237. »ranko. V umnjanl. v pettk 21. obtobra 19Z1. uv. leto Izha|a vaak dan popoldne, isvzenUl aedelle U prasalke. tnseratl: Prostor 1 m/m X 54 mjm za male oglase do 27 m/m visine 1 K, od 30 mlm viSine dalje kupčijski in uradnl oglasi 1 m/m K 2—, nottce. poslano, preklid, izjave in reklame 1 mlm K 3*—. Poroke, raroke 80 K Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjlh naroćilih popust Vprašanjem glede inseratov na] se priloži i nam ka za odgovor UpravntitTO „Slov. Naroda1* la „ftaredaa ttakaraa« Stallova Dllea si 5, pritličn*. — Telefaa ŠU 304. „gl^easiti tfara4M valja w I4«M|aal la po aaatli V Jaj s *t1|1i V iaaiasaatvi celoletno naprej plačan . K 300"— eeloletno......K 480 — polletno........150— polletno.......240 — 3 mesečno.......75*— 3 mesttno......120 — 1 . .......25- I ........4O- Pri morebitnem poviianju se ima daljla naročniM doplatiti. Novi naročniki naj poiljejo v prvič naroćnino vedno |V po nikaznid. Ni amo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Uretfaiitvo „aler. Bar***" KaaReva allea st », I. aadatrf#|i Teiaiea stav. 14. Dopise sprejema la podplaaaa la ladostao fraafcova»a» HP Rokeptsev sa ita vrata. Vfl»E Posamezno itevllKa stane 50 par=Z kronL V ?rtczcsmluii 65 psr = R Z'60« Poilnina platana w gotovini. Z odprtim uezlrjem. Ko se je moral vsled krika hi* pernacionalistov umakniti grof Sforza iz politične arene, nismo te* mu pripisovali bogzna kakega po* mena, ker smo bili mišljenja, da bo vsak naslednik grofa Sforzc naš od* ločen nasprotnik, zakaj, v sovraštvv proti nam so si vsi Italijani enaki. Kakor pa kažeio dogodki zad« njih dni, ni bilo naše mnenje po* polnoma pravično, ker ostalo ie pač staro sovraštvo do nas. popolnoma se je pa izprcmenil način boja z nami. Da rečemo šc precizneje. So» vraštvo proti nam se je tako poten* ciralo, da je postalo slepo in da nam skoraj postaja koristno. Velika prednost politika grofa Sforze je bila, da je spretno žonsli* ral med Srbi in nami*prečani. De* Ial se je velikega prijatelja junaške Srbije, tada baje pri najboljši volji se ni mogel okreti za nas, ki smo paČ vsi prikriti avstriiakanti. In zato je bila njegova politika dvorez* na in naravnost klasično italijan* ska. Njegovo laskanje Srbom in njegovo zabavljanje proti nam pre. čanom ni bilo brez uspeha, poseb* no ko je bilo vsepovsod dovolj ugodnih tal za tako diferenciranje. Posledice tega smo mi včasih silno neprijetno občutili, ker stalo je nas velikanskega napora, da smo prepričali od italijanske me je boli oddaljene brate, da je ta dvojna politika Italije samo satanska finta in hinavska laž, da pa v resnici Ita* lijani nas vse enako sovražijo, in one, ki so močni, še bolj kot sUu botne Slovence, ki jih le preziraio. Dasi smo mogli za svojo trditev na* vesti tehtne razloge, dasi so jo mo* gli potrditi vsi oni iunaki. ki so utekli smrti pri prehodu čez Alba* nijo, ko so morali obupajoči gleda* ti, kako jih zapušča zaveznik, ven* dar nismo mogli popolnoma zatreti pogubnih posledic iraHfanske hU navske mehkobe, in naš boi za Pri* morje se je zdel skoraj kot izgub* ljen. Zakaj, jasno je, da more v te* žavnem boju za svoja prava ob Pri* morju uspeti Ie ujedinjen in v eni fronti popolnoma strnjen narod Konsekventno izvedena politika v duhu teženi grofa Sforze pa bi mo* gla oma jati to fronto, posebno vsled obstoja hrvatskega vpraša* nja in mogli bi priti do tega žalost* nega stanja, da bi kdo dejal, pa kaj bi šli v boi z ljudmi, ki so naši pri* jatelji, zaradi interesa br \>v, ki nas ne marajo. Hvala Bogu, ta velika * a ne* varnost je danes pokopana H khko rečemo, da za vedno. Zasl- iia za to pa gre nasledniku grofa Sr' ~ze. se* danjemu laškcmu zunarue • *■■» 11 mini; stru, ki je prelomil s poHt*1--^ ?rofa Sforze, z njegovim prikri" vvra* štvom in ki je uveljavil r>: > <-,iL kritega sovraštva. Dočir j grof Sforza le pritajeno orgar■; * 1 ah banske vstaje, dočim je £ivc Sforza še pri koroškem plebiscit- varova1 dceorum za veznika, čc ' e 0r.i! Sforza uporablial kot di"'omflt šc laskajoče besede, je vs*c~i1 Delta Torrctta z odprtim viziri cm proti nam in čisto odkrito in od'očno na* stopil proti nam v Albanri. kot za? veznik organizira! v Benctkah zvo= zo Avstrije in Madžarske proti nam in dal temu svojemu sovraštvu duška ćelo v dinlomat:čni^ iziavah S tem nam je storil erspod Del* la Torretta neprecenliivo uslugo, ker odprl je oči vsem r r'm bratom in dokazal vsem JvcosV-.rnrm. dj» je ob Baranji, ob Primorju in ob Albaniji samo ena frorta. fronta i talijansko * jugoslovcnska. Kar ni so mogle storiti naše top'2 hesede, česar ni zmoglo vse vne7*ovni»oč2 trpljenje naših bratov, to :e na mah storila nova politika ItaM!c, ki je skovala ves jugoslovenski narod v eno krepko celoto. Novi ita^iiansk' minister zrnanjih zadev ie s svojo politiko odkritega sovrartva storil tore i veliko napako. seveda le s 5ta-. Hšča italiianske politike. Prav niC bi se ne čudili, če je storil eospod Della Torretta še večio nmikn. dfl je namreč odvrgel vse Sfnrzine ozi: re in stopil v boj z odprtim vizir* jem, ker je mnenia, da smo mi tako slabi, da se prikrivanje s^loS ne iz* plača. V tem oziru pa prav iskreno želimo, da bi se ta vera eospidu ministru še prav znatno ♦^-^inožiJi Mogoče pa je končno tucM, r'a ie go:v spod Torretta na Apeni^^^'cm poI^ otoku bela vrana, ki ljubi !c odkrit boj. V tem slučaju mu pa nnše po* sebno priznanje in naša speciclna zahvala. Pa nal bodo že motivi, ki so dovedli gospoda Deila Torrctto ćr odkritosrčnejše politike, k?kršni koli, za nas so njega rezultati tslz* veseliivi, pa naj nam prirede?o tuđi morebitne ponovne dinlometične r»' s:^ehe. Saj so vsi ti neuspehi Ie ! ■■: ■_■ Nomembni vetriči, ki bode otio. :e udušeni, kadar zadiv't or* k:n svežih sil od Triglava pa do L: lena. Tedaj pa, gos-odie. pogleda: mo prav oštro v Vis odprt vizir in morebiti ne bo takr-rt vtše oko ta> ko mirr.o, ko je dn: ; >, ko %c ko^-t» tito v nezasluženi in tuđi lažnivi sili. • js. Pipenbttcher:* Vsak^iiiu segsie! V številki 227. »Slov. Naroda« ie ranisal prof. dr. Sturm člrn:k. ki po svoji vsebini ne odgovarja skoz in skoz dejstvom. Naperjen ie sieei proi dr. I. D. oziroma dr. Samsi. in s \cra ni moja naloga niti namen, ć* hi hotel imenovana gospoda bra^ niti. Ker se pa predmet tiče s^loš* nosti, se čutim tuđi jaz oprav*' ncs «*n, f'a podam široki javnosti ^saj ^ovršno sliko o današnjem »ta iju reforme srednjih šol. Naiprei pa moram poudariti da trcJitev dr. Sturma »resnica ie, da ie većina slov. profesorjev spreiela reformni nacrt fl. ministra za pro* sveto na le simpatično, temvcč na* ravnost navduŠeno«, neistinita. Vi: f'i se, c*a je dr. Sturmu ostal tok re* frrm*cpe naših šol vsled njegove :ol ;-!etne odsotnosti neznan. To» ^j! rcnirro, da bi se dr. Sturm rc hV zmotil, je venc-ar več kot gotovo in po vsem upravičeno, da pri refor. rai-r,;u šol ne smeio odločevati Ie nwcn;a učiteljev, temvcč v prvi rj, sti zfihteve življenja, praktične in rti?ne potrebe. Mnenia učiteljev «•■0 često diktirana od oeebnih inte* :sov ter individualno pobarvana Pri iTPremembah, ki se tiče i o ene^a naic'avneiših tenneliev človcškr J.Tvžbe in države, mora to priti do b^^-r?e vsi merođaini činitelji, ne v ^adniem redu roditelii. Vrste rčite Iiev se pa moraio ravnati po vrstah 1 či1;rč in ne narobe! 7.G leta 1^1*).. izrvan po "no* -""rriTs.r-n pl^menitniku, sem prioht ;?] v šteTilki 9R. in 113. »Slov. Na* *-o-'aflr r'va članka o reformi srednje šn?-\ Tflm sem dokazal. da so »«-?^»e f'trpe« klas. filologov c^ocela nedolž: ne va tem. da še oHstoiaio pri nas rčni z«vocfi z latinščino in firščino in da sklenjena reforma, ki ie vs^* bova 1 a tuđi Ifltinščino, ni bilo delo in irrflz le l:Ns. fi'olocov, temvcč rnkete, kier ro tvorili klas. filologi !e n*7Pflten del. Knkšno izpremembo bo dožii vri reformni učni nacrt, preden vo* ^t^nc z*kon, se še ne ve. Hvale« vredno se pa mora omeniti, da mi* nister i osvete niru- narr.cna, iz/r* siti nr [:|a tsr od Glavnega pro* svetn .;'a odbora osnovani nacrt za sretne Šolc oktroirati, temvcč da priđe io nazori tuđi Hrvatov in SIo* vencev do svojega izraza in upošte* van ja. Osebno pa poudarjam, das sem kl?s. fiTo'o4!, da morajo biti med sreciniimi šolami rudi pri nns taki tipi, ki po zatrdilu najzfiovor^ neiših propa52atoriev materielne smsri odcovarjaio duhu časa in to= ku socialnih struj v naši domovini in v dr?!Cih državah. Kakor povsod, je pa treba tuđi v vrrašanju šolstva priporočati čin evolucije. Šo?e. katerih škodljivost nepraktičnost in zaostalost bo oćh vidna, bodo postalo tame po sebi nepotrebne in mrtve, kakor se po= srsi vefa in odpade sama, izgubivši živlieniske pokoje. V Slovcnri so sedaj le še tri državne humanistične gimnazije (% lat. in gršč.) in ena privatna (Sko* fovi zavoc'i v St. Vidu). Drufie so se pretvorile v gimnazijo realneca tipa (z Istin. v vseh razredih. mesto Crščine je kale moderni iezik). N'a* rfalje imcrro 2 realki, Ijublianska ie brez klf.s. iezikov, na mariborski %c ha. je povčuje v viši ih razredih la« tinščina. Da imamo tuđi že lepo štea vilo meščanskih šol. je znano. In tako je dana vsakemu prilika, da ixbere svojim otrokom tišti sred-niešoUki zavod, ki od^ovarja nje* £!ovi duševni vsebini in bodočemu noklicu rnecovega zaroda. Zato ic glasno vnitje, dti »c naša mladina sili ličiti lat. (in CrŠč.), brez podlade m le r*otvora resnice. 5e več! Nein* teresiranemu in obiektivnemu mo« trilcu ie dovoli jasno, da ie realna Cim.nfl7iia obCinstvu naUjubši sred nješo^ski zavod, ne realkt in ne me* ščansVa šola, in to ne lc onim uč*n# cem, ki nanreravaio pohajtti visoke sole, temveč tuđi tištim, ki se po Štirih letih lotijo praktičnih pokli« cev ali Pa po absolvirani gimnaziji stopijo takoj v službo. In rendaf bi baš zidnja katetiorijt pridobiU eno leto, ko bi štiuiirala rcalkoi Vkljub temu jo pa tak naral na rm alne gimnazije, da je človek uvatu icn, da ljudstvo — uko in netiko —• pripisuje latinšCini nrko izobraža* valno silo, ki je druidi predmeti nd) nudijo. Ni tukaj mesto. da bi a# spuščal v utemelievanj© opravičai nosti ali neopravićenostl tega v*& pričanja. — Vsckakor bi pa bilo pogrešno, da bi se ljudstvu vxdl najbolj priljubljeni učni rarod. na da bi se mu ▼ istem hipu mogel ntv diti nesporno enakovreden, Čo to ne boljci nadomestek. čo bodo eka» perimenti reformiranja drugod imeli brczdvom.ne, trajno in ohćiia prednosti pred sedanjo (realnoj gimnazijo, bo ta opravičeno pojad na Slovcnskem imelf Uti Jolski tivk, Meato ntmtravane enotnoati bi n% stala še več ja različnost ne le meg našimi ftolami med teboj, Mmvaj tuđi med našimi in irbiJdmLt Drugič se pa. mom pouđarifll da sedanja. rtzličnost mad arbtkiml in našimi šolami ne izključujo proi stopotnoati. Vtak srbaki učanao se sprejme na naSo »rodnjo lavod*, Dramsho gledlSCCa (DalJc.) Sestor Werdegaet, temperam5*nten rvetski človek in umetnik, zn-otraj šo vedno idealist, irtmičen skeptik na zu-naj, človek, ki svojo prave čute rajSe skriva za nekako klavnsko veselostjo. jfl bil d^etojen, dasi bi ga bil Ste3t tao-gel še tu in tam nekoliko izcizelirati. Za moj okus je preveč agiral z rokanNi in vendar malo prehlastno govoril. Je treba pomisliti, da gre za svetekega pontl^mana, ki se jo že trkljal preko petih delov sveta in živel ter doživel več, nego deset poprečnih izobražen-cov skupaj. Vlbga s» mi je zdela pre-Teč i grana, premalo živi jena, Zelo prijetna in razumna je bila Juvan^va kot mati. In dobro je dolo, da zna tako krasno razločno govoriti, % odra govoriti. Brez običajno potrebnoga napetega prisluškovanja »» čuje vsakt> njeno besedo, dasi ne vpije, nego pov.>ri čisto preprosto. Ker nin» več sole, morda &d manj, nego marsikak kolega in koleginja našega odra, j© pri njej to pac neprecenljir nara ven dar. Kot igralka Ja zelo razum-nn; ima »koro za vaako vlogo, v katari sem *o fe videl, dober instinkt. Tretii akt se godi ▼ javni hiSi. Pea-Tiifc imenuje ta akt >Symbolicu8<. Mi-lieu ie bil stvari primiren, in hvaležen .«?m g^stu, da jo prizor opremil diekret-ne je, nepo z-ahteva avtor Mm v svojih rrocH podrobnih navodilih. Kokoti V»to ^ i?»rfila V. Danilova, »madamec y-ft g. DflnilovJ*. Obe eta abffolvirali evo-ii nnlogi prav izvrstno. V. Danilora Ja izgledala zapeljivt> 1 ono pod&rtittosl- jo spolnosti, ki je taltemu pokliču la«t-na. In igrala je ien*k.\ ki si 30 o-bv«ro v.ala ▼ globini venđarle svojo ž'upko^t in iskro človečnaiti skozi vso nrzn.^^no U» življenje, žensko, ki kliuh plačan.> sti hrepeni po tem, da bi »i jo morje poželpli radi nje ^nmc, da bi ym bil« več nego phčana žival za rr?n^tn3 nabavo. Tn inm tiidi svoj vlačii^arp^i <>st-ni kodeks: Biti zrniacovnlka na?protj veakemu moskrmu. zinuti nad onimi mnogimi zakonci, ki i^c^jo ateh* za ■svojo notrani > r«zkHr»o^t n«T>osled pri takih deklptih. Ko Jej Martin po ▼??-kratnem budem kolebanju vendar ui<^. jo za Vero to nftjjvečji inralt in v re«ni-čni divji b:>1«v*ti so i^rudi in ji telo r-a-drhti t nemem ihtenju. GosTK>dičriJi Danilova jo ta akt irrala irvrstno. Ravno tnko pa njena mani g*>*pa Dan i 1-rva takozvano nmd»mo, lastnico elo^lasno hišo. V&9 na njei jo karalo ono 1a*nlv\> in oflrftbno vnanjo dostjjnost, za kat«ro se skriva surovost, brezsrčnost In podlost takih žensk. Govori v »izbranih< besedah, poTnoga7iih s franc^«kiml izra-ri, se ved© in vije kakor bi bita gr-ato-de damo, dasi ji vfcndar na vseh koncih sili na dan le bivSa vlača^a. Obločena z diskretno nobleso, a polna prstarov in nakitja. Nv*pristna v vs«n. Gospi* Danilora je vae «0 podala virtuo*no. Tretja flffum je bil cleganten star-ček one vrstc\ ki jim i« na roba in"oba kri no daje miru in eapliaj^ za mladinu punčkjimi, čeprav po boli podobni mumijami in tss za druge ljudi strašno smešni. Pa če jih skuSaš razumoti *1> bje, imaio tuđi taka rTov»5k* razvalino svojo tragiko. 