Največji almiki dnevnik v Združenih državah Velja Ki,1 % leto • • • leta • • • • < York cele leto < odo leto .00 .00 .00 .00 GLAS NARODA list stovenskih delavcev y Ameriki. TELETOM: CHelsea 3—3878 Entered m Second CIm Matter September 21, 1903, »t the Port Office at Hew York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 229. — Stev. 229. New York, Tuesday October I, 1935. — Torek. I. oktobra 1935. Volume XLIII. — Letnik XLIIi. ABESINSKI CESAR BO ODREDIL MOBILIZACIJO ABESINCI SE BODO NAJPREJ SPOPADLI Z ITALIJANSKO ARMADO NA MEJI ERITREJE O mobilizaciji je obvestil Ligo narodov. — Vojaki se bodo razkropili po celi deželi. — Vodili bodo večinoma guerilla vojno. — Ni dovolj orožja za Italijani pričakujejo abesinski napad. vse. ADDIS ABABA, Abesinija, 30. septembra. — Cesar Haile Selassie je obvestil svet Lige narodov, da bo mobiliziral vseh 10,000,000 svojih podanikov. Tekom enega tedna bo dežela podobna vojaškemu taboru in celo prebivalstvo bo s sulicami in le z majhnim številom modernih pušk pripravljeno, da stopi nasproti tankom, strojnim puškam in topovom najmodernejše armade v Evropi. * Kralj vseh kraljev" je brzojavil Ligi narodov, da ne more več odlašati z vojnimi pripravami, da more odvrniti sovražno nevarnost. Svojo vojsko bo sklical z bobni, trobentami, ognji po gorah, s seli, ki bodo šli od vasi do vasi, z brzojavom in z radio. Evropski vojaški izvedenci so mnenja, da Abesinija ne more oborožiti več kot 1,000,000 vojakov, ker nima dovolj orožja in municije. Ko je cesar poslal svoje sporočilo v Ženevo, se je posvetoval s svojimi vojaškimi svetovalci. Razpravljali so o vojnem načrtu ter sklenili, da bo Abesinija vodila v prvi vrsti guerilla vojno, v kateri bo na vsakih treh kvadratnih miljah po 600 vojakov. Velike armade ne bo na nobenem kraju. Cesarjevi vojni izvedenci, ki so vsi tujci, so mnenja, da je ta način vojevanja za Abesinijo najprimernejši. Majhne skupine vojakov, katerim Ibo-do poveljevali poglavarji posameznih rodov, bodo branili svoje postojanke. Pred napadajočimi Italijani se bodo umaknili, toda Ise bodo vračali in udarili na nje od strani in iz zaledja. Izjema bo samo v severozapadnem delu dežele, v provinci Gondar in ob Tana jezeru, kjer je dostop sovražne vojske lahek. Na tem kraju so že izkopali pasti za italijanske tanke in po gorah so zgradili utrdbe, kjer bodo nastanjeni oddelki s strojnimi puškami. Na tem mestu se že nahaja mnoge vojaštva, ki bo nudilo sovražniku trdovraten odpor. RIM, Italija, 30. septembra. — Italija pričakuje, da bo Abesinci napadli, ko bo cesar Haile Selassie razglasil splošno mobilizacijo. Za ta napad je v Eritreji pripravljenih 200,000 italijanskih vojakov. Iz Taranta se je odpeljal prvi princ kraljeve hiše, kraljev bratranec princ Adalberto Savojski, s 4000 vojaki. LONDON, Anglija, 30. septembra. — Anglija je povedala Franciji in celemu svetu, da je pripravljena iti do konca, da vstavi Italijo pri vpadu v Abesinijo. V svojem pismu je zunanji minister sir Samuel Hoare obljubil Franciji, da se Anglija strogo drži načel Lige narodov. Hoare pravi, da je Anglija za popolno vpoštevanje Liginih pravil in za skupno protivnost proti vsaki neizzvani agresivnosti. ADDIS ABABA, Abesinija, 30. septembra. — Abesinija more proti Italijanom postaviti 2,000,-000 vojakov, kot zatrjuje nek svetovalec cesarja Haile Selassiea. "Ako misli Mussolini, da predstavljajo nasi vojaki na meji splošno mobilizacijo" je rekel, "tedaj bo kruto presenečen. Cesar ima mnogo več vojaštva, kot pa je bilo sedaj objavljeno. Ako bo potrebno, bo na nogah 2,000,000 vojakov. "Mussolini naj nikar ne podcenjuje naše hrabrosti. Samo naj se spomni Adowe." V Harlanu zopet gospodari vojaštvo onncpvpi T l\V/VOU v M. JE GOVORIL ___FARMERJEM Več tisoč farmerjev je poslušalo predsednika. Govoril je o pretekli in sedanji poljedeljski politiki. FREMONT, Nebr., 30. sep. — "Prvič v človeški dobi ho i-meli ameriški farmerji priložnost poslužiti se dobrot poljo-deljske znanosti," je rekel predsednik Foosovelt v svojem govoru na potu proti zapadli pred neštetimi tisoči farmer-jev, ki so prišli iz vseli krajev v Fremont, da ga slišijo. Kakor daleč je videlo oko, je bilo na jiost^iji in sosedni :i ulicah polno ljudi, ki so prišli v Fremont, da slišijo predsednika Roosevelta govoriti o pretekli in prihodnji poljedeljski politiki. Posebno, ko je predsednik govoril o znatno narastlih skupnih dohodkih farmerjev in o olajšanju obrestnih bremen, ni hotelo biti kpnea ploskanja. Predsednik je govoril z zadnje platforme svojega posebnega vlaka. Ž njim potujejo njegova soproga, governor Cochran ill senator Burke. — Fannerjem ga je predstavil bivši kongresni k Dan V. Stephens. V svojem govoru je Roosevelt zatrjeval, da je AAA. v najboljšem pomenu besede demokratična. Ameriški farmerji so se pod vladnim vodstvom enkrat zedinili, ko so se prostovoljno pridružili AAA. Kar je prej izgledalo kot nemogoče, se je sedaj zgodilo. AAA. ni prisilna organizacija in vlada farmerjev nikakor ne sili, temveč AAA. združuje farmerje in se ji je do sedaj pridružilo nad 3,000,000 farmerjev. ROMUNI SVARE KRALJA DUNAJ, Avstrija, 30. septembra. — Danes so Romuni na veliki javni skupščini resno posvarili romunskega kralja Karola, naj prekine zveze z svojo priležnico Magdo I^upešcu, češ, da bo v nasprotnem ■slučaju njegov prestol ogrožen. Magdi so govorniki očitali, da se vmešava v vladne zadeve. Anarhist je zabodil fašista. AMSTERDAM, Holandska, 30. septembra. — Na postaji, s katere se je malo prej odpeljala kraljica Villielmina je neki dozdevni anarhist smrtno ranil fašista L. D. D as sena. Anarhist je bil aretiran ter pravi, da se piše Boot. Drugega ni hotel povedati kot da je prišel iz Francije. ZAPISNIK ODKRIVA ZLOČINE Stariši so našli zapisnik svoje hčere in ga izročili policiji. — Popisanih je šest umorov. BUKAREŠTA, Romunska, 30. septembra. — Kot se je sedaj izvedelo, je dal zapisnik 17 let starega dekleta poro«!, da je bilo odkritih 21 umorov, katere je izvršil Basile Toaci-uc in jih priznal. Stariši so na-' šli zapisnik, ga z grozo prebrali in so ga izročili policiji. Dekle se sedaj nahaja v opazovalnici. Kot znano, je Teaciuc po svoji aretaciji priznal, da mu je dekle pomagalo izvabljati ljudi na samotne kraje, kjer jih je umoril in njihova trupla zakopal. Oblasti so našle 20 trupel moških in ene ženske. Zapisnik omenja in } »opisuje samo šest umorov. Iz tega policija sklepa, da je Teaciuc i mel še več drugih žensk, ki so mu privabile žrtve. Teaciuc je bi! pod olxlolzbo umora pridržan v zaporu. — Ženska, ki je bila najdena med njegovimi žrtvami, je bila učiteljica, ki je izginila pred nekaj tedni. Zločinec je ponov no priznal, da je jk> vsakem zločinu občutil neko notranjo zadovoljnost. Policija je mnenja, da je bilo za 17-letno dekle skoro nemogoče izvabiti učiteljico. Mel umorjenimi se nahajata tudi nek oče in njegov sin. Teaciuc je rekel, da je moške izvabil z obljubo, da se bodo na samotnem kraju sešli z prijateljica-mi. Nato jih je ubil s sekira in njihova trupla zakopal po 1 tlemi zapuščene hiše. AVTOMOBIL KI GA ŽENE QUE PEEKSKILL, N. Y., 30. septembra. — Robert McKe!