PRIMORSKI DNEVNIK
glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
Danes ob 20. uri
v dvorani na stadionu „Prvi maj"
TRST, četrtek 8. februarja 1951
Danes 6 strani - Cena 20 lir
5 konferenci
ni^nj*va not med zapadni a ZT m ZSSR ° konleren-Melikih i	ministrov
vso
h bi h;Javm>st- Ti razgovori, feencp 1**™* po zlomu konfeta ]<M7liniStTOV v Londonu
^tovaiv^ bi rešili cel° sani	mednarodnih vpra-
Nemčiyrst} pa vprašanje
"tanje anZl je veliko zani-
zato rIiT ma upravičeno,
Srrien na nJSak korak v tej nje snem,? 350,0 in °dobrava-, Vne fonosti.
fznibra	datirai° od, no-
ZSSR .. seca tani, ko '
vladam ZDa’ v J? K V°sUla lr* Pravni Vehke Britanije kliče kolt predložila, naj se razZ”ierenca ministrov, ki militarizacije	^vprašanju	de■
Podla,™ 11 Nemčije. Kot ZSSR rcKt„P??aiania ie vlada
deklaracij o^n-Tan0 prai'fco nie zaril? ministrov za zuna-<itlau ju. e, vzhodnoevropskih si!e odao,,r?nn0to s0 zapadne
doseoi?	P01™	k° *>
Sled,	soglasnost
to	dan Po sPreiet-
roi£ zaLi BrU?liu o °b°-
vklkčiČ ^ne, ,Nemčdje in c
to 2uemskih čet v bodo
je
j. zapadno
Popadi
evropsko vojsko.
^VOCLVej -r	P“n,u	l/l/joivli.
kriie an e 50 predvsem pou-za netehn- an}a svetovna kri-fenja tpn,la -Z nemškega vpra-"kadalnp lec v PTVi vrsti iz ZSSR snlnh Zy-nanie politike *>i raznn,,p '■ smatrajo, naj zajeli ne samo
^ kmve/^HitT2aciie NeVU
^ kafer-,i,	glavna vpraia-
»(«4 *?\ rešitev bi odstrani mo^ napeti mednarod-
20Padn»h sil je h „•	2e'° hitro odgovo-
toecej ynllnf note, čeprav je v‘di želin !i in nejasna, se Pdde rnLe 1 do konference
'"»•Mit -l da ZSSR
. «i	.------  Je	zato	v
?h točkah mh sil ^1 nekate-
Je ~ n ncmistii*	..,..
Pri’nl!?i se vršila naj-^toestnikr? °tna konferenca 5r ia s; u zunanji h ministrov ^auija' tu’’a konferenci razno 1 Q drugih vpraša-- 25 n Z Nemčim. odrJovojr'?mbra lani je sle-ZapMnih sil. V tem d Pr<MiU ^ r °novfio poudarja Sp	Zapadnih sil, da
reJ>dkhnJ:,! pr!de in ponovno Z hi Se rJ?redlo°’ PO hate-k m j)rJ-?ZgoVori vodili na ^■■'totetii? deklaractje, ter
Popustila. Pristala
\Hh i?e 25
na vprašanje
zl> 'topjč71 govoru zatik	kj d? e . e od vlade
>ip	jasnih R0jasnilo nekate-
p	Prišlo ri°C,C svoje note, da
tkt^eraj^aporazuma.
se v -»« Si? odgovorila bi V.mt>fcap tr‘ Zapadne sil
DlZ	pa	je	na	tn
Se ^ZSS» • *tl O '
’	*>”a,'I*a_ 'n iri Za%
£JPorazume
se tiče zlasti Amerike, ki ni razpoložena, da bi z ZZSR vodila pogajanja o razdelitvi interesnih sfer, dokler se z druge strani smatra, da bo ZSSR hotela na konferenci uvesti prav takšen ton. Britansko in francosko stališče se v glavnem strinjata. Obe vladi imata glede konference popustljivejše gledanje kot pa ZDA, toda sko. ro gotovo je, da use tn zapadne sile ne bodo hotele priti na konferenco, če se bo razpravljalo samo o vprašanju Nemčije. Na tej konferenci želijo rešiti tudi vrsto drugih nujnih vprašanj, a oborožitev Zapadne Nemčije je zanje najboljša karta, ki jo pri pogajanju z ZSSR imajo v rokah; prav gotovo jim je mnogo •na tem, da te karte že na začetku pogovorov ne zaigrajo kakor bi ZSSR hotela.
V kolikor bo nadaljnji razvoj ugoden, bo prišlo d0 drugega dela Priprav za konferenco, t. j. do priprav za sestanek namestnikov zunanjih ministrov, ki naj bi predvsem sestavili dnevni red.
Sama konferenca, tudi če bo do nje prišlo, kar }e zelo verjetno, ne pomeni še, da se bo s tem nekaj pridobilo v smislu, da bo sedanja kriza rešena. Konferenca bo lahko imela pozitivne rezultate, toda prav tako se lahko zgodi, da se Po njej spopad med velikimi silami še bolj zaostri kot je bil primer vsemi prejšnjimi konferencami štirih. Sodeč po vsem dosedanjem, so vrata za sporazum msaj malo odprta in svetovna javnost polaga precejšnje upe v to, da bo konferenca imela pozitivne rezultate Pa saj ne moremo niti pričakovati, da bi se vsa sporna vprašanja naenkrat rešila. Ce bi se rešilo vsaj nemško vprašanje bi bilo s tem že mnog0 doseženo za obe stranki, kajti niti Velika Britccnija, še prav posebno pa Francija, nista, natklu-šeni nad oborožitvijo N.emčije.V tem primeru pa lahko pričakujemo, da se bodo rešila tudi še druga sporna vprašanja.
Zato pozdravljamo in vndpi. ramo vse napore, ki težijo za tem, da bi do konference Prišlo in upamo, da bod0 tri zapadne silp v tem smislu dale vladi ZSSR tudi primeren odgovor, s katerim vrtita ne bodo zaprta.
Pred pripravljalno konierenco namestnikov zimanllh ministrov?
Stališče v Londonu in Parizu - Acheson izjavil, da pripravljajo odgovor na sovjetsko noto
LONDON. 7. — v. angleških > morali brez drugega sldieaiti. krogih se širijo ob zadnji so- Namen sedanjih razpravljanj v vje+dki _ noti ^najrazBžmejH ko- J VVashingtonu med zastopniki
menitar.ji. Nekateri praivijo, da bodo tri sile odgovorile na zadnjo noto. Drug; Pa izjavljajo danes zvečer, da bi moralo priti v kratkem do konference namestnikov zunanjih ministrov. Te vesti, ki prihajajo iz angleškega zunanjega ministrstva. pravijo, da bj morebitni odgovor treh na zadnjo noto ZSSR samo omogočil Moskvi, da bi nadaljevala svojo propagando proti zahodu. Na pripravljalni konferenci namestnikov bi bilo mogoče dobiti do-sfbi hitreje potrebna pojasnila glede namenov diplomacije ZSSR. pri čemer pa ne bi nragia dobiti sovjetska propaganda novih prednosti Izjavljajo. da bo o tem odločal jutri angleški ministrski svet.
