Posamezna steviijfefc sten© 60 vinarjev.
45, mm.
Karl»f. m 11. MVEmfcri 1926
54 Hihiflt®
List ljudstvu v pouk in zabavo.
toh6}» ml ieMd ta velja t polintao «red In * Mar&of« » jKsi5Ji»»jerts na dom ta ceio ieio 24 K, pol leta 12 K ta ss Usta leta 6 K. - Naroftstea ima jlagoiiavije S21C - Natoentaa »e pciflja mu Vpnmlltvo „Sio*f;n«kega Gospodarja" « Miriten. —j Lint se dopoiilja do odpovedi — Odje „KatoHikega tlatevasg* ¿reSte»" ds&vAjo Usi poraSta» BtnMai, — Poaafuexni žSstl st*ns]o, te «feccjptjs 4 fttfaal «0 «to.., ca 8 itraceh 60 vin. — OisdasJiivei Korožka cesta itev. 5, — Rokopis! ae ne naisjo, — GjtflmiUife i Koioiku gesta ik«, S, tprejeoM routototoo, bistraie ta ¡rg&iuca«^
Si iaasHsš® m sjJaiaje od eatoatopoe petttvnta sa sesrai K 1*83. Za ve&ratae cglaac primere» popust V cdde&a »Kfela «anunllla9 «as*« komi* £3 «ta. — huenli *«e »prejemalo do sorka vpolutMj
Kea&prte reklamacije -o poitatas prosta.
Dne 28. novembra vsi na volišče za
>tsko zvezo!
ašo
L Vesenjak:
Dr. Korošec kot minister saobračaja (prometa).
Kot minister za prehrano je imel dr. Korošec vedne križe in težave, ker niso železnice spravile živil, pa tudi drugih predmetov v kraje, kamor jih je ¡namenil. Velik nered in naravnost neverjetne tatvine so aapotile njega in tovariši peslanei, da so pri prvi priložnosti zahtevali, naj postani dr. Korošec tninister za promet in napravi s svojo znano odločnostjo red.
Naše zaupanji v dr. Korošea ji bilo zopet popolnoma utemeljeno: kar nista zmogla dva njegova prednika, namreč Vulovič in Draškovič, to ji napravil on. To kažejo dejstva, ki jih navajamo v tem spisu.
Kakšne so bili železnic« ob prevratu?
Kdor hoče pravilno in pravično oceniti delo dr. Korošca kot ministra za promet, mora poznati stanji naših železnic po prevratu.
2ileznice v Srbiji in Makedoniji so bile popolnoma razdejane. Ne en kolodvor, ne en most ni bil X redu. Vse je bilo razbito in razrušeno z dinamitom ali požgano. Poškodovani so bili tudi vsi predori ali tuneli. Razbite so bile seveda tudi vičinoma lokomotive ia osebni ter blagovni vozovi (vagoni).
Na Hrvaškem, v Slavoniji, v Banatu, Bački in Baranji so bile železnice ob prevratu deloma uporabne, toda neredi na Hrvaškem in naši državi sovražni madžarski železničarji so napravili prvo lito o-gromno škodo. Kar se ni obrabilo v vojski, to so pa nalašč pokvarili ti železničarji in drugi nesposobni im brezobzirni ljudji.
Razmeroma dobro ohranjene so ostali bosans-ae železnice in tudi naše slovenske Toda tudi pri nas ji šlo kljub najboljši volji velikega dila železn -darjer vse rakovo pot. Prometni železničarja so večinoma delali z veliko požrtvovalnostjo, toda kurilni«» in delavnici, kjer se vri« pepravi, m vičinoma ot- ■ rekie. Komunistični in nemškutarski železničarji so delali vedno večji nered in bolj ko so jih božali ter jim zviševali plače, bolj so bili oni neridni in ebje-stm ter niso hoteli nič slišati o svojih dolžnostih. — D.eiavoljai železničarji sami so začeli obupovati.
Slabi dr. Koro&čevi predniki.
V takšnem stanju bi moral voditi premeta* Ministrstvo mož trdne roki in organizatorične sile. A niti eno i« niti drugo ni bilo pri Koroščevih prednikih. Vulovič je bil irazir brez volji in eneržije do pozitivnega dela, Draškovič pa si ji raji kot bankir pečal s finančnimi vprašanji in bil zaradi teh celi mesce odsoten. Za njega je v železniških zadevah potoval Kristan. V teh razmerah ji nastopil naš dr. A. Korošii.	■ t ,!,'.! .-v
K e k o S i • napravi red v ministrstva.
Riba začni pri glavi smrdeti — pravi prigovor. Tako je bilo ris tudi v prometne« miaistrstvu. ¡Gradniki so bili tam ali nezmožni, ali pa tudi leni in brezbrižni ter so zanemarjali svoji posli. Mnogo jih po cele dneve ni prišlo v urad ali pa le pozno in za malo časa. Kuhala in srebala si je turška kara, kakor se to vrši še sedaj v drugih ministrstvih. Ves ta nered ia vse razvade ji dr. Korošec odpravil tekom par dni. Sam je prihajal rano in odhajal pozno. Po-fclioal je v ministrstvo razne delavne može in se posvetoval z zaupniki, ravnatelji in organizacijami.
Dr. KeroSec kaznuje podkupljive ia a e -ridni žilizničarje.
Največji križ je bil po bivših madžarskih in hrvatskih železnicah z uradniki in delavci, ki niso hoteli poznati nobenega reda in nobene discipline. Veliko lah ljudi je raje verižilo, tihotapilo in kradlo, ka-ker p» pešteno delalo. Celo tako daleč so se izpoza-bili posebej želesmiiarji madžarskega in boljševiške-ga mišljenja, da so nalašč kvarili stroje in povzro-eali nesreče. Z železno odločnostjo je napravil dr. Korošec tukaj red. Odpustil je iz službe in dal zapoditi preko meje celo vrsto takšnih brezvestnežev, in kc so drugi malomarni železničarji to videli, so začeli pridnejše in vestnejše opravljati službo, dobri in vestni pa so dobili zaslomf/o in so z veseljem podpisali dr. Koroščevo delo.
Dr, Korošec zlomi komunistični štrajk.
Si enkrat so poskusili napraviti komunisti nemire in nerede v državi, zato so organizirali anani železničarski štrajk, h kateremu so znali pridobiti za prvi trenutek tudi one železničarje, ki prevratov niso hoteli. Dr. Korošec je ostal trden in neomahljiv in komunisti so izgubili bitko. .To je bil za nje naj -hujši udarec in od tedaj nimajo komunisti moči in za-siombe. Naše kmetsko ljukstvo je takrat dobro razumelo, za kaj gre in je tudi hvaležno svojemu voditelju, ker je pri nas preprečil največjo nesrečo za državo in človeško družbo: razbrzdani ruski boljševizem in srbski komunizem. Ako bi dr. Korošec ne storil nič drugega za kmetsko ljudstvo, kakor to, bi mu morali biti naši ljudje vedno hvaležni. Od zloma komunističnega štrajka se razmere na železnicah vi-cno boljšajo.
Število vlakov a a naših želez» i ia h.
Odkar je dr. Korošec minister saobračaja, se je število vlakov na naših železnicah več kot podvojilo. Tako imamo v območju beograjskega železniškega ravnateljstva sedaj vsak dan okroglo 60—62 vlakov. V območju ljubljanske inšpekcije imamo dnevno nad 30 vlakov. Pri zagrebški direkiiji izkazujejo sedaj dnevno že 210 vlakov.
Gotovo vprašate, kako je bil mogoč takšen napredek? Odgovor imate v sledečem :i
Dr. Korošec zahteva IzvrSitev pogodb.
Pod prejšnjimi ministri so se pač sklenili nekatere pogodbe, toda zanemarjali so se izpolnjevati Gd strani ministrstva in od tovarn pogoji in tako so ostale pogodbi na papirju. Dr. Korošec je izpolnil obveznosti in zahteval vedno odločno, da so jih to-arne v inozemstvu tudi izpolnjevale. Tako smo pač dobili tudi nad 120 lokomotiv iz tujih držav.
Domače delavnice in kurilnici delajo
beljie.
Odkar je dr. Korošec minister za promet, je napravil precej reda v delavnicah in kurilnicah. Sedaj se popravi dvakrat toliko lokomotiv in vagonov , iakor se je prej. Navedimo nekaj številk: Za časa Koroščevega ministrovanja se je popravilo v državi, .orej doma, okroglo G00 lokomotiv, dalje do 3000 vagonov za osebni promet in okroglo 9500 vagonov za blagovni promet. .To je ogromno delo in ogromen na-oredek!
Zaaemarjaae proge se popravljaj».
Mid vejsko ai aihči popravljal prog ia pragi fšvelarji) so bili več kot napol gnjili. Nekoč mi :e rekel na poti iz Beograda slovenski železničar: „G<h< uod, če bi Vi in drugi popotniki vedeli, v kakšni nevarnosti ste, ko se vozite z brzovlakom po takšnihi pregah, niti eden se ne bi peljal." Prepričal sem s-i sam, ko sem pri Vinkovcih v Slavoniji s prosto roko potegnil iz švilarja debeli žrebelj, ki bi naj držal ši-110 (tračnico). In kdor se je zadnji mesec vozil med Zagrebom in Beogradom, jo lahko videl cele kupe vefl kot napol trohnelih pragov (švelarjev), ki so jih zdaj nadomestili z novimi. Cele proge so na ta našin obnovili in sedaj se po teh krajih ai bati tozadevne sreče.
Dr. Korošec naroči nove moste.
Kot minister za promet je dr. Korošee narodi na& 400 večjih in manjših železnih mostov in mo.»ti * Ser ter drugih velikih konstrukeij.
Zgradba novih železnic.
Naš voditelj dr. Korošec je zaukazal izvršiti vse priprave za zgradbo novih železnic. Tako se '.e posebej začelo pripravljati trasiranje želez'»f$3 ia Prekmurja na Štajersko in pa zveza Rogatec—£r* -•dna Ko bodo preddela izvršena, se začnejo Pa » ?d-agi teh načrtov železnice takoj graditi.
Dr. Korešee uredi oddajo vagontv.
Vsi naši trgovci in naše zadruge vedo, da pred Korošcem na hrvaških in bivših madžar^Ui železnicah ni bilo mogoče dobiti brez podkupovanja vagona za prevoz blaga. In že naloženih vagonov nisi spravil naprej, ako aisi z bogatimi podkupninami podkupil najprej šefa, potem magacinerja, potem strojevodja in nazadnje vlakovodja. Tako se je ¿a podkupo -vanje pri enem ali par vagonih moralo iaS po 1000-4000 K samo v takšne namene. Brezvestni židovi in verižniki »o onemogočili vsako pošteno in pravične razdelitev in oddajo vagonov. Tudi temu ji sapravil dr. Korošec popolnoma konec. Sedaj vpiše na vsaki postaji vsakdo sam v javno knjigo svojo zahtevo pe vagonih in če vidi, da bi imel kdo najmanjšo protek-* eije, lahko to javi in uradnik je takoj spodea i* slu-3bi. iTo se je prav mnogim dogodilo in tako imamo sedaj tudi v tim oziru pravico in red »a državnih! železnicah.
Varnost pred tatvinami
aa železnicah je sedaj tudi neprimerno veija, kako« je bila pred meseci. To vi vsak popotnik ia vsak tr-gevee.
Sklepna beseda.
Malokje so bile razmere tako slabi ia predpogoji za mir in red tako majhni, kakor ravno t naši državi. Toda naš dr. Korošec je bil na mestu kakor, minister za prehrano in je sedaj na mestu kot mini-ttir za promet. Nesebičen, nepodkupljiv, nedostopen praznim besedam gradi z železno voljo in z vztraj -nim, neumornim delom državo, za katero je delal in tvegal svoje življenje. Naj lažnjivci lažejo, naj obre-kovalci obrekujejo! Kdor je pošten in pravičen, ga mora spoštovati in ljubiti ter ceniti njegovo delo. To ogromno delo pa stane seveda tudi denar, kajti na prstih si lahko izračuna vsak preprosti človek'* ko-
Žene In; tfeklnta, Orli In Orli««, Vaia svata delžnsel je, ria spravite
28, nfivembra' t se naše velilee na volišče!
A. -A- » MM O « VtUVi
iiko sift«« vse te, kar se irSuj«
je izvršile in kar k« še iz-
Kaj pravi]« o Koraščereni delu drugi?
Po Slavoniji in Banatu, po Srbiji in Makedo -Biji ljudstvo ne mor» prehvaliti poštenega in odločnega delovanja našega voditelja. Srbski poslanci sami j priznavajo to v najtoplejših besedah in srbski kmetje-posianci. ki so bili pred mesci pri regentu, so mi po-reaali, da je tudi regent govoril o Korošcu z najve- » moramo mi. Čjim priznanjem. Onimo delo svojega voditelja tudi a na.s živi!
mi sami in zavedajmo se, da more tako delati le mož,
td ima trdne nazore, veliko znanje in nevpogljivo voljo, pomagati svojemu narodu. Le naša načela, samo naš program daje jamstva za dobro ureditev naša države. Zato pa niti eden naš mož ne sme zamuditi
in zanemariti svoj» dolžnosti. Vsi glasujmo za nažo Slovensko kmetsko 'zvezo. Naše osebe in naš program so nam jamstvo, da, gremo boljši bodočnosti nasproti, toda poraziti moramo nasprotnike, zmagali
Dr. Korošec in Slovenska kmetska zvaza
Dr. Korošec kot minister m pretirano«
Ob koncu svetovna vojske je bila za nas Sloven ce, pa tudi za hrvatsko Primorce, za Bosno, Dalmaci jo,Hercogivino in Črno goro največja, nevarnost, d nam pomeri« 0d gladu velik del našega ljudstva. Po uradnih izkazih bi morali imeti za skromno prehrano najmanj štirikrat toliko živil, kakor jih je bilo, da bi vzdržali do prihodnje žetve.
Vsi s« spominjamo še, kako je avstrijska vlada s svojimi krutimi rekvizicijaml iztrebila kmetom hleve in kašče, da je bilo joj. Nikdo razun oficirjev in vojnih liferantov ni bil varen, da ba imel vsaj za sebe in svoje dovolj kruha. Strašne so bile prehranbe-ne razmer« r vojašnicah in na frontah; še strašnej še v krajih, kjer niso pridelali dovolj živil, a tudi kmetje s svojimi živili so bili v večni nevarnosti. Po mestih niso poznali nn žemLjic, ne belega kruha, kte rega so sedaj že spet začeli kritizirati in pretipavati.
Korošec skrbi pravočasn o prehrano.
z a
So pred koncem svetovne vojske je odšel dok -tor/Korošec v Švico in v Pariz ne samo zaradi ustanovitve in ureditve nove države, temveč ravnotako tudi zaradi prehrane. V razgovoru in razpravah z en -lentnimi zastopniki, posebej še z Amerikancem Hoo-verjem je zagotovil našemu izstradanemu ljudstvu da bro in poceni prehrane. Trat, Reka, Dubrovnik in Solun so bila pristanišča, kamor so prihajala pote»', naročena živila in druge najnujnejše potrebščine za tfašo jugoslovansko državo.
Prva dva prehranjevalna ministra ne opravita n£č.
V prvih mescih smo dobili za organiziranje pre hrane ministre, ki so kmalu dokazali, da ne poznajo potreb in da niso kos svoji ogromni nalogi. Bila sta to Milivoj Jovanovič in Ribarac. Za njima je prevzel ministrstvo za prehrano naš voditelj dr. Korošec \ skrajuo nevarnem stanju. Ljudstvo je bilo že lačno in nezadovoljno, Korošec je takoj poklical svojega pr jatelja in izredno delavnega ravnatelja Janka Jova-na in ta dva sta se lotila dela z vso vnemo,
Korošec preskrbi celo državo.