-lar se je podal nocoj na 1500 milj dolgo vožnjo v Miami, Fla. Vozil se bo s Fordovim avtomobilom modela 1029, s katerim je prevozil že 145,000 milj. Avtomobil bo gnalo olje, ki ga imana. zadnjem sedežu 85 galon. Če bo šlo vse posreči, ga bo veljala vožnja DUAŠKE DEMONSTRACIJE NA KUBI HAVANA, Kuba, 30. sept. — Ob priliki pete obletnice smrti Rafaela Treja, ki so ga usmrtili Macliadovi pristaši je hotelo vprizoriti dva tisoč študentov burno demonstracijo na Colon pokopališču. Policija je demonstrante razgnala. G0EMB0ES PRI HITLERJU Madžarski minis trski predsednik hoče doseči tesnejše zveze med Nemčijo in Poljsko. — Bil je dve uri pri Hit' lerju. BERLIN, Nemčija, 30. septembra. — Madžarski mini>tr-ski predsednik Julius Goem-boes je imel s kanclerjem Hitlerjem dve uri trajajoč razgovor. Prej pa je imel konferenco z zunanjim ministrom baronom Konstantinom Neu-ratliom. Uradni krogi zatrjujejo, da je njegov obisk popolnoma o-sebnega značaja in da je samo vrnil obisk generala Goerin-ga, ki je spomladi obiskal Budimpešto. Ko je Goemboes zgodaj dopoldne obiskal vojnega ministra generala AVernerja von Blomberga, se je peljal na grob nepoznanega vojaka, kjer je položil velik venec z napisom "Nemškim junakom — od madžarskega min i str. predsednika." Pozneje je bil Goemboes gost na banketu generala Goe-ringa, pri katerem so bili tudi baron Neurath, Joachim vou Riblientrop, minister za gospodarstvo lljalmar Schlacht in minister za cerkvene zadeve Hans lverrl. DiplomatiČni krogi domne vajo, da ima Goemboesov obisk namen dovesti Nemčijo, Poljsko in Madžarsko do tesnejšega skupnega delovanja proti političui zvezi med Rusijo, Čelioslovaško in Romunsko. Goemboes želi, da bi bila tudi Madžarska sprejeta v uem-sko-poljsko zvezo, ker se je Rusiji posrečilo skleniti zveze z državami, ki meje na Nemčijo, Poljsko in Madžarsko. MUSSOUNUU SE MUDI RIM, Italija, 28. septembra. — Neoziraje se na avtomobilske nesreče, dasi so po vsem svetil na dnevnem redu, divja italijanski ministrski predsednik Mussolini s svojim avtomobilom po devetdeset milj na uro. "Živeti v neprestani nevarnosti I" je Mussolinijevo geslo. ŠTIRJE RAZISKOVALCI UTONILI LENINGRAD, Rusija, 28. septembra. — Štirje člani arktične ekspedicije, ki so nameravali preiskati izliv reke Ob, so utonili. Motorni čoln, v katerem so se nahajali, se je potopil v bližini pristanišča Novi. ZAGOVORNIKI POROČAJO 0 USPEHIH NALOGA MILIČNIKOV JE BAJE PREISKATI TAMKAJŠNJE RAZMERE FRANKFORT, Ky„ 30. septembra. — Na od-redbo governerja Lafoona je generalni adjutant H. H. Denhart v Harlan okraj poslal 50 mož državne milice. Njihova naloga je preiskati obstoječe razmere v okraju. Denhart je vojakom sporočil, da jim bo poslal ojačenje, ako bo treba. To je že tretjič v tem letu, da je vojaštvo zasedlo okrožje. Svojo od redbo je governor utemeljeval s tem, da so ga člani United MmeWorkers o t Ameriea obvestili, da vlada v Harlan okraju brezpravnost in je uvidel, da je potrebno poslati vojaštvo. Poslani vojaki pa bodo o-pravijali svojo službo kot "o-pazovaleiV' in ne bodo bogatili rudnikov mehkega premoga zasedli. Major Co ren Corn, ki j ki volj nje vojakom in je obenem tudi član odbora petorice, ki preiskuje razmere v Harlan o-kraju in po sosednih okrajih, je rekel, da je v Harlanu resnična strahovlada in dolži šerifa Theodore E. R. Middle-tona in njegove uradnike, da so krivi teh razmer. Komisija je priporočila odslovitev šerifa Middle tona. A' llf&lanu sedaj še vlada mir; saj tako zatrjujejo krajevne oblasti, ki pravijo, da ni nikakih izgredov. Tajnik Ilarlan Coal Operates Association, George S. Ward, je naznanil, da bodo rudarji dobivali plače, kakor je bilo določeno v Washingtonu 2c*lljatl po Money Order. Pri epremembi kraja naročnik or, proetmo, da at tudi prejinJe MvallMe namanl. da Hitreje najdemo naaloralka. "GLAS NAHODA", 21« W. 18th Street, Ne« Ymk. N. I. Telephone: CHeU« 1-4171 municijska industrija Zadnji kongres je uveljavil postavo glede nevtralnosti, ki daje prcseduiku pravico uveljaviti odredbe, katero bi v vojnem času preprečile pošiljati vojskujočim se državam vojni materijah Te odredbe je predsednik proglasil v posebni proklamaciji. Po 2!). novembra bo mogoče izdelovati vojni materijal I«- s posebnim dovoljenjem. Tozadevno dovoljenje je mogoče dobiti - posebno licenco, ki stane petsto dolarjev. Pod to postavo spadajo vse puške in karabinke, ki imajo več kot _'<».."> kalibra, strojne puške, avtomatične puške in pištole, topovi, metalci min, havbice, tnunicija, ki spada k temu orožju, tanki, oklopni avtomobili, matične ladje za letala in submarine, montirana ali nemontirana letala, motorji iu deli za letala in strupeni plini. Po 2!». novembru bosta tudi izvoz in uvoz tega orožja dovoljenja I«4 s posebnim dovoljenjem. Po izbruhu vojne bo p;i izvoz tega materijala brezpogojno prepovedan. Po zatrdilu trgovskega tajnika Roperja je pa to le za-časna odredba. Po izbruhu vojne bo prepovedano tudi izvažati surovine, ki služijo za izdelavo gori omenjnega vojnega materijala in orožja. Sedaj je skoro vse izdelovanje orožja in;> let in doma iz Po-' točarske vasi pri Novem mestu. V Ameriki je bil .'{0 let iu tu zapu«?a hčer iu nekaj sorodnikov, v starem kraju pa ženo in dva brata. * 2(i. septembra dopoldne je preminula v Cleveland State bolnici Helen Zimmerman, rojena Škufca, stara 4G let. Doma jo bila iz va.