2eleznik je bil vseekozi telj dober v taj vlogi. Maaka in krat- nj« pravilna, v izobivženi govorici ona poniznost, ki izvira iz zavesti, da ga ima mlajiJH svet za ^tra5no sm^BTieara in iz b>jaznl pred mladostjo dckleta, katwo i5če. Ali se ga bo usmiiila? In rrovori izjruVieno. pkorj kakor h\ rl^n-no mifflil. Tud' njPTTTi ntn Mla ljuV7.en in zakon velika fivljensko razočara-njf; a kri mu 8« pe d^le Tr.iru, čeprav rmi 3^ t^lr> že v r&em odpovodalo; rato si išre ?o ogr^v^nin ob mladih i^nsVih t"loR-"ih. kakor umiraloči David pri mladi .Af»i«iBT. Ostndna f'pura, pravzaprnv in vfn^r zor»*»t vredna rlobokega «0-cvutja-, čo jj pojTrii iz nje sanva. Grotpjikni duet med tem starcem In vlačufarsko gospodarilo je bil zelo đ^-bfr: On poln izffiibljerm starske sentimentalnosti, žon^k* prežeča 1© na d#-nar, ki ji ga bo dal sa aranžiranje so-p tank a % a««račno mlado prostitutko. — Majhno vLisro sobarice pri gospodu Martinu in n]egt>vi sopro^i je igrala zelo prijetno, pametod in srčkano Gor-jupor*. Sestdva režija Je bila dobra 1b pre-mliljena, kakor ee naaonm flediSČu iv^-proo^jvanjie sploh najbolj pozna aa r«v-•toči intellfenei In marljl^ati reiije. Omenil sem *» prilično, da J* dodal ^v-tor svoji drami Izredn\> podrobna navodila o opremi, ćelo o Topota in iumu, ki prihaja 1 ulice. Sfeet ae Je teh navodi 1 drtal le na*plo*no, kar pa vprlao-ritvi ni bilo na kvar. Le v sadnjeia Aktu, ki je pbvsem viziJjnareB, ae ni edi, da bi bilo biitveno. driati aa peaniko-vih navodni točno. Boli sanjan podobni akt, v kat»rp~a na^oel^d poeeae ćelo gUsi a kot nr^ak sferičen «kjrđ, fUs-ba, ki na] jo pravzaprav občutiiao, ka- kor bi prihajala la iz na^ih src, no pa rd resnienih instnimmtov, potrebu je onih podrobnosti, ker po blstrftn đsl nesknnčn.1) otožnfga celotnegii občutja. Pesnik pravi, da zaječe od časa do Ča#a v no^nr»m vetru vrhovi dreve« pred odprllm oknom, enkra.t »3 čujo '^d-dMjen, iz/rubljon žvižj? lokomtotive, en-krat bije cerkvena ura tri. Uro sem ču!, ost.il;> je pa odp*dlo. Skoda, ker bi bilo poc1r»l>ilo zelo zahtevano «anj*-vest prizora. NVčeear pa bi Soet no bil femei predrugačiti. M*#to dveh postavil je v spslnico 1© eno postelja. Prvič ni navada pri civiliziranih ljudeh, da bi moj in zona spala v eni postelji. Dru-§ič je )ala postelja za dva človeka pre-crka. C9 jo bila na odru ie ena sima postelja, naj bi vsaj soprbg ne bil 1©-Ž*l pol^r ien© pod odejo, n**o naj bi Ml v pidiami le sedel na postelji, e no-gttmA na tloh. kakor bi bil iz Ustne snalnice priiel k taai pogledat Spod-nji rob postelje, ki Je obrnjen proti ob-člmtvnf Je previsok; ko so igralo© in faralka eklanjata ▼ svaji boli n*proj: izgleda 1b paxterj^T kakor bi si v la-voarju glavi namakali. Sferična glas-ba Je bila nekaj pref laana, pranttlo nerealna. Tuđi t 4. aktu Je glaeba. V sobi polog jedilnice koncertirata na kla-virju in gosllh gospa Ana in Vi tu« Wera>flrast Jo fc> daljSa, jako lepa eo-nata. ki s* odiflrrA r>ri prezirem odru đo ktmea. Ib knjige »em posnel, da ie skladatelj pi^e Josip Mark. Krivično Jo, to •amolčati na gledi^kom listu. Ali je slcer znan. ne vom. Mislim, d* bo Wild-gan'sov prijatelj in ga jo WildgAns ho-lel na ta način spraviti do imana, Ker T'ri napitnioi i>otem pravi Werdeffa«l nokaktv t\kol© >živol Beetfiovei% Prahma (ne v«tn vo^ nataziko, kateH na*t*va) ... in tuđi mJa/li tirrretnlk, kl jo kotnp.Tnfrnl to, kar sva. zdajle igra* la.< Od istoga skUđatelja bo najbrže hidi glasba zadnjega prizor*, salo 1« trestivna flasba, zgrajena im «n«rt akordu In pričenjtjoS*, lukor ei 51 o reku neka| v duil Mplaiuklo in poiasi počik>. Eno >malenkoatl< ne Htf*re» aama^ fAti. $cm pač za tako »tvari oNKitljitk ne moram pomagati. Ko f# v druga pktu pri odprtem balkonu sijahi v »dl v sakon« ski povelji, eden pa e*-lo v Javni hiU. Pričakovdli so torej v tei igri nadonie-stila *a Budapester Orpfie-um, kl Je cčividno pravi umetniaai larma ve^Je* ga Ma aaalk liudi. M. flL (Koaeo>X tHfel stran 2. •SLOVENSKI NAROD*, dne 21. oktobra 1921. '5trv. 237 ne da bi pri tem utrpel kake žrtve. V slovenščini oziroma latinščini ie treba primeme didaktične spretno* Sti, in prišlec nad ali uje učenje brez izgube časa. Sicer bi pa vladna na« redba mogla ćelo predpisati. da se tičenci, došli iz srbskih srednjih šol oproste grščine tuđi v višjih gimn. frazredih, tako da bi uživali v tch |ste udobnosti, ki jih imajo domači klijaki na drž. humanističnih gimna« zijah v 3. in 4. razredu, če po tem ne nameravajo nadaJievati svojega |tudija na bumanistiČnem zavodu O vrednosti starega klasicizma fee je že veliko govorilo in pisalo. Obširno se v političnem listu o tem predmetu ne more razpravliati. Jaz $em se ga dotaknil v Številki 98. j>Slov. Naroda« leta 1919. Takisto fcem na kratko omenil toliko pobi* lani formalizem pri pouku klasičnih jjezikov v IV. številki Popotnika leta 1921. In tisto naj zadostule. STukaj bi le še izpregovoril kratko feesedo o tako priljubljenem očitku na se v klas. filologiji doseže tako malo uspehov. Vidnih posledic, t. \ faktičnega znanja, je pri mnogih Lčencih res malo. Toda nič drugače U v drugih predmetih. Kdor je več* srat prisostvoval maturi ie uvidel. na pri slabičih tuđi neznanje v ma* lematiki, slovenščini in zgodovini hi malo, dasi so to predmeti, ki so ,V ožjem stiku s praktičnim življe* njem. Kateri slabič zna par let po maturi na primer okraiŠano dividi« ran je z decimalkami? Kaj naj sele rečem o prirodoslovnih vedah? — Torej rudi tukaj je treba objektiv* posti in resničnosti. Kdor pa preso* aa vse z materielnega stališča, bi moral zavreči vse, kar ne nosi po* feredno ali neposredno koristi. Za ^ematematika bi bilo v matematlki pdveč vse, kar stopa čez znane 4 Računske operacije. Za nezgodovi* par ja bi zgodovine sploh ne bilo &eba, itd. itd. Dovolj o tem, Naj sledi kratka opomba o »fu. Roslovenskem« humanizmu. Ta spe cifikacija ie lahko preračunjena na Jbučni efekt pri zborovanjih, kjer 0vojega namena ne bo izgrešila, to» Ua raz objektivno stališče motrena bima upravičenosti. Kaj ti humani* kem smatram za en edini. kakor Ie resnica samo ena, ki ne dopušča no* bene determinacije z ozirom na na» rodnost. Naloga humanizma je pamreč, da pridruži vse, kar velja bri kulturnih narodih za vzor člove« ske popolnosti, elementom svoje ysebine. Torej pravi humanizem Je internacionalen. neomejen glede pasa in prostora. Ta trditev seveda be izključuje resnice, da se nekatsri lugoslovenski umotvori uspešno ko pajo z duševnimi proizvodi ne* kmrtnih genij ev starohelenskega klasicizma. Takisto so živeli in še sive pri bratih Srbih maratonski >orci in večno zelen venec slave ermopilskega junaka krasi čelo na< lega prvega kralja Petra Osvobo* iitelja. V zgodovini nam ne bo -treba iskati občudovanja in posne* snanja vrednih vzorov požrtvoval* bosti in plemenitega patriotizma 5>ri drugih narodih. Potrebno pa bo da postane zgodovina zlasti srbskih t>orb za svobodo in samostalnost trajna duševna last naše srednje* lolske mladine. Končno še hočem orijentirati Hroko javnost o reformnem stanjv srednjih šol drugih narodov. Kajtj reorganizacija pouka tvori tuđi 'drugod stalno točko razpravljanja | na kongresih srednješolskih profe. sorjev. — Do definitivne, omembe vredne reforme še ni prišlo. Kar se je v tem oziru poizkusilo, tvori za« devo le omejenega kroga premaz* nih ljudi. Prizadevanja za splošni enotni nacrt onih narodov. katsrib profesorska društva so včlanicna v mednarodnem savezu, Se nišo ustva rila ničesar. Kaj ti na zadnjem kon* gresu v Parizu se je naznanilo, da «© more do sedaj u goto vi ti edino to, da je večina savezovih članov mnenja, da se ustanovi enotni tip srednje sole le za prve tri razrede, v katerih pa naj bo latinščina po* leg materinščine važen predmet. Pripominja se. da je v savezu zdni* ženih nad 10 (državnih) narodov. Po tretjem razredu, bi imelo na sto* piti cepljenje v klasično in realno smer (bifurkacija), po petem razre* du pa zopet delitev vsakega oddsl* ka v dve vrsti (kvadrifurkacija) z ozirom na prirodoslovne vede U> slovstvo. Ne vcm, kaj poreko k temu naši antilatinisti, toda potrebno bi bilo, da gredo v se in začnejo vendar malo premisi je vati o tem, bi li ne bilo dobro, da ob držimo tuđi pri nas latinščino, kjer je, drugod pa da jo uvedemo, če jo med drugim! ima* jo in hočejo obdržati Francozi in Nemci, dva naroda, ki sta dosegla vkljub dosedanji latinski soli ono nezlomljivo voljo, silo in moč, ki Jo mora občudovati prijatelj in ne pri. jatelj. Tam pač nihče ne misli, da je latinščina tista cokla, ki zadržuje uspešno nego junaštva in domoljubi ja in ki ovira potrebni razmah ne* izbežnih zahtev praktičnega življe« nja, industrije, poštene trgovine in obrti. Pri tej priliki naj omenim, da je tuđi naš ožji odsek, od ankete za reformo srednje sole izbran v svrho, da sestavi učni nacrt enotne nižje srednje sole (torej za 4 razre« de!), določil latinščino kot bistven predmet od prvega razreda naprej. dasi takrat o tozadevnem mišljenju zastopnikov velikih narodov ni ve* del nič. Ker pa se število ur poedi-nih predmetov, ki bi se imeli gojiti z ozirom na poznejšo bifurkacijo, ni dalo spraviti v soglasie, se je po* izkus, napraviti nacrt za enotno niž* jo srednjo solo, izjalovil in tako ie ostalo pri gimnazijah in realkah (in mešČanskih šolah). Da ne bo nihče pripisoval krivde zastopni« kom klas. filologije, pristavljam, da je bil med 6 odsekovimi člani le 1 filolog. Do sem je tore\ đospelo refor* mno gibanje pri nas in drugod. Po mojem mnenju bi bilo dobro, da mi počakamo dotle j, dokler drugi kulturni narodi ne ustvari to dobre enotne nižie srednje sole. Nato pa jo sprejmimo tud! mi, Nikakor pa ne gre, da bi hodili tukaj v ničemer utemeljena posebna po ta, bahate trkaj oči se na napihnjene prsi, Seš, kaj nas brigajo drugi Nazadnje še naj povdarim, da vse reforme in izboljšane metode ne bodo pomagale nič, če se učenci ne bodo temeljito izpremenili ter mesto neprestanih zabav iskali tes* nega dela. Toda izpremembe in re* forme je treba rudi v človeški dmž* bi. Dokler bo mladina videla, da mu di nepoštenost in brezsrčnost naj* udobnejše življenje, bodo le redki upoštevali nauke, ki naj dovede jo človcštvo do prave človcčnosti. Boli kakor reforma sole je potrebna in nujna reforma družabnega življenja KrltlCnl dogodhl ob albanski meli. Dfplomatičnl koraU Anglije in Ita* Uje. — Anglija sahteva revizijo mej pri Podgorici? — d Beograd* 19. oktobra. »Pravda« javlja, da se angleška vlada namerava z noto obrniti na našo vlado, ltalijanska pa na albansko, naj bi ostavili vpade na sosednje ozemlje. List poroča dalje, da se bo na intervencijo angleške vlade v Pariza revidirala iz strategičnih razlogov albanska meja med Pod* gorico in Kastrati. PODROBNOSTI O NAPADU NA SELO TAJMISTE. — Beograd, 20. oktobra. (Izv.) Iz Tetova so tekom včerajšnjeca dneva dospela še nekatera podroh* na poročila o razbojniškern napadi albanskih tolp na selo Tajmište ob črnem Drinu v srezu gornje po dol« skem pri Tetovu. Pod vodstvom Kajaša Zajasa je vdrla 17. t. m. okoli 6. zvečer 150 do 200 mož bro* jeca albanska razbojniška tolpa v selo Taj miš te. Bila ie oborožena s puškami, eno mitraljezo in enim in» fanterijskim topom. Albanci so ime li s seboj rudi rakete. Kar naenkrot na štirih straneh vaši se je pokazal plamen. Albanci so vas popolnoma obkolili. Kmet je, ki so bili vsi okoli svojih ognjišč, so začeli grabiti za puške, ki jih je imelo selo na raz* polago za vsako slučajnost. Vnel se je ljut boj, ki je trajal do 9. zvečer. Požar je uničil vso vas, 69 hiš in cerkev. Poginilo ie rudi veliko šte» vilo živine. Na mestu je obležalo 9 oseb mrtvih. Albanci so pograbili blago in odpeljali rudi enega km£» ta s seboj. Kmet se jim je moral pozneje odkuplti s 3000 dinarji. Ostali kmetje so ubežali pred raz» bojnik!. Jasno je, da je bil ta napad dobro in skrbno organiziran. Kmet* je so tak oj zaprosili v Tetovu in Skoplju za vojaško in orožnHko pomoč. Odšli so tak oj močni oddel« ki na mesto. Pred vojaštvom so raz* bojnik! pobegnili preko me je v sro. ja albanska enezda. — d Zagreb, 19. oktobra. »Ri* Ječ« poroča iz Beograda, da je mi* nister za notranje stvari Pribičević danes sporočil, da so Albanci pri Tetovu napadli selo TajmašI in po« žgali 69 hiš, tako da je zgorela vsa vas. Vlada je dovolila kot prvo pomoč 500.000 dinarjev. Sklenila je rudi ustanoviti posebno komisijo ki bo preiskala zadevo in predložila vladi svoje poročilo. MINISTRSKI SVET IN DOGOD, KI V ALBANIJL — Beograd, 20. oktobra. (lzv.