnosti so vzrok za veliko razširjenost uporabe česna in njegovih pripravkov v prehrani ljudi. Najpogosteje je česen v prehrani poznan kot začimba za različne solate, omake, prikuhe, juhe in enolončnice ter jedi z mesom in ribami. Med ljudmi je veliko znanih receptov za česnove jedi iz davnih časov. Tako je poznana česnova juha iz 13. stoletja. V mesno juho lahko zakuhamo 8 strokov česna skupaj z 10 dag orehovih jedrc, 5 dag pistacije in žemlje. Novejša verzija česnove
juhe je osnovana na prepraženem česnu na oljčnem olju. Za zakuho uporabimo žvrkljano jajce ali druge jušne zakuhe.
Zdravilni učinki so mnogim že dobro poznani in prav bi bilo, da se tega dejstva zave še več ljudi in bi česen čim pogosteje uvrščali v svoj jedilnik. Pestra prehrana, v kateri naj ne manjka česna, naj bo stalnica v načinu prehranjevanja. Čeravno nam česen povzroča neprijeten zadah, pa je prav ta zaradi
Zima in živali
V letih, odkar so ustanovljena društva proti mučenju živali, je za nami že veliko opravljenega dela. Rešili smo veliko trpinčenih in zanemarjenih živali. V tem svetu nasilja, zločina proti naravi in živalim, kakršnega ustvarja človek, se ob naših klicih na pomoč obračamo na vse ljudi dobrega srca, ki jih ne prizadene samo stiska ljudi, ampak tudi stiska živali, ki so izpostavljene vsakodnevnemu malomarnemu in krutemu ravnanju. Ponudite nam pomoč tudi vi. Preprečujte mučenje, odločno ukrepajte proti vsem tistim posameznikom, ki pozabljajo, da so tudi živali živa bitja, ki čutijo kot človek. Postanite član, vpišite se v društvo proti mučenju živali! Člani društva smo dolžni opozarjati ljudi in prijaviti na policijsko postajo in veterinarsko inšpekcijo vsako nezadostno oskrbo in surovo ravnanje z živalmi.
Žalostno in zaskrbljujoče je, da je zaradi brezvestnih ljudi v mestih in na podeželju veliko zavrženih mačk in tudi psov ter drugih ma-
večje količine acetona ob izdihu znak, da v telesu izgorevajo maščobe. Pravi učinek ima le surov ali malo dušen česen. Neprijeten zadah nam odpravlja sveža zelenjava in razna zelišča, ki vsebujejo klorofil. Tako se za preganjanje neprijetnega zadaha priporoča žvečenje svežega peteršilja ali po-plakovanje ust z mlekom. Naj vas ta lastnost ne prepriča, ampak vas naj vodi misel o zdravilnosti česna. Ker nas v zimskih dneh veli-
lih živali. Nekateri ljudje imajo do njih zelo nehuman odnos, skratka preganjajo jih na vse možne načine.
Bliža se zimski čas in te živali bodo lačne, žejne, preplašene, bolne, premražene, skratka čez zimo prepuščene dan in noč vremenskim neprijetnostim, brez toplega zavetja. Nekatere pa bodo le imele srečo. Prepričani smo, da še vedno obstajajo dobri ljudje, ki bodo storili vse in jim pomagali, jih hranili, skrbeli za njihovo zdravje ter marsikateremu mucku ali psičku našli topel domek in skrbnega lastnika, kar že leta počnemo člani društva. V tem času bo ogrožal mraz tudi živali. Prosimo in opozarjamo lastnike, naj poskrbijo zanje, naj imajo varno in toplo zavetje, saj si to zaslužijo. Žrtve mraza so zlasti psi čuvaji, ta bitja, ki so pri marsikateremu brezvestnemu lastniku najbolj zapostavljena in trpinčena.