-i Zverce, fara | ju spomin na < Brooklyn. N. Y. Kar je dopisov iz naše naselbino, so si po vsebini prirej slični. Tičejo so večinoma društvenih prireditev, kajti o delavskih razmerah noče nihče pOročati ker se res lie izplača. O slabem -e ne izplača pisati, hvaliti pa tudi ne more človek, četudi bi rad. Zimska sezona bo precej bogata na raznovrstnih prireditvah, največjo zanimanje pa vlada za vinske trgatve, ki bo sta letos, kolikor mi je znano, kar dve. Prvo priredi na Kolumbov dan, to je 1 li. oktobra, slov. pevsko društvo 'Slovan*, drugo pa zadnjo soboto v oktobru Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo. Obe društvi sta nadvse agil-lii, vsled česar jima je uspeh ž" vnaprej -zajamčen, ('lani "Slovana " so že zdaj z vso vnemo na delu ter jih vodi .i navdušuje pri tem edina misel, da morajo slehernega zadov-Jjiti. Gornja dvorana Sloven skega doma bo izpremeiijena v pravi vinograd, da -o bo vsakdo počutil res kot ob veseli trgatvi. "Slovanovi" pevci bodi skušali sami sebe prekosit:, kajti kaj je trgatev brez veselega petja. (>če župan ho mož na mestu — dobrohoten, obenem pa tudi pravičen sodnik. Tudi brhka mati županja si* ne bo protivila njegovi volji. Ni mi treba skoro omenjati, da viničarke in viničarji ne bodo prestrogi, če vas bodo slučajno zasačili pri kakšnem nepoštenem dejanju. Lep večer Ik>. Vživeli se bomo v prijetne čase, ki smo jiu doživljali ob sličnih prilikah v stari domovini, obujali bomo spomine, kajti ni lepšega iu dražjega, kot je v daljnem kra- mi itje in okostje dojenčka. Mlada mati je umrla očitno za porodom, lobanja otroka je bila tanka kakor papir. Vendar, kdo bi pojasnil vzroke tihe družinske tragedije pre 1 tremi tisočletji! Zdaj raziskuje grobišča na pobočju Sleniška, ki ga krona idilična romarska cerkvica. Na njivah, ki s«* imenujejo Apno menda zaradi apuenih kraškifi skal. ki gledajo sem in tja iz zemlje, so odkrili že več grobov. Dr. šrnid je imel prav tu izredno srečo. Včeraj dopoldne so odkrili grob, v katerem so našli zajetno žaro, v njej pa več dragocenih okraskov. Posebnega pomena je zapestnica na tri obroče, ki so lepo okrašeni. Takisto je pomembna tudi velika fibula v obliki čedni čk a. Na podlagi letošnjih kopanj je ugotovljeno, da so v času ■najstarejših prebivalcev mrliče zažigali, njih pepel pa so obenem z nagrabljeno žerjavico polagali v gomile, v mlajši dobi pa so-pokopavali mrliče. RADOVEDNEŽI PRED PALAČO LIGE NARODOV m Slika je bila posneta s stopnišča palače Ligo narodov v Ženevi. Pred palačo se zbirajo vsak dan gruče radovednežev, ki čakajo na daljnih razvojev v abesinsko-italijanskem sporu Tak«) pravijo na Francoskem : — Matere, ki so rodile deset živih zakonskih otrok, imajo pravico, da dobijo naslov: vitez častne legi je. — Prav tako še pišejo in predlagajo, da sodi vsem materam, ki dajo domovini po pet, šest, osem sinov — vojaško odlikovanje. Isto pravico do takih odlikovanj naj bi imele ženske, ki koristijo domovini s pisateljevanjem, z umetnostjo sploh, z verskim življenjem, z nego bolnikov, z vzgojnim delovanjem, s kulturo za narod. Te zahteve niso odveč. Koliko naših mater in žensk bi lahko prejelo odlikovanja! — Veni pa, da jim ni zanje, pač pa bi si vse želele, da je nj'ii delo V]»oštevano — vsaj od njih lastnih — mož—in otrok! x Ali bo vojna za Abesinijo ali ne bo! Italija je že zdaj zapletena v vojno — v nekrvavi boj z Ligo narodov. Enkrat Liga zmaguje, enkrat pa Italija. Pravzaprav pa to ni boj, pač pa slepomišenje, ki ga bo šele tedaj konec, \'o bo Italija vržena iz Lige ali jo pa Italija prostovoljno zapustila. To se bo baje zgodilo v dveh tednih. Co -i noče Italija nakopati sovraštva vseh držav, ki so Ligi zastopane, bo morala z napovedjo vojne počakati do meseca januarja. Takrat se bo cineanjc znova začelo in bo trajalo do zgodnje pomladi, ko pri nas kukavica poje. Tedaj se pa že začenja v Abesiniji deževna doba, ki t.i nič kaj primerna za vojskovanje. Opremljati italijansko armado z marelami, pa tudi ne kaže. x Ali ste čitali tisto o madžarskem profesorju, ki je petnajst let plačeval za svojega nezakonskega otroka, nazadnje se jo pa izkazalo, da mu ženska, ki se je izdajala za mater, sploh ni nikdar rodila o-troka. Tako grdo je mogoče edino-le profesorja potegniti. Človeka s razmeroma normalnimi možgani pa ne. x Mrs. Stasich lepa hvala za pozdrave, ki mi jih je prinesla od Pavleta iz Elk Creeka. Tudi pozimi bi bil rad enkrat v tistih lepih krajih. Saj menila ni pot od gorke peči v klet in v shrambo za klobaso nikdar zametena. x Naši rojaki so ros hvaležni. Posebno hvaležne so pa rojakinje. Nedavno se je neka slavij čuka javno zahvalila vsem, lii so se udeležili surprise party ter pri tem še prav posebno počastila svojega moža, ker je "tako lepo peteline spucal". x Newyorsko grozdje je po štirideset dolarjev tona. Kalifornijsko je znatno dražje. V New Jersey prodajajo dve leti star kalifornijsko vino po devetdeset centov galon. Človek res ne ve, kaj bi storil. Tona ga je preveč, ga Iona pa premalo. x So ženske, ki morajo biti srečne, če lažejo o nji. Dosti slabše bi bilo zanje, če bi o njih resnico govorili. * Poljnb je že marsikateri ženski vzel pamet in marsikateremu moškemu svobodo. "GLAS NAHODA " New York, Tuesday, October 1, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. 5T. Ob šestih .je ladja odrinila izpred Xjujorka ua pot v domovino. Ob enajstih je nekt pomni šf-ak prihitel na poveljniški •mostirek in strmimo naznanil kapitanu Hansetiu: *4SU»pega potniku imamo na krovu, gosjKxl kapitani!" Kapitan je zarin z njim. pravim!" < Vz dve mrmiti .i«* jiomoršeak sprt hitel po topnicah navzgor. Sam bil, a v na roe ju je držal nekaj, nekakšen zavmj, ki je bil oIh1;iii s cunjami. Zazijal je. da l»i spregovoril. A kapitan .j<» nahrulil jm pnsjo: 44K.j»' j«* tista baraba?M 1'omoršeak je s težavo ]M»teg-nil sapo vase ko burja in je bleknil: "Tukaj!" Tn je pokazal nekaj nejasnega, kar je držal v naročju. A že-j«* bil kapitan pri njem, razpotegnil je zavoj — in o«l-skoeil ko biljardna krogla. A' zavoju se je zgenilo. iz zavoja je prišlo življenje — zavekalo je s tenkim, jokajoeim glaskom. Dve majceni roeici sta se iztegnili kvišku. "Poba!" je za-jeolja! kapitan. — "Nekaj gr;t-lnov nekaksneg« pobira!" Stari pomorski godmjaei so zmeraj rudni. So jeznoriti za vse na svetu, a v dnu duše mehki ko salo. Kapitan je iztegnil roke in vzel prav varno, neskončno oprezno, kakor da j«' iz stekla, drobceno, vek a joče dete v naročje. Po|m»Mik* jo dal nabiti na stopnišče prvega razreda tale oglas:, 44 Potnike prosim, da se zaradi važnega s]>oroČila zberejo na tem k m ju!" "ITm," je zamišljeno dejal OTROK NA DRA2BI Mister John Schultz, ki je bil iz Nemčije in se je prej, preden si je v Amerikii nabral milijonov, imenoval Johan. To bi |»omenilo, da je kaka ledena gora v bližini, ali da so na ladji ošpice, ali pa da je v Kvropi izbruhnila spet kaka vojna . . Baronica Hato-nii. " Božo spet kaka bedarija, ki ste si jo vi, moški, izmislili," je rokla. Zabrnel je zvonec k čaju. Nato so vsi udobno sedeli na stololi. Baronica jo Mistru Schultzu priporočala nekaj knjig, ki bi se iz n»jili jnuičil o ženskih zalitevah. Potom se gledali igiajoče so otroke. 