VBBDNUTVO IN UPRAVAl LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA «TET. i TELEFON H-a DO H-M
ROKOPISI BE NB VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN BAZEN
PONEDELJKA
(N 8 E BATNI ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON SS-S2 38-31
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANI ŠTEV. C-Htll-1
OGLASI PO CENIKU
HESECNA NAROČNINA 45 DIN
GLASILO
0 S V 0 B 0
I L N B
B
B
B N
Velike naloge v našem transportnem planu bomo lahko rešili le s strogo plansko
disciplino
Te dni je bila Glavni direkciji za eksploatacijo železnic spet vsakomesečna konferenca o transportnem planu, ki je po maloštevilni udeležbi zastopnikov raznih gospodarskih ustanov in podjetij, ki imajo, stalno opravek z železnico, ponovno dokazala, da se transprotni problem pri nas vede ah nevede brezskrbno postavlja ob stran. Železniška uprava je v skoraj dveh letih, odkar prevaža blago po planu, storila vse mogoče, da bi se transportanti čim bol] podredili planski disciplini pri prevažanju, ki je pogoj za gospodarno delo ne samo na železnici, temveč prav tako v vsem našem gospodarstvu. Toda navzlic temu je odnos mnogih ustanov in podjetij, ki se poslužujejo transportnih uslug železnice, zelo brezbrižen in obenem škodljiv za čim racionalnejšo izrabo našega premajhnega vagonskega parka.
To pot je bila udeležba zastopnikov ustanov in podjetij še posebno pičla in značilno je, da na konferenco niso prišli niti predstavniki takih resorov in gospodarskih podjetij. katerih poslovanje je tesno povezano z železniškim obratom in transportom vobče, kakor n pr. ministrstvo za lokalni promet, ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo, ministrstvo za kmetijstvo, »Žito-promet«, Slovenija - les. Sadje - zelenjava itd., druga pa so poslala na posvetovanje nove ljudi, ki se po vsem videzu še niso mogli poglobiti v vso obsežno problematiko transportne službe in težav, s katerimi se mora slednja boriti.
Udeleženci konference so pokazali, da se zavedajo te negativne strani sestanka in so se enodušno odločili za to. da je treba uvesti odločnejše korake za uveljavljenje smernic, ki jih je glede planskega prevažanja blaga po železnici še
Eo sebe j uvedla nedavno izdana ured-a o planskem prevozu, s strogimi kaznimi za vse, M bi se po njej ne ravnali. Za izpolnjevanje vseh z uredbo uzakonjenih določb je potrebno ne samo smotrno in požrtvovalno delo železničarjev, temveč prav tako tesno sodelovanje vseh trans-portantov. Ne nazadnje pa je vredna tehtnega premisleka tudi okoliščina, da so kazni po prej omenjeni uredbi že v drugem mesecu, odkar je uveljavljena, dosegla več milijonske vsote, kar pomeni, da se transpor-
vseh ustanov i
tanti sploh ne zavedajo daljnosež-nosti teh ukrepov 'ali pa jih hote puščajo v nemar, pri tem pa dvigajo proizvodne stroške raznih izdelkov in posredno zavirajo čim prejšnje izboljšanje življenjskega standarda ljudskih množic.
Iz poročila pristojnega železniškega organa, ki je vodil konferenco, smo posneli naslednje najvažnejše značilnosti o transportnih problemih v območju ljubljanske železniške direkcije.
Odstotek izpolnjenega transportnega plana se je od preteklega meseca znatno izboljšal (od 69 na 87%) pri čemer je seveda obenem padel tudi odstotek izvenpianskih prevozov (od 54 na 33%>). Prijave prevoznikov za planski prevoz so bile že znatno realnejše, kar kaže, da je uredba že dosegla prve uspehe. Zanimivo je, da se je zadnji mesec vključilo v transportni plan mnogo strank, ki so prej dosledno nakladale blago izvenplansko. Višina kazni po isti uredbi pa se je od meseca julija dvignla skoraj za sedemkrat (6,900.000 din), kar kaže po drugi strani, da se velik del transportantov ne zanima za vzroke tega naraščanja. V podrobnem se vidi, da so transportanti plačali največ kazni zaradi neprijavljenih prevozov vo,b-če, zelo mnogo pa tudi na račun stojnine in neizvršitve plana prevoza. Pristojninah zavzema zelo opaženo mesto postaja Trbovlje, kjer je bilo vplačano skoraj tri četrt milijona din kazni (cementarna).
Situacija z vagoni se je proti koncu meseca avgusta priostrila in bo verjetno ostala nespremenjeno napeta tja do konca leta. Zaradi kampanjskih prevozov so bile že zdaj potrebne nekatere omejitve, toda treba je glede na to, da so nekatere vsrte blaga izvzete od obveznega prijavljanja za planski prevoz, računati s tem, da bodo pri dodeljevanju vagonov potrebne še nadaljnje omejitve. Da bi imela železnica vsaj nekaj vpogleda v transportne potrebe takih podjetij, ki bodo prevažala prioritetno blago brez prijav (sadje, zelenjavo, živino, volno, kožo itd.), bi bilo zaželeno, da bi ta podjetja pošiljala vsak mesec vsaj neobvezne perspektivne prijave.
Izkoriščanje voz po nakladalni teži minuli mesec tudi ni bilo zadovoljivo in celo slabše od prejšnjega. _ Zaradi nedeljskega počitka izgubljamo tedensko znatno število
n podjetij
voz, kar se ne da popraviti z nobenim nadurnim delom in v tem pogledu bodo morali transportanti misliti na zboljšanje z vsemi sredstvu. Zaradi boljšega uvajanja tako imenovanih direktnih maršrutnih vlakov je direkcija določila nalašč zadolžene uslužbence, ki se bodo neposredno povezovali s podjetji ter z njimi preučevali vse možnosti za pospešitev ob teka vagonov. Kar se posebej tiče premoga, je bila sprožena misel, naj bi se zaradi čim smotrnejšega razdeljevanja kontingentov in da bi se preprečili številni navzkrižni prevozi, ustanovilo osrednje razdeljevalno mesto za vso Slovenijo, ki bi lahko vplivalo na večjo plansko disciplino pri prevozih te tako važne surovine in goriva.
Poročevalec omenja tudi nedostatci, da nekatere ustanove izdajajo svojim podrejenim organom razna navodila transportnega značaja brez vednosti in sporazuma z železnico. Pri izvajanju uredbe povzroča težave tudi dejstvo, da po nekaterih manjših nakladalnih Krajih ni pooblaščenih organov, ki bi sprejemali in prevzemati obveznosti za planski prevoz.
V dovolj plodni diskusiji, ki se je nato razvila o poročilu, so razni diskutanti nanizali še več konkretnih problemov, na katere zadevajo vsakodnevno pri izvajanju uredbe o planskem prevozu. Tu je bilo govora o prekratkih nakladalnih in razkladaltiih rokih za nekatera podjetja, pri čemer so zastopniki že-, leznice priporočati pospešeno mehanizacijo, dalje o pomanjkljivi di-rigaciji voz, o neenakomernem dotoku voz, ki stavlja prejemnike velikih količin blaga pred nemogoče naloge itd. Slednjič je zastopnik koordinacijskega odbora gospodarskih resorov pri Predsedstvu vlade LRS posebej poudaril pomen dobrega izvajanja transportnega plana ter svaril pred takim omalovaževanjem njegovih nalog, kakršnega je pokazala tudi ta konferenca. Na njegovo pobudo je bilo sklenjeno predložiti poročilo o trenutnem stanju našega transporta najvišjim organom naše ljudske oblasti s posebnim opozorilom na visoke globe, ki skoraj dnevno naraščajo zaradi raznih kršitev uredbe o planskem prevozu blaga po železnici. Obenem bo o na-,ših transportnih problemih obveščena tudi Kontralna komisija s prošnjo za posredovanje.
OB »TEDNU GOZDARSTVA«
Množice delovnih prostovoljcev so v nedeljo v naših gozdovih dosegle zelo velike uspehe
Ze po nepopolnih poročilih je v nedeljo naš drugi teden gozdarstva nedvomno dosegel svoj višek. Ugodno vreme, izkušnje prvega in vseh dosedanjih dni gozdarskega tedna so pripomogle, da so bili v nedeljo v naših gozdovih doseženi res lepi uspehi. Velika večina članov naših sindikalnih podružnic, ki so sodelovale pri delih, je znova pokazala visoko delovno zavest in ljubezen dio svoje sociahstične domovine.
Najprej je treba omeniti, da je upravičena kritika, ki je bila ob priliki množičnih akcij prvi dan gozdarskega tedna izrečena na račun naših železnic, dosegla svoj namen-Kajti v nedeljo so prevozi prostovoljcev po železnici bili brezhibni ta brez zamud. Zato gre zasluga našim vrtim železničarjem, ki so se v nedeljo res potrudili in s tem pokazati, kaj se da doseči,, če je dovolj truda in se stvar resno vzame v roke.
Iz Ljubljane je v nedeljo odšlo na prostovoljno delo v gozdove preko 4000 prostovoljcev. Od ljubljanskih prostovoljcev je treba zlasti omeniti člane sindikalne podružnice DES-a, katerih se je prostovoljnega dela udeležilo okrog 50, ki so vri delali z veliko vnemo in trudom. Nalagah so najtežje hlode s takim uspehom, da so se jim čudili celo redni gozdni delavci. S seboj so imeli tudi svoj pevski zbor, ki je dvigal razpoloženje j>ri delu. Zelo dobro se je za nedeljsko delovno akcijo pripravilo blejsko gozdno gospodarstvo, ki je za svoj gozdni teren Pokljuko pripravilo točen plan vseh del. tako da so bili vsi prostovoljci iz Ljubljane, Jesenic in Bleda takoj razmeščeni na delovna mesta. Na tem predelu se je pri delu najboljše pokazala Zveza borcev iz Rečice pri Bledu, kajti skupina 34 ljudi iz te organizacije je presegla normo za 7%. Tu so se dobro odzvali tudi stalni vozniki, ki so se prostovoljnega dela udeležili 100% in so normo presegli za 3 %. Junak včerajšnjega dneva na tem predelu pa je bil Fan Janez z Jesenic, ki je 30 kosov jamskega in celuloznega lesa znosil 700 m daleč v treh urah in s tem presegel normo za 200 %. V gorenjskem kotu je bilo delo do-
bro organizirano tudi v Gozd Martuljku. Tu je delalo 50 prostovoljcev iz Ljubljane, in sicer sindikalne podruž. tovarne ,Utenzilije‘ in nekaj članov sindik. podružnice Elektrotehne. Ti so dosegli pri delu lep uspeh saj so v celem dnevu prene-sb in naložili 190 kub. metrov lesa ob gozdni poti, poleg tega so izkopali 300 m gozdne poti za odvažanje lesa. V Mojstrani je delalo okoli 60 članov sindikatov. Nakladali so hlode na vozove, člani sindikalne podružnice .Tribuna* pa so les celo žagali s svojo motorno žago, ki so jo prinesli s seboj. Ysega skupaj so naložili na vagone in prežagali okoli 3 vagone lesa. Od .Tribune* sta se najbolje izkazala tov. Jakin in tov. Vidmar. Dobra udeležba je bila pri gozdnih delih v nedeljo tudi v okraju Ljubljana - okolica, kjer je delalo 1264 prostovoljcev.
Na področju gozdne uprave Straža - Novo mesto so to nedeljo pričeti prostovoljci z delom že ob štirih zjutraj, ki se je nepretrgoma nadaljevalo do poznega popoldneva. Pri delu so sodelovali domačini iz novomeškega okraja, predvsem iz Žužemberka in Suha Krajine ter sindikalne podružnice iz Novega mesta in Ljubljane. Ljubljančanov je to pot prišlo ekrog 400. Najboljše je delo organiziral na tem sektorju sindikat tovarne igrač iz Novega mesta, pri delu samem, to je pri nalaganju vagonov pa se je posebno izkazal okrajni magazin, ki se je tudi med tednom najbolje udeleževal dela. Ves čas gozdarskega tedna so se v Straži borili za boljšo in uspešnejšo organizacijo pri prevozu lesa. To nedeljo pa je tudi motorizacija pokazala, da se da z dobro voljo vse doseči. Zlasti dobro se je izkazal šofer krajevnega ljudskega odbora Žužemberk, zlasti pa šofer Jerkič Franc, ki je že ob 4 zjutraj šel na teren in do sedme ure pripeljal na skladišče poln federal drv, medtem ko mu je bil rok postavljen do pol devetih. Po zaslugi brezhibne organizacije na vseh delovnih mestih, po zaslugi šoferja in vseh prostovoljcev so ta dan v Straži dosegli rekord v nakladanju vagonov. Poprej so v Straži naložili največ 30 vagonov lesa dnevno, to nedeljo
pa je bilo naloženih 53 vagonov. Pri izdelavi tehničnega lesa sta tek-movah v Straži skupina iz Novega mesta in skupina iz Ljubljane. Rekord so odnesh Ljubljančani, kar je za nestrokovne delavce vsekakor hvale vredmo. V Soteiski^ je 125 prostovoljcev na izredno težkem terenu znosilo 80 kub. metrov drv v dolino. Uspeh celotnega dela na tem področju, kjer je sodelovalo okrog 800 prostovoljcev, je: izdelati in izvoziti so 149 kub. metrov jelovih hlodov in 20 kub. metrov tramov, 8000 kg lubja in 758 kub. metrov drv. Zasluga za velik uspeh na tem področju gre tudi tov. inž. Turku, ki je pokazal izredno iniciativnost ter je z ustno in pismeno agitacijo in organizacijsko sposobnostjo veliko pomagal. Na tem področju so tudi 100% sodelovali redni vozniki.
V nedeljo so se živahno udeleževali gozdnih del tudi prostovoljci iz Bele Krajine, zlasti člani sindikatov, Zveze borcev in ljudske mladine. Zelo živahno je bilo na Sred-gori pri Planini, kjer je delalo nad 60 ljudi, ki so popravili 1 km ceste in stolkli Okoli 20 kubikov kamenja, napravili opaž za gozdarsko kočo in dve rampi za prekladanje lesa. Pri tej akciji se je prav dobro izkazal aktiv ljudske mladine iz Podzemlja, ki je že drugič prišel na delo v gozdarskem tednu 25 km daleč. Teh 15 živahnih in razigranih mladincev lahko služi za vzgled ostalim mladinskim organizacijam v Beli Krajini. S prostovoljnega dela na Sred-gori so prostovoljci poslali tudi pozdravno brzojavko Centralnemu komitetu KPJ in maršalu Titu, kjer izražajo svojo predanost naši Partiji in pripravljenost za nadaljnje napore pri izgradnji socializma. Dobro po se v nedeljo izkazali tudi šoferji, ki so se udeležili prostovoljnega dela ta so iz Tanče gore izvozili okrog 150 kubikov drv na postajo Črnomelj.
Slaba udeležba je bila v nedeljo pri gozdnih akcijah po dosedanjih poročilih v okraju Kranj, kjer se je prijavilo za delo okrog 800 ljudi, udeležba pa je bila malenkostna. — Slaba je bila tudi udeležba od strani privatnih voznikov, saj so v glavnem v nedeljo delali ’ povsod le redni vozniki.
Maršal Tito na slavnostni akademiji ob Dnevu mornarice
Split, 11. eept. (Tanjug) Nocoj je' bila v domu Jugoslovanske mornarice v Spliiu slovesna akademija za puoslavo Dneva mornarica Akademije so se udeležili predsednik zvezne vlade, minister za narodno obrambo. maršal Jugoslavije Josip Broz Tito, podpredsednik zvezne vlade in minister za zunanje zadeve Edvard Kardelj, minister za pomorstvo vlade FLRJ Vleko. Krstulovič, predsednik Prezidija Ljudske skupščine LR Bosne in Hercegovine Djuro Pucar in ministri vlade LR Hrvatske Ivan Krajačić, Anka Berus in Vice Bu-ljan. O pomenu dneva mornarice je govoril poveljnik Jugoslovanske vojne mornarice viceadmiral Josip CernL
V začetku svojega govora je viceadmiral Josip Čemi dejal:
Jugoslovanska vojna mornarica stopa v sedmo leto svojega obstoja. Skupno z drugimi vrstam; oboroženih sil in vsemi našim; narodi slavi četrtič dan svojega rojstva, dan, ki ni posvečen 6amo spominu na njen slavni začetek, ampak tud; slavi in napredku našega ljudskega socialističnega pomorstva v splošnem. Ustanovitev jugoslovanske vojne mornarice je kot delo narodno osvobodilne vojske rezultat pravilne politike Komunistične partije Jugoslavije, ki se je že prv; dan okupacije Jugoslavije odločila za organizacijo in vodstvo vseljudskega upora.«
Nato je prikazal zgodovinski razvoj mornarice od njenih prvih akcij v letu 1942 do končne osvoboditve.
Viceadmiral Josip Cerni je poudaril vlogo Partije pri utrjevanju naše vojne mornarice in dejal: »Naša Partija pod vodstvom Centralnega komiteja s tov. Titom na čelu je znala kot prekaljena, prečiščena, monolitna in boljševizirana avantgarda delovnega ljudstva, krepko povezana z množicami, v štiriletni krvavi borbi ustvariti redno armado, vojsko, mornarico in letalstvo. Z njo smo premagali okupatorja, rešili vprašanje
oblasti v državi in ustvarili novo Jugoslavijo. Hkrati je gradila novega človeka. Zaradi tega so nastale med narodno osvobodilno borbo globoke spremembe v duhu našega borca in delovnega človeka, v njunih odnosih do vojaške dolžnosti, do dela, do družbe in do države. Te spremembe so prišle do izraza že med samo vojno, zlasti močno pa po njej. Ali bi bilo brez tega dela naše Partije mogoče, da bi n. pr. delovni kolektiv ladjedelnice »\icko Krstulovič« delal takoj po osvoboditvi 6 mesecev brezplačno, samo za goli obrok hrane, ki ga je delavec še delil s svojo družino? Gotovo, da ne. Partija je bila tista, kj je našega delovnega človeka vzgajala in navduševala za dela delovnega junaštva, da požrtvovalno zastavlja vse sile za čim prejšnjo obnovo države, da bi omogočiti preskrbo ljudstva in dvignili raven njegovega življenja.
Viceadmiral Josip Cerni je podal pregled uspehov našega pomorstva v splošnem. Navedel je uspehe naše mlade ladjedelniške industrije in pomorskega prometa, kjer so bili doseženi rezultati, ki zdaleka presegajo predvojne. Samo tonaža našega bro-dovja se je od osvoboditve do dane» povečala za 100%, prav za toliko pa so tudi presegli prevoz potnikov in blaga, tako ob naši obali, kakor tudi na dolgih plovbah.
Na koncu se je viceadmiral Josip Cerni dotaknil klevetniške gonje demokratičnih držav protj naši državi in dejal:
»Skupno z drugimi vrstami oboroženih sil narodov Jugoslavije je vojna mornarica, močnejša kot kdaj koli, piifpravljena ohraniti neodvisnost naše domovine, nedotakljivost naše obale, da v sklopu oboroženih sil FLRJ še krepkeje stoji na braniku miru in demokracije kot najzvestejši in najiskrenejši zaveznik in bojni tovariš velike Sovjetske zveze, na čelu z generalisimom Stalinom, in ljudskih demokracij.«
Maršal Tito fe obiskal Šibenik
Stipe Bagat prvi narodni heroj v Jugoslovanski vojni mornarici
Split, 13. septembra.
Včeraj je bila v Domu Jugoslovanske vojne mornarice v Splitu v okviru Dneva mornarice svečano izvršena predaja prvega odlikovanja Narodnega heroja v vojni mornarici, za tem podelitev odlikovanj in napredovanj mornarjem, podoficirjem, oficirjem in vojaškim uradnikom. Svečanosti predaje odlikovanja so prisostvovali minister za pomorstvo zvezne vlade Vicko Krstulovič, kakor tudi predstavniki ljudske oblasti iz Podgore, kjer je bila 10. septembra L 1942. ustanovljena prva edinica Jugoslovanske vojne mornarice.
Odlikovance je v kratkem govoru pozdravil kontra-admiral Djuro Lon. čarevič, v imenu odlikovancev se je zahvalil podpolkovnik Slobodan Filipovič. Odlikovanih je bilo 95 mornar-jev, podoficirjev, oficirjev in vojaških uradnikov.
Z redom Narodnega heroja je bil odlikovan Stipe Bagat. On je prvi narodni heroj v Jugoslovanski vojni mornarici. Rojen je bil 1915. leta v Splitu, po poklicu delavec-šofer, član Komunstične partije pa od leta 1939. V Jugoslovansko armado je vstopil leta 1941. V prvih dneh ljudske vstaje je zbiral orožje in vojaški material, za tem pa se boril v vrstah bosanskih in dalmatinskih edinic, kjer je neštetokrat pokazal brezprimemo hrabrost, požrtvovalnost in vztraj-nost. Posebno se je odlikoval kot voditelj in borec na Dinari, Biokovu in Mosoru, a za tem v borbah na dalmatinskih otokih proti nemškemu okupatorju. Maja 1944 leta je z nalogo odšel na otok Olib, da preišče možnost vzpostavitve zveze in kanala preko tega otoka z otokom Visom. Ko je prišel na otok Olib, je naletel na nemško zasedo. Pri prvem rafalu so bili ubiti trije mornarji, Stipe Bagat pa je bil težko ranjen. Ležeč na palubi svoje ladje je dajal odpor do poslednjega naboja, dokler ni padel. Za njegovo delo, trud ln neustraše-nost v teku vojne ga je Prezidlj Ljud-ske^^skupščlne FLRJ odlikoval z odlikovanjem Narodnega heroja.
Sindikalna delegacija delavcev iz Poljske v Jugoslaviji
V	Zagrebu se je 11. sept. mudila sindikalna delegacija poljskih delavcev, ki šteje 25 poljskih udarnikov in najboljših delavcev tekstilne, metalurške in rudarske industrije ter nekaj prosvetnih delavcev ter sindikalnih funkcionarjev. Delegacija biva v naši državi kot gost Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije.
Poljski delavci so bili v Jugoslaviji 21 din. V Kaštel-Starem so bili na 15 dnevnem oddihu ter obiskali Kupare pri Dubrovniku, Cavtat, Lo-krum, Split. Trogir in Solin.
V	Zgraebu so si ogledali Pionirsko mesto in Pionirsko progo, gradišče Ksaverske železniške proge, Dom poljskih vajencev in prisostvovati predstavi .Rigoletta* v velikem gledališču.
Šibenik 12. sept (Tanjung) Včeraj dopoldne je obiskal maršal Tito mesto Šibenik skupaj z ministrom za notranje zadeve LR Hrvatske Ivanom Krajačičem v spremstvu predsednika okrožnega ljudskega odbora Dalmacije, poveljnika mornarice viceadmirala Josipa Čemi j a in drugih.
V	šibeniškem pristanišču so maršala sprejeti predstavniki Jugoslovanske armade, ljudske oblasti, voditelji Ljudske fronte in drugih organizacij okraja ter mesta Šibenika. Maršala je pozdravil predsednik mestnega ljudskega odbora Jere Silamarič. Poudaril je veselje prebivalcev Šibenika, ni vidijo in z ljubeznijo sprejemajo prvič po osvoboditvi v svojem mestu največjega sina naših narodov. Med navdušenim pozdravljanjem številnih prebivalcev je odšel maršal Tito z drugimi gosti v delavski dom, kjer so ga pričakovali predstavniki okraja m mesta Šibenika. Navzoči so živahno vzklikali maršalu, skupina pionirjev pa ga je pozdravila in mu izročila v imenu šibeniških ponirjev lep šopek svežega cvetja.
V	odgovoru na prisrčne in dolgotrajne ovacije in na želje, izražene z vzkliki, ki so dokazovati najpopolnejše zaupanje naši Partiji in
Centralnemu komiteju s tov. Titom na čelu, je naslovil maršal Tito v svojem krajšem govoru tople pozdrave prebivalcem Šibenika. Izrazil je obžalovanje, ker ni mogel že prej obiskati tega lepega mesta Dalmacije, čigar prebivalstvo je dalo svoj delež v veliki osvobodilni borbi, danes pa naj aktivneje sodeluje pri graditvi države.
Nato se je maršal Tito dalj časa razgovarjal s predstavniki ljudstva Ln se zanimal za gospodarske, kulturne, zdravstvene ter druge probleme, pomembne za nadaljnji razvoj Šibenika in okolice ter za čim hitrejši dvig življenjske ravni prebivalstva tega kraja.
V imenu ljudstva okraja in mesta Šibenika je izročila Zdravka Bara-novič, poverjenica prosvetnega oddelka mestnega ljudskega odbora, maršalu Titu kot darilo šibeniško moško nošo s starinskim srebrnim orožjem in dva velika kosa rdečih koraL Maršal Tito se je zahvalil za darila in čustva, izražena z njimi. Ko se je poslovil od navzočih v dvorani, jim je želel popoln uspeh v nadaljnjem delu.
Ulice Šibenika, polne ljudi, so odmevale od ploskanja in vzklikov, s katerimi so prebivalci Šibenika spremljati maršala Tita ob odhodu.
Surov nastop češkoslovaške po! id e proti našim mladincem v Pragi
Praga, 12. sept. (Tanjug) Prebivalci praškega predmestja Cakovice so bili priča nezaslišanega nastopa do zob oborožene češkoslovaške policije proti jugoslovanskim mladincem v domu »Cakovice«. Sramotni dogodek, ki mu ie prisostvovalo na stotine Pražanov, ie bil višek izpadov, ki jih v poslednjih dneh izvajajo češkoslovaške oblasti proti jugoslovanskim mladincem. Vzrok za izpade organov češkoslovaškega ministrstva za notranje zadeve proti jugoslovanskim mladincem, ki so Po večini mladoletniki, je naslednji:
Že več kot dva meseca poskušajo člani češkoslovaške Komunistične partije prisiliti mladince v domu »Cakovice«, da bi se izjavili za resolucijo Informbiroja in s tem izdali svojo državo in svoje ljudstvo. Manjše število mladincev, ki so podlegli tem čudnim metodam snubljenja, so mladinci odstranili iz svojega kolektiva. Hkrati so prosili mladinci vlado FLR Jugoslavije, naj jih odpokliče domov, ker iim pogoji, ki so nastali po objavi resolucije Informbiroja, ne dovoljujejo, da bi mogli opravljati svoje dolžnosti, zaradi katerih so prišli na Češkoslovaško.
Brez kakršnih koli pismenih nalogov je prišla policija 4 krat v 7 dneh v dom in poizvedovala, zakaj so mladinci odstranili iz doma one, ki so podlegli snubljenju.
V petek so predstavniki policije zahtevali, naj se zberejo vsi mladinci v zavodu, da bo zaslišanih 17 mladincev, ki so obtoženi, da so nastopili proti mladincem, ki so se izjavili za resolucijo Informbiroja. Ker policija ni
imela nobenih pismenih nalogov, mladinci niso hoteli priti v zavod.