Zaščitniki živali vedno opozarjamo na osnovne pogoje za pse: suho in toplo zavetje pred mrazom, dobro izolirano (opažena uta, dvignjena od tal, z nepremočljivo streho), v uti naj bo vedno otep suhe slame ali krme, vhod ute naj bo zaščiten z gostejšo
kokrat ogrožajo različna prehladna obolenja, npr. gripa, bronhitis, astma in kašelj, je uporaba česna v človeški prehrani lahko dobro varovalo za naše zdravje, zato ga je priporočljivo pogosteje vključiti v jesensko-zimski jedilnik.
Igor ŠKERBOT, univ. dipl. inž. agr., specialist za zelenjadarstvo, okrasne rastline in poljedelstvo, KGZS - Zavod Celje
tkano zaveso, ki vsaj nekoliko preprečuje vstop mrzlega zraka, pred uto naj bo položena širša zaščita iz naravnega lesa, da pes ne bi ležal na mrzlem in vlažnem betonu ali mokrih, blatnih tleh, kajti to lahko škodljivo vpliva na njegove sklepe, ledvice in mehur. Še posebno so občutljivi starejši, mladi in kratkodlaki psi. Pomembno je, da dobi pes, ki prebiva na prostem, vsaj dvakrat dnevno dovolj kakovostne in tople hrane z več maščobami in ogljikovimi hidrati. Mladi psički se hranijo večkrat na dan - če že mora biti pes priklenjen, naj bo veriga lahka, dolga vsaj 4 do 5 metrov, z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti. Nikakor ne imejte psa ves čas na verigi ali v pesjaku, počuti se osamljenega in zaradi tega trpi. Spustite ga večkrat na dan, neizmerno vam bo hvaležen, ne zanemarite bolnega psa, nudite mu pravočasno zdravniško pomoč. Kruto je ubiti žival na nehuman način, ki je človeka nevredno dejanje.
Ne pozabimo tudi na ptice, poskrbimo tudi zanje!
Članica Društva proti mučenju žival Štefka Kuren
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786
NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
DELOVNI CAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
PC Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 PE Nazarje, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60
■ iBr/VPOPusT
na kopalniško keramiko
od 13.11. do 15.12.2006
Iaquaieem d.o.o.
Tl
Šalara 32/a, 6000 KOPER, PE GOTOVLJE - maloprodaja, Gotovlje 71/a, 3310 ŽALEC, Tel: 03/710 05 44, faks: 03/710 05 45 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure, v soboto od 7. do 12. ure, nedelja in prazniki prosto.
EN. BATERIJA ZA UMIVALNIK cena 7.300 SIT / 30,46 €
TUŠ KABINA 80 polkrožna (kristalno steklo) cena: 67.400 SIT / 281,26 €
KOPALNIŠKI BLOK AQUA 80 EA I cena 88.600 SIT / 369,72 €
TERMOSTATSKA GLAVA M30 cena: 2.100 SIT / 8,76 €
EKSPANZICIJ SKA POSODA 241 cena: 4.950 SIT / 20,66 €
KOPALNIŠKI RADIATOR 1380/600 cena 16.200 SIT / 67,60 €
RADIATOR
mod. 22,600 x 1000
cena 18.800 SIT / 78,45 €
ZIDNA PLINSKA PEC s prisilnim vlekom (24 kw) cena: 133.000 SIT / 555,00 €
PLINSKA PEC prisilni vlek 30 kw cena: 155.000 SIT / 646,80 €
PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE NA TRDA GORIVA (26 kw) cena: 195.500 SIT / 815,81 €
V cenah je že vračunan 20 % DDV. Cene v evrih so obračunane po tečaju menjave 1 € = 239,64 SIT
sam
Dtopdom
skupina
www.sam.si
SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD
Soseska 12, 3312 PREBOLD Tei.: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51
Z ìipèsómà nakupi do popasla in darik
Zbirajte srnice!
Ob vsakem nakupu nad 5.000 SIT prejmete žig srnice.
Ob desetem nakupu vam podarimo enkratni 20-odstotni popust.