4tAli niste nikoli imeli kakega otroka? .Tnz imam majhne otroke neskončno rad!" .je «lr-jal Schultz. Okrog ustnic se je baronici grenko pretegnilo, jKigled njenih oči so je omočil. Povesila jo veke. "Otroka — jaz?" jo tiho dejala. A nato je zavrgla lehkobnost in 'je odločno zamahnila z roko: 44Moje življenje je posvečeno borbi za pravice žena in mater." Planila ije pokonci in stala pred njim ko-bogkija vojne. 44 Me postav Ijamo hišo za boljšo IkmIoč-•11 ost ." Nehali so j«*sti in strežaji so pospravili mize. Za kapitan-sko mizo je vstal kapitan. 44Gospe in gospodje." je začel svečano in nadaljeval:44Pro sil sem vas, da me poslušate, ker imam prošnjo do vas. Usoda je zanesla slepega hotni ka na našo ladjo. Naša dolžnost je, da so po svojih močeh zavzamemo zaaij." Okronil se je in namignil. Tn svečano se je rnravil višji poročnik Hanuš, držeč majčkeno bitje v naroč ju. Nesrečni gospod TTanuš, ki ni imel )w>jma o tem, kakšne po. Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. Mite nam! SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau 216 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe- t robe ima dojenček, je držal otroka takšnega v naročju, kakršnega je Bog ustvaril. In i>o svečeniško ga je položil na mizo. "Saj pravim, moški!" je o-gorčeno vzkliknila baronica in silila v ospredje. "I>o smrti se bo prehladil!" In že je vzela ruto s pleč in skrbno pokrila tisto bitje. — Kapitan so je muzal, Mister Schultz se je muzal — in potem je kapitan potrkal na mizo. "To drobno bitje gospo in gospodje, smo našli v nekom čolnu, čez neka\j ur nato. ko smo odrinili iz Njujorka. < >krog vratu je imelo tale listek. Poslušajte, kaj je napisano." Vse je utihnilo. Nad nekaj sto srci je zavel dih usode. 44Ne morem si drugače pomagati," je bral kapitan s tihim irlasom, ko da zaupam svojega edinega otrooira pomoči tujih ljudi. Rog bo vse povrnil tis-lomu. ki se bo zanj zavzel. Saj jo nedolžen in zato ne l»o šel v pogubo ko njegovi starši, ki so zapustili domovino in zdaj v tujini obupava j o." Kapitan je vstal.-Njegov glas je donel, zvenel dalje v ljudeh, ki so biLi okrog njega in so si komaj upali dihati. "Mislim, da moramo pomagati! Tn zato, gospe in gospodje, predlagam dražbo po ameriškem načinu. Tisti, ki bo izdražil otroka, ga bo tudi dobil .in sprejel dolžnost, da bo skrbel zanj tako, kakor je dolžan skrbeti pred Bogom in ljudmi. To pa, kar homo dobili z dražbo, naj bo otrokova last za pozneje, ko bo otrok stal na lastnih nogah." Kapitan je poznal ljudi. Koval je železo, dokler je bilo še vroče in je ko j začel dražln> s človeškim življenjem. Pa je začel zbirati s soudeležbo vseh potnikov prvega razreda premoženje otroku, ki ni imel niti svojega imena, nikar še kaj drugega, in ga končiti v višine. Srebro, zlato in bankovci so se kar usipali na krožnik, ki ga je kapitani žarečega obraza držal v rokah. A slednjič so bili klici ponudnikov redkejši in redkejši. Tii ob koncu, ko je kapitan Hansen zmagoslavno zaklieal: 44 Deset tisoč!" sta stala le še dva človeka drug napram drugemu, moški in ženska. Mister Schultz, in ona, baronica, ki dotlej nista še nikoli imela časa za otroke. Bliskovito so se baronici podile misli po glavi. Ona mora, mora dobiti otroka, vzgojila ga bo, da bo vesel, zdrav človek. In nič več ne bo tako, -tako sama. Vsa je drhtela in hrepenela po tem mladem življenju, po tem jasnem glasku, ki jo bo nekoč klicalo za mater. *4 Deset tisoč dolarjev. Zdru nila se je, planila kvišku ko iz sanj. Nikogar ni več — raze*i — razen Mister Schultza. "Deset tisoč petindvajset!" je zaklicala z glasom ki se je njej sani i zazdel tuj. 44Prav. A otrqka ne dam!** Ali je bil to glas Mister Scliul-za? In nato s smehom: "Kolikor je v blagajni—toliko rez!** 44Dvajsettisoč pet*h*sot!" jo zavpil kapitan in položil k drugim. 4 4 Kdo da več * * * Baronica jo vzela robec in si obrisala jiotiie srage s čela. "Vi ste hudič!** je siknila, se obrnila in stekla in dvorane. Za zapritimi vrati svoje kabine ji* sedela baronica, si z dlanmi pokrivala obraz in ihtela. Zdelo se ji je, kakor bi ji umrl kak ljubljeni človek. Zdaj je vse minilo, minilo so tudi sanje o hrepenenju matere. Minile se tudi še neke druge sanjo! Zdrznila se jo. Nekdo je potrkal. 44Ali smem vstopiti, baronica?" je vprašal znan glas. Naglo si je obrisala solzo. Da jo ne l»o nihče videl, kako je omagala, nihče, najmanj pa on! Vstala je. " lice, je bila videti za dvajset let mlajša, skoraj ko mlado dekle. 41 Zakaj pa ne?** jo dejala prav tiho. 44Zakaj no!" (K. Figdor.) STATEMENT OF THE OWNERSHIP. MANAGEMENT. CIRCULATION, ETC.. REQUIRED BY THE ACT OF MARCH 3rd. 1933 or Glu Naroda, published daily except Sundays and Holidays at No« York N. T. for October 1. 1935 Stat* or N««r York County of New York. Before me a Notary Public In and for the State and County aforesaid, per; sonally appeared Janez TerPek. who having been duly swnrn according to law depose« and aaya that he Is the Editor of the Glas Naroda, and that the following is.to the beet of his knowledge and belief, a true statement of ths ownership, management (and If a dally paper, the circulation) etc. of the aforesaid publication for the date shown in the a bove caption, required by the Act of August 24, 1912, embodied in section —, Po stal T.aws and Regulations, printd on the ' reverse side of this form, to wit: 1. T hi. t the names and aldr—■s of the puhllaher.edltor. managing editor, end business managers ara: Publisher. Slovenlc Publishing Company, 216 W. 1« street. New York. N. Y*. Editor, Janes TerCek. 