> VčerajSnja poročila o razboj ni* škem vpadu albanskih tolp ao ▼ ministrskem svetu, ki je imel sejo od 10. dopoldne do 1. ure popoldne. vzbudila živahno in burno razpra* vo. Minister notranjih del a. Sv. Pri? bičević je obširno poročal o veli* ':em razbojniškem vpadu albanskih čet na selo Tajmište pri Tetovu. Ministrski svet je odločil, da ukre* ne naj energične jŠe korake proti al banskim tolpam. Italijansk! denar z& Albanijo. —, d Beograd, 19, oktobra fP. B.) Po ve?teh iz zanesliivega vira, ie bila koncem pretekleCa tedna v Draču izkrcana ogromna množina orožja in streliva, či^ar vrednoti cenijo na 20 milijonov lir. Tirar»«ka vlada ie izjavila, da ie tako veliko vsoto Italija ostala dolžna Albaniji za zasedbo Valone in okolice. Močne albanske čete ob mej i. — d Zagreb, 10. oktobra. »Vc« cer« javlja iz Prizrena, da se na naši meji opaža zbiranje Čet tiranske vlade. Med naMmi in alhanskinii predstražami je žc prišlo do puška* renja, Italija podpfhtije Albance, — Kriza v tiranski vladi — d Elbasan, 19. oktobra. Iz zane»ljive£a vira prihaiajo vesti, da {talijanski komisar sa Albanijo polkovnfk Castoldi z vsemi silarai nagovarja Albance, naj nas napa* dejo. Ta namera se mu bo morda posrečila, ker tvorijo većino članov tiranske vlade agenti Italije. O vzrokih poslednjega nesoglasja v tiranski vladi se doznava iz zanes* ljivega vira: Albanski delegat pri Zvezi narodov Fan Noli je zahte* val od tiranske vlade, naj po vse i Albaniji priredi protestne shode nroti Italiji, da Italija zapusti otok Saseno. Italofilski ministri nišo ho* teli sporočiti te zahteve svojim tovarišem in zaradi trsa je skoraj nastala kriza v vladi. Kljub temu so se po deželi prirejala zborovanja na katerih so v ognievitih govonh napadali Italijo. Ljudstvo je svoje« mu ogorčenju dalo izraza v demon* stracijah pred italijanskim poslani« stvora in pobilo nekaj šip. Hostrlla pred katastrofo. — Kampanifa za zdrniflteo z HemCIio na oldlhn! »Kartner Tagespost« izvaja med drugim: Skrbi potno vpraSanje, katero slišimo povsod: kaj bo z nami? ka* ko se bo to končalo? AH moremo dalje živeti? Zalibog, nihče ne mo* re odgovoriti, kako dolgo more ži* veti država v tem stanju. Nimamo Še izkušnje čez to, kako dolgo se moremo še vzdržati pri toliki pre* plavi papirnatega denar ja z mini* malno vrednostjo. Mi tiskamo ban# kovce kar naprej, pa to mora enkrat prene ha ti, 5e papir več stane, kot je pa bankovec vreden. Na5 denar nima nobene internacionalne vredi nosti več. S papirnatim denarjem se ljudstvo ne more ne preživliati ln ne obleči, inozemstvo na našega de* nar ja nič več ne sprejema. Le neko* liko časa šet in nadalfno tiskanje banknot se jenja z razrušitvijo dru« žabnega reda, lakoto in državljana sko vojsko. Ali že stojimo pred tem stranšnim koncem? Mnogi so bili mnenja, da se nič vec ne more knj zgoditi, ko je krona dosegla vred* nost enega centima. Toda, deistva govori jo drugače. Drama padanja denar ja se je sele pri tem kurzu za* čela. Marsikaj imenujejo izrastek špekulacije, kar pa ni v resnici nič drufiega kot posledica onemogle va« lute. Tuzem«k© cene so odvfsne oa cen na svetovnem trgu. Država od« visna od uvoza, se pa svetovnlm ce« nam ne more odtegniti; zato mora* | fo pri vsakokratnem padcu valute narasti stro^ki za življcnske potreb ščinef ob cnem se pa pomnoži inuo žina papirnatega denaria, Avstrija krije svoje potreb: ščine na bla^u !c navidezno z denar jem, v resnici jih krije z rasprodajo stvarnega premoženja. Dve leti žc živimo pravzaprav od razprodaic Akcije našili največiih druzb (Clru cntželeznica, Alpina. Južna zelez* nica) so večinoma v inozemskih to* kah. Mi živimo tore i od kapitala. Kdor tako dola, naj si bo zasebnik ali država, mora matematićno na» tančno ta kapital enkr.it porabitj. Dancs se /c dobijo. ki se boje, da z avstrijsko krono ne bodo mo^li več kaj kupiti. Ti ljudie s^ravljajo skupaj inozemske valute, da se pred katastrofo pravočasno zavaru jejo. In to ie pravi vzrok nemirov na Korzi. Kako so torej more Avstrija resiti grozečeca poloma? Edina re» ^itev bi bila prikTopitcv k večii. co-. spodar^ko in kp.pitalistiCno moćnej Si enoti in to more biti samo Ncm čija. Vsaka druca priklopitcv bi Vi la popoln^ma ncnarn\Tia in v terp slučaju bi bi'.a razdelitcv na^c dr/a vc bolf primema. Avstrija /ivi sle po tja v cn dan. Lal komišljenost j in zanravliivost sta postali neizmer ni, Uvažamo stvari, katere bi prav lahko potresali: ancleŠko tkanine bisere, ure, parfime, kožuhovino južno sadje, Spiritouse, ^lzenskr pivo, švicarski sir — in nič kruha!' Temu bi vlada morala napraviti ko nec in zvišati lartno produkcijo Za to so pa potrebne delavne mo či, ki se morajo vzeti iz poklicov. ki ničesar ne prole, to pa iz elodečih razloctov. l.> Pađi pomanjkanja profescvjev-strokovnjakov. Otvarjamo novo visokr-cole, a pri tem ne mislimo, kjo naj do bimt> profesorje in drugn BredstvA. 6^ na zafrreMki med. fakulteti, ki je naj popolne^a v Jugoslaviji in mana kot zelo dobra (vsal prvih pet pemeatrov) manjka pr^fesorjov, posebno na kllnl-ki. Umevno je, da ja dni^od v tem brl-ru elab^e. N* za tri, ne^o ta eno medicinsko fakulteto irn^mo dobrih moM n«? razj>olago. Ljubljanski in beoprrndski Iran Pođržaj: Slike z nnie rlvllere. DS sleta jugoslovenskih novinarjer ▼ **'. Dalmacija.) ;,; ■' Kaštelanska rerijera. Najtepša točka n& programa n'*»e-n novin&rske^a sleta ie bila brez-jtvonmo Kaštelanska rivijera. Saj cko-jraj ni mogoče, da bi bil kdo v Splita In da ne bi videl Solina, eedmerih Kai-telov ln Trogir*. VsaJ videl, kajti za Ogled© van je tega dela naše Dalmacije Je treba najmanj par dni. Split, Solin, Trogir, Dubrovnik ln drugi zgodovin-fckl krajl zahtevajo intenzivnoga Stu-flija in se ne morejo absolvirati kar mi-mogrede. Ti kiviji imajo v na&am in tujih Jezikih takb) obSirno literaturo, da je trdba par let za vsefltransko proučavanje njih zgodovine, umetno3ti, (važnosti in pomena. Zato Je teiko gy-^riti t> teh krajih v ozkem prostoru feljtona. Meni je kar žal, da sem moral U. pr. o Splitu omeniti le njegovo važnost v splo&nem gospodarskem oziru sa celokupno naSo državo. Smatral »em to %% najpotrebnejSe z fozirom na veliko nerazumevanje eminentnih državnih potreb • strani raznih lokalnih pa-Ariotor. Zjutraj ob 8. — bilo Je krasno, Ibplo jutro in rojrje mirno kakor zrcalo — nas Je odpeljal >Kozjak< proti Eafitelanskemu zalivu. Kozjak Je sko-raj 800 metrov visok hrib, ki varuje Kažtele pred burjo. Vozili smo ae mimo dalmatinskega BOcklinovega >mesta mrtvilu — ipUtako pokopalUce u 8u- •stjepanu, mimo divnega Marjana in pr^d nami se je odprl širok zaliv s Kašteli in bodočim trgovskim pristani-&čem eplitpke luke. Na desni za Marja-nom poljudska ^bala v zvezi z vranjl-6ko in solinsko, na levi t)tok Čiovo, ki zapira od Trogira do Marjana ves zaliv, da se zdl, kakor da bi se važili po jezeru. Krasen Je pogled na Kaštelansko rivijero. Od Vranjiee do trt>£irske*a z'aliva se vr»ti sedmero va«i, ki tvorijo naravno prometno zvaso med Splitrn\ ln Trogirom. To Je sedem KaSteltov, n^kdanjih gradov, tokoli katerih so se razvile lične vaši, oddaljena *na od druge kakih dvajset minut. Med posar meznimi Kašteli pa so lepe rile in parki. Po dveurnl vt>£njl smo «e bllSali Trogiru. 2eod cl*le5 nas Je po-zdravljal monumentalni gtotski stolp stalne cerkve, srednjeveike trdnjave in drugi spomenik! zgodovinekega mesta. Kakor začarani grad s vitkim* stolni* stariml cerkvami in palaflami, ■ sred-njeveekimi gal eri jami, s skriTnostnimi vrtovi, poln! fantasti finih dam in kara-lirjev, se ie prikaza 1 starodavni >Tra-guriumc Ze sam položsj mesta Je ne-navaddn. Trogir ni ne na k^pnetn in «e na otoku. Otok Čiovo se približuje tu obali tako, da se zdl morje med obalo in otokom kukor Sirfck« rek*. Zato Je mest^ na obali, na otoku Ci oru in 6e na malem otočiću ▼ tej >rekle. Parnlk se Je usidral ran«) pred stariml mestnimi vrati z levom sv. Marka, ki je ostal tu — in tud! druga! — kot videu znak suž^oati nnftefra prl-morskesTA ljudstva. Italijani radi do-kumentiraio svoje pravice do naiih krajer «. ben*»%kim levom, kar je pa ravno takx> napačno, č> bi današnji Grki reklamirali zase kraje, ki sj bili TiekdaJ grgke kolonijo, ali Ce bodo kdaj potomci današnjih Anglelev zahtevali zase Indijo in razne afriike kolonije od bbdočih »vobodnih Indljcev !n Afri-kanevr v imenu angleške kulture, ki Je bila usiljena tem krajem y tem in tem letu po rfcjstvu galilejskega filozofa. Navsezfcdnje pa je ta, argunwnta-cJja ćelo smešna in se je menda poslu-žujfejo samo ItaHJani. Saj je ravno te dni pieal t tržnSkem >Picr^lu< neki Ario, da zadostuj* obisk ljubljanskega muzeja za dokam i talijanske prošlosti Ljubljane !n pristavil, da se more v tem vsak prepričati, ako vidi v ljubljanski stolnici freske od Julija Qua-glla — morda je utoni Ario povzel svoje trditve po posredovanju naših >interprfctov« italijanske kulture ćelo iz dr. Cankarjevih razprav v »Dom in Svetuc — in ljubljansko »Fontanoc od Robbe! Za kratek čas naj le omenim, da >PiocoloT< uCenJak sanjart eelo o ltalifaostvn Avstrije, NemHt© in gro* đo Rusije ma podlaflrl italljanske >me-rmvigliMa prenlaiita baroc«i<. Kakor e^filra pravo lta111n sT\re1em. fH stnrf juero-slovenski Tro«ir nnm je pordmvli % od-kritrvm-fnlni iTfirom f:»d>voHnostl ln «ndoftCen1a. Mem očitovanjem m«U mi Je povednU ntnra *©n?ra, da je ve«4 e fisfiem nrihodn povzro^ila v m?stu nenavadno veselje. Govorili to, da pri- dejo gospodje iz vsd Jugoslavije, ki hočejo videti, da je Trogir re« naš. Pri-povednvala. je, kako je bil."» v nj oni mladosti vse pt> tuje, še učitelji so go-Torili italijanski. In v«ndar, je rekla, mi ra*> vedno bili v Trosjiru. Arstrija pa nas je imenovala »cittadinl di Trati«. — Tak^ je Avntrija na ljubo Italijatiom >slavizirAlac Dalmacijo, kakor trdijo Ttalijanif Končno me j« dobra zavedna ženica povabila na ju-žino b besedamir >V ,loži* ne bosfe utegnili in m^ja Gina vam bo poetre^rli k<0cor ženinu. Bere tuđi časopise s srb-»kimi ?rkami!c žal, da te zelje nišom mogel izpolnltl zaradi pl^lega časa. Kakor sem ie omenil, so ustanovili Troprir grtki kolonittl z otoka Vi«%. Mesto Je v pojrostem menjavanju go-spodarjev pretrpelo mnojrt> nerg^d, vendar t* ostalo v zametku sedmega fttoletja, ko so porušili Avari 8olin, ne-d-ttaknjento. B prihodom Jupo^lovenov je dobilo mesto slovan«ki rna^aj, saj so imeli takratni hrvatski kralji svojo prestolnico ▼ Bihaću nnd Trocirmn. B*-neSani s-^ ga veclcrat okupirali. Po zlomu ben^ske republike je gospodovala v njem AvstrUa do l?ta 1806., ki ga je miorala isroflM Frjncozom. Od leta ISIS. do zTTMfire Pelena orla pa J© bil roriet avftTiiski. Tr^sir J«* v Jncro^n-viji pravi biper zpodovinske rrednoetS. Prav«apr«T i© n© tn^sto redek mu-ftej neprecenlilvih zeodovinskih *po-merjkov. V mentu je m«>d« kar denrt rerkev. Od etolnlee 6* cerkve sv. Mi-horila Ima rsaka svojo umetnine, slike. rezbari ie in rnzne draeroceno starinske predmete. S^m popis krasne gotske fttolice « nienimi kipi, mitološkim? fl-gurami, reibarijami, slikam! U Tizl- ftn-^\t> 6o!e itd. zahteva ćelo knjigo. V stolnici je pokopan tuđi Mladen TU. Bribirski, kl je imol za i^no JMeno. hčer srb?k^gUi carja Du&ana Rilnepa. Ka dvori^^u samostana pri cerkvl nv. Miklavža j<* vzidan ko3 ppefizma Bjrfeke kolonije iz tretje^a stoletja pr. Kr. Med jdvniml rpradbaml je trebe bmeniti o>>tx!n^ko rvilafo iz 18. f»tolotja. Avstrijpki name^tnik Manula je uka-znl okoli l. po^k^dov^ti enai^ napiaov na pročelju palače, ker no pridali o jua^Klovenfikem ima^flju Trocrira. V palači hranij.3 ufrrfthlieno italijansko vojno rastavo z jekleno ^elado kot «po-min na kratko bivA-nJe i talijanske vojake v irUMitu po prevratu. Dnipe znamw\lt."»pti no rrad Kam^r-lengt>, Markov etolp, hi^a Cipplro, hiSa zgodovlnarja Ivana Luci a. nlfta bana Berislavlća itd. Lopa >plorirttac ia spomenik iraneoskemu goneralu Mar-montu. Nasr«r.>ti stolnice J** lerK\ »TjOjrtrlA< y romansiram slopu, kier ao se vrli U ▼ starih čaaih sodnij-ske in občinsk* »eje. Tu nas je poeostil Trogir s prav^ filovan*k;» postolluHno«tjo. Okoli lofe jd bil zbran narod, ki je r^rorno #«l^di! ropnme'niTn povornm. Kolp-ra FVl.ilV Iz Tr-^ffirA je aneiir^l ni na«, nni « Rvoiim dHom ofOTorin^ 1n *mntrn Dalmnrlie za pncf>rk.\ ki to že it »k dovolj trr^la pod finim cncr>odzvoni, Dalmn<"i,i*i znpluzi, d,i \o ViTi^^mo vm\ 1f dn skrbimo ra njeno boli?> hod očno at v splo&nem interesu. Kaj bi bila ta želja 237.~i!čY. .SLOVENSKI NAROD*, dne 21. oktobra rtžl. stran 5 medicinski profesbrjl naj ti prlSH v Zagreb, kjer naj bi bila re3 vzorna fakulteta, a taka se moči samo cepijo. 2.) Radi prevelikih stroškov, ki jih država ne more prenašati. Za med. fa-Inilteto ne zadoetuje kot nK pr. za pra-(Vo ali filozofijo par predavalnic in >basta«. Tu treba najrazli&rejših apa-ratov, zgradb, bolnic itd. V teh slabih časih ko ni ddnarja niti z* invalide, vpokojenoe, vdove padlih itd-, je ne-epametno in hrezumno razmetavati de-car, ki se ga težko pridobi, a lahko $>otrt>ši. Da bi dala naSa vlada samo 'del tistega denaria, ki bi ga dala za one institute, di jakom, da bi jim bilo ©mogočeno studirati ludi v drugih cent-xih Jugoslavije in po potrebi tuđi v inozemstvu, bodo, upauro vsaj, vel zadovoljni. 3.) Da se ntrđi narodno edinstvo, 4ipoznavajo6 se med seboj, ker bo s tem prisiljen en del akademikov i ti na druge univerze v državi. S tem, da se priličimo različnim narečjem v Jugoslaviji, da upoznam^ od blizn dudo vsa-kega plemena, se borno vzljubili, izgi-nila bo plemenska mržnja in omalova-ževanje, Eofc "smo podedovali bd Nem-cev in Madžarov. Vedeli borno, da smo '<9do in da moramo biti eno, ako hoćemo f"ttelov.a# v prid veliki Jugoslaviji; saj nas spaja ista svobodomiselnost in Si-ijpoka slovanska duša. Z žalbsrjo konsta.-firamo, da je vedro manj Slovencev vpi-eanih na zagrebški univerzi. Ljubljana, Zagreb in Beograd kar tekmujejlo med eeboj, katero mesto bo imelo več vist>-Idh Sol. Alt je treba tega? KonSno obdbjamo naatop In reobln-cljo ljubljanske akademske omladina na njihovi zadnji skups&ni. Svojih zahtev za obstoj imenovanih fakultet naSi tovari ši ne morejo utemeljiti s tehtniml razlogi: bni pa, kl jih navajajo, so zelo naivni in naravnost amedni. Naj jih T kratkem ovržemo: Vpisi na drugih univerzah trajajb š?