Poleg popusta vas bomo za zbranih 10 srnic razveselili še z darilom BAMBI! UGODNO:
otroška oblačila SANETA KRIS ART ... VELIKA IZBIRA IGRAČ
POLZELA 1 IB, 3313 POLZELA - 03/572 27 14 (v TUŠ centru)
KOVANE OGRAJE
03/700 2 7 06 041/796 727
ATRIJ stanovanjska zadruga, z. o. o.
Lava 7, Celje 3001 CELJE
tel.: 03 42 63 122, 031 342 118 in 03 42 63 120,031 360 072
e-naslov: sz-atrij@siol.net
PRODAMO
CELJE - Škofja vas - stanovanjska hiša, L. 1973, tlorisne velikosti 90 m2, K+P+M, na parceli 654 m2 z vrtom, v lepem in mirnem okolju, dobro dostopna, bližina mesta. Mansarda hiše je povsem obnovljena, cena 31,2 mio SIT, 130.000 EUR;
LJUBEČNA - stanovanjska hiša, tlorisne velikosti ca. 80 m2, K+P+M, na parceli, velikosti 370 m2, L. 1994, z okrasnim vrtom, v lepem mirnem okolju, dobro dostopna, komunalno urejena, cena 38 mio SIT, 158.300 EUR; DRAMLJE - Jazbine - zidanica, urejena v bivalni vikend, obnovljena leta 2001, velikosti 70 m2 tlorisne površine, klet in stanovanjski prostori v nadstropju, parcela ca. 1100 m2, dobra dostopnost, cena 19,2 mio SIT, 80.000 EUR;
LAŠKO - Sedraž, stanovanjska hiša, 70 m2 v etaži, K+P, z gospodarskim poslopjem, L. 1962, na parceli, velikosti 3.621 m2, in dodatna parcela, velikosti 1.177 m2, na planoti v vasi Sedraž, oddaljena ca. 3 km od ceste Laško-Rimske Toplice, skupna cena 15 mio SIT, 62.500 EUR;
POLZELA - Dobrič, dve zazidljivi parceli, vsaka velikosti ca. 1000 m2, dobra dostopnost, infrastruktura komunalnih priključkov v bližini, cena 30 EUR/m2.
Več o pestri ponudbi nepremičnin na naši spletni strani www.sz-atrij.si.
MALI OGLAS
ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE posreduje za vsa starostna obdobja na področju celotne Slovenije in ima temu primemo že tudi mnogo članstva.
Informacije: 031 505 495,572 63 19.
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon; 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasiewicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Lucija Kolar; tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom; Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 350 tolarjev - EUR 1,46. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
IVA
d.o.o.
PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA.
Delovni čas:	od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure,
sobota od 8. do 12. ure.
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 1611
/S
Avto
GALANT
SLAVICA MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, (041) 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
* za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * katalizatorji
Senčila d.0.0.
Cesta žalskega tabora 1 3310 Žalec
d.o.o.
Iz našega programa Vam nudimo:
*	plise senčila
*	lamelne zavese
*	alu žaluzije
4 screen senčila
*	roloje
*	markize
*	projekcijska platna
Informacije na telefon: 03/ 710 13 40, 041/ 686 150 e-mall: sencifa.grize@slol.net
Ko v ranem jutru smo se prebudili, oznanjal seje lep jesenski dan, nihče še takrat slutil ni, da to bo dan, ko zamrl bo tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda in pradeda
JANEZA ŽGANKA
iz Založ pri Polzeli (15.12. 1923-23.10. 2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za sveče, darovane sv. maše, za izrečena pisna in ustna sožalja. Hvala gospodu dekanu Kovačecu za opravljen obred, gospe Dorici za poslovilne besede, pevcem, trobentaču, pogrebni službi Morana ter nekdanjim sodelavcem Garanta.
Še posebej lepa zahvala Janji Satler in Romani Sitar za pomoč.
Žena Marija in otroci Marjanca, Silvika, Niko in Mirko z družinami
Bila si kakor sonce, srček tvoj bil je zlat, vendar kljub temu ne moremo jokati za teboj, ker nočemo sprejeti resnice, da te ni več med nami...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, hčere, mame, babice in sestre
ANIKE JERŠIN, rojene TURNŠEK,
iz Dobrovelj, na začasnem delu v Švici (6. 4. 1949-1.11.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše ter za številno spremstvo na zadnji poti.