Okrog 14 je vnovič prišlo 30 do 40 policistov pod vodstvom častnika. Oboroženi so bili s strojnimi puškami in ročnim orožjem in so obkolili dom. Vodja jugoslovanskih gojencev Jovan Petrovič je zahteval od častnika pismen nalog ministrstva za zunanje zadeve. Policija se za to zahtevo ni zmenila, pač pa je začela na surov način z orožjem potiskati mladince v dom. Petrovič je zaman protestiral proti vpadu policije v dom brez pismenega naloga in sporazuma z našim veleposlaništvom. Policija ni hotela o tej intervenciji ničesar slišati, marveč ie nadaljevala s potiskanjem mladincev v poslopje, pri čemer je prišlo do prerivanja. Mladinci so na to ravnanje odgovorili s klici: »Samo Nemci so namerjali orožje na nas! Ne dovoljujemo, da z nami tako ravnate!« Ob tej priliki so mladinci vzklikali Stalinu, Titu, Gottwaldu in bratstvu jugoslovanskih narodov in češkoslovaških narodov.
Organi policije so uvideli, da so se prenaglili in se začeli pogajati z mladinci. Dogovorili so se, da bodo o tem obvestili jugoslovansko veleposlaništvo v Pragi, ki se bo sporazumelo z ministrstvom za notranje zadeve.
Približno ob 17. je prišel močnejši policijski oddelek pod vodstvom majorja Šedivega. Major Sedivy je ukazal, naj mladinci vstopijo v policijske avtomobile. Mladinci niso hoteli izvesti tega ukaza. Policija je uporabila nato proti mladincem gumijevke in
pesti. Medtem je prišel član jugoslovanskega veleposlaništva z naročilom veleposlanika Stilinoviča, naj se zahteva od majorja Šedivega pismeni nalog za te aretacije. Obenem je pozval mladince, naj mirno privolijo v zaslišanje, da se izognejo nadaljnjim incidentom.
Major Sedivy je izjavil, da je dobil nalog za aretacijo po ustmenem naročilu predstavnika ministrstva za notranje zadeve in da mora naročilo na vsak način izvesti. Na poziv tovariša Petroviča so odšli končno mladinci kolektivno s Petrovičem in njegovo ženo Dragico na čelu na policijo.
Nezaslišani dogodek je napravil silno neugoden vtis na prebivalstvo, ki je z gnusom opazovalo surovo ravnanje policije ter odobravalo zadržanje jugoslovanskih mladincev. Ogorčeni zaradi takega ravnanja, so mladinci zahtevali od veleposlaništva FLR Jugoslavije, naj jih takoj pošlje v domovino.
II. kongres vojaških vojnih invalidov Jugoslavije bo 17. oktobra v Beogradu
Beograd, 12. septembra. Glavni odbor vojaških vojnih invalidov Jugoslavije je na svoji seji
12.	sepiembra sklenil, da bo II. kongres jugoslovanskih vojaških vojnih invalidov 17. oktobra v Beograda.
Vprašanje bivših italijanskih kolonij
ZDA in Velika Britanija onemogočata sklicanje Sveta zunanjih ministrov
Zunanja ministra Bevin in Marshall bosta poslala na konferenco zunanjih ministrov v Parizu samo svoje pooblaščence
ših italijanskih kolonij pred rokom, ki je določen v mirovni pogodbi z Italijo, t. j. do 15. septembra.
Dne 7. septembra je prejela sovjetska vlada odgovor vlade Velike Britanije, ki je sporočila, da privoli v sodelovanje na konferenci Sveta zunanjih ministrov ih je predlagala, naj bi bila ta konferenca v Parizu, ne da bi določila čas sklicanja. Dne 8. septembra je nato sovjetska vlada predlagala vladi Velike Britanije naj bi se konferenca začela 10. sep tembra.
V svoji noti z dne S. septembra je vlada ZDA odgovorila med drugim na noto sovjetske vlade takole:
Vlada ZDA je pripravljena sodelovati na predlagani konferenci s predstavnikom zunanjega ministrstva, ki bo dobil potrebna pooblastila, če tudi drugi člani Sveta zunanjih ministrov s tem soglašajo. Toda zaradi pomembnih nesoglasij, ki so se pojavila med namestniki zunanjih ministrov, je vlada ZDA mne-
nja, da ta konferenca ne bo prav nič koristila, razen, ako bi stavila sovjetska vlada nove predloge. Vlada ZDA predlaga, naj bi se ta dejstva
Moskva, 13. sept. (Tass). Kakor je tisk že poročal, je poslala sovjetska vlada 4. septembra vladam ZDA.
Velike Britanije in Francije noto, kateri je predlagala, naj se skliče sporočila generalnemu sekretarju Svet ministrov za zunanje zadeve OZN in misli, da bi takšno ravnanje zaradi obravnavanja vprašanja biv- ustrezalo določbam mirovne pogodbe
i Italijo. Razen tega je vlada ZDA dne 9. septembra predlagala sovjet ski vladi, naj bi bila konferenca Sveta zunanjih ministrov o bivših italijanskih kolonijah 13. septembra v Parizu.
V zvezi s temi notami je sovjetska vlada poslala 10. septembra vladi ZDA tole noto:
»Vlada ZDA je v noti 8. septembra izjavila, da konferenca Sveta zunanjih ministrov ne bi prav nič koristila, razen, ako bi sovjetska vlada pripravila za konferenco nove predloge. Takšna izjava s poizkusom, da se sovjetski vladi postavijo poprej pogoji za sklicanje Sveta zunanjih ministrov, je popolnoma samovoljna in za sovjetsko vlado nesprejemljiva. VladB ZDA, ki izraža pripravljenost za sodelovanje na konferenci Sveta zunanjih ministrov glede usode bivših italijanskih kolonij, izjavlja, da bo za sodelovanje pooblastila predstavnika ministrstva
za zunanje zadeve ZDA. To pomeni, da zunanji minister ZDA odklanja sodelovanje v Svetu zunanjih ministrov in onemogoča sklicanje Sveta zunanjih ministrov, da bi razpravljal o tem vprašanju. S tem krši vlada ZDA določbo mirovne pogodbe z Italijo, po kateri je treba o usodi bivših italijanskih kolonij razpravljati pred 15. septembrom v Svetu zunanjih ministrov. Toda, čeprav takšen odgovor vlade ZDA ne ustreza določbam mirovne pogodbe z Italijo, nima sovjetska vlada prav nič proti konferenci predstavnikov štirih velesil, ako bosta v to privolili tudi vladi Velike Britanije in Francije. Prav tako ne nasprotuje, da naj bi bila konferenca 13. septembra v Parizu.«
Vlada Francije je sporočila sovjetski vladi, da se strinja s sklicanjem konference Sveta zunanjih ministrov v Parizu v roku, ki bi bil za ostale tri vlade sprejemljiv.
V odgovoru na noto sovjetske vlade z dne 8. septembra je vlada Velike Britanije predlagala, naj se skliče konferenca Sveta zunanjih ministrov 13. septembra v Parizu. Hkrati je sporočila, da bo njeno državo zastopal na tej konferenci državni minister.
K pološaju v Berlinu
Kongres žrtev nacističnega režima v Berlinu
Jugoslovanski predstavnik Marijan Vivoda je izjavil, da je Jugoslavija vedno pripravljena zastaviti vse sile proti oživljanju fašizma in vojnim
hujskačem
Berlin, 12. sept. (Tanjug). V sobo-1 siliti z izzivalnim raztrganjem šoto se je začel v navzočnosti nad 700 vjetske zastave na brandenbuških delegatov vseh okupacijskih con Nemčije, kakor tudi številnih dele-
Queullle sestavil novo vlado v Franciji
Nedemokratična rešitev vladne krize je Izzvala viharne proteste
Pariz, 13. sept. (Tanjug) Nova francoska vlada, ki jo je sestavil Henri Queuille, se po politični sestavi prav nič ne razlikuje od prejšnjih vlad. Tudi v Queuillovi vladi so sami izra-iti predstavnik;	ima rshallizacije«
Francije. Predsednik vlade Henri Queuille (rad. soc.) je hkrati tudi minister za finance in minister gospodarskih poslov. Trije predsedniki prejšnjih vlad — Robert Schuman (MRP). Paul Ramadier (soc.) in Andre Marie (rad. soc.) so prevzeli tri najvažnejše resore, in sicer: prvi ministrstvo za zunanje zadeve, drugi ministrstvo za narodno obrambo in tretji položaj podpredsednika vlade ter ministrstvo za pravosodje. V vladi so nadalje Jules Moch (notranje zadeve), znan po politiki »krepke roke« proti delovnim množicam; Daniel Maver (minister za delo), izvrševalec ameriškega načrta za razbitje francoskega delavskega razreda; Paul Co-ste-Floret (MRP), minister za prekomorska ozemlja, znani pristaš vojne proti Vietnamu in drugi. Po strankah so resori razdeljeni takole: socialistična stranka 5, MRP 4, radikalni socialisti 3.
Nedemokratična rešitev vladne krize js še bolj razširila protestno gibanje delovnih množic. V Parizu in drugih industrijskih središčih še nadalje organizirajo protesnta zborovanja. Na poziv Generalne konfederacije dela in drugih sindikalnih organizacij so bile organizirane včeraj protestne stavke v rudarskem bazenu Dauphini in na vsem področju Arra-sa. Včeraj je bila tudi 24 urna stavka rudarjev v bazenu Loire. Danes bo stavkalo 25.000 kovinarjev v Mon-pellieru. 11.000 kovinarjev tovarne Peugeot v Sauchauxu pa nadaljuje s stavko, ker so delodajalci samo delno zadovoljili zahteve delavcev. Iz vseh delov Francije prihajajo vesti o protestnih stavkah in zborovanjih rudarjev, železničarjev, mornarjev ter gradbenih in pristaniških delavcev. Demonstracij v mestu Toulouse se je udeležilo 12.000 demonstrantov, v Bordeauxu 25.000. v Saint Edemu pa 15.000.
V predmestjih Pariza je bilo v «po-panu s policijo 60 oseb ranjenih. Komunistični svetniki so protestirali pri prefekturi policije proti kršitvi svobode, Policija je povzročila spopade tudi v nekaterih drugih delih mesta.
Kongres Trade unionov končan
ICsngres Trade unionov ni mil težkih problemov delavskega razreda
London, 13. sept. (Tanjug). Zadnji dan konference kongresa britanskih Trade-unionov v Margateu so nada lje vali razpravljanje o poročilu generalnega sveta in o ostalih resolucijah predsednikov sindikatov. Posebno živahno je bilo obravnavanje resolucije, ki zahteva, naj predstavniki sindikatov branijo svoje člane ki jim grozi nevarnost, da jih bodo prestavljali ali odpuščali zaradi njihovega političnega prepričanja. Eden izmed delegatov je izjavil, da bi bila »največja izdaja temeljnih pravic sindikatov«, či bi konferenca odklonila to resolucijo. Nasprotniki resolucije so izjavljali, da bi »odobritev te resolucije zvezala roke generalnemu svetu pri pogajanjih z vlado« Ta »argument« je podprl tudi sekretar generalnega sveta. Glasovanje je pokazalo, da je bila velika večino delegatov osebno za resolucijo. Toda reakcionarni sindikati mestnih nekvalificiranih delavcev, ki sc imeli čez 800.000 članov, so dosegli
da so glasovali po pooblastilih. Rezul-:at glasovanja je bil nato: 3,467.000 za in 3,841.000 proti resoluciji.
Resolucijo sindikatov lesnih delavcev, ki zahteva povečanje britansko-mvjetske trgovinske izmenjave, posebno glede na potrebo Britanije po gradbenem materialu, je sprejel kongres v celoti.
Na končni seji so sprejeli poročilo generalnega sveta v celoti, čeprav se je opozicija pri sleherni priložnosti vztrajno borila za osnovne pravic? n interese širokih ljudskih množic.
Formalna zmaga generalnega sveta pomeni, da konferenca britanskih Trade-unionov ni rešila težkih problemov, ki tlačijo britanski delavski razred. Številni delegati so podprli politiko generalnega sveta iz strahu pred »čiščenjem«, kar pomeni izgubo zaposlitve. Zato je iz rezultatov te konference razvidno, da bodo nasprotja med vodstvi sindikatov in undikalnimi množicami še nadalje naraščala.
Trgovinska izmenjava med Poljsko in Romunijo
Bukarešta, 13. sept. (Tanjug). V Bukarešti je bila podpisana pogod-da o gospodarskem sodelovanju in trgovinski izmenjavi med Poljsko in Romunijo.
gatov iz Sovjetske zveze, Jugoslavije, Poljske, Češkoslovaške, Francije, republikanske Španije, Svobodne Grčije in drugih držav, v Berlinu kongres zveze žrtev nacističnega režima.
Po izvolitvi častnega predsedstva, v katerem je tudi predstavnik jugoslovanskih internirancev." je predstavnik sovjetske vojaške uprave polkovnik Tulpanov poudaril pomen kongresa za stvar miru in demokracije. Dotaknil se je nedavne preteklosti in poudaril, da je povzročilo zločinsko početje nacistov smrt 11 milijonov moških, žensk in otrok v nemških koncentracijskih taboriščih Predstavnik jugoslovanskih internirancev in član izvršilnega odbora mednarodne zveze bivših političnih pripornikov Marijan Vivoda se je dotaknil v svojem govoru borbe in žrtev narodov Jugoslavije v drugi svetovni vojni. Osvobodilna borba narodov Jugoslavije pod vodstvom KP Jugoslavije z maršalom Titom na čelu, je dejal, je dokaz neomaj-nosti Jugoslavije v boju proti fašizmu. Jugoslavija je kot neločljivi dr! proti imperialistične fronte pod vodstvom Sovjetske zveze tudi danes, kakor med vojno, pripravljena zastaviti vse svoje sile v borbi proti oživljanju fašizma, proti maščevalnim antisovjetskim idejam in hujskačem nove vojne.
Načrtno premišljena, pripravljena :n organizirana izzivanja fašističnih--'lementov, ki so povzročila v zadnjih dneh krvave incidente v Berlinu. so imela očividno namen, pri-
vratih sovjetske vojake, da bi v samoobrambi streljali na izzivače, kar bi dalo zapadnim okupacijskim obla-stvom primeren izgovor za miniranje razgovorov v Moskvi in Berlinu. Vedno bolj očitno je, da so sodelovale pri organiziranju teh načrtnih izzivanj poleg soeialno-de-mokratskih, krščansko - demokratskih in liberalno - demokratskih predstavnikov mestne uprave tudi okupacijske oblasti zahodnih delov mesta. Neki kombinirani oddelek ameriške in britanske vojaške poli cije je prispel s kamioni v noči tik pred demonstracijami, ki jih je določila reakcionarna večina mestne uprave, pred poslopje bivšega rajhs-taga, oborožen z lahkim in težkim avtomatskim orožjem. Ameriški in britanski vojaški policisti so bili ves čas demonstracij skriti v poslopju in so zaman čakali na uspeh izzivanj, kar bi jim omogočilo, da bi začeli streljati na sovjetske vojake pred brandenburškimi vrati. Mirno in dostojanstveno zadržanje sovjetskih vojakov in oficirjev je preprečilo vse izzivalne poizkuse fašističnih elementov, reakcionarne večine mestne uprave in okupacijskih ob-lastev zahodnih predelov.
»Abendpost«, ki izhaja v Weimar-ju (sovjetska okupacijska cona), poroča. da so v mestih Jena, Weimar in Erfurt odkrili mrežo podzemnih Schumacherjevih skupin, ki so izvajale vohunsko delavnost v sovjetski okupacijski coni Nemčije. V zvezi s tem je bilo aretiranih 15 oseb. ki so bile izročen? vojaškemu sodišču.
Med preiskavo je bilo ugotovljeno. da so bile te xohunske šehuma-
cherjeve skupine formirane po navodilu tako imenovanega »tajništva za vzhod« pri centralnem vodstvu socialno - demokratske stranke Nemčije v Hannovru. Agent tuje obveščevalne službe Joaliim Barkmann je na vohunskem sestanku v Jeni izjavil, da je »tajništvo za vzhod« povezano z ameriškimi in britanskimi okupacijskimi oblastmi, ki spadajo v njegov delokrog. Priznal je, da so zbirali podatke o sovjetski »kupacijski armadi in za svoje delovanje najemal ne samo bivše pripadnike socialno-demokratske stranke, temveč tudi bivše aktivne fašiste. Schumacherjevo podzemlje je prav tako vzpostavilo neposredni stik z organi tujih obveščevalnih služb, od koder je tudi dobivalo navodila za svoje vohunsko delovanje v Turingi ji.
Manifestacije 400.000 Berlinčanov v sovjet, delu mesta
Berlin, 12. sept. (Tass) Danes so bile v Berlinu o priliki »dneva žrtev nacizma« množične demonstracije. Več kot 400.000 Berlinčanov se je postrojilo po ulicah v mogočnem sprevodu. Demonstranti so nosili rdeče zastave in napisne table z raznimi gesli. Niti ustrahovalni ukrepi zahodnih akupa-cijskih oblasti, niti prepoved objave razglasa o »dnevu žrtev nacizma« v zahodnih odsekih Berlina niso mogli preprečiti te veličastne manifestacije.
Ob 12. so na največiem trgu Lust-gartnu položili vence na podnožje spomenika in v spomin umrlih borcev proti fašizmu prižgali tudi plamenico, nakar se je začelo zborovanje, ki se ie končalo v vzornem redu.
Borba grškega naroda *a svobodo
S strupenimi plini hočejo streti odpor grškega ljudstva
Atene, 13. sept. (Tanjug) Radijska I operacijah demokratične armade v
icfoio QxrrxKnH r-i a	o A o io crorlrtii IVA atroHrvrmt 11 m pl i i ? in A rti m" Vi
postaja Svobodne Grčije poroča, da je general Kitrilakis, ki vodi operacije 2. monarhofašističnega korpusa na sektorju Kosturja, izdal svojim enotam ukaz, naj mu poročajo o stanju vetra in razmestitvi čet, da bo mogel uporabiti strupene pline proti enotam demokratične armade. Ta zločinski ukaz generala Kitrilakisa neizpodbitno dokazuje, da monarhofašističnim četam ne zadostujejo topovi, tanki, letala in ostali vojni material, ki ga prejema atenska vlada od svojih pokroviteljev — ameriških imperialistov, ampak se hočejo na nasvet svojih ameriških zaščitnikov posluževati še strupenih plinov v borbi proti grškemu ljudstvu.
Pred grškim ljudstvom ter vsem civiliziranim svetom — poudarja r.a koncu oddaje radijska postaja Svobodne Grčije, protestiramo proti neverjetnim zločinom zakrknjenih izdajalcev naše domovine, kakršnih niso agrešili niti nacistični okupatorji.
Agencija Elefteri Elada poroča o
srednji Makedoniji, Rumeliji in drugih delih Grčije:
»Enote demokratične armade so prešle potem ko so razbile vse napade monarhoiašističnih sil, dne 10. septembra na odseku Eropigi—Dendahori v protinapad in zasedle višine Rabacina in Mespinä na področju Vicija.
Oddelki demokratične armade, ki operirajo v srednji Makedoniji, so prodrli 7. septembra v mestece Nea Irak-lija ter razstrelili električno centralo, skladišče petroleja in druge vojaške naprave. Prebivalstvo je navdušeno sprejelo borce demokratične armade. V vrste demokratične armade je stopilo veliko število mladincev.
Med 1. in 5. septembrom so oddelki demokratične armade izvedli vrsto napadov na monarhofašistične sile na položajih Agia Paraskevi, Megali, Rahi, Naoksiji, Tamburi in Pirgos v Rumeliji. Monarhofašistične sile so imele v teh bojih velike človeške in materialne izgube.
Socialno sodelovanje med ČSR in Bolgarijo
Sofija, 13. sept. (Tanjug). V Sofiji je bila podpisana med Bolgarijo in ' eškoslovaško pogodba o sodelovanju v socialni politiki in admistra-ciji ter sodelovanju v socialnem zavarovanju. Po pogodbi se bo okre-oila izmenjava delavcev med oljema državama.
Uspehi gospodarskega sodelovanja med Poljsko in Češkoslovaško
Praga, 13 sept. (Tanjug). V okviru poglobitve poljsko-češkoslovaške-ga gospodarskega sodelovanja se je v Pragi začel kongres češkoslovaških in poljskih trgovinskih zbornic.
Po podpisu češkoslovaško-poljske pogodbe o gospodarskem sodelovanju je narasla izmenjava dobrin med obema državama za 10 krat. K temu uspehu je znatno prispevala češkoslovaška svobodna cona v pristanišču Ščečinu, kakor tudi tesno sodelovanje pri prometu.
Nov zakon za zaščito Češkoslovaške republike
Praga, 13. sept. (CTK). Češkoslovaška vlada je sprejela na svoji zadnji seji načrt predloga o spremembi zakona za zaščito republike iz leta 1923. Novi zakonski predlog so izdelali v duhu novega zakonodajnega sistema. Predlog bo v kratkem predložen parlamentu.
Povišanje najemnin v Italiji za 50 °/o
Rim, 13. sept. (Tass). Ministrski svet je odobril zakonski načrt o povišanju najemnin v prihodnjih sedmih letih za 700 odst. V pričakovanju, da bo začel ta zakon veljati, je ministrski svet sklenil s 1. oktobrom 1948 povišati najemnine za 50 odst.
1« Slovenske Koroške
Slovenci preprečili skrunitev partizanskega spomenika
Škofijski ordinariat v Celovcu je po svojem generalnem vikarju dr. Kadrasu, ki je znan po svojem sovraštvu do protifašističnih borcev Slovenske Koroške, zahteval odstranitev napisa ,v borbi proti fažizmu’ na partizanskem spomeniku na pokopališču v Št. Rupertu pri Velikovcu. Prosil je za posredovanje okrajnega glavarstva v Velikovcu. Namestnik velikovškega okrajnega glavarja, znan po tem, da je odklonil gradbeno dovoljenje za obnovo požganega prosvetnega doma v
Žitari vasi, je ordinariatu ugodil. Na številne vloge in proteste slovenskega ljudstva ter na priziv Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške je morala koroška deželna vlada odlok okrajnega glavarstva v Velikovcu preklicati, češ ,da za zahtevo spremembe napisa na spomeniku po § 15. koroškega gradbenega zakona ni nobene zakonite podlage. Tako je koroško ljudstvo preprečilo poizkus skrunitve partizanskega nagrobnega spomenika. — er.
Šovinizem avstrijskih državnih oblasti nasproti našim otrokom
Pretekli teden se je vrnilo 195 otrok s 6 voditeljicami iz Jugoslavije domov na Koroško. Bivali so v počitniških kolonijah v Ribnici na Dolenjskem in v Crikvenici. Med njimi je bilo tudi 5 siromašnih otrok avstrijskih antifašistov, ki so jih bili njihovi starši kljub nerazumljivemu odklonilnemu stališču organizacije ,Kinderland‘ v Celovcu poslali na letovanje v Jugoslavijo Otroci so se okrepili in prinesli na Koroško polno najlepših vtisov in navdušenje nad vsem. kar so videli v Sloveniji in na Jadranu. Vsa demokratična javnost Slovenske Koroške izraža zahvalo pobudnikom in organizatorjem te lepo uspele socialne akcije.
Vsi pa obsojajo šovinizem in nesocialno stališče, ki sta ga zavzela varnostna direkcija in železniška uorava v Celovcu proti tej akciji za otroke. Prva je odklonila priporočilo za polovično železniško voznino, druga pa odobritev polovične voznine 195 otrokom in šestim voditeljicam z izgovorom, da so deležni popusta na železnici samo oni
MESTNI ODBOR OF vabi vse prostovoljne delavce mesta Ljubljane na konferenco, ki bo v torek 14. septembra ob 19.30 v Mladinski dvorani.
Na konferenci bo podan pregled prostovoljnega dela, izročitev med. mestne prehodne zastave, najboljšim frontovcem podelitev zlatih značk z rdečo zvezdo, najboljši rajon pa bo prejel mestno prehodno zastavo.
otroci, ki jih pošilja v počitniške kolonije koroška deželna vlada. Dosledno lemu torej otroci siromašnih koroških Slovencev nikoli niso deležni tega popusta, ker deželna vlada do sedaj nikoli ni upoštevala pri svojih počitniških akcijah slovenskih otrok.
Primer sam nazorno kaže .socialni čut‘ in nerazumevanje odločilnih ftiniteljev pri varnostni direkciji in železniški upravi v Celovcu, ki v svojem šovinizmu ne prizanašata niti otrokom, samo zato, ker so slovenske narodnosti. — er.
Smrtna kazen nad skupino ustaških vohunov in teroristov izvršena
Zagreb 12. sept (Tanjug) Ker so bile odklonjene prošnje za pomilostitev, so 12. septembra v Zagrebu izvršili smrtno kazen nad sku-I ustaških vohunov-ti -jubom Milošem na čelu.
VREMENSKO POROČILO Stanje 13. septembra: Na valovih hlad ne fronte, ki izvira iz središča nizkega zračnega tlaka pri Britanskem otočju, se je razvila sekundarna depresija • središčem nad eev. Jadranom. Pod vpil. vom te depresije se je vreme v Sloveniji sprevrglo na deževno.
VREMENSKA NAPOVED V splošnem še nestalno s padavinami predvsem v noči na torek in proti večeru, sicer v alpskih predelih čez dan prehodne razjasnitve.
h* IM SOVJETSKE P""“"1
12. september — dan tankistov
V nedeljo 12. septembra so proslavili po vsej Sovjetski zvezi Dan tankistov. Ta praznik je določil Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR 1. 1946, da vidno označi zasluge tankovskih mehaniziranih čet in sovjetskih tankovskih konstruktorjev. Po vseh vojaških enotah, ustanovah, šolah in mestih ZSSR so hile slovesne seje in predavanja, športne tekme in koncerti posvečeni sovjetskim tankistom.
Minister oboroženih sil ZSSR, maršal Sovjetske zveze Bulganin je izdal na Dan tankistov naslednje dnevno povelje:
»Tovariši tankisti in graditelji tankov, tovariši vojaki, mornarji, vodniki in starejši vodniki, častniki, generali in admirali!
Danes proslavljajo sovjetsko ljudstvo In njegove oborožene sile Dan tankistov in dajejo priznanje uspehom tankistov in graditeljev tankov za utrjevanje moči oboroženih sil naše domovine.
Pozdravljam vas in vam častitam k prazniku ter želim tankistom in graditeljem tankov novih uspehov v njihovem delu za razvoj naših oklopnih in mehaniziranih enot.
Na čast Dneva tankistov ukazujem, da lztrele danes, 12. septembra 1948. v glavnem mestu naše domovine Moskvi ter v glasnih mestih zveznih republik v znak pozdrava po 12 topovskih strelov.
Naj idve sovjetski tankisti in gradi-
telji tankov, naj žive naše oborožene sile, naj živi naša velika sovjetska domovina! Naj živi naša sovjetska vlada, naj živi VKP(b), naj živi naš veliki vodja in učitelj veliki Stalim!«
V centralnem gledališču Armije v Moskvi je bila slovesna seje moskovskega Sovjeta deputatov delavcev in moskovskega mostnega komiteja s predstavniki sovjetske Armije in delavcev glavnega mesta. Na odru so bile med palmami in cvetjem in med vojnimi zastavami slike Lenina in Stalina.