& vedno in ni treba radi tega leta izgubi ja ti. Pri izvanrednih pri 1 ikrah se vpiže še lahko do Boži&a. Smešna je trditev, da je 90% akademikov navezanih na Ljubljeno. Gotovo se tu misli na gmotno stanjjo po-samnik&v. Koliko revnih slovenskih akademikov je v Zagrebu, pa le izha-jajo v Zagrebu in jim ni treba hoditi v Ljubijano. Ubožnemu in marliivemu di-jaku gre vlada povsod na r^ko in ne dela razlike med posamnimi mesti. Re-ven dijak ima tuđi v Zagrebu pogodnosti pri hrani in stanovanju kakor v Ljubljani. Momentalno res tu vlada sta-nov&njska kriza, ki bo pa v kratkim nestala, ki se dogradi novi Akademski dom (v decembru). Osrčite se in ne čepite vedno dt>ma >v nirvanic pri svojih mamicah. Pom-nite, da je življenje največja šola, iz koje Srpaino leka in bogatih izkustev za bodočnost Cilj borno dosegli, če borno imeli mo&no in nerazdružljivo voljo. Slovenski akađcmiki v Zagrebu. Vlado Pnnčuh, cand. iur. — Zevec, med. Žalna manifestacija ljubljanske nnloerze. v, Gospod rektor ljubljanske uni: rverze prof. dr. Gregor Krek ie otvo* ril vČerajšnfo prvo sejo univerzitet: ;nega sveta v tekocem šolskem letu 6 sledečim nagovorom: »Med pocitnicami nam Te došla pretresi]iva vest, da ie izdihnil iu* naški naš vladar Peter I. Osvobodi* teli Svojo plemenito dušo. Vsi se zavedamo nevenljivih saslug, ki jih ima Njegova vzviŠe* na oseba za našo mlado državo. Odveć bi bilo nacrtati Njegovo mu* jčeniško pot preko potrpljenia, po« jniževanja in tisočerih duševnih in telesnih muk do končne zmage in iiresničenja tistega ideala, ki se nam je zdel takrat skoraj nedosegljiv. Nj. Veličanstvo visokopokojn: feralj je osobito nam Slovencem ostavil neizmerno bogato zapuščinc jpo večjem delu osvobojeno Slove* nijo v ujedinjeni kraljevini z mo* idemo, svobodomiselno ustavo. Na* šemu plemenu so zajamčene vse iDsnovne državijanske pravice ne sa* ma formalno in po besedilu zakona Uživamo jih dejansko in smo lahko uverjeni, da jih bodemo po kralje* vi volii uživali vselej v polni meri. Osobito svoboda nauka in zna* nosti je bila tuđi v bivši Avstriji za* konito zagotovljena in več kot 50 let zajamčena, toda za nas Jugoslos vene je bU tuđi ta osnovni zakon le prazna beseda, brez realne vrednost V novo ustanovljeni naši državi, ki ji je položU temelj blagopokojni kralj, pa se je uresničilo ćelo nau smelejše naše hrepenenie: mnogo* letno naše stremljenje vo naivišiem kultumem zavodu. Pod naj viši im pokroviteljstvom Petra Karadjor* djevica je bila ustanovljena naša univerza, pač najdragoceneise vo* lilo, ki nam ga je mogel nakloniti veliki vladar. Zato je naše neomeieno obču^ dovanje visokih vladarskih Čedii> sti in človeških vrlin, ki so dičile Njegovo Veličanstvo, združeno 2 globoko našo hvaležnostio, ki je porokinja, da ostane spomin nar Šega naroda na prvega jugoslovan* skega kralja za večno neizbrisen. Slava mu! Politične oestl. — ObSni zt>or Krajevne organizacije JDS za šen^jakobski okraj v Ljubljani bo v sredo 26. oktobria ob 8. zvečer v žentjakobaki napredni knjižnici. Vabijo ^e nanj člani in članici da se ga zanee- jivo udeleže. =3 Koncentrična akcija protf na$i državi. Od naše osvoboditve sem vodi Italija proti naši državi politiko ^krajnegra sovraštva. Kjerkoli se je rovarilo proti Jugoslaviji, povsodi je imela svoje prste vmes Italija. Ko se je dosegel med Jugoslavijo in Italijo sporazum v Rapallu, s© je zdelo, aa bodo Italijani prenehali s spletkaml proti nam! Nastalo je zatišje in Italijani so se nam hlinili kot dobre prijatelje. Ko pa je priSel na krmilo mi-nister zunanjih del Della Torretta, je italijanska politika znova krenila v «tare vode ter pričela z novimi intri- gami proti naši državi. Italija se je se-daj docela odkrito postavila na čelo vseh onih, ki delujejo na razpad naše kraljevine. Italija je dala inicijativo, da se je v Rimu osnovat odbor, ki docela odkrito in javno del uje na to, da se Crna gora odcepi od ostale Jugoslavije. Na čelu te akcije stoji glavna framazonska loža na Jezusovem trgu v Rimu, ki ji načeluje veliki mojster Palermi. Ta loža je po svojih Članih bivSih crnogorskih ministrih Miiuško-vićem in Vujevićem stopila v zvezo z albansko vlado v Tiranu ter organizirala protijugoslovensko akcijo pri Zvezi narodov v Zenevi. Tu je stopila v stik tudl z mednarodnimi klerikalni-ml krogi, s katerimi jo veže skupni cilj, da razbije kraljevino SHS. Skupno s temi klerikainimi krogi so italijan-( sko-črnogorskl framazoni osnovali v Milana odbor ia ^evolucijonarno propagando v Hrvatski, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. Ta odbor si je nadel nalogo, da organizira atentate na razne jugoslovenske državnike in politike. Na čelu te organizacije stoji Cu-branović, ki stoji že več let kot agent v službi italijanskega min i str-rva no-tranjih deL Ta odbor ima svoje zaup-nlke tuđi v Trstu in Bariiu ter rudi po raznih jugoslovenskih mestih. Ta organizacija ie stopila v zvezo tuđi s hrvatsko Frank-Sachsovo družbo, ka-teri načeluje poles: dr. Franka in Sachsa znani bivši avstrijski oficir Gajcjlij: Ji. lo hrvatsko družbo finan-sira \ ivi vrsti Karei Habsburžan, dobu i dviiiar taJi iz Madžarske, Av-sti: :>\ Italije. Gagliardiju se ie po-sroC:.-. da je s pomočjo madžarskih oficrj v ukradel neko pošiljatev madžarskih komunistov. namenjeno na Dunaj, v znesku 100 milijonov kron. Pri razdelitvi tega plena je pridržal Gagliardi zase 3 milijone. 5 milijonov pa je izročil odboru, na česjar Čelu stojita dr. Frank in dr. Sachs. Ta odbor je dobil v celem iz Madžarske in to od organizacij »Društvo probujaio-čih Madžarov« in od »Društva za in-tegriteto Madžarske« 10 milijonov kron. Frankova družba torej razpola-ga z velikimi gmotnimi sredstvi. zlasti ako se uvažuje, da ji je dal na razpo-lajro t*adi katoliški »Bauenbund^ na Štajerskem 2 milijona in da je dobila tildi iz Italije trikratno pod poro v zne-1,220000 lir. Od teh milijonskih svot je porabil dr. Frank zase 900.000 K. za beg svoje žene Aglaje iz ječe v Mitro-vici je potroSil 250.000 K, major Stipe-tić je dobil 52.000 K, za nakiiD nekesja avtomobila se ie potrošilo 300.000 K, 300.000 K pa se je porabilo za podporo albanskih vpadov na naše ozemlje. — Iz vsega tega je razvidno, da se vodi 2 vseh strani koncentrična akcija proti naši državi In da to akcijo moralno in gmotno podpirajo Madžari, Italijani, klerikalci in v zvezi s temi se nahajajoči italUansko-čitnogorski framazoni — Seja radikalnega odbora. Kakjr javljajo iz Beograda, je bila včaraj 19. t m. popoldne seja glavnega odbora radikalne stranke. Ljuba Jovanović je poročal o pogajanjih z demokrati glede delavnesja programa v narodni skupšči-ni. Odbior je odobril rezultate teh poga-janj. lUljša debata je bi U o narodni skupščini in nje rednem zasedanju. = Konfrrenca v Portorose. Beograd, 20. oktobra (lav.) Včeraj je po-močnik ministrstva zunanjih poslov dr. Miroslav Janković eprejel delegata dr. Otokdrja Rybafa. Izročil mu je niavodi-la glede konference v Portorosre. — Sprememba v bol^orskem sako-nn o nasledstm. Iz Sofija pfcrooajo, da je izdelan nov nacrt zakona o na3led-etvu. Sprememba se izvrši na ta način, da se zmanjša število naslednikov do minimuma. Po tem nacrtu imajo pravico do nasledstva samo OČe, mati, sin 1b hči. V slupaju, da ni teh sorbdnlkov, država ekeproprira naslsndstv;). = Radlćeva karakteristika. Stjepan Radić je imel ob priliki Kvateml-kove obletnice jeovor, v katerem je Iz-razil med toliko drusnml titdi nastor»no karakteristično trditev, ki se mora aplicirati na Radića samega: V dnev-nem življenju spoštujemo n a i b o 1 j Človeka, ki posvećuje vse svole skrbi, ves svoj čas in vse svoje delo svoji rodbini. Redko se najde človek, ki bi vse svoje sposobnosti in vse svoje življem* e posvetil samo svojemu naroda. Nadalje Je hvalil Nemce, zafcovarjal Lloyd Geonjevo politiko napram Ircem in izrazll zadovolinost hrvatskesra kmeta v nagi državi I Hrvatski kmet si Je ustvaril svoi lastni ideal take državne ureditve. ki ne soglaša samo s pravimi mislimi hrvatske zsrodovine, ampak tuđi s pravimi potrebami hr-vatskesra kultu me s:a in gospodarske?a Življenja. In končno ie citiral lzrek nekega Angleža. ki je baje reket da so Hrvarfe Pf«v! mofstri. vsi drusri narodi pa so proti njim le vajenci! Eviva signor Radić! — Za svobodo Trsta. T»3 dni jo pro-daval v Trstu republikaneo Guldo Ber-gamo o sedanjem gospoda rak em polo-iaju v TrstiL Ni6 se ni fitorilo za od-pravo vojnih posledic. PriMo pa j© v T^st i>olno pustolovcev, hoteč izkori-stiti, kar jo še mogočo izkorijstiti. Pre-đavatelj jo nagladal potreh > samouprave za Trst in vso julijsko pokrajino. Dekret za avtonomijo J3 bil lo izdelan ali s vso silo se mu je uprl senator Sar lata, načelnik osrednjega urada za nove pokrajino. Italija se ni brigala za tržd^kj z'tledje, Nemčija pa se je zav-»ela zj. H.-iLil/urg in mu ohranila vse politično in jrospodarsko zalddje. Za-ključil je z i>.ihtevo, da naj se da Tr^tu svoboda, da bo mogcl sam sklepati tr-govslie pocri^dbc s pokrajiu^kimi za-Kdji, kakor mu bo to najboljo prijalo. SanM> tnko \ «> mopc' Tr>t vršiti svoj > nalogo in služiti za splini moet med raznimi «M\ilizioiiami. — Kardinalova isciirenca. V >Čv.-n. Kcpublikic ćilamo: Po poroci li h katoli^kega >Coeha< jo poikil P. Hlink,\ kardinalu Ga.^parriju Bpomo-nico ob.°effa.i.>Čo poli ti'-no zahteve Slr>-vakov. Kardinal katoličkih strankah, ker bi eo mogl.> tnipliti, da hočejn govoriti imenom katolišk^ cerkve. To pomoni, da Vatikan ne pozna katoličkih političnih strank, mar-več samo katolike. Bi!.< Ui tuđi tozko, da bi so Vatikan postavi jal za zahteve vs^eh katrtlinkih strank yl istocasn^ av-trij^ih kršćanskih socijulrev, irskih katolikov, albanskih Malisorov, pristašev ljudftke stranko, franeoskih rovalističnih kon-Bervativcx>v in nemške^a oentrumiv Vatikan ei v teh stvareh no lasti druge avtoritete nosro >in rebu3 fWei et mo-rum<. Tj izhaja ne le iz cerkvano or- gani zaci je, marveS ta* f* brjranlxacije w»mih katoličkih 3trank, ki nikdar n« morejo rt>pre«entirati bojujo.5o bc cerkve, čepr.ir !«o to TČasih t.tko zdl, kali ]e v škodo katoličko misli. Zahtevd lllinkorih Slovnkov ej »aht rvo, ki jih jo rnosočo robiti sumo na forumu no-tranje politika, iiločeno po i«? vsako inozemeko vplivanja. SlJvaSki avtnno* ini(*ti ao liobili srarilo, na^ no nnprav* 1.1 ajo Vatikanu n^prijornlh »adroumnn jo razstavil v Mitro vici svoj moilol 7.'x ST^ocvnik kralju Petru, ki V^o v krntkem postavljen. — Ka«'ja raa?4ava v Snnijevu. Zoo» lo^ KJmunbr.i bi se im**la prtxlat! frankopajv sku trdnjava na Trsatu, ki i$ last grofa I.a vala Nucjenta in crorif.^ An^» N'ugentk Nedavno bo Italijani otvorili grobnico in poškorlovall balzaTniranr> truplo. Tiir di so odnosli 3t<>ber pr^d kapolioo, ki j^ sponiinjal na bitko pri MarenjriL Pri^ morska javnost ee zolo interesira za prodfijo prada iz patriotičnih razlogov,* kor ie v skrbi, da ne bi ta naS Rtari pp>- nienik In namdna etTA-ia nad Rokr> pri-gel v tuje roke. Po ođhođu Italtjr\noy naj bi se zainteresirala tlu, trsatdki Kradi rudi naša vlada* vsaj ekromen kamen&ak v temelju dr- t ždvnega fikrtratva za napredek in pro-tvit naše jugoslovenske Dalmacije. Ako smatra država novinar je sa ^odelavce, ki jih potrebuje zlasti v se-đanjih težkih razmerah, pa tem naj ne presliši apela ujedinjanin iugoslovenskih novinarjev, ki so videli na lastne nči in slišali na lastu a udesa, da potrebuju Dalmacija vsestranske državne pomoći v nujnem interesu državotvornosti. Kolikjr sem mogel zasledovati, po vel ve^jl in pomembnejSi dnevniki v Beogradu, Zajerebu, Sarajevu in Izubijani prineeli stvarne članke o Dalma-Oiji, kar priča, da smo UJovinarji - udev leženci eplitekega kongresa — braz razlike političnega preprićanja, edinl v tem, da Etelmacija potrebuje pomoči in ^a jo tuđi zasluži. ' Tu ne smem pozabitt nedaea, kl Je jr Bvezi z naSim obiskom v Trogiru. Po l)bvratku v Ljubljano sem dobil iz Milana izrezek dnevnika >Popolo di Tri-©etec, kjer piše neki doktor X. >O umi-fajočem italijanstvu Dalmacijec. Koli-jeor stavkov, toliko laži! Med drugim toiše ta doktor, da Je prlsostvoval naše-fcu prihodu v Troj^r in pravi: jugoslo-Ven-3ki novinarjl so hoteli vstopiti tudl ▼ park neke plemenite italijanske rodbine s kdove kaksniml nameramil K ereči ni bilo ntJbenega doma. Nato na« psuje % izrazi v originalnem D* Amran-pijevem žanru: >il porcaro serbotc Ko bi roerili italijansko kulturo s roerllom rotove tržažke žurnalistike, bi morali Konstatirati, da so proslavljali Dante-jevo Seststoletnico najbolj sloMnskl ttbežnikl Iz njegove^a Pekla. Gospod dokjr X. v Splitu naj nikar ne misli, da fovražim principijalno vse, kar Je ▼ frezi z italifanstvoml — >Dst modus In cefepA m& oprU d«4fljui flftOPA 4a >Non omnes eadem mirantur amant-que< tuđi v poli ti ki! Tuđi pri odhodu se je zbral mno3jo-številen narod* ki nas je pozdravlja!, dokler se je vi del nas >Kozjakc. Trogirska bbčina je izdala za nas >Prikaz trogirskih spomenika«, odlični rodoljub Ivan Belas pa nam je poklonil krasne umetniške slike trogirskih znamenitosti. Naj živi naš jugoslovenski Trogir! Na obali KaStela Novega naa je pri-caVovala nepregledna množio*. Pri-«rčne dobrodošlice, ziahvale, kakor po-veod. Ncže dame so debile lep^ sopke, po ulicah pa so nas z oken kar obsipali e lovorjoin in cvetjem. Sli smo peš skozi Novi in Stari v Kaštel Lukšić, kjar smo prisoetvovali posvećenju tOTneljnegn kamna novoga hotela. Bila je pomembna slavnsnst za. razvoj Kaštelanske rivijere. Zastop-niki javnega tiska iz Srbije, Hrvatske, Bosne, Vojvodine, Slovenije in Cešlo slovaške so položili temeljni karn^n ob prisotnosti pravosUvnega, katolidkega in muslintanskega svećenika - novinar-ja ter mnogoštevilnlh Kaštelanov. Med svečanostjo in na đomačem banketa v parku vite Kambeo Je Izjemoma Igrala* >Kaštelan?lGA glazba«. V parku se J© zbralo okoll waiih miz prebivalstvo iz vseh Kaštel. Kmet-Je In kmetiea, delavd in delavke, stari in mladi. VrSila ee je prava parlamentarna debata o vseh političnih in gospodarskih vpraSanjih, kl zanimfcjo %a-vedne in inteligentne KaŽtelane. Zanl-miva J* bila specijalna debata med đo-ma6ini s postanci - novinarjl različnih političnih strank In struj. Kaštelanski seljak — kakor vsi dalmatinski — je predvsem vosileo Integralne Jugoslo-jsniki mUU. kl m radnjs todoOega I razvoja svoje lepe obala. Kakor povsod, tako pričakujejo tuđi Kaštelani, da se jih »pomni država in jim pomaga. Ko je naš govornik izjavil, da ni več ne Srbov, ne Hrvatbv in ne Slovencev in da smo v Jugoslaviji vsi enaki bratje, K?i5telani kar nišo mogli prenehati z viiiamim odobravanjem. In nas govornik je bil erbski kolega iz Beograda. Ko bi bilo povsod tako, koliko manj bi trpeli tiskarski stroji, ki morafa da-nes v nsiih politično - kulturnih sredi-&v\h tiskati pamfleta na narodno in državno edinstvo, na vse, kar je sveto vsnlcernu Jugoelovenn! Koliko negativ-nega dela bi prihranili razni novinari i zta pozitivni plus svojega delovanja za domovino, za slovan-tvo in sa napredek vesoljrcocra človeštva! Na potu skozl I^ukšić do pristanl-6<5a sem so razgovorjal s seljaki o raa-nih neDolitičcih zadevah kaštelanske rivijerd. Prijazna deklica pa mo Jd pe-ljala v cerkev in mi pokapala grob s napisom: Mir ljubimcema! Pripovedo-vaia mi je gstnljivo ljubezensko tragedijo dveh zvestih ere in pristavila: dandanee ni več