Hvala gospodu župniku Cirarju in patru Damjanu za opravljen pogreb, gospe Ivanki Ropotar za izrečene besede slovesa, pevcem Kvinteta Lastovka in pogrebni službi Ropotar.
Vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči: mož Janez, sinova Alexander in Bojan z družinama, mama Pavla, sestra Darinka, bratje Danilo, Branko in Radko z družinami ter ostalo sorodstvo
Žalujemo, ker smo jo izgubili, vendar bodimo srečni, ker smo jo imeli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene mame in stare mame
MARIJE PEČNIK
(6. 4. 1928-6.11.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pisno in ustno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Zahvaljujemo se Domu upokojencev Polzela, gospodu župniku Mirku, pogrebni službi Ropotar, vsem pevcem in gospe Anici Debelak.
Posebna zahvala vsem bratom in sestram pokojne. Žalujoči: sin Tomaž z družino
Umrl je naš upokojeni sodelavec gospod
FRANCI FLAJS
Do upokojitve je bil vodja Poskusnega posestva. Ohranili ga bomo v spoštljivem spominu.
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče
TEL 03 700 06 40
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
V SPOMIN
13. novembra sta minili dve leti, odkar smo za vedno izgubili našega ljubega moža, brata in strica
TOMA KOVAČA
iz Letuša
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se spominjate nanj.
Vsi njegovi
Oh ljubi mož, kako želim spet enkrat te objeti, v oči ti tvoje mile se zazreti. Oh ljubi Tini, kako si to želim.
V SPOMIN
TINIJU ČULKU
iz Zabukovice
Ne morem dojeti, da že eno leto krije te groba temina, v našem domu je strašna praznina.
Sprašujem se, zakaj, o bog, zakaj!?
Moje srce je s tabo umrlo tisti dan, ko tako nenadoma odšel si na drugo stran.
O bog, groba vrata so zaprta, družina od žalosti naše je strta.
Jok in solze so zaman, ljubi moj, nič več ne moreš k nam. V mojem srcu pa vedno boš imel dom svoj,
dokler ne pride tisti čas, ko pridem k tebi tudi jaz.
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in postojite ob njegovem mnogo preranem grobu.
Prijatelji, hvala vam za vso pomoč, za besede tolažbe ... še posebej Janku, Jožici, Sandiju, družinama Pospeh in Planinšek, Danici in Martinu.
V neizmerni žalosti: žena Romana in sin Sergej z družino ter hčeri Mateja in Sabina z družinama
Kogar imaš neizmerno rad, nikoli ne umre, le neskončno daleč je.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija in brata
FRANCIJA FLAJSA
iz Založ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter slovo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Žalika, hči Marina, vnukinja Petra in ostalo sorodstvo
Le hrepenel jaz bodem k tebi, ne bom po tebi žaloval, saj našel si na božjem nebi, kar tukaj si zastonj iskal.
(Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče in stare mame
IVANE KRAŠOVEC
(1926-2006)
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so darovali cvetje, sveče, za svete maše in ji izkazali spoštovanje ob zadnjem slovesu. Hvala pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku Branku Zemljaku za opravljen cerkveni obred, gospodu Dušanu Banku za poslovilni govor in pevcem zbora iz Gotovelj za odpete pesmi.
Hči Hedvika z družino
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč j e...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in starega ata
JOŽETA KORUNA
iz Šempetra
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, pisno in ustno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo sosedom Bukšek, Koren, Brežnik za nesebično pomoč, dr. Martini Hrovat, gospodu župniku Mirku Škofleku, pogrebi službi Ropotar in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Mici, sin Jože in hči Martina z družinama
»Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.«
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi drage žene, mame, babice, hčere in sestre
ANE PIKL
z Vranskega 90
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje, sveče, za svete maše in izraze sožalja in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti.