216 W. 18 Street. New York. N. Y. Managing Editor. Jsaes TerCek. 216 W. 18 Street. New York. N. Y. Business Manager, J^udwlg Benedlk, 216 W. 18 Street. New York. N. Y. 2. That the owners are: (<31ts names and addresses of Individual owners. «■) If corporation, give its nam* and name« and addressss of stockholders owning or I .old Ing 1 per cent or more of the total amount of stock) S'cvenlc Publishing Company. 216 W. 18 St , New York, X. Y. Frank Sakser, Sr.. 216 West 18th Street. New York Frank Sakaer. Jr.. 216 West 18th Street, New York Ludwlg Benedik. 216 West 18th Street. New York John Putrich. 216 West 18th Street, New York Frank Lovfiin. 216 West 18th Street, New York Mike Urek, 216 W. 18th Street, New York , 1. That the known bondholders, mortgagees, and other security holders vwn-lng or holding 1 par cant or mara of total amount of bonds, mortgages, sr other securities are: (If there ara nous, ae state ) MOOT - ^ t « That tfco two paragraph« Mad abare. sivine the —mar of the awnsro. stockholders. and other security holders. If aay t*nltiln not only tke list of stockholders and security holders aa they appear upon the books of the company, but also, la cases where the stockholder or security holder appears upon the books of the company aa truatoo ar ia any Other fiduciary relation, tka nama of tka person or corporation for whom auck trustee la acting, la given; alas that the said two pakm-craphs contain statements embracing affiant's full knowledge and beftef as to the circumstancoa and conditions under which the stockkolders ana security bolters who do not appear upon the books or the company as trustees, hold stock and securities In a capacity other than that of a bona fide owner; and this afftant has no reason to believe that any other person association, or corporation baa any interest direct or Indirect in ths said stock, bonds or other oecuritloo t ban aa as stated by him. S. That the average number of copies of each Issue of this publication sold or distributed through the malls or otherwise, to paid subscribers during the 12 months preceding the date shown above .................................. 5.525 (Thle Information la required from dally publications only.) Janes TerCek, Editor Sworn to and subscribed before me this 30th day of September 1SS5. (SEAL) Frank Sakaer. Jr.. Notary Public Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. T. SMHMSKsaoMJHVKERIU'rtr hi S-" .^.mmtslmam&m^m^^-. Romani: (Nadaljevanje.) KMEČKI PI NT, spisal Avgust Š~noa, 464 strani. Ona .60 Zgodovina na Sega kmeta je zgodovina neprestanih Inijev. B»jt'v s Turki in gra^-aki. — '•Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šeima. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita1. KUHINJA PKI KRALJICI G6SjI NOŽICI, — spisal Anatole Franc«. 319 strani. Ona.........75 Anatole France je bil brezdvomno eden naj-odličnejših sodobnih francoskih pisateljev. Svoj izredni dar. zamisliti se v čustvovanje in mišljenje ljudi minulih vekov, je itosebno pokazal v tem romanu, ki ga odlikuje duhovit in fini humor. LA BOHEME. Spisal H. Murger. str. Cena. Knjitra opb-uje življenje umeluikov v Parizu okoli i»olovire devetnajstega stoletja. — Knjiga svetovno znauo de«,. LISTKI. IK s. Meško . 144 stran? .............70 LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakob Alešever. 263 strani. Ona ..................................................6® Izborilo je |H»godii ljubljanske tipe naš prvi humorist Aleševee. Tako natančno in zanimivo je opisal vse od branjevke do hišnega go-spodarja. da jih vidite kot žive preti seboj. lov na ženo spisal J. O. Cunrood. 194 strani. Cena Skrajno na|H*t roman iz modernega življenja. f loveka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečite do kouea. LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 292 strani. — Cena ........L— Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva, ritatelj se mora nehote čuditi bnjni pisateljivi domišlji-MA1J LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena .................................. Globoko zasnovana i»ovest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. iHnVk je plod ameriške vzgoje, ki ne |Mizna ralik med bogatini in reveži, pač lia zna razlikovati le meti dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena .30 Štiri zanimive črtice našega ptiznanegu pisatelja. materina žrtev. 240 strani. Cena ..............- .00 Zanimiva i»ovest iz dalmatinskega življeuja. med padarji in zdravniki Spisal Janko Kač. 11!) strani. Cena..... .80 .80 .60 MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ................ 75 I>o skrajnosti nai»et roman iz modernega življenja. Opiienheim je zuani angleški ro-anopisec poznan i»o celem svetu. MIMO ŽIVLJENJA, spisal Iran Cankar. 230 str. Cena .80 .60 MLADA LETA. (Jan. K. Krek), 1SS str....... MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Ona .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje, čijili duševnost opisuje, so pristno slovenski iu opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cena 1.5« Zanimivo ilelo. ki bo ugajalo vsakemu čita-tclju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fred. Mar- ryat. 192 strani. Cena .... ...............................80 Povesti morskih gusarjih in piratih so splošno vse zanimive, to delo pa presega i>o svoji zanimivosti najboljše povesti te vrste. Naročite izvod Se danes, če se vam dopadejo povesti te vrste. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 straui. Cena.....35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzi>enJajo se kviSku, a sredi l>ota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH. Matitif, s slikami Cena 1-50 NAŠA VAS, spisal Anton Novafan. 224 strani. — Ona 1.— V zvezku je devet Črtic povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanja značajev. NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Ona vez. .............70 Broš..............50 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NANŠI LJUDJK- spisal Alois Remee. 