Ni minilo veliko tednov in že so bili vsi naf: kraji oskrbljeni z moko, mastjo, soljo, jfedjlnim oljen in celo s sladkorjem!
Vsa živila poceni.
Vsi se spominjate, da pod nobenim ministrom za prehrano niso bila živila, pa tudi sol, petrolej, ber-cin in sladkor tako poceni, kakor tedaj, ko je bil Korošec minister za prehrano. Kako vestelo je bilo oU Veliki noči 1919, ko smo imeli po vsej Sloveniji zadosti potrebščin, posebej še bele moke! Korošec je znal pridobiti, on je znal urediti in tudi primerno razde - ] liti. In to ni bilo lahko! .
Koliko rabi Slovenija?
Samo naše slovenske pokrajine rabijo letno nad ; 20 vagonov olja, 25 vagonov mesečno masti! mesečno j ¡700 vagonov krušnih žit, okroglo 8000 vagonov slad- ; korja za celo državo in od tega Slovenija vsak m« - J
sec nad 100 vagonov in petroleja letno 120,000 t«n i» ravno toliko približne tudi soli.
Spomnite se na cene, spomnite se na red, ki smo ga tiste mesce imeli, pa boste sami zaključil, pravilno, ali je delal, Korošec dobro in vneto za ljudstvo ali ne! Kateri poznejši minister za prehrano lahko pokaže na enake uspehe, kakor jih je imel on!
Korošec rekvirira?!
Meseca maja 1919 je kazala po državi leti bolj slabo in veliki posestniki in podjetniki so zač -. skrivati svoje obilne zaloge, ker so mislili ž njimi špe-kul :rati. Toda Korošec jim prekriža račune. Izjavi v zbornici, da bo jim rekvirlral zaloge in posledica je bila, da je imel do nove žetve dovolj živil na razpo-: lago. Takrat je zagnal po liberalnih listih liberalni poslanec Ribnikar krik, češ, da bo rekviriral Koro -šec pri naših kmetih. Rad bi spravil s svojo zlobnc-stjo pri lcmetskem ljudstvu Korošca ob veljavo, Te jj-delal ravno isti Ribnikar, ki ni mogel v vojskinem času napraviti dovolj načrtov za rekvizicije mleka in ni ime! nikdar dovolj ostrih kazni kot tržni komisar-v Ljubljani. Toda Korošec se za. Ribnikarjeve huj -s k arij« niti zmenil ni in ljudje so videli, da pri nas ni bilo niti s'ence kakih rekvizicij. Izkazalo se je zopet, kako nasprotniki obrekujejo našega voditelja in lažejo.
Poznejši ministri za prehran».
Za Korošcem so bali ministri za prehrano: so-cijalist Bukšeg in demokrat Jojič. Mimogrede tudi radikalec Stanišig. Najdalj» je ministroval prav ab -i>olutistično skupaj z demokrati Bukšeg in tudi prav pošteno pokvaril, kar je izvršil Korošec. Prej imenovani ravnatelj Jovan je imel vsega dovolj in je raje zapustil Beograd. Sedaj stoji ministrstvo za prehrano tako, da bi bilo boljše, ako bi s'e opustilo^
Z a k 1 j u * • k.
iz navedenega ste uvideli, da ]e dr, Korošeo tudi kot minister za prehrano storil v popolni meri sv« jo dolžnost in da je bil pravi mož na pravem mestu, Vsi ste doživeli to dobo, vsi veste, kako je bilo! Dejanja se sama najbolj hvalijo. Dr. Korošec je govoril svojemu prijatelju, Kreku na grobu besede: „Videl si, kako naš narod trpi; čutil si žnjim in zato si ga tem bolj iskreno ljubil. Videl si njegovo siroma -štvo, zato si skrbel za njegov kruh; videl njegovo za nemarjenost, zato si skrbel za prosveto" itd. Te be - 1 sode veljajo v polni meri tudi o Korošcu in njegovem ; delu. Saj je bil istočasno tudi še minister, kateromi 3 je bila izročena skrb za osirptelo in zanemarjeno in f zavrženo deco. Tudi' to panogo socijalnega dela je 51 naš voditelj uspešno reševal.
Tako smo na kratko osvežili zopet v spominu delo našega voditelja, Z zaupanjem lahko gre naša ljudstvo zanj kot na§im voditeljem v volilni boj, saj on uresničuje le naš krščanski ljudski program. Zrno žnost ima, vest in srce pa tudi. Ko ga nasprotniki blatijo in se lažejo, se on trudi in dela. S svojim življenjem in s svojim delom odgovarja in pa vedno po stavi na laž. Zato pa somišljeniki v boj za pravi -čne ljudi in vašo pravično stvar! Glasujte za naša voditelja Korošca in Roškarja, glasujte za svojo Kmetsko zvezo!
SSeimnskiot immm in
.(Predavala na poučnem shodu Dekliška x<*qm pri Sv. Jakobu v Slov. goricah njena predeodnica).
„S 1 o v e n s k a ž e n a i n d e k 1 e, b • d i za-
v * d n a! Zavedaj se, da je le izobrazba prava in varna podlaga narodnemu blagostanju!* V tem sini -siu se vršijo, mladenke drage, naši mesečni poučni shodi. Danes pa, tovarišice moje, bi rada potrkala na vašo zavednost v že eni drugi reči, od katere je v veliki meri odvisno, ali bo v bodoče slovanskemu žen stvu odprta pot duševne in telesne izoorazne. Mislim lici vab ki pomen prihodnjih volitev v ustavomu-ao sku pščiro.
Predrage, ne mor« se dovolj resno naglasih, da imamo tudi me ženske sveto dolžnost in pravice, da zanimati se tudi za javno življenje. Me moramo so • delovati pri razvoju našega javnega političnega življenja, me imamo pravico in dolžnost moške kontrolirati v njihovem delu v javnosti, posebno pri različnih volitvah, Preresni so danes časi, preveč usode -polna bo za celo bodočnost prihodnja državna skupščina, da bi tudi me ne posegle v volilno borbo in politično vrvenje današnjih dni.' Sestre, zavedajmo se v teh
za našo bodočnost usodepolnih dneh naše svete naloge, da vplivamo na volitve v dobre m krščanskem smislu.
pro
Volilno pravico Vara hočejo vzeti!
' Državni odbor, v katerem imajo večino liberalci, so razporedili volišča tako, da bi ponekod volilci morali iti po štiri ure daleč volit. Samo en primer: Volišče Laško obsega pet župnij: trg Laško, Sv. Je-dert, Sv. Miklavž, Sv. Lenart del Dola. Takih premerov je na Štajerskem blizu 20. S tem kočejo liberalci doseči, da pristaši Kmetske zveze ne bi ili volit in bi tako naša stranka dobila pri volitvah mf : i glasov. Liberalni Samostojni kmetijski stranki to n« bo škodovalo, ker imajo itak malo pristašev in ti bodo gotovo šli volit, če bi bilo tudi 10 ur da^eč. Pač pa mislijo, da vsled tega mnogi naši pristati n» bodo šli volit.
Taka razporeditev volišč je kričeča krivica nad imetskim ljudstvom. Kdo bo trpel najbolj, če bodo izvoljeni nesjosobni in slabi poslanci? Kmetsko in delavsko ljudstvo. In ravno kmetskemu ljudstvu nočejo liberalci onemogočiti, da bi volilo! Liberalni adv.ui-t,e in samostojni gostilničarji in mešetarji hočejo mi vol u i zo, el sumi vh;d:.ti, brez ljudstva in proti juustvu; Da bi zopet lahko ljudstvo izkoriščati, ki;-kor so ga tedaj, ko so mu odvzeli 20%, izmenjali 4 krone za 1 dinar, ko so z izvozničarstvom in v-v»'. njem povzročili draginjo. Da bi tem laže spravdi -vo-vence pod centralistično vlado in uvedli brezverska bolo in civilni zakon! Tako vas hočejo opehariti r,a volilno pravico.
Pristdii Kaetske zveso* ,Dajte it to krivico site» primeren odgovor:
Pojdita 21. nviikn vsi volit
Ii «e k» tndl 3 ali voft ar d«lei! fsdl *e ki dei, »»3. slak» vreme! Ne daj t» si fieti rekli, pravit» od lik«rtlee?!
Kdor n« gr« veiit, izdaja kmstsks in rislavsk® koristi in pravice!
ije si tadidatii listi is © č
¿«z s*«i * It »vidi elitno
ki j» nt lepljena bi gUiOfals» skrinjic?.
Na kateri skrinjici boste videli d « <& k p i i
**	s»|5M t-t* kro^li^co
Zmaga nasprotnikov p a d ž o n s t v a.
Ni vse en», prijateljice lijubljjene ali' voli vaš brat, vaš oče, mož ali sin ali prijatelj tako, kakor se ravno njemu prav zdi, ker je morebiti pod slabim vplivom prestale vojske ali nam krščansko kmetske -mu ljudstvu sovražnih časnikov. Ce bo z glasom naših moških izvoljen za jjosUanca mož, ki pri -sega na samostoj no-liber alni ali sacij al demokratski program, ki ne pozna nobene vere, si lahko mislimo, da je s tem zadan hud udarec tudi naši sreči, naši 4asii in našemu ponosu, Kakor vam znano bi radi so cijalni demokratje spravili do moči in oblasti le mostno delavstvo, bi radi liberalci, ki se imenujejo med nami Samostojni, spravili ves kmetsko delavski stan pod oblast krutih kapitalistov-bogatinov, bi rade vse to stranke, ker ne priznajo svojim zahtevam krščanske podlage, uvedli prosto ljubezen in ločitev zakona,, bi radi odpravili iz šol verski pouk. Predrage sestre, če se to zgodi, potem smo me ženske prva pahnjene v brezmejno nesrečo. Kdo bo največ trpel, č« vsled socijalnodemokratskega in liberalno-samostojnega pro grama propade naše blagostanje, ali ne v prvi vrsti in največ me ženske. In če se vpelje prosto ljubezen in ločitev zakona, ali ne bomo tavale okoli po svetu zlorabljene, v starosti zapuščene enake sužnjam z bridko zavestjo, da je pokopana naša sreča, da je po kopana naša Čast in naša človečanska pravica?! In otroci, brez pravega pouka v hiši staršev in brez verouka v šoli, oh kako bodo nesrečni! Kakšni rod bo zrasel iz njih? Ali ne sami roparji, tatovi, neč'stnaki in kar je Še drugih človeških strasti? In kakšna je potem bodočnost našega ljudstva! Nikdar ne bode prišlo do miru in blagostanja!
Slovensko ž e n s t v o, na plan — v volilni boj!
In ker vedo socialistične in liberalno brezver-ne stranke, da naše ženstvo nikdar ne more dovoliti v take nakane, zato so ravno kmetiškim in drugim ženskam na deželi hoteli vzeti in za to ustavotvorno skupščino tudi vzeli volilno pravico. Vedo pa tudi, da se bodo njihovi protiverski in protdržavni poskusi posrečili še le tedaj, kadar bodo ženstvo pahnili v nesrečo, zato bodo vse poskusili, da v zakonodaji do sežejo svoje naši zemeljski in večni sreči nevarne-sklepe.
Slovenska žena in slovensko dekle, če ti je to-raj tvoj lastni blagor, blagor ženstva sploh, s tem blagor našega potomstva kaj na srcu, če hočeš, da se bo naše gospodarstvo spravilo na boljšo pot, kakor je danes, vplivaj na moške volilce, da ne gredo na li -manice različnim agitatorjem našemu gospodarstvu in naši veri sovražnih strank.
Vplivaj posebno na mladeniče, naj pomislijo, da bodo postali enkrat očetje in gospodarji, da bodo dobili otroke in bodo postali stari, tistikrat jim ne bo nič pomagala brezverna stranka; dokaži jim, da je sedaj na njih, zidati si srečno bodočnost s tem, da volijo moža, ki kandidira na krščanski program in ki se tega programa ne sramuje javno povedati, naj volijo moža, ki sam vestno izpolnuje dolžnosti očeta , gospodarja in svoje verske dolžnosti, ker le ta bode' imei zmožnosti in srca in odločnosti dovolj, delati za tasni gospodarski blagor svojega bližnjega, med tem ko bo brezverni ali mlačni poslanec gledal le na svoje lastne koristi, ker ne pozna božje zapovedi: Ljubi svojega bližnjega!
Žena — apostol krščanstva.
Sestro predrage! Res lepa je lastnost vere in dekleta, ki je najraje doma, ki najbolj ljubi svoj dom in se najraje briga, da bo postala dobra in vzorna gospodinja in vzgojiteljica; saj smo o tem že veliko bližale pri naših poučnih shodih, danes Vam pa kličem ravno zato, ker hočemo, da bomo lahko dobre gospodinje in srečne vzgojiteljice, je treba, da sedaj ,avno nastopimo, da sodelujemo v društvih, da agiti-ramo za izvolitev krščanskih mož. Ce imajo v skoraj vseh drugih državah žensko pravice voliti in biti voljene in si sme^o tako z lastnim glasom graditi svoje
11. novembra 1920,
SLOVENSKI GOSPODAR.
arečo, zakaj bi pa me katoliške Slovenke ne imele pravice vsaj agitirati za izvolitev mož, kakoršni so potrebni, da nam postavijo srečno domovino, ako jih že same ne smemo voliti? Na delo torej, sestrice, na delo brez strahu! Zakaj bi se bale me, ki hočemo resnično srečen storiti svoj narod, če se pa pred nobeno lažjo in hudobijo ne boje oni, ki hočejo z v lit (vami pahniti naš narod v časno in večno nesrečo!
Na delo tovarišice, me delamo z resnico in božjo pomočjo, zmagati moramo nad onimi, ki delaj j z lažjo proti Bogu. Gotova je resnica, da je velika veČina naših mož in mladeničev volilcev krščanskega prepričanja in se ne bodo strašili pred malim številom zaslepljencev; ko bodo volilci videli Vaše vztrajno delo, bodo še z večjo odločnostjo se postavili pri voiitvah za naše krščanske kandidate in ne samo Sv. Jakob, ne samo prelepe Slovenske gorice, cela naša ljuba Slovenija bo dobila drugačno lice.
Zmaga krščanskih mož — s r e č a <1 r u-
ž i n e.
Mladenke, žene! Lepo število — saj Vas je več kakor dve sto tukaj — nam daje prepričanje, da se zavedate, kako silno nam je potrebna izobrazba. Pri-najate sem, da se naučite veliko koristnega za svoje .vsakdanje življenje. Danes sem Vam po svojih slabih močeh odprla novo pot Vašemu delu. Širimo, prija -ieljice našo krščansko misel med naše ljudstvo! Bodimo apostoli te misli med našim narodom! In prva
in najbližnja priložnost širiti krščansko misel med naše ljudstvo je, da zanesemo v sleherno slovensko hišico prepričanje, da je naša bodočnost odvisna od tega, kakšni poslanci bodo izvoljeni. Širimo misel najprvo med naše ženstvo, da je dolžno sodelovati v javnosti, pri volitvah in v društvih, ker gre v prvi vrsti za njegovo srečo ali nesrečo. Izginiti mora iz naših vrst misel, da to ni za nas. Izginila je ta misel iz vrst ženstva v drugih deželah in mislim, da ste se dovolj prepričale, da mora izginiti uiui /. nas. Na nas, sestrice, na slovenski ženi in na slov. dekletu sloni v prav današnjih časih naša bodoča, sreča ali nesreča.
V boj za našo zmago!
Kakor so klicali nekdaj slovenski kmetje: „Le vkup, le vkup uboga gmajna!" tako bi Vam zaklicala danes tudi jaz: Le vkup, le vkup Slovenke vri«, in pripravimo se na volilni boj! V boj proti našemu dvojnemu sovražniku:- socijalni demokraciji in samostojnemu liberalizmu! Na delo, da nas ne prekosijo v svojih hudobnih naklepih!