Vsem sodelujočim na pogrebni svečanosti iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni
Bog je večen.
In ostala bo tudi večna ljubezen do tebe ...
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj se je od nas poslovila draga hči, orna in mamica
LJUDMILA VOZLIČ
iz Kamenč
(29. 8.1942-15.11.2006)
Besede zahvale so premalo, da bi se zahvalili vsem, ki ste z nami delili bolečino in jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in potrebe cerkve. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, gospodu župniku Andreju Urbanclu in gospodu župniku Milanu Gosaku za lepo opravljen obred, gospodu Debelaku za tako lep govor, pogrebcem, pevcem, pogrebni službi Ropotar. Zahvala tudi nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, dr. Zupanu in posebna zahvala dr. Mariji Šoštarič Podlesnik, ki nam je vseskozi stala ob strani s spodbudo in tolažečo besedo. Iskrena hvala vsem.
Žalujoči: vsi njeni
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
V 85. letu nas je zapustil
VLADIMIR MIRKO PODBREGAR,
borec NOB,
iz Latkove vasi 236, Prebold
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem za pozornost in izraze sožalja v najtežjih trenutkih.
Vsi njegovi
V SPOMIN
9. novembra 2006 je minilo leto dni, od kar nas je za vedno zapustila
naša ljubljena
JERNEJA KOLAR
iz Griž
Zahvaljujemo se vsem, ki z lepo mislijo nanjo postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke in prinašate cvetje.
Mož Karli, sin Sašo z Marjano, vnukinja Katja ter ostalo sorodstvo
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
v SPOMIN
25. novembra so minila štiri leta, odkar nas je nenadoma zapustil
naš najdražji
JOŽE PLEVČAK
iz Ločice ob Savinji
Vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke, se iskreno zahvaljujemo.
Žena Inka z družino
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage tete in sestre
MARIJE ARNŠEK
iz Studenc
(11.5.1930-10.10. 2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali in jo imeli radi.
Hvala govornikoma, pevcem, gospodu župniku, pogrebni službi Ropotar in vsem za spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
POGREBNE STORITVE
Ivan Ropotar, s.p.
tel700 14 85 GSM: 041 613 269 GSM: 041 748 904
StaroVaška ut. 12, Šempeter Delovni čas: od 00. do 24. ure
Ne stoj na mojem grobu, in ne jokaj.
Ni me tu.
Ne spim.
Sem tisoč vetrov, ki prihajajo.
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat in dedi
FRANC ZUPAN
iz Prebolda
(11.3.1932-29.10. 2006)
Od njega smo se poslovilil 4.11. 2006 na pokopališču v Preboldu, v krogu njegovih najdražjih, sorodnikov, prijateljev in znancev.
Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, govor, za odigrano Tišino. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njegovi
Solze, žalost, bolečina te zbudile niso.
Ostala je tišina, ki hudo boli.
V naših srcih vedno boš živel, zato pot nas vodi tja, kjer večni mir si si želel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega ata in brata
ZDRAVKA TURNŠKA
iz Zabukovice 3 (1931-2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Posebna zahvala gospodu župniku Planincu za opravljen obred, godbi na pihala Zabukovica, govorniku za poslovilne besede, praporščakom, gospodu za odigrano Tišino in pogrebni službi Ropotar.
Še enkrat hvala vsem, ki ste mu poklonili svoj čas, ga spoštovali in imeli radi ter ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: sin Vojko, hči Boža z družino, sestra Draga in ostalo sorodstvo
Kako hiša zdaj je prazna, odkar tebe, naš ati, v njej ni.
Prej bila tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi.
Ni več tvojega smehljaja in objema tvojih rok, ostal je nate še spomin, ob spominu trpek jok.