Slavnostno sejo je otvoril namestnik predsednika moskovskega predsednika deputatov delavcev Abramov. Pristotni so sprejeli z viharnim in dolgotrajnim ploskanjem predlog, naj se izvoli v častno predsedništvo Politbiro CK VKP(b) s tovarišem Stalinom na čelu.
Vršilec dolžnosti komandanta oklopnih in mehaniziranih čet oboroženih sil ZSSR, dvakratni heroj Sovjetske zveze, maršal oklopnih čet Bogdanov je v svojem govoru poudaril, da so bile zaradi skrbi Boljševiške partije, sovjetske vlade in Stalina osebno organizirane močne oklopne in mehanizirane čete sovjetske armade in vzgojeni odlični kadri sovjetskih tankistov, konstruktorjev in graditeljev tankov. Nato je navedel velika dela, ki so jih ustvarili v izgradnji in konstrukciji tankov že pred prvo svetovno vojno veliki ljudje ruske znanosti inž.
Mendeljev, znanstvenik Juhovski in akademik Mikulin. Mehanizirane čete — je dejal Bogdanov — so se pojavile v naši deželi šele po veliki Oktobrski socialistični revoluciji. Lenin in Stalin sta že med državljansko vojno neprestano skrbela za motorizacijo armade in za dvig sovjetske tankovske armade in industrije. Pred koncem L 1920. so se v oborožitvi Sovjetske armade prvikrat pojavili sovjetski tanki. Gradnja tankov se je začela s posebno naglico razvijati v prvi Stalinski petletki. Stalin, ki je pazljivo spremljal delo sovjetskih konstruk-
torjev, jih je vsak dan podpiral pri reševanju važnih vprašanj tankovske tehnike ter jih opozarjal na pota za zgraditev prvovrstnih vojnih strojev. Kot rezultat vztrajne Stalinove skrbi smo zgradili v naši državi močno industrijo tankov, organizirali močne tankovske mehanizirane čete, v katerih oborožitev smo vključili najboljše primerke tankovske izgradnje. Uspehi naših tankovskih čet so nerazdružno zvezani z imenom velikega Stalina. Stalin, ki je izgradil napredno vojno znanost, je odloči tudi pomen tankovskih čet v sodobnem bojeva-
jgg'	;
Tbilisi, glavno mesto gruzinske SSK: na ulici Ru«lj<<\ritja, velikega gruzinskega pesnika
nju in izdelal oblike operatlvno-tehnične uporabe oklopnih in mehaniziranih čet v skupni akcija pehote, topništva in le talstva.
Končno je maršal Bogdanov nazdravil močni sovjetski domovini in njenim oboroženim silam, navdihovalcu in organizatorju zmag, Partiji Lenina-Stalina in velikemu vodji sovjetskega ljudstva Stalinu. Udeleženci slavnostne seje so sprejeli z velikim navdušenjem pozdrav, ki so ga poslali generalisimu Sovjetske zveze Stalinu.
30 letnica Komsomola
Centralni komite VKP(b) je te dni odločil, da bo Sovjetska zveza slovesno proslavila 30-letnico Vsezvezne leninske komunistične zveze mladine, ki poteče 29. oktobra. Centralni komite Komsomola je dobil direktivo, naj vsestransko obeleži to pomembno obletnico v znaku nadaljne strnitve sovjetske mladine ob boljševiški Partiji in v znamenju mobilizacije komsomolcev in mladine za izpolnitev povojne petletke pred rokom, v obvladovanju napredne znanosti, tehnike in kulture.
Po podjetjih Sovjetske zveze prirejajo množične mladinske konference, na katerih razglabljajo, kako bi najlepše pozdravili obletnico Komsomola. Mladi delavci sprejemajo nove delovne naloge v počastitev 30-letnice Komsomola.
V moskovski tovarni je mladina sklenila, da bo proslavila obletnico Komsomola s tem, da bo izdelala preko plana 600 ton jekla, 100 Ion valjanega železa. 500 ton valjanega železa v listih Ln prihranila 200 ton odpadkov nafte in 500 tisoč kw električne energije- Sprejeli so
geslo: »Sleherni mladinec in mladinka naj do 29. oktobra izpolnita normo za 1. 1948.«
Komsomolci kuznješkega metalurške^ ga kombinata so izjavili, da bodo do 29. oktobra izdelali preko plana 13.000 ton kovine. Mladina leningrajske tovarne »Elektrosala« bo v septembra in oktobru izdelala preko plana več desetin strojev in prihranila 100 ton jekla, 10 ton barvastih kovin ln 50.000 kw električne energije. Brigada mladih tkalskih delavcev v Krimcevu bo 'do obletnice izdelala 50 tisoč metrov tkanin preko letnega plana. Mladi delavci železniških delavnic postaje Aksulaki v čkalovskem področju so se zavezali, da bodo razen rednega dela popravili še 30 vagonov.
Bogat pridelek bombaža
V vseh krajih Sovjetske zveze se Je pričelo obiranje bombaža- Strokovnjaki so ugotovili, da je letošnji pridelek mnogo večji od lanskega. Med obiranjem bombaža v uzbekistanskih kolhozih prvič uporabljajo nove stroje, ki so jih izdelal; sovjetski inženirji. Ti stroji nado-mestujejo 50 do 60 delavcev - obiračev.
Proizvodnja sladkorja povečana za 40 °!»
Tovarne, ki spadajo pod ministrstvo industrije za prehrano, so izponile plan proizvodnje v mesecu avgustu 106 odstotno. če primerjamo zadnjih osem mesecev 1948 z ustreznim razdobjem lani, Vidimo, da se je proizvodnja sladkorja povečala za 40 ‘h, proizvodnja konzerv pa 48*/«. Letos obratuje 197 sladkornih tvomic, med njimi 14 novo zgrajenih.
Na kmečkem festivalu v Brežicah so bili proglašeni novi kmetje-udamiki
Velike naloge ima naše kmetijstvo
v petletnem planu in pri graditvi našega socialističnega gospodarstva. Uspešne industrializacija in elektrifikacije si ne moremo zamisliti brez dviga našega kmetijstva na višjo stopnjo. Iz dneva v dan odhajajo nove množice delavcev iz podeželja v industrijo. Te delovne sile. ki so do včeraj delale v kmetijstvu, bo treba na nek način nadomestiti. Cs bomo hoteli dvigniti življenjsko raven delovnih množic po mestih in industrijskih središčih, bo treba v kmetijstvu pridelati večje koli čine pridelkov. Naša industrija potrebuje ogromno surovin katerih precejšnji del bomo lahko pridelali na svoji zemlji. Vse to bomo pa lahko dosegli le z modernim in naprednim
obdelovanjem zemlje, s katerim bo
lahko manjše število ljudi pridelalo na dosedanjih površinah veliko več in boljših pridelkov. Vsa ta vprašanja so pričeli razumevati tudi naši kmetje in najboljši med njimi so že z lastnim izkustvom na svoji zemlji pokazali prve uspehe na tej novi poti našega kmetijstva. S tem smo tudi na tem področju dobili prve pionirje, ki se prav s tako zavestjo in nesebično ljubeznijo kot udarniki v mdustriji trud jo za napredek našega gospodarstva in se s tem uvrščajo med prvoborce pri izgradnji socializma. Preteklo leto so bili prvi kmetje za udarnike proglašeni v Murski Soboti, v nedeljo pa so bili novi proglašeni v Brežicah.
Udarniki ta pohvaljeni kmetje z darili, ki so jih za svoje požrtvovalno delo sprejeli od rudarjev in tovarniških delavcev
Sonce se je razlilo po Krki, ki se pri Brežicah sanjavo objema z živo Savo. Skozi bogate krone desetletja siarih platan, hrastov in gabrov v nekdanjem grajskem parku, trosi sonce svojo luč. Park, ki so ga nekdanji brežiški nemčurji podarili grofu Ferdinandu Attemsu za j>oročno darilo, je tih. Ograje, ki jo je grof postavil okrog parka, ni več. Človeku — nekdanjemu sužnju — je široko odprta pot v gaj, kjer bo danes velik praznik bratstva slovenskega in hrvatskega delovnega ljudstva.
Večer pred praznikom je starinski grad sprejel v svojo dvorano svojih osemsto ljudi, ki so prišli, da vidijo Molierovega »Tartuffa«. Nad vhodnimi vrati v grad je vklesana letnica 1548. Takrat so postavili grad. Mo-lier je spisal »Tartuffa« leta 1648. Ljubljanska drama jo je odigrala v Brežicah leta 194S. Igralci scT dobro igrali, gledalci se lahko merijo z na j-resnejšo gledališko publiko v Ljubljani.
Velike množice so naslednji dan pohitele na brežiške ulice gledat povorko, v kateri so kmetje in delavci Brežic, Bizeljskega in ostalih krajev te doline prikazali svoje delo, trud in napore za čim večji napredek našega kmetijstva. Prikaz je bil dober. Na otipljiv način so kmetje in delavci prikazali svoje delo in svoje uspehe.
Kmete so obiskali tudi rudarji iz Senovega, prosvetni delavci iz raznih okoliških krajev, delavci iz Celuloze iz Krškega, pevski zbori iz Hrvatske: iz Samobora, Klanjca, Zagreba in številni drugi. N'a trgu na častni tribuni so pomembno povorko z velikim zanimanjem spremljali: inženir Levstik, minister za kmetijstvo LR Hrvatske, tov. Prvčič, minister za kmetijstvo LR Hrvatske, dr. lože Potrč, minister za prosveto LR Slovenije in drugi predstavniki oblasti. Na mlatilnem stroju je bilo napisano:	Nadomeščam sto ročnih
mlatiicev! Za mlatilnico je korakalo sto mlatiicev s cepci. V tem smislu in na podoben način so bila prikazana ostala dela našega kmetijstva in naših prosvetnih in tovarniških delavcev. V vsaki stvari je bilo videti velik gospodarski napredek ter nenehno hotenje, da postane korak v našem kmetijskem gospodarstvu še bolj odločen in uren.
Velikega priznanja so bil! deležni udarniki, ki .so upravičeno samozavestno kcraka’i v povorki. Borri za čim večji hektarski donos so bili središče pozornosti tudi vseh tisočev. ki so se po porvorki zbrali v nekdanjem grajskem parka. Predstavnik Krajevnega odbora Osvobodilne fronte Brežic je toplo pozdravil goste. nakar je govoril minister dr. Jože Potrč. Orisal je vlogo našega kmeta v petletki, podčrtal pomen naših zadružnih domov in potrebo po čim večji in vsestranski izobrazbi kmeta. Doseženi uspehi so porok, da bomo zmagali v gospodarski bitki. Izrazil je tudi radost nad obiskom bratov Hrvatov, s katerimi nas veže, kakor z vsemi ostalimi narodi Jugoslavije, skupita pot v socializem. Z besedami maršala Tita:	»Čuvajmo
bratstvo in enotnost naših narodov, našo svobodo in naše zmage kot zenico svojega očesa!« — je tovariš minister končal govor, spremljan vzkliki našemu državnemu vodstvu s Komunistično partijo na čelu.
Besede našega ministra za kmetijstvo. tovariša inženirja Levstika, pa je ljudstvo prav tako spremljalo z velikim zanimanjem. Tovariš minister je poudaril, da nam tudi zmage v kmetijstvu dajejo lepo perspektivo za bodočnost, ki je z velikimi nalogami pred nami. Naša industrija s’ osvaja zmago za zmago in iz nekdaj industrijsko tako zaostale države vstaja nova, napredna država, ki bo dala vsakemu svoje. Kmetje imajo za razvoj naše industrije odgovorne dolžnosti Z razvojem industrije mora korakati tudi razvoj našega kme tijstva. ki bo nudil delavstvu dovolj in dobre hrnne, industriji dovolj tako iskanih industrijskih surovin. To variško, z roko' v reski naj stopala naš kmet in naš delavec v bodočnost To je poroštvo za popolno go-
spodarsko zmago in s tem tudi poroštvo za dosego socializma.
Govoril je tudi minister za kmetijstvo bratske republike Hrvatske, k' je med drugim rekel, da hrvatski kmet spoštuje slovenskega kmeta in veruje v njegovo delo. Čestital je Slovencem, posebno brežiškim kmetijskim udarnikom z željo, da se bratstvo vseh jugoslovanskih narodov še bolj poglobi. Poglobilo se bc v delu, ki ima skupen cilj: socializem.
Sledilo je imenovanje udarnikov Bil sem priča proglasitvi udarnikov v Murski Soboti, v številnih tovarnah, rudnikih in drugod. Nikjer me ni tako prevzelo, kakor v Brežicah Pred nami na odru so stali borci za čim večji hektarski donos. Sprejemali so priznanje od številnih zastopstev tovarn, šol. rudnikov. Njiho-va pot je v našem gospodarstvu prav tako svetla, plodovita in zmagovita, kakor je pot senovškega rudarja, ki je udarnikom v imenu rudnika Senova čestital. Stisk dveh žu-ljavih rok, odkrit pogled dveh zmagovalcev, je odkril vso veličino na ših najboljših borcev za socializem Tisoč prisotnih je še enkrat uvidelo ob srečanju senovškega rudarja in brežiškega kmeta pomen najtesnejše povezanosti in razumevanja med kmetom in delavcem.
Martin Ogorelc z Bizeljskega Franc Dobovšek iz Boštanja, Jož< Gregelj iz Stare vasi, Jože Redenšek iz Boštanja ...
mmmi

Udarniki stojijo na odru, tiaočgla-
va množica jih s priznanjem in hvaležnostjo gleda. Udarniki in zraven njih štirinajst kmetov, ki so bili pohvaljeni za odločno borbo za čim večji hektarski donos. Udarnik iz Leskovca je pridelal na enem hektarju 30.000 kilogramov breskev, pšenica na njivi Dobovška y Boštanju je napoln&a dvakrat reč kašč, koi pri marsikaterem drugem kmetu.
Udarniki in pohvaljen« so bili nagrajeni s kmetijskimi stroji, umetnimi gnojili z obutvijo in obleko. Lepe nagrade so zaslužene, prišle »o v roke, ki znajo ljubiti zemljo in njeno moč Nagrajence je ljudstvu pozdravljalo z iskrenimi vzkliki in ploskanjem. Razjjoloženje je rastlc in ko je predstavnik ljudske oblasti in z njim udarnik Dobovšek predla gal, da pošljejo zborovalci resolu cije maršalu Titu, CK Komunistične partije Jugoslavije, predsedniku via de LR Slovenije tovarišu Mihi Marinku in predsedniku vlade LR Hrvatske tovarišu Vladimirju Bakari ču, je tisoče ljudi z največjim na vdušenjem sprejelo ta predlog. Resolucije so vsebovale obljubo, da bo naše delo, tako v kmetijstvu, rudarstvu, tovarni kot na kulturno-prosvetnem polju, prežeto z neoma jano zvestobo našemu državnemu vodstvu, ki je s svojo pravilno po litiko pripeljalo naše ljudstvo na pot v socializem.
Popoldne) pa so nastopili v parku pevski zbori iz Samobora, Klanjca. Zagorja, Brdovca, Brežic, Trbovelj Senovega in pevsko društvo »Jože Vlahoviče iz Zagreba. Hrvatske folklorne skupine iz Hrvatske in iz Trbovelj pa so zaplesale narodne plese. Tudi mladinski pevski zbor iz Trbovelj in »Loški glase iz Zagorja je nastopil. Komaj je bila zaključena oojmldanska prireditev v parku, je že društvo »Kajuhe iz Ljubljane presenetilo gledalce, ki so napolnili grajsko dvorano, s svojim nastopom.
Pesem: »Kje je kamen, ki ga ne bi izpremenili v vrte, katero so člani »Kajuhae zapeli in besede »Zvezde že žare — razstreljujeio temoe na »Narodu Gorico novo dali bomo dare je našlo v srcih osemsto gledalcev pravo mesto. Navdušeni po zdrav temu društvu, ki se je tudi na delu Nove Gorice tako izkazal, je mogočno odmeval v prostorni dvorani. Udarnik Ogorelec in z njimi vsi ostali so bili mladincem za ta na-;iop hvaležni, kakor zna biti hvaležen le človek, ki razume žrtve in irud bližnjega. In ni daleč dan, ko bo tudi na Bizeljskem — takrat, ko bo grozd najslajši — odmevala lepa Kajuhova pesem.
Dan se je umikal lepemu večeru Kmetje, rudarji, tovarniški delavci in kulturno-prosvetni delavci so se srečali v nedeljo v Brežicah z mladino, ki je na gradišču Nove Gorice postala dvakrat udarna. To srečanje je še bolj poglobilo vez med vsemi doji slovenskega ljudstva in pa tuli ponovno dalo dokaz hrvatskemu narodu in z njim vsem ostalim na rodom Jugoslavije, da je bratstvo in delo, skovano med težko narodno osvobodilno borbo, nepremagljivo in da bo naša pot, po kateri nas vodi maršal Tito, dosegla svoj cilj.
t-
Stiplovšek: Iz krajev, kjer Je udarnik Martin Ogorelc doma
Minerji-udarniki na progi Kučevo-Brodice
Drugo minersko 8 krat udarno strokovno mladinsko delovno brigado, nosilko reda »Bratstva in enotnosti I. stopnje« je glavni štab mladinskih delovnih brigad pri gradnji proge Kuče-vo—Brodice devetič razglasil za udarno.
Minerji 9krat udarne minerske brigade so dosegli že številne zmage na mladinskih progah. Mnogi med njimi so sodelovali pri delu v predorih na progi Brčko—Banoviči. drugi so postali minerji v Vranduku, vsi so pa prebijali predore na progi Nikšič— Titograd Danes razširjajo največii tunel na progi Kučevo—Brodice.
Delo v predoru ie težko. Dnevi in noči so tukaj enaki. Farno tu in tam sveti karbidovka. Med pragovi ozkega tira, po katerem vozijo vagončki material, so velike luže črne vode.
Na kraju, kjer prebijajo gornji del Predora ie delo najtežje. Tu delajo najboljši. Tu delata oče in fin Stankovič. Oba sta minerja. Tu je Rodoljub Ko-smanovič proletarec iz Raške. Roke njegovih prejšnjih poveljnikov so štiri-
krat pripele na njegove prsi udarniški znak. Za niim razširja in podpira s tramovi Godičeva četvorka predor. Mihajlo Godič je namestnik komandanta brigade, star 22 let. Ima štiri udarniške značke in red dela. Tri leta se ie v narodno osvobodilni vojni boril za svobodo države, sedaj pa dela že 13 mesecev v predorih. Bori se. da bo njegova država močna, napredna in neodvisna Nič čudnega ni, da s svojo četvorko presega normo za 100 in več odstotkov.
Med najboljše minerje spada Marko Kumadjič. Star le komai 15 let. vendar ima diplomo kvalificiranega mi-nerja-udarnika.
V taborišču čitaio dnevno povelje. 110 minerjev je postrojenih. Na niiho-vih prsih se blešči 190 udarmških znakov, 7 kolajn in dva reda dela.
Aleksander Gorički je danes prav tako kakor pred 16 meseci na Vran-J.uku prejel tradicionalno prehodno zastavico. Njegova četa je tudi dm»« najboljša.
KoBtraklraaJe kromplifa v radgonskem okraja se nadaljnje In napreduje
Gornja Radgona, 13. sept, Danes so se vršili sestanki, kjer so se aktivisti poučili o dosedanjem poteku kontrahaže krompirja v radgonskem okraju. Aktivisti so ponovno od' šli na delo. Stopili bodo v stik s poslovodji zadrug, kjer bodo dobili točna poročila o dosedaj sklenjenih pogodbah. Opozorili bodo zadruge na toč-neišo poročevalsko službo. Prav zaradi netočnih poročil ter zaradi slabega poročanja nekaterih zadrug je odstotek sklenjenih pogodb, ki ie znan, manjši, kakor je v resnici. Tako je zadruga v Hrastju-Motl kontrahirala baje že čez
60.000	kg krompirja, poročilo pa izkazuje šele 39.000 kg. Slično ie tudi drugod. Ta ali ona zadruga trdi, da je plan že dosegla, evidenčni biro pa nima poročil. To so pomanjkljivosti, ki jih bo treba enkrat za vselej odpraviti.
Kakor izkazujejo dosedanja poročila, ki so evidenčnemu biroju na razpolago, je radgonski okraj dosegel v kontra-hiranju 57 %. Danes in Jutri se bo sklepanje pogodb pospešilo in zaključilo.
Žepovci v Apaški kotlini je do sedaj najboljša kmetijska zadruga, ki je kontrahirala do danes 200 % več kot ji gre po planu. Zadruga v Lutvercih je presegla plan za 10 %, zadruga Sra-tovci-Mele pa za 5 %. Med ostalimi so dosegle lepe uspehe zadruge Apače, Dražen vrh, Ivanjševci, Lomanoše, Negova ter Radenci. Devet zadrug in to: Andrenci, Brengova, Cerkvenjak-Ledinek, Lokavec, Orehovci, Podgorje, Zg. Ročica in Žice, pa sploh še ni poslalo poročil
Pomembni uspehi gozdarskega tedna v Prekmurju
V »Tednu gozdarstva« so pripra^ vile kmečke zadruge v Prekmurju ob sodelovanju frontovskih organizacij 800 kubikov jamskega lesa. 2000 železniških pragov in 100 kubikov mehkega lesa.
Največ so pomagali v »Tednu gozdarstva« člani sindikalnih organizacij, ki so ustanovili delovno bri gado 40 članov sindikatov, katera bo prostovoljno pripravila 600 kubikov lesa za lokalne potrebe, hkrati pa so sindikalne organizacije pomagale tudi kmečkim zadrugam in gozdnim upravam. Frontovske organizacije so se odlikovale zlasti v okraju Dolnja Lendava, kjer so sodelovale pri popravljanju gozdnih poti in v dveh dneh usposobile nad 8 km poti za prevoz s kamioni.
Gozdne uprave so v Prekmurju v »Tednu gozdarstva« organizirale prevoz drv iz gozdov na kamionske ceste in železniške postaje. 20 kamionov je podnevi in ponoči prevažalo les. Gozdne uprave so skupno s frontovskimi organizacijami v tem tednu pripravile v državnih gozdovih 1600 kubikov lesa.
Po železnici so v »Tednu gozdarstva« odpeljali iz Prekmurja nad 3500 kubikov raznega lesa. Frontovske organizacije so posekale 33 ha gozdne površine. To so napravili v glavnem člani sindikalnih podružnic v svojem prostem času.
Nagradno tekmovanje sekačev na področju gozdne uprave Poljane
Ob zaključku gozdarskega tedna bo 15. septembra gozdno gospodarstvo Novo mesto priredilo nagradno tekmovanje sekačev na področju gozdne uprave Poljane. K izdelavi tehničnega lesa so vabljeni vsi sekači iz področja gozdnih uprav tega okraja. Razpisane so nagrade po 1500, 1000 in po 500 din. Tekmovanje bo trajalo osem ur s presledkom ene ure za kosalo in počitek. Po tekmovanju bo zaključna proslava gozdarskega tedna na gozdni upravi-" Poljane, kjer se bodo razglasili rezultati tekmovanja in razdelile nagrade. Tekmovanje bo zaključeno z družabnim večerom.
Gradnja delavskih stanovanj s prostovoljnim delom članov _ sindikalnih podružnic
Hkrati z graditvijo tovarn gradimo v naši državi tudi delavske kolonije. stanovanjska poslopja in številne delavske paviljone povsod, kjer je to potrebno.
Sindikalne organizacije, ki pomagajo državi, so že lani začele akcijo za prostovoljno graditev delavskih stanovanj. S tem precej prispevajo k ureditvi stanovanj novih delavcev in njihovih družin, kajti v posameznih krajih so dosegli pri gradnji dobre rezultate.
Krajevni sindikalni svet v Osjeku sc je zavezal, da bo zgradil letos 10 poslopij, vsako bo imelo štiri stanovanja. 7 poslopij že gradi, z gradnjo drugih 3 pa bo začel te dni Gradivo so preskrbeli iz lokalnih virov.
V	Tesliču je že zasedenih 5 stanovanjskih poslopij, ki se jih zgradile sindikalne organizacije. V teku je gradnja še dveh.
V	Zenici, kjer so lani dosegli pomembne uspehe, so napravili načrt za zgraditev več poslopij, v katerih bo 20 stanovanj. Ker se sindikalna organizacija ni poslužila lanskih izkušenj, še niso začeli z delom.
Gradnja delav. stanovanj s prostovoljnim delom članov sindikalnih organizacij je bila v nekaterih krajih odvisna od izdelave načrtov. Prepozna izdelava načrtov je zmanjšala uspeh akcije.
Če bi sindikalne organizacije vodile to akcijo bolj sistematično, bi mogle plan gradnje predčasno izpolniti tudi tiste organizacije, ki so v z"ostanku. Sindikalne organizacije bi morale biti bolj aktivne pri pomoči jK>djet'?m. ki g- ode stanovanja za svoje delavce.
Še tesneje smo strnili svoje vrste
Nove delovne obveznosti, še večje strnitev delovnih množic ob Partiji sta odgovor našega delovnega ljudstva na klevetniško gonjo nekaterih komunističnih partij proti Jugoslaviji.
Zbor volivcev mesta Kočevja je na
svojem množičnem sestanku protestiral proti blatenju naše države. V resolucijah izraža neomajno županje v Partijo in maršala Tita. Vse množične organizacije s Fronto na čelu so se zavezale, da bodo s svojim prostovoljnim delom v »Tednu gozdarstva« dokazale svoje zaupanje v naše vodstvo. Člani sindikatov so sklenili, da se bo vsak član udeležit prostovoljnega dela za ves dan pri nakladanju in sečnji lesa. Obenem bo prebivalstvo Kočevja v »Tednu čistoče« odstranilo vse ruševine. Tudi delo pri zadružnem domu. ki je doslej spalo, se bo nadaljevalo. Napovedano je tekmovanje o novem načinu zidanja, da bo šlo delo čim hitreje izpod rok. Ob koncu tekmovanja bodo razdeljene nagrade.
Člani sindikalne podružnice tovarne »Impol« pravijo: »Zato odgovarjamo vsem, ki blatijo in krivično obsojajo naše partijsko vodstvo in z njim vse delovno ljudstvo Jugoslavije z novimi obveznostmi. Letni proizvodni plan bomo izpolnili že do 29. novembra t. 1. S to delovno zmago bomo pomagali vsem delovnim kolektivom, ki so v borbi za plan odvisni od naših polizdelkov. Proizvodne stroške bomo znižali za 100%. Tekmovanje po obratih in posameznih delovnih mestih »Impola« bomo tako pospešili, da bo dobilo izraz pravilnega socialističnega tekmovanja.
Z vsemi močmi bomo pomagali tudi pri raznih prostovoljnih akcijah izven našega podjetja. Trdno verujemo v zmogljivost in moč delavskih množic Jugoslavije, zato verujemo tudi v naše vodstvo s Titom na čelu.«
Delavci in nameščenci tovarne čepic »Makedonija« v Skoplju obljubljajo Centralnemu komiteju naše Partije, da bodo v odgovor na klevete proti naši državi izpolnili svoj letni plan 25 dni pred rokom in dvignili kakovost proizvodnje za 25 °/o.