Zborovalke predrage! Končati hočem! Na kratko sem Vam povedala priproste svoje misli; ne sicer v tako lepi obliki, kakor različni volilni agitatorji, — saj vendar priprosto dekle ne zna in ne more in pa tudi noče govoriti v puhlih lepodonečih stavkih. Besede pa, ki sem Vam jih povedala, so mi prišle iz srca in želim, da bi tudi v Vaših srcih našle močen orimev!
narjev dijet na dan, zraven ima plača vseučiliščnega profesorja. O trpljenju in težavah našega štajerskega ljudstva ne zna nič, ker je kot sin prvaka ttvsel v razkošju. Ima ženo, ki je strašno častihlepna in bi rada postala ministrovka. Takšne ljudi stavi Samostojna na prvo mesto. Volilci izpreglejte, da vas samostojni liberalci ne prodajo!
Kdor «lasuje sa Kasetsk-» zveso, glasnje za samoupravo
Slovenije!
Dr. Korošec dosegel manjše davke.
Demokratski finančni minister Stojanovič je hotel na lastno roko proti zahtevam poslancev Kmetske «veze izt; rja vati previsoko davke, ki jih jo določil v proračunu* Liberalci so bili stem zadovoljni. Poslanci Kmetske zveze, načelu dr. Korošec, so zopet odločno zahtevali znižanje davkov. Dr. Korošec je izjavil, da odstopi kot minister, ako minister n'e sprejme vsaj najvažnejših davčnih olajšav. Minister Stojanovič jo nato moral sprejeti sledeče davčne: olajšave:
1. Trošarina na mošt iz sadja (jabol -čfiik, .sadjevec, tuklo, pijačo) se popolnoma odpravi.
2, Davek na vino k o n s u m e n t j 'o (kupci).
15. Zganjekuhabop r v malih in do 7 izlivov v veliki : liko, kakor, je finančni minister
4, Osebno dohodninskega d a v k
'oliffin! ogled.
J u g o s 1 a v i j a. Pogajanja med Jugoslavijo in Italijo radi jadranskega vprašanja so se začela v pondeljek v Rapallu pri Genovi. Pogajanja bodo ba-jo kmalu zaključena. — Naše čete so zasedle mesto Garibrod, katerega je prisodila mirovna konferenca Srbom. (Garibrod leži ob bulgarsko-srbski meji). — .Sedanje narodno predstavništvo menda ne bo več iflflicahoj ker so vsi poslanci zaposleni v volilno borbo,
Italija. iVAnnunzio je zasedel skalnato o-brežje, ki tvori vhod v bakarsko luko. Pri tej priliki je prišlo do spopada med našim in italijanskim vo -jaštvom.
Rusija-Poljska. Poljaki in Rust se pogajajo za končnoveljavni mir v Rigi, Boljševiška armada silno napada generala Wrangla, ki se umika preu boljševiki.
Amerika. Zedinjene države imajo novega predsednika, republikanca Hardinga, ki je bil izvoljen z ogromno večino mesto Wilsona,
bodo plačevali samo
o s t a do G izlivov kotlih ¡dvakrat to-•ej določil)
či-
s o prosti vsi, ki imajo na leto manj ko 4800 K siega dohodka {¡eksistenčni minimum),
5.	Zemljiški d a v e k, ki ga je finančni mi nister zvišal štirikratno, se zniža povsod na tri -kratni iznos.
6.	Trošarina od olja in davek na kvas sa popolnoma odpravita.
7.	Od električnih žarnic izpod 10 sveč se ne plača ničesar.
zveza.
v št. 44 z dne 31. Samostojne kmetij-
SasnostoiflG-libsralna
Liberalni „Ptujski list" piše oktobra sledeče: „Program SKS, ske stranka se ne razlikuje bistveno od programa JDS (liberalne stranke), razun da druži JDS (libe -ralna stranka) v sebi vse sloje, SKS (Samostojna) pa se omejuje na Kmetski stan. Ker pa je za reševanje državnih vprašanj potrebno velikih strank, je pri ča kov a ti, da bosta stranki pri teh vprašanjih enotno nastopili in se v doglednem času strnili v enotno stranko." To je imenitno priznanje tega, kar mi ža nad eno leto trdimo in smo tudi dokazali, samostojnejši pa hinavsko tajijo. Program Samostojno jo torej i-sti kakor program liberalcev. Kakšen program pa i' jnajo liberalci? Vodja liberalcev, dr. Žerjav je jasno povedal najvažnejšo točko liberalnega programa: „Klerikalizem (to je katoliško Cerkev, op. ur.), ki ga vodi šel v italijanskem Rimu (to je papež, op. ur.) bomo preganjali, dokler ga ne preženemo iz Jugoslavije. Treba ga je zatreti." Tudi Samostojni hočejo torej preganjati in zatreti katoliško Cerkev. Liberalci hočejo raztrgati Slovenijo v dve okrožji, da bi tako razkosa.Slovence tem laže komandirali iz Beogro.
8.	Daločba, da se davki za Slovenijo posebno povišajo se ukine.
9.	Desetek (procente) so hoteli zvišati za 100%, Korošec in Kmetska zveza je dosegla, da se ne zviša desetek.
10.	Najvišje finančno sodišče za Hrvatsko, Dalmacijo in Slovenijo ne bo v Beogradu, am -
pak v Zagrebu.
S temi uspehi svojih poslancev gre Slovenska kmetska zveza v volilni boj. Davkov vam niso znižali liberalci: dr. Kukoveo njihov vodja za olajšavo davkov še ust ni odprl Tudi samostojneži. Kukovče-vi zavezniki, vam niso davkov olajšali: oni znajo samo ljudstvo razburjati, sejati med ljudstvom nezadovoljnost, znajo tudi delati velikanske obljube. Storili pa za kmetsko lutdstvo dosedaj še niso nič. Se manj .so pripomogli k znižanju davkov socijalisti lin komunisti, ki jih ni druga ko dolg jezik in polno obljub.
Znižanje davkov so vam dosegli, samo poslanci Slovenske kmetske zveze in njih voditelj dr. Korošec. Naši poslanci so zahtevali še večj'e olajšave davkov , a jih niso mogli doseči. Pomisliti je treba, da je vseh poslancev blizu 300, naših pa samo 18, mlinistrov je vseh 18, med njimi pa je zastopal Slovence dr. Korošec sam, ker prijatelj samostojnih, liberalec dr, Ku-kovec ni za znižanje davkov storil nič.
da! Tudi samostojneži hočejo isto. Liberalci hočejo svobodni izvoz, ki bogati velikaše in dela draginjo. Za svobodni izvoz so se izrazili tudi Samostojni, Liberalci so proti ženski volilni pravici. Ravnotako samostojni vodijo seboj ženske' ki govorijo na samostojnih shodih proti ženski volilni pravici! In še v drugih rečeh so si enaki. Blagor Slovencem in kmet' skemu ljudstvu, če zmagajo 28. novembra samostojne ži in liberalci! Potem bomo še lahko dolgo živeli v znamenju veriženja, izvozničarstva, odiranja, zatiranja Cerkve in vere, pridružila se bo še svobodna šola in civilni zakon!
PdsiuŠa;ie, kako m farbalo!
Samostojna — organizirana od liberalcev. V; „Slovenskem Narodu" št. 254 z dne 6. novembra nv „Jutru" št. 67 z dne 7. novembra piše tajništvo liberalne stranke: „Pod vplivom pokreta Samostojne kmetijske stranke so nekateri posamezniki iz naših orgtv-nizacij v izdatni meri posvetili svoje moči novemu kmetskemu gibanju" (t. j. Samostojni kmetijski stranki). Tako priznavajo liberalci svojo zvezo s Samo -stojno. Samostojni zapeljivci pa še vedno ljudstvo far-bajo, da niso liberalni. Kdo pa so tisti nekateri posamezniki, ki so organizirali Samostojno? Eden med tistih je dr. Žerjav, ki so ga hodili samostojni lansko leto pozdravljat v Ljubljano. Tisti dr. Žerjav, ki je v svojem govoru izjavil, da je treba, katoliško Cerkev iz Jugoslavije izgnati in zatreti! Drugi je dr. Kukoveo, ki je pisal, da naj se vrednost naše krone desetkrat zmaniša. Tisti dr. Kukovec, ki za olajšanje naših davkov v ministrskem svetu ni zinil niti besede . Kandidat Samostojne pa je večkratni milijonar Pa-hernik, ki je bil doslej ves čas odbornik liberalne stranke v Celju. In še mnogo drugih!
Volilci, iziJreclejtft!
„Samostojna" ima kot prvega kvalificiranega kandidata vseučiliščnega profesorja dr. Bogumila Vo-šnjaka. Kdo je to? To jo najožji prijatelj dr. Žerjava, ki hoče z mladimi liberalci zatreti vso našo svobodo in centralizirati vse v Beograd, Dr Vošnjak je bil v komisiji, ki je pripravljala ustavo in on je tam s svojim delom dokazal, da je proti temu, da bi imeli Slovenci svoj pokrajinski zbor, kjer bi odločevali in gospodarili sami s svojimi zadevami. Dr. Vošnjak je kapitalist in si je znal dobro žepe flikati. Bil je tajnik pri mirovni konferenci in je vlekel tam vsak dan 2000 do 2500 kron: reci dvaiisoč do dvatisočpetsto kron . Sedaj je bil v ustavni komisiji in je imel po 50 di-
gora,
*
I
zveza.
Volilni shodi KZ.
"JV nedelji», tlne 14. novembra:
L i m b u š pri Mariboru, cb 9. uri. ¿m a rje pri Jelšah v župniščn po rani maši. Grlice pri Flor. Verkn ob treii p ¡poldne (Sladka-Sv. Peter, Sv. Ema, Zibika). Podsreda po večernicah. Sv. Peter pod Sv. gorami, po raii hiršL Sv. Lovrenc na Pofiorjn, po rani maši. C i r k o v c e pri Pragerskem po ranem sv opravila pri župar.n Goljatu.
P e t r o v č e, po rani maši.	,
G a 1 i c i j a, po večernicah.
Ormož po rani maši.
Velika Nedelja po pesni maši.
Sv. Lenart (Cvetkovei) popoldne ob treh.
Sv. Marko pri Ptuja.
Središče po večermesh.
Sv Lovrenc na Dravskem polja po pozni maši. Majšperg, po večejnicah.
S t. 11 j v S 1 o v. g o r. po rani sv. maši v Domu.
Marija S n e ž n a po rani maši. S t. J a n ž n a Vinski gori po
Slov.
rani sv<
\ maši.
Celju (pri podružnici Sv,
Slivnica pri Helene) po večernicah.
S t u d e n i c e po rani maši.
V e r ž e j po rani maši.
R a z v a n j e pri Hočah, popoldan.
S v e č i n a po večernicah v gradu.
Sv. Štefan pri Šmarju po večernicah.
Vitanje po rani maši.
Ptujska gora po rani maši.
Sv. Marjeta pri Ptuju po rani maši.
S 1 o v-e n j g r a d e c, po rani maši.
Št. 11 j pod Turjakom, ob treh popoldne.
Buče pri Kozjem po večernicah.
V nedeljo, dne 21. novembra:
Slov. Bistrica, po pozni maši v hranil *
niči.
C r e Š n j e v e c, po rani maši. Polzela, po večernicah. Št. Pavel pri Preboldu, po rani maši. Št. Jurij ob Taboru, po rani maši. Spodnja Sv. K u n g o t a, po sv. maši ob 11. uri v župnišču. Sv. Barbara v Slov. goricah ob 10. uri dopoldne
Sv. R u p e r t v Slov. goricah, po rani maši; S v. Juri j ob Ščavnici, po rani maši. Mala Nedelj a, po pozni maši. Stara cesta pri Ljutomeru, popoldne 3. uri.
K a m n i c a pri Mariboru, po rani maši.
D r a m 1 j e , po prvem opravilu.
Sv. B o 1 f e n k na Kogu, po sv. maši,
Slivnica pri Mariboru, po rani maši.
Sv. Peter pri Mariboru, po rani sv. maši.
Mozirje, po rani maši.
K o k a r j e, ob pol 12. uri dopoldne.
N e g o v a, po rani sv. maši.
Sv. Urban pri Ptuju, po rani sv. maši.
D o r n o v a, po večernicah.
pol
ofi
poročil».
Volilni shod Kmetske zveze v Jarentni dne 7, t. m. se je dobro obnesel. Mnogoštevilni udeleženci, so z zanimanjem sledili govornikoma: g. Ro-Škarju in g. dr. Leskovarju. Prepričani smo, da kakor vedno bodo tudi dne 28. t. m. storili Jareninčani svojo dolžnost, ter volili edinole kandidate Kmetske zveze.
I z b o r n o so je obnesel shod Kmetske zveze v Hočah dne 7, nov. Prostori v gostilni Rotner so bili nabito polni. Prišli so tudi nasprotniki, ki so pa bili čisto mirni. Shod je otvoril domači g. kaplan Kljun, zelo delaven in marljiv gospod. Predsednikom^ se je izbral brez ugovora g. župan Vernik. Govoril je nad jedno uro dr. Fr. .Tankovič o programu Slov. kmet -ske zveze in nasprotnih strank. Navzoči so ga. poslušali z veliko pozoruosfo in mu pritrjevali zelo nav ' dušeno Ta shod bo brezdvomno rodil prav dobre sadove.
Po poznem sv. opravilu v cerk^ ; Sv. Lenarta v Pivoli se je zbralo precejšnje Število slovenskih volilcev na shodu Slovenske kmetske zveze v viničariji gostoljubnega g. Karola Visočnik. Predse -doval, jo g. Falež. Govorili so gg. dr. Fr .Tankovič, Kljun in Florjančič. Konečno se je sprejela resolucija, ki zahteva predvojno razmerje v cenah, kar kmet prodaja in nakupuje. Sedanje razmerje je za kmeta skrajno neugodno in krivično.
Vzg ledno dobro obiskan, lep in navdušen volilni shod je pru- dila Kmetska zveza preteklo nedeljo v Vurbergu. Dobro obiskanemu shodu je
Stran 4.
........ ■
predsedoval blagi mladenift-posestnik in organizator Rašl. Poročala sta na shodu dr. Juvan in Goleč iz Maribora. Vsa vrla, skoz in skoz organizirana vur-berška župnija je od zadnjega hlapca in viničarja do najimovitejšega posestnika v taboru Kmetske zveze . Vurberška župnija je eden najlepših vzgledov viška politično-krščanske, gospodarske in narodno budne organizacije.
S v. V.i.d pri Ptuju. Volilni shod Kmetsko zveze se je vršil pri nas v nedeljo 7. novembra. Sho- ; du je predsedoval župan Jakob Vaupotič. Govoril je prvi Anton Meško o položaju* kmetskega stanu in o nalogah; ustavodajnega državnega državnega zbora . Pozival je volilce, naj se vsi 28. novembra udeleže m s tem store svojo yer§.kq, državno in stanovsko dol žnosjt, ker sicerznale pri nas zavladati stranke , ki bi našega kmeta spravile v revščino. Nato je go -vornik iz Maribora v daljšem govoru razložil način volitev in razvil važnejše točke programa SKZ in SLS. Vsi navzoči volilci so odobrili ta program posebno še točke, ki govore o avtonomiji za Slovenijo in o davkih. K kencu se je razvil razgovor o krajevnih zahtevah. Posebno važna zadeva jo regulacija Drave, Dravirije in Poljskave, katera zadnja posebno mnogo Škode napravi pri krmi. Zelo so se pritoževali navzoči čez visoko trošarino, ki je neobhodne predme-tenad vse mere podražila. Shod se je zaključil z obljubo, da bodo navzoči ne le glasovali za Slovensko kmetsko zvezo, ampak tudi delali in agitirali, da bode zmaga lepa in častna. Bog živi Kmetsko zvezo!