Ne mine ura, dan ne noč, povsod si z nami ti navzoč.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
FRANCA KOLARIČA
z Brega pri Polzeli 88 (2.1.1926-22.10. 2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalja, darovali sveče, cvetje in za sv. maše, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Še posebej hvala Lovski družini Polzela, Savinjskim rogistom in govorniku gospodu Pižornu, praporščakom sosednjih lovskih družin ter ostalim praporščakom, gospodu dekanu Jožetu Kovačecu in gospodu župniku Mirku Škofleku za opravljen obred, darovano sv. mašo in tolažilne besede. Hvala govornici Dorici Skornšek, moškemu pevskemu zboru KUD Polzela in pogrebni službi Steblovnik.
Žalujoči: žena Nada, sinova Marjan in Franci z družinama
»Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno.
A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno
in nikdar ne more umreti.«
(S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija, tasta, brata in strica
EDIJA MALIŠA
iz Migojnic
(23.11.1943-20. 10. 2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in za izrečena ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se lovskima družinama Žalec, Gozdnik-Griže, lovskim savinjskim rogistom, kolektivu Novem, kolektivu Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, kolektivu Ljudske univerze Celje in pogrebni službi Ropotar ter gospodu župniku.
Žalujoči: žena Helena, sin Iztok in hči Tatjana z družinama in ostalo sorodstvo
Nisem odšla, ker ne bi hotela med vami živeti, odšla sem, da bi nehala bolečino trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
MARIJE KOKOT
iz Šempetra, Rimska c. 87 (12. 12. 1920-24. 9. 2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in z nami sočustvovali. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izrečena sožalja.
Posebna zahvala gospodu župniku, pevcem, osebju Doma starejših na Polzeli, patronažni službi Žalec, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste pripomogli, da smo ljubljeno mamo pospremili k večnemu počitku.
Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: hčere Marija, Francka, Terezija in sin Franci z družinami
ZAHVALA
Z ljubeznijo je delal na domači zemlji, v kateri je utrujen našel svoj mir...
FRANC SEDMINEK
iz Spodnjih Roj (31.1.1929-10.11.2006)
12. novembra 2006 smo se na pokopališču v Šempetru v Savinjski dolini poslovili od našega ljubega moža in brata Franca Sedmineka iz Spodnjih Roj, ki je umrl v domači hiši 10. novembra 2006.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih urah slovesa stali ob strani, izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in za maše ter ga po maši v domači cerkvi, ki jo je daroval župnik gospod Mirko Škoflek, pospremili k zadnjemu počivališču.
Hvala pevcem cerkevnega zbora, govorniku g. Dušanu Banku, trobentarju Viliju Ograjenšku za poslovilno žalo-stinko in pogrebni službi Ropotar.
Hvala sosedu Robiju, vaščanom Roj in Grušovelj ter vsem prijateljem in znancem.
V prvih dneh samote nam je lažje, ker sva videli, da ste našega Franca imeli resnično radi.
Žalujoči: žena Elizabeta Sedminek in sestra Marija Sedminek
Spodnje Roje, november 2006
Zahvale za novembrsko številko Utripa sprejemamo do 14. decembra 2006 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80.
november 200Ó
ZANIMIVOSTI
Zakon o varnosti v cestnem prometu, ki je bil sprejet konec lanskega leta, je bil spremenjen tudi v delu, ki določa, kakšne vrste občinskih grbov lahko nosijo registrske tablice za motorna vozila. Zaradi sprememb je bil tako dosedanji grb Mestne skupnosti Žalec nadomeščen z grbom žalske občine, kjer je sedež Upravne enote Žalec.
T. Tavčar
Avtoslalom in ročna zavora
Organizatorji so bili še posebej ponosni, da so na startni črti videli tudi izvršnega direktorja njihove zveze, Aleša Zrinskega, ki je bil v svoji dirkalni mazdi MX5 nedvomno eden najatraktivnejših. Njegov avto ima namreč zadnji pogon, Zrinski pa je še posebej znan kot veliki prijatelj ročne zavore.	L. K.