Delavci tobačne tovarne v Mostarju
pozdravljajo noti naše vlade, ki ju je poslala Romuniji in Madžarski in ob-
ljubljajo, da bodo izpolnili svoj letni plan do 25. novembra.
Delavci tekstilne industrije »Proleter« v Zrenjaninu navajajo kot dokaz svoje predanosti partijskemu in državnemu vodstvu, da so svoi plan Izpolnili za 186 %.
Delovni kolektiv tovarne stekla t Paračinu piše v svoji brzojavki da je po zaslugi pravilnega vodstva partijske organizacije izvršil polletni plan 26 dni pred rokom.
Delovni kolektiv tovarne »Jugoaz-best« poudarja v svoji resoluciji tole: »Naš kolektiv ie izpolnil polletni plan pred rokom. Obljubljamo, da bomo svoi letni plan izpolnili do 29. novembra in s tem pospešili zgraditev socializma v naši domovini ter dostojno odgovorili vsem obrekovalcem.«
V resoluciji kolektiva tovarne vagonov v Kraljevu ie rečeno: »Pazljivo smo zasledovali vse klevete in podrobno proučili vsa vprašanja, da bi našli resnico. Prišli smo do sklepa, da hočejo laži in klevete podati napačno sliko o Jugoslaviji in narodom teh držav. Zahtevamo, naj vlada FLRJ najodločneje nastopi, da bodo obstoječe pogodbe medsebojne pomoči in sodelovanja resnično spoštovali. Mi pa bomo storili vse, da bomo izpolnili svoje naloge v graditvi socializma v naši državi in s tem prispevali k bratskemu sodelovanju delavskega razreda vsega sveta.«
Rudarji in kovinarji, delavci rudnika in železarne Vareš navajajo v svoji resoluciji tole: »Naš delovni kolektiv prevzema z današnjim dnem nove delovne obveznosti v tekmovanju in s tem dokazuje vsem, da stoje komunisti danes bolj ko kdaj koli prej ob svoji Partiji, Centralnemu komiteju in tovarišu Titu.«
»Danes smo še tesneje strnili naše vrste« — pišejo v resoluciji delavci kombinata gume in obutve v Borovu.
»To dokazujejo tudi naši uspehi v proizvodnji, ki so z vsakim dnem boljši Naš dnevni proizvodni plan presegamo za 8 %, čeprav smo se zavezali, da ga bomo presegali samo za 3'/». To je najboljši porok, da bomo letošnji plan znatno prekoračili. To pa hkrati tudi naš odgovor vsem klevetnikom, ki pravijo, da naša pot v socializem ni pravilna. Toda naša dela bodo dokazala. da imamo prav.«
Ureditev gozdnega katastra pogoj za pravilno socialistično gozdno gospodarstvo
Urejevanje gozdnega katastra je bistvene važnosti za plansko gozdno gospodarstvo. Samo s pomočjo katastrskih podatkov se lahko izdelajo pregledno načrti o legi in obliki gozdnih kompleksov ter predori njih lastninsko razmerje, Ti načrti pa so zopet osnova za izdelovanje tako zvanih gospodarskih načrtov ali gozdnih urejevalnih elaboratov.
Današnji katastrski načrti (mape) so bili izdelani pred več kot 100 leti Če jih niso popravljali, in mnogih niso, so zastareli in ne ustrezajo več dejanskemu stanju. Večje spremembe so v pogozdovanju pašnikov in niso redki primeri, da na parcelah, ki jih vodi kataster kot pašnike, rastejo 80 letne smreke in bukve. V katastrskih mapah manjkajo tudi mnoge ceste in druga za gozdarstvo važna komunikacijska sredstva (žičnice, drče itd.). Dober gospodarski načrt pa mora biti dejanska slika terena.
Velike težave so nastale v našem katastru zaradi vojnih razdejanj. Mnogokje so bile uničene zemljiške knjige, katastrske mape in posestni listi. S tem je bila prizadejana škoda. ki gre v milijone. Ob osvoboditvi e bila ena prvih nalog, da obnovimo uničeno. To delo se vrši pospešeno, a zahteva mnogo truda ta finančnih žrtev.
Za izdelovanje gospodarskih načrtov in po njih pravilno gospodarenje z gozdovi je 5 letni plan za. dolžil geodetske ta gozdarske strokovnjake. Že letos bo izdelanih načrtov za ca. 90.000 ha gozdov. Iz teh načrtov mora biti razvidna toč-
na površina gozdov, posestno stanje (državni in privatni gozdovi), vrisana morajo bili vsa komunikacijska sredstva kakor tudi po taksa-cijskih načelih osnovana mreža notranje razdelitve gozdov, t. j. meja oddelkov in odsekov. Na osnovi takega plana ne bo težko gozdarskemu osebju uresničevati socialističnih načel v gozdnem gospodarstvu.
Izdelovanje gospodarskih načrtov z dosedanjimi načini dela in sredstvi je precej zamudno in naporno, predvsem pa zvezano z velikimi stroški. Moderna znanost na polju fotogrametrije ta aerofotctaksacije oa nam že omogoča, da hitre:e. ceneje in laže pridemo do zaželenega cilja, L j. do osnovnih gozdarskih planov. Ljudska oblast bo poskrbela, da se bodo nabavili potrebni instrumenti in usposobili potrebni kadri, ki bodo znali uporabljati pridobitve znanosti.
Letos se vršijo obsežna gozdna ureditvena dela na Triglavskem, Ribniškem in Kočevskem gozdnogospodarskem področju. Vzporedno s taksacijskim delom gozdarjev se vršijo meritvena dela geodetov. Poleg že navedenih del je potrebno ugotoviti tudi spremembe kultur. Pri tem je sodelovanje ljudstva (preskrba pomožnih delavcev, informacije glede lastništva, netočnih mej med raznimi Kulturami itd.) zelo koristno.
Iz tega sledi, da posvečamo ureditvi gozdnega katastra vso pozornost in vse sile. da bomo prišli čim prej do gospodarskih načrtov ir: s tem do čim popolnejšega načrtnega gospodarstva v gozdarstvu. — lv-in Krča.
Bled postaja ljudsko letovišče
Poročali smo že, da je letošnja sezona privabila na Bled mnogo gostov. Od teh gostov je bila večina domačinov, odnosno državljanov iz ostalih naših republik, nekaj pa je bilo tudi inozemcev.
Primerjava z lanskim letom nam kaže v republiških gostinskih podjetjih sledeče številke:
I. polletje 1947: 5043 gostov in 12.898 nočitev;
I. polletje 1948: 5648 gostov ta 20.646 nočitev;
julij 1948: 2925 gostov ta 20.147 nočitev.
V letošnjem prvem polletju se je torej nasproti istem razdobju v lanskem letu število gostov v republiških gostinskih podjetjih povečalo za več kot 10 odstotkov, število nočitev pa skoraj za 40 odstotkov, še večji razvoj nam pokažejo podatki za letošnji mesec julij. Samo v mesecu juliju je preseglo število gostov polovico gostov v vsem letošnjem nrvem polletju, število nočitev v juliju pa je skoraj doseglo število nočitev v vsem prvem polletju.
Zanimivi so podatki o socialni sestavi gostov, ki so se letos mudili
ščencev, kmetovalcev, vojaških oseb ta socialnih rentnikov. To pomeni, da postaja Bled čedalje bolj ljudsko letovišče in da bo tudi v razvoju množičnega turizma ohranil svoje mesto kot eden najpomembnejših turističnih krajev v Sloveniji ta Jugoslaviji
Na Bledu se že od leta 1946 vršijo številna obnovitvena dela in da se v skladu s petletnim planom povečuje število razpoložljivih, za turistične namene uporabnih 'obratov, prav tako pa urejajo vse naprave, ki naj bi čim bolj služile udobnosti gostov.
Letos je bil na Bledu ob cesti z Lesc prenovljen hotel Union. Prenovljeni so bili notranji prostori in pročelje poslopja. V hotelu bo na razpolago okoli 30 ležišč.
V Grand hotelu Toplice so letos zgradili novo kopališče, ki ima učni bazen za otroke in posebnega za odrasle. Bazen za otroke je velik 8 X 8 m, za odrasle 21 x 5 m. Gostom Je bil na razpolago plavalni učitelj^ ki oddaja gostom tudi čolne in jadrnice. Kopališče je opremljeno z deskami za sončenje, izpo-
na Bledu. Med gosti je bilo letos nolnjeno pa bo še prihodnje leto več kot polovico delavcev, name- I ko bo postavljena skakalnica.
S sodelovanjem v »Tednu gozdarstva« bomo pospešili izpolnitev petletnega plana " "’niki, sodelujte v »Tednu gozdarstva« pri prevozih lesa iz naših gozdov
Blagajniški plani nov korak k učvrstitvi našega socialističnega gospodarstva
Lepo uspela razstava psov
Dne 12. t. m. je bila v Ljubljani zaključena VI. mednarodna razstava psov vseh pasem, k} je predstavljala vrhunec kinoloških dni ob priliki skupščine Mednarodne kinološke federacije. Razstava je dosegla svoj smoter, če pogledamo samo številčni rezultat, vidimo, da je bila to najmočnejša razstava ne samo v Jugoslaviji, temveč v vsej vzhodni Evropi. Privedenih je bilo 7*5 psov. od katerih so dobili odlično oceno 104, prav dobro 162, ostali so prejeli dobro oceno, nekaj pa Je bilo tudi zadostnih ocen. Podeljena so bila prvašt-va. tn sicer je bilo mladinskih prvakov Ljubljana 1948 — 8, prvakov Slovenije — 28, prvakov Jugoslavije — 44, nadalje za mednarodno prvaštvo v lepoti (C. A. C. I. B.) — 10.
Gornje številke nam jasno kažejo, da smo a pasjim materialom na visoki stopnji In da lahko tekmujemo z vsakim narodom, pasebno s pasmami naših domačih ras. Omeniti moramo naše domače pasme goničev, tako kratkodlakih kakor ostrodlakih, kjer so se videli izredni primerki, Niso jih občudovali samo naši domači obiskovalci, temveč so zadivili tudi inozemee, ki teh Pasem niso poznali. Krasni ilirski ovčarji so želi toplo priznanje in upajmo, da nam bo Makedonija, kjer je domovina te pasme, odkrila še lepše primerke.
S to mednarodno razstavo je bilo končano ogromno delo v zadnjem letu, ker sedaj lahko začnemo z načrtno vzrejo psov čiste pasme, ki služijo lovskemu, kmetijskemu, gozdnemu in drugim gospodarstvom. Lastniki ocenjenih psov so prejeli diplome, v katerih se izraža stara slovenska ornamentika .ki naj služi drugim diplomam za vzor. prav dobro ocenjeni so dobili še plakete, prav tako odličnjaki, ki so poleg tega dobili še novo knjigo »Naši psi«. Prvaki so bili nagrajen; s praktičnimi darili In prav tako najboljši gojitelji in kolektivi. Najboljši vzreditelj dr. Ivan Lovrenčič je prejel krasno skulpturo, darilo ministra za gozdarstvo FLRJ. Srebrni krožnik, dar švedskega Kenel kluba, je
prejel lastnik istrskega rasastega braka Bisera, lovski kolektiv Prežganje. Obisk razstave ni bil zadovoljiv, ker še ni pravilnega razumevanja med ljudstvom za vzgojo in vzrejo najzvestejšega človekovega spremljevalca — psa. Z druge strani je pa razstavni odbor imel vso podporo ljudske oblasti iz česar se vidi, da odločilni činitelji pravilno gledajo na razvoj kinologije v Jugoslaviji.
»Biser«, resasti istrski brak, last lovske družine Prežganje, prvak Slovenije in Jugoslavije.
Mladinske brigade m «fokcmeale izkop struge Konta
V	Uradnem listu FLRJ je bilo v poslednjem času objavljenih več, za naše finančno gospodarstvo izredno pomembnih uredb in odredb. Od teh naj navedemo predvsem sledeče:
1.	uredba o planski uporabi gotovine v gospodarstvu, (Uradni list FLRJ št. 71 z dne 21. VIII. 1948);
2.	odredba o odpiranju tekočih računov pri kreditnih podjetjih (Uradni list FLRJ št. 72 z dne 25. VIII. 1948);
3.	navodilo za sestavljanje predlogov gotovinskega plana za dobo oktober-december 1948 (Uradni list FLRJ št. 73 g dne 28. VIII. 1948).
Z gornjimi predpisi se v naše finančno gospodarstvo uvaja nov, zelo važen moment— planiranje denarnega obtoka. To planiranje ima namen, da načrtno regulira denarni obtok, t. j., da obtok gotovine med prebivalstvom vskladi z njegovim pritokom in tako vzdržuje ravnovesje, ki je pogoj za normalno kroženje denarja na področju cele države, poedinih ljudskih republik in okrajev.
V	sedanji etapi družbeno gospodarskega razvoja obstojajo vsi pogoji za plansko vplivanje na višino gotovinskega obtoka — za sestavo plana o gotovinskem obtoku. Družbeno gospodarske izpremembe, do katerih je prišlo v naši državi od osvoboditve do danes, kakor tudi stalno povečanje socialističnega sektorja našega gospodarstva, nudijo pogoje za smotrno in vzajemno skladnost blagovnega in denarnega obtoka.
Denar je najboljši pokazatelj v planiranju in pri ostvarjanju proizvodnje in potrošnje. V denarju se odraža vsa družbena proizvodnja in s pomočjo denarja se vrši njena realizacija. V gotovinskem obtoku se zato odražajo vse iz-premembe v proizvodnji in v realizaciji proizvodnje. Denar je tesno povezan z vsemi ostalimi gospodarskimi pokazatelji in je od njih odvisen, vendar pa je prav tako tudi šam predmet planiranja. Denar predstavlja kot posebna gospodarska zvrst sredstvo za razdelitev celotnega narodnega dohodka na udeležence pri proizvonji in na one, Id niso direktno sodelovali v proizvodnji, sredstvo za ojačanje socialističnega gospodarstva in za izgraditev socialistične družbe.
Gotovinski plan, Od ga bo vodila Narodna banka FLRJ, mora pokazati, koliko denarja bo v določenem razdobju potrebno za Izpolnitev gospodarskih nalog kakor tudi, koliko denarja se bo vrnilo v banko po opravljeni funkciji bo-
Okrajni plenum sindikalnih podružnic je te dni podal obračun dela preteklega leta. Nekatere podružnice niso izvršile nalog, ki so si jih dale pred letom dni. Tudi vodstvo ni bilo dovolj aktivno. Naši člani sindikatov so premalo ideološko vzgojeni, zato niso kos vsem nalogam.
Iz obširnega tajniškega poročila so razvidni uspehi v čast V. kongresa KPJ. Sindikalna podružnica Radenci je opravila čez 8000 ur prostovoljnega dela pri gradnji zadružnih domov, državno posestvo Kapela 5000. krajevna industrija Apače čez 2000 ter državno posestvo Črnci čez 4000 ur. Sindikalne podružnice so pri raznih akcijah opravile 40.000 rostovoljnih delovnih ur. Prav ta-o je bilo ljudsko posojilo merilo delavske zavesti do Partije in Tita, česar se je večina podružnic zavedalo in je vpisalo lepe zneske. Ponekod so se slabo izkazali sidikalni funkcionarji, ko niso vpisali posojila niti tajniki podružnic kot na rimer tajnik državnega posestva rncL Vse premalo pozornosti so bili deležni udarniki, novatorji, izumitelji in racionalizatorji, prav tako niso dobili nagrad zaslužni delavci. iniciatorji socialističnega tekmovanja. Število 6 udarnikov v letu 1948 je zelo nizko, če upoštevamo požrtvovalnost posameznih delavcev pri nekaterih podjetjih.
Mnogi upravni odbori sploh niso imeli sej niti sestankov, ki so nujni pr reševanju planov v podjetjih. V okrajni žagi še zdaj niso uvedene norme. Vprašanju preskrbe posvečajo premalo pozornosti. Uslužben-ska menza v Radgoni, kjer se hrani okrog 200 ljudi iz raznih podjetij, ša do danes nima upravnega odbora in ne ve, komu bi polagala račune. Tudi kultumo-prosvetno delo ni dovolj živo. Knjižnice v sindikalnih podružnicah bo treba urediti
diši na osnovi planiranega prometa blaga, bodisi na ostalih osnovah, ki bodo povzročile njegovo vrnitev. V osnovi bo vseboval blagajniški plan Narodne banke FLRJ vso dinamiko blagovnega prometa — njegovo realizacijo — in je zaradi tega izredno pomembno sredstvo za odkrivanje zastoja v prometu odnosno sredstvo za pospešitev prometa in realizacije blaga.
S planiranjem denarnega obtoka pričenjamo z uvedbo blagajniških planov.
Kaj je blagajniški plan?
Blagajniški plan je plan vseh gotovinskih prejemkov in izdatkov, izvršenih v določenem časovnem razdobju pri blagajni predlagatelja, pri blagajnah kreditnih podjetij in pri poštah, če so v slednjih dveh primerih izvršeni na njegov račun. Podčrtati moramo, da zajema blagajniški plan samo gotovino, ki bo stvarno vplačana ali izplačana. Pod gotovinskimi izplačili je razumeti tudi naloge za izplačilo, ki jih bo izvršilo in izplačalo v gotovini kreditno podjetje ali pošta.
Blagajniški plan so obvezni sestaviti:
1.	vsi obvezni imetniki tekočih računov pri kreditnih podjetjih, to so:
a)	državna gospodarska podjetja (zvezna, republiška in lokalna);
b)	generalne direkcije, glavne direkcije, direkcije in uprave kot operativni upravni voditelji;
c)	zadruge, zadružne zveze in njihova podjetja;
č) ljudske in družbene organizacije, od centralnih vodstev teh organizacij do okrajnih in tem enakih vodstev kot tudi njihova podjetja;
2.	imetniki proračunskih akreditivov in
3.	krajevni ljudski odbori.
Od sestavljanja blagajniških planov so izvzeti le tisti obvezana, katerih skupni gotovinski prejemki oziroma skupni gotovinski izdatki na področju enega okraja ne presegajo v trimesečnem razdobju zneska 10.000 din.
V blagajniškem planu je treba zajeti vse gotovinske prejemke ali izdatke, vendar pa jih je treba porazdeliti po območjih okrajev oziroma po sedežih Narodne banke, katerih območje se praviloma ujema z območjem okraja, če se torej prejemki ali izdatki v gotovini pojavljajo na področjih več okrajev oziroma sedežev Narodne banke, je treba sestaviti blagajniški plan za vsako tako področje posebej, nato pa je vse te Ma-
in poživeti. V 32 podružnicah z 2730 zaposlenimi delavci imajo dva naročnika na »Radt, 13 na »Borbo», 208 »Del. enotnosti«:, 179 glasil Ljud. fronte, 42 strok, listov in 362 ostalih časnikov. Bralnih krožkov je v vseh podružnicah 29 s 472 člani. V 14 knjižnicah je 935 knjig. V zadnjem tromesečju je 315 čitateljev prečitalo 370 knjig. V vseh podružnicah je 6 rdečih kotičkov in 5 čitalnic s 7 radioaparati. Sistematičnega in načrtnega študija ni.
Po volitvah v okrajni plenum in nadzorni odbor so bili sprejeti sklepi za zboljšanje dosedanjega dela m za izpolnitev nalog, ki jih postavlja pred sindikalne organizacije zgodovinski V. kongres KPJ. Centralnemu komiteju KPJ ter centralnemu odboru Enotnih sindikatov Jugoslavije so bile poslane pozdravne resolucije. — IKA
gajmške plane treba skupaj dostaviti onemu sedežu Narodne banke oziroma kreditnemu podjetju, pri katerem ima obvezanec svoj tekoči račun.
Prvi blagajniški plan je treba sestaviti za trimesečje oktober-december 1948. Plan se torej nanaša na trimesečno razdobje, vendar pa je vse gotovinske prejemke in izdatke treba izkazali ločeno za vsak mesec posebej v navedenem razdobju.
Termin za sestavo blagajniških planov je določen do 25. septembra 1.1. tako, da mora biti tega dne blagajniški plan že pri sedežu Narodne banke oziroma pri kreditnem podjetju. To velja v glavnem za vsa zvezna in republiška podjetja in za imetnike proračunskih akreditivov, dočim morajo vsi ostali predložiti predloge blagajniških planov preko svojih višjih organov (administrativ-no-operativnih vodij, okrajnih poslovnih zvez, ljudskih odborov itd.) že do 22. septembra 1.1.
Narodna banka FLRJ in ostale kreditne ustanove so te dni razposlale posebne tiskane obrazce z navodili vsem onim, M so obvezani sestaviti in predložiti blagajniški plan. Seveda je pa dolžnost vseh obvezancev, zlasti tistih, ki so po novih predpisih obvezani imeti tekoči račun pri kreditnih ustanovah, pa ga trenutno še nimajo, da obrazce za sestavo blagajniških planov sami dvignejo pri katerikoli kreditni ustanovi.
V vseh dvomljivih in nejasnih primerih bo dajala vsa potrebna pojasnila za sestavo predlogov blagajniških planov Narodna banka FLRJ.
Dolžnost vseh onih, ki imajo dolžnost sestaviti predloge Magajniških planov je, da ga sestavijo čimbolj vestno in realno- Gotovo bo pri tem nekaj težav, ker je to prvi plan te vrste in ni na razpolago vseh potrebnih izkušenj. Vsekakor pa mora biti sestava blagajniških planov tudi vzpodbuda v tem smislu, da oh tej priliki premislimo in preudarimo, kje M se dalo izogniti gotovinskemu plačilu in ga nadomestiti z virmanom.
Vse, ki so dolžni sestaviti blagajniški plan, mora pri tem delu voditi zavest, da prispevajo k važni stvari. Kot smo že uvodoma naglasili so blagajniški plani nadaljnji korak v planiranju našega gospodarstva in pričenjamo z njimi s planiranjem denarnega obtoka, to je z uravnovešenjem odliva in priliva gotovine in s tem z nadaljnjo učvrstitvijo našega dinarja.	GS
Preskrba delovnega človeka se je v glavnem občutno izboljšala. Nerednosti in napak so po večini krivi ljudje, katerim je poverjeno vodstvo v zadrugah, raznih menzah in gostinskih podjetjih, ki se ne zavedajo svoje dolžnosti in malomarno izvajajo ukrepe ljudske oblasti.
Primer pri ljubljanski železnic! dokazuje, da mora pri preskrbi sodelovati delovno ljudstvo, ker bo le na ta način dosežen uspeh.
Odgovorni človek v tei službi tov. Marijan Medvešček je povsem birokratsko reševal problem preskrbe in pri tem pokazal skrajno brezvestnost pri izpolnjevanju svojih nalog.
Najhujša žrtev takega poslovanja pri službi delavske preskrbe je bila menza v Ljubljanskem dvoru. V tej menzi do zadnjega ni vedel nihče, kdo je prav za prav upravnik in kdo ekonom, tako
PO SLOVENIJI
SI.PAVEL PRI PREBOLDU. Ob stoletnici revolucionarnega leta 1848-bo okraj Celje-okolica priredil v nedeljo 12. t. m. v Preboldskem gradu okrajni festival, ki bo prikazal gospodarski in kulturni napredek okraja v dobi po osvoboditvi. Na tem festivalu se bo manifestirala povezanost delavca in kmeta. Važna točka sporeda je razglasitev lonečkih udarnikov Savinjske doline. Razstava kmetijskih strojev in drugih industrijskih izdelkov bo pokazala kmetom rast naše industrije, poseben oddelek pa 1» prikazal naša zemeljska bogastva. Na predvečer bodo zagoreli kresovi. Gledališke skupine in pevski žbori se že marljivo pripravljajo za slovesnost.
V	GORIŠKEM OKRAJU so bile v vseh večjih centrih odprte prve višje osnovne šole (sedemletke). V Dombergu, Vipavi in Dobravljah so organizirali po dva razreda. Številen obisk je tudi na višjih osnovnih šolah v Kojskem, Dobrovem, Kanalu in Mirnu. Pred dnevi je pričel pouk tudi na nižji gimnaziji v Ajdovščini, prav tako tudi na višji gimnaziji v Šempetru. Večina dijakov srednješolske mladine živi v internatih, odnosno dijaških domovih. V Šempetru se je prijavilo v dijaški dom okrog 170 dijakov, v Ajdovščini pa 127. Oba domova pa sta pretesna za tako število dijakov. Nujno bi biki primerni prostori za tiste dijake, ki jih ne morejo sprejeti v dijaškem domu.
V	oktobru bodo organizirali večerne
delavske gimnazije v Solkanu, Šempetru, Ajdovščini in verjeno tudi v Vipavi. S tem v zvezi je naloga sindikalnih podružnic, da za te gimnazije zainteresirajo čim večji krog mladih delavcev. Za strokovni kader bodo v decembru organizirali v Novi Gorici industrijsko šolo. V Ložah na Vipavskem in Vipolžah v Brdih bo te dni začela pouk mešana enoletna vinarsko-sadjarska šola, v Šempetru pa vrtnarska šola. Učitelji osnovnih šol so ob začetku šolskega leta sprejeli obsežen učni in delovni program. Podpirali bodo pionirsko organizacijo, da bodo na ta načdm ustvarili boljše pogoje za dvig učnih uspehov in discipline v šoli. Organizirali bodo večerne tečaje za izpopolnitev osnovnega znanja mladine na vasi. šolska in kulturno - prosvetna vprašanja bodo reševali skupno z vaščani na množičnih sestankih, obenem pa aktivno pomagali pri gradnji zadružnih domov na vaseh. S svoje konference ob začetku novega šolskega leta so učitelji poslali CK KPJ resolucijo, v kateri izražajo predanost in zaupanje naši Partiji in tov. Titu.	G. P.
da osobje ni poslušalo direktiv nikogar, marveč je po mili volji malomarno gospodarilo v obratu. Hrana v menzi je bila neokusna in nezadostna in morda celo nezdrava, zunanji videz tega gostišča pa je bil malone odvraten ob vsakem dnevnem času. Komisije so ugotovile po vseh prostorih skrajen nered in znake ogabne nesnage, ne-tovariški odnos med osebjem, slabo delovno disciplino, nevljudno vedenje uslužbencev proti gostom, skratka ozračje, v katerem o kaki skrbi za abonenta železničarja ni moglo biti govora. Kako malo se je tem razmeram in drugim važnim vprašanjem prehrane posvečal tov. Medvešček, kaže dovolj zgovorno že to, da je direkcija v avgustu tega leta prejela dve nakazili za dodatno suho hrano in sicer za 6000 kg sira, kj ga ni dal pravočasno dvigniti; Sir je bil dodeljen drugam, železniško vlakospremno osebje je tako ostalo brez dodatka zaradi tega, ker je tov. Medvešček zatrjeval, da ima v skladišču še za 14 dni zaloge, dejansko pa je ni bilo niti dekagrama.