S v, T r o j i c, a v H a 1 o z a h. V nedeljo 7, t, m. jo bil pri nas prav dobro obiskan shod Kmetske zveze v spodnji dvorani župnišča. Nad 200 zboroval-eev je pazljivo sledilo besedam govornika. Iver napovedani govorniki iz Maribora) vsled slabega vremena in daljave niso mogli dospeti, je novodošli g. župnik P, Peter Zirovnik v&6 potrebno razlož i o zaslugah in programu Kmetske zveze pred drugimi strankami in tudi opisal, kako se bo na novi način volilo, V navduševalnih besedah se mu je za to zahvalil predsednik shoda trojički župan g. Ani, Turk, Ob sklepu so vsi zborovalci protestirali proti krivični na-redbi, da bi imela tukajšnja župniji, ki je ena najob-širnejših s 6 občinami in 6 urami v premeru samo e-no volišče pri Novi cerkvi, med tem ko bo imela sosedna precej manjša župnija Sv. Vida, kakor tudi druge na več krajih volitve. So že vedeli, zakaj so nam Trojičanom to naložili. Ta ogorčen ugovor se je odposlal ministrstvu. Volit pa pojdemo neusttrašeno po slance Kmetske zveze.
V Leskovcu v Halozah sta se vršila 7. t m. dva shoda Kmetske zveze. Oba ,sta bila prav lepo obiskana. Ljudstvo je z zanimanjem poslušalo govornika, ki je pojasnil program Kmetske zveze pa tudi dokazal goljufivost Samostojne, ki se dela kmetsko stranko, v resnici pa je stranka liberalnih go,-stilnfičarjev, trgovcev, mešejtarjev, nekdanjih rekvi-zitorjev in kmetskih oderuhov. Leskovčani se ne da rp.o motiti od raznih samostojnežev, lili lazijo od hiše do hiše, da bi nas premotili in zapeljali v Samostojno. Mi ostanemo zvesti Slovenski kmetski zvezi in bomo z njo volili, kakor smo z njo volili leta 1911 sko ro vsi razun par Stajercijancev, ki so zdaj hudi sa,-mostojneži.
Z a v r č e. Shod Kmetske zveze se jo izvrstno obnesel. Poročal je dosedanji poslanec J. Vesenjak ter posebej pjpvdarjal važnost vol tev za konšt tuanto. Tu di razna gospodarska in socijalua vprašanja je obravnaval, poseliej govoril še o viničarskem vprašanju. Možje so soglasno sklenili, da zanesljivo gredo na vo liščo in glasujejo za Kmetsko zvezo. Dne 21. nov. i -mamo Še en shod in sicer v Turškem vrhu, kjer imamo priznane in" izkušene naše somišljenike«
S a.in u š a n i. Preteklo nedeljo smo sklicali shod Knietske zveze k našemu županu Bezjaku. Udeležba je bila izredno velika iz domače in sosednih ob čin Z obiskom so nas „počastili" tudi štirje nasprotniki, med njimi se je odlikoval eden po svoji pijanosti. Dobro vemo, kedo je to povzročil. Seveda so M nasprotniki morali pošteno pokoriti volji naših mož in mladeničev. Na shodu je obširno poročal naš domačin J. Vesenjak, govorili pa so navdušeno in prepričevalno tudi naš starosta žh inozdravnik Korpar, posestnik Reberc Franc in nekteri drugi. Naša Kmels-ka zveza s svojim odkritim kmetskim in krščanskim programom bo pri nas sijajno zmagala.
Shodi n a Murskem polju. Naše zeleno Mursko polje stoji trdno na strani Kmetske zvezo. To so pokazali volilni shodi, ki jih priredil naš kandidat Franjo Zebot. V Bučečovcih so se zbrali v soboto 6. novembra zvečer v Stefančevi gostilni naši volilci iz Bučečovec, Starenovevasi in Vučjevasi. Shodu je predsedoval spoštovani župan g. Kosi, ki je spretno vodd zborovanje. Shod je trajal nad dve uri. Govorili so Zebot, župana Stuhec in Bohanec ter km« ta Slavič in Bohanec. Shod se je vršil mirno in j« zadovoljil vse navzoče. Tudi nasprotniki so izjavili, da odobravajo program Kmetsko zveze. — Naslednji dan 7. novembra sta se vršila volilna shoda pri S v. Križu (po ranem opravilu) in na C v e n u (popoldne). Zborovanje pri Sv. Križu je bilo podobno pnjr verau taboru. Na stotine in stotine zavednih faranov Sv. Križa je vstrajalo dve uri na zborovanju. Kot govorniki so nastopili: Zebot, župan Stuhec, kmetje Makovec, Bohanec in Rep ter domači dušni pastir č. g. Weul. Shod je vodil kmet Anton Slavič. Zborovalci so na predlog zavednega našega pristaša g. Repa zložili znatno svoto za volilni sklad naše stranke. Shod na Cvenu je bil zelo živahen. Sedanji samostoj-než, bivši liberalec, Sokol Joško Rajh je zadnje dni posebno v svoji gostilni agitiral pri svojih prijateljih: Pojdimo na shod Kmetske zveze, razbijmo ga» govor-
—*—t?T"

11, novembra 1020
¡lika pa nsrženimo. Delal je račun brez krčinarja^ Naši ¡«¡ve.trn možje iz C*ena, Krapja in sosednjih vasi so niso dati »vabiti v Joškovo 1 ibe r al n o-Ve r iž n i ške samostojne mreže. Ivo jo naš kandidat Zebot jasno in odkrito razvijal volilni program Kmetske zveze so bili nasprotniki tihi, le nek pijanček se je oglašal s svojim lir i pavi m glasom. »Govornik nam je poljudno razvil posebno tri glavne točke programa Kmetske zvezdi krščanstvo, slovensko samoupravo in gospo-darske zahteve. Dokazal je neustrašeno! da Samostojna iu nič drugega kol nezakonski otrok liberalni stranke in da jim stranka liberalnih advokatov in verižni kov dajo tisoče in tisoče volilne podpore iz svojega fonda izvozničarjev. Tako odkrita, odločna in ; neustrašeno izgovorjena obsodba samostojne stranke je njene navzoče pristaše popolnoma poparila. Razun nekega Lipša, ki zajema svojo „samostojno"' modrost . iz „Kmetijskega lista", so vsi Š tudi JoŠko in njegovi priganjači — glasovali za naše resolucije; Izrekla so je zaupnica Kmetski zvezi. Jugoslov, klubu, dok-' tor Korošcu in vsem našim kandidatom. Shod je vodil odličen naš pristaš in vzoren mlad kmet Ferdo Majdič, Samostojni so po končanem shodu skušali šar riti s svojo „staro pravdo", a to je tudi vse kar znajo povedati. Mursko polje ho ohranilo po ogromni večini svojo staro zvestobo naši krščanski stranici — Kmetski zvezi.
K o n j i c e. Popoldan se je zbrala v telovad -niči ljudske šole kljub slabemu vremenu velika rnno -žica vrlih naših pristašev. Shod je otvoril vlč, in od |vseh priljubljeni arhidijakon g. Hrasti. Ravnatelj ti-. skarne g. dr, Jerovšek je v jedernatih besedah raz -loži! volitve in razvijal program Slov. kmetske zveze, katerega so poslušalci burno odobravali, Dr. Versto-všek je v živih slikah označil vzrok nezadovoljnosti med ljudstvom, katero povzroča deloma draginja, deloma pa demokratsko-socijalistična špekulacija. Zlasti ie obžaloval, da se ljudje vsled razmer, ki so le posledica svetovne vojske, tako spozabijo in dolžijo Srbe, češ, da so oni krivi teh razmer. Govornik je na .podlagi dejanskega stanja v drugih državah dokazal,
•	da smo mi v Jugoslaviji še v raju. Ko je še zlasti ¡označil razmere v Nemški Avstriji, je zakhcal vsem
tistim, ki kričijo in hujskajo ljudi z geslom „proč od ; Srbov", da naj <.>:redo takti} v Nemško Avstrijo strada in gladovat. Mi se ne bodemo jokali za njimi. Izvajanja so bila tako ; repričBvahia, da so bili poslušalci veseli tega poduka in želeli, da bi se vedno poučilo kmete o razmerah, da se ne bodo dali voditi v neznanju položaja, od hnjskačev, ki so v demokratskih in socialističnih vrstah. Konjiški okraj bode v pretežni večini glasoval za Slov. kmetsko zvezo.
Stranice. Shoda Slov. kmetske zveze se jo udeležilo precej naših pristašev; tudi zapeljani kmetje — socijalisti so odposlali svoio zastopstvo. Doktor Verstovšek je pojasnil namen volitev ter razložil pro-
•	gram Slov. kmetske zveze. Socijalist Marinček je metal vmes razne socialistične budalosti in je celo na -padel dvakrat ministra dr. Korošca, kar je moral vse preklical. ko se mu je dokazala laž in obrekovanje. Odšel ie z zborovanja kot lažhik, Čudimo se le, da zamorejo biti kmetje soeijalnega naziranja; ne pomislijo, kaj bi jih doletelo pod režimom socijalistov.
Dne 27. o k t o b r a je sklicala KZ volilni sestanek za vasi Gorica, Lopata, Melog, Babno v celjski okolici pri g. T. Mir rile v Medlogu. Udeležili so se toga sestanka skoraj vsi vollci teh vasi, in poslušali . zvesto. Shodu je predsedoval kand. Pišek iz Med -loga, ki je dal besedo kandidatu Krajncu iz Pirešice, ki je razložil program KZ in pojasnjeval volilni za -kon.
Dne 31. o k t o b r a po jutranjem opravilu se ji vršil na Zgornji Ponkvi dobro obiskan shod KZ. Ljudje so pazljivo poslnšali govornika kandidata Krajnca tn g. Silerja, ki sta razvijala program in so bili vsi prepričanja, da ie edino Kmetska zveza stran ka kmeta, delavca in malega človeka, zato stoji cela Gornja. Ponkva krepko v taboru KZ.
Sv. Peter v Sav. dol. Popoldne 31. oktobra se je vršilo zborovanje v St. Petru v Sav. dol. Polna dvorana društvenega doma se je zbrala samih vrlih mož tn mladeničev. Shodu je predsedoval g. gerent Novak, ki je dal besedo kandidatu Krajncu, ki je v živih besedah razvil program in povedal pomen seda-j njih vol tev. G. Siler je pa orisal delo naše stranke I in njene uspehe. Tudi Sv. Peter j'e pokazal, da bije liberalni Samostojni zvonček smrti in vstaja naša SLS, ki bo 28 novembra tudi v Sav. dolini porazila liberalno samostojne.
Laško. Vol 1 ni shod Kmetsko zveze v nedeljo 31 oktobra se je krasno izvršil. Bila je lepa manifestacija katoliške misli v laški okolici. Shod se jo vršil po prvem opravilu pri cerkvi na trgu. Kot govornika sta nastopila kandidat Kmetske zveze g. Sko-berne iz Rajhenburga in pa naš stari znanec duhovni svetovalec župnik Casl iz Trbovelj. Ko pa je go-sjiod Casl v poljudno šaljivem govoru omenil razne bogate špekulante, je takoj začivkal neki mlekozob -než, kateri pa je moral urnih nog pobrisati, seveda je med begom poljuboval pesek na cesti in poskušal kako trde so kmetske pesti. To naj si dobro zapomnijo tisti, kateri mislijo še kdaj motiti naše shode . Dasiravno je bil hud mraz je ljudstvo vztrajalo do konca pazljivo poslušalo govornike in njim pritrjevalo.
Sv. J o d e r t nad Laškem, Shod Kmetske zve-ze se je lukaj vršil v nedeljo dne 31. oktobra po de -setem opravilu. Ljudstvo so je shoda udeležilo v o' il-rem številu, Program naše in nasprotnih strank sta ljudstvu razkladala kandidat Skoberne iz P j ;(vb- r-ga in Doželak iz Smiklavža. Nedeljska shoda v laškem okraju sta jasno pokazala, da jo kmetsko in do-


-------~|JE&r"Sš"iii3im>*'
'iursim^tjmlsivo •Trašega-Miki'«^ »v-Mn- mm*<>*~ r<«Se»
krščaiiSke stranke.
Volilni s h o d Kmeiske ».veze » .'i* ¡.»ovija«, je bil na Vseh svetnikov dan popoldne- 'Cepr&v šeto v zadnjem -trenutku razglašen, je bila vendar dvorana Društvenega doma. polna poslušalcev. Vsi smo a zanimanjem| poslušali volilni govor kandidata. Kmet -ske zveze, Skoberneta, posestnika iz Rajhenburga.; .Njegov nastop m govor je napravil na vse najboljši • vtis in vzbudil veliko navdušenje i,n potrjeni sipo bili v prepričanju, naša pirava luneiska stranka je. Kmetska z- eza, odroma Ljndska' stranka4 za T-.-.tere hočemo, UuU pri volitvah dplov.ti z vsemi močmi. Za delavce, je ;;ovorii rudar Keše, ki je ludi kandidat Kmetske zvez». K i ese&i se je oglasilo tudi več domačiji. govornikov, Tji so priporočali 'kandidata i ; pove- ' dali svoje želje.
V o lil n i s h o d naše Sloverskfe kmetske zvezo, 'katera se je vršil nedeljo dne; 7. novembra v dve-, rani Bralnega društva na Sladki gori, se je 'v vsakem oziru obnesel prav dobro. Na shodu je v poljudni obliki obrazložil program Slovenske kmetske zveze župan in bivši deželnozborski poslanec g,i Jakob Vrečko iž Ponikve. Ko je za njim govoril ge urednik Stupan, se jo vršil živahen razgovor, 'katerega so se v obilnem številu udeležiti naSi najboljši možje preleti« sladkogorske župnije. Sterilna udeležba in vedno večje zanimanje za našo Slovensko kmetsko zveze nam je porok, da za razne zgagarške stranke na Sladki gori r.i prostora.
Suštnj. Medel jo, dne 7. t ae. se je vršil v prostorih g. Lečnika številno obiskaa sko«5 Slov. Kmetske zvez«, kateremu je predsedoval načelnik krajevnega adbora KZ, g. Beae Kotaik. Podpredsedniška mssta sta zavzela gg. Mileš Ovid in Alojz Glavar, ilaaa Delavske zveze. Govornika iz U aribera, delavski kandidat Krepek i «t ekonom Golob sta nam t daljiiii geverih rasjasnžia uaž lepi program in velikaaski pomen boaočik volitev v konstitianto. Par radovednimi keranaistor, ki so prisostvovali zborevanja, se je veito zelc dostojno. Maši vrli Gaštaajci so na tera shodu pekazali, da se zaredajo veliko ia vzvišene ■aloge, ki jih čaka na dan 28. noveMbra. Bog jih živi t
Tera k katsliftka našel» aai iasjo prvo atesta t politiki as judijeft ali iplek asbsasga kaker hočejo sa
K*sisjai ia tsKaaisti
Z a v o 1 i 1 n i s k 1 a d K m e t s k e z v e z e sc darovali: Poslanec dr. los. H o h n j e c 4800 M. Jožef Oberski, Oplotnica 400 K; na• goslil Skof-Ko ' rošec v St Petru pri Mariboru 56 K; Frane Cobelj, Kapela pri Radencih 60 K; na Remšniku nad Breznom nabrali 111 K; Jan. Ogrizek, Sv. Križ pri Slatini 120 K; Fr. Korošec, nadžupnik, Sv. Križ pri Sla iini 200 K; Kmetska zvezi na Sladkigori 200 K; Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju 400 K; Kari Cerne', župan, Frani 200 K; Posojilnica v Frankolo-\em 200 K ; Franc Gregorevčič, Mali vrh, Globoko pn Brežicah 200 K; Dekliški odsek za vollni sklad 1096 K; Tomaž Korpar v Oslušovcih, Sv, Lenart pri \eliki nedelji nabral na shodu KZ 200 K; Mafhenova h.iša v Goni:em dola n. Sv: Jakob v Slov. gor. 150 kron; Kmetska hranilnica in posojilnica pri Sv. Tomažu pri Ormožu 200 K.