Uradn; krogi v Parizu pravijo, da je glavna «temna točka« v zadnji sovjetski noti v tem. o katerih vprašanjih — poleg nemške razorožitve — misli razpravljati ZSSR na morebitni konferenci. Tudi v Pa. rižu dodajajo, da bi ta vprašanja najlaže rešili namestniki zunanjih ministrov na pripravljalnem sestanku, ki ga bi
med
teh sil naj bi imel samo ta name®, da bi v čim krajšem času predlagali ZSSR dan sestanka štirih namestnikov, do katerega bi moralo priti v Parizu. Danes zvečer so na francoskem zunanjem ministrstvu še dodali, da Francija želi ta sestanek, v®ndiar se morajo zahodne sile pred sestankom dokončno domeniti o stališču do vseh vprašanj, o katerih bi govorili na sestanku štirih. Pravijo tudi, da bi mogli na tem sestanku — na podlagi potsdamskih določil — govoriti o vseh vprašanjih, ki bi jih predlagali namestniki zunanjih ministrov v dnevnem redu.
Danes je imel svojo običajno tedensko tiskovno konferenco ameriški državni tajnik Dean Acheson, Po njegovem ni krivo nemško oboroževanje za sedanjo mednarodno napetost, temveč številna vojska ZSSR in njenih satelitov. Sedanjo sovjetsko noto je označil kot propagandistično; poslužuje se obi-čajBp tehnike ZSSR. ki obtožuje druge tistega, kar sama dela. Dejal je, da so zahodne
poudarile številna vprašanja, o katerih bi morali razpravljati, in da bi rešitev vsakega posameznega vprašanja pomagala zmanjšati mednarodno nape-tost. «Jasno je». je dodial Acheson, «da hoče vlada ZSSR omejiti svobodo zunanjim ministrom in preprečiti vsako morebitno razpravljanje o resničnih vzrokih mednarodne napetosti. Omejiti hoče razpravljanje samo na nemško vprašanje. Kljub temu fao vlada ZDA pripravila nov odgovor 0 vprašanju konference štirih y sporazumu s francosko in britansko vladb.» Acheson jP dejal, da ni mogoče reči, kakšni bodo uspehi te note. Dejal je, da je mnenje treh zahodnih vlad. da bi se morali sestati namest. niki štirih zunanjih ministrov in poiskati temelje za razpravljanja in izdelati dnevni red sestankov ministrov. Zadnja nota ZSSR pomeni korak naprej v tej smeri.
Acheson je tudi izjavil, da so ZDA zainteresirane skupno z drugimi držhvam; pri ustano vitvi- sistema skupne varnosti, tako v Severnj Afriki, kakor na Srednjem vzhodu. Vendar pa ni hotel govoriti o vesteh,
sile v svojih prejšnjih notah! po katerih bi ZDA pred krat-
Razna o Formozi odložena
Zavrnjena sovjetska resolucija - Pearson dokončno odklonil sodelovanje v komisiji treh
»d,
?sSfT
„ to Prer'"razurn?vaio, da ouor, Posiaig nanjo svoj
*Opji
tol h Se vtdnnjl nCti vlada raJ^Či 7° v*rcja, nai bi (ubijal; Z l?rqncA šhrih W	7	Vs(?m	o Nem-
^ Sk°r° Vsn
ska notn lem čr,em to-toiiit?toski m, °men ja- na i pr e j hi , ^acu Ndzi‘m g!ede de.
°ti,
toed
°0<w	°WT
j k zn n<lpndn
odpravi na-irni vladami
totv.ru l<w’hki™tlnJ.s.frov v sep-
>7,v» v2lJ0 k ustano-
°horl?‘ Npfri?? e vojske v
nato ukrepe
zitve
'te;-.- v*d
’Ji in. povišanje točiji m v ZD I
^jsfe vua!jo nr.1V, 2,lPad'rp si-iZ^e” h
»toZ.tboti tori a se!ttankn hirVmu, da bi se za-
»oj- • ]i « . d raznimi
^kVa\ v^k<?jl??Vejše mske
^naVk' Jo Z "ojvažnejša t*čev-:} minameriški
0 «2?n* tiskal Arhe*°n
Rbročam kon1er ......
'ia«,- -4chev m° ni drugem
^kptkrri-,e
na
konferenci,
y i?e^° sedanje £ Ittoh	vojsko	ZSSR
^nLr'lsko V??' ter označil
iasNh
po-
di
to vVVtn Za pr°Pa-°' Važno p„ je, ^
možno-ti pred-
»e«’; luhaniih‘W n.arn,stniko,
^kl^jal d ?mStrov' tem'
bi oni
morali
“e Za razpravlja-
toni
naprej v tej tiart^kor jp
hi Z ZSsR%zel° verjetno, da
renče «0 „Že"* d"
Jaze 1 bzroh ■ ' Mirih prišlo.
ti° OhV}<Ide ?'zoT)Predvsem '•
Čijp , Sevanji 7 ?a b’ Prišlo K lr da bi , Z/’h'od«a Nem. *** vključileaPndn° nem'
^nZSSR
ni Z^s^hodl^Nclir obor°že-to ČV severih. s_ slra-
v atlantsko
55
>Čna r^«naio!n od
Vdne Nbr,e**n0
7k0t ^zh^?\ "»»nini
677.1-
Prebival-po ivdustrij.
bol, agrarne
Ja v mo. h* ko?0° '^ČnljipJV^stovij,,.
hamo	T”30 Prav
tl ^PralV^k-nje Up°H*-eni vrJil 0 z0oU nal bi zaPadn™{a'nju, pn3x° ae-m-ae države „? !
na holjšem. “
Končani razgovori
ameriških diplomatov v Evropi
FRANKFURT, 7. — Danes se je zaključila konferenca a-meriških diplomatskih predstavnikov v Evropi, ki se je pričela 5. februarja v Frankfurtu. Zvečer je objavil o tem sestanku uradno poročilo ameriški državni podtajnik in strokovnjak za evropske zadeve George W. Perkins. To pravi, da je namen teh sestankov dovoliti ameriškim diplomatom izmenjati mnenje o različnih vprašanjih skupnega interesa. Vendar na teh sestankih ne sprejemajo nobenih sklepov. Zaradi tega ni mogoče povedati kaj več o tej konferenci.
Kot se zdi, je na teh sestankih poročal ameriški visoki komisar v Nemčiji Mac Cloy o psihološkem, političnem in gospodarskem položaju v Nemčiji, general Handy pa o vojaškem položaju. Vsak posamezni diplomatski predstavnik je poročal o položaju v državi, kjer je akreditiran.