94 strani. Ona .4f Zanimiva povest iz časov, ko so bili Franeozi ' na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal lvan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Ona ---------------------------------- Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svatovne vojne - > PASTI IN ZANKE, spi »al L S. Orel. 231 strani. Ona JU Kriminalni roman iz polpretekle dobe. Neki slovenski kritik Je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu je dokazal, da ga imajo. PESMI V PROZI, spisal Chaa. Baudelaire. 112 rtranL Ona ------------------------------------------------ -80 Verna slika pestrega velikomestnega življenja in spominov nanj. mm .60 .60 k I .40 .60 .60 \ .50 P1NGVINSKI OTOK. spisal Anatole France. 282 strani. Cena ...................................................... To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najltolj drzen in brezobziren v svoji zabavljici. PISANE ZGODBE. Spisat Janko Kač. 113 str. .. "Mnl Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodi*" je spisal naš ]»oljudiii pisatelj Kač. ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga i>a 1R kratkih iu zanimivih in»-vesti. PLAT Z\ ONA, spisal Leonid Andiejev, 131 str. Cena Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjign še dve. namreč "Misel v megli" in *'Brezilno" POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našega domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena ............................................ Knjiga vsebuje tri i>ovesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njeirove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ............................................ Povest iz vojne dobe. ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi |K>rajala misel na edinstveno Jugoslavijo. I^vstik je to klasi-čno opisal. Z osvolK>jeujeni domovine doseže j tU'li |Kjvest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. Cena -35 Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelia. PRIHAJAČ. spisal Fr. Detela. 157 strani. Oba .60 Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICI*, spisal Gangl, 111 strani.........60 PRODANE DUŠE, spisal Joža Likov i*. 160 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj |k>čiio fašisti z našim ulH>gim ljudstvom na Krasu, naj preelta to pretresljivo zg<»dl>o. PTICE SELIVKE. Kabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ..............................................- .75 Prgeovori. eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 1«*." strani. Cena.....35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest ihi svoji aktualni vsebini, ki razmotriva jiereče moderne probleme in posega v drugem delu v vojno in povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani. Cena .70 V širokem Stilu za^novau avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso. da mora čita-telj nehote z uai>etim pričakovanjem čitatl do konca. RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Concuort. 239 str. Cena .40 Komun o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasri v risanju značajev. ROMANTIČNE DUŠE. strani. Cena ......... 87 .60 PATER KAJBTAN, spisal Verdietus. 187 Ona Roman, napisan po ustnih izročilih in tiskanih virih. Zgodba človeka, ki ni bil rojen sa samostan ter se je slednjič po hudih bo* jih vrgel zopet v življenje. SANIN. Spisal M. Arcibašev. 4SS str. Cena____1,— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran. slika na realističen način ruskega inteligenta, malomeščnna. oficirja, študenta. Žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. v SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ............................................... M Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem ZapadiK Pestre slike iz indijanskega In pi-jonirske»ra življeuja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Žepa d u je znal dosti natančneje o-pisatl kot marsikdo, ki je živel tamt SKRIVNOST NAJDENKE. povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena.................................................... .50 To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SLIKA DORIANA G RAY A. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................120 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv i>o svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. " ▼ SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena ................................................ .35 SREDOZIMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40; vezana cena .60 Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičice pogodi duševnost našega človeka. Ob čitanju njegovih del se zdi člove-kn. da Ima pred očmi prizore i* domovine. Na rodilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 cenla. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — N{ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. „ *fc O LA '8 WARDD'A" New York, Tuesday, October 1, 1 935 THE LARGEST SLOVENE DAILY JN U. '&. GREHJLOCETOy Roman v dveh*zvezkilr=-- Glas Naroda priredil I. H. Za PRVI ZVEZEK. 54 BELA VELESILA: STRUPENI MOGOČNI« Z naglo kretnjo si poišče naslonjalo stola ter sede; pri tem pa dvigne rame, kot bi mu gibanje povzročalo bolečine v hrbtu. Krčmarica mu vzame klobuk in se skloni k njemu. — Saj veste, gospod doktor, — jo slišim tiho govoriti, — da vas vedno rada vidim pri svoji mizi. — Že dobro! Že dobro! Drugi! — godrnja Friessliardt. — Za danes sem preskrbljen. Krčmarica obesi njegov klobuk na prvo kljuko in naroči natakarju, da "gospodu doktorju" skrbno postreže. — Ne prihajaj k meni s to neumnostjo! — nahruli Friess hart natakarja, ki mu je hotel ponuditi jedilni list. Po strani pogleda na moj krožnik. — Kaj si ti naročil! O, čudna stvar, ki muči zobe in jezi želodec! S palcem si popraska nos in se obrne k natakarju: — — Prinesi mi, kar hočeš! Pa kaj poštenega, da napolni rebra. In hitro! Ne gledam rad, ako imajo drugi polue krožnike. Zgrabi kozarec, ki sem ga napolnil, zameži in počasi na-guivši glavo na tilnik, srka vino meti zobmi. Nato pa mi drži prazni kozarec nasproti. "Natoči! Dober si! Zapomnil si si, da je to meni najljubše vino. Toda tvoj dobri spomin te bo veljal precej denarja. Kot sem prišel: povabljen—tako bom šel: povabljen! Povabljen, tla s«* bodo lomile osi