Tudi vprašanje ekonomije je tov. Medvešček jemal s čisto lahke strani, zanemarjal vsak nadzor in se izogibal poglobitvi v življenjske probleme obeh podrejenih ekonomij, pri čemer je celo sam govoril, da so ekonomije zavožene, tako da je še svojim lastnim ljudem jemal veselje do dela. Nasprotno pa je tudi v ekonomijah postavljal na vodilna mesta nesposobne ljudi in zvračal krivdo za razne napake na vse druge, med njimi tudi na komisijo za agrarno reformo, češ da ekonomija ni dala v eksploatacijo o pravem času in seveda z vsem kar spada k njej. Tudi na sindikat in upravo se je izgovarjal, češ da je dobival premalo pomoči od njih, ko je bila sezona za poljska dela na višku.
Nujno je, da pri reševanju preskrbe sodelujejo vsi gostje menz, vsak član sindikata in kritično zasledujejo vse napake in pomanjkljivosti, katere naj takoj sami odpravijo.
Na KromberškI planoti se naglo dviga iz tal Nova Gorica. Brigade, ki so prišle v Novo Gorico že v zgodnji pomladi iz Srbije, Hrvatske, Crne gore. Bosne, Makedonije in Slovenije z velikim delovnim poletom tekmujejo z graditelji Novega Beograda. Med 25 brigadami je najboljša srbska župska brigada, ki je štirikrat udarna in pohvaljena ter si je trikrat osvojila prehodno zastavico glavnega štaba mladinskih delovnih brigad. Takoj za njo je trikrat udarna in dvakrat pohvaljena poljčanska brigada. Tudi ostale so se v tovariškem tekmovanju trudile, da bi jo dohitele. Od približno 4500 brigadirjev in brigadirk jih je nad 800 dobilo naziv udarnikovi okrog 1400 pa je bilo pohvaljenih.
Samo v drugi skupini četrte izmene so brigade opravile 463.070 stvarnih delovnih ur> poleg tega pa so napravile še 24.521 ur pri raznih priložnostnih delih. Pri vsem tem pa so priskočile na pomoč s prostovoljnim delom kmetom, zlasti pa pri grads nji zadružnih domov na vaseh.
Glavno delo so brigade opravile pri regulaciji 3.5 km dol. potoka Korna in
Pred okrožnim ljudskim sodiščem v Celju se je preteklo soboto zagovarjala skupina članov baptistične verske sekte, obtoženih špionaže. Obtožnica iim očita, da so svoje verske sestanke izkoriščali tako, da so blatili ljudsko oblast, zbirali material o stanju v državi in ga preko svojih verskih zvez pošiljali špijonskim agenturam neke tuje države; pomagali so pri pobegu v inozemstvo nekemu misionar ju Vacek Danielu iz Zagreba ter blatili tudi naše množične organizacije.
Glavni organizator tega _ protiljud-skega delovanja je bil Korošec Vekoslav, propovednik baptistične vere za Slovenijo. Na tajnih verskih sestankih pri Plahutovih na Ostrožnem je blatil delo množičnih organizacij ter prepovedoval udejstvovanje v njih. Vedel je za namero Vaceka, da hoče pobegniti in mu pri tem pomagal. Sodeloval je pri predelavi poročila o stanju v Jugoslaviji, katerega je Vacek nesel s seboj v Ameriko.
Korošec je pri tem zasliševanju zakrknjeno tajil in ni priznaval svojih dejanj, toda izpovedbe prič in soobtoženih so potrdile njegovo špijonsko in protiljudsko delovanje.
Na vprašanje sodnika, če njihova vera dovoljuje laži, je vneto zatrjeval, da oni ne lažejo, toda je na razpravi prav z lažmi dokazal, kako slabo se drži svojih verskih načel. Da mu je bil zaslužek in protiljudsko delo prva stvar, se jasno vidi. ker je pobral 75 °/o vsega denarja, katerega so zbrali člani, za svojo korist, 25 % pa jim
pritoka Danberka, ki sta s svojimi poplavami ogražala ravnico, na kateri se gradi Nova Gorica. V najtežjih terenskih pogojih so izkopali 73.000 m’ materiala- Delo je čestokrat oviralo slabo vreme. Mladinci pa se niso ustrašili ne poletne vročine ne hladnega pomladanskega in jesenskega deževnega vremena. Ko se je začela mastna ilovica oprijemati lopat. $o jo premetavali kar z golimi rokami, da so svojo nalogo Izvršili po določenem planu.
Za njimi so hitele nič man! požrtvovalne delavske tlak-ovalske brigade, ki so prav tako prekoračile dnevno normo povprečno za 35 %. Svoja dela so končale v določenem roku in so tlakovale od spodnjega konca že nad 120 m struge. Sedaj tlakujejo na gornjem koncu. Ustanovili so tudi posebno žensko brigado^ ki pomaga pri humuziranju in utrjevanju nasipov. Po načrtu bo regulacija Korna popolnoma dovršena sredi oktobra. S tem bo odstranjena nevarnost poplav in vlage in tako zagotovljen suh teren za zgraditev Nove Gorice. P.
je pustil za literaturo. Svoje vernike ie kot poslušno orodje uporabljal za »sveto stvar«. Nalagal jim je tudi dolžnost, da širijo vero naprej. Razumljivo je. da so nove člane pridobivali samo med ljudmi, katerim nova ureditev ni po volji. Tako so Plahu-tove pregovarjale obtoženega Poličnik Ivana, naj pristopi k njihovi veri in mu obljubljale mesto misionarja z besedami: »Ti saj ne bo treba delati in boš lahko živel.« Da bi bil Poličnik Ivan »dober misionar« so verjetno sklepale iz tega, ker jim je zaupal, da je špijon in da dela za tujo državo.
Ostali obtoženci so delali po navodilih Korošca, pomagali Vaceku Danielu pri pobegu preko meje, vedeli za pobeg Plahuta v oboroženo bando in tega niso prijavile oblastem.
Poleg Plahutovih iz Ostrožnega sta bila na zatožni klopi tudi Hiastan Martin in žena Marija iz Trbovelj, kjer sta delala po navodilih Korošca. Skrivala sta pobeglega špi.iona Vacka Daniela in čitala tudi skupno špijonsko poročilo o stanju v Jugoslaviji.
Sodišče je obsodilo Korošca Vekoslava na 11 let prisilnega dela z odvzemom prostosti, Hlastina Martina na 6 let prisilnega dela z odvzemom prostosti, Poličnika Ivana na 6 let prisilnega dela z odvzemom prostosti, Plahuto Frančiško na 4 leta prisilnega dela z odvzemom prostosti, Plahuto Angelo na 3 leta prisilnega dela z odvzemom prostosti, Gorišek Zofijo na 2 leti poboljševalnega dela, Hiastan Marijo pa na 1 leto in pol prisilnega dela.
OB »TEDNU ČISTOČE«
Pionirji gole v Jaršah čistijo in urejujejo cestno križišče
Oteslišii dela okff&jsigga siEfMsalnega Ps: oskrba pri železnici je bila s?eta v gornjeradgafsäkeiii cfirafsi	v slabih rokah
Okrajne zveze kmetijskih zadrug, skrbite za svoj bodoči kmetijski kader! — Kmetijske zadruge, pošiljajte svojo mladino v kmetijske šole!
Skupina baptistov zaradi špijonaže pred sodiščem
rafija za avgust 1948
(OBJAVLJA NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V LJUBLJANI)
I.	Periodika
Delo. Glasilo Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije. Lj. XVII. št 1.
Naše delo. Glasilo Okrajnega odbora OP. Ptuj. I. št. 1 (17. jul.)
Slovenski etnograf, časopis za. etnogra, fijo 'jn folkloro. Lj. I.
IL Knjige
Andrič Ivo:	Travniška kronika. Kon-
zulati časi. (Prevedel Severin šali.) Lj. DZS. (MbT) 1948. 400 str. 8».
Aragon Lou/is: Smrček. — Dobri sosedje. Dve črtici. (Prevedel Janez Gradišnik.) Lj. SKZ. (Triglavska T) 1048. 44 + (II) str. M. 80. (Mala knjižnica 18.)
Bill-Beiocerkovski v. N.: Življenje kliče. Igra v štirih dejanjih. Prevedel Jaro Dolar. L). Ljudska prosveta. (T LdP) 1948. 40 str. V. 80. Priloga Obzomtka 1948 št. 5/6.
(Boršnik Marija, Alfonz Gspan in Boris Merhar): Slovensko berilo V (za višje razrede srednjih šol). Lj. DZS. (T SPor) 1948. 302 + (H) str. V. 8°.
Broz Josip-Tito: PaSittčno berilo Cen. trajnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije na petem kongresu KPJ. L). CZ. (T LdP) 1948. 104 str. V. 8».
Coster, Charles de: Tila Ulenspiegla in Lama Dofortöa junaške, vesele in slavne dogodivščine v deželi Flamski in drugod. Prevedel Vladimir Levstik Lj. DZS. (MbT) 1948. 403 + (H) str. 8». (Sve.
j___:	M—\
Dedijer Vladimir: Dnevnik. Prvi del.
LJ. SKZ. MbT) 1948. 578 + (II) str. +
zemljevid. 8».
Do lak Adolf:	MtSarski priročnik. A.
Nauk o tvarinah. B. Brusilna sredstva.
C.	Dovršemalna dela Lj. DZS. (MT) 1948. 53 + (III) str. 8°. (Knjižnica za vzgojo strokovnih kadrov 12.)
Engels Friedrich. Karl Marx. — Ka. pital. (Prevedel M(irko) R(upel) ). LJ. CZ. (T LdP) 1948. 31 + (ni) str. 80. (Maja knjižnica marksizma.leninizma.) . Engeig Friedrich: O zgodovinskem materializmu. (Prevedel M(irtco) R(upel) ). Lf. CZ. (T LdP) 1948. 33 + (II) str. 8°. (Mala knjižnica matetzrna.leniniznia.)
Engels Friedrich: Razvoj socializma od utopije do znanosti. Lj. CZ. (T LdP) 1948. 62 + (HI) str. 8». (Mala knjižnica marksizma-leninizma.)
Fadejev Aleksander:	Poraz. (Prevedel
Ivan Vouk.) Lj. CZ. (T BI nasl) 1948. 192 str. 80.
Filipovip Milenko: Naša industrija in petletni plan. (Prevedel Miklič Rado. Lj. Sindikalna založba Delavske enotnosti. GT) 1948. 32 str. 80. (Sindikalna knjiž. niča 6.)
Gobec Radovan: Pesem dela. (Fr. Filipič.) Mešan zbor. (LJ.) (DZS 1048.) (IV) str. 40. Original pesmi je s spremljavo ki a vir: n.
Hndales Zoran: Dvije aktovke. (Povra. tek. Politika.) Preveo D K. Zagreb. Nakladno peduzeče »Glas rada«. (Hrvatska seljačka tiskarna) 1948. 38 + (I) str. 160. (Mala pozornica, kolo 4 sv. 4.)
Kalan Pavle: Bibliografija (9. 5. 1945 — 31. 12. 1946). Ponatis to fflavifetlčn*
revije 1948. 138—144. Vsebina: Slovenska
in slovanska književnost.
Kardelj Edvard: Borba KPJ za novo Jugoslavijo. — Milovan DJUas: O orga, nizacijßkem stanju KPJ. Lj. CZ. (T LdP) 1948. 46 + (II) str. 8«.
Kobal Ferd(taand): Lovrenc Košir (za-mislec poštne znamke In njej sledečo poštne reforme). (Lj. Filatelistični klub. Triglavska T) (1948). 16 str. 80. Franc., ang!., nem. in slov. bes.
Komentar splošnega dela kazenskega zakonika. Pod splošnim uredništvom Moše Pljade. (Sestavili. Moše Pjjada,
Kranj. Državna tekstilna šola in tekata, n; tehnikum s predilskim. tkalskim, de-zinato-rskim. pletilsktm in apreterekim ođss&om. XIV. letno poročilo 1947/48. Izd. in zal. ravnateljstvo. GT 1948 19 str. 8°.
Jovan Đorđevič. ...) Li. UL LRS. (Prosv. tiskarna) 19«. 304 str. 80.
Kanonov AOeksander Terentjevjč): Zgodbe o Leninu. (V ruščini z opombami v slovenščini.) (Priredil ob sodelovanju Nf'.koioja) F. Preobraženskega (F(ran1o) Solar.) LJ. DZS. (T SPor) 1048. 101 + (n) str. M. 80. (Klasje 13.)
Kreft Bratko: Krature. Komedija v treh delanjih (z opombami in navodil'.). LJ. SKZ. (T LdP) 1948. 126 str. besedila + (VIII) str. slik. 80.
Krleža Miroslav:	Bitka pri Bistrici
Ltsnj. f Pr o v edel SODester) S(keri). Ll. SKZ. (Triglavska T) 1948. 51 str. M. 80. (Maja Jariižnida 23.)
Kamp Robert: Smučar. L). DZ3. (Lito grafija MbT) 1948. 339. 4- (XII) str. V. 80.
Lamih Gustav: Dimnikarstvo. (L). Natisnila Drž. graf. in ind. šola) 1948. 46 sir. a stitoamj. M. 8°.
Maklecov Aleksander: Naše novo ka_ zensko pravo in njegove vodilne (ideje. Lj. Profesorski Zbor pravne fakultete
umlVeras (odg. Gorazd Kušej, LdP) 1948.
32.	str. 80.
Marx (Karl) — (Friedrich) Engels: Uvod h kritiki politične ekonomije. (Prevedel M(irko) R(upel) ). Lj. CZ. (T LdP) 1948. 23 + (H) str. 8«. (Mala knjižnica marksizma.leninizma.)
Mehring Franz: Heinrich Heine. (Prevedel Mile Klopčič.) Lj. SKZ. (GT) 1948. 111 str. s Heinejevo sliko in biografskim uvodom. ICO. (Mojstri in vzorniki 9.)
Melik Anton: Jugoslavija. Zemljepisni pregled. Id- DZS. (LJT) 1948. 516 + (IV) str. s 130 podobami v bes. in 5 pril. 8®.
Mihnjlcv N. N.: Država velikih dejanj. (Prevedel Jože Kocbek.) Lj. SKZ. (LJT) 1948. 52 str. 80. (Poljudna znanstvena knjižnica 19.)
Milkovič Adam: Pregnanci. S slikami oprani] Rado Krošelj. (LJ ) Mladinska knjiga. (T BI nasl, litografiral Boiria Jurkovič po novem postopku Leopolda Šimnovca.) 1948. 46 str. s slikami. V. 80.
Naša Pesem. Zbirka mešanih zborov. LJ. (Uredil Radoslav Hrovatin. Notogra. firal Silvester Oral. Tiskal umetniški zavod za litografijo) 1948. Snom. 4. (V) + str. 131—176. V. 80.
Navodila za opravljanje notranje tele, grafske službe- Lj. Teleerafsko-telefonska direkcija. (MbT) 1948. 86 str. 8«
O notmah. nagrajevanju in tarifnih komisijah. (LJ. Sindikalna založba Delavske enota ostO. GT 1948.) 60 + (I) str. 80. (Sindfkelna knjižica 7.)
O pradvoiaški vzgoji. Lj. Mladinska fcndi©!. (LjT) 1048. 59 + (IH) str. M. 80. (Fp’ltično_c»®anj0acflJSka biblioteka.)
Odgovor tevorišu Cervenkcmu in drugim. (Lj. Urad za informacijo pri predsedstvu tfade LRS. T SPor 1948.) 109 + (I) str. M 80.
Osnovni kontni razpored (kontni načrt) za trgovjno. V redakciji finančnega mi.
nintrotva FLRJ. Iz srbščine prevedel in prired® Zdenko Knez. Lj. DZS. (T LdP) 1948. 176 str. 80.
Poljak Josip: Geološka pregledna karta Federativne ljudske republike Jugoslavije. Izdelal po dosedaj znanih geoloških po, datkih. Merilo 1:2.000.080. Zagreb. Tisak litografije Naklcdnog zavoda Hrvatske (1948). 34:41 cm. Priloga h knjigi: Tučan, Mineralogija in geologija.
Potrč Ivan: Svet na Kajžarju. Pomest. LJ. SKZ. (T LdP) 1948. 85 +	(I) str.
M. 80.
Predhodni rezultati pop'Sa prebivalstva na dan 15. marca 1948. v LR Sloveniji. LJ. Statistični urad LR Slovenije. (T BI mr-lolniiki) 1948. 40 str. V. 8°. (Popis prebivalstva 1.)
RalCa Albin: Osnovna sredstva. Od do, delitve preko amortizacije in kapitalne izgradnje do liikrtdacije. LJ. DZS. (Prosv. tiskarna) 1948. 128 str. 80.
Simonov Konstantin: Rusko vprašanje. Igra v treh deipniih. (Prevedla Vera Brunčičeva.) Lj. SKZ. (T LdP) 1948. 100 str. + 2 pril. slik. 80. (Knjižnica slovenskega gledališča 15.)
Slovensko berilo I. (Besedilo so sesta, vil; Marja Boršnik, Viktor Smolej in Blaž Tomaževič s sodelovanjem Eme Muser-ieve In dr. 2. predelana izd. LJ. (DZS. Triglavska T) 1948. 272 str. 8».
Splogn' register predpisom k Uradnemu listu FLRJ. Uradnim listam LRS, Urad, nim obvestilom Zveznega, urada za cene in Vestnikom urada za oene pri predsedstvu Vlade LRS za leta 1945—1947. L). (MT) 1948. 454 str. M. 8».
Stalin J(osiip) V{jsarionorvič): O dialek, t.ičnem in zgodovinskem materializmu. Li. CZ. (T LdP) 1948. 39 + (IH) str. 80. (Mal* kniižnioa maricsjrana_len.inizma.)
Škerlj Božo: Splošne, antropologiia v osnovnllh poteeafa. Lj. DZS. (MbT) 1948.
166 + (H) str. z 59 slikami + pril.: La. dene dobe, kulture in človečnjaki. 80.
Tavčar I(gor). Klinika žolčnih vodiov jn trebušne slinavke. LJ. Medicinska fakuj. teta. Komisija z& učbenike in skripta’ (T BI nas!) 1948. (V) + str. 495—557 + (HI) str. V. 8«. (Osnove interne kli, nike 5.)
Tučan Fran: Mineralogija in geologija za višje razrede sredniih šol. 5. predelana izd. LJ. DZS. (T LdP) 1948 . 306 str. s 311 slikami + zemljevida: Glavna rudna nalazišta Jugoslavije in Geološka pregled na karta FLRJ. 8°.
Veretennikov N.: Volodia Uljanov. Spo mini na otroška leta V. I. Lenina. (Pre, vedel Janko Moder.) Lj. Mladinska knji ga. (LJT) 1948. 58 + (LE) str. s slikami A. Davidoma. V. 80.
Vodopivec Vinko:	Štiri pesmi za sv.
birmo. Mešani zbor. (Lj, Uzd. in opalo, grafiral Roman Pahor 1948.) (IV) str. 40.
Zborna sv. mača (:z okrajšanim litur. gičnim bzsedilem:). (Po-mata 5z »Venskega Kata«) (1948) št. 30. (LJ.) 8 str. 160.
Zupančič Lojze: Jarr,sko zračenje. Lj. DZS. (MT) 1948. 64 str. 80 (Knjižnica za TBgcita strokovnih kadro-v 9.)
žel jezno v Dušan — Herbert Grün: Mladost pod soncem. Komad u tri slike. (Priievođ sa slovenskoga: F. Delak j J. Kušan.) Zagreb. Nakladno peduzeče »Glas rada«. (Hrvatska seljačka tišknma) 1948. 56 str. 16»! (Mala ponornica, kolo 4, sv. 3.)
Kratice: CZ — Cankarjeva založba. DZS — Državna založba Slovenije, GT — Gorenjska tiskarna v Kranju MhT — Mariborska tri«kama v Mari boru, MT — Mohorjeva tiskoma v Celju, SKZ — Slemen«*; knjižni zavod. T Lap — TiAar^ na Lludske pravice. T SPor — Trskama Slovenskega poročevalca.	£

Začetek državnega nogometnega prvenstva
Preteklo nedeljo k» m po vsej državi Bačele tekme »a nogometno prvenstvo I. !n H. zvezne lige. Na j već Je presenečenje I. kola Je bila nedvomno zmaga Naših kril nad letošnjim državnim prvakom Dinamom iz Zagreba. Tudi beograjski Metalac je proti pričakovanju z visokim rezultatom odpravil pomlajeno moštvo Budućnosti. Hud poraz Je doživel tudi novinec v ligj Podrinje v tekmi z rutiniranim moštvom Mornarja
Tekmo med Partizanom In tržaško Pon-zlano bodo odi^cali naknadno. Prav tako bo odigrana naknadno tekma med Vardarjem in Proleterjem. ker se je moštvo Proleterja Sele z nedeljsko zmago nad Tekstilcem uvrstilo med člane II. Hge.
Slovenski predstavnik v tekmovanju za državno nogometno prvenstvo Enotnost je Imel za nasprotnika novega člana II. lige moštvo Dinama iz Skoplja. Zaradi raztrgane igre v prvem polčasu je Ljubljančanom šele po odmoru uspelo z nekoliko povezanejšo jgro premagati žilavega in požrtvovalnega nasprotnika. Enotnost je nastopila po večini z igralci, ki gotovo ne spadajo v sestav napovedanega pomlajenega moštva.
Enotnost i Dinamo (Skoplje) 3:1 (0:1)
Tekma je bila zlasti v prvem polčasu nezanimiva in tudi to pot slovenski predstavnik v ligi ni nudil zaželene igre. Medtem ko je Enotnost zaigrala slabo, brez vsakih smiselnih kombinacij, je njen nasprotnik v igri z glavo in boljšim Startom ob vsakem napadu ustvarjal nevarne situacije. V sredini prvega polčasa so izvedli Dinamovci prodor jn iz levega krila podano žogo je prisebni Rušidovski z glavo poslal v mrežo. Zatem je imela Enotnost nekaj priložnosti za Izenačenje, toda vratar gostov je vselej energično posredoval.
V nadaljevanju igre so se igralci Enotnosti popravili in često prihajali v nasprotnikov kazenski prostor. V 22. minuti so slednjič beležili prvj uspeh. Keržan Je iz ugodne priložnosti močno streljal v gol. že nekaj minut kasneje je Georgijev-skj z neubranljivim strelom povišal rezultat. Ta nenadni uspeli je Skopljance precej zmedel, kar so igralci Enotnosti dobro izkoristili. V zadnjih minutah je desno krilo Kroupa po lepi kombinaciji
đal tretji col la * toa porta«I kontni rezultat. Tekmo J« ■ napakami lOdll Gora-njt jz Zagreba.
Ostali rezultati tekem I. kola driamega
nogometnega prvenstva go naslednji:
I.	LIGA:
Metalac (Beofrad) : Budutnort 1:0 (1:0) NaSa krila : Dinamo (Zagreb) 1:0 (1:0) Crvena zvezda : Lokomotiva 2:1 (1:0) Hajduk : Sloga 3:0 (0.0)
II.	LIGA:
Mornar : Podrinje (Sabac) 7:0 (3:0) Metalac (Zagreb) : Spartak 1:0 (0:0) Sarajevo . Dinamo (Pančevo) 3:2
Nogometno prvenstvo Slovenije
POLET : KLADIVA« 1:1 (1:1) Preteklo nedeljo Je bila v Mariboru odigrana prvenstvena nogometna tekma I. kola ined Kladlvarjem In Poletom, k! so je po zanimivi igri končala neodločeno z rezultatom 1:1. Sodil je Kosič.
Moj atletov v Mariboru
Balkansko-srednjeevropsko prvenstvo v odbojki
češkoslovaška Je osvojila prvo mesto
V nedeljo Je bil r Mariboru atletski troboj, v katerem »o tekmovala moštva ljubljanskega in mariborskega Železničarja in celjskega Kladivarja. Doseže. nih je bilo nekaj zelo dobrih rezultatov. zlasti je presenetila atletinja Gra-dišarjeva (Kladivar). ki je s skokom v višino 145 cm dosegla drugi najboljši letošnji rezultat v državi. Podrobni re-cultati so naslednji:
MOŠKI:
100 m:	1 Petauor (Kladivar) 11.5.	2
Hohnjeo (Kladivar) 11.n, 3. Hrovat (Železničar, Maribor) 11.7. 400 m: 1. Kopitar (K) 52.9. 2. Crepinšek (K) 54.9, 3. Hrovat (2. M) 55.4. 1506 ni: 1. Šušteršič (Z M ) 4.24 1. 2. Pernat (7 M.) 4.27.2. 3. Kocbek (Ž. M.) 5.00.0. 4X100 in: 1. Kladivar 458
2	Železničar (Maribor) 47.7. 3. Železničar
(Ljubljana) 4i>S. Skok v višino: 1. Horvat (2. M.) 1.60. 2- Ho h ujec (K) 1.55, 3. Kovačič (K) 1.55. Skok v daljino: 1 Cre pinšok (K) 6 58, 2. Petauer (K) 6.36 3. Horvat (Z. M.) 6.13. Krogla: 1. Jezernik (Z. M.) 11.67. 2. Polutnik (K)	11.55. 3.
«Tančič (K) 10 48. Kladivo: 1 Horvat (K) 29.08. 2. Filipič (Z. M.) 28.30, 3. Vidrih (2. M.) Kopje: 1. Roje (K) 42.4S. 2. Černe (Z. L.5 > 41.79. 3. Viher (Z. M.) 30.25.
ŽENSKE:
100 m: 1. Gradišar (K) 13.08 2. Rehar (K) 14.01. 3. Kumcrc (Z. M.) 14.04. Skok v višino: 1. Gradišar (K) 1.45. 2. Keršič (K) 1.35, 3 Kosi (Z. M.) 1.30. Skok v daljino: 1. Gradišar (K) 4.73. 2. Beba (K) 4.35. 3. M uran $ (2	M.) 3 89. Krogla: 1
Medveš (Ki 8.63 2. Pečanič (Z. Lj.) 8.61
3	Topolnik (Z. M.) 8.23 Disk: l. Medved (K) 33 46. 2. Topolnik (Z. M.) 30.64, 3. Pečanič (Z. Lj.) 28 0.
MLADINCI:
Tekmovali so samo mladinci obeh Železničarjev Rezultati so bili naslednji:
100 :n: 1. Betnaržič (Z. Lj.) 123. 2. Pi* ©tor (7- Lj.) 13.2. 3 Malo (Z. M.). Skok v višino: 1 Borštnar (Z. Lj.) 150 2. Gobec (Z. M ) 150. 3. Jermane (Z. Lj.) 145. Krogla: 1. Ladler (Z. Lj ) 10.66. 2. Sure (Z. Lj.) 10 63.	3. Pet a.j en (Z M.) 10.38.
Kopie: 1 Ladler (Z. Lj ) 34.40, 2. Gobec (2. M.) 32.20. 3. Lavrič (Z. Lj.) 31.55.
Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Kladivar 2. 7.elezn!čar (Maribor), 3. Že lezničar (Ljubljana).
Velike atletske tekme v Beogradu
Namesto balkansko srednjeevropskega prvenstva v lahki atletiki, ki je bilo odpovedano, so bodo naši atleti udeležili velikega četveroboja, v katerem bodo sodelovale ekipo Srbije, Hrvatske Slo. venije in »Partizana«*. Tekmovanje bo
18.	in 19. septembra na novem stadionu CDJA »Partizan«.
