Gospodarske stvari. Etere sadne sorte bi se morale pri nas najbolj saditi in gleštati. Drugo ravnilo pri sadjereji je to, da sadjerejec rajši manj pa teb boljaib sort zareja za naprodaj in sicer takih, po kterih kupci najbolj segajo. Eupec kupuje rajai in dražje tam, kder je več jednakega in boljšega sadja na enkrat dobiti. Tako se mu cela kupčija bolj zjednači in spodneae. Sploh pa naj sadjerejec rajši vec jabelkov ko pa grušek sadi. Po jabelkih bolj popraaujejo in se jih več na tuje kraje izvaža ko pa grušek. Najbolj se pri nas sade gruške moatnice. Najboljše, najbolj iskano in trpežno kupčijsko sadje v našib krajih je brez vsega ugovora d o m a 6 i slo^enaki mašanckar, ki pa daje tudi iz7r8tno pijačo. Njemu tudi sicer lepa angleška zimaka zlata parmena ne vzame prvega mesta, da 8i ravno jo v novejšem 6asn bolj čislajo in drajše pla6ujejo. Sad je res lepši se pa ne drži take dolgo in tudi dale6 ni ;ako dober. Zelo razsirjena je še neka tietja porta, ki je zarad debelosti, rodovitnosti, trpežnosti in lahke prodaje ravno toliko iskana, 6e tudi jabelko le bolj za mošt in doma6e potrebe služi. Eupci ga plačujejo tako dobro kakor maaancikarje. Drevo raste veliko in daje štertinjak in 7eč sadja. Ta sorta je laški brunar in je dvakrat tako debel ko navadni brunar. Te dozdaj imenovane tri jabe!6ne sorte zaslužijo, da se kolikor mogoče najbolj razširjajo po naših krajib. Manj razairjen sicer pa zarad lepega namiznega sadu visoko obrajtan je nenavadno rodovitni zimski basamarec, dalje muakatno jabelko, zimski tafetnik, kosma6, rujavi matan, rude6i šte- tinec, peprovec ali bredavka, in poletni in zimski vinš6ek. Izmed tujih sort, ki ae priporo6ajo in aemtertje tudi že aadijo, je najžlabtnejša ananaaova reneta, zahteva pa tudi najboljo in najrahlejao zemljo in zavetno in 8oln6no Iego. Zlati pepinek je dober na mizo in daje izvrsten mošt, je pa droben. Hvalijo nadalje karmelitarsko reneto, pariškega ramburja, reneto orleansko, sladko reneto, debelo koselsko reneto in razne sorte kalvilov. Brez pomisleka je treba še z drugimi hvaljenimi sortami puskuanje delati. Zastran grušek je svetovati, da se gruške moatnice, kolikor razmere pripuačajo, zasajajo in širijo. Domača štajeraka moštnica daje, 6e se, dokler je še trda, preaa, najboljao, najslajao in najbolj trpežno pija6o. Eoroška lavantinska mostnica daje tudi dober mošt in se odlikuje po svoji ošpiceni rasti in po neki grenki britkosti sada, da ga sadni tatje ne marajo in grnške tudi mebke ne postanejo. Mebki obležani sad daje motno mle6nato pijaeo. Nadalje je še gruška prosenka izvrstna moštnica. Tujih moštnih grusek, kterih po nasib krajih ae nismo poskusili, ki 8e pa od zvunaj posebno iz Neinškega zelo priporočujejo, se je treba le z vso previdnoatjo poprijemati. Priporočujejo se knavsova gruška, Beclova gruška, gruška volkulja, laška, mecovska in normanska gruška pečenka, Vajlerjeva moatnica, avicarska vodenica, Rumelterjeva gruška, gruška podolgovača, pomorančnica, gruška zelenka, Sijevenova moštnica in divjakinja iz puščave. Zlahtne sorte, ki so posebno na prodaj so: Gruška cesaricna, Dilova maslenka, Hardenpontova zimska gruaka, železnobradka in vec drugih sort. Naši travniki, kaki so in kaki bi morali prav za prav biti. M. I. Razne p i cn e tra v e. Druga imenitna semenska trava je pasja tiava (Enaulgras Dactylus glomerata). Je jedna najboljsih travnib aort, ki jo ne le konji, ampak tudi goveja živina in ovce rade jejo. Ž zemljo ni preveč izbir6na, stori na bolj vezivnem, apnenem in ilovnatem zemljišču in 6e je to vlažno ae celo v peščeni zemlji. Razkorenini se koščato, ima gosto listje in je kaj trpežna in stanovitna, zato jo imajo kmetovavci tudi v visokih čislih. Vreme ji le malo škoduje, rano žeue in hitro raete tako, da se more 3—4krat za zeleno klajo na leto pokositi. Tedaj ni samo za travnike, ampak tudi ko senokoana trava vse priporočbe vredna. Samo to slabo stran ima, da prenaglo trda ali slamnata postane in živina jo potem ne mara rada. Tndi ne prenaša dobro, ako jo ovce do zobca popasejo. V senci ta trava tudi rada raste in zato se more tudi za sadovnjake in osojne gozdne travnike priporočati. Dobra travua sorta je tudi 7olnata p ah o 7 k a tudi medena trava (Slaniggras , Stolcus lanatus) imenovana. Ta trava 8e košcato razkorenini in visoko raste. Ima mnogo dolgib prašnatih listkov z pokon6nimi, 7aljastimi, listnatimi, pra7 tanko dlakastimi listi. Ta trava raste celo še po visoko ležečih krajih po travnikib, zarah, ob