Zdaj grb žalske občine
Registrska tablica z novim grbom
Dirkalna mazda Aleša Zrinskega
Konec oktobra se je na Avto poligonu Ločica pri Šempetru na zadnji, peti dirki za pokalno prvenstvo v avtoslalomu pomerilo rekordno število voznikov, kar 75. Prvo mesto je osvojil Miha Rihtar. Naslov državnega prvaka je z avtomobilom opel corso osvojil Dragan Gajič iz Maribora.
Najboljši med domačini iz AMD Šempeter so bili Jasmina Ribič, ki je zmagala med ženskami, Sašo Friedrich, ki je zmagal v diviziji I, Rudi Mesareč, ki je slavil zmago v diviziji III, in Matej Dolinšek, ki je osvojil 2. mesto v mladinski
kategoriji do 21 let.
Izvršni direktor AŠ2005 Aleš Zrinski je v Šempetru povedal, da bodo po novem na zaključni prireditvi, na kateri bodo svečano podelili priznanja najboljšim v tem športu v tej sezoni, letos prvič podelili priznanja tudi najbolje uvrščenim v avtoslalomu.
Za atraktivnost dirke je poskrbelo pet dirkačev, ki sicer tekmujejo v reliju in na cestno-hitrostnih dirkah. Med njimi je bil tudi edén zelo znanih slovenskih voznikov relija Miha Rihtar s svojo “reli specialko” mitshu-bishijem lancerjem skupine A.
Sprejem za zlata maturanta
Najlepši so izbrani
V ponedeljek so v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu podelili nagrade in priznanja za najlepši kraj, najlepše urejeno hišo in kmetijo v žalski občini. Na letošnjem natečaju je sodelovalo več kot 30 »tekmecev«. Odziv je bil zelo dober in organizatorja, Občina Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem, ugotavljata, da se s tem projektom vse bolj uresničuje eden izmed osnovnih ciljev - dvigovati nivo urejenosti in kakovost bivanja v naši občini.
Prvo mesto za najlepše urejeno hišo sta zasedla Marjan in Dragica Kačičnik iz Studenc,
drugo mesto Milan in Zvonka Ferjan iz Levca in tretje Matjaž in Darja Volk iz Šempetra. Z najlepšo kmetijo se ponašata Bernarda in Jože Četina iz Spodnjih Grušovelj, tretje mesto v tej kategoriji pa je pripadlo njunima sokrajano-ma Marti in Alojzu Rojniku. Mednju sta se z drugim mestom »vrinila« Ivan in Helena Povše iz Podloga. Med kraji oz. deli krajev je komisijo najbolj očarala Puncerjeva dolina v Studencah, sledita pa ji zaselek Velika Pirešica in Vrbje ob kapelici. Najlepše obnovljen objekt je v lasti Urške Cvetko iz Arje vasi, drugi pa Hau-
senbichlerjeva hiša v Žalcu. V tej kategoriji si tretje mesto delita objekt župnije Gotovlje in objekt Milene in Jožeta Ko-meričkija iz Petrovč. Gostilna
Rimljan, Šempeter, Mestna Kavarna Sachsen feld, Žalec, in Gasilski dom Ponikva pa si sledijo na prvih treh mestih med poslovnimi objekti. L. K.
Smučarski sejem
Utrinek s sejma
Uspešno opravljena matura je velik dosežek za vsakega posameznika, odličen uspeh na maturi pa je vreden tudi javne pohvale. Župan Občine Žalec Lojze Posedel vsako leto pripravi sprejem za zlate maturante, ki so doma v žalski občini. V soboto dopoldne sta bila na sprejem v Savinovo hišo povabljena dva zlata maturanta.
Letos je manj zlatih maturantov kot lani, ko jih je bilo šest, a vsak uspešen posameznik je pomemben, je povedal Lojze Posedel, zato je kljub temu pripravil sprejem in odličnima
maturantoma izročil knjižno darilo. Jernej Turnšek je bil dijak Gimnazije center Celje in je z odliko opravil splošno maturo, zdaj pa že študira na Biotehniški fakulteti. Sabina Florjane je z odliko opravila poklicno maturo po šolanju na Abituri, d. o. o., Celje. Našla si je zaposlitev, verjetno pa bo pozneje nadaljevala študij. Župan Lojze Posedel je v nagovoru maturantoma čestital za dosežen uspeh in jima zaželel, da bi dosegla vse zastavljene cilje, pa tudi, da bi jima bilo naklonjeno zdravje in okolje.	K. R.