tako, kakbr je bilo t*-krat ko so pokopavali n^erečne ljubimce v cerkvah! Lepa Kafitelanka, fte lcp&I spomin... V prfetani&e nas Je spremila ts-lika množica. Neki kmet ali đelavso sa j^ posiovll od nas v imenu rseh sedmero Kafitelov, in ko Je »Kozjak« zapn-šcal pristanišne, so ga obkolill fttevirni 6olni KnštelanoT in KaStelank, kl vo nas med petjetn narodnih him^n pozdravljali in nam klicali: na sviđenjel Čarobna Je Kaštelanska rivijera, simpatična in bogata na spremerfbah. Kakor nedolžna neveeta pricakuje svojega ženina — podjetnega Jugoelovena. Ia to *«iin ni već dalec! Dneoiie oestl. V Ljubljani, 20. oktobra 1921. — Ali je istina? Dobili smo za* upna porobila od raznLh oseb, da je neki slovenski poslanec na svojem zaupneni shodu, sklicujoč se na svo* je zrvezz, na svoje informacije in na svojo poslaniško imuniteto, «bra» nim zaupnikom jžovoril o dogodkih ki se baje pripravljalo v naši domo* vini, ki bodo na las slični onim ob prevratu. Pozival je svoje ljudi, nai bodo oprezni, naj ohranijo za vse slučaje mirno kri in naj krepko vstrajajo na svojem mestu, kakor ob času prevrata. Ne moremo ver* jeti tem vestern, zato tuđi ne ime* nujemo nobenega imena. Ako pa se prepričamo, da je dotičnik res no* voril tako, kake« nam poročajo iz« vestitelji, borno nastopili proti nje, mu z vso brezobzimostjo ter zahte« vali, da stori državna oblast proti njemu svojo dolžnost, ne oziraje se nato, ako ga ščiti poslaniška imu* niteta. Doli s zastrupljevaici naše< ga ljudst»rp! — Udeiežencl na demokrat^kem konjrresu v Beogradu. Kdor se hole udeležiti demokratskega kongresa v Beograda, naj se brzojavno in nemn-doma priglasi potom svojih krajevnih organizacij tajništvu JDS v Ljubljani. Narodni dom. da mu izstavi legitimacijo, ker brez legitimacij dostop na kongres ne bo dovoljen. Potovanje na lastne siroške! Odhod v petek 18. t. nu ob 15. ii Ljubljane. — Šef prenbiroja ▼ Beograd g. Pero Taietov prispe dane« svečar v Ljubljano. — Frmnoosko predavanje g. J. Bo-urgoina se vsled nenadnih zaprek ne vrsi danea in se prelofti na pozne£-ši Ča3. — Predavanje ▼ Lltijl. Vseučilisld prosesor dr. Fr. Ilešič bo predaval v nedeljo, dne 23. t m. zvečer v Litiii o temi »Kako smo postajali Slovenci in kako postajamo Jugosloveni« in ne, kakor je bilo prvotno objavljeno o svojem potovanju po jugu naše kraljevine. — Oštro streljanje pri Klecah. Na osnovi povelja od strani komandanta Dravska divizijske oblasti mora 40. peš. polk izvršiti v najbližnji okolici Ljubljane strelske vaje z oetro municijo. Te vaje morajo biti 25. t. m. završene. V izvrše van ju tega povelja so bodo vT&il« pešadijake oštre strelske vaje dne 22., 23., 24. in 25. t m. Na prostoru med vasjo iKleč« in Stra*-nim hribom in siceir: položaj strelcer približno 400 do 500 koratov sevoro-vzhodno jd va§i Kleče, smer etraljanja Stražni hrib kota 328, ozirbma 396 fglej specijalno karto Ljubljane v me-rilu 1 : 75.000). Streljanje so bo vršilo v označenih dnoh v času od 9. dopoldne do 16. -popoldno. Osiguranje terena se bt> vršilo po voja&kih patruljah, kl bodo postavijene: pri križišću poti ca. 800 korakor severno vaši Savije, pri Tav6axjevem dvorcu, Savskem mostu, cesta Savski most - Gameljni, na TEhodnem robu Stražnega hriba, na o&-dti pri Sp. Garoeljnih in od tod v firti proti Klecam. Savski most ostane za vpak pron»t odprt, zaprta pt% je cesta od Sftvskdga mosta na zapadnem bre-gn StraSnecra hriba do va^i Spodnje Gameljne. Občinstvo naj navodila vo-jaških patrulj upo^te\"a in se njihovim odredbani pokt>ri. — Vpoklie rsknitor v jeseni. Mini-strski srsi i* odohril, da ae nosivi novih rekrutov - poljedelcev odgodi đLr prllvođ* nje jeseni. — Iz Me41fke. CĆftellstvo ra^tliSke osnovne Solo jo podpisalo 14-400 K 1% driavnes:a inveet p^sojila. _ — Razpi^an© pošte. Pri pofctnpni ura/3u v Tuzli in v Visu jo i\acpiBaxi. nlc. Za postajioo Naklo bb rnt>vi3 raspisuje služba žeVeeni^kega oakrbovalciA (agenta). Služba se odda v prvi vrsti kakemu vpokojen«mu dri. leldznifiarju: Vsa pojasnila fi^ ivedo rjri poetajnlbi uradih ali pri inspektoratu driavnih ioleznlo v Ljubljani. — Kdo ima besedo t oddeHcu sa socijalno skrbstvo? Piftejo nan\*' Dopis pod tem naslovom ia Dol Toplic v »Siov. Narodu« dne 14. oltf tobra ni povsern točea. Zato poda/ jemo to»le poia&nilo. LctoSnJo po« mlad je bila pri invalidnem oddel* • ku za socijalno skrb skleniena stvar, da «e raspusti invalidski dom t RogaAki Slatini, ker se usttff novi invalidski dom ▼ Celju. Do4 kaz temu je, da ie bilo mnogo inva^ Hdov premeSČenih v DoL Toplice in je bilo naročeno, da se invtlii! v KogaSko Slatino ne smejo vei pošiljati. Za invalidni dom v Tori« licah jo bila narocena popolnomA nova oprava, ki ie stala mnogo tisdt čakov, bile so sem odposlane nov<( postolje 2 žičnlmi limnicami itA Gosp. župnik Erzar v Toplicah U soSolec dr. Breci i a, načelnika in^ odseka, ki ie, kakor znano, klerika* lec. V sovraštvu proti sokolstvu jn vsakemu naprednemu delovanji; sta se objeia — in da bi bil načelnik tukajšnjega Sokola na neoporočen način odstranjen, je bil izdan nov ferman. da se invalidski dom v Toplicah za zimski čas razpusti Iq invalidski dom v RogaSki Slatini ostane. Da bo moral biti tukai vso zimo uradnik in hišnik, ki bo paztt na inventar, ter jima bo potrebtf prezidati stanovanje, kar bo lopef stalo mnogo tisočakov, to gosp. na# čelnika nič ne moti Danes se zopef vozi j o deli inventari a, kateri se pred par mesci prišli na Toplice na kolodvor, in župnik Erzar triumi fira. Da bi bil pri stvari sokriv g. Lapajne, ki fe napredne ga misije* nj a, kakor bi se lahko sklepalo iz prvega dopisa, ie seveda docela iz« ključerio. — Posel9kt rveri In nfco« orttfrir** cif a. Pi$ejo nam. Pred Jcratkim %o nas pr©-« senetill časopisi s poročllom o »Poselsk! zvezic In njenem delu ra ljudski blajror. Poročali so. da Je »Poselsk* rveza« kat»-srorlčno določila plače svojih članic In đa tugu ćelo r bojkotom vsetn onim, kl bi »e upirali njenim modrim naredbam. Presene-čenje ie toliko večje, ker nam »Poscl^ka zveza« obeta, da veljajo rl zahtevkl samo do konca tega leta In da nas bo novo lete osrečIJo z novimi rahtevaml. Za sedaj ra-htevajo ca pestunjo od 1. oktobra dalje 300 K: za sluškinjo 350 K: za knharlco 500 do 550 mpstčno! Prednn pr^dsm i I^H stran. 4. .SLOVCNSKI INA KULT, dlic 21. oktObfl #tW2l. ?tev. ' 37. oemn odgovoru, moram povđarfatf nastop-00: 1. Kr. ministrstvo je odobrilo in spre-Jelo kot zakon poselski red, kakor poroCa Uradn! list, zakon« ki vsebuje do ćela opravičene zahtevke poslov in ki Jth bodo cospodarji, oziroma gospodinje rade uva-fovale. Ta poselski red glede plač ni dolo-£11 nJčesbr definitivnega, marveč izrazll, da na] se plače vravnavajo po kraj ©vn Ih rmz-merah. 2. Organizacijo poslov vodi stranka, ki ima ali vsaj hoče imeti materi]elni in pnoralni dobiček od poslov. Znano je, da ao gotovi elementi vedno Izkoriščali uboge posle, ki si čestokrat krvavo prislužene kronce od ust od trgaj o, da jih morejo odri a ti za razne nabave. Gotovo čim več bo-đo Imele, tem več bodo morale dati. Clo-▼ek se ne moro obraniti misli, da skrbi ta stranka ravno sedaj tako materinsko za posle, ko i ih bo po njenem mnenju more-biti v političnih borbah tako zelo rabila. In zda] k stvari: Ali dela »Poselska zve* se narod dvigal vedno više in viSe v kulturi — a vi jim stavljate zapreke z nepremišlje-pim hujskanjem poslov in tako onemogo-čujete mirno in redno družinsko življenje. Ne delavcU ampak rušilci naroda ste, ki povzročate njega nazadovanje in pogin. In najlepše pri tem Je moralična sila — »bojkot« I. Toda veditel Da bojkot odmevm cd strani gospodarjev in gospođini — no-{tone shižkinle nočemo vzetl ▼ službo, kl fo čhmlce organizacije. Kaj ti nikdar ne parno in ne moremo razumeti, kako bi bilo fnogoče ali opravičeno, da bi služkinle oblikovale shode, veselice, zabave, dočim bi doma bili otrocl brez nadzorstva, bolnUd brez postrežbe ali (uboge) stare bolehne gospodinje morale se ukvarjati S hiSnimi jppravilL Ves čas je bilo dobro brez organizacijo, gospodarji, gospodinje so na-jridno dobrega srca in smatralo posU, ki |o srest t svoji službi ae kot suzni«, mar-j*e£ kot Člana družine in postopajo tndl s njim tako. Seveda so tuđi izjeme. Tu si pa posel sam lahko pomaga. — Te vrstice sem »eden izmed prizadetihc napisa! vsem ra-fumnim gospodarjem in gospodinjam v premisi jevanje in u vale van je. Upam, da bodo vsl brez izjeme z vsem ogorčenjem smvmlH udarec »Poselske zveze«, ki Je osobito njim namenlen in solidarno postojali glede plač svojih uslužbencev. — Zdravstveno stanje ▼ Ljubi?a-đ. Tedenski zdravstveni izkaz za do-K) od 9. do 15. t. m. izkazuje: novorr> enih 25, umrlih 20, od teh domačinov ik, tujcev 14, v zavodih 14. — Smrtni rzroki: jetika 2, Križa 4, otročiška vro-:ica 1, kap 1, srcna hiba 4, rak 2, dru- # vzroki 6. — Naznanfene nalczljive boleznk škrlatinka 4, legar 3, *riža 10, ptrociška vročica 1. — Krompir aa Ljubljane Stranke, H še nišo dobile krompirja, naj gredo tako] ponj v ekladišče Somopomoči, ker po bo t kratkem prenehala od da ja na fiebelo in sfe bo samo na trgu raeprod*-Isla dnevno primarna množina krtom-jrfria. — PoŠtni urad Ljubljana 6 ostane, faradi notranjih zidarskih adaptacij, dne 22. in eventuelno tuđi 23. t m. za-|>rt — Nov kino v Ljubljani. DruStvo fclnonastavljencev za Slovenijo v Ljubljani gradi gradbeni družbi veliki kino t Lattermannovem drevoredu poleg ftelovadišča ljubljanekega Sokola. — V Celju je umri Leopold vVambrechtsammer, krojaški moj pter In konfekcionar. Krojaške ohr= d se ie izučil v Parizu in je vcljal ka »akademičnega krojača«. B0 je Nemec, ki pa se aktivno ni vmeSa* ral v politiko. — Smrtna kosa. V Krškem je unuv U in bila 18. t. m. pokopana učiteljica jrdčna. Jakobioa Artač, stara 20 let blag Ji spomin! — Tuđi perice so s*> podraŽile. Ko o Jih v ponedeljek goepodinje vpra-ale, zakaj zahtdvajo zdaj vec za peri-o, 80 dobile odkritosrĆen odgovor: Zato, ker nam je gospodar prostor za Težnje r baraki («* dvoriftCu bivše ivovarno) — pođražil. Zakaj ne da bestna obdina p&rlc&m na razpola^d ^arake, ki jo ima tva Ledini f — LrtariM v StlkL LekarniSkt konee-flt r* ŠiSko-Je bila podeljena s. Mr. phann. vanu Jofitii, đoseđtl leJcirnarJu v Krikem. .cktnu se otvori začetkom 1. 1931. — Mrče« t želeonilktm vozu. Pre-tekli teden je bil pri osobnem vlakn h je prišel is Karlovca v LJtAJJano, Sklopljen tudl en voz II. razreda ki b imel med eedefti polno itenlc Radi tea Tlakorodja ni notel v U voa pu-m nobeaefa poteika UnJiImI peljati a tem vlakbm 1« Ljubljane. Direkcija v Zagrebu bi pao lahko pazila na tako maloni%raost! — Trta baba lan, da joj prodje dan! Taman ko nekaki dopisnik u >Sloven-cuc od utorka (18. ov. m.) Izazvan sam, da napišem ovo nekoliko redaka, * Vi, gospodine urednite, oprostite što Vas ovime »gnjavimc, premda — gnjavaža je -sita, gnjavaža je moć ili — gnjavaža je duševna masaža! Do ove se definicije dolazi Čitajući stanovite novine, koje u svaku duplju zabodu nos. Čitajući »Slo-vencac od utorka čoveku se ražali, te sentimentalno usklikna: teško vama bez vas, a jao nama s v^rna! >Ta feto je zaboga, te ovako hartiju siluješ ?c Ništa zla, samo dobro! Ja sam naime — sretan čovek! Uvek sam Žudio za nekakvim odlikovanjem i >prepričan sam, da mi ne bo izostalo — iaželjeno odliko-vanje.c I znate ko će mi to priuštiti? Niko drugi, nego glavom — nepoznat dopisnik >Slovenca<. Ja sam postao čovek protekcije, a bogme, to danas nij<* Žala, »E pa dotle — a kuda ćeš više!c A znat3 li, zašto ću Ja biti odlikovan? Za to jer sam >predrzenc. A zašto? Izvoli čitati >S!ovanca< t>d utorka (18. ov. m.) i tamo ćeš pod rubrikom >Ljubl$an-ske njvicec naći »grandiozanc naslov: Predrznost brez primere! Ja «am s« naime >o8melil do tega-le predrznega poziva: >O£lase naj se svi, ki so vpisanl pri Sokolih!c In ostalo je 7, reći: sedem učencev. Sedaj pa sledi Še lepŠe! Učitelj nndaljuje: >Pricakujem, da boste do prihodnje ure vpisani v?i!< I to je predrznost! Isto ko Talijani: vidi strah i tamo gd& ga n^nw»! Kao refrain >pre-drznoetic n*ek g. dopisniku >S!ovenoa< posluži ovo* >Jadni stvore, delijo komarče! Nit sam znao, kad ei uzjahao, nit ću znati, kad si sjaho, bolnn!