LAKE SUCCESS, 7. — Po imenovanju švedskega delegata za člana komisije za dobre u-sluge ostaja šg eno mesto prazno.
Kanadski zunanji minister Pearsor.' pa je danes sporočil, da je odklonil vabilo, naj bi sodeloval v tej komisiji.
Nekateri delegati v OZN so mnenja, da bi morala komisija za dobre usluge požuriti s predložitvijo svojega poročili skupščini, zato da bo nato odbor za skupne ukrep« lahko nastopil, če bo komisija za dobre usluge ugotovila, da ni mogoč sporazum za prenehanje sovražnosti na Koreji.
Danes se je v političnem odboru nadaljevala razprava o sovjetski obtožbi zaradi ameriškega napada na Kitajsko. Odbor je zavrnil sovjetsko resolucijo, ki je pozivala Varnostni svet, naj sprejme potrebne u-krepe, da se zajamči takojšnje prenehanje ameriškega napada na Kitajsko.
Ravno tako je odbor zavrnil drugo sovjetsko resolucijo, ki obsoja ameriške letalske napade na Mandžurijo. Pri prvem glasovanju so sg vzdržale Jugoslavija, Indonezija in Burma, pri drugem pa Jugoslavija in Afganistan. Za obe resoluciji je glasoval samo sovjetski blok.
Skoraj ves čas seje so govorili predstavniki sovjetskega bloka, ki so ponovili to, kar je že včeraj povedal Carapkin. Seja je bila nato odložena na 9, uro zvečer. Zadnje vprašanje na dnevnem redu je ameriška resolucija o bodočnosti Formoze.
Politični odbor je na večerni seji sklenil z 38 glasovi pro-
ti 5 in 8 vzdržanimi, da se razprava o bodočnosti Formoze odloži na nedoločen čas.
Predlog za odložitev je postavil britanski delegat Jebb in uprl se je samo sovjetski blok. Jebb je pred glasovanjem izjavil, da je nemogoče sprejeti sklep o Formozi. ker je še vedno nerešeno celotno vprašanje Daljnega vzhoda. Ameriški delegat Austin je izjavil, da bi razprava o sedanjem položaju bila malo konstruktivna. Po njegovem mnenju pa mora vprašanje ostati na dnevnem redu in se r.e sme rešiti s silo in tudi ne z enostranstko akcijo.
Sovjetski delegat Carapkin se je uprl predlogu in dejal, da vprašanje ne spada v Pristojnost OZN in da ga je treba brisati z dnevnega reda. Stališče Carapkina je podprl poljski delegat.
Ker je odbor izčrpal svoj dnevni red, je bila seja odložena na nedoločen čas.
ZDA pripravile določbe
mirovne pogodbe z Japonsko
Podatke o tej pogodbi je dal neki ameriški predstavnik v Tokiu
TOKIO, 7. — Kakor je izjavil neki ameriški predstavnik V Tokiu, bo bodoča mirovna pogodba z Japonsko zelo kratka. To n« ho nikakršen »diktat)), temveč »prostovoljne japonske obveze«. Z mirovno pogodbo bo dobila Japonska popolno suverenost, čeprav bodo ostale v veliavi nekatere omejitve in bodo odgodili na poznejši čas rešitev nekaterih gospodarskih vprašanj. Načrt za Pogodbo bodo izdelali r.ekaj tednov po prihodu Dullesa v Washingtcxn.
Ta osebnost je izjavila, da bo imela Japonska, ko bo poslala suverena, teoretično pravico odpraviti ali ohraniti okupacijske reforme in uredbe.
Glede ozemeljskih vprašanj je isti ameriški visoki predstavnik izjavil, da so jih rešili že leta 1945 v Potsdamu. Na podlagi teh določil bo sestavljalo japonsko državo siamo pet velikih otokov. Danes ni čas, da bj ponovno razpravljali o ozemljih, ki jih j* imela nekdaj Japonsko pod zasedbo. Vendar je ameriški predstavnik dejal, da potsdamski sporazum ne določa usode otokov severno od otoka Hokkaido, katere ima sedaj zasedene ZSSR, in nekaj otokov južno od Japonske.
Glede drugih vprašanj, ki jih ne bo rešila ta pogodba, je ameriški glasnik izjavil naslednje; 1, Japonska bo morala biti gospodarsko neodvisna. Dobivati bo morala surovine, predvsem bombaž in živila. Vendar ne bo smela proizvajati cenenih izdelkov, ki jih
že izdelujejo Po drujih državah. Pokazati bo morala pri tem iniciativo in postavitj na svetovni trg, česar ne proizvajajo drugje. Ameriški predstavnik ni hotel razpravljati o bližnji japondki konkurenci na svetovnem tržišču; 2. Japonsko bodo vezale z ZDA samo kulturne vezi; 3. suverena Japonska bo lahko sama odločala vzporedno z listino Združenih narodov glede svojP oborožitve ali sodelovanja v sistemu kolektivne varnosti.
Vendar dodajajo glede zadnje točke, da ne bi bilo zaželeno, da bi nastala nekakšna «prazni;na» med podpisom pogodbe in vzpostavitvijo japonskih vojaških sil. Ce bo Japonska »želela«, da bi v tem obdobju 09tale ameriške čete na Japonskem bodo ZDA izpolnile to željo. Vendar ZDA ne bi sklenile z japonsko tihomorskega pakta, podobnega atlantskemu. Na Japonskem bj ostal ameriški vrhovni stan z Mac Arthurjem kot poveljnikom.
Ameriški predstavnik je na daljo dejal, da trenutno obstajajo med zavezniki nasprotja i-amro v dveh vprašanjih: 1. glede reparacij in 2. glede gospodarskih pravic Japonske, predvsem pa glede vprašanja nje-nP trgovinske mornarice, ZDA so proti temu. da bi Japonska še naprej plačevala reparacije. Visoki predstavnik P® je poudaril, da so stališča zaveznikov tako blizu, da je s tem že dana ZDA možnost pripraviti japonsko mirovno p<v goetbo.
Adenauerjeve izjave
o konferenci štirih
BONN, 7. — Kancler Ade nauer je danes govoril po monakovskem radiu. V svojem govoru je odbil morebitno nevtralizacijo Nemčije po konferenci štirih, ker Nemčija ni dovolj močna, da bi branila svoje meje. Dejal je, da bo ZSSR zahtevala na morebitni konferenci štirih nemško razorožitev, umik okupacijskih čet in nevtralizacijo države. Ce se neka država ne more braniti, tedaj mora iskati potrebne zaščite v okviru o-brambnega sistema prijateljskih sil. Dejal je, da nihče ne more resno misliti, da bi v primeru vojne obe stranki spoštovali meje razorožene Nemčije.