Za volilni sklad Kmetske zveze je darovala rodbina Pivec na Malni pri Sv. Jurju v Sipv. goricah 50 K. Na gostiji, Janeza Ribič in: Micke Babič v Cezanjevcih so nabrali za Kmetsko zvezo 241 K. Živele taka rodbine in taki svatjsl Prš Sy> llorjanu pri Rogatcu so nabrali 50 Iv.
Za Isiftsko z»«-z» so nabrali- Na godovanju matere g župiika Evafda Vračka 100 K, na shodu v Ž^tatah 100 K, v Gornjih G «iovljah (Še Peter v Savinjski doiiui) 26 K, v Št. Jurju. ob Taboru 663 K, v Št. Ji«nžu pri Velenju 50 K Franc Leve 20 K.
ff*vo4!la. Najboljša priprava za volitve
se
manjši sestanki p i vaseh.
Tsspsrsnd, k er prirejaje isii vrli znzptiki in agitatorji take vitke sastaike, e ie tattju lopi s do^L Sosedje pniee pri asta sasada stapaj, ter ss pod vodstvom aiiik saaaaitef p»g»v«ri o e »s*« patrebaesa z» volitve, e ▼ain*stt b ideftih v»11 ter, e retilai d«Ua<s<i. e laietski
sreii in aieaea prugr-na, e sasiua^a i itd.
M dni
je ie d > volitev f
Prirejajte ^ Mil H M ^ f^	»estaakel
Ne astratlto se ae ¡radH a« grožeuj aaspr tai^nrl
c ..«i^ra h stš

t ¥
11. novembra ?S2€
SLOVENSKI e«8P«9AR,

Tsdtislt novice.
V Goa-nji Radgoni je bil preteklo nedeljo prav dobra obiskan shod našo stranke. Predsedoval je naš vrli pristaš in voditelj kmetov 'v tem kraju PelčJ. Govoril jo dr. Hohnjee, ki je razpravljal o programu naše Kmetske zveze, o naših političnih prótivnikih, o volilnem zakonu ter dajal navodila, za'volitve. Jere-bifi je opozoril kmete na lažnjivo agitacijo Samostojne. ki hoče sebi glasove pvigoljuiati s tem, .da lažejo, češ, med Samostojno hi med Kmetsko zvezo ni nobene razlike, pri obeh so kmetje. Sprejeti sta bili Z icsoluciji. V prvi kmetje ostro protestirajo zoper vsak poizkus pri določitvi državne meje zapustiti Muro in apačko kotlino in morda tudi te kraje prepustili Avstriji. Slovenski kme>je o tem nočejo nič slišati in o-pozarjajo vlado, naj ne dovoli nobenega barantanja s slovensk« zemljo. V drugi resoluciji poživljajo vlado., naj podvzame odločne korake zoper Avstrijo, ker noče dovoliti v mirovni pogodbi zajamčenega prevoznega prometa med Spiljem in Radgono.
Nééuveno postopanje Avstrije napram naši državi v vprašanju železniškega prometa med Spiljem in Radgono jo potrpežljivost našega obmejnega slo -venskega ljudstva postavilo v preveliko preizkušnjo. V mirovni pogodbi! ki sta jo podpisali Avstrija in na ša država, je poseben člen, kii določa da mora Avstrija. do volit: svoboden prevoz drugim državam, tore! tudi naši, Avstrija pa tega noče. Ce bi prosti prevoz fcj-e bil na mestu, je na progi Maribor—Ljutomer, katera med Spiljem in Radgono žalibog teče po avstrijskem ozemlja, nujna potreba,. Slovenske gorice. Mursko polje in Prekmurje so navezani na to železni. 5ko" progo, brez nje so odrezani od sveta. To Avstrija dobro ve in zato bi rada, predno dovoli prevoz , kar bo prej ali slej morala storiti, dosegla od naše države razne pridobitve v političnem in gospodarskem oziru. Našav vlada pa nima ali dovolj smisla ali dovolj odločnosti, da bi avstrijsko vlado prisilila k te -mu, kar ji nalaga mirovna pogodba. Na shodu v Gornji Radgoni, kjer Je dr. Holmjec kmetom v tem vpra,- ] San Ju dajal potrebna pojasnila,, so zborovatei v po -sobni resoluciji pozvali vlado, naj vendar enkrat stori konec škandaloznim razmeram na tej obmejni že-lezničiii progi. Ce avstrijska vlada iz lepa noče iz -polniti svoje dolžnosti, naj se jo prisili k temu. Nezaslišano je, da bi se ta državica, ki je od svojih so šedov, torej tudi od nas odvisna, da sploh moro živeti, napihovala proti nam kakor žaba. Nemškim huj -skačem na naši državni meji se mora odstriči greben. Drugače ne bo i-eda,
lila a Z ozirofa na notieo „Kmetijskega lista", da sem pristopil k narodno socialistolčoi stranki, ponavljam še enkrat, da atikdar nisem liil pristati te stranke in nisem sedaj. „Kmetijski H»t" je to notico priaesel po demokrattkib ii*tib 14 dni potem ko je bila že v drugib listih javno ovržena, kar bi bil „Kmetijski list" mora! znati. Storil torej ni iz neumnesti, ampak iz zlobe
Dr. Leop Lé sard.
Zlata poroka. Matija in Marija Verlič iz Krče-vtne sta obhajala S« novembra svojo zlato poroko. Zlatoporočenca, ki sta duševno i i telesno še popolnoma čila in krepka, sta zbrala ta dan okrog sebe vse svoje sorodnike, prijatelje in znance. Ob 10. uri sta imela v cerkvi Matere Milosti slovesno obnovljenje poročne obl.uba in sv. mašo. Dobri sosedje kakor cela krčevinska graba, imenovana že pod staro Avstrijo „jugoslovanski kot",' so tekmovali med seboj, kako bi razveselili toli priljubljena zlatoporočenca. Družina Zupanova, ki se je izkazala že ob priliki orlovskega tabora v Maribora z naravnost očarujofiim kresom na čast gostom, je zažgala tudi tokrat umeten kres v podobi križa, ki je gorel dve uri na čast zlatoporočen -eema in bit nepopisno lep. Med tem ko je gorel kres so vrli krčavinski fantje streljali. 31 itoporočencema kojih vnukinja je sedaj njima opora, je neumorno dela vna članica naših društev, čest tamo in želimo, da bi obhaji la vsaj še biserno..
Sleparstva koroških Nemcev. Ob priliki lauds'ega glasovanja na Koroškem so Nemci sleparili kar na debelo. Goljulavali so na dvojno, kupovali so glasove z blagom in z dobrim denarjem, kupovali so I a tudi glasove s ponarejenimi bankovci. V soboto pred glasovanjem so so razlili po Koroški razni nem-Skutarski sleparji in plačevali so za glasove kar po tisočakih. V nedeljo je šel volilec na volišče, ni torej imel toliko časa, da bi bil šel v Celovec ali v Beljak menjat prislužene tisočake. V prijetni nadi, da bode prejel za glasovanje za Nemško Avstrijo lepe tisočake, je šel z veseljem v pondeljek v Celovec ali pa v Beljak. Toda vračal se je popolnoma potrt in nepri -jytno razočaran. Nikjer mu niso hoteli zamenjati teh bankovcev, ker so bili vsi ponarejeni. Ni nam torej ireba imeti nobenega pomilovanj«, za, tiste zaslep -Ijenee, kateri so za ponarejene Judeževe bankovce izdali in prodali svoio domovino!
Krasen vzgled. Požrtvovalne članice ormožke Dekliške Marijine družbe so nabrale za volilni sklad SKZ lepo svoto 1180 K. Iz tega sledi, da se zaveda-jc naše vrle mladenke velikanskega pomena bodočih volilev v ustavotvorno skupščino in tudi ogromnih izdatkov naše stranke v tej velikanski volilni borbi. Iskrena hvala! — Tajništvo Slov. kmetske zveze v Mariboru.
U^m li^ei hr»tj- z Ka"d pri N'»vem meatu bodo pobirali prihodnjo tedne po Spodnje Štajerskem Priporočamo jih vsem asmilj nlm srce?»!
Velifcaeski ||it? je spepelil v noči t. m. gospodarska poslopja v Fodlehnikn pri Ptuja. Poslopja so last graške „Sparrkasse". Škoda je milijonska O vzroku požara še doslej ni nič dognaaega.
Pozdrave iz zasedenega ozemlja pošiljajo naši krščanski Slovenski kmetski zvezi in našim krščanskim listom zavedeti Slovenci iz zasedenega Primerja, iz Opiine pri Trstu. Upamo, da bo nekoč tndi našim bratom trpinom zasijalo solnce zlate svobode
jterodno gospidarshr^
l r. Rudi.
Pretakanje vin.
Letošnja vinska trgatev se je vsled jako toplega vremena začela vobče zelo zarana. Izvanredno le-1 o in toplo vreme je bilo vzrok, da je letošnji vinski mošt začel takorekoč vreli že na preši in je že v nekaj dneh postalo iz mošta vino. Kakor hitro zavre mošt, je potrebno, da se sodi z vinom dopolnujejo, ker se. sicer na površju vina vsled prostega dostopa zraka razvijejo škodljive glivice, posebno v sodih, kjer se vino z natego (Stichheber) dostikrat poskuša. Pogostokrat sem videl v raznih vinskih kleteh take na--tege iz navadnih štajerskih buč, rastlina, ki je votla in ima dolgo cev. V takih bučah je včasih vse polno raznih krojačnih in še marsikaj drugega. S tako na-togo ali s „cugom" se potegne vino iz soda. Vinogradnik navadno pred rabo pihne v natego, še celo v vinski sod, ali jo pa poprej splahne z vinom ali vodo. Je to sicer prastara navada, toda tudi prastara kvar-Ijiva razvada, pri čemer sna j, zelo trpi, ker takih nateg ali cugov vsled mnogokratnega pomanjkanja \ode ni možno dovolj osnažiti, predno se rabi. Kako natančni glede snage pri pretakanju vina so pač bili stari Rimljani, je treba Citati tozadevne izvlečke iz poročil njihovega umnega kletarstva.
Ne samo pri finih sortiranih vinih je snega neobhodno potrebna, ampak tudi pri navadnih vinih. Prva snažnost je že pri trgatvi neobhodno potrebna, nadaljo pri napolnjevanju sodov in končno, kar je pa poglavitno, pri pretakanju, da ne trpi kakovost, barva, in okus vina.
Povprečno letošnja vina ne vsebujejo preveliko kisline, vsled česar se bodo morala letos veliko prejo pretočiti, kakor druga leta. Kakor hitro so se kvas -niče in drože vsedle na dno soda in se je vino že začelo čistiti, je že napočil čas, da se vino pretoči prvikrat, zlasti, ako drože niso več belorumene, ampak že dobivajo rjavkasto barvo.
Izvanredno važno je, da se vino, katero je Ža začelo dobivati duh po novo pečenem kruhu in je že začelo rjaveti, kar najhitreje pretaka. Pretakanje so mora vršiti z vso naglico. Zlasti vino, ki stoji v topli sobi okrog 12 ur in začne rjaveti, je silno potrebno , da se pretoči v drug snažen sod in se- pri tej priliki močno žvepla, n. pr. ena palčica (štangica) žvepla na polovnjak.
V Švici in tudi podrugod zmešajo rjavo vino z debelimi in zdravimi drožami, katere so bile vzete iz drugega soda. Pravijo, da je to postopanje izborno domače sredstvo proti rjavici vina.
Pri prelakaniu vina je važno, da je zrak sna -Žen in da vino kolikor mogoče pride v stik z čistim zrakom, vsled česar se debele pipe odprejo samo na polovico, da vino teče v škaf bolj na široko.
Cez par dni se pretočeno vino dopolnuje in ob tej priliki v drugič poskusi, je-li je pretakanje vplivalo ugodno ali ne. V poslednjem slučaju se mora to vino še enkrat pretočiti in ako rjavi, še enkrat prav močn« žveplati. Tudi zatik pri pilki naj bo snažen in ne sme biti ovit s starimi capami.
Ker je ravno umno pretakanje vina za naše vinogradnike zelo velike važnosti, sem napisal te vrstice iz lastne izkušnje v prid našim slovenskim kletarjem.	___________________
Razglas glede oddaje trt iz državnih trtnih nasadov. S pooblaščen jem poverjeništva za kmetijstvo deželne vlade v Ljubljani se vinogradnikom naznanja da se bodo spomladi leta 1921 oddajale trte iz držav, nih trtnih nasadov v Sloveniji po sledečih cenah : 1. za 1000 komadov cepljenk Ia, 2000 K; za 1000 komadov cepljenk, Ha, 1000 K. 2. Za 1000 komadov korenjakov, Ia, 500 K; za 1000 komadov korenjakov , IIa, 250 K. 3. Za 1000 komadov ključev, Ia, 100 K ; za 1000 komadov ključev, 11 a, 50 K. Te cene veljalo le za manj imovite posestnike, Id doprinesejo od pri-stome občine tozadevno potrdilo. Vsem drugim na ročnikom se bodo trte zaračunale za 100% dražje. Na dalja veljajo te cone le na oddajnem mestu v pristojni državni trtnici. Omot in dovoz na železnico ali poš to se zaračuni posebej. Trto dobijo le vinogradniki iz Slovenije, ki se zavežejo, da bodo trte sadili na lastni zemlji» Pri dodelitvi korenjakov se bo oziralo v prvi vrsti na one naročbe, ki nameravajo zasaditi lastni matičnjak, pri dodelitvi ključev pa na one naročnike, ki cepijo trte za lastni vinograd in ne za prodajo, in ki doprinesejo tozadevna potrdila pristojne občine. Naročila se sprejemajo pri državnih trtnih na sadih in pri pristojnem vinarskem nadzorništvu (v Mariboru ali Novemmestu) in sicer do najkasneje 20, decembra 1929. Po tem roku se razdelijo trto soraz -merno med upravičene naročnike, katerim se dostavi tozadevna nakaznica.
za i »n ^antne galke za ude Kmetske po drnžnice Maribor in okoliS Se enkrat opozarjamo,
da rok za naročitev in predplato z 15. t m. gnkíeée Pristojno mesto je trgovina KlajriSék i a Penir v Vetriujski ulici, kg etane 25 K.
"«lozlrje. Kako močno se je sadjarstvo t zad -njih desetletjih v tukajšnjem kraju razvito in povzdignilo, o tem nas je prepričala, krajevna sadne . raz -kava, katera se je priredila v prostorih Bralnega društva. Razstavo je otvoril župan trške občine g. A. Uoričar, ki jo vse navzoče prisrčno pozdravil ter je še posebno omenil, da smo lahko ponosni na to, da' ima naša okolica sedaj toliko tako lepega sadja. Za njim je povzel besedo nadučitelj Fr. Praprotnik, ter ;e v svojem izbornem govoru povdarjal neizmerno važnost in veliki gospodarski pomen umnega sadjarstva. Koi tretji govornik je nastopil veletrgovec R. Pevec, ki je kot jako izkušen in izveden sadni trgovec navedel posebno tiste sadne vrste, katere imajo v sa-dni trgovini veliko veljavo in se torej tudi v nadalj-; no pomnoženje z najboljšo vestjo priporočajo. Prva mea temi je Kanada-rajneta, ki se radi svojega ir.ko lóbrega okusa vedno prav dobro plačuje. Is'oíafro se radi finega okusa in lepe zunanje oblike kaj ■.: »oko ceni Londonov pepinek. Radi svoje trpežnosti pa /,a sadno trgovino prav priporočljive te-le vrs.fl, bo bo v ec, bojkovo jabelko, kralj Samo, kraljevič Rudolf, rdeči zimski kalvil in zlasti trdika, katera pa v in -lajšnjem kraju še ni razširjena. Razstava- je bila več dni olvorjena in so v isto prav marljivo prih.V.aii vsi tisti, ki se za to tako velevažno stroko kmetijstva -0 količkaj zanimajo. Tudi potovalni učitelj Goriča.n n deželni sadjarski nadzornik Humek sta si razsf/ v p ogledala in sta se tudi prav ugodno o njej izjavila.