< Ja se s takvom >predznostju< ponosim i obećajem g. dopisniku, da ću i unaprcd, zna gde bio, ostati >predrzen< jer je to moja dužnost kao Jugoslavena! Razpi-som ivišjecra šolske^a sveta« zabranjeno je huckati omladinu proti stanovitim društvima, a zabranjeno je uopće govoriti sto piSokolc a^ri tiram gde m)^u i a citirat ću kadpod bude pridoda. TJ jezikovnom r>ouku do-dje kadgod prigoda, a i dužnost mi j© da, budim kod mladeži r.acijonnlno čuvstvo, te ja tom prigodom ne mogu da prešiitim naša dobrotvorna društva, kao šio je na pr. >Jugoslov. "Mntica« a ne mogu da prešutim stup i nadu nape domovine — naše SokMetvo! A najveći je rtagr&da i odlikovanje za nvn^, kad vidim, da falanga Sokolstva biva *=ve brcjnija i ja5a. U to ime: Nanred zn nagrade i »zaialjena odlikovanja«! T. J., učitelj srb--hrv. jezika. — Pojasnilo 1 V zadnjem času razpoSf-Ija Matej Strgar nekai svojih duševnih prolzvodov v vezani in nevezani besedi privatnikom in zavodom. — V teh obljublja senzacijsko novost, nalveSje okulfstično čudo »S'epcem nove oči«. lz}av!jamo, le-ta ni gojenec na?e^a zavoda, ampak hfralec v zavctISČu Kranjske hranrnicc na Stari poti 3, v katerem poslopju se nahaja tud! zavod za slepce. — ž njim n!mamo nikake zveze. — Kuratorij za oskrbo slepcev v Ljubljani. — Rivnateljstvo tobične tovarne nam pi5e: Pred par dne vi so prinesli nekateri dnevniki v Ljubljani notice, čeS da je licitacija tobačnih zalog, v kolikor so v rokah invalidov v Sloveniji, odgođena itd. Prosimo, da konstatirate, da direkcija tobačne tovarne, kjer se bo licitacija zalog dne 20. ' oktobra vršila, o vseh teh naknadnih pre-membah prav nISesar ne ve, kar bi pač morala prva vedeti, ker Ima licitacijo Že dne 20. oktobra provesti. — Zaradi slinavke med ffovedo je bil te dni ustavljon v Bohinfski Biitri-ci vlak z voli, namenjen v Itnlijo. Bo-leuen je bila od zunaj Kine?ena. Ali borno te slina eto vole zdaj mi domaći konsum^nti použili? — Poior na semnje! Po eemnjih d'^bijo slovenski km?tje pogORtoma po-narejen denar. Kupčavalci živine, ki hočejo razpečati ponarejone bankovce, i majo posebno piko nn Slovence. Neki slovenski kmet je dohil pred kratkim kar še«t p^narejnih tisofiakov. Pozor! — Tfttvina pla^a. Na glavnem kolodvoru je neznana ženska odne3la 7a-eebnicl Ivani Vnrčon popolnoma nov plaži, vreden S000 kron. — Koparski umor. Dolgan^č Miha je nevaren tat in razbojnik. Đelo mu pmrdi, klati se najraje okros? in iz za-sede napada ljudi. Miha DolganoČ je bil vojak, na fronti se je naučil razboj-niŠtva. Star 28 let, sivih oci, oborožen e samokresom ropa. V gozdu staro-slavnega ^ičkega samostana je 12. tm. ponoči umori 1 in -oropal gozdarja Lov-rencta Sev^rja. Pobral mu je vso imovino. Rop je izvršit na grozcn način. — Sadovi klerikalnih hujskarij V vaši Grčevjc pri Novem mcstu se je 14. t. m. neka] kmetov»vino gradnikov « orožjem v roki uprto finančni straži in orožnikom, ki so nameravali določiti množino priđe, lane in vkletene novine v svrho od* mere trošarine. Vnela se je ardita bitka, kakor na fronti. Oddanih je bilo do 100 itrelov. Dva kmeta at« bila ranjena posestnikov »in An* ton Hrattar ja podlegel ranam. Sa# dovi hufskarii od strani separati* etičnih elernentov proti obstoju dr> žave. — Tatvine po kavarnah at mrio* že. Z ozirom na bližajo£o cimo se množe tatvine sukenj in pelerin. V neki kavarni je bila Franu Pltnin* šku ukradena pelerina, vredna 120C kron. Policija je tatu aretirala. Knltnra. RepeHoir Narođnega ffl«4allUa Ljubljani. Drama: Sobota, 22. okt.: Kozareo rode. D. Nedelja, 23. okt.: Ote. Isven. Ponedeljek, 24. okt: Kosareo voda. A. Torek, 25. okt: Zaprto. Sredo, 26. okt.: Požar strasti. C. Ćetrtek, 27. okt.: Ljubezen. liven. Petek, 23. okt: Ode. B. Opera. Sobota, 22. okt.:-Vaška Sola. Sehere- zada. B. Nvdelja, 23. okt.: Rigoletto. Izven. PoiieUeljek, 24. okt.: Zaprto. Torrk, 25. okt.: Dalibor. D. Si>?da, 26. okt.- Evangelnik. E. Cetr rk, 27. okt.: Ri^oletto. C. Ptivk, 28. okt.: Proslava 28. oktobra dneva osvobo]en]a fiehoslovaAkega naroda. Izven. * — It&zstava a!ivar*lov stare|ra Z*-grchn. V Zagrebu se otvori 24. t. m. raz-stfiva akvarclov staivga Zagreba v pa-lenu >1 'lrichc. Akvarele razstavlja eli-kar in grafik g. M. D. Gjurić. Razstav-ljcne l»odo tuđi slike, ki so sedaj na moLnarodni razeta\i v Bruslju. lwiz-ptava bo nudila z»:iimive sujete staroga Zu^icba. — Dr. M. 8 , r-: Prckmurjo. V LjuMjani li)Jl. hu.ln in založila S!o-von?ka kršćansko ^i>i.-ijalna z\t^za. Str. iSi- c-ena knjisri 20 kron. Izvodenec za l'rekinurje na uurovni konfcrenci v iJu-rizu, univ. prof. cir. M. Slavič je ^bral svoja prodavanja in govore, ki jih je imel v Prekmuiju, da bi okrepil prek-murskim Slovencem nrrodno zavest in čut ^kiipno-ti z dru£*imi Jugosloveni, ter podal kratke crtice o prrkmurski zgodovini, v prekmitrskem jeziku, slov-otvenem delu. rt a rodu em življenju, dalje o bolj'eviški dobi v Prekmurju, fer-tice pi^kmurske geografije in topografije ter popis prekmurske slovenske u'*>rdve v prvih dveh letih- tako je nastala ta knjižica. Pridejnn je tuđi zemljovid Prekmurja. Dr. Slavicevo delce je prav informativno in menda edino te vrste. Dasi se z neka ter imi njego vimi trđ i tvarni ne strinfrnK), pozdravljamo vendarle to * ljubeznijo in temelji tim pcznanjem prokmurskih Slovencev pisano knjipr^> ter jo priporočamo. Dobiva se pri zMožnici in m vseb knji.irariifth — Zemljevld JuKOS(avl]e. Iz učiteljskih kromov nam pišejo: Ne davno te^a ste nriobčili notico. v kateri se pritožulejte, da irnajo 2el. vajrani, po-pravlieni v Mariboru, napise: Laibach, Oberlaibach itd. iz tejra sklepam, da vam ni znano, a bo vas jrotovo zanimalo, da je vseučiliški docent dr. Jev-to Dedijev izdal zemljevid Ju»o«lavlje. Zemlievid pošiljaio te dni po naročilu viš. šol. sveta šolskim vodstvom v uporabo. Na zemlfevidu se bleste imena: Kranjska, Stm'erska, Laibach. Ass-tinfi:, Bischoflak, Cilli itd. In ta zemlievid nai služi narodnim šolam kot učilo! Vsak naroden učitelj nai vme zcmlje-vid. da se preoreči v bodočc slična neveri crna zanikrnost pri sestavi zem-ljevidov.____________________________ Rrn§fw«w*! fvesff. — Javni shod proti drasinil vseh iovnih nameščencev in vpokoiencev se bo vršil v petek. dne 21. U m. ob 19. uri 30 minut (pol 8.) v veliki dvorani hotela Union. Sila ie priklpela do vr-hunca. Povelmo vladi, da ie skraini čas za revizijo gospodarske politike, ki v najhujši meri ogroža stalne na* stavVence. Sklicatejji: +Zveza iugoslo-vanskih železničariev«. Osrednia Zveza javnih nameščencev in v pokoj en-cey in »Zveza poštnih organizadi v Ljubljanu. ________________ Pofžueđbe. — Zprubila se je torbica (tažka), « Urani, zlr.to uro in nekaj dlnarjev &d FijB?ovc& do Ježiće. Pošten najditel] nn.i jo odda proti dobri nagradi na upravo »Slov. Narodac. ■orze. — Beograd, 20. okt. (Izv.) Valute. dolar 61.—, frnnc. frank 510.—, marka 43, leji 53, levi 45. — Devize: London :>o0, Pariz 520, Zoneva 1320, Praga 75.25, Duna j 2.35, Berlin 43.50, M i 1 a n 280, Budimpešta 10.—. — Curin, 19. okt Zagreb 1.875, Duna] 0.30, Budapc^ta 0.70, Berlin 3.30, Praga 5.55, Milan 212.40, Pariz 389.49, London 21.279, Novi Jork 5.48. — Trst, 19. okt. London 100.—, Zagre 9.—, Berlin 15.—, Pariz 183, Zarich 4S2-—, Novi Jjrk 25.50. — Praga, 19. okt Zagreb S3.50, Dunaj 3.30, Budapc^ta 1250, Curih 17.90, Milan 3.74, Pariz 6.90. — Pariz, 19. okt Berlin 8.45, Praga 14.75, Curih 256.75, London 54.45, Novi Jork 13.99. ' — Berlin, 10. okt. Zagreb 59.75, Dunaj 9.80, Prasa 176.—, Curih 81.—, — Budimpešta, 19. okt Zagreb 255.—. Praga 775.—, Curih 145.—. — Danaj, 19. okt. Curih 558, London 11.800, Za grab 1000, Prag* 3.150, Milan* 117. — Dvnaj, 19. oki Dunajtka efektna bona. Julieiid 5.130, Credlt 2830, Živno 12.500, Alpine 14.800, Knmjsk* industrijska družba 20.000, &ko3a 15.800, Trbovtljsk* 6.410. Pristupajte li „Jngo-ilooenslil matlcri llalnoueiSa poročfla. narodna akapttlna. — Beograd, 20. oktobra. (Izvir.) Danes ob 10. dop. se sestane narod* na skupščina na plenarno sejo. Po* lirični položaj ie ni razjašnjen. Vprašanje, ali naj narodna skupšči na zaseda redno ali izredno, ie še vedno odprto. Tuđi v ministrskem svetu so se na včerajšnji ac'i poja« vila razdvojna mišljenja, i oliti'n položaj posebno dogodki v Albani* ii in sploh v zunanji politiki, sili to k temu, da stoji narodna skupščina na braniku. Demokratre so za reJ. no zasedanje skupščinc. Ministrsk svet je sicer določil. da se današnja seja odgodi na ponedeljek, vendai ni še gotovo, kaj ti o tem bo sklepala skupna seja demokratskega in racli^ kalne^a kluba. 2e snoči so imeli ra. ciikalci in demokrati skupno sejo, na kateri se je razpravljalo o vpra= sanju zasedania narodne skupščinc Debata pri radikalcih ie bila zelo ži vahna. Danes ob 9. dop. se vrši po* novna skupna seja. ZAKLJUČENJE IZRET>NEGA ZA6E-DANJA SKUPŠfclNE. — Beograd, 20. okt. flrv.) Začetok dnnnšnje izredne ?ejo narodno skupfti'i-n#» je v^a politična javnost z nestrp-nosljo pričakovala. Demokrati In radi-kalci so imeli pred ee\o ekupna posveto van ja. Radikalci 3o pklenilif da b© ^kuj/žeina pozove na redno zaFeilanio. Demokrnti so temu pkl^pu nritrdili. Ob 11. žele je predaodnik dr. Ribar otvoril izredno sejo skupščin«. Veled izjave vladnih fitrank je bila §eja pnekinjerui in radikalci so se ponovno zbrali na Rezultat njih posvetovani so z ne-strpnostjo pričakovali. Radikalci so vztraiali na svojem stališču. Izjavili pa so, da naj v tem vprašanTu odloči vlada. Valda je na to izjavila, da so Izredno zasedanje narodne skupščfne pretvori v redno. Dosednnfe predsed-stvo Je položilo na to svoie funkcije In predsedstvo je prevzel najstarejši po-slanec prota M i h a d ž 1Č. Izredno zasedanje je bilo zakl učeno. Jutri do-poldne se prične redno zasedanje. Na dnevnem redn so volitve predsedstva. USPEHI DR2AVNEGA POSO, JILA- —Beograd, 20. oktobra. (Izviri Generalno statistično ravnateljstvo ie sedaj zbralo vse podatke o uspe* hih podkiovania državneca investi: ciiskeda posojila v Srbili in Voivot dini. Celokupno je bilo v teh pokra« jinah podpisanih 200 mllijonov din posojila. Posebno so se odlikovali okraii nekdanie Srbije. Mali vrani« ski okraj je podpisal okoli 2 milijo* na dinarjev. NOVI ZAKONI. — Beograd, 20. oktobra. CIzv.) Izdelan nacrt enotneaa t rgovske* sga zakona, Ministrstvo presvete ie izdelalo nacrt prosvetne^a zakona Ta nacrt se razpošlie vsem udružen njem sredniešolskih profesorjev. Hlbaolla. KONFERENCA V VOJNEM MI. NISTRSTVU. — Beograd, 20. oktobra. (Izviri Včeraj pop. do 6. zvečer ie bila na-podlaci pooblastila ministrske^a sveta konferenca. katere so so ude* ložili notranji miniatcr g. Svetozar Pribičevič, voini minister general 2ečevič, načelnik občne^ft vojaikd Ca oddelka y generalštabu polk^v« nik Markovič in načelnik ministr* stva notraniih del Katić. Konferen# ca ie raz pravi jal a o obrambnlh na* črtih proti vedno ponavljaločlm se albanskim napadom. Ustanovila se je posebna komisija, ki bo na licu mesta preiskala razboj niske zloči« ne Taj miš tu. Komisijo vodi gene« ral Tucaković. ODSTOP ALBANSKE VLADE. —»■ Tirana, 19. oktobra. Albaru sko ministrstvo pod predsedstvom Iliasa-Vrionija )e podalo demisijo v roke vladnega sveta. Novi kabl« net bo težko sestavitt. Demisija je v zvezi z dogodki ob me i ah proti Jugoslaviji. Albanci uvidevajo ne* uspeŠnost svoje akcije proti Jugo* slovenom. ITALUANI VODIJO ALBAN. SKE ĆETE. — Beograd, 20. oktobra. (Izvir »Pravda« poroča iz Skoplia, da so v blližini Kalčerita prijeli tri italiUm ske oficirje, ki so |ih odvedli v Skop lje. Videti iet da oficielna Italifa podpira Albance In vodi DO aoto* vem nacrtu napade na nale ozetn« ^ — Skoplje, 20. oktobra. (ItviO Načelnik skopljanskega okruga ie odredil vse potrebno, da prepreci vpade albanskih tolp na naša prebi« valiSČa. Tuđi armijski poveli nik Je ojačll postoianVc. ITALITAN8KI MIN1STRSKI SVET. — Rim, 19. oktobra. V minlstr-skam svetu Je Della Torrettt obSimo poročal o svojem beneSkem usrciiu. Ministrski svet mu ie burno čestiuL — Za predsednika komisije za \\'a-shington je irLtnovun senator Schan-zer. — IA. t. m. bo slavila kraljevska dvojica svoju srebrno poroka Tem povodom se izda amnestija. — Dolo-čila se e komnetenca za podkomisar-je v Gorici In Poreču. — Sprejel se je nov upravni nacrt za Tripi litanijo. — Na predl'>K ministra za industrijo se je določilo usem milijonov lir za zjjradbo ekonomičnih ljudskih hlS v novih pokrajinah. TR2ASKA POGAJANJA RAZBITA. — Trst. 19. oktobra. Pogajanja med deiodajalci in delavci elcde mez-de so se skončala z neusncliom. Veliko delavsko zborovanie je odklonilo predlože industrijalcev. Delavsko vodstvo poziva vse delavce, naj se drže discipline in store, knrkoli jim naloži asritaci.ski odbor za triumf pravične stvari. NAHOkl V NOVIH POKKAJIN'AIL — Kim, 19. okt. l.'radiu list priob-čujc dekret, ki ruz&irja na i>rikliv,)lje-ne pt>krajine zakon o n;\lH>.ih. Določa naborao komisijo. Voja.^ka člužki pod \\Ftrijo velja za one, ki so n'i bodo itdlijanski dr/avlj^-ii, za uvi si i cv v llaiijansko arnuido. PoRehoj so rnz-glasa dekret za mornaričko ^Utf^ Tokom enecrn, lota ee imajj rj^l.i^iti za vpis v uiornari-ko služl>o vsi n^vadni ninrnnrjl in eostnilci, podaj itaiij.'inski državljani, kl bo Hlužili pod Avstrijo. Nahori obec^ajo letnika Il>0t'l002. NAMFRAVAN ATENTAT NA AMERISKEGA POSLANIKA V PARIZU. Atentatorji italijanski komunisti — d Pariz, 19. okt. Davi ie dom spel v amtriško poslaništvo zavoj, ček, v katcrcin ic bila Skatliica ba« je s parfumom. ZavojčcI: je bil nai slovljen na poslanika Harricka. Za: vojček so odnesli na stanovanje po« slanika. Ko je ob osemnaistih ko» mornik odpiral zavoj ček, je skriiji. ca eksplodirala in napravila veliko materijelne škode. Komornik je pat škodovan na obeh no^ah. — d Pariz, 20. okt. »Ncw York Herald« poroča z ozironi na voiz* kus atentata na ameri£kei2a poslani^ ka Harricka: Vemo, da je treba v prvi vrsti obdolžiti italijanske ko* muniste. Najbrže sta izvršila at^n# tat komunista Bace in Vanzetti. AVSTRIJSKO POSOJILO V NEM-Cljl. — Dunaj, 20. oktobra. (Izv.) Z orirorn na sedanjo politično krizo v Nemčiji so bila avstrijska pokajanja za najet.e posoiila v znesku 250 miliio-nov nuj-k odgođena na nedoločen čas. KONFEPENCA BENE5 - SCHOBER. — Dunaj, 20. oktobra. (Izv.) Po sedanjih vesteh dunajskih listov se se-staneta to soboto dr. Beneš in dr. Schober na daljšo konferenco. ANGLESKI PARLAMENT. — d London, 13. oktobra. Po počitniŠkcm odmoru dveh raesccv se je danes popoldne sestal zopet parlament k jesenskemu zasedaniu, na katerem se bo pečal največ z in* dustrijsko krizo. Konwarthy je predlafial, da naj se poleg razpravo o vprasanju brezposelnosti da je« senskemu zasedanju tuđi možnost za pretresanje gornješlezijskeua vprašanja, lakote v Rusiji in irske* ga vprašanja, — Hamberlain je iz* javil. da bo vlada predložila štiri zakonske nacrte v zvezi z vpra$a* njem brezposelnosti. — LIovd Ge« orge poda jutri izjavo o političnem položaju. PRED GENERALNO 2ELEZNI. CARSKO STAVKO V NEMČIJI — Frankfurt, 20. oktobra. (Izv." 2elezniSarji državnih železnic so na shodu v Eisenachu sklenlli «e# neralno stavko. Za stavko je75.00C železničarjev. Stavka ima mezdni značaj. AFERA DIPLOMATIČNEGA KOVČEGA. — Dunaj, 20. oktobra. (Izv.) Pred dnevi je na južnem kolodvoru vzbudila zaplcnitcv treh diplo.na« tičnih kovčegov veliko senzacijo Govorili so o zaplenitvi 150 miliio* nov. Policijsko ravnateljstvo \c vče raj potom zunanjeca ministrstva zaprosilo pri jugoslovenskcm posla. ništvu za dovoljenje, da srne 8 kov« čeftov odstraniti »diplomatične« po, čate, ki jih je oskrbel prokurist ban« ke Alexander Horvat. ZveČcr so ▼ odprtih kovčeaih ugotovili velike množino avstrijskih rentnih papir, jev v nominalni vrednosti 15,237J0C kron kar znaia po sedanlem kurzu ▼eliko veC. Gre za tihotapstvo. Ti« hotapci bodo kaznovani z občutni* mi globami. 