Dodal je, d.a zadnji poziv vzhodnonemškega parlamenta glede pogajanj med predstavniki obeh parlamentov za enot5 no Nemčijo ne spreminja sta lišča zvezne vlade glede prejšnjih Grotevvohlovih ponudb. Pred pogajanji za svobodne volitve bi morali v Vzhodr.f Nemčiji izpolniti naslednje pogoje: 1. odpraviti bi morali vsa koncentracijska taborišča in izpustiti vse politične pripornike; 2. priznati vse politične stranke Zahodr.e Nemčije; 3 dovoliti širjenje listov iz Zahodne Nemčije na sovjetskem področju.
Adenauer je ob koncu dejal, da imajo sedanje Grotevvohlo-ve ponudbe namen prikazati pred konferenco štirih ZSSR kot edino silo, ki se je zavzela za pogajanja med obema Nemčijama.
Predsednik vzhodno-nemške vlade Otto Grotewohl je danes odgovoril na resolucijo 1400 delavcev neke tovarne v Han-noverju r.a angleškem področju. Resolucija je zahtevala referendum glede oborožitve Zahodne Nemčije. Grotewohl je izjavil, da vzhodno-nemška vlada ne postavlja nikakršnih nepopustljivih pogojev pred pričetkom pogajanj za enotr.o Nemčijo.
Alta dokončno imooal
Slede Dodržavljenia težke industrije
LONDON, 7. — Danes se jc sestala laburistična parlamentarna skupina. Razpravljali so o načrtih za nemško oborožitev. Številni levi laburistični poslanci so se izjavili proti oborožitvi Zahodne in Vzhodne Nemčije, ker bi se s tem samo povečale nevarnosti nove svetovne vojne. Obrambni minister Shinvvell je nato govoril o ameriški politiki r.a Daljnem vzhodu in je razložil sedanje angleške obrambne črte.
V spodnji zbornici je moral
podtajnik angleškega zunanjega ministrstvu Davis odgovori, ti na številna vprašanja glede nemške oborožitve. Sedanja pogajanja v Bonnu je označil za predhodna, odločitev v Bruslju pa za «načeln oodicčitev«. Dejal je tudi, da bodo morali nemški vojaški zločinci, ki so jih obsodila an°leška sodišča, do konca odsedeti svojo kazen.
Danes se je zaključila debata o podržavljen ju angleške težke j industrije >. Z ^joi; bo stopil vi veljavo Ja. februarja. Nastopil ■je Churchill kot zagovornik konservativne resolucije proti nacionalizaciji. Dejal je, da bo zakon povzročil veliko škodo oborožitvi. Po Churchillovem govoru je spregovoril minister za dobave Strauss, ki je dejal, da so se zaloge surovin v zadnjih mesecih tako zmanjšale, da zaeniterat ne bo mogočo povečati proizvodnje jekla. Kljub temu, da vlada pomanjkanje surovin, bodo morala biti izpolnjena naročila vojnega materiala Dejal da bi težka industrija trpela veliko škodo, če je ne bi podržavili. Velika Britanija ne bo mogla dolgo časa uvažati iz Zahodne Nemčije večjih količin starega železa io železne rude zaradi vedno večjih ameriških naročil je zaključil Strauss.
Ob koncu so glasovali o resoluciji konservativcev, ki obsoja podržavljenje težke industrije. V tem glasovanju, ki je pravzaprav pomenilo tudi zaupnico vladi, je vlada dobila deset glasov več kot pa opozicija.
Churchill je pred odhodom iz zbornice izjavil: «To je samo začetek«.
Jutri bodo razpravljali o Churchillovi resoluciji, ki izjavlja, da vlada ni sposobna rešiti vprašanja preskrbe z mesom, katerega pomanjkanje je povzročilo uvedbo racioni-ranja.
kim utrdile in povečale svoja vojaška oporišča na teh področjih.
Achesona so vprašali, če so vojske Madžarske, Bolgarije in Romunije prekoračile omejitve, ki jim jih je postavila mirovna pogodba. Acheson je odgovoril, da obstajajo poleg velike sovjetske vojske številne satelitske vojske, ki so prekoračile omejitve, določene v mirovni pogodbi. Vendar ni hotel povedati, če bodo tri zahodne sile predlagale, da bi o tem vprašanju razpravljali na mor bit. ni konferenci štirih. Zavrnil je tudi obtožbe sovjetskih časopi. sov po katerih r.nj bi ZDA ne hotele rešiti z ZSSR vprašanj, ki izhajajo iz medvojnega ameriškega najema in posojila ZSSR Dejal je, da so prekinili zadnji sestanek na zahtevo ZSSR in se danes pogajanja nadaljujejo. Acheson tudi ni hotel povedati, koliko zahteva, •jo ZDA za povračilo teh posojil. «Pravda» je pred kratkim pisala, da znaša ta vsota 800 milijonov dolarjev.
Achesor; je dejal, da Avstralija ni predlagala f;I rnitve tiho. morskega pakta. O tem vprašanju — je končal Acheson — razpravlja sedaj John Foster Duilej.
Današnji sovjetski tisk objavlja celotno besedilo zadnje francoske note. Prav tako pa tudi objavlja sedanjo noto ZSSR.
Po dveh mesecih odsotnosti je prispel danes v Moskvo ameriški poslanik Allan Kirk. Med drugim je prisostvoval sestanku ameriških poslanikov v Frankfurtu.
Kakor poročajo iz Prage, so tam izročili ameriškemu, angleškemu in francoskemu poslaniku noto glede nemškega vprašanja. V teh notah se češkoslovaška vlada izjavlja solidarno s predlogi ZSSR glede konference štirih in poudarja važnost demilitarizacije Nemčije za češkoslovaško obrambo.
SM» Mili ruiiarjev
TOKIO, 7, — Danes je pričelo stavkati 148.410 japonskih rudarjev, ker jim lastniki rudnikov niso dali zadovoljivega odgovora na njihove zahteve za zvišanje plač. Štirje premogovniki, katerih proizvodnja premoga zr.aša 40 odst. japonske proizvodnje, so prenehali z delom.
HEIDELBERG, 7. — Poveljnik ameriških sil v Evropi general Handy je odredil izpusti, tev vojnega zločinca Ludwiga Buddensiega, bivšega voditelja koncentracijskega taborišča v Flossenburgu ter je znižal kazen drugim osmim vojnim zlo. čincem. Buddensieg je bil leta 1947 skupno s štirimi drugimi obsojen na dosmrtno ječo.
na
moli ilalii. Malu
RODOS, 7. — Nadaljujejo se demonstracije proti ustanovitvi italijanskega generalnega konzulata. Zupan mesta je podal ostavko v znak protesta. Občinski svet je izglasoval resolucijo, ki zahteva ukinitev konzulata, katerega ustanovitev ni opravičljiva, ker italijanski državljani ne morejo bivati na otokih Dodekar.eza.
PARIZ, 7. — General Alfred Gruenther, poveljnik Eisenhower-jevega štaba je danes popoldne prišel z letalom v Orly.