Žmairi sej ta * Caribe?«, tfae 9 se*e«ib>a 1^20 Prignalo se je: 6 konj, 4 bike, 81 volov, 197 krav in 4 teleta. Cene so bile za 1 kg žive teže: debeli voli 15—16 K, srednje debeli 14—15 K, plemenski voli 11—14 K, debele krave 14—15 K, debele telice 14—15 R, breje krave 14—16 K, mlečne krave 14—16 K, suhe krave 6—14 K, teleta 15 K. Kakor je razvidno, je bila primeroma zelo nizka cena. Opazilo se je, da je padanje cen povzročil rani mraz Posebno mali posestniki, ki nimajo krme, so živino rajši po ceni prodali, kakor pa da bi krmo kupovali.
Ovčji .vj« ? Sle>eni;radcn. Ministrstvo za kmetijstvo in vede je dovolilo graiki «Ipineki družbi za gojenje ovac nakup in isvoz 2000 ovc jezerske (solčavske) pasme iz Slovenije proti n voz« v poštev prihajajoče pietsenske živine. Ta nakup se bo vršil na sejmu v Slovenjgradcn dne 19. novembra t 1. i» se vabijo vei ové^erejei, da priženejo v obilnem številu svoje ovce jezerske pasmi ta dan v Slovenjgradec.
Dobama ssedn ka Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima na razpolago večjo množino navadnega in ojačenega razstrelilnega smodnika Po ieiežniei se bo odpošiljalo najmanj po 100 kg vsake vrste. Manjše množine se bodo o idajale pri tvrdki Prane Sevčik, Ljubljana, Židovskn ulic». Interesent' naj priglasijo svoje potrebščine najkasneje do 20 t. m. in predloie objedaem potrdilo od okrajnega glavarstva ali županstva.
Mladeniči, faatje ki bi vas vest lil tkaUki obrt! Tkanine so drage, d¿« iih nava nema človeku ni doplačati, in dolgo, dolgo se to še ne bo izpre menile. Zato so naši kmetovalci zopet začels lan ia konopiju sejat?, eu«ke pa presti. A kaj, ko tkalcev ni, ki bi iz prt je narejali platno. Tkalski obrt je, v dobi, e o je kupljeno platno bilo cenej® od duma pridela »ega takorekoč izumrl. Danes so tkale1, kar ¿¡b ie živi na naši zenr»l]i; vsi p* 80 let stari ter ne «orejo več delati. Zato a« obljublja mladim ljudem, ki se hočejo učiti tkal skega obrta, lepa prihodnjost. Nobenemu, ki bi imel veselje do ojn^a, n« bo žal. ako ee ga poprime Najvaičja težava je v tem, 4a se noben tkalski mojster, ki oi še bil zmožen, fanta uspe iao ščiti, valed dragH^a pre-skrbovanja ne mofe odločiti, »prejeti učenca. Kimtijski podrožai« Maribor ia ekolii ee je peerečilo, najti izvršnega tkalskega »ojatra, ki je v aajboljiih le tih, ter m z ujimi pogodili, da eprejme enega fanta v uk. Faat >aj je 16 leto dopolnil, zdrav in iz poštena hiie. Staritem bo skrbeti samo za obleko, faet bo v dobrih rokah, Oglasiti ae je pri nače nika Kmetijske podružnice, profesorju Majcena v Ms rikoru, bodiai v «je^ovem atanovsnju (Badlove vile 10), bodisi ob «redab, četrtkih in sobotah dopoldne v epodojeátajeríki ¡judaki posojilni*» (Stolna ulica).
Sv. Križ pri Mariboru. Dne 4. t m. smo spremili k zadnjemu čitku bivšega posestnika na Do-haievem, g. Andi \ Hauptmana. Mnogoštevilni sprevod jo pokazal, d ¿e bil ranjki zelo spoštovan v vsej občini. No sedmini so darovali udeleženci za marib. dijaške kuhinjo 300 K, med temi so večje svoto daM:
fltewa 0.
SLOVENSKI GOSPODA R.
ti. novembra 1QSÍ®,
g. župan Galunder 10 K, g. župnik Gaberc 50 K in g. oeitelj Mirt 50 K. Zvestemu pristaSu SKZ in dolgoletnemu naročniku „Slov. Gospodarja" svetila večna lufi!
Sv. Križ nad Mariborom. Socialdemokrat Tro-bentar je trosil zadnjo dni po naši župniji svoje odpadki v podobi programnega lista. En kup je odložil Ijrl Verdoniku, drugega pa v Kočevarjevi gostilni. "Tndi posameznih volilcev se je lotil in se hvalil, da ima ž« osem volilcev za svojo stranko. Naši ljudje so mnenja, naj Trobentar s plačo, ki jo clobi za agitira-tijo, obleče svoje otroke, da bo imel vsaj nekaj koristi od svojega socijaldemokraškega irobentanja.
Sv. Križ pri Mariboru. Med .strankami, ki so nasprotne Kmetski zvezi vlada velika zmešnjava. Vsak čas namreč prihaja kaka nova stranka s svo-.tirni shodi, raznimi letaki itd. med nas in tisti, ki nočejo biti pristaši krščanske stranke, si. zdaj lomijo glave: Kam bi se zatekli. Samostojnež že skoro «ili-<čn noče biti, ker se jim ne dopade njih predsednik 1'etnik, ki sploh nima volilne pravice. Bojda žo Šteje Samostojna stranka pri nas tri pristaše. Socialdemokrat —- zopet malo vabljivo ime — kako bo kmet vlekel z sooijcm — gostilničar istotako ne more držati s socijalni demokrati, ker če zaprejo sociji cerkve, bo tudi gostilničar moral zapreti gostilno. Kar nas je pa zavednih Križančanov se držimo Kmetske zve -zve, ki bo pri nas in drugod sijajno zmagala.
Frani, Vsem, ki so mi pri nabiranju i arov \ za dijaško kuhinjo šii blagohotno na roke, da sem j mogsl nabrati lepo svofco 343 K in tadi darove
v živilih, se na tam meta najtcpleja zahvaljujem. M. A, dijak iz F rama.
St. .Janž na Dr. polja. (Schnuderlove samo -s<ojne laži.) V obupnem boju človek ne gleda veliko •oa orož„e, je-li primerno in dovoljeno, vse mu pride prav, kadar ga besnost prevzame, samo da zamofe škodovati sovražniku. Prav nič ni izbirčna Samostojna v boju proti Kmetski zvezi. Kakor nekdaj štajer-Cijancem, je tudi samostojnim kolovodjem najbolj priljubljeno orožje laž in obrekovanje. To nam prav posebno potrjuje poročilo, ki smo ga doMli iz St. Jan-2a na Dravskem polju, kjer ima Samostojna posebno močno postojanko. Prvo premijo za lažnjivost, obre -kovanje in hujskanje pa bi se moralo prisoditi tajniku Samostojne in od vlade nastavljenemu agrarnemu nadzorniku Schnuderlu. Zaslužil si jo to premijo s svojim govorom na shodu Samostojne v St. Janžu z dne 15. 8. 1920. Mislil je, da ima pred seboj samo lo svoje zaslepljene pristaše, ki mu ne bodo zamerili, r,aj še jim toliko laži pove. Zgodi se, da kdo v poli -bčnem boju pretirava, toda samo pri podlih nemšku-tarjih je bilo najti ljudi, ki so si na lepem izmislili laži in jih javno govorili, ker čuta sramu in pošto -r.osti pri njih ni bilo. Ker je bil Schnuderl strasten nemškutar, se jo kot tak do dobra izšolal v lažnjivo- jj sli in obrekovanju ter hujskanju. Navesti hočemo sa- jj tio nekaj takih cvetk iz njegovega govora. 1. Rekel I je, da da častno besedo, da pri Samostojni ni nobe - j noga advokata, in da imenuje vsakega nesramnega f lažnika, ki bi to trdil. A „Kmetijski list" sam (št. 38 j z dno IG. 9. t. 1.) ga postavlja na laž, kjer je v poročilu o občnem zboru Ekonoma razločno povedano, \ da jo bil dr. Sajovic pri Samostojni. G. Schnuderl je . kot tajnik stranke to dobro moral vedeti, a vendar je f »rdil, da ni nobenega advokata pri njih. Kdo je toroj ; nesramni lažnik, kdo mož beseda? 2. Po mnenju samostojnih hujskačev nima vera s politiko nič opraviti, pač pa politika z vero. Zato je Schnuderl veli-Jfo govoril o verskih rečeh, mnogo več, kakor je io navada pri „klerikalnih" govornikih. Posebno strastne j<! napadel škofa dr. Jegliča in Marijine družbo, j Liubljanski Škof je izdal nova pravila za Marijine -družbo in prva točka se glasi: vsaka družbenica jo « dolžna hoditi od hiše do hiše agitirat za Kmetsko f ¿vezo. To je politična banda, ki ne zahteva pobožno- , sil do Marije, ampak pošilja svoje člane, da hodijo s delat zdražbo od hiše do hiše. Koliko jo resnice na j <em? Niti ena beseda, niti ona črka ne. Naročili smo j ■si pravila iz Ljubljane in tam smo brali, da se prva 1 točka tako glasi: Marijina družba ima namen: 1. j gojiti med svojimi udi prav posebno "•ljubezen in po - j fcožnost do Marije. Ali g. Schnuderl ne zna brati, da i si ja izmislil tako podlo laž in jo svojim usmiljenja , vrednim poslušalcem položil na srce. Kdo je nesramni lažnik, g. Schnuderl, kje je politična banda? Sod- \ ma točka pravil Samostojne pravi, da bo stranka nastopala zoper vsakega, ki bi hotel škodovati verske- • mu čutu ljudstva. Schnuderl podlo lažo o Marijini • družbi, ki jo Cerkev zelo čisla in priporoča, torej: Samostojna, izbacni iz svoje stranke tega lažnjivega hujskača. Toda Samostojna svoja pravila tako spoštuje, kakor Schnuderl resnico. 3. Schnuderl je rekel tekom govora: Kmetska zveza je hotela že korpora-iivno prestopiti v našo samostojno stranko. Ker že iz ; prvih dveh točk veste, dragi čitatelji, koliko je temu | Schnuderlu verjeti, vam ni treba še posebej povdar- j. jati, da je tudi ta stavek od začetka do konca zlagan i in da jo ravno nasprotno res: Samostojna jo po g. f Ureku prosila g. Pušenjaka, da bi naj delal na to, da , se obe združita. Kje je politična banda, g. Scbnu - : deri, kdo je nesramen' lažnik? 4. Smešno-neumno-hu-dobna je nadaljna laž g. Schnuderla: tudi vinski da- ' .vek, ki je bil že odpravljen, je bil zopet uvede1) od : •gospodov od Kristusovega oltarja (torej duhovuikov). j iivgliko zlobe, koliko brezvestnosti tiči v tem stavku! * Da si upa na javnem shodu v imenu cele stranke tako neumno laž izreči. \Te bi mislili, da je taka hudobna ir> neznačajnost mogoča! Ubogi kmetski stan, če ie bodo vodil! taki brezvestneži, ki so se z rcsnico ta-
ka skregali. Kdor to malo presodi in še ima količkaj razuma in čuta poštenosti v sebi, mora spoznati, da stranka, katera tako farba svoje pristaše, ni pošte -na, nima poštenih namenov, ne zasluži nobenega zaupanja Vsi pristaši bi morali Schnuderla tožiti zaradi razžaljenja časti, ker jih je imel za tako nepoštena in nespametne, kajti če bi jih imel za poštene j >n pametne, jim ne bi upal tako očitno lagati. Ce vam 1 stranka upa po svojem tajniku tako v obraz lagati, kako bo vas varala še le za vašim hrbtom! Le tisti, Jo imajo ali zmedene možgane ali pa pokvarjeno sr -ce, še morejo take ljudi, kakor je Schnuderl, poslušati in jim verjeti. So enkrat vas vprašamo, gospod Schnuderl, kdo je nesramni lažnik, kje je politična banda?
In kaj je ta gospod danes? Agitator Samostojne. Zato, posestniki iz Gornjih Ivanjo! Med vojno vam jo bil vsem trn v peti in danes — ali se ne bi sramo* vali iti skupno ž njim v njegov tabor?! Prepriča« sem, da ne! Zato vam kličem: Ostanite v taboru K* Z., če še pa niste, pristopite k n£*n! Bog ras Živi*
Ormož. Shod Samostojne. Na Vseh svetnikov dan je k uum priromal samostojnež Mermolja v spremstvu svojega pobočnika od S?. Marjet® in dveh kmetov iz Središča. Shod pa je dal pri cerkvi oznaniti ormoški gerent. Ob določeni uri se je zbralo ckoli 20 kmetov in 10 Ormožaneev v Skorčičevi gostilni. Možje so povedali Marmolji,, da ga bodo poslušali, ko se izvoli predsednik. Nato je bil enoglasno izvoljen predsednikom pri-
Rojs
Sv. Urlan pri Ptuja. Simoničev pomagač, kri- j
čač Rajšp, po domače Kajžar, je pobiral po Lo- j '\TTf	T „ . .	-
čkein vrhu predujeme po 5 K, češ, da dobi vsak i »taS Kmetske zveze, Ivan Rojs iz Ormoža, za to izkaznico za znižano vožnjo po železnici. * Pozdravl zborovalce vimenuKmetske zveze,nato
Oh, kako so nekateri zabiti, da verjamejo take j	*ot J?rv:C Y,UrnT d?pC ie
laži! Rajšp je pobiral udnino za Samostojno in \ .raz,ožl na7zoc,m Mermolju do srca sega nrisnAvkft ™ Jr, nntnini volilni skl«d On i« Si Jočimi besedami namen tn ddovsuje Samostojni
prispevke za sanostojni volilni sklad. On in Si monič se bosta s tem denarjem vozila po železnici j in se mastiia pri dobri pečenki, drugi pa bote trgali podplate kakor do zdaj.
Sv. U lan pri Ptuju. Ker se sedaj vedno nekaj sliši o našem samostojnem preroku Simoniču, moram to osebo malo bolj natanko pogledati. To I
Samostojna
kmetske stranke. Ko potem Mermolja obljubi* da ne bo napadal cerkve, duhovnikov in voditeljev i naše stranke, dobi besedo. Mož v svojih prvotnih i besedah zagotavlja svoje spoštovanje do vere in f duhovnikov, a v isti sapi pa se izrazi proti, žen3ki volilni pravici češ da bi se izrabljala v
je človek, ki je pripravljen za vsako dejanje in ? «P°vednf' Med.zborovaic> aastane ogorčenje m
*	'	■	* "	hran	i7hn>niTsnia aa notii nro! ino	- t.ornrs C!
je ,res lahko umijivo, da je za svoje predrzno J nastope plačan. Njegov oče je bil največji „Šta \ jerčev" agitator. Njegov starejši brat Franc hodi od hiše do hiše, agitira za komuniste, dasi rev-
hrup, zborovanje se nato prekine. Zborovalci kmetske zveze izrečejo zaupnico Kmetski zvezi in njenim voditeljem in odidejo. V gostilni o stan» le nekaj gostov, katerim pričneta Mermolja in
ček ne razume,' kaj je komunizem. Njegov brat Í	^varlšf na ?	razîagati
Samestojne. Mermolja ostane Mermolja, medtem ko je njegov tovariš kmet od Sv. Marjete zagovarjal cerkev in duhovnike z besedami vnetega
na Danaj kot delegat štajerčijaucev. Mi teh ljudi v svojih vrstah ne potrebujemo.