55ELEZMŠKI iTRAJK V AMKRIKT. — čilkago, 18. okt. Amerifik« do* *lri velik žcl*>xniški Mmlk. 2elesnl-čartki sindlknti *9e uplrajo zniftanjtt mezde ta 13%. štrajk prične 50. oktob-ra in bo trajni 24 ur. Promet bo popol-norrtA po^ival. V »trajku b^ dva mili-jOfta ljudi 237. Stev. »SLOVENSKI NAROD', dne 21. oktobra 1921. 5. stran. Sokolstoo. Priprave za L PuoilooaBM sokolski zlet v Llnbflanl leta 1922. Priprave za vsesokolski zlet v Ljubljani so v polnem tiru. StareSinstvo Jug. Sok. Saveza, ki je dobilo naloga, da vodi vse priprave za zlet, je moralo predvsem organizirati vse odbore, ki vodijo vsa dela. Glavno delo je koncentrirano v zletnem odboru, ki šestoj i iz vseh ćlanov starešinstva Ju*. Sok. Saveza, iz članov tehniškejta odbora Saveza in iz predsednikov po-sameznih odsekov. Ražen tega so pozvani v zletni odbor zastopniki voja-štvaf vlade, ministrstva saobraćaju, mestne občine Ljubljana itd.. tako da obstoji zletni odbor iz 25 do 30 članov. Zletni odbor ni izvršujoč organ, tem-več vodi predvsem nadzorstvo nad vsem delom ter ima v rokah osrednje vodstvo, da se ne pojavljajo pri delu raznih odsekov nasprotstva in da ne opravljata dva odseka enega in iste-2a dela. V vseh davnih zadevah sklepa in odloča zletni odbor. Predsednik zletnega odbora je br. starosta dr. R a v n i h a r. Glavno delo pa ie osre-dotočeno v posameznih odsekih, in si-cer obstojc nastopni odseki: flnančni odsek, načelnik br. K a j z e 1 j; stavbni odsek, načelnik br. injr. Štembov; zdravstveni odsek. načelnik br. dr. Edo Š 1 a j m a r; tajniški in propagandni odsek. načelnik br. dr. Fux; 2e-lezniški odsek, načelnik br. Svaj-gar; zabavni odsek, načelnik br. Janko B 1 e i w e i s; zletni odsek, načelnik br. B a d j u r a, prehranjevalni odsek. načelnik br. Franc KavčiČ: razstavni odsek. načelnik br. Rudolf V e 3 e 1. Posamezni odseki so že zače-li z delom ter se sestavlja točen proračun. Največ neprilik je imel zletni odbor z odločirvijo prostora za telo-vadiščo, ki bo prirejen za 4000 telo-vadcev. Po dolgem iskanju se je moral nakupiti del prostora za južnim kolodvorom, drugi del je pa dala »Stavb-na dražbac v Ljubljani v najem. S tem je bilo vprašanje telovadiSča reSeno in stavbni odsek je začel takoj s podrobnim delom. Telovadišče bo na jako lepem prostoru, od koder se nudi obiskovalcem krasen razgled na planine in na drugi strani zlasti na staro-slavni ljubljanski Grad. Med češkim Sokolstvom vlada ve-Hkansko zanimanje za zlet in Češka Obec Sokolska je poslala v Ljubljano svojega zastopnika, da jo dobil vse potrebne insormacij« za zlet in se nauči! vse proste vaje za člane. V pri-hodnjih dneh priđe še zastopnica žen-skesa TO pri COS. da prou& ženske proste vaje. Češko Sokolstvo se udele-21 zleta v velikem številu. Zlotni odbor je razpisal nateČaj za plakate, zletni znak in razglednice. Zadnji termin je bil 15. oktobra, ki se je pa moral na željo umetnikov podalj-šati do 30 oktobra Do sedaj je poslalo ve'iko Stevilo umetnikov razne vzorce, med katerimi bo izbiralo posebno raz-sodišče. V glavnem se je tuđi že dolo-Čil pri bližnji program zleta, ki pa še ni definitiven. Določene so 4 nedelje pred zletnimi dnevi za nastoo naraSčaja, di-jaštva in vojaštva. Zletni dnevi se pri-čno v petek, dne U. avsrusta z žensko tekmo. V soboto, dne 12. avgusta so članske tekme. V petek in soboto se vršijo obenem mednarodne tekme. Ce-hi pridejo v soboto, dne 12. avgusta. V nedeljo, dne 13. avgusta se vrSe do-poldan skušnje, popoldan prvi javni nastOD članstva. V ponedeljek. 14. av-srusta popoldne nastop naraščaja te bližnjih krajev In nastop vojaštva. V torek dne 15. avgusta dopoldne povorka, popoldne druga javna telovadba. Po zletu se priredijo krajši in dalj-ši izleti po Jugoslaviji. Zletna pisama je že začela dosIo-vmt ter se naseli s 1. novembrom v mali dvorani Narodne jra doma. Posamezni odseki že živahno delujejo in pripravljajo ves potrebni materijal za poznejše intenzivno delo . Tnrfsffka In sport. — Za kolesarsfco fortko prventtvo Jo-goslavlje so tekmovali v nedeljo, dne 9. t m. na 8 km dol si gorski prosi Podlfpa-Rmrtčje. Visinska razlika med startom In tiljem znaša 350 m, vsled česar zamorelo ■a tej težavni gorski progl tekmovati Ie dobro trenirani dirkači. Pričakovati je bilo zelo ostreza boja, ka i ti prijavili so se I« prvak! in najbollšl dirkači, med njlml gosp. Josip Pavltja, Član koL kluba »Sokol« 1« Zagreba, Sovič tn SoStarko od Grad). gportnega kluba iz Zagreba, dalje Šolar, SfJkovič, Umek od ljubljanske kol. »Ilirije« itd. Točno ob 91.40 je startalo \% dirkačev. Uspeh! so bili sledečl: 1. Solar Josip. "oi. klub »Ilirija«. Ljubljana 22.54 min., 2. Pogačnlk Ljubo, Kol. klub »Iliriji«, Ljubljana 23.6 miiu 3. Sović Kolo-man, Oradjanski sportni klub, Zagreb 24 20 min.. 4. Kosmttln Fvan, Kol. klub »Ilirija«, Ljubljana 23.46 min., 5. SoStarko Kazimir, Oradjanski sporte! klub, Zagreb 24.20 min., 6\ Jerman Ivan, Kol. klub »III-rfia. Lfubljana 25.16 min.. 7. Meze Vllko. KoT klub »Ilirija«. Ljubljana 26.15 min., a SiSkovič Zorko, Kol. klub »Hlrifa«, Ljublla-na 27 19 min., 9. Goltes Ado1!, Kol. klub »Ilirija«, Ljubljana 27.1°78 min.. 10. Nar-d'n Mirko, Kol. klub »Ilirija«. Ljubljana 27 19«/* min. J. Sofar si Ie priborll naslov »sorskeea prvaka lujfoslavlje za leto 1921«. Tud? pretečeno leto Je zmaga Ina IMI prosi v 23 mimitah 51 sek. ter Je leto«. zbolj-ial čas za skoro 1 minuto . — Dirka ▼ Zagrebu 16. t m. Pri današnjih velikih kolesarskih fn moto-ciklističnih dirkah na dirkališču v Cemomercu so odneali vsa jdavna dar [ rila Slovmd Startak) ie 49 đirVačer kolesarjev. V davni dlrld 10 km v spomin pok. F. Oreirla Jt rmaral Ljub-Ijančan Solar (Ilirija) ▼ 19 min. 22 sek. druži Zagrebčan Pavlija 19 min. 23V, sek.. tretji Sović (Oradjanski). četrti zopet LjubUančan KosmarJn. V tolaiil-ni dirki je zmagal Ljubljančan Otrrin v 3 min. 15 sek. na 1800 m. V motorni dirki na 10 km ie bil prvi Slovenec Sottler v 11 min. 39 sek., isto tako Ie zmagal on v tekmi med avtom in mo-toriem v 10 min. 44 sek. V poslednit tekmi med konjem Leo v shku last *. Junka. Zagreb, in med dirkači Pavlija in Sorićem ie zmagal konj v 2 min. 49 sek. na 1800 tn. »Scstanck T. K. Skale« so ne vri i v četrtek 20. temveč petek 21. t m. t re-stavraciji >Kovi Svet« ob pol 8. zvečtr. Zdravsttr — Scstava sanltetneta ^eo-Krad. 19. oktobra. Na dnevne i vče-rajšnje seje lakonodajncfi od, • bilo poročilo tretjega odseka o nar. (lede ustroja sanltetnec* sveta kraljev 1 :> z dne 21. jullja 1919. Ta naredba Je b!!a izdana na podlagl sanitetnega zakona in odreja en sam sanltetni svet kot najviSjl organ pod ministrstvom narodnega zdravja. Ta svet mora podati svoje nazore o vseh spornih sanitetno-sodnih vpraSanJih. Spre-Jet je bil prvi člen naredbe. V sedmem členu so se odredili za vsako pokrajino člani v sanitetni svet. Proti temu č'enu sta fovorila poslanca Ljuba JovanoviĆ in Gjonović, če$, da pomeni ta člen specijaliziranje pokrajfn. Clen 8. fn 9. sta bila od-klonjena, tako da je ostalo samo Se sedem Členov. V tej naredbi se odreja kot Stevllo članov za sanitetni svet 25 rednih članov. 9 tzrednih hi 17 namestnikov ter en upravnik. Naredba It bila ▼ načeta tprejeta rsa. Nato se je razpravljalo o ustroju oblasti sanltetne uprave v Srbfjl In Crni gori. To-sadevna naredba t dne 27. Juntja 1921 predvideva dekoncentracijo sarritetn© uprave v Srbiji In Crni tori, potem nstanovitve oblastnfh sanitetnlh uprav v Beocrado, Nišu, Novem Pazaru. Skopljn In Podgo-rici. Ta naredba kakor tudl naredba o okrožnfli In srezkih sanitet npravah sta se ▼mili odsekv, da jo nanovo redigira, V celotl je bfl sprejet odlok mlnfstrskera sveta, s katerim s« pooblaSCa zdravstveno ministrstvo. da more otvarjatl paralelne oddelke fn institucije državni bolnici v Beogradu ter da more ostanoviti osrednjo tokarsko 111 santetno ikladUća. Ta naredba In nje obseg se je natanCneie slksfraJa z zakonom. Nadalje je bfla fprt-jeta naredba dežeine vlade za Slovenilo c dne 23. aprila 1919, kl predvideva obligatno eepljenje proti epldemlčnim bolesnim. Odsek je predlagal. naj se rastegne ta naredba tuđi na Dalmacijo. — Zdravljenj€ sifilitičnih. V pariški akademiji znanosti je dr. Reux preda val o znameni tem fran« coskem izumu, ki se tiče zdravi i e> nj a sifilitičnih. Gro za medmišično infekcijo bismitovih soli. Kakor ic poročfll Reuxf ie ozdravelo na sto» tino bolnikov. katere so lećili s tem zdravilom. -— Madnarodnl konerM n Mksaalao reformo. V Potsdamu se jt rrStl te dnl kongres za seksualno reformo. Kongresa so se udeTežfll blologl I* NemČile, Ho'and-ske. Švedske, Sviće, Avstrlje, CeSVoslova-ške, Rusije. Italije, Japonske fai Kltajske. Mnogo se Ie raspravljalo o seksualni morali in Steinachovt metodi. Raznoterostf. * Veniseloo te je oien|L V Londonu s© jo poro6jl 15. septembra bivSi gr-Ikl mmistrski predsednik Veni zelo« % goftpbdično Sehillizzi. Poroćil se fs civilno in eerkveno. * Olaime laži motiktga. Eo je star moSkf 5 let: Net marna, orehov ni^^tn vzel! Ko je etar 15 let: Prav nič se te ne bojfrn, ker se mj pa smiliš, te ne l>om udaril. Ko Je star 20 let: Ti si moja prva }n ©dina ljubczen! Ko je star 30 let: Se bo lepo na svetu! V 45 letu: To ie bil izboren počjtek, goapa X. V 60 letu: Lo zattpaj mi dekle. saj eem častivTdden mož. In zadnja laž: Prav nl£ se ne bojim smrti f * Umri na morski bolesni. Iz Londona poroca)*), da je umri neki 161etn| mladenič na morski bolesni, kar ja z*- 10 redek vzrok smrti. MladeniČ je dobil morsko bolezen na daljšem potova-nju ter je umri 200 km dale^ od obrei-ja. Zdravnjk |e izfavil, da je bil mla-deni$ sicer slaboten, da je bil pa nepo-creden vzrok smrti — morska bolezen. * Povofna đekfleta. Z danafejiml dekldti je velik križ. Ce se Slovak zagleda v kako dekle za sekundo, pa ga že hooe vlećj pred oltar, ali pa prid P°" Ucljo. * Grozni eksplozija. Na utrdbl Rn-deni v okolici Bukarešte s* je dogodi-In groma eksplozija. V zrak je eletelo 150 vagonoT municije. Ubi tih je 10 oseb , mnogoštevilne pa so ranjene. * Kara in sltpota. Manri uživajo nm/Dgo crne kave. Njih vid satee poje-ntati zato s 40.—45. letom. Ifnogo ilb bslepi do 50. leta popolnoma. Stevilo slepcev po ulicah Feza je strasno veliko, a vsi so pili preveč kave. * O«i in aSesa. V petih sluftajlh stoje VJ ravno 1« pri đveb Ijudeh; prf sedmih osebah med desetorioo \* eno oko bolti* nejpro drtiffo. Navodno stijl desno oko vlije >d 1*v*ga. Ranm «iw% Aseha med petnajstorico ima rim popol-noraa dobre oW. Najv«* hib na ofceh Ima-jo plavolajci. Tnrli nafclab&i zvok *a-£atl «iu» nh> bolju nego obe obenem. Nohti na prstih ne r**tn ennka na^iA. V 44 slučajih med 100 J* leva nogs kraj§a nem> tom*. Gospodarske oestl. O kudttcfl Mtni lerail Iz-tftlkio. i. Med vojno ta po nleiiem zaključim je bflo — vsled pomanjkanja Industrijskih proizvodov v obče — treba proizvajanje forsirati v neugodnih razmerah. Ni čuda, da Je solidnost produkcije trpela do skraj-1 nosti. Tuđi lesna naša industrija se v teb omenjenih časih pa došlej ni zboljšala. Se te seJanja kriza jo sili, da bo!j$a in boljSa svoje fabrikate. Vendar se to godi Ie po-časi ln Še vedno se dovoli, da bi mogli u pešno fekmovati — s tujo konkurenco. Ne samo da je dvignila sv .]o zopet poživ-!*-\;o produkci;o na pie.T - j| nivcau, am- IF ^ o je po večini t:;di irilaKodila prf>-J i' jl-am instandartnim ti >oi/j, ki so jih že , č ,aj pred svetovno vmj'to ustvarile ev-rcp-.ke Šumske velei:iđu a\q. Ti tipi so ed ni za trgovski pronet v vseh conah, kler se prodaja evropski Ie«, veljavni in morodajni vzorl. Ce hoče torej naša slovenska lesna Industrija, — katero danes lzpodrivajo vse mogoće konkurence na v?ch koncih in krajih —, uspe^no konkurirati, pr-lborltl si izgubljen« postojanke in znv7ti nova tržlSča. se mora pač čimpreje od'oćiti. da s« spretno in hitro prilagoJI normam. ki so Jih kot edino veljavne pro-gla^'le največje evropske Šumske industrije. | Ni namen teh vrst kritizirati naSe lesne industrije m tudl ne naStevati vseh tehniCnih In produkcijskih pomanjk jtvomI. Opozoriti hoćemo Ie Interesirane kroge* da naj opuste svoje konservativno r azira-nje in svojo nezaupljivost ter se v iastnem : Interesu prilagode modernim rahtevam I svetovnega trga. Gotovo imamo rudi v Sloveniji uzorne produkcijo. Večlna njih pa, ki je v rokah malega producenta, ie s svojim produkcijskim načinom tn uspehom na taisti stopinji kakor pred 40 leti, ko po bosensklh- -rm;r^ vfti Se ni pela sekira. Med tem Sasom tam nastali veleobratl profzvajalo po najmo-đemejSfh principih, strogo solidno In precizno. In baS zategadel) se ne smemo čuditi, Če veliki mednarodnl trg naSih slovenskih lesnlh Izdelkov ne smatra za zmo'ne te moderne konkurence na evropskem trgu. In vendar to naši producenti po veči-nl selo trdnega mnenja, da ni lepšega lesa, negoli |e naS. Po Strukturi je v resnicl dober deloma ćelo naJboljSl. Po Izdelavi in manipulaciji pa tega gotovo ne moremo ln tudl nočemo trditi. In baS tn caka naSfh lesnih organlzacil hvaležno In prepotrebno delo. Modernizacija naše lesne Imtastrito Je poco) sa nspeiea razvoj tesnega eksporta. Pranclja je rabila In Se rabi velike množine stvabnega materijala. Prancoska komisija, kl si Je leta 1919 ogledala neka-tera slovenska sk'adišča )e Izjavila, da Je les po Strukturi lep, da pa po izdelavi ni-kakor ne odgovarja. Vsled tega ni prišlo đo kuDčijskfh zaključkov. Skoro po vseh tržIScTh izpodrlvaJo tnje konkurence naS les, lo Cisto po kri-vem se pripisuje krivda tega sa nas afar-mantneca pojava naSIm- Izvoznikom. Prvi poeoj trgovskera uspeha Je kvaliteta, če blago ne odgovarja. Je vsa trgovska spretnost zaman- Praksa nam je pokazala, da tako ne more IrJ naprej, ako hoćemo našemu lesu ©hraniti prfmemo mesto v Inter-ntcHonalni kupčlji, pa tudJ v naSi državi sami. Kolikokrat se sl!S! pritofbe Iz Baranje, Bačke ln Srbije, da naš les ni dobro tzdelan in da ne odgovarja zahtevam četu d i dobrohotnih konsumentov. Naravno, saj so tf kraj! dobivali pred vojno les iz SedmograSke, ki nudi vzome lesne Izdel-ke, ki po svoji Izdelavi popolnoma odgo-varjajo Standartnim tipom, veljavnim v In-ternaclonalnem prometu. Solun bi danes konzumiral velike množine našega lesa. Posta! bi kJJub oddafjenosti važno lzhodl-Sče, Ce bi nam v to pomagala ne samo tarifna politika, ampak tuđi kvaliteta ozlro-ma konfekcija naših izdelkov. Đrez vsake-ga dvoma nam odpadeta Baranja, Bačka ln Srbija in to kijub vsem zaščltnlm carinam, če bosta Cehoslova^ka in Romunija pod-pirall eksport svojega lesa. Kakor se govori, namerava za svoje koristi vedno zelo Živahna Cehoslovaška, ki Je Ze Itak protestirala proti naši zaščitnl carini za les, poskusitl vse in vsa razpoložna sredstva, da omogočl svojim eksporterjem prel ali sTeJ novo pridobftev m skorajšnjo pre-vlado lesnega trga v Bački, Baranji hi Srbiji. V to je) v obilni meri pomore naj-vaŽnelSI moment lesne trgovine, to Je transportni moment. II ker Je Cehoslova-Skl na razpolago cenena vodna pot zanjo skoro ne prihaia in tudl ne* priđe v po-Stev. če torej zopet prldemo v oštro konkurenco v Imenovanih pokrajlnah — In do tega prej ali slej gotovo priđe — z današnjim! svoj im i produkti gotovo pronađemo! Kdor Je pred pol letom potoval po teh kra'Th. Je lahko opazfl velike mnoZme mo-aeoukaca lesa posebno v podonavsklh me-«tfh. sele za?