Važne določbe
novega kaz. zakonika FLRJ
V celoti je v zakonik vnesena tudi resoiucija OZi\, ki obsoja genocid
BEOGRAD. 7. — Podpred. sedniik zakonodajnega odibora Ljualske skupščine FLRJ dr. Jovan Djordjevič je danes na tiskovrj 'konferenci podal nekaj pojasnil o novem jugoslovanskem kazenskem zakoniku, ki bo predložen Ljudski skupščini na prihodnjem zasedanju.
Novi kazenski zakonik predvideva najhujšo kazen zapor 20 let ai;ružer. z obveznim delom, dočim se upravne kazni z družbeno koristnim delom, ki jih predvideva sedanji zakonik, ukinjajo. Smrtna kazen se bo lahko izrekla samo v izrednih primerih za Skrajno hude zločine in sodišče bo imelo možnost spremeniti jo v dosmrtno ječo. Novi zakonik sicer ne predvideva dosmrtne ječe v skladu z načelom, ki ga obraz-ložuje uvod, da ima kazen Prevzgojni namen.
Novi zakonik zavrača tudi načelo analognosti, ki so ga lahko dč> sedaj uporabila jugo. slovanska sodišča, ir. določa, da so kazniva samo o®q dejanja, ki so izrecno predvidena v zakoniku. Pristojnost vojaških .rodišč je omejena samo na zločine’ V škodo oboroženih sil.
Sklenili so dalje, da se bodo določbe novega zakonika raz-
širile tudi na že obsojene ia zaprte osebe/
V 'novi zakonik so tudi v celoti vnesli resolucijo OZN, ki obsoja genocid.
Drugi podpredsednik zakonodajnega odbora dr. Leo Ger-škovič je nato podal nekaj po. jasnil, o ukinitvi komisij državne kontrole. Poudaril je, da te komisije, katerih naloga je bila nadzorovati praktično izvedbo vladnih navodil, niso več potrebne, Gerškovig jP nater poudaril, da pravkar ukinjene kontrolne komisije niso nikoli imele nič skupnega s takimi ustanovami v Sovjetski zvezi.
Jugoslovansko-grški dogovori v
BEOGRAD, \7. — V Atenah je bil 2. februarja podprsan protokol q vzpostavitvi poštno-telefonek-brzojavne službe med FLRJ in Grčijo.
V Beogradu so se začela pogajanja za vzpostavitev železniškega prometa med obema državama. Pogajanja bodo v kratkem zaključena. Pričakujejo, da bo železniški promet med obema državama vzpostavljen V najkrajšem času.
Mednarodno nadzorstvo
nad surovinami
WASHINGTON, 7. — ZDA, Francija in Anglija so poslale vabila 2Q državam, naj se jim pridružijo v ukrepih za skupno proizvodnjo in razdelitev surovin. Kakor javljajo na ameriškem zunanjem ministrstvu, bodo te države sestavile 6 organizmov, katerih naloga bo nadzorovati in skrbeti za razdelitev surovin. Med temi surovinami so: bombaž, volna, baker, žveplo, cin, tungsten, molibden, magnezij, nikel in kobalt. Zanimivo je, da ne bodo milti gumija in niti cina podvrgli mednarodnemu nadzorstvu. O teh dveh surovinah sedaj razpravljajo ameriški, francoski in angleški zastopniki. Ameriško zunanje ministrstvo mi hotelo povedati, katere države so povabili, da bi sodelovale pri tem mednarodnem nadzorstvu. Te ukrepe smatrajo kot posledico zadnjih Pleve-novih razgovorov v Washing-tonu.
PLEVEN POROČAL SKUPSCINI
o svojih razgovorih s Trumanom
Skupščina je njegovo poročilo odobrila • V svojem govoru ni Pleven omenil nemške oborožitve, glede Koreje pa je dejal, da upa na sporazumno rešitev
PARIZ, 7. — Poročilo zunanjega ministrstva javlja, da se francoske in ameriške oblasti pogajajo za odstopdtev pet maroških letalskih oporišč ZDA. Letališča bi uporabljali letalski armadi obeh držav in bi bila pod francoskim poveljstvom.
Zopet človeške žrtve
zaradi plazov
V Severni Italiji, Avstriji in na Norveškem je bilo včeraj 12 mrtvih in 66 ranjenih - Velika škoda v Italiji zaradi povodnji
le ogromno škodo. Nocoj pa javljajo, da se je nevarnost zmanjšala, ker je temperatura padla in je deževje pojenjalo.
JERUZALEM, 7. — Več hiš je bilo uničenih zaradi eksplozije nune, ki so jo postavili v hiši župana neke vasi južno od Jeruzalema na jordanskem ozemlju. Bilo je 9 mrtvih in 8 ranjenih.
ATENE, 7. — Jugoslovanski poslanik Radoš Jovanovič, ki je sedaj v Solunu, kjer je pregledal jugoslovansko prosto cono, bo danes odpotoval v Beograd.
RIM, 7. Veliki nalivi in plazovi so tudi danes povzročili v Severni Italiji, v. Avstriji in na Norveškem 12 mrtvih in 66 ranjenih.
Največ žrtev je bilo v Italiji, kjer je bilo 8 mrtvih jn 55 ranjenih. Skoda se ceni na več milijard lir- v Avstriji se je utrgalo več plazov. Eden od teh je poškodoval neko tovarno v Ferndorfu na Koroškem, pri čemer je bil gr., mrtev in 3 ranjeni med delavci.
Na Norveškem pri Knabenu je danes plaz zasul 11 otrok.
Rudarji nekega bližnjega rudnika so takoj Prihiteli na pomoč in so rešili 8 otrok, 3 pa so umrli. Drug; plaz je pokril tri hiše. K sreči pa ni bilo človeških žrtev.
Na Štajerskem in Koroškem je zapadel barvan sneg: v nekaterih krajih rjav, drugod Pa rumer.'. Centralni meteorološki urad javlja, da -je to pripisati drobnemu afriškemu pesku, ki ga prinaša močan južni veter.
V Italiji je v bližini Intre plaz zasul tri kmete. Dva od njih so rešili, tretji pa je bil ubit, V pokrajini Bergamo so morali zaradi plazov izpraz- iti vas Lubrigno, kjer je pred 35 leti Plaz uničil vs0 vas in zahteval mnogo žrtev. Številni I
plazovi so Povzročili tudi pre-l™ » ^hu^Si^ k mite v prometa r.a vec krajih. | nesreča v ZDA pp letu 1918,
Povodnji so v Italiji napravi, ko -;e zgubilo življenje 115 lju.