•
Odhod slovensko reprezentance za eet-vero-boj Srbija — Hrvatska — Slovenija — Partizan dne 18. in 19. t. m. v Beo. gradu bo v četrtek z brzo vlakom ob 18.35. Spc-daj navedeni naj se i>ol uro pred odhodom zberejo v avli železniške postaje: Dolenc, Furman. Glonar. Kosec. Kovačič, Kranjo Miler. Novak. Oberšek-Oli vi-eri, Pribošek. Rožman. Špan. 2ga-lin Cerar. Marinček. Peterlin. Miler B., Šebenik, Uršič, Kofol Povšuar in Bene. dlčič.
Iz Celja in Maribora priključek v Zidanem mostu: Crepinše-k. Debeljak, Fer_ iuga Hanc. Hohnjee. Kranjc. Petauer, Štajner. Vlah- Zagorc Zupančič, Deržek. Gradišar, Jošt, Knez Majcen. Medveš, Posinek, Rehar. Repovž Eferl. Masten, Kocbek.	Atletska zveza Slovenije.
Pokalne tekme v nogometu
Gregorčič :	Železničar (Ljubljana)
2:1	(1:1), Domžale : Maks Perc 4:4.
Tržič : Škofja Loka 3:8 (2:0), Gregorčič I :	Železničar (Ljubljana) 2:1	(IG),
Krim : Prediiec (Litija) 4:0 (2:0) Garnizija (Radovljica) : Udarnik (Kranj) 5:2.
a
Povratna kvalifikacij-ka nogometna tekma med Proleterjem (Osijek) in Tekstilcem se je končala z zmago Proleterja 1:0 (0:0). Ker je Proleter zmagal tudj v prvi tekmi 5:0, je postal novi član II. zvezne lige.
Prvenstvo Jugoslavije v košarki
Ob velikem številu gledalcev se Je v nedeljo na igrišču Crvene zvezde v Beogradu nadaljevalo državno prvenstveno tekmovanje v košarki. Posebno huda borba je bila med Mladostjo jn Proleterjem, medtem ko je moštvo Enotnosti kljub dobri Igr* izgubilo tri tekme. Tehnični rezultati so naslednji:	Moški:	Prcleter:Mladost
32:26 (13-8); Jed?n9tvo:Enotnost 47:32; Pro-lcter:Enotnost 62:28 (27:5); Metalac:Mla-dist 32:23. ženske :	Proleter:Dinamo
59:12; Dinamo-Virdar 56:9 (29:4). Hajduk proti Enotnost 61:27.
Preteklo nedeljo je bilo v Sofiji končano tekmovanje v odbojki za balkan-sko-srednjeevropsko prvenstvo. Prvo mesto mod moškimi In ženskim! vrstami je osvojila Češkoslovaška, medtem ko je jugoslovanska reprezentanca v skupini moških zasedla drugo mesto, med ženskimi vrstami pa tretje mesto. Končni vrstni red tekmujočih ekip je tale:
Meške ekipe:
CSR	6	6	0	18:0	12
Jugoslavija	6	4	2	14:7	8
Bolgarija	6	4	2	14:11	8
Poljska	6	3	3	11:11	6
Romunija	6	3	3	10:11	6
Madžarska	6	1	5	6:15	2
Trst	6	0	6	0:18	0
Ženske		i ekipe			
CSR	5	5	0	10:1	10
Poljska	5	4	1	9:4	8
Juoosiavija	5	3	2	7:5	6
Romunija	5	2	3	4:7	4
Bolgarija	5	1	4	5:8	2
Madžarska	5	0	5	0:10	0
Rezultati zaključnih tekem so bili slednji: MOŠKI:	Romunija : Trst
(15:3, 15:1. 15:0). Poljska : Madžarska 3:0 (15:9 15:12, 16:14), Češkoslovaška : Bolgarija 3:0 (15:2 15:5. 15:11), Poljska : Trst: 30 (15:0. 15:2, 15:0), Romunija : Madžarska 3:1 (15:1. 15:7, 12:15, 15:11), Ceškoslo. vaŠka:.fugo.<lav. 3:0 (15:10, 15:6* 17:15). Igri med Jugoslavijo in Češkoslovaško, ki Je bila ena najzanimivejših borb na tekmovanju, je prisostvoval tudi predsednik renubllke Georgij Dimitrov.
ŽENSKE:	Češkoslovaška :	Bolgarija
2:0 (15:4. 15:3), Poljska : Madžarska 2:0 (15:5. 15:5), Češkoslovaška : Jugoslavija 2:0 (16:14, 15:S), Romunija : Madžarska 2:0 (15:4, 15:6).
Ob zaklfučku Je pozdravil tekmovalce irenerallaitnant Stojčev, nakar se Je Georgij Dimitrov zahvalil udeležencem za lepe Igre.
Trodnevni turnir odbojkarjev v Ljubljani. Pretekli petek, soboto in nedeljo jo bilo na igrišču FD Železničarja (Šercerjev dom) prijateljsko tekmovane v odbojki, na katerem so sodelovali ljubljanska Enotnost, Železničar. Št. Vid in zagrebški Dinamo. Končni rezultati tekmovanja so naslednji:	Moški : Enot-
nost I : Dinamo 2:0 (15:7, 16:14). Dinamo : Železničar 2:1 (12:15. 15:7, 15:6). Žen-Enotnost rDinamo 2:0 (15:9, 15:8), : Dinamo 2:1 (15:6. 12:15 15:10).
na. ske:
3:0 št. Vid
Nova planinska postojanka na Kumu
V	nedeljo 5. septembra je planinsko društvo Trbovlje odprlo v svojem okolišu svojo drugo planinsko postojanko, ki naj bi služila v oddih in okrepitev našemu delovnemu človeku.
Vkljub zelo neugodnemu vremenu se je k slavnosti na Kumu zbrala Veljka množica delavcev-planincev jn prijateljev planin poleg raznih deputacii. Tovariš Slavo šentjurc. predsednik planinskega društva v Trbovljah je v jedrnatih besedah oris2l potek In delo pri tej novj postojanki na Kumu.
Planinsko društvo Trbovlje je takoj po osvoboditvi začelo z delom, da prostovoljno Jn s pomočjo ljudske oblasti na'preje ob-n<»yi kočo na Mrzlici. Takoj za Mrzlico so začeli z obnovitvijo postojanke na Kumu. Nastale so razne ovjre. k j so zadržale potek dela. Končno je društvo nabavilo potrebni material za prekritje strehe, s prostovoljnimi deli očistilo prostore razne navlake in nesnage, popravilo vodnjake 'td.
V	letošnjem letu so začeli z zbiranjem materiala za nadaljnle obnavljanje. Da te bila možna otvoritev, gre posebna zahvala nesebičnim prostovoljnim delavcem,
rokodelcem in članom odbora, ki so vložili ves svoj trud v to delo.
Po predaji ključev oskrbniku nove postojanke, ki bo stalno oskrbovana, Je tovariš predsednik podal zaobljubo v imenu zasavskih planincev, ki bodo še v tej petletki zgradili na Kumu lep planinski dom, od koder se bo videla vsa naša ponosna, s krvjo prepojena slovenska zemlja. S tem bodo ustvarjeni za našega delovnega človeka pogoji, da bo lahko svoj prosti čas koristno izrabil in v svežem zraku spoznaval krasote slovenske zemlje.
Novi Igralci Enotnosti. V okviru prostega prestopa nogometašev iz društva v društvo so se za SD Enotnost v Ljubljani prijavili naslednji igralci: M. Petrovič in A. Pavhe. člana Borca. M. Medved, član Mornarja. D. Gabrijevčič, J. Vukovič, Lj. Mihailovič in T. Bijelič, člani Krima ter V Bencik, član Sobote.
Smučarska sekcija Enotnosti obvešča tekmovalce in tekmovalke (člani, mladinci in pionirji), da bo v sredo ob 19. uri sestanek v kmečki sobi restavracije Sla. inič. Redna seja odbora bo v istih pro. štorih v četrtek 16 t. m. ob 20.
Kolesarji sp tekmovali na Krimu
Ob lepem sončnem vremenu se je na startu pod Krimom zbralo v nedeljo 12. t m. večje število mladincev jn članov, da ob koncu kolesarske sezone preizkusijo svoje močj tildi na gorskem vzponu na razdalji 10 km za člane, oziroma 5 km za mladince. Prav razveseljivo je, da se je ta lepa športna panoga letos tako raz-nrahnlla. prišli so kolesarji iz Maribora, Celja, z Jesenic, največ pa jih je bilo iz Ljubljane.
Precejšnje število vnetih simpatizerjev kolesarskega športa je gledalo tekmovalce, kako so se borili na težki krimski cesti, kj za take prireditve ni več primerna. Sprana od dežja, na ovinkih polna peska in na več mestih s kamenjem posuta cesta je od tekmovalcev zahtevala veliko naporov. Najslabši je bil v tem pogledu zadnji kilometer. Kljub temu pa se letošnji čas dobro kosa s predlanskim, ki ga Je dosegel Mariborčan Rozman, t. j 29. nrn. za 10 km. Rezultati gorskega kolesarskega prvenstva Slovenije za leto 1948 so bili naslednji:
člani (17 tekmovalcev): 1. PodmUjščak (Polet. Maribor) 29 -08.40. 2 Sosič (železničar, Ljubljana) 30:28; 3. Usar (Krim) 30:40; 4. Štirn (Miličnik) 31:02; 5. Abulnar Fr. (železničar) 31:09; 6. Kolar D. (Polet) 31:22; 7. Lavr h K. (Žel ) 32:28; 8. Štibernjk Fr (žel.) 32:36
Mladinci (22 tekmovalcev) 1. Viđali (žel.) 13:34 1 pet. sek. (najboljši čas dneva): 2. Blažun (Triglav). 14:23; 3. Arnšek (Kledlvar. Celje) 14.40 1 pet sek. 4. Tomšič (Žel.) 14:56 4 Pet. ?ek ; 5. Slav',? (Polet) 15:16 1 pet sek.; 6. Žunančlč (Polet) 15:21 3 pet. sek.; 7. Valentinčič (Žel.) 15:24 2 net. sek.; 8. Zanoškar (žel.) 15:29 2 pet. «c-. ,
Po končanih dirkah so tekmovalci šli v luristovski dom »Iškj Vintgar«, kjer so bili pogoščeni s kosilom, nakar so bili razglašeni rezultati In razdeljene nagrade. Prireditev se je izvršila v najlepšem redu.
PRVENSTVO HRVATSKE
V nedeljo je bilo na progi Samobor— Plješivica tekmovanje za gorsko prvenstvo Hrvatske v kolesarjenju. Tekmovalo je 27 vozačev iz Zagreba. Pulja, Osijeka, Zadra, Novega grada in Karlovca, proga je bila
dolga 10 km. Zmagal je Strain (Dinamo) s ča*om 23:57 drugi je bil BIroni (Pulj) s časom 26:05, tretji pa Zdravko Bat (Lokomotiva) s časom 26:16.
Gorsko kolesarsko prvenstvo Jugoslavije
Slovenijo bodo zastopali: Podmilj-ščak, Usar, Bukvić, Sosič, Abulnar in Štirn K. (ali Štlbernlk)
Kolesarska «.eza Jugoslav: jo razpisuje za letošnje leto kolesarsko gorsko prvenstvo v soboto 18. t. ut. popoldne v Sarajevu Naslednji dan bo za udeležence gorskega prvenstva po sarajevskih ulicah propagandna dirka. Predviden je tudi nastop dirkačev v Mostarju Panja Luki in Tuzli, da se bo tako tamošnjemu prebivalstvu nudila priložnost ogledati si to vrsto športnega udejstvovanja.
proga letošnjega kolesar-KCg-i gorske ga prvenstva FLRJ bo Sarajevo—Trebe-vič- Pravico udeležbo imajo ,e nad 20 let stari, ki so si v .eto-njih kolesarskih nastopih priborili uasiov zveznega dirkača P o sam-»'tue repuoiiško zvezo bo. do poslale naslednjo število 'tekmovalcev: Srbija 10 Hrvitska 10 Sloveniji i. Bosna in Hercegovim G, Makedonija 6 in «Partizan« 6 dirkačev.
Etapna kolesarska dirka po Jugoslaviji
Kolesarska zveza Jugoslavije bo priredila etapno kolesarsko tekmovanje, ki bo eno največjlh v naši državi. Tekmovanja se bo udeležilo okoli 60 naših najboljših kolesarjev, ki so dosegli na mnogih tekmovanjih doma ln v inozemstvu zelo dobre uspehe.
Proga Je razdeljena na 7 etap. In si. cer: Beograd—Sombur, Sombor—Slavonski Brod Slavonski Brod—Banja Luka» Banja Luka—Jajee, Jajce—Sarajevo, Sarajevo—Bljeljina in BiJelJIna—Beograd. Proga Je dolga približno 1130 km.
Za zmagovalce so določene nagrade Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije, Kolesarske zveze in množičnih organizacij.
Pri naših veslačih na Ljubljanici
Slovenija nudi s svojo bogato mrežo vodnih žil lepo priložnost za vse vrste veslanja. Kot predalpska pokrajina pa Ima naša dežela predvsem veliko gorskih voda. k! se preko skal in brzic prebijajo v doline. Iz teh razlogov je večina naših voda primerna zlasti za vožnjo s kajakom. To je zložljiv čoln, katerega leseno ogrodje se obleče v gumirano platno in je zelo gibljiv in uren. Tehta ves skupaj le okoli 25 kg in ga ra poljubnem mestu lahko v 20 minutah zopet sestavimo.
Veslanje nudi človeku zanimivo In zelo zdravo razvedrilo. Na čistem zraku. drseč po vodni gladini, uživa človek naravo v drugi perspektivi, kot jo Je vajen gledati s ceste. Neobdelana, surova, divja je ta narava, zato pa bolj čista, sveža in nepokvarjena.
Treba pa je ugotoviti, da se ljudje pri nas večinoma vozijo s čolni le bolj za zabavo. Premalo je v Sloveniji veslačev. ki bi gojili to disciplino v športnem smislu, to Je, da bi se skušali s sistematičnim in rednim treningom izpopolniti v pravilni t€-hniki veslanja. saj nudi ta panoga fizkultur-nega udejstvovanja tako zdravo, prijetno ln harmonično razvedrilo kakor poleg plavanja in smučanja najbrž nobena. Z dobro organizacijo, široko popularizacijo in z nabavo potrebnih tehničnih sredstev je treba veslanje razširiti mrd množice da bo v^aj tako priljubljeno kot n. pr. nogomet.
Tik nad »Špico«, na levem bregu Ljubljanice ima Spc.i «no-broda rsko društvo svoje prostore: skromno lopo
za spravljanje čolnov s potrebnimi omaricami ln garderobami, pred lopo pa lepo urejen prostor za čiščenje čolnov, za sončenje in za odbojko. Na bivšem tenisišču pa namerava društvo postaviti še eno lopo za čolne, ker je dosedanja že pretesna.
Vrata v prostore Športno brodarskega društva so na široko odprta za vse tiste, ki hočejo z vztrajnim in resnim veslanjem pomnožiti vrste aktivnih veslačev ali kajakašev Predvsem so toplo vabljeni mladinci iz delavskih vrst. Članarina je prav minimalna, saj znaša za člane 120. z mladince v šolah pa celo sarno 60 din letno S tem imajo priložnost, da uporabljajo vse društvene čolne, uživajo pri tem strokovno vodstvo v veslanju, imajo na razpolago prostor za kopanje in sončenje, lahko igrajo odbojko itd. Seveda pa s tem nikakor ni rečeno, da bi bili prostori ftportno-brodarskega društva namenjeni za zabavišče. Nasprotno, ljudje. ki bi hodili tja samo uživat in zapravljati čas. niso zaželeni. Dobrodošli pa so krepki, zdravi ljudje, ki so pripravljeni, da se resno udejstvujejo v veslaškem športu. Kakor drugje v fizkulturi. tudi tu ni namen da se za vsako ceno postavi določeno število rekorderjev, ki b! si v gonu za vrhunske rezultate s pretiranim treningom pokvarili zdravje. Ne. to so izrodki, karikature pmvega športa. Športno udejstvovanje naj predvsem nudi našemu mladincu ali delavcu v produkciji priložnost, da si z rednim treningom utrjuje zdravje, razvija in krepi
telesne moči In pri tem najde razvedrilo, ki ga borec v delovnem procesu brez dvoma potrebuje.
Sportno-brodarsko društvo je organizacijsko povezano z Ljudsko tehni-j ko. Kot tako Ima namen vzgajati nove i kadre za krepitev obrambne moči na-j še države in se boriti proti nekaterim j slabim tradicijam nekdanjega sporta. I S tem hoče dati državi samozavestne-] ga. discipliniranega, požrtvovalnega in spretnega človeka. Športno brodarstvo ima pa še posebno nalogo, da seznanja široke množice zlasti pa mladino z osnovnimi pojmi navigacije meteorologije, signalizacije, brodogradnje in plovne tehnike. Dočim je bilo še 1. 1946 edino brodarsko društvo v Ljubljani. so danes že osnovani iniciativni odbori na Jesenicah, v Novem mestu, Celju Sv Luciji in v Bohinju.
Od vseh sekcij S. B D v Ljubljani je najmočnejša veslaška, saj ima preko 100 članov. Spomladi je društvo zajelo okoli 40 novincev, ki so se pod strokovnim vodstvom precej izvežball v pravilnem veslanju na tekmovalnem čolnu. Ob koncu tečaja je bila prirejena tekma, ki Je pokazala prav lep napredek tečajnikov v stilnem, kakor tudi v brzinskem pogledu. Oe bodo še nadalje resno in sistematično trenirali, smemo od njih pričakovati še prav dobre rezultate
Pri veslanju Je treba pravilno obvladati posamezne gibe. ekonomično uporabljati telesno silo. pravilno dihati itd. Pridite na Ljubljanico k 5. B. D. in tam se boste naučili pravilnega veslanja. In vožnja po Ljubljanici ! Kakšen užitek! V enakomernem ritmu tolčejo vesla ob vilice čolna, mimo nas
Sijajna zmaga naših šahistov nad češkoslovaško reprezentanco
V	soboto 11. t. m. zvečer se je v Spind-lerjevem mlinu na Češkoslovaškem začel dvokrožni turnir šahovskih reprezentanc Jugoslavije in Češkoslovaške. Na slovesni ol\o-ritvi je pozdravil Jugoslovane predsednik češkoslovaške šahovske zveze dr. škoda, ki je izrazil željo češkoslovaških šahistov, da srečanja med obema državama postanejo tradicionalne vsakoletne prireditve. V imenu jugoslovanske reprezentance se je /a pozdrav zahvalil prof. Ludvik Gabrovšek. Zatem se je začelo tekmovanje.
Prvo kolo je z izjemo na prvi deski potekalo v znamenju izredno ostrih borb, polnih zapietljajev. Ta krog je pokazal nedvomno premoč jugoslovanskih mojstrov, ki so uveljavili svojo borbenost in dosegli izreden uspeh: izmed šestih končanih partij so dobili Jugoslovani tri, tri pa so se končale neodločeno.
Partija Trifunovič-Pachninn se je končala remi. Pachman je igral Griinfeldovo obrambo. V izenačeni poziciji sta se nasprotnika v 17. potezi sporazumela na renti.
Tudi Foltys in Gllgorič sta igrala Griinfeldovo obrambo. Gllgorič Je vešče izkoristil eno od vmesnih potez svojega nasprotnika in dobil kmeta. V končnici je izsilil Igro Štirih trdnjav, v kateri ima izglede na zmago.
Pirc Je v Retijevl otvoritvi strateško nadigral Richterja in preprečil nasprotnikov poskus, da bi prodrl s kmetom na damskem krilu. V trenutku, ko P-rc ni Izbral najpreejžnejšega nadaljevanja, je Richterju uspelo izmenjati trdnjave ter Je že izgledalo, da bosta remizirala. Pirc Pa Je bo zaslug! močnega prostega kmeta Še nadalje obdržal izglede na zmago.
Katetov-Vidmar ml. 0:1, damski gambit. Vidmar je kot običajno solidno otvoril jn Izenačil Igro. Katetov je žrtvoval kmeta, ker jo upal, da bo prišel v ugoden položaj. Vidmar je vzel kmeta in odbil začasni nasprotpJknv napad, potem pa je sam prevzel pobudo in v 23. potezi z lepim manevrom konja osvojil kvaliteto, kar je zadostovalo, da Je partijo z lahkoto dobil v 40. potezi.
Puc-Opočensiky 1:0 sicilijanska obramba. Puc je v burnj partiji žrtvoval kmeta, da bi prišel do pobude. Zgradil Je močno središče ter prešel v napad na črnega kralja, kl nf roštral Opočensky se je skušal upreti akciji na odprti c-linlji ln žrtvoval kvaliteto, vendar pri tem ni imel uspeha. Puc je z lahkoto zmagal v 41. potezi.
Sajtar-Tomovič remi, Retijeva otvoritev. Tomovič je dopustil belemu, da je z manevrom konja dosegel odločilno premoč. Saj tar je osvojil dva kmeta ter bil že t:k pred zmago. Spregledal pa je učinkovit manever s črno damo in Tomovič je izsilil remi z večnim šahom.
Louma je v francoski obrambi proti Ra-barju očitno igral na remi ter je že v prvem Stadiju igre izmenjal damo. toda Rabar je kljub temu dobil neke prednosti-Zatem je metodično izkoristil vse šanse In prodrl s trdnjavo na sedmi liniji ter osvojil kmeta. Pozneje je kmeta vrnil, da bi dosegel prehod v izenačeno končnico lovcev. Partija je bila prekinjena v 42. potezi
Da i)i Rohačku onemogočil Igrati njegovo priljubljeno otvoritev — škotsko partijo — je Kostič že v tretii potezi razvil d?bro nadaljevanje in ne brez uspeha. Po živahni borbi je prešla igra v trdnjavsko končnico v izenačenem položaju.
Milič-Alster remi, Grtinfeldova obramba. Milič je Igral kot beli varianto s flan-kiranjem kraljevega lovca. Napravil si je sicer močnega kmeta v središču, toda črni Je Imel dobre nasprotne šanse v kmet'h na damskem krilu. Alster je začasno dovolil nasprotniku, da je dosegel premoč, vendar je pri nadaljevanju obdržal remi, na katerega sta se pogodila v 35. potezi.
Florian-Božič 0:1, španska partUa. Flo-r:an je dosegel nekoliko boljšo pnz'cijo s kmetom na damskem krilu, porabil pa je precej časa za premislek ter mu je za zadnjih 20 potez ostalo samo še 10 minut. Božič se je tedaj odločil Izkoristiti skrito možnost svoje pozicije ter je v protinapadu osvojil, važnega osrednjega kmeta,, nakar se Je Florjan znašel v izgubljeni poziciji. V 38 potezi je Florian izgubil damo ter se takoj nato vdal.
V	nedeljo zjutraj so nadaljeval! prekinjene partije iz prvega kroga Prinesle so nove uspehe jugoslovanskim mojstrom, ki so dve partiji dobil? in dve remiziral!.
Rohaček ln Kostič sta se sporazumela na rem\ ne da bj nadnljpvala igro.
Rabar Je v končnici enakih lovcev osvojil kmeta ter prisilil Lotimo, da se je vdal.
Pirc je v nadaljniih 10 notezah pripeljal Richterja pred neubranljivi mat.
Gllgorič. k| jp jmel ob prekinitvi partije s Folfvsom izglede na zmago, ni Izbral najboljšega nadaljevanja in sta se nasprotnika v 76. potezi sporazumela na rcm».
Končni rezultat prvega krog matcha Jugoslavija-češkoslovaška je 7.5 : 2,5 v prid Jugoslavije.
II. kolo mednarodnega šahovskega dvoboja Jugoslavija—Češkoslovaška je prineslo Jugoslaviji velik uspeh. Od 6 partij so jih jugoslovanski mojstri do-
V nedeljo so bile na 6 km dolgi krožni progi Opatija—Preluka motorne in avtomobilske dirke za državno prvenstvo. Tekmovalo je okoli 100 tekmovalcev iz vseh ljudskih republik Jugoslavije Sodelovali Pa so tud{ vozači iz Trsta.
Tehnični rezultati so naslednji:
Motorji do 125 ccm (36 km): 1. Lukič (Srbija) 27:58.2 mjn.
do 250 ccm (60 km): 1. Kralj (Hrvatska) 40.18.6 min.
do 350 ccm (72 km): 1. Babič (Hrvatska) 43:50.26, 2. Trampuš (Slovenija) 45:50.3 min.
do 500 ccm (48 km): 1. Barbarič (Partizan) 28:25 4, 2. NalOvič (Partizan) 28:32.3, 3. Ponikvar (Slovenija) 28:34.3.
do 1000 ccm (72 km): 1. Keber (Hrvatska) 43:21.4.
avtomobili do 1500 ccm (48 km): 1. Vie-zoll (Hrvatska) 43:05.3.
nad 1500 ccm (hitrostna vožnja) 1. Vie-zoli (Hrvatica)
motorji s prikolicami (60 km) 1. žjgič s sovozačem Stojanovičem (Partizan) 40:22.2,
pa beži tiha barjanska panorama. Sem in tja spreleti vodo ponlrk. tam se zopet skrije v grmovje divja račka. V ozadju se črnijo obrisi notranjskih hribov. kjer se Je 4 leta kovala naša zgodovina. Skoraj nevidno se giblje počasna, temna Ljubljanica proti mestu, kakor bi sluttla. da jo čaka mrzlo zidovje preden izgubi samostojnost in se zlije v Savo. Res svojstveno lepoto vam odpira barjanska Ljubljanica.
V Športno brodarskem društvu pa Imajo tudi kajakaše, ki svoje čolne vedno pridno celijo in popravljajo, saj pridejo kalaki z divjih) voda večkrat od skal ranjeni In zdelani. Prihodnje leto bo v tem oziru že precej bolje, Fnj bo tovarna Letov v Dravljah Izdelala več kajakov, tako. da jih bo na razpolago preko 12. Naši kajakaši so zelo mrljivi ln vztrajni. Letos poleti so v Tacnu izvedli kajakaški tečaj, kjer so vzgojili iz 12 mladincev spretne kajakaše, ki so čez dva tedna že nastopili na republiškem prvenstvu. V svojih vrstah imajo tri letošnje državne prvake: ing Malahovsky, Ilija. Dro-venik.
Društvo Ima tudi 'modelarsko sekcijo. ki jo vodi simpatični Miha. če bi imel več pridnih in spretnih rok. boljše priprave in več materiala, bi brez dvoma mnogo več nacedi1 saj mu dobre volje potrpljenja in spretnosti prav gotovo ne manjka.
O motorni ln jadralni sekciji lahko žal edino rečemo, da še nista rojeni, iz tehničnih razlogov seveda Lahko pa povemo, da se republiški odbor Ljudske tehnike že bavi z načrtom, da prihodnje, leto organizira v Opatiii ja drain! tečaj.	M. H.
bili 5 Izgubili pa samo 1. Od 4 prekinje-uili partij pa računajo, da bodo dobili šo toliko, da bo rezultat II. kolao 7:3 v korist Jugoslavije. Dosedanji skupni rezultat iz obeh kol je 12,5:3 5 v korist Jugoslavije.