Anton je prav pohleven mlinar, k? ne razume nobenega sočutja do siromakov, javno ne nastop i \
kot samostojni agent, ima pa zato pri sebi tistes i . , T „ .	r_ , - , _
modrijana Jožefa Žampa, ki se je vozil «voječasno ! f"8tašf. Kmfske zve,ze';Ko Je ^^onečno govoi ti
* Mermolja, stopi pred njega neki obrtnik, ki se»
je skraja posta-. il na stian Samostojne ter ? ■
e n .	o	, , i brusi Mermolju v obraz „Vsak kmet je bedak,.
Sv. B ifenlc v Mov pr Svatje na gostiji An- ] kate?i Va3 poslaga in vam kaj veruje". Mermolju.
Kramberger ia Micke Ivančič so darovali i v(Jg iz gebe konča stem, da hu . . . vzami libe za volilni sklad Kmetske zveze 160 K. Živeli! ^ ralc0 in kl8rikalce< le sam0stojneže ohrani, h
Lepa hvai».	5 Mermoljevega govora je bilo posneti, da hoče
| |ljutomerski okraj. Veliki samostojnež Joško mož na boljševiški način in na račun Kmej»k** Raj h z Mote da kot vsiljeni načelnik okrajnega j zvez0 prjti do moči, veljave in korita. Pravi, d» zastopa voziti na najbolj rabljene ceste, kot sta ; Samostojna ni privesek liberalne stranke, ko mu cesti Č6z „Kotnikov hrib" in čez Kamenščak i je vendar navzoči bivši gereut dr. Lašič, odvetnik; gramoz, ki pa ni prav nič podoben gramoza. } in §pecialist za občinske račune vedno ploskal. Po* Joškotov gramoz vsebuje 50 do 80 % ničvred- ? končanem shodu, če se sme tako imenovati* nega peska in ilovice. Čudno, da ima Joško j v8a komedija, se je dr. Lašič predstavil Mermolja
j in tovarišem, vsedel k njim v srediuo in se j bridko pritoževal črež ormoške klerikalce. Mer-| molja si ga je takojj zapisal v svoje črne bukv» Ljutomer. Samostojnega shoda, ki se jo vršil } kot "svojega pristaša in tovariša. Bog živi kmete preteklo nedeljo, smo so. vsi prav srčno veselili ker j MeriEoljo ,n dr< Lagiča zadnjega posebno kot nam je vendar bda enkrat ponujena prilika, slisati \ . .	' . , ' T	. . . ,
i špecislista za občinske račune, vino 5. t. d. I o»
I poročilo je do pičice resnično, če Kmetijski h-it
ravno za ceste v svoji bližimi dober in toliko
gramoza ! Vse drngače izgledajo ceste v sosednj;h okrajih. Ča>titamo „samostojni" g. Joško !
voditelje te „zmagujoče stranke" na govorniškem o -dru. Mermolja je veliko govoril, še več kvasil, a povedal je • »resneto malo. Čudimo se, da ni kot vse - | drugače poroča, potem laže. stransko izobražen „kmetovalec" tudi Ljutomeroanom priporočil saditev čreŠenj mesto vinske trte, ker bi «v: s takim ravtr.mjein „ubilo nevarnega zmaja" :t-"di-•ja :>sko-roai-:žarske konkurence, preteče našim vino -robnim kra>m. Najbrže so g, Mermolja na to zade-vieo popQia<.na;v pozabili. Pozabili so pa oče Mermolja tudi na dobiček 30.000 K, katerega jim je leta 1917. vrgla solata in peteršili, Drugi govornik te stranko, reki Lipovšek, ,je pričel svoje „mrcvarenj'e" s tako hinavskimi besedami, da so jo marsikateremu pošten-
Iz SaleSke dolino. Naše častitke, volilci Saie-
•	ško doline; Samostojna je določila za kandidata v v h-? šem okraju nam že znanega junaka Antona Dre/ v
•	Št- Janžu. Zvedeli smo, da so lastni njegovi prisia-
\ ii, ko so zvedeli, da je to resni,?, sami priznavali .„« i tla so jo pošteno polomili. In res, Anton Driv bo že j znal zastopati kmetske koristi, to je že p.:ka/au Zatr» ! j t ves vojskin čas, ko je bil na železni!-' v Celju, 'nT ognjevit socijaldemokrat. In ti so tedaj kmfita znv-r
jaku moralo studiti. Pribijemo lo toliko, da je moral ' }al> oderuha in bodo tudi za naprej gledali, da utihniti na zahtevo navzočega komisarja, ker je ra- > bocI( kmeta pnSkrnili Zdaj je ta g. kandidat navdu-bil bogoskrunske besede. Njegova cospa soproga in j Sen samostojnež, dokler mu bo pač pasalo. Moram«• politikujoča hčerka Evina «e udrihala prav samostoi- • ta,<0 reCl> ker on se na nemško bolj razume, ker je uo po ženski volilni pravici, kar je vzbudilo medr es- } M v Celju nemčur in je svoje otroke nemško vzgojenimi in poštenimi ljudmi le pomilovalni smeh. Zal, da : ;'al Zdai< ko se mudl v St <Ianžui smo pa izvode, so nekateri možje 7. nekako slastjo požirali besedo, ki i 0(J zanesljivih prič razno zanimivosti o kandidatovem
so se cedile iz ust samostojnih apostolov. Besedo ,.Abzug", ki se ja slišala najbolj v trenutkih, ko je udrihal Mermolja po dr. Korošcu, Zebotu, „Straži" in „Gospodarju", si naj zapišejo samostojni narodnjaki za svoja slovenska ušesa. DoklVr pa ne bodo v svoji temi opustili štajeroljansko-nemšlkutarskih navad, jih kot pošteni Slovenci sploh ne smatramo vredne, stopiti v krog naših poštenih političnih nasprotnikov. Kmetje, ki so so vračali iz shoda samostojnih so se izražali: „Bog me varuj Samostojne! Ce bi pri
komunističnem prijateljstvu do kmeta. Videl te nam | reč na posestvu svojega soobčana lepa drevesca, ki ( so že rodila, pa jih je poželel. Sel je kratkomalo na'* nje. Smola grda, da ga je gospodar pri tem de'u za-• !olii. Ker mu je bil gospodar dober, sta se pob »tal;., ■ da ni šla cela zadeva pred sodnijo. In zdaj je Samo-; stojna pred vas volilce postavila tega človeka, da ga ; volite. Ali res hočete tega junaka poslati v Beograd , \ blizu drugačnih bogatejših jabolk, kjer bi si ša bolj f prste oblizaval. Volilci: ne peljite ga v ssuša eve i»
stopil k tej stranki, bi pač izgubil vso čast in pošten- I rešite ga hudega! G. kandidat, saj ne boste hudi , n". Pametno bi bilo, ako bi si zapisali na svojo za- jj saj mi vemo, da ste bogaboječ človek. Zato se skri-
5 vate pred Bogom v cerkvi včasih za prvo Ironto 7.a ! pokopališčnim zidom, drugič za drugo fronto za 2a-l garjevim oštarijskim zidom. Tudi podjetni ste, kar J j8 za kandidata nujno potrebno. Glejte, g. kandidat, j vsi kmetje tako težko dobijo cementa, ali no bi bilo f najbolj pametno, da na svojih yolilnih shodih pove-\ bte kmetom o načinu, kako ste ga ob prevratu mogli ki poseduje- ; (oliko dobiti. Mogoče še zdaj gre, tudi oni bi si radi nago Kmet- ! pomagali. Torej le junaško na delo, smo prepričani,
stavo: ..S hinavščino v propast" in 110, kakor radi pravijo: „V boj za staro pravdo", za katero je Kmet-s'ea zvez-» že davno vodila svojo borbo. Ker smo videli in sli ;ali, kako se obnašajo oznanjevalci samostoj-5!«'ga evangelija, :ividamo, da je naša rešitev edinolo Kmétski z\ezi ozir Slov ljudski stranki. Zato kličemo, prleški fantje, vsem zavednim Prlekom: „Bog živi!' Nn dan 28. novembra vsi na pla^ t*' vol liio ?»ra.v:c6, da izvojujemo čast, \o
ski zvezi in ubijem©' samostojnega zmaja!	j da vam bo spodletelo.
I vanj c i. Agitator Samostojne iz Gornjih Ivanjo ! ~~Z , ~ . .__„7	rT~7 77~T
ie bil nekdaj pred vojno štajerčijaneo, med vojno pa i KrScaastvo je podlaga firžav. Oiasnjto za strank», ki j» je z veseljem hodil od hiše do hiše v Gornjih Ivanj - j postavilo vero na prvo me3to ▼ sTOjem programn. cih ter popisaval živino in druge pridelke. Vsaki u- j Češki «amostajni kmetlo so gL&otali za ločitev Cerkfe bogi kočar bi moral imeti več, kakor on bogat kmet. ! od države. Ali mislit», da bodo naši samostojneži za vere ^
11 novemjara
SLOVENSKI••IPO»l£
Tstdi za nas ¿8 prišsl čas, da se odložimo. Zalo mi dovolite odkritosrčno, resno besedo in vsak na stori potem, kakor mu pamet Veleva. Za volitve cr«. Kakor veste, je pri nas več strank, toda samo dve pridete resnično v poštev.
Prva je Slovenska kmetska zveza, druga ie so-oial-demokraSka stranka. Kateri bomo dali naše glasove? S katero bomo šli v boj? Poglejmo si naprti stranke!
Ksaetska svcea (KZ) ali tudi „Slovenska ljudska stranka" (SLS) je stranka ljudi, ki živi od zem-lie. Vsi, ki orjejo in sejejo, ki kopajo in regulijo, ki žanjej« i« berejo, so pristaši SLS, ker se zavedaj«, svojega enotnega težkega dela in krščanske vzgoje katere nočejo zavreči. Pri tej stranki najdemo vs? krščanske kmete, nagorjake in želarje, hlapce in delavce. K tej stranki pa imajo pristop tudi vsi drug' stanovi, katerim Še'ni ugasnila luč sv. vere.
Zato je tudi ta stranka najmočnejša Jugoslaviji! 2e,v stari Avstriji je imela v svojih rokah vse deželne in državnozborske mandate na de -želi in zmagala je povsod, kjerkoli je nastopila. Tudi dne 26. novembra ne bo drugače. Liberalni advokati, bogati trgovci in verižniki imajo sicer svojo demokratsko stranko, ki pa pri volitvah ne bo prišla v poštev, ker je teh ljudi, hvala Bogu — premalo. Ker pa so sprevideli, da ne morejo sami ničesar narediti, so si pridobili par kmetskih kimovcev, ki so ustanovili neko baje Samostojno stranko. To dete še ni leta staro in bo umrlo po volitvah, kakor nekdaj narodna stranka, če se Še spominjate nanjo, čeravno so sedaj k tej stranki pristopili vsi stari nernčurji, me-Šetarji, nekateri liberalni krčmarji in kramarjii in vsi tisti, ki so nam prej hodili rekvirirat živino in zrnje. Samo poglejte si te samostojneže in recite če ni res! Da taka stranka ne more zmagati med našim ljud -stvom, jo sigurno. In složni tudi niso. Mladi advokati in verižniki so se odcepili od stariih in so si ustanovili novo stranko. Pri Samostojni pa so se tudi 2o sJrregali radi stolčkov, ker bi vsak rad bil na prvera mestu.
Kot edina resna stranka bi prišla v poštev samo aooijal-demokratska stranka, ki Je imela pod staro Avstrijo precej moči, ker je združevala vso iabri-Sko delavstvo, V Jugoslaviji pa je ta stranka zelo šii> ka in ker st treznomisleči delavcvi nočejo pridružiti komunistom. Tudi v tej stranki ni sloge. Po vseh mestih se je razcepila na levo in desno krilo; obe krili pa si stojita nasproti kakor pes in mačka.
Drugih strank v Sloveniji ni 1
In zdaj si premislite vse to in odločitev V a;* ne bo težka. Trezen razum in lastna korist vam bo kazala pot do tiste Skrinjice, v katero boste položili svojo krogljico.
Zmaga SLS.
Slovenska ljudska stranka bo dne 28. novem -bra sijajno zmagala! Ona ide tiho, mirno in odločno svojo pot in si misli: „Ce stotina poštenih ljudi mo či. se sliši en kričafc dve uri daleč". Po volitvah pa bodo ti kričači utihnili in kakor daljno gromenj« so bo zaslišal glas SLS: „Zmaga Je naša*!
In sedaj prid'e delo, delo za ljudski blagor:
1.	Izvršila se bo agrarna reforma, koje predpri prave so že dovršene. V vsaki občini je že izvoljen agrarni odbor vkljub temu, da so hoteli demokrati i i drugi velekapitalisti zavleči rešitev agrarne retvmo v prid graščakom in groiov.. Krepek nastop naših po slancev je to že zabranil in ¡tudi v bodoče bodo naši poslanci zaklicali tem mogotcem: „Roke proč od ljudske zemlje!"
2.	Rešilo se bo velevažno vprašanje delavske -ga zavarovanja ob nezgodah in zavarovanja zast -rost, da ubogi delavci na stara leta ne bodo trkali po občini od hiše do hiše.
3.	Skrbelo se bo zato, da bodo ob času žet' 3 zasigurane zaloge žita po zmernih cenah za doma* a prebivalstvo, ki si mora svoj kruh kupovati. Kar o-stane črez to potrebo naj ne izvozijo židovski oderu i
4.	Skrbelo se bo za ustanovitev državnih obla-čilnic, kakor so že otvorjene za uradnikes da ne bodo privatni trgovci gulili kmetsko ljudstvo. Tam se n tj dobi tudi potrebno železje, motike, sekire i. dr. po 1 v-stnih cenah. Rešiti se mora vioičarsko vprašanje, iz-poslovati se mora dovoljenje, da smejo tudi viničarji ..na prosto" kuhati žganje in še mnogo, mnogo dru -gega.
In zdaj vas vprašam: Katera stranka zamore r resnioi rešiti to ogromno, težko delo? Mislim tista, ki je najmočnejša, ki ima moč in vlado v rokah, Stra-V čice, ki bodo brojile po 2—3 poslancev, so preslabe zi tako d*lo, četudi se obesijo na suknjo kakega prijrv telja.
Dajmo toraj naše glase najmočnejši slovenski stran Id, "od katere bomo pot'em zahtevali, da nas sliši, brani in da nam pomaga do naših pravic. Pameten človek se ne drži slabiča in zato bomo stali dne 28. novembra kakor en mož ob strani mogočne Slo -venske ljudske stranke.
„Tu je sloga, tu je moč — Bog nam daj svo]o pomoč!"
Viničar J. B. iz R.
Slovenci širite naše liste
\ lili MÜÉ.
Sima 7
stvari •
. risa», safio rife,
gosi, BttWDÍvs,	? law'Mh,
f aiAa^&awtait (»»tester), cao pareo UkoaaeMlo 16 2» 3« PH. P«fta4fc® z s«.£»r»5«	ia
s« A. Mirla»,	pri
Cilja.	915
JrfküSV« YM¿9 in ¿a-
»•»VI»» j« š^ka pri-
«sfca ¡tKHfe S«Klik ï&riW, feteaara id. S9. itd
ViHicarja L%fT£
sesti« r V«d*5aii sprejme laaior Sakoifey. Maribor, Prefer««™ alita 18.	85«
i Za fi'fo deklo
(awiari«») íe sfrejxs » tspwz ahitera, so pnñtadíi éakk v«|fa fcoijž« kíiiiivs in ¡aslttíiko 'ooSj-»kega ¿«Ia. Kje, p«*e apasraimo.