PARIZ, 7. — Danes se je sestal francoski ministrski svet. Odobril je zakonski osnutek o volivni reformi in pooblastil ministrskega predsednika, da zahteva zaupnico pri razpravljanju o tem vprašanju v francoskem parlamentu. Ministrski svet je odobril zakonski osnutek, k: pooblašča predsednika francoske republike, da ratificira sporazum o evropski plačilni zvezi, ki so ga podpisali v Parizu 19. septembra. Sprejel je tudi imenovanje Aguir-ra de Carcer.a kot španskega poslanika v Parizu.
Na tem sestanku je poročal zunanji minister Schuman o mednarodnem položaju. Obvestil je tudi ministre o reformah v Tunizu. Razpravljali so tudi o bližnji konferenci štirih zunanjih ministrov.
Ob koncu zasedanja ministrskega sveta je neki vladni predstavnik izjavil, da so se z novo sovjetsko noto povečale možnosti za sestanek štirih ministrov. Predstavnik je dodal, da se bo Pleven sestal v prvih dneh prihodnjega tedna z De Gasperijem in Sforzo. Pleven bo verjetno odpotoval iz Pariza v nedeljo zvečer. Razgovori se bodo pričeli v ponedeljek popoldne.
V francoski narodni skupščini sta predstavnika zveze naprednih republikancev vprašala Plevena o njegovih razgovorih v Washingtonu. Charles Serre je dejal, da francoska vlada nima pravice voditi svoje politike brez prejšnjega posvetovanja z, narodno skupščino. Charles Rivet pa je dejal, da je predstavljalo Plevenovo potovanje v VVashingtonu za Francoze veliko ponižanje. Kri. tiziral je stališče Francije glede Daljnega vznoda in posebno Indokine, kjer je priporočal, da bi v kratkem prenehali s sovražnostmi.
V svojem odgovoru je Pleven dejal, da si Francija in ZDA želita miru, «vendar kadar bomo prisiljeni zateči se k sili, je naša dolžnost, da ne popustimo, ker bi sicer delali v korist napadalcev«. Plčven je dejal, da so imeli njegovi razgovori v VVashingtonu velik uspeh. Ta uspeh je pripisati tem dejstvom:	1. pogumnim glasovanjem v narodni skupščini glede francoske obrambe (podaljšanje vojaške službe, u-kinitev oprostitev glede vojaške službe, proračun za oboroževanje), 2. junaštvu francoskih vojakov na Koreji in v Indokini, 3. prijateljstvu in od-ločrfosti, s katerim so se končali razgovori v VVashingtonu.
Pleven je dejal, da sta mu Truman in Marshall zagotovila, da sta proti preventivni vojni. Dejal je, da je Truman proti razširitvi korejske vojne.
81 mrti/ih in 300 ranjenih pri železniški nesreči v ZDil
7 ^ ° Sin o ^!} ?; * W Je,rsey>’ Pri železniški nesreči v Ten-Eensilvanife, na kaHr^^p^ BeSSeeiU’ °blasU 50 uvedle
tovalo 64Q potnikov, iztiril in več vozov se je prevrnilo po visokem r.asipu.
Na kraj nesreče so prihitele reševalne skupine, ki še vedno išče-jo ponesrečence med razbi. tinami vozov. Nesreča se je dogodila na nekem ovinku, ko je vla(k drvel z torzino 80 km na uro.
Do sedaj so ugotovili 81
mrtvih in 500 ranjenih. Ta
so ■■■ preiskavo. Vlak je bil natrpan s potniki tudi zaradi tega, ker se -je pravkar zopet začel železniški promet po petdnevni stavki železničarjev.
Kot glavne uspehe svojega obiska v VVashingtonu je naštel Pleven: 1. ameriško priznanje, da «mora biti Evropa branjena in ne osvobojena«, 2. obljuba predsednika Trumana, da bo poslal v Indokino nemudoma er.o ameriško nosilko letal. Nadaljeval bo s pošiljanjem orožja in materiala na tem področju in dal na razpolago Franciji najmanj polovico od 500 milijonov dolarjev, ki jih je odobril kongres za pomoč na Srednjem vzhodu, 3. Ameriško priznanje francoskih oborožitvenih naporov, 4. obljuba ZDA, da bodo podprle Schu-manov načrt za združitev e vropske premogovne in jeklene industrije, 5. obljuba Trumana, da bo izbral vsako priliko za konferenco štirih, 6. ZDA bodo sodelovale s Francijo in z drugimi državami pri razdelitvi surovin.
Pleven ni v svojem govoru omenil	nemške	oborožitve.
Glede Kitajske pa je dejal, da je bila «moralna dolžnost Francije podpreti v OZN ameriško resolucijo, ki obsoja Kitajsko kot napadalko. Dejal pa je, da s tem še niso zaprta vrata za bodoča pogajanja in se bo Francija trudila da se doseže častna rešitev korejskega konflikta.
Oo koncu je francoska skupščina odobrila izjave ministrskega predsednika glede njegovega sestanka s Trumanom s 401 glasom proti 182.
Vesti iz Italije
RIM, 7. — Danes sc v parlamentu razdelili poročilo večine in manjšine v komisiji za obrambo glede načrta, ki poobla-
šča izdatek 200 milijardi lir za oborožitev. .
Poročilo večine zagovarja po. trebo tega izdatka in pravi, da 200 milijard še ne zadostuje, poročilo manjšine pa pravi, da izredni izdatki predstavljajo veliko breme y sedanjem težkem gospodarskem in socialnem položaju Italije ter da ga ne bo mogoče prenesli. Dalje pravi poročilo, da politika vlade, ki veže Italijo na vojaški blok, že sedaj izključuje možnost nevtralnosti.
Ameriška vlada je danes izročila italijanski vladi spomenico, ki odgovarja na italijansko spomenico glede oborožitve. Ameriška vlada iz-javlja, da ima namen r.uditi italijanski vladi pomoč za oboroževanje in da se bodo o tem še razgo-varjali.
Danes se je pod predsedstvom zakladnega ministra Pel-le sestal medministrski odbor za obnovo. Razpravljali so o načrtu preskrbe z žitom in premogom.
Danes je bila tudi seja parlamenta in senata. Podpredsednik parlamenta je sporočil, da poslanci Viola io Fausto, ki sta izstopila iz demokrist-janske skupine, ter Magnani in Cucchi, ki sta izstopila iz komunistične skupine, bodo sedaj člani mešane skupine.
Glavni odbor Splošne zveze dela b0 na jutrišnji seji razpravljal o sledečem dnevnem redu: 1. obramba pravice do stavke; 2. proučitev gospodarskega položaja v zvezi z izrednimi pooblastili vladi; 3. sindikalni položaj in pogajanja s Confindustrio.
10 km pred Seulom
Ogroženo vzhodno krilo obrambe pred bivšo južno-korejsko prestolnico - Napredovanje pri Hongchonu
TOKIO, 7. — Danes so pred Seulom zavzele sile OZN neko višino, ki predstavlja ključno postojanko sedanje kitajske in severnokorejske obrambe pred reko Han, ki teče tik ob
chonu so danes sile OZN pridobile zopet 7 km. Oddaljene so š? 8 km od Hongchona in 25 milj zračne črte od 38. vzporednika.