Letos samo dva zlata maturanta
Podarili računalnike
S slovesnosti ob predaji dveh prenosnih računalnikov
Lokostrelski klub Žalec je ob 10-letnici svojega delovanja pri-
pravil mednarodno lokostrelsko tekmo Indoor 18 M. Pred začetkom tekme je bila krajša slovesnost, na kateri sta predstavnika podjetja S&T Hermes Plus, d. d., iz Ljubljane Monika Kunstič in Marjan Brus podarila dva prenosna računalnika učencem druge žalske osnovni šole.
Sponzorjem se je ob desetletnici kluba zahvalil predsednik LK Žalec Leon Uratnik, za podarjene računalnike pa ravnateljica obdarjene šole Danica Vončina Veligovšek in žalski župan Lojze Posedel.	T. T.
VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE
decembra ob t~, uri. Dom IL slovenskega tabora Žalec SNEŽNA VILA NA OBISKU in prihod MIKLAVŽA S SPREMSTVOM
Od 27. do 30. decembra oh 16. uri:
27.12.	Sneguljčica in sedem palčkov atrij Savinove hiše
28.12.	Obuti maček. Dom II. slovenskega tabora Žakee
29.12.	Pravljično popoldne, atrij Savinove hiše
30.12., Nerodna Avguština in dedek Mraz, Dom II. slovenskega tabora Žalec
31. decembra ob 11.30, atrij Savinove hiše SILVESTROVANJE S PIKO NOGAVIČKO
VSTOP NA VSE PREDSTAVE PROST!
INFORMACIJE: TIC ŽALEC, tel.: 03 710 04 34
Smučarski klub Gozdnik Žalec je tudi letos pripravil sejem rabljene smučarske opreme. Od petka do nedelje zvečer je sejem v telovadnici UPI obiskalo veliko ljudi.
Največ je bilo staršev z otroki, ki so zamenjevali smučarske čevlje in smuči ali jih prodali po zelo nizkih cenah. Nova smučarska oprema je precej draga, otroci pa jo kaj hitro prerastejo, zato je ponavadi zelo dobro ohranjena in zamenjava za večjo je razumna in ugodna.	T. Tavčar
RADIO GOLPI
Savinjski vai
www.radiogoldi.si
10. OBÜETNICA
PETROVCE■J
Od 9. do 15. ure oddaje Radia Goldi v živo
11.00	PIHALNI ORKESTER Glasbene šole Risto Savin Žalec
12.00	ANSAMBEL KRAJCARJI
Od 15. ure dalje številni glasbeni gostje,
med njimi;
NUŠA DERENDA, TURBO ANGELS, WERNER, BRIGITA ŠULER, MIRNA REYNOLDS, SKUTER DOMEN KUMER, BOŠTJAN KONEĆNIK, Mr.DEE, MAJDA PETAN, AVE, TANJA ŽAGAR, A JE TO, MATJAŽ ROMIH, HAPPY BAND, UROŠ PERIČ, BABY TWINS, KVINTET DORI, ZAKA PA NE, DUO AMOR, DUO PETI AS, DANI GREGORC...
VSTOPNINE NI
VABLJENI
ČAKAJO VAS BOGATE NAGRADE NAŠIH SPONZORJEVI
KONCERT ANSAMBLOV
HIŠNI ANSAMBEL AVSENIK in ZREŠKA POMLAD
Posebni gost večera MARJAN ŠAREC.
Četrtek, 21. december, ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec
f
Koncert za narodno-zabavni abonma in izven. VSTOPNICE: 2.000.00 SIT V PREDPRODAJI (TIC ŽALEC) IN 2.500.00 SIT URO PRED KONCERTOM PRI BLAGAJNI DVORANE