Tudi v tem kolu je bilo mnogo zelo lepili in zanimivih partij, med katerimi Jo treba posebno poudariti učinkovito zmago Puca nad slovaškimi prvakom lljtclkijem, ki je v tem kolu ojačil če-šoslovaško moštvo. Cehi pa so ojačili svojo ekipo tudi s Flclitlom ki je na
10.	deski zamenjal Floriana. Jugoslova. ni so zamenjali igralca na 8. deski, kjer Je Igral namesto Koštica Janoše. vič.
Rezultati II. kola so naslednji: Radinimi—Trifunovič prekinjeno, GligodČ— Foltys 0:1. Richter—Pirc prekinjeno, Vidmar—Katetov prekinjeno, l'jtelky : Puc 0:1. Tomovič—Sajter 1:0. Rahar— Louma 1:0, Janoševlč—Rohaček 1:0. Milič—Alster 1:0. Božič—Flrhler prekinjeno.
Garnizija Ljubljane
prvak armade
V	nedeljo 12. t. in. je bilo v Zagrebu končano tekmovanje za moštveno prvenstvo Jugoslovanske armade v šahu. Naslov prvaka za leto 1948. si Je priborila garnizija Ljubljana, ki je v srečanjih z :) nasprotniki nabrala 54 točk. Drugo mesto e zasedlo moštvo mornarice iz Splita s 45 točkami. Isto število točk Ima garnizija Zagreb. Slede: Novi Sad s 44 In pol točke, Niš z 39 In pol. Sarajevo s 33 in pol. Skoplje z 32, Beograd r. 31, KNOJ z 21 ln pol in letalstvo iz Zemuna s 14 točkami. Najuspešnejši igralci na tekmovanju so bili major Logar, poročnik Škoti in vojni uradnik Koščevič, ki so od 9 možnih točk osvojili po 8 In pol.
Rezultati zadnjih dveh kol so bili nasledili!:
VIII kolo: Sarajevo : Zemun 4:4. Nov! Sad : Skoplje 5:3. Ljubljana : Split 6:2, Niš : KNOJ 6:2. Zagreb : Beograd 5:3.
IX. kolo: Beograd : Sarajevo 2 ln pol : 5 in pol, KNOJ : Zagreb pol : 7 ln pol, Ljubljana : Niš 5:3, Novi Sad : Split 4:4, Zemun : Skoplje 2 in pol : 5 In pol.
Slovesni zaključek tekmovanja Je bil v domu Jugoslovanske armade, kjer je generailajtnant Mate Jerkovič spregovoril o pomenil šahovske igre v armadi, nakar so bile razdeljene nagrade. Gar. niziji Iz Ljubljane in Splita sta prejeli lepe pokale, medtem ko so moštva ostalih garnizij prejela plakete, In praktična darila.
Mladinsko prvenstvo Jugoslavije
V	nedeljo dopoldne sta na mladinskem prvenstvu države v Šahu Bajec in Baškovič Igrala prekinjeno partijo iz 6. kolu, ki se je končala remi.
Popoldne so igrali VII. kolo, ki je dalo telo rezultate:	Bogdanovič—Krzna,
rič remi, Iv-kov—Krstič remi, Cvetkov— Bajee remi, Štrblč—Njegovan remi, Ml-holič—Bardun 1:0. Prekinili so partijo: Vrhovec—Žepič. Bnškovlč—Matanovič in NHtolovski—Osmanovič.
Prekinjeno partije VII. kola. ki so Jih igrali včeraj dopoldne, so se končale z naslednjimi izidi: Vrhovec : Žepič 1:0, Bcškovič : Matanovič 0:1, Nikolovskl : Osmanovič remi.
Popoldne so Igrali VIII. kolo. Rezul: tati so naslednji:	Krznarič : Bardun
1:0, Bajec—Nlolovsk! remi, Matanovič : Cvetkov 1:0, Bogdanovič : Ivkov 1:0, Žepič : Boškovie remi. Partija med Njegovanom in Mikoličem je prekinjena v boljši poziciji za Mikoliča, Krstič pa lina v prekinjeni partiji z Vrhovcem kmeta več in izglede na zmago, Osma. novič ln SkrtIČ sta prekinila v remi poziciji.
Stanje po osmem kolu je naslednje: Miholič 6 (1), Krznarič 6, Matanovič 5 in pol (1), Ivkov 5, Bogdanovič 4 in pol, Vrhovec 4 (2), Njegovan, Krstič 4 (1), Bajee 3 In pol, Osmanovič 3 (1), Cvet. kov. Boškovič, Nikolovskl 3, Bardun 2 in pol, ŠtrblČ 1 in pol (1), Žepič 1 In pol.
Turnir PTT uslužbencev
V	soboto je bila na Bledu slovesna otvoritev Šahovskega turnirja za prvenstvo pošlno-telegrafskih ln telefonskih uslužbencev Jugoslavije. Pri žrebanju so dobili Igralci naslednje številke: 1-Dolič (Sarajevo), 2. Cvek (Zagreb), 3. Višner (Liubljana), 4. Kojič (Beograd) 5. Stuk (Split), 6. Simič (Beograd), 7. Omorac (Vršac), 8. Lihtenekar (Beograd), 9 Sušnik (Ljubljana), 16. Ga.b’vlč (Beograd) 11. Srcev (Skoplje), 12. Erker (Ljubljana), 13. Eržen (Ljubljana), 14. Cižnujsinkin (Zagreb), 15. Germek (Ljub. ljana), 16. Krepek (Maribor).
V	nedeljo in ponedeljek sta bili od.
2. Penezič (Hrvatska) 41:10.6, 3. Bulc (Slovenija) 41:14.0.
Jeseniški novatorji imajo svoj krožek
V	jeseniški železarni so ustanovili krožek nuvalorjev in racionalizatorjev.
V	otvoritvenem nagovoru je neumorni novator tov. Višnar Drago prikazal pomen aovatorskega krožka in med drugim po-udarj, da bo organizacija ljudske tehn.ke združila vse pozitivne sile ljudskih množic, ki delajo na tem področju. Krožek novatorjev in racionalizatorjev bo delal v okviru Kluba tehnike s sodelovanjem uprave železarne ln sindikalne organizacije. kar bo nedvomno veliko pr4pomoglo i tehničnemu napredku v naši državi. Po živahni razpravi in konkretnih predlogih so postavili temelje bodočega dela pri reševanju tekočih vprašanj. Vodstvo krožka sestavljajo izkušeni in večkratni novatorji.
Uprava železarne je postavila novaterjem lastno delavnico, kjer bodo lahko nemoteno izvrševali svoje delo. Krožek bo imel svoje stalne sestanke, na katerih bodo obravnavali poleg aktualnih vprašanj s področja vsakdanjega dela tudf vse tehnične novosti iz domače in tuje literature. Le z nenehnim sodelovanjem jn vsestranskim proučevanjem je upati, da bo delo zares uspešno in tako bodo tudi odpravljene vse dosedanje napake. Pokazala se Je tudj potreba sestaviti pravilnik dela krožka, ki bo omogočil njegovo pravilno delovanje.
Posebno živahna je bila razprava o načinu sodelovanja z drugimi organizacijami ljudske tehnike Marsikatera tehnična za-m*sel, L| «e je zdela neizvedljiva, bo odslej s sodelovanjem vseh tudi pravilno zvedena. S tem bo nudil novatorski kro-*ck društvom pomoč, da bodo lahko n i svojem področju imela še večje uspehe.
Ko Ra
Makedonska mladina pridno obiskuje tečaje
Letalska zveza Makedonije je organizirala nu gradlliščii v Mavrovu modelar skl tečaj, ki ga obiskuje veliko število mladincev -- graillteljev. Tečaj bo tra. jal mesec dni, nato se boilo na tečajniki še naprej tzpopinjevall na *B« modelar skih tečallh.
V	številnih krajih Makedonije so or. ganiztralt tečaje, na katerih pridobivajo mladinci in mladinke iz mesta In vast «snovno znanje v posameznih panogah tehnike. Tako so n. pr. priredili modelarski tečaj r B'tolju. teraj z» letalsjio iadrnn i» v Sknplju. a vtomohllsko-moto-«*lkilstfčnl tečaj v Skopijo in v vasi DraČovu v skonljanskcm okraju ltd. V Skuplju so organiziral! tndl radln-aiiia-♦erski tečaj, v Ohridu pa deluje športno brodarska šola. v kateri se usposabljajo jiovi kadri modelarjev in jadralcev.
igrani prvi koli. Izidi partij so hSr
slednji:
I.	kolo: Dolič : Krepek 6:1, Cvek t Germek 6:1, Višner : Llžmesinkin reml. Kojlč : Eržen 6:1. Stuk : Erker 6:1, Simič : Srcev 1:0. Omorac : Gajevlč Lihtenekar : Sušnik 0:1.
II.	kolo: Krepek : Sušnik 6:1, Gajevlč : Lihtenekar prekinjeno v boljši po. zieji za Gajeviča, Srcev : Omorič 1-0. Erker : Simič prekinjeno v boljši piTzi. cij za Erkerja. Eržen : Stuk 1:6, Ciž. inesinkin : Kojič 0:1. Germek : Višnei 1:0, Dolič : Cvek 0:1.
Kategorizacijarhrvatskih šahistov. Ko.
mieija šahovskega odbora fiz-kulturni zveze Hrvatske jo ugotoviia, da je m Hrvaškem 15 igralcev prve kategorije 26 druge. 81 tretjo ia 216 četrto katego rije. Poleg teli imajo na Hrvatskom • šahovske mojstre ui pruv toliko moj strskih k a n d ki« to v.	Najvoč kategoriji
ranih šahistov ima Zagreb, in sicer 1 prve kategorije 15 druge. 39 tretje i' 99 četrto kategorije. Na drugem mest* jo Split, nato pa slede Osijek, Vukovaa Vinkovci. Sisak itd.
Jug pokalni
prvak v plavanju
V	soboto je bilo v Splitu končano pc
kalno tekmovanje v plavanju. Prvenstv so s! osvojili plavalci Juga iz Dubro^ lljka. Končno stanje točk, ki so si ji priborila posamezna društva, je naslec nje: 1. Jug (Dubrovnik) 26.218 točk Primorje (Reka) 18.693,	3. Enotno:
(Ljubljana) 13.288.
V	posameznih disciplinah doseženi rc zultati so tile:
400 prosto ženske: 1. Lavrenč' (Primorje C:46;6 min., 2. Kavšek (Eno nost) 6:53,8 3. Kuhar (Enotnost) 6:57.6;
4X166 m prosto moški:	1. Pr
morje (Mohorič, Vltezlč, Meneelj, Kh men) 10:19 7, 2. Enotnost 10:57.4;
4X100 m prosto ženske:	1. Pr’
morje	(Sieijerie,	Valenčič.	LavrenčK
Mihel) 5:53.8 2. Enotnost 6:20.3;
PRVENSTVO POSAMENZIKOV
V	soboto so bile v Splitu na spored * tudi plavalne discipline za prvenstv posameznikov. Najboljše uspehe so d< segli:
200 m prosto moški:	1.	11
(Hajduk) 2:16,3,	2. Vidovič (Mlados
2:17 8, 3. Stipetič (Mladost) 2:21,1;
100 in	prsno	ženske:	1. Korp'
(Mladost) 1:27,5,	2.	Izparit*	(Primor j.
1:32,3. 3. Kuhar (Enotnost) 1:32.3;
200 m prosto ženske:	1. Grkin
(Primorje) 2:49 (boljše od jugoslova: skega rekorda) 2. Draganja (Hajdui 2:52.6, 3. Beara (Hajduk) 2:55.7;
100 ni	prsno	moški:	1. Cere
(Enotnost) 1:12,5, 2, Bijelič (Partiza. . 1:15 1, 3. Korpes (Mladost) 1:15,1.
KOLEDAR
Torek, 14. septembra: Znanoslav, R< i.ula.
Sreda, 15. septembra: Albin. Nikodea Svegoj
SPOMINSKI DNEVI
14.	IX. 1943. — Drugo bombardiranje N< v ega mesta ih> nemških avionih, p vzročena velika materialna škoda l-ubitih nad 6u civilnih prebivalcev.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Tromuestje, Mariji* irg štev. 5.
SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČ. Drama Ljubljana
Nedelja, 19. sept. ob 20.: Sheridan: Šoi za obrekovanje. Izven.
Drama oo ponovna v predsezoni tu<
nekatera dela iz pretekle sezone. Kt prvo predstavo bo uprizorila aheridt novo komedijo »Šoia za obrekovanje« nedeljo, 19. t. m. Druga prestava fc premiera Turgenjeve komedije >Me6t dni na kmetih'«.
OPERA
Sobota, 18. sept. ob 20.:	Beethoven
Fidelio. Gostovanje Valerije Heyba love Izven
•
ZATEKLO SE JE NEKAJ PSOV ob prilik, mednarodne razstave. Najditelji naj Jil. pripeljejo v pisarno Lovsaega sveta, Trdinova 8. Stroški bodo povrnjeni.
V nedeljo, une 19. sep c.	bo vozi
posebni PlTMK-ov vlak v Opatije Odhod iz Ljubljane ob 2 00 uri; odhod i. Opatije- Matulje ob 19.03 uri. Prijav* sprejema poslovalnica PUTNIK.a Ljub ljana.	1790-j
Dom na Komni vabi vse počitka ii oddilia potrebne k daljšemu bivanju Celodnevni penzijon znaša od ISO din na prej. Prijave direktno na upravo doan-* na Komni, Boh. Bistrica.	1788-1
Pionirski harmonikarski zbor Kajut ima vajo v torek. 14. t. m. ob pol 19 m. I. gimnaziji v Vegovi ulici. Pridite toč no in prinesite 6 seboj harmonike, k« bomo vadili za festival. MOLMS. 1789-r Medicine!! Knjižnica strokovne sikcije LŠM med. fak. je odprta 15. in 2S. septembra od 12—13 ure- Knjige se izpo. soj'ujo samo proti predložitvi indeksa.
PRESKRBA
MORSKE RIBE
Danes bodo v mesi ni ribarnici na Pogačarjevem trgu naprodaj maiSKe sardele po Tl .SO din kilogram.
Kinematograf i
LJUBLJANA UNION:	e* umski film!
»Življenje v Citadeli«, tednik. — MO. S KV A: sovjet. Ulm:	»Čarobno zrno«,
tednik. —SLOGA: niiier.s^i mm: = Vojna divjih mačk«, tednik. — Predstave ob 16.15 18.15 in 20.15. — LETNI TIVOLI: sovjet film: »Marita . tednik. Predstava ob 2U.3U.	— KODELJEVO:
sovjet, film: »Prelepa Vasiljica«, tei>-uik. — Predstava oh 20 M AitlBUh hbl'La N Ahij. sovjet, filmi »Gajči«, tednik - GRAJSKI: angleški film: »Sedma tančica« tednik. Predstave ob 18.30 in 20.30.	— LETNI
MARIBOR-, eovj film: »Na meji«, ted-nik
CELJE METROPOL: sovjet, film: »Ml-kluho Makla j«, tednik. — DOM: so. vjetski poljudno znanstveni film: »Skrivnosti narave«, tednik.
KRANJ MESTNI: sovjet, film: »Silvac tednik.
PTUJ: sovjetski film: »Leningrad«, tednik.
Odprava hišnih davščin
Pod gurnjim naslovom smo v dneh 8.,
9..	12 in 14. avgusta t 1 v dnevnikih «Ljudska pravica« in »Slovenski poročevalec« objavili razglas, da se davščine ne bodo več izterjevale, preplačila pa ne vračala Obveščamo prizadete davčne zavezance, da je bilo to obvestilo pomo. tonia objavljeno v časopisju Podjetje za vzdrževanje snage bo namreč nadaljevalo z izterjavo vs-eh do 31. XII. 1946 ugotovljenih zaostankov na vodarini, gosta* ščini in kanalski pristojbini, na drugi strani pa tudi poskrbelo, da bodo preplačila upravičencem vrnjena.
V66 prošnje za povračilo preveč pla, Čanih hišnih davščin je nasloviti aa Poverjeništvo za komunalno gospodarjenje MLO. ki bo odredilo, da se bo izkazano dubroimetje prepisalo na račun dohodnine davčnih zavezancev pri pristojnih fin. odsekih RLO in KLO. oziroma bo povrni to v t. ituvmt tistim, ki niso zayo-zanci dohodnine Zacevne prošnje, ki so pr<»sie plačila tak*s hi bilo glede na predpise o izvajanju proračuna MLO za ■	1948. predložiti vsal do SI. oktobra
«948.
Poverjeništvo za komunalno gospodarjenje MLO
ljudska Tehnika
Avtö-motj dirke za prvenstvo FLRJ
S 5. O YENS K I ■ j ummrn Jj& M 1
Šolstvo
Slušatelje I. letnika kemije (novince) obveščamo, da bo od 15. do konca tega meseca ponavljalni tečaj iz matematike. Ponavljala se bo srednješolska snov. Spričo važnosti matematike pri študiju kemije obisk tega tečaja priporočamo vsem. ki srednješolske snovi perfektno no obvladajo. Pojasnila daje Grupno vod etvo I£M-a, Vegova 4, vsak dan od 12 do 13 ure. Kemijski oddelek univerze,
Sprejeti učenci kmetijse šole Grm.Novo mesto! Začetek pouka je 16. t. m. Javite »e 15. sept. 1348.	1785-n
Radio Ljubljana Maribor in Si. Primorje
SPORED ZA TOREK
5.30 Množične pesmi. 5-40 Napoved časa in poročila 5.50 Jutranja telovadba. 6.00 Jutranji koncert. 6.30 Pesmi in plesi slo vanskib narodov. 7.00 Radijski koledar, poročila in objave. 7.10 Klavir v ritmu.
12.30	Napoved časa in poročila. 12.40 Zabavna glasba mali oglasi in objave.
13.00	Kabalevski: Komedijanti — suita za orkester. 13.10 Nekaj samospevov. 13.30 Kulturni pregled. 13.4<0 Operna glasba našega stoletja. 14.30 Napoved časa, po ročila in objava večernega sporeda. 14.45 Johann Strauss skladatelj ki ga v tem tednu poslušate. Dva valčka: »Na lepi modri Donavi« in Vino, pešam in dekle«.
18.30	Oddaja za pionirje: Z glavo puha, s srcem kuha, z nogami melje, v Ljubljano nas pelje. 18.50 Glasbena medigra.
19.00	Radijski dnevnik. 19.10 Mala skladbe velikih mojstrov. 19.30 Napoved časa in poročila- 19.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Modest Musorgski Sliko z razstave. 20.30 Gospodarska oddaja: V borbi za plan. 20.45 Poje Slo. venski vokalni kvintet. 21.05 Pester glasbeni spored. 22 00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd. 22.30 Orkestralna glas. ba čeških skladateljev. 23.00 Plesna gla£-ba. 23.30 Zaključek oddaje.
RAZPIS
Industrijska kovinarska Sola v Celju sprejme takoj
še vdete število učencev
ki so dovršili osnovno šolo ln se žele Izučiti v raznih kovinskih strokah. Učenci naj ne bodo starejši od 16 let. Ob prijavi je vložiti lastnoročno pisano z 10 din kolekovano prošnjo in rojstni list. Šolanje traja tri leta. Po dovršenih treh razredih in zaključnem šolskem izpitu postanejo učenci kvalificirani delavci usposobljeni v raznih industrijskih strokah z možnostjo napredovanja na sorodnih višjih strokovnih šolah. Učenci iz oddaljenejših krajev bodo uživali internatsko oskrbo Za učila skrbi šolsko upraviteljstvo.
Prijave je vlagati pri vratarju tovarne emajlirane posode ali pa pismeno na Industrijsko kovinarsko šolo pri Tovarni emajlirane posode v Celju.
UPR A VT T F.L JST VO
^Mogtasi
ZASLUŽEK
UPOKOJENKA srednjih let, bi za prazno, zračno sobo pomagala dopoldne v gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni oddelek pod »27.167«.	27.167-4
INŠTRUIRAM vse predmete za 8. gimnazijo. Ponudbe pod Angleščina na Oglasni oddelek.	27036-4
FRIZERSKO POMOČNICO za nekaj ur dnevno oziroma po dogovoru — išče Pliverič Mate, brivec. Frančiškanska ulica 3.	27273-4
INŠTRUKTORICO za klavir v starosti od 25 do 30 let, iščem za pouk otroka. Ponudbe pod Pri Bledu na oglasni oddelek.	27318-4
POSTRE2NICO — enkrat ali dvakrat tedensko, sprejmem. Naslov v ogl. oddelku.	27320-4
POSTRE2XICO za jutranje ure sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku.	27337-4
POSTREŽNICA za nekaj ur dnevno, naj se javi v opoldanskih urah na Bleiweisovi 15, pritličje, stanovanje št. VI.	27338-4
PRODAM
NEVESTE! Predvojna svila za obleke, žimnica iz morske trave, lepa velika preproga, nova sedeča banja in kompleten železni štedilnik naprodaj. Mestni trg 6-1.	27322-5
JEDILNI IN KAVNI SERVIS, lep, češki porcelan, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	27321-5
CRN MLADIC z razstave psov se odda osebi, ljubiteljici živali, —• pod ugodnimi pogoji. Grabrijan, Krakovska 10.	27348-5
PRESITO ODEJO, novo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku, 27366-5 DVA PODSTAVKA za pisalno mizo prodam. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	27319-5
1 avtomobilske obroče
z dimenzijo 16“, dvojni, na 8 lukenj, za balonske plašče kupimo. PREDILNICA IN TKALNICA — MARIBOR.	4252-1
LEPO KUHINJSKO pomivalno mizo, kredenco ln visoko omaro, vse lepo ohranjeno, prodam. Naslov v oglas, oddelku.	27269-'
5	PANJEV (Znldaršli) čebelj in nekaj praznih prodam. Ilovar Anton, Kleče 24, Dol pri Ljubljani. 27267-'
2ENSKO CRNO OBLEKO ln kostum za vitko postavo prodam. Vprašati med 14. ln 16. uro. Naslov v oglas, oddelku.	27267-f
PRVOVRSTNO BLAGO za kavč in dl van, modre barve, prodam. Naslov v ogl. odd.	27271-'
LOVSKO PUŠKO Browning C12 pro dam. Ogled v Invalidski puškami, Ljubljana, Gosposvetska 12. 27243-5 STBPTOMYCIN prodam. Ponudbe na ogl odd pod Streptomycin. 27246-5
6	m CISTE SVETLOMODRE SVILE
za perilo, 5 m vzorčaste svile, žen' skl . volneni pulover s čepico in ženski kostum za malo postavo prodam. Naslov v ogl. odd.	27251-5
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, nov, tapeciran, prodam. Naslov v oglas oddelku.	27250-5
2	2ENSKA ŠIVALNA STROJA z dolgim čolničkom prodam ali zamenjam za prašiča. Franc Jezovšek, Hotu-nje 30 p. Ponikva ob j. ž. 27140-5
MOŠKE RJAVE ČEVLJE št. 42 pro dam. Naslov v ogl. odd. 27220-5
3	m BLAGA za športni moški plašč,
čista volna, naprodaj. Vodnikova c. štev. 12-1.	27253-5
RABLJEN PISALNI STROJ, primeren za manjše poslovanje, prodam. Naslov v ogl. odd.	27242-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, pregrinjalo in blazinico proda Accetto. Trnovski pristan 18.	27235-5
DOBRO MOŠKO KOLO za 9000 din in lino črno blago za zimsko suknjo — prodam. Podmilščakova 41.	27236-5
SUHE JELŠEVE PLOHE prodam. — Naslov v ogl. odd.	27237-5
GRADBENI KAMEN deloma klesan, naprodaj. Ogled na Gosposvetski cesti št. 16.	27233-5
ZELEN IN SIV PLIS, krasno blago za tapeciranje ali dekoracijo — prodam. Naslov v ogl. oddelku. 27066-5 KOLO prodam Celovška cesta številka 104.	'	27015-5
MOŠKO KOLO. odlično ohranjeno — ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	27016-6
MOTORNO KOLO znamke Puch. brezhibno, 250 ccm, tipa 43 z raznimi deli. prodam ali zamenjam za DKW 125 ccm. Naslov: Mehanična delavnica Okrajnega magazina. Murska Sobota.	26926-5
PRODAM: daljnogled, uro (štoparico), visoko omaro in žimnico za otroško posteljo. Naslov v oglasnem oddelku.	27288-5
DVA PARA ČEVLJEV, moških visokih št. 41—42 prodam. Blejska Dobrava 60.	27287-5
KAVNI EKSPRESNI APARAT prodam. Ponudbe pod Dobro ohranjeno na oglasni oddelek.	27255-5
PREDSOBNO STENO, emajliran umivalnik, nerabljeno pregrinjalo za 2 postelji ln 1 kg žime prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	27257-5
PATENTNA UČNA MIZA s premakljivim sedežem, primerna za šolarčka 6 do 12 let, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	27258-5
CRNE SEMIŠ SALONARJE štev. 38, krasne, s pluto, nove, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 27281-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, črno zimsko suknjo, čelo in Slovenčevo knjižnico prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	27282-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Naslov v podružnici SP Celje.	27294-5
KOŠNJO OTAVE več parcel, prodam.
Opekarska cesta 33.	27297-5
STISKALNICO ZA SADJE prodam. — Naslov v oglasnem odd. 27299-5 NOVA PREPROGA 1.50x3 m — naprodaj. Naslov v ogl. odd.	27303-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, moderen, prodam. Škofja ulica ll, pritličje, desno, oziroma lokal. 27302.-5 TRANSMISIJA, 40 mm premera, 23 m dolga, v štirih palicah z 22 ležaji In s spojkami — naprodaj. Bogomir Drobnič — Rajhenburg. Veliki Kamen.	27290-5
PARCELO v neposredni bližini kolodvora v Polju in krasen srebrni pribor za šest oseb prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	27324-5
KRISTALNO OGLEDALO 165x75, lep masivni okvir (primerno za restavracijo, frizersko, krojaško zadrugo), prodam. Mestni trg 6-1.	27323-5
ŽELEZEN ŠTEDILNIK prodam. Naslov: Kolodvorska ulica št. 35. dvorišče.	27315-5
VEČJI KAVNI MLIN na ročni pogon, zelo dobro ohranjen za praženje kave in OTROŠKA POSTELJICA, dobro ohranjena, ugodno naprodaj. — Sušnik Alojzij, Ljubljana, Zaloška cesta 21-1.	27327-5
POPOLNO SPALNICO, antično, čisto, zaradi utesnitve ugodno prodam; morebiti tudi pliš divan, pisalno mizo, slike Ogled od 15. do 18. Poljanska cesta 15. II. stopnice. 3. nadstr., stanovanje 10, levo.	27326-5
KOMPLETNO SPALNICO, zakonsko, staro, prodam. Streliška ulica št. 22,
II. nadstropje.	27329-5
KOLO, moško, športno, prodam. Oglad vsak dan od 17—19. Grabeljšek Ivan, Sv. Petra cesta 76.	27333-5
NOVE SMUČARSKE ČEVLJE št. 40 prodam. Vprašati: Topniška 8, prizemlje, levo.	27301-5
SADNI MLIN prodam. »Garbajs«, Zg. Otok, mlinostava, pošta Radovljica, Gorenjsko.	27316-5
ZLATO ZAPESTNO URO »Alpino« — prodam Cankarjeva 33 — Novo mesto.	27145-5
NAROČNIKE,
ki prejemajo naš dnevnik po pošti in ga želijo v bodoče prejemati nepretrgano, opozarjamo, naj nakažejo naročnino 15 dni pred potekom zadnjega plačila za naročnino. Hkrati prosimo, naj ob nakazilu napišejo na ooložnici natančen naslov, na katerega jim dnevnik pošiljamo'
UPRAVA »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«
ZRAČNO ČRPALKO za kolo prodam.