Z vzhodne obale poročajo,
Nesreča v rudniku
PARIZ, 7. — Danes je v rud-rriku Bruay eksplodiral plin v
globini 679 metrov. Bilo je 11. mrtvih in 7 ranjenih. Po eksploziji je nastal požar, ki je onemogočil reševalna dela.
mestu. Osma armada je napre- ^a ^ morajo tam južnokorej-dovala danes od 2 do 7 km na vsej 10 km dolgi fronti. Računajo, da je v današnjih bojih padlo približno 7.000 sovražnikovih vojakov.
Na najbližji točki so bile danes zvečer oddaljene zavezniške čete samo še 10 km od Seula. Dve oklepni edinici sta se združili 6 milj od Seula in sta s tem obkolili veliko število sovražnikov. Neka tretja ameriška oklopna edinica je prodrla jugozahodno od Seula v bližino reke Han, od katere je oddaljena še štiri milje. Zavezniško topništvo bi moglo danes bombardirati z lahkoto mesto Seul, kjer zbirajo Kitajci in Severnokorejci znatne sile.
Vendar je obstreljevalo 10 do 15.000 sovražnikov, ki so se u-kopali pred reko Han. Danes še ni znano, če misij poveljnik osme armade gen. Ridgway pričeti s takojšnjo akcijo proti Seulu, ki ga že morejo videti zavezniške čete z višin severno od Anyanga •
Sedaj je ogroženo sovražnikovo krilo tudi z vzhoda. Danes so začele francoskg in a-meriške čete zaenkrat še previdne akcije protj sovražnemu krilu pri Chipyor»gu. Pri Hong-
ske čete boriti proti sovražnikovim oddelkom v bližini Kangnuga. V boje je posegla s svojimi topovi tudi znana o-klopnica »Missouri«, ob podpori ene križarke in rušilcev.
Na boljšču vzhodno od mesta Wonju se ni zgodilo nič posebnega. Tudi danes je bilo opaziti samo delovanje iz-vidnie.
Danes je v VVashingtonu izrazil general Johan Church, bivši poveljnik 24. ameriške divizije ra Koreji, možnost, da bodo četg OZN pri svojem sedanjem napredovanju na Ko. reji prekoračile 38. vzporednik Dodal je, da morajo o tem odločevat. Združeni narodi. Zaključil je; «Kakorkoli bo že, videlo se ja, da Kitajci in Se-vernokorčjej ne bodo mogli več v bodoča izgnati sil OZN s korejskega polotoka«.
KAIRO, 7. — Danes je glavni tajnik Arabske, lige Azzam paša razložil ameriškemu poslaniku v Egiptu Jeffersonu Cafferyju stališče Arabske lige glede maroškega vprašanja. Jutri se bo tajnik sestal s francoskim poslanikom De MurvUlom, kateremu bo prav tako objasnil zadnje nezadovoljstvo Arabske lige.
SLOVENSKO . HRVATSKA PROSVETNA ZVEZA
tPtefoimm phoblam
V ČETRTEK, 8. FEBRUARJA 1951 OB 20. URI V DVORANI NA STADIONU »PRVI MAJ«
S. Škamperle - Sv. Ivan (mešani pevski zbor - dirigira F. Venturini) — Anton Lajovic: »Pomladni y». . Emil Adamič: r._cce dolom.
Govor dr. Andreja Budala: «Od prve slovenske knjige do Prešernovih poezija. Razdelitev Prešernovih nagrad: Sopran Jagodic Vida iz Bar-kovelj (pri klavirju Jagodic Rudi) - Prešeren - Vilhar: (Nezakonska matia. • Anton Dvorak: (Arija rusalke iz opere Rusalkaa. - Mihail Glinka: (Kavatina iz Suzaninaa. Rudi Košuta (recitacija) - Sv. Križ — France Prešeren: (Krst pri Savicia (Uvod). Pevski zbor Prosek - Kontovel (moški zbor - dirigira V. Čermelj) — Peier Jereb: (O Kresua. - Rado Simoniti: »Plo-vi, plovia.
Mila Hrovatin (recitacija) -Plavje. — France Prešeren: (Zgubljena veraa.
Bariton Andrej Ražem iz Bazovice (pri klavirju Ubald Vrabec). — Prešeren - Vilhar: (Mornara.
Ivanka Pertot (recitacija) -Nabrežina. — France Prešeren: (Vrbaa.
Pevski zbor iz Barkovelj (mešani zbor - dirigira Milan Pertot). — Ivan Matetič-Ronj-gov: (Pjesma slobodin. - Matija Tome: (Vlahia.
Angela Vremec (recitacija) -Opčine. — France Prešeren: (Povodni moža. Tamburaši (Ivana Cankarjaa (dirigira Janko Gerdol). — Anton Hajdrih: (Morje Adri-janskoa. - Jakob Aljaž: (Triglav moj doma. Združeni zbori:
(ZDRAV ICAa
Za uslužbence Javnih ustanov še vedno ni sporazuma
Vprašanje uslužbencev javnih ustanov, ki je izgledalo v prvem trenutku tako lahko rešljivo, postaja vedno bolj za. motano. Ce se zdi en dan stvar manj zamotana, se že takoj drugi dan pojavi nova ovira, ki grozi s ponovno zaostritvijo položaja.
Pred dnevi so uslužbenci javnih ustanov še z vso nestrpnostjo čakali na odgovor vojaške uprave, ki ga ni in ni hotelo biti. Ko so bili že pripravljeni zaostriti svojo borbo, je prišel tako dolgo pričakovani odgovor, kj je pa takoj razočaral vse uslužbence javnih ustanov. Vojaška uprava je sicer pristala na izplačilo predujma, vendar naj bi bil po njenem ta v obliki nekakih procentov na osnovno plačo, ki bi se seveda razlikovali za posamezne kategorije uslužbencev. V svojem odgovoru je vojaška uprava poudarila, naj bi se pričelo izplačevati omenjeni predujem s prvim januarjem t. 1.
Cim so uslužbenci javnih u-stanov izvedeli za vsebino odgovora Zavezniške vojaške u-prave, so po svojem enotnem odboru javili, da teh predlogov ne morejo sprejeti. Povsem nesprejemljivo se jim je zdelo stališče vojaške uprave, da stopi v veljavo ukrep o izplačevanju predujmov šele s prvim januarjem, ko pa traja vendar njihova borba za uresničitev te zahteve že več mesecev.