in bodo škripala kolesa. Trči, bralec! Danes je dober dan. Trči! In vi tudi, vi molčečnež od koderkoli! Sicer vas ne poznam. In ljudi, ki jih ne poznam, j-li a priori smatram za postopače. Toda pijem vaše vino. Vino je dobro. Iz tega sledi, da ste vzor poštenega človeka. To je dilema, dragi gospod, dilema! Pa nič ne škodi! Živeli! Tisoč let, pa takoj, pravi Žid. Živijo. Pri tem trči s kozarcem tako močno, da se je vino razlilo po Albertovi roki. Friessliardt se smeje in ko pije, gleda jezno mežikajoč čez kozarec v Albertov obraz, iz. katerega so govorili znaki nemira. — Natoči, bratce! — se zopet obrne k meni in mi drži prazni kozarec nasproti. — Moram nadomestiti, kar sem zamudil in poplakniti okus po pivu. Na potu domov mi je nekdo prišel nasproti. Ne vem, ali šiva čevlje ali maže slike. Z njim sem se vstavil. Pot je bila dolgag. Jaz pa sem bil žejen. In skoro bi bil pozabil — Umolkne, se nekoliko odmakne od mize in mrko gleda krožnik, ki mu gre je predenj postavil natakar in na katerem se je kadi velikanski kos pečenke. — Precej, gospod doktor! — se muza natakar s prijaznim obrzom. — Kaj je to, hej ? Kaj je to ? — godrnja Freissliardt, ko je pregledoval in prevohal jedila. — Kaj si mi prinesel! Pečenko? Ali nisem naročil divjačine? — Ti, divjak! In mi prineseš pečenko! Kako mi moreš prinesti svinjsko pečenko? Ali ne veš, da je svinjska pečenka nejasen pojm ? Ali je to pečenka prašiča f Ali je pečenka za prašiče! Ti, svinja! In to mi prineseš? Njegov glas se je zvišal že v kričanje. Kos pečenke prime za kost in jo drži natakarju pod nos. — To-le poglej? Ali je to j pa bel prah .... Kokain! Stražniku se vse razjasni: Krvava rihta tihatapcev z mamili je prišla po novo žrtev. Medtem ko mali airent Dick "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.. izdal svoje predstojnike. Ne gled«' na to, da potem ne bi nikoli v«m"* prišrl do ph>dimsiiih Harbv umira na njujorški ces- j kupčij s strupom, bi bil zmmij ti, pa sedi debelušen gospod v v nevarnosti za svoje življenje. Kitajec Tsentin, ki spada k najbogatejšim ljutlem sveta. Kokain in opij sta postavila te-i melje njegovemu "bogastvu. VI mladosti je bil pomorščak; V; nekem pretepu so mu odrezali' ušesa in nos, tako da ga je kar j strašno pogledati. Ker je ta-j ko izmaličen, se pač malokdaj, prikaže v javnosti in prebiva • v svoji palači. Njegova zunanjost ira pa ili motila, da se 3 SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU BI« WBST nth STREET NEW IOKK, M. X. PLSlTE NAM ZA CENE VOZNIH LUPO V, KB-EERVACXJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE DDti nekaj leti sam opremil 20,000 vojakov in jih poslal nad Ja- bi od majhnega barantača z opi- l>omM'- Tsentin noče biti samo je.m povzpel do mogočnega ki- najliogatejši Kitajec, marveč bi tajskega kralja strupov. Tako bil rad tudi najboljši kitajski neskončno je bogat, da je pred patrijot. PROBLEMI PRISELJENCA sobanah pariškega hotela. Z rokami grabi po kupu brzovjak in pisem, debelo smotko predeva iz kota v kot ustnic. Tli p za hipom se oglaša telefon. Deheluhar je ves v delil. Jutri zjutraj bo bral v pariški izdaji "Njujorškega vestnika**. da je bil prekupčevalec s strupi na cesti ustreljen. Skomizgnil bo malomarno, češ, kaj me briga mrlič v Njujorku ? Morda ni se goolieiji. Pa so napravili kratko potezo. Kdo so tisti, ki morajo zanje umirati ljudje v Njujorku. San Franciscu. v Canjrhaju in Buenos Aires u? Kdo so tisti nevidni možje, ki se z milijonskim dobičkom okoriščajo z bedo milijonov, kateri so vdani strupom po vseh delih sveta? Le malo jih pozna mednarodna policija. Pa je mnogo teh tihotapcev in prekupčevalcev s s strupi po ječah, na tisoče jih skrivši opazujejo — vendar, onih nevidnih krmarjev tega u-sodnega stroja, onih pravili kraljev stupene velesile se ne dotakne nihče in mimo uživajo milijone v varnem zavetju. Ali živijo kot bogataši, premožni lastniki tvomic ali kot gosposki zasebniki , ali pa je njih vpliv že tako močan, da so radi svojih zvez in milijonov poginoma brez skrbi in jih nihče ne moti. Sicer pa tako imenitno vodijo svoje kupčije, da roma le nekaj neznatnih lmrantačev s strupi v ječo. Redki so slučaji, da bi tak barantač-a^ent Vendar s«* je zadnja leta posrečilo jMilieijskini oblastem in zastopnikom zveze narodov v oddelku za pobijanje mamil, da so razkrili tajnosti nekaterih kraljev strupov. Y Kvropi sta dva taka kralja, ki so zvedeli zanju: Jožef Blum, ki vodi tihotapske poMljatve iz kemičnih tvoril i c v Alzaciji v Le Havre in Njujork in ki živi v Parizu. A če mu policija zapleni blago za več stotisočev dolarjev, mu to nič ne -kodi. Blum je mili jonar in delničar raznih kemičnih tvornic. Želo obsežne so kupčijske spletke tihotapskega kraja Raskina, ki se je kot ruski be-irnnee naselil v Parizu. Knskin je l>i! *;ekoč lastnik komičnih proizvodov v Petrogradu. Ko je prihe/al iz Ru-ijc. je v Alzaciji usti.novil drugo tvornico in je korajz.no začel urejati kupčijo z mam.li po vsej Evropi. Krog 40 tv.imie izdeluje v Al-zaciji-Loreni, v Švici, Belgiji, Bolgariji na-zmerne množine kokaina, heroina, morfija, ha-šjja in drugih strupov, ki jih izvažajo iz Evrope v najoddal-jenejše dežele ?vi ta. Kako velikanska je ta trgovina vidimo iz tega. ko je po nekaterih kitajskih provincah polovica prebivalstva vdana tem strupom, v Egiptu pa do .°,0 odstotkov ljudi. Raskinov prijatelj je japonski veleposestnik in veletrgo-vec Masajoso, ki je najmogočnejši azijski kralj strupov. Maša jošo ni le lastnik velikanskih nasadov in številnih kemičnih tvornic, marveč je njegov ves dobiček vse zabavne industrije na Japonskem. Mašajošove zveze >a raztezajo po polovici sveta in tiste vsote, ki jih progenia. so temu primerno velikanske. Kralj stru]>ov-niamil je tudi Krivo priseganje naturalizacij skih prič. Vprašanje: Ako naturaliza-c.ijski .izpraševatelj se prepriča, da je priča krivo izpovedala, more za počet i kazensko postopanje proti tej priči? Odgovor: l)a. Zakon določa, da, kdorkoli v naturalizacij-skem postopanju namenom krivo za priseže je, ako na'jtlen krivim v sodnijskem postopanju, podvržen kazni globe aH zapora. Nedavno je neka naturali-zacij>ka priča izpovedala pred sodnikom, da ni bil nikdar kaznovan. Kasneje se je našlo, da je bil dotičnik spoznan krivini. Pa tudi