Naslov v oglasnem oddelku. 27349-5 ŠIVALNI STROJ Singer ln nov krz neni plašč za deklico 6—9 let pro dam. Naslov v ogl. odd. 27311-5 KRATEK USNJEN POVRŠNIK in smoking-obleko (srednje velikosti) iz predvojnega blaga ln dve novi dečji pupi naprodaj. Naslov v ogl. oddelku.	27310-5
POSTELJE, omare, nočne omarice, mize in stole poceni prodam. Kosič, Barvarska steza številka 6. pralnica Rajh.	27305-5
ŠIVALNI STROJ »Singer« in obsevalno luč prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	27304-5
BIDE-BLAGO za otroško žimnico in kuhinsko tehtnico, vse po zmernih cenah, prodam. Ogled od 14. do 15. Naslov v oglasnem odd. 27340-5 KONCERTNE CITRE, dobro ohranjene z novimi strunami prodam. Ogled od 9. do 15. Stari trg 32-1, stopnice levo.	27335-5
VOLNENO BLAGO za kostum ali žensko obleko, zeleno, boljše kvalitete, ter dva para nizkih dečjih čevljev št 30 in 32 prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	27344-6
ELEGANTEN MUF (seal) prodam. — Vičič, Tyrševa 37-11.	27343-5
DVE POSTELJI (ogrodji), 3 posteljne omarice, nizka omara, umivalnik, -vse v Škofji Loki, ugodno naprodaj. Informacije: Debeljak, Ljubljana — Bleiweisova cesta 50.	27346-5
ŠIVALNI STROJ »Singer«, pogrezljiv, dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. Ogled od 9. do 15. ure.	27336-5
SPALNICO z ogledalom, 13 komadov, čisto, malo rabljeno, zaradi selitve prodam. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	27170-5
SPALNICO Iz mehkega lesa, vezano, prodam. Naslov v ogl. odd. 27330-5
KUPIM
OPREMO ZA SAMSKO SOBO kupim takoj v Celju ali okolici. — Ponudbe na naslov:	Ing. Brusnikin, Dobriče vas
š.t. 19, pošta Petrovče pri Celju. 27.197-6 KROMBI kupim, ponudbe na oglasni oddelek pod »Ženski plašč«.	27.226-6
VALJČNI MLIN za belo žito in mlinske kamne kupimo. — Ponudbe na Mestno Storitveno podjetje. Ilirska Bistrica.	26768-6
STREPTOMYCIN kupim. Ponudbe na SP Celje pod R. V.	26890-6
ŽELEZNO PEC kupi podružnica Slovenskega poročevalca ln Ljudske pravice v Zagorju.	27084-6
MALI TOPOLINO kupim. Ponudbe na podružnico SP Maribor pod Topoli-no.	27144-6
HARMONIKO, klavirsko ali kromatič-no, pet vrstno z registri kupim. Naslov v podr. SP Maribor. 27143-6 ŽIMNICI na vzmeti tudi rabljeni, ln nadposteljno sliko, večji format, kupim. Naslov v ogl. odd. 27125-6 MOŠKE ŠKORNJE št. 43—44, nove ali malo rabljene, in dežni plašč za večjo vitko moško postavo kupim. Naslov v ogl. odd.	27129-6
OGRODJE ženskega ali moškega kolesa brez sedeža, koles in streh kupim. Naslov v ogl. odd. 27171-6 BELO OMARO za obleko kupim. Ponudbe na oglasni oddel. pod Omara.	27252-6
KOPSCH: ANATOMSKI ATLAS.- — Plečnikov repetitorij ter Serko: živčevje I. in II. del kupim. Ponudbe na ogl. odd pod Atlas.	27254-6
OSEBNI AVTO takoj kupim. Naslov v ogl. odd.	27241-6
KORENJE za prašiče in drobni krompir kupi Lovrenčič, Dobrunje številka 41.	27264-6
ADLEŠICEVO FIZIKO za višje razrede kupim Ponudbe pod Fizika na ogl. odd.	27249-6
m2 PLOŠCIC 10x10 cm za polaganje tal kupim. Ponudbe pod AB na podružnico SP Celje.	27295-6
KONJE z opremo, samo opremo in vozove. dobro ohranjene in težke in lahke, kupi za svojo ekonomijo Kmetijska zadruga v Sevnici in prosi za ponudbe.	27296-6
ŽENSKO KOLO, novo ali malo rabljeno, kupim. Delno plačam z živili. — Zaželena je znamka Dürkopp. Ponudbe pod Kolo z gumami na oglasni oddelek.	27289-6
STEKLENICO termos z bakelitnim pokrovom in tridelno omaro, nizek format, kupim. Ivanšek, Bleiweisova cesta 48.	27280-6
ŽELEZNE CEVI za peč pol drugi meter in dvoje kolen kupi Podgorn(K, Beethovnova 16-III. Ponudbe danes pred 10. uro dopoldne.	27331-6
CELO-VIOLINO. — kompletno, dobro ohranjeno — kupim. Ponudbe pod: Dobra violina na oglasni oddelek Slov. poročevalca.	27332-6
LOVSKO PUŠKO dvocevko 16, kupim.
Naslov v ogl. oddelku.	27306-6
KEMIKI! Riesenfeldovo Anorgansko kemijo kupim. Naslov pustiti v ogl-odd. pod Nujno 3.	27049-6
MOTORNO KOLO. dobro ohranjeno, do 350 ccm kupim. Naslov v oglas nem oddelku.	27314-6
ZAMENJAM
MOTORNO KOLO znamke »Ziindapp«, 200 ccm, tipa 20, zamenjam za radijski aparat. Čarni Geza, mehanik, okrajni magazin — Murska Sobota.	26925-7
MOTORNO KOLO, 200 ccm, zamenjam za moški šivalni stroj ali ga prodam. Ambrož Jože, Litija 18	27120-7
MOŠKO KOLO, skoraj novo, zamenjam za »Berkel«-tehnico. — Ivan Stražar, Kresnice.	27119-7
PRAVO KAVO zamenjam za maščobo in pralna sredstva. Ponudbe poslati na ogl. odd. pod Zamenjam. 27213-7 ŠTEDILNIK na dve plošči za vzidavo zamenjam za železni na dve plošči ali kupim. Florijanska 39.	27239-7
USNJE, krivina ali svinlna ln nekaj spodnjega kupim ali zamenjam za mast in belo moko. Ponudbe na ogl. odd. pod Usnje.	27263-7
PRAVO KAVO zamenjam za maščobo. Naslov v ogl. oddelku. 27283-7 TOPOLINO FIAT zamenjam za motor 350 ccm. Ponudbe pod Topolino na oglasni oddelek.	27328-7
6 kg PRAVE KAVE — zamenjam za krušno moko ali koruzne izdelke. Bukovec, šišenska 69.	27341-7
KORUZNO MOKO, ZV2 m drap-svile in 5 m barvanega blaga zamenjam za pravo kavo ali pa prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	27345-7
NEPREMIČNINE
VILO v Savinjski dolini ob državni cesti zamenjam za hišo v bližini mesta Celja. Naslov v podružnici SP, Celje.	27147-8
VILO v Ljubljani zamenjam za enakovredno vilo ali posest kjer koli ob morju ali na STO-ozemlju. Ponudbe pod upokojenec na oglasni oddelek	26545-8
ENO- ali DVOSTANOVANJSKO HIŠO z nekaj zemlje v okolici Celja, Ljubljane ali Kamniku kupim ali zamenjam za prcelo v okolici Celja. Naslov v podr. SP Celje.	27149-8
PARCELO v Kosezah zamenjam ali prodam. Naslov v ogl. odd. 27272-8 MALO POSESTVO zamenjam za enodružinsko hišo z vrtom v bližini mesta Pojasnila daje Jugoreklam — Celje.	27284-8
DVOSTANOVANJSKO VILO z lepim vrtom v Mariboru za 900.000 in 124 arov njivo, pol ure do postaje Rače, za 70.000 din prodam. Vprašati pri: Maček. Bistrica 23, Ruše. 27291-8
ENOSOBNO komfortno stanovanje bližini Tabora zamenjam za isto tako dvosobno, želeno v bližini Tabora all Bv. Jožefa. Ponudbe pod Plačam delno selitev na oglasni oddelek.	27047-10
ENOSOBNO STANOVANJE v Rožni dolini zamenjam za večje Bežigrad šiška. Naslov v ogl. odd. 27195-10 LEPO TRISOBNO stanovanje s kopal nico v Ptuju zamenjam za dvosobno ali enosobno s kopalnico v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.	27238-10
SOSTANOVALCA študenta TSS. lesni oddelek zaželjen. sprejmem. Naslov v ogl. odd.	27234-10
ENOSOBNO STANOVANJE oddam zamenjavo kjer koli v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.	27265-10
SOBICO nujno potrebujem. Plačam do bro. Rihtarič Justi, Ruska 17 — ši ška.	27266-10
SOBO Išče, ves dan odsotna, solidna ženska oseba. Plača v naturalljah ali v denarju. Ponudbe na ogl. odd. pod Takoj in hvaležna. 27259-10 OPREMLJENO SOBO z lastnim po steljnim perilom Išče dijakinja. Po nudbe pod Dijakinja 7 na oglasni od delek.	27298-10
SOBO ODDAM enemu ali dvema dijakoma. Ponudbe pod: Naturalije na oglasni oddelek.	27300-10
OPREMLJENO SOBO pri bolnišnici — zamenjam za opremljeno so-bo v bil žinl centra. Takojšnje ponudbe pod Zelo čisto na ogl. oddelek. 27274-10 LEPO ENOSOBNO STANOVANJE Rožni dolini zamenjam za enosobno v Šiški, po možnosti v bližini gostil ne Keršič. Ponudbe na: Cementnlne, Celovška cesta 37, tel. 39-48. 27275-10 KRASNO OPREMLJENO SOBO s kopalnico zamenjam za enako prazno. Ponudbe pod Ljubljana na oglasni oddelek.	27308-10
GARSONIERO zamenjam za garsonle-ro. Ponudbe pod Takoj na oglasni oddelek.	27309-10
ENOSOBNO STANOVANJE zamenjamo za dvosobno s kuhinjo in pil nom — po možnosti v centru. Čebular, Emonska cesta štev. 2, Ljubljana.	27307-10
RAZNO
SOBE - STANOVANJA
STANOVANJE v Radovljici zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku.	27067-10
DVOSOBNO STANOVANJE v Ljubija-ni zamenjam z enakim v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	26907-10
VISOKOŠOLKA išče sobico, gre tudi za sostanovalko. Ponudbe pod »Lastno pe_ rilo« na oglasni oddelek.	27040-10
VISOKOŠOLEC, miren, išče čisto opremljeno sobo. Plača točno. Ponudbe pod Točen plačnik na oglasni oddelek	26965-10
KRASNO PRAZNO SOBO s posebnim vhodom v sredini mesta zamenjam za samsko sobo v Savski koloniji ali podobno. Istotam se zamenja velika sončna soba, vhod s stopnišča, za manjšo kuhinjo in sobo kjer koli. Naslov v oglasnem odd. 26888-10
LJUBLJANSKE NAROČNIKE,
ki so v zaostanku z naročnino, opozarjamo, naj jo čimprej poravnajo, sicer jim 15. t. m. list ustavimo.
UPRAVA »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«
Generalna direkcija Zvezne industrije celuloze, lesovine in papirja
bo od 14. do vključno 25. septembra 1948 predhodno sklepala POGODBE za leto 1949. po svojih predstavništvih: v BEOGRADU, Terazije št. 11, telefon 28-241 za LB SRBIJO in AO KOSMET ter z zveznimi koristniki;
v NOVEM SADU, Maletičeva ulica 19, telefon 20-08 za AP VOJVODINO, v ZAGREBU, Dolac št. X, telefon 37-771 za UR HRVATSKO; v LJUBLJANI, Pod Trančo 1, telefon 30-83 za LR SLOVENIJO; v SARAJEVU, Maršala Tita št. 33, telefon štev. 25-50 za LR BOSNO IN HERCEGOVINO ter CRNO GORO; v SKOPLJU, Ulica Goce Delčev št. 19 za LR MAKEDONIJO.
Pogodbe se bodo sklepale samo z onimi koristniki, ki potrebujejo papir, karton in lepenko za svoj0 lastno industrijsko reprodukcijo, in to na bazi kontingentov za letošnje leto.
Koristniki morajo predložiti točne specifikacije in navesti svoje potrošnike.
OGLASNI ODDELEK »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« — opozarja stranke, ki mu pošiljajo v priobčltev »preklice izgubljenih listin«, da takih objav več ne sprejema. Prizadeti naj vse »preklice izgubljenih ali ukradenih listin ln podobno« za naprej pošiljajo v priobčltev samo »Uradnemu listu«, Ljubljana, Gre gorčlčeva ulica 23.	-14
RAZGLAŠAM za neveljavno prometno knjižico moškega kolesa št. 609780-znamka neznana, na ime Bizjak Jože, Podgračeno, p. Jesenica-Dolenj-sko in oblačilno nakaznico IG na Ime Matkovič Ana, reg. št. 234, št. nakaznice 767304, Cirnik, KLO Velika dolina.	27124-14
URO sem Izgubil od glavnega Kolodvora do Tovarniške. — Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. — Naslov v ogl. odd.	27052-14
RAZGLAŠAM za neveljavno izgubljeno knjižico za kolo znamke Dürkopp, številka kolesa 709979, na ime Krnc, železničar, Zurkov dol 36. 27150-14 DNE 24. AVGUSTA 1948 — sem na Reki iz mesta do pristanišča izgubil denarnico z dokumenti, osebno izkaznico, kolesarsko knjižico in drugo. Poštenega najditelja prosim, da mi’ vrne vsaj dokumente. Damlš Maks, Gruševa 12, Sv. Marjeta ob Pesnici.	27142-14
RAZVELJAVLJAM izgubljeno osebno Izkaznico na ime Malek Marija, — Streliška, Maribor.-	27141-14
DNE 9. SEPTEMBRA zvečer sem izgubil na cesti od pošte do starega pokopališča v Kranju 4 ključe. Najditelj naj jih odda proti nagradi v podružnici SP Kranj.	27138-14
DVA DO ŠTIRI GROBE pri Sv. Križu ln večji nagrobni kip angela ali podobno kupim. Ponudbe pod Cim bliže vhoda na ogl. odd.	26125-14
RAZGLAŠAM za neveljavno ukradeno tovarniško izkaznico št. 723, živilsko karto TD, št. 1732 in sind! kalno knjižico na ime Klemenčič Do minik, Savlje 2. Ljubljana. 27185-14 DNE 10. SEPTEMBRA 1948 sem lzgu bil na glavnem kolodvoru veliko vsoto denarja. Poštenega najditelja pro sim, da mi vrne proti nagradi na naslov šikovec Anton, Stari Dvor št- 1 p. Radeče pri Zid. mostu. 27240- 14 IZGUBIL SE JE mlad pes, volčjak rjave barve, sliši na ime »Lupo«. Po grešan je od 9. septembra 1948. Najditelja prosim naj ga proti nagradi pripelje v tovarno »Tuba«, Kamniška ul. 20, Ljubljana.	27262-14
PSICA volčje pasme se Je Izgubila z rastave psov, sliši na Ime »Diana«. Poštenega najditelja prosim, da Jo vrne na naslov: Brodar Franc, Ljubljana, Resljeva 27.	27270-14
V NEDELJO SEM IZGUBIL na poti na šmarno goro sveženj ključev, med njimi trije večji. Najditelj naj jih odda v ogl. odd.	27245-14
RAZVELJAVLJAM oblačilno izkaznico reg. št. 463 kolesarsko knjižico št. 174698, delavsko potrdilo 50 št-1261058 ln osebno izkaznico št. 2072 na ime Horvat Rozalija, Krekova ulica 5. Ptuj.	27247-14
ZARADI LIKVIDACIJE se ure Izdajajo dnevno od 8. do 10. vključno do 30. sept. 1948. Poznejše reklamacije se ne bodo upoštevale. Glazer Erven, urar. Ptuj, Slovenski' trg številka 7.	27248-14
OSEBNO IZKAZNICO na ime Rozman Ana, Gorica 18, Radovljica, razglašam za neveljavno.	27286-14
LOVSKA PSICA, izgubljena, se dobi pri Leskušek, Ljubljana VII, Koseze, Draga 43.	27256-14
RAZGLAŠAM za neveljavno planinsko legitimacijo št. 12839 in potrdilo o vpisu ljudskega posojila št. 7 na ime Hariš Krista, roj. 8.« X. 1923, Ljubljana, Tyrševa c. 4	27261-14
PREKLICUJEM veljavnost izgubljene oblačilne nakaznice št 909947. Blg-man Ivana, Loke 172,’ Trbovlje ob Savi.	27292-14
ŠOP KLJUČEV sem našel pod šmarno goro. Moj naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	27313-14
Bar
„NEBOTIČNIK“
Otvoritev sezone v sredo is« t. m.
BARSKI ORKESTER, PLES ITÖ,
PREKLICUJEM veljavnost izgubljenih živilskih nakaznic 2 TDa, Jamska. 1 DTa. 1 Nav., 1 TD. Dežman Gašper, Trbovlje, Retje 48. 27293-14 PRETEKLI TEDEN je bil pri Petrič-ku zamenjan dežnik. — Sv. Jakoba trg 8-II.	27276-14
TOVARIŠICA, ki si Je v nedeljo dne 12. t. m. ob 10.15 pri mesarju na živilskem trgu pomotoma prisvojila TD živilsko nakaznico, prosim, da Isto vrne v ogl. oddelku. 27277-14 RAZGLAŠAM za neveljavno oblačilno karto št. 17024, mladinsko legitimacijo št. 94581 in tramvajsko izkaznico na ime Jeler Slavka. 27278-14 IZGUBIL SEM naočnike ob gorenjski železnici v smeri proti Litostroju. — Najditelja prosim, da jih vrne proti nagradi v trgovini — Einspielerjeva št. 20, Bežigrad.	27279-14
DNE 10. SEPTEMBRA 1948 ob 10. uri sem na avtobusni postaji v Novem mestu pogrešila rjavo torbico z denarnico, legitimacijami, fotografijami, naočniki In pismom na V. Udovč. Najditelja prosim, da mi proti nagradi vrne ali odda Narodni milici. Frančiška Udovč, Draga 12, p. št. Rupert pri Mokronogu.	27334-14
IZGUBILA SEM dva ključa v Frančiškanski ulici s številko 16. Poštenega najditelja prosim, da jih vrne v oglasnem oddelku.	27325-14
IZGUBILA SEM denarnico z nekaj denarja, osebno izkaznico ln 2 kolesarskima knjižicama. Poštenega najditelja prosim, da ml proti nagradi vrne — na naslov osebne Izkaznice. Pintar Amalija. Poljane 12 nad Škofjo Loko.	27317-14
OTROŠKO VOLNENO JOPICO iz rjave domače volne, sem Izgubil v nedelj na Večni poti ali v Rožni dolini. Poštenega najditelja prosim, d» Jo odda v Gledališki ulici 14, II. nadstropje, vrata 8.	27350-14
DNE 4. AVGUSTA 1948 mi je bila ukradena potrošniška nakaznica XI R 1, izdana v Borovnici, drugič žigosana: Sv. Urh, Trbovlje, tretjič še nežigosana, kuponi še vsi neizrabljeni. — Razglašam jo za neveljavno. Podlogar Jernej, Sekcija gradnje proge Sežana.	27312-14
IZGUBLJENA je bila 12. septembra med 12. in 13. uro na cesti od Domžal do Kamnika ZENSKA VOLNENA JOPICA. Vrniti proti nagradi v oglasnem oddelku.	27347-14
IZGUBILA SEM v nedeljo zvečer rjavo aktovko na zadrgo z uslužbensko knjižico, osebno Izkaznico, službenim dekretom in denarjem. Prosim poštenega najditelja, da odda proti nagradi na naslov: Mirtič Marija, MLO-Ljubljana, poverjen, za obrt in industrijo, soba 48. V nasprotnem primeru jih razveljavljam. 27342-14 UPRAVA »DOMA ONEMOGLIH«, Crni potok, Šmartno pri Litiji razveljavlja Izgubljeni nakazali za prehrano za 39 oseb za mesec september. Nakazili sta bili izdani 1. septembra 1948 od Poverjeništva za trgovino ln preskrbo okraja Ljublja-na-okolica in sicer: posebno nakazilo pod št. 1990-25 ln malo nakazilo št. 82-343.	27337-14
RAZVELJAVLJAM Izgubljeno sindikalno izkaznico št. 1296221 na ime Kobal Janez, Povšetova 76. 27339-14
Umrla ml je moja nadvse ljubljena sestrica
PAVLA
Pokopali jo bomo v torek 14. septembra ob 17. z žal, iz kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 15. septembra 1948 ob 7.30 v cerkvi sv. Jožefa.
Ljubljana, 13. septembra 1948.
Dr. URŠIČ MILENA
Naša predobra mati, sestra, stara mati ln tašča
AMALIJA TOMŠIČ, roj. Škrlj
je preminula, stara 78 let. Pokopali smo Jo 12. septembra 1948 na domačem pokopališču Vsem, ki ste nam v tej bridki žalosti stali ob strani In z nami sočustvovali, iskrena hvala. — Prisrčna hvala vsem za Izraze sožalja, za cvetje ln spremstvo do groba. Ilirska Bistrica, 13. septembra 1948. Žalujoče rodbine:
Tomšič, Inž. Ahtik, dr Pomo ln' Zajec.
+ V neizmerni boli javljamo, da nas je za vedno zapustil skrbni mož in oče
ANTON VTICAR
Inšpektor železnice v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v torek 14. t. m. ob 15.15 na okoliško pokopališče v Celju.
Celje, 13. septembra 1948.
Žalujoči: žena ELIZABETA, otroci, ln ostalo sorodstvo.
Ivan Ribič ■ Stojan:
Ljud;e onkraj reke
Roman
235
Spogledala sta se in se razumela.
In ena je mirno rekla:
»S teboj grem.«
Brez pomišljanja ji je priki mal. Ovel se je, da ni sam in da niso nevarnost samo Nemci, ki se bližajo iz gozda. Z močnim zamahom roke je mignil Bertlu:
»Tu ti komandiraj! Pokliči Lekšeja... Ko pridem do sedla, streljajte tja čez, na one...« Na odgovor ni čakal. Pograbil je mitraljez in šinil izza roba na ravnino.
Liza se je pognala za njim. Tekla je na vso moč, prevzeta od dušečega razburjena, ki jo je nenadoma obšlo, kakor dolgo zadrževan jok in bes. S skoraj zaprtimi očmi je zrla v hitečo \ orančevo postavo, z eno samo mislijo — da so tam pred njo Nemci in da za Vorancem ne sme zastati. Vse se ji je zdelo kakor čuden sen, iz katerega se je zdramila šele, ko se je vrgla ob Vorancu na tla... ker je padel on. Slišala je močan pok "in sikajočo svinčenko nad seboj in Vorančev priganjajoči glas: »Naprej, naprej... Hitro!« In ker ni vstal Voranc, se je tudi ona plazila po kolenih in komolcih, loveč sapo, da bi vzdržala nje-
govo hitrico... Svinčenke, ki so vedno bolj na gosto žvižgale okrog nje, so jo zdaj pa zdaj navdale z grozo, podobno nenavadnemu studu, ki ji je stiskal grlo, sicer pa jih je za trenutke skoraj preslišala, ko da niso namenjene njej in da se ji ne more nič zgoditi, dokler bo pri Vorancu.
Ko so Nemci videli, da ju s streljanjem ne morejo zadržati, so se brez povelja zagnali proti sedlu, da bi ga dosegli pred njima.
Voranc je tvegal: vstal je in pokonci zdrvel proti sedlu. Še dvajset skokov... le še petnajst... deseti
»Liza!« Slišal je njen grgrajoči stok za seboj in se ni ozrl. Sedlo je bilo že pred njim... Bliže mu je bilo kakor Nemcem. Še teh nekaj korakov... »Liza!« Zviška je telebnil v sneg. Skrit za robom sedla je položil mitraljez predse, sunil z dlanjo v zaklopko in stisnil petelina...
Rafal je Nemce zaustavil, čeprav je bil merjen previsoko in so krogle švisnile nad njimi. Toda sedlo, za katerim se je vgnezdil nepričakovani napadalec, jim je zaprlo pot naprej, za njimi pa je bila nevarna, gola ravnina. Da bi se umaknili nazaj do gozda, to ni bilo več mogoče.
»Stellung! Feuer frei!«
Na glasno povelje so se razpršili, daleč drug od drugega, in se pometali v sneg. Hip nato sta že tolkli dve strojnici in puške proti sedlu, da se je kadil sneg po njegovem röbu in so v sončnih žarkih trepetali mavrični kristalčki.
Voranc se je pomikal toliko nazaj, da je skril glavo. Roka se mu je že umirjala in skozi leden prah, od krogel raztepenega snega, je iskal cilj. Ko je zagledal, komaj lučaj kamna pred seboj, strojnico, ki je najsrditeje sekala proti njemu, in za njo troje ležečih ljudi, mu je pogled mirno zdrsel po cevi in preletel belo ravnino; v trenutku, ko se je ustavil na črnini nasprotnikovega orožja in na drobnem, zelenem robu, ki je molel izpod bele kapuce, je zadržal dih in sprožil... Strojnica je utihnila.
Voranc je začutil olajšanje.
»Sem pojdi, Liza,« jo je poklical. »Pomagala mi boš.«
Stisnila se je čisto k njemu.
»Kaj naj storim?«
Preden ji je odgovoril, je tudi za njima zaklopotal Šarc. Puške so mu pritegnile... Vinko in Berti in Lekše so udarili po Nemcih na nasprotnem hribu. Morda strelja tudi Urh, je pomislil Voranc. Takoj nato ga je obšlo nekaj mehkega in razburljivega hkrati: »Le kako je partizanom, ko je tako nepričakovano prišla pomoč?... Kdo ve — kaj si mislijo?«
Trdno se je oklenil strojnice.
»Drži,« je ponudil Lizi pas z naboji. »Naravnaj! Tako, da!«
In njegov pogled je spet iskal po ravnini, kjer so ležali Nemci in brez prestanka streljali proti sedlu in vrhovoma gričev. Toda streljal ni. Popadla ga je misel, zakaj streljajo tudi na griče, ko tam vendar nikogar ne vidijo.
uredništva in uprave št. 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske na ročnike urednl(k Cot# Kranjo
38-23
Tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Odgovorni