čltna carina, ki pa Je pri da-našnjih križah Ie eačasne vrednosti. Je masam tnjega lesa onemoifočna dohod. Akoravno bi se marslkonra zdelo Čudno* naravnost neverjetno, da Jntoslavfla, — ki tama rahko producira na leto stotisočo vasonov gradlevfne. — ta materijal kupuje deloma tsven svojih mela. se vendar posamezni m kopcem ne more toliko zamer-JatU če Jih zape1 Je k temu ln tak em u nak tipu boljša kvaliteta tujega b!a*a, • —r špeknl»f!vne »ntrljte prnH na* ti valuti. V Švicarskih finančnih in zasebnih krogih. zlasti v Curihu. %e *irito napače vesti, da se pariteta naSe krone ln dinari* iznremcnl v razmerfu 1 : 3. Te vesti povKročakK da teCaJ dt-narja neprestano pada. Te popolnoma neosnovane vesti Siriio fotovl Uudjo s Spekulativnim namenom. Relacija krone napram dinarju je definitivno določena v razmerju Stiri krone za en dinar in velja za vso državo. Relacija se ne more na noben način izDremeniti, za kar tuđi ni nobene finančno-tehnič-ne možnosti. Vse te vesti se širilo samo radi ie«a, da vrednost dinaria Še boli pada In da bi potem brezvestneži cene-]e kupili. Finančno ministrstvo ie ispravilo potrebne korake, da se tuke neresnične vesti več ne širiio in izpod-bijejo na viru. — g Gremij mariborskih trgovcev Je Imel v četrtek vtčer v Garnbrinovi dvorani svoje zborovanje. Predsednik jj. \Veixl j_* poda! porobila iz tr^ovske obrtne zbornice. Nadalje protestirajo rudi rnurll)> rski trgovci proti zviianju davka na poslovni promet; tozadevno revolucijo sesravi nanovo pose-ben odsek, h kateremu se va'ii tuđi dr. >--ncc. Ta toCka ie Izva'a živalmo debata ki je postala ćelo pooštrena med ss. tiil.njer in Tavčar. :.ateri slcdiiji zaguvarja Ie legalno pot. ic živahnejšo debato je izi^val protest p'o'.t ob^inskemu sodišču vsled nje-eovesa pravnega značaja in sestave č'a-nov. Gremij zahteva. da se v to sodiAčc pritegne tuđi po en trgovce in ob-rn*'-- ''-i-testlralo se je tuđi proti uvedbi davka na reklamne napise. Vei z,,-j ijVu^v ji» ^.t-poroča o intozivnej^e de!o v stanovski organizaciji. Clllnger je izvajal. naj bi se vse I države s slabo valuto gospodarsko združile, s tem bi odpadel tuđi za nas nezdravi [ vpliv antante. Tavčar je rrnenja, da taka 1 Izvajanja ne spadajo na tr^ov^ka zborova-', nja, ker trgovci nišo poklicani xa rešitov takih problemov. V debato je večkrat po-segel tuđi odvetnik dr Panoe ter mno.^o slovenskih obrtnikov. Zbnrovanje Je bilo 8icer izborno obiskano, govorilo se je pa od slovenske strani mnogo odveč tuđi nem-Sko na ljubo Nemcev, kl so po večini dobro razumeli tuđi slovenske zovore. Shoda se je udeležU tuđi g. Pintar, zastopnik trgov-cev Iz Slov. Bistrice. ; —z Pozor obrtna dnijt^a In zadruze! Slovensko obrtno druStvo v Mariboru po-zivija vsa bratska društva in zadruge bivSe Štajerske, da mu posijelo v svojem ln v Interesu vsejja obrtništva svoje naslove. ! DruStvo bo odslej naprej vodilo evidenco i o vsch važnih naredbah ln zadevah, tlka-1 iočih se vsega obrtništva. Da pa more v danih slučajih tudl nastopati, potrebuje na-tančen seznam vseh v poStev prlhajajočih radrug !n društev, da se v slučaju potrebe tuđi lahko obrne nanje. — g Izvoz kož iz Ceškoslova* škc. Vsled velike suše in poman i * kan ja živinske krme se ie ste vilo živine v Češkoslovaški znatno skr* čilo. Zato pa so se povećale zalome usni a in je tuđi povpraševanie po usnju v Nemčifi večje, ker se tam, kakor znano, sirovine obdcluieio dovršeno in so cene poskočile skore za dvakratne cene v Češkoslovaški Zato so trgovci v Češkoslovaški za* čeli izvažati kože v Nemčijo, ixe* mur so se pa uprli tovarnarji ro* kavic. To ie dalo povod vladi, da ie izdala poseben pravilnik za izvoz kož iz Č^$1coslr>va5ke. —X Vrednost ČeSlcoslovaSkt od-stopUenesa podonavskega brodovi a. »Prager Presse« objavi ja razgovor svo-leira dopisnika s trenorno v Prasrl se nahajajočim češkoslovaškim poslanikom v Parizu dr. Osusktm, ki je dejal med drujdm: »Ladijski prostor podo-navskesa brodovja, odstopljenes:a Če-škostova§ki. ima približno 70 000 ton ladij in 4000 konjskih sil vlačilcev. Razsodniki so vrednnst teh ladii dolo-čili skupaj na 5,400.000 Švicarskih fran-kov, kl se vračunajo deloma v avstrij-sko, deloma v madžarsko vojno od-škodnlno. čeSkoslova.^ka bo Že v novembru začela Drevzemati odftonliene ji ladije» začetkom decembra na bo prevzela ves ladijski park. Vlada namerava ustanoviti dve rcčni paronlov-nl družbi, eno na Labi, drus:o pa na Donavl pri Čemer bo skušala pridobiti za nakun delnlc bančni in industrijski kapital, ki jz v nemških in madžarskih rokah. —Z Prodaja praznih konzervnlh Ika-telj. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trjrovskl in obrtnfSkl zbornici v Ljubljani, da se vr5i dne 24. oktobra t 1. v Osjeku ln 29. oktobra t L v SI. Požejrl vsakokrat ob 9. dopoldne, y plsarnl Intendantskeja sklad<§ča v Osjeku, oziroma v SI. Požez! Javna ustmena licitacija za prodajo praznih konzervnfh $ka-teTj (v Osjeku okoll 90000 komadov, v SI. Požegi okoll 5500 komadov). Predmetni oglas z natančnej*iml podatki je Interesentom v pisarrM trgovske In obrtniške tbornlce v Ljubljani na vpogted. — U Kriza svetovne trgovine. Iz Londona poročaio, da je na koru gresu za ■ gospodarsko obnovo in svetovni mir iz i a vi 1 angleški iu nanČni strokovniak Paish, da kriza v svetovni trgovini ne bo še kmalu prenehala. Prihodnje leto bo v tem času šrevilo brezposelnlh še več je. Ako Amerika dopusti, da umre Evropa, bo umri tuđi zna ten del ameriškega naroda. Položaj, ki ie danes v Rusiii. bi se razširil kmilu po vsei Fvropi. — g Trgovski odnošajl z Ru» gfjo. »Dailv Mail« poroča iz Kod:i* nia: Sedai v Moskvi mudeče se an« gleško trgovinsko odnoslanstvo «e vrne bržkone v kratic ^i. Odnoi slanstvo »e l'^otovi1^ Ha ni r.iogoOc s sovietsko Rnsito T^noviti pravil. nih tr^^vins't^ oHnošaiev. —z Dnhava 10.000 k* ^vlnjsk« ma«tl. Dn» 24. nktnbra t. I. ^e vr^l dnjga phmena olerUln* Udtaclja gle4e 10-000 k* svioM« inastl pri Intendanturi Dravske divizijsln ob asti v Ljubljani. Oglas s podrobne]Sim podatki Je v pisami trgovske in obrtnik« rl>orn!ce v Ljubljani, pokoji pa pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani na vpogled. Glavni urednik: Rasto PustoslemSek. Odgovorni urednik: Ivan Podržaj. Dua ctro^i vozičha z.i !ež^n?f in stdenie se prodasta. Pot v RVnn ć> ' P'-i v r-ar.V 1 7542 Šivilja V". cr.i ^e nt dobro i.Tu'en« ?l?e me sta p i b? ,ši sivi ji. V'praia se KcizeJ \:Vl H. 75^0 Zrgovski pomoćnik prva m ■*. ^n mf;'ino stroko. se %prcjm# pri M1HAELU OMAHEN, V Snja gora. Zamenja se stanovanje, cbsto-eČL1 i.T 3 s )b pr ti. v sre«i .Zamcnjavi 7-i7-4* na upr. S!oven.kegi Naroda. 7474 Deklica »tara 16 let, želi vstop.ti v icaVo trgovino na deteli ko* u^enka. Pcnudbe •• naj poilje o ra Maijetko Jcnc, Oof. Jezero iL 1. pošta Suii trg — Rakel^ liga salonska garnitura (maagoni) se prođi. Ona 12.« 00 1^ event. tudl na n*iese*ne obroke Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7519 M\&m ponia n samostoino veliko delo I. razreda 9 buljio plaćo sprejme t.nkoj FRAM KRAIGHER, Go.^poska ulica 5. Stano vanje n& željo v h 5i. 7540 Svtio čajno maslo kapla. Ponudbe pod »Maaio 754t- nt upravo Slov. Naroda. 754J OpeftorsM mojsfep z večletno prek»o, ve^ vtakega, v obrt ipsdajo^ega d^la, iš^e za prihodnje leto službe Ponndpe pod .Opekarski moj-Iter 7529* na upravo Slov. Nar. 7520 Rmetouaicl, pozor! Neverjetne uspehe do^e2ete pri praSičTlf goveđi itd ako primeSate krmi redilnf prašek BeAin kkarnarja FI«OOU|a T ijmUjanl.______________U 6| Služkinja 15 do 18 let stara •• Spr^m« takof za Sarajevo k slovenski obitelji. Plača^ dobra. Prevoz Ljubljana-Sarajevo te po-vrne. Nj"*nčn?]e pri A. Bmtarsf ItlO 10 pri Ljakljuii._______________7445 M" IrtipUćai laštrvkeljs. ^ Vhokololec, ki bi dobll itanovanje (?i mogoče s hrano), bi poduče val ztstonj pi dotični družini, bodisl §olske pred«" mete, (gimnazijo, licej) ali kak moderni jezik. Plača postianska stvar. Ponudbd pod »Instrukcija 7533« na upravo Slov. Naroda, 7533 Plsarnlška moč 3 dobra, samost Jna, %c sprejme takoj. Hrana, stanovanje In perllo v hiSl. Plača po dogovoru. Sprejme se tudl u6en«Q U boljSe hi5e pri L KraSovic, 2a,cc. Prodam sode od vina In Iganja 103—800 Iftrov po K 2 H'er. Nove bekrene kote 30 do 100 I za ž^anjekuho In 1000 kg čajnvo kompozicije. — Ponudbe pod .Prođem 7543« na upravo Slov. Naroda. 7543 ilvalni stro) dobro ohran;en, briljantne uhane *maf% in ang!c5ki kostura za srednjo postavo* popolnoma nov ie ceno proda VpraS« te v trgovini na Dnnajskl o«stl •• 7537 Prasn« nott ln rabljeno vrete (djnUouc) V vsaki množini po nalt.lž|i eenl pd PB. SIBC, KBAlf J. Kairaiem snbe QQbe, niol.briojoro oQ&. Dvb pošteni in oridni dekleri iS'eta kake roštene tlufbf bodlil v ka-kem restaviantu ali gostilni, ne gleda radi plače, samo d>i bi te izučila kuhanja ln gosrodinjstva. Naslov pov« uprava Plov. Naroda. 7477 Prilazno stanovale" obstoječe iz 1 5' na upravo S! N?rod?. 7495 Realitete napreda), H' etl in po zimi dobro o* Iskan N*» 1 v pove i'prrva Slo . Naroda. 7531 Kuaim dobro ohranjen nalaolajmamlk (VoH-gatter). Ponudbe pod „Poinojarmenlk 7505" ua upra.A Slov. Narodj. 7505 leta-talt proda J. OOBEC. OREKE zdrave, knplm. Ponudbe s ceno pod .Orehl 7476" na upravniitvo Slovenskega Naroda. 7476 9Diama!t' Pozor, pekarjii „Dlamalf* tvornice Hauser A Sobotka, Dunaj- Stadlau v predpiodajni kakovosti se dobi zoret ori glavnem zastopstvu za Jugos «\ i o aMvaral Bai*n«e, Zagreb. Sk adiče Stioasmayerova ulica ia 7269 se (Ife večia k« ličina. Ponu^be na GRADIVO, trfovačko društvo 79 Riad-jevni i tehnički materijal, ZAGREB, B > govlćeva ul. 3. 7497 Koniske odeie in fine volnene odejc v največji izbiri po tovarniikth cenah pri iVL Bauert Zagreb Ilici 39. Tekstilno blago na debelo. Odeje za zorce pošiljam brzovozno na ogled. 6616 Same za preprod»|»le*. Peti rakiin, biti trgovac fabrikant rnal! obrtnik itd. n nepoznavati propise o troinrfni je po-clbeljno. A: com mofe^ izbjeći neugodnosti. Cen« knjige je 35 K a naručuje se samo kod Administracije „Finans Kontrola", Do-boj, Bosna i šalje pouzećem ili novac unanred. 7525 Rišalna orodja Mm drobnn la đabelo. Zahtsva't« osnlk. Delanita za mm ^oiko Vili?m \nniU Llabl^aca Sal-natlnova ei. 5. Štarr^arilinia na sn^nie. Dan > .">. novembra o. g. u 9 časova drž.ić-? se licitacija za štampanje knjiga i obrazaca za ovaj Savez i za Nahavljafke Zadruge. LN!ovi i obrasci nv^u se videti svakog radnog dina od 8 — 12 i od 15 — 18 ix^ >va u kancelariji Saveza. Kon.o bude dato Štampanje, s tim će se sklopiti pogodba i taj će biti dužan da položi 10 % kaucije. Savez nabftvljat^r rzđrura cfrtavaih slaibe-rika, Karadjordjeva 14. Beograd. Telefon 20 — 53. Ponudi • v e izvo.'n* prtdT.e'e, zU%:\ d^že'ne nri1e'izn: tvrdlci Jartko LavriŽ, Strasho^rg, ruo Charlos App«llv 1| Franolja. Brar. naslovi MStuvema Strasbourg", Zelo dobro vpeljana trgovina manuf.ikturnega, specerijskega blaga in deželnih pridelkov $ krasnimi nadstropnimi dobro ohra-njenimi poslopji in veliko prostori na deželi brez konkurence v zelo prometnem in lepem kraju se takoj po ugodni ceni za 30.000 dinarjev proda. Ponudbe pod „Redka priložnoat/7510" na uprav. Slov. Naroda. 7510 Pptrnlpkkf* ^orlp Lili UIIjIuIiIj OSJULi v dobrem stanju kupuje vedno po najviSJl ceni RAFINERIJA MINERALNEGA OLJA Maribor, Cankarieva ulica itev. 1. 'llljiki bitna Sanka" Podružnica Gorica (Italija) Hai b!f>goral odđelek potređn]« najkulantneje pri na-kupa in prodaji vsakovrstnega blaga med Italijo in Jugos'a-vijo. Nu'no potrebujemo ponudbe za les za kurjavo v vsaki množini, zaklane in žive prešiče, žito vseh vrst fiiol itd. Na dru?! strani smo v položaju ponuditi vsakovrstno blago italijanske provenijence po najugodnejših pogojih. Prometni zavod za premos«.... v Ljubljani prodaj* iz slovenskih premogontkov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vasonih |>o originalnih cenrth prenio-«^ovnikov za doinačo vporaho, kakor ludi za industrijska podjelja in razpeeava Ia {ehniovašVi in angleški koks za livarne in domačo vporebo, kovaški premog in {mi premog. Mastovt PBO^BTNI IAT0P ZA PBEMOO d. d. Hahljaii«. Hamka nlloa 19. ^| | I I I Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, ISlsffPSmCiaf 3 n3ni/3 I Krani» LI u b I i a n a, Maribor, Metko- Julii Ql UI\Q IJQI II\Q wić, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge Zadar, Zagreb, Trst, Wen. vloge pod najugodne šimi pogoji. Poslovne zvese z vsemi večj.rru kraji v ProTzema vse baisčne posle pod naingodoelilml pogojL tu- in inozemstvu. Laatniaa in tisk »Narodne tiskane«. Za inseratni del odiiovorcn Valentin Kopitar.