966
Občinski tsinik, mjmúsí m cermsHt
skesaj se sjrejme t Íj»W. Flaét
1" go t0|0rcr«. Pioíbj« is ât, cot. pri »a « tkem a'.: pa pií »biki êksm «rai» t Loki pri Zidanem
i	M«
feliste
ÎB&λ VEBÎÇ sa 2j!28Í«B4Ía v 2Srí*ja tur, *tetafeae ia mbwake. (feas asMnss,
PsstnviSbs jsána.
mi mm, mmm
grejítí tFf v p'tóa
staaatsrur ,
3
líaT«zi¿a»a vila
fïi fflftvci IMÜ peí a*e ai Pfcojii ?» g*ctüai&>e »krt Mi feci»?» érsjíft «»rióte apeeakaa. Ima 4 sabo ia i j»d'3«Keij,ke klati, P srfajake, krarji kler, é**r$> ya-io. t»<»**>;>?;k i* <m» mjív» ; breü brt'Bi»ae. Veó p»*« Jases Arbeitff, Z«k»r»i pri ftaj« »iS
Žímsko bîagd
m eVUk« k p «rili si pe sole BiïKih «aavii pr«»kr)ilt« r bs-aafeik*ami tr^vksi Pruska Ctjtr, Mjtr>ÜMr, fl&viti tij S.

?Hwut« ia nfcj&u}i8. 'Smkss ia j «f6®!»o fe?®.	Q/msfyt! |
s kekee	ttm.-3 mi:
\ iLGjau Lzmtatz fAu&w,
; Dnfde tt. 15, (»ri bíbksí | I acata),	405.
J«rij mim-imk ] L©po p«s&st?o
\ iSsu ia pksirja, Slarftw, Ses®-
îlît-ra alios S, m	S»
i «73»«tsaia win t te rtrsk« sps-1 '¡trnmi áíl.	854
I (leSw!®!	fía drofe«!
$m&¡ ia ptd-
POZ STiicii« mr«zc
m 9süséi¿iá£8 m fc$mœi zs telare k rešek
tQMP ANTLOCft» Mmibm
iM s?mm:
Tasakaj m sgsgjeeaap imii tm t *• «trato	f^rwrüs,
ríeme aim YpraJaajcm j« pTita&ti anamko »	M8 |
V naiajx 80 T*aLme goatil-I t litî j WiSil 8a. ¡»,2,4)5, Bftj
f s« blaf«t«lh* p*ïltM m J. m. kotel	Sio»esjgieé9'e. 9S<J
I keate, kkteTiM, plate« kolo ia f barvne». jMSsijae «Mjt, koto, ' «raj«« ia klate v ts«k mtek iti. ; 8« «okita p» akki ««ai v »&-B«kktu»< trgi-viw PrutJ® Hej«?, I Maribor, Glavni trg 9.
Pekarija
I kjtrk«!; t ?r»a«ta«a krsja m v.isEe ▼ naj«» ali kapi. Pstaai-be na opravo lista pod „Psiarlja 964".	3»4
Čevljarsko #lirt
;.	sem «tT®ril is s s. frip«r«iam eeaj.
f	nb-iinstia izieUvaiije ebavsla.
'	I?aa Ekart, Reši» «esta , Ala-
?	ri bor. tit
54»
1 NtTnaiija-a prsi. dakevijini. oar 5 kvtaii* pr8¿st».jnik«M, a*ríÍ3Íko¡a f vaša íssEcaia ia ^riiatoljcv», «la
mi i 1. B0V6Bbr«s3 ¡frese ü svoj kipsrski !a sla-í tsrski atelje za cersvtna «Kstasst
aa ip®¿nj«e> M«rek«at polj« 4T •«aisT x«at¡¿e ®á tofa 7 ««J»v vin«grad* amago ütím, cateas « pre» ¡tafea (• pr*¿a n ára wute-j&na kf»B proti plašila. Pasitte na aprarsiítro pod r0g«dai aak*p T JagoilaTiji."	»10
Kdor ai žali cataritl priateo ic
amaso
Mt$k$ rim
ta Mj kkgcTcli p«ahufíti ,?m kiUtke trf«riae s tí a®»'. Aate Korw^ak ia drag pri Sr. Barkaç' v Hal cask.	8&i
Ci^ljtMe trte
kaker Ji d i kil» ae®eplj«ao teisr niae is» v calrfi Aavo ■ St®£jgak trtnar t Jnršiacik pri Ptnja. *$2
^•▼a kila ïJiïîT
Satatea«ra al m, dr«awihte«pa%, TMktj» 11 i«k. 11 kikiaj ša 13 drrarw« m aratai ««iatai kft, t*6 »» k»« pri aatesa Vrakl, p. Križ« roi pri Ljat«ae?u. îi3
GlStlilft Msîia ''»Mît-2 vcaa v «kaliti Praj»r»k»g= s» proda. Kja, p«<r« aptaTaiit»». $SS
Trga^ska h¡U
aa *r«d ai	tTja, »pa-
BoVaa sa rsako tfgarito, net«-agraijesa h p«rt»l«u parite hamiaai BskïKi, ii ; usa : iz stekla za arada, ifssisita »topu e«, «atBíáitroaai, klet, peiïlaa kabiala itd. se p. jda i» 71 tis«i diparj®». Vpraia se pri K. Bft»tiaai.i#, 8í®Tet¡igrad«c. »51
m ©«te©"'.;« w k Kawmaiki dražbi, Raz-
lags?a alies 7.
Pri porc čim et ta vsa v t» stroko ■padajoča dela v lesu ia (tarnam in za iaa restafriranja Z odiiéaiat
«poit-ivxajprn
mUi Eafeajce,
kip. ia zlat. Biojattr t Calja.
Itroriin okrti.
Jarljsas eeajaaiaa ®dj«iaalt«», da
gtm arojo	»&7
ÜESARIJO
s k®n|»k'iN ew»««»a
iap«t «tf«ril t Mar>k®ra, It Br®|« II (Uf ritraai*).
Eárari Kafar, ko«j. menir.
Pitrilfjski kiits
ir« ■ sak«j»ai, ptaéaai« p« t» X posa «es »t p« '24 K, riaka i»lt« n!44» ¡>*st«ia t>ai«r t i+m., Lja-
bljaaa.	W
Saha
lassa» me, kana« ter ti* droge dežel;;« pri-d«^« kupaje trgovia»
^.'.'/9	8 som> o i
Stvor fe Koap.,
Liabljana. 846

Kosti« sčetšne, itarožeiezo, cunje
-rapni« ravso taaoiiiao po aajritjili c»aak.
..AiiEL SIMA, POUCANE.
Sluiboi
1' Dva Tafarja in tri hlape®
i apr«SaB se iiiej® ?Uta ¡>3 io-, gcvoriJ p i«, t« gtanavaaje karjava in po'j'e. Prsiiaobt laujo pro&ilai z vs i aažutkissi dolaesk mi iai katsri doba sa vsak daa eii-\ jaja« daia». V«t«p <ak«j aH w.;> pcsaeia 3 1. jssa.trjkm P«aadh3 js aailati aa Xbss«t« »skrkaiitvo v 5«ajiw,k.	fsl
W rai * X ki ki Ural ia trg»-®,fJ»v,,jlti d*ki sttlae dal«. Nasl«r r «praralitr«. IS4
Kt vaškega matica
14 d« 1< l«t iMri(t spraia« L. V*t aiak, keraiki ■«jat«; r It«
| žicah	987
Tiničarja,
racaaa vsa dala r riaagmdi ia i r aad«a«aaika «pr» a» Stadcr | Eoauaakalicr, Vartidiaike Toplice.	947
Prve«a hlapca
iioem ii poMtiro ua fcragib. Prtd-noGt nata t*4oa»ka krez aialik etrok Djb popaln« kraao ali ajiv« ia lie.iata- ter pl»£o p» d«-goveru. Poandbe pod „Hl.pec" ta epra aiitro lista.	1-43
0{*<r'«fi*at in oerkoraikželi IflgrtiUBb sprecseDit' s-oja sin žito. Je spretea Ce^ ! j*aee s d brini fiolsVi o gpriitr><!om. ter z dobriici « rico^ali od 6 d:ik .vičine. Nsirajt kj» >• eroitm domačem kra;a • 8 t gor Služba nsj bi kiU ttk*. d-n eua obitelj zamore živeti in da je zbirca v «rpja ia d.pto,no Btsnojaaje. Naduv r tpnvaičt«u,	960
PISJtRNISK BILJEZMi
X.OLaÊllft
«
CENA K I2-— S POŠTNINO K 15
a

ÜAH1BGR, KOROŠKA CESTA ŠTEV. 5

Bttxeia, str«|i9 tija, ¡I kslattsz, p»tf«>«j, «iliii^v« elje, vftzslin, «lie in gmiiÍEO sije, Uv«t »p.»t, f) aa&tza«aurje
MINERAL-A RAFlUERiJA
DRAVOGRAD.
•®li!ae as.a eitiitral® v Sarlltoru. 4*4 T«l. t«.	Braoia^ti «»finrrlja.

k«ls»ar2ek
M LE]® 1521
II K 7'M
«m K 7'W
IZlALft !« 2ILS2ILI TI5KTO Sil. CIRILA
û ? « MasiBm
Slovenci širite naše liste
^tran 8.
SLOVENSKI GOSPODAR.
It. n«v«»kra
„SVARILO"!
Kdor želi dobro blago po zmerni ceni kopiti naj prid« »
tik faspnei cerkve v Cstju.
V zalegi je ved»o ▼ obilni iaoen sledeče: ksla ii nt$avo platno, tisk«*!**, klacrriast, MSiilo<m«a9 nrie, Mik« 'a ienaka Brine sa o&*fce h kovina», arajee, &»favi»e,
sokas®* iti. Ker imam prvovrstne trgovske stike »i je dana nmeost, po korikereučnih cenah prodajati. Priporoča se za ofeilem obisk z odličnim spoštovanjem
946	AiaJavJ Orofanik.
Zimnats. XrnT> svilnata aiiish »ta!
(pajtii is Svit« za bmIes tm& vrst so dele v trgrriai
w Liul»lja«ti£
Kolodvorska «lira 35, laspreii „stara TIŠlerfeve gsstilaa".
da se v ¥iltlrs»¥ini nanifakiurneia biasa
Karil-a Ufersch«,
2	atfica
tobm vsatorstne maeufitoM blat« s
G. ROTII
delaiika družba.
OtfsUk tararma zastrt j«
DUNAJ, Erdberg«rla*ie 2«e—34 e.
mffi tftiff OT TfrM B
napmvm m alfstaiUe OLJA
za psijtMsIn slrak. P»ti# v II urah od 2SI d« UM kg smmkms zrnja.
TSVASSS:
Bsss|—LiHtef, 9$ naj sto Nrre «jSS^- FsMaderi.
917
tKevMibM- TOko in trato«, bk«t
•d o me.m» adpade li«t}«......
Ker ta mIih 4«, to uit »•pat a m bo nui. (Uradnik), •lahek« pa h ti c, ar itn naanunjamo »aiue TMt, tm sr»jta aaradnikaa, iiimib, prijatelje* in ta-vuiina, <U j« nilješka
Hrvala Brtcant
iti SI. ektebra t. L sati ta ii »roj* aageljika a*t n riitt tor >!■ zapastil uio bol i« t«»» i« lep apeaia Maj. Z« iakataao tatelje tmi> ta« pataia
brala.
P «m tč* pri SleTanjgradeu, 1. nofembra IMS. Ima« bi Patla Bragait, ialaioia stani* — uiitolj« Jaiaalara Brojsat, sestrica.	S«9
] TrgOTiaa ta zalo j a: Sedlarski, jermenar-	i«IaT«Ise:
| ¿laksufts™ e. 13. ski in torbaraki ii-	««■*» ». 17.
dalki. Baaliina oprsma xa konje, tarbiee «a gataraije, nabrbaiki, dekaleaice (gamaše) is ntnja itd. kaktr tudi vm v t»j stroko spadali* pritiklijie.---Niklaiti okoii (gareiture) za Tyrsje
JEH3IKJSI za stroje iz Ia naaja y raznih širinah | 7 «vlogi. Šivalni in vezali ifrmeni. Postrežba tožua tn mlitim.
Wmfi
.. ..
m
■i ampak, •fromen dabiček naredit«, ako k« daaes iarc«ita Un-atnrr»« eeaik ali jrsstr, t Tale-
trg«Ti«o It. STKRMKCKI, GRLJE, kat«ra je dabila ogromne nuiožine nku, kaikanta, rolne, eefija, drtka in raasega maisfaktKrnega blaga ii iavzenstva ter prodaja po čmdorito nizkih «enak. 962
Mmim m	sklad
ii!
V: i'.*
E
bu i< lo
2fski9Isv«tli
koniarvlra ko te
IlCilVlv-i:
921
«.SlAViA** tv^nici kemftnih	dsl. d
Telefon 5-46	ZAGREB, ILICA 213	Briojavi: CEMIA
UZNAB
CENTRALA: SPLIT
POMtuimtE: mmmoG, znGinee, mo
ftfiiiiadje: Zadružna banka Reka, Zadružna štedionica Trst
OSNOVNA GLUVNICi 50 mili.
&
Protok« Hrana tvardl
IVAN HAJNV MARIBOR
mm mst® 45
naspreti glavnemu kolodveru, priporoča cenjenim posetnikom svejg
v«llko zaloiG samo prvovrstnih^
poliidelskih stroiev
kot: Titi«, ml&tilaiea za iciai p»jjoa, na vitsl, žita« iutiiae mlina, trijaija ali iitifl odbiral-aike, ilaaarezniia, iivratne saiae ml ne, grosdn* mlina, stiskslaice, koraiaa robkarj« reije in tadi manji«, reparesnica, nnirerzaiae plig«, gnojniine {realka, ijvrita« poiiakan« br»a-fariinike v velikciti 60 d» IGO 1, lelaue kotle, stalna in prevažujoia motorje ter «iralae Btreje. Priporočam tudi izmtce mla^aa ctnttifnje ali separatarje. Oskrblm glamoreiaa aoie t ar popravila rtakerestnik atrojaT. Pastreebatcčaa in solidna. Na pism. t p rajanj a dajem oigoror.
Bmkmnl ndd«lak:
Bavi se z vsemi bančnimi posli. Obavlja izpalila na vsa tHzemska in inozemska tržišča pod najugodnejšimi pogoji.
Blagovni edtfelgk:
Kupuje in prodaja na reliko vse domače in prekomorske proizvode.
Kupuje in prodaja tuje valute, devize in čeke ter vseh vrst domačih in tsjih papirjev.
Sprejema denar na vložni žiro in tekoče račune ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji.
Podružnica Maribor
Gosposka ulica 20 (Pirchaieva hiša) priina s &oslov&niaai dna 1, tfacambra 1920.

Zadružna banka Nplit
knjigovodjo-korespondenta in blagajnika.
ProšDjei|z referencami naj Be pošljejo^na Zadružno banko, Zagreb, VlaŽka ulica 24.
Reflektira se samo na verzirane in'prvorazredne moči.	»aa	RaVIiateljstTO ZadrUŽlie banke 8piit.
iasL&jit^l) ia attiožfife K»L Ught-im šfašbvo>
Od.iov ; ^»i^iik F/.i^p Žifotitl
Tisk tiifesrsa m. CMa f ^m,