Vse je že kazalo, da se bo položaj ponovno zaostril. V želji, da se vprašanje ugodno reši, je bilo sklenjeno, da se sestanejo včeraj popoldne na vo-
jaški upravi predstavniki uslužbencev javnih ustanov s polkovnikom Fodenom. Čeprav nimamo točnega poročila o po. teku teh novih pogajanj, smo vendar izvedeli, da obstaja u-panje, da pride do sporazuma. Ker imajo predstavniki uslužbencev tokrat nalogo samo pogajati se, bodo morali vse. na teh pogajanjih sprejete predlo* ge, predložiti šele skupščini u-službencev javnih ustanov, ki jih bo morala sprejeti, ali pa odkloniti.
Bo vprašanje uslužbencev javnih ustanov s tem končno rešeno? Uslužbenci javnih u-stanov in njih družine upajo da. Preveč mesecev vodijo borbo za rešitev tega vprašanja, od katerega zavisi izboljšanje njih življenjskih in delovnih pogojev in čas bi bil zato, da se stvar ugodno zaključi.
Uslužbenci Javnih skladišč
dosegli sporazum
Po dolgotrajnih pogajanjih, je bil včeraj končno dosežen sporazum glede uslužbencev Javnih skladišč.
Vodstvo Javnih skladišč je izdalo glede mezdnega spora z nameščenci pojasnilo, v katerem ugotavlja, da temelji normativni mezdni položaj osebja na sporazumu za kovinsko — mehanično industrijo. Podjetje je izvedlo v celoti nedavno sklenjeni sporazum za revalu-, tacijo in je tudi začelo izplačevati začasne zneske, ki jih je določil znani ukrep Urada za delo. Poleg teh izboljšanj so splošna javna skladišča po dolgih ir: težavnih pogajanjih pri-
znala delavcem še nadaljnja izboljšanja, ki jih omenjeno pojasnilo tudi našteva.
Ob koncu dostavlja: S temi koncesijami, ki presegajo 150 milijonov lir, so splošna javna skladišča dosegla skrajno mejo svoje finančne zmogljivosti; vsak nadaljni ukrep bi povzročil znatno zvišanje prist niških tarif, kar bi imelo za neizogibno posledico preusmeritev prometa v konkurenčne luke.
Od tu in tam nam pišejo
IZ NABREŽINE
Sestanek Ljudske fronte
V nedel io popoldne je bil na sedežu okrajnega odbora OF sestanek LF, ki se ga je udeležilo lepo število pristašev. Tov. Husu je v svojstvu sekretarja poročaj o političnem položaju v našem okraju. Poročilo je vsebovalo delo in uspehe, razpoloženje množic in podtalna prizadevanja naših vedno bolj strupenih sovražnikov reakcionarnega in šovinističnega porekla. Delovno ljudstvo se njihovih naklepov vedno bolj zaveda in zahteva proti temu odločno borbo. To njih utemeljeno zahtevo moramo le pozdraviti in izluščiti primemo obliko skupne borbe vseh, ki jim je do našega sedanjega in bodočega obstoja našega narodnega bistva.
Naravno, da se je po teh iz-vajunjah razvila živahna diskusija, v katero je posegel — ker je padla beseda o upravnih volitvah — prisotni tov. dr. Dekleva in obrazložil novi volivni zaicon. Navzoči so z zanimanjem poslušali njegova izvajanja, iz katerih so izvedeli, kje in kako nam preti nevarnost pri bodočih volitvah, oziroma kaj je treba storiti, da to nevarnost odpravimo. In prav okrog tega vprašanja se je vrtelo nadaljnje izmenjavanje misli, ki je bilo izredno živahno in prežeto s težnjo po skupnem nastopu vsega poštenega slovensko čutečega življa v obrambo naših pravic. Pri tej točki so se vsi navzoči razvneli in vsakdo je s posebnim poudarkom povedal primer iz vsakdanjega življenja kot dokaz o strategiji in taktiki nam sovražnih političnih skupin, u-prave in posameznikov, ki zavestno ali ne, kot nenagrajeni ali nagrajeni sluge italijanske reakcije in njenih prirepnikov glojejo vsepovsod, kjer gre za koristi naših delovnih ljudi.
Sestanek j« imel lep uspeh In rodil zdrave sklepe. Eden od teh je bodoči sestanek v Sesl Janu za ondotne vasi in to že po želji in sklepu na zadnjem sestanku v Vižovljah.
imel kratek nagovor vaški župnik, ki je. opisal peko j iko-ve vrtine in ga priporočil vs m za zaled Pokojni Sedmak je bil pravi poštenjak, priden delavec in zaveden narodnjak. Kot mnog o naših fantov so ga odpeljali v italijanski «battagl'ove sp "Cia. les, nato pa je odjel kot vsi zavedni Sl-venci v 'artz n in se po os''obod tv i vrnil domov.
Zapvsti( je ženo in nedoraslega otroka.
Naj mu bo lahka domača zemlja.
la Borita
Zadnja pol Karla Sedmaka
/a Plamj
Stalno deževje ovira gradojo doma
vremena, dela v kamnolomu 5 do 10 delavcev.
Dež pa nam ne dela ovir samo pri pripravah za ljudski dom, tudi pri našem delu na polju smo zelo zaostali, žita ni mogoče posejati, graha nismo še posadili, niti krompirja ne bo mogoče, dokler so njive tako blatne. Nekaj manj padavin sedaj in nekaj več poleti, ko se pritožujemo nad sušo, W bilo vsekakor bolj na mestu.
Prav gotovo ho zanimalo pa še sosedne vasi, kako napredujejo priprave za gradnjo ljudskega doma v Plavjah,
Na prostoru, kjer se b0 dvigal naš dom, je že nekaj kupov kamenja. Bil0 bi ga še več, če bi bilo vreme lepšo Zelo nas ovira Pri delu dež Kfcnenja ni mogoče odvažati ker je preveliko blato mod kamnolomom in cesto, tako da morajo delavci siproti odnašati kamenje, da lahko *e naprej lomijo. Od povood teče voda. tako da jo bo treba črpati iz kamnoloma, če ne bo v kratkem prenehal dež.
Kljub vsem tem oviram pa vsak dan. če le ni prehudega
V nedeljo popoldne smo sp e-mili na zadnji poti našeg , priljubljenega domačina Karla Sedmaka iz Boršta st. 2, d lavna v tržaških ladjedelnicah
Pokojni Sedmak je bil poznan po vsem Bregu in zelo priljubljen. Udejstvoval se je največ v prosvetnem življenju in vodil domačo godbo na pihala. Zato je prišlo v nedeljo toliko ljudi na njegov pogreb iz vseh vasi Brega, iz Trsta pa so se pripeljali s posebnim avtobusom njegovi tovariši iz ladjedelnice. Takega pogreba nismo videli v Borštu že mnogo let.
Krsto so nesli izmeno-ma domači ni, člani vaške godbe in tržaški delavci. Našteli smo dvanajst vencev; pred hi. o med potjo, v cerkvi in na pokopališču so zapeli žalostinke dolinski in borštansk; 'epski tb ir, vmes pa -e igrala godb i ki so jo sestavlkili čl. n. oor-štanske, bol