rekah in potokih. V nekoliko vlažni, iloviti in rodovitni zemlji kaj lepo in bujno raste, v slabi zemlji pa ostane nizka in malo vredna. Volnata pohovka se semtertje sama zase seje 18—24 funtov aemena na oral, pa tudi z drugimi travnimi sortami pomesana. Pokoaiti se mora pa predno 7 C7et gre, da daje okusno in redivno klajo za konje, goveda in ovce. Ako se pa pusti, da ocvete, postane bolje trda in slamnata in otrdela volnata paholka postane živini zoperna in se ji vstavlja. Tudi višja kostreba, (Wiesenschwingel) je dobra ženožetna tra^a, ki tudi 7 subi zemlji dobro stori, 6e tudi le bolj nizko raste. V rodovitni vlažni zemlji se pa močno razraste in 3—4 črevlje visoke bilke poganja z močno visečim latovjem. Raste skoraj povsodi, nahajamo jo skoraj po vseb travnikib, celo po goratih krajib. Posebno sposobna je ta trava za umetno napravljene travnike. Rabi se lahko posuaena ko aeno, pa tudi ko zelena klaja je prav dobro. Omeniti je tudi se naradna latovka (Gemeines Rispengras, Poa annua). To je trava poaebne dobrote, slasti da se pod njo druge trave zarašcajo in razraačajo. Postane sicer le za 6re7elj in za 6revelj in pol visoka, je pa zato prav koščata in listnata. Ta rastlina trpi več let in podaja vsi živini zeleno in subo izvratno klajo. Raste prav pogosto po suhih pa tudi po vlažnih travnikih in pasnikih. Če ravno sama zase ne vrže preobilnega pridelka, pa vendar zasluži, ker zelena in suha vsaki živini tekne, da se dru gim travnim sortam primeaa. Travni lisicji rep (Wiesenfuchs8chwanz, Alopecurus pratensi8) je za vlažno močno zemljo posebne priporočbe vreden. Eorenine mu drugo leto začnd izrastke poganjati in tako vrže posebno obilen pridelek. Posebno kaže to tra7o zasejati po vlažnih aotaatih zemljiačih, po travnikib, kteri ae dajo zamakati in po gozdnih senožetih. Ta trava se mo6no zaraa6a, rano za6ne poganjati in vzraste 27«—3 črevlje vi8oko. Elasje je valjasto prišpi6eno in rastlina ima obilo listja. Raste pri nas ae po visokih gorab in daje vai živini okueno in redivno krmo. Travna latovka (Wiesenrispengras, Poa pratensis) je kot spodnja trava jedna najboljaih, raste v vsaki zemlji, le prepolne moče ne prenasa. Med vsemi travami pa pretrpi suao najlahkejae, 6e le ni predolgotrajna. Glintnik (Futteitre8pe, Bromus racemasus in Bromus mollia) in šopulja (Riesentrespe, Agrestis vulgaris) je travna sorta, ki se sicer ne razrašca preširoko, namesto tega pa bolj na visoko raste. Bilje je pra7 so6no, ima dolgo široko listje z prekvisečim latovjem. Raste celo po višem gorovju na vlažnih senčnih krajih prigrmovju, ob rekab, jarkih itd. Ostane zelena noter da zmrzne. Vsaka živina jo rada je, ker ji je zelena in suba prijetna in redivna klaja. Najlepae raste v vlažni, težki zemlji, ki ima nekaj sence in toraj posebno iepo kaže pod sadnim drevjem po vrtih. Imenovati imamo na dalje travniško bilnico (Schutschwingel, Festuca pratensis), ki je pa le bolj pritlične rasti. Nahaja se posebno v subi zemlji po gorab, travnikih in pašnikib in posebno drobnici kaj dobro tekne. Se da tedaj le za vzboljševanje ovčjih pašnikov priporo6ati, ker na travnikih le malo pod koso daje. Se druga senožetna trava je grebenica (Eammgras, Cynosorua cristatas), ki pa le bolj pritlično raste z grebeničastim klasjem in ki je celo trpežna. Raste tudi v manj rodovitni zemlji, po vlažnih in suhih mestib na travnikih, pašnikih in zarab. Eosnje vrže le bolj pičlo, ker se ne razrašča preve6. Ovce jo prav rade imajo in zato se sme priporo6ati za posejatev na pašnikih. Zopet druga trava je divji bor (Mannascbwingel, Panicum silvestre) ki je mo5na listnata in prav socna trava. Ima plaze6o se korenino, vejasto, k tlam vklonjeno visoko in močno bil z dolgim latom, kterega veje naravnost od 8tebla proč molijo in valjaste klaake narejajo. Zrno daje pravi majiin gria, kakor ga na Nemškem, Poljskem in Šleskem semtertje napravljajo. Raate tudi po 7isokem gorovju zlasti v mokri, mužasti in rodovitni zemlji, ob rekah, po mokrih travnikih in mocvirjib. Eer to trava konji in go^eja živina rada je, se sme priporo6ati, da se z njo mokri travniki zaaejajo, ki se ne dajo suhi napravrti in se tako bolje in koristneje porabijo, kakor se pa to navadno godi. Sejmovi na Štajerskem. 25. nov. Videm, Loče, Dobje, sv. Marjeta na Pesnici, Soštanj, Eaniža; 30. nov. Artiče, Celje, Straas, Veržej, Svi6ina, Ptuj, Rogatec, av. Andraž v Slov. goricab. Sejmovi na Eoroškem. 25. nov. Africa, Gmtind, Greifenburg; 30. no7. sv. Andraž, Gradišče.