drugače nedolžni kandidat za državljanstvo, za katere je dotičnTik 1»11 priča, je doživn!, da j«' bila njegova prošnja za naturalizacijo odbita Moral je vse za pri čet i znova. prejšnji imigracijsk? in natura-lizacijski urad ujediujema v en sam urad: Immigration and Naturalization Service. Daniel \V. Mact'ormack je iniigracijki komisar. Kako naj tukaj rojen državljan dokaže svoje državljanstvo? Vprašanje: Rodil sem se v Združenih Državah od prisel jenih staršev. Nisem pa v stanu dobiti rojstno spričevalo. Ali morem kako drugače dokazati, tla sem se tukaj rodil in da sem zato ameriški državljan, taki da morem dohiti ameriški pa — port za potovanje v inozemstvo? Odgovor: Ako rojstno spričevalo ni na razpolago, treba podpreti prošnjo s krstnim spričevalo moziroma overovljeno izjavo dotične cerkve, kjer je bil krščen. Ako tudi tega pričevala nt mogoče dobiti, Dekiiško ime v državljanskem treba predložiti dve zapriseže-spričevalu. ni izjavi (affidavits) glede kra- Vprašanje: Ako je ženska, ki li« >" datuma rojstva s strani je poročena, znana v poslov- sledeeih oseb: zdravnika ali bančni svetu pod svojim dekliŠ- biee. ki je stregla pri rojstvu, kini imenom, sme ona zahteva- roditelja ali kake druge ve roti, da se državljansko spriče- dostojne osebe, ki zna za dej-valo izda na to ime? jstvo rojstva. Odgovor: Nedavno se je pri-j Repatriacija. potil tak slučaj na federalnem! Vprašanje: Sem v Združenih sodiču v New Yorku. SotliščeDržavah dve leti, ii'mam lii-je odreklo njeno zahtevo, da kekega denarja in bi se rad pose div.avljansko spričevalo izda. vrnil v stari kraj, da imam na dekliško ime, češ da po za-' sredstva za to. Ali mi more konu države New York ženska. vlada pomagati? ob poroki zadobi ime soproga, J Odgovor: Po pravilih Depart -lizacijski urad ujet li njena v en nient-a of Labor more iniigra-konito ime. Le pol tem ime-jcijski in naturalizacijski komi-liom more ona tožiti ali biti tožena in podpisati legalne dokumente. Zato se njeno državljansko- spričevalo more izdati na njeno poročne ime. Konsolidacija imigracijskih in naturalizacijskih uradov. Vprašanje: II komu treba se obrniti v stvareh priseljevanja, ko je kdo postal ameriški državljan — k i migracijskemu ali naturalizacijskemu komisarju ? Kdo so ti komisarji? Odgovor: Ti. 19:13 sta bila PRIZOR Z ULICE V MINNEAPOLIS sar odrediti, da se tekom treh mec, ki je bil poslan nazaj na stroške vlade vsakega inozeni-ca, ki je potreben javne podpore, ako 011 sivin zaprosi, da se ga nazaj pošlje. Samo oh sebi je umevno, da tak inoze-mec, ki je bil poslan naza na vladne stroške, nima ni kakega upanja, da bi mogel biti zopet pripuščen v Združene Države. Prebivalstvo Združenih Držav. Vprašanje: Koliko prebivalcev imajo sedaj Združene Države? Koliko jih je bilo 1. 1800 in 1900? Odgovor: Dne L aprila 1930 (ob zadnjem ljudskem štetju) je prebivalstvo Z. D. znašalo 122,775,046. Ceni se, da dne 1. julija 19,14 to število naraslo na 12(5,4423,000. L. 1800 je pre biva 1stvo znašalo 3,3008,483, 1. 1900 pa 73,994,373. Minneapolis je bil zopet enkrat prizorišče spopadov in krvoprelitja. Ko je policija usmrtila dva delavca in več drugih težko ranila, so se člani Ornamental Iron Workers sestali pred mestno hišo in začeli protestirati. Policija jih je pregnala s plinskimi bombami. VAZNOZA f NAROČNIKE ^ Poleg naslova je razvidno d« kdaj imate plačano naročnino Prva številka pomeni mesec, druga d"n n tretja pa leto. Zadnji opomine in račune smo razpo slali za Novo leto in ker bi zete Is, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, ta to Vas prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali jt pa plačajte našemu zastopnik* v Vašem kraju ali pa katerem% izrned zastopnikov, kojttt t meno so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjtr je kaj na šth rojakov naseljenih. SHIPPING NEWS 3. oktobru: Majestic* v Cherbourg 4. oktobra: Bremen v Bremen •">. oktobru : I.afayette v Hivre t 'mite «li Savoia v Genoa 9 oktobre; Manhattan t Havre Normanilie v Havre 11. oktobra: Bereiiguria v Cherbourg 1."» oktobra: Kuro]>n v Bremen IT oktobra: Ai|uitania v Cherbourg 1!». oktobra : Bex v Ccnra lie ra : I.-ifa.vettr v Havre Coiite '11 Savoia v Genoa ti. uovuibra : Manhattan v Havre s. novembra : Ai|itit;iiiia v <•hi-rlN.urg !>. novembra : Kumpa v Bremen 4'haiii|>laiii v Havre HI. novembra : I le ile Km i hi* v Havre Hex v Genoa jo. iM>vi-iul>ra : Washington v Havre Majesiie v CherlNiiirg j::. ii'«vi*nil>ra : Ijifnyt-iii- v I lav r»* iiitvembra : Kurojta v Bn*meii novembra : ISereiitraria v Cherbourg ::ti novembra: i 'liniitplain v Havre route tli Savoia v <;«-ii«>:i CALIFORNIA: San Francisco. Jacob COLORADO: Pueblo. Peter CoUg, A. SaftH Walsenborg, M, J. INDIANA: Indianapolis, Louis Banicb ILLINOIS: Chicagc. J. Bevčlč, J. Lakanlch Cieere. J. Fmbi&n (Chicago. Clcere In Illinois) Jollet. Mary Bamblch. Joseph ▼at La Salle. J. Spellch Maseoutah. Frank Augnstln North Chicago, Joie Zeleoc KANSAS: 'J i rani, Agnes Močnik Cansas City. Frank Žagmr MARYLAND: Kltzmlller. Fi. Vodoplvec Steyer. J. Černe (za Pennt« W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Molar MINNESOTA: Chi »holm. «"rank Gonfts Ely. Jos. J. Peshel Eveleth. Louis Gouie Glll»ert, Louis Vessel Hihblnfc. John PovSe Virginia. Frank Hrratleb MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe. L Champa NEBRASKA: t Omaha, P. Broderick NEW YORK: Gowanda. Karl Strntsha Little Falls, Frank Masla OHIO: Barberton. Frank Trohr Cleveland. Anton Bubek, Chas. Kar> linger, Jacob Resuik. John Slaor'A Girard. Anton Nagixle Lorain. Louis Balant, John be Warren. Mrs. V Rachai Youngstown. Anton KlkeJj OREGON: Oregon City. Or*„ J. Koblar PENNSYLVANIA: Bronchton. Anton Ipavec riorlilw. Anton Jerlna Conemaugh. J. BresoTN Exnort. Louis Supaotit Farrel. Jerry Okorn Forest City. Math Kaaln Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn. Ant. TautelJ Loxerne, Frank Baliocb Manor. Frank Demshar Midway. John 2ust Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demahar Steel ton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Sehlfrar West Newton, Joaenb J oran WISCONSIN: Milwaukee. West AlUs, Frank Kkak Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tanehar DlamondvlUe, Joe RoUcta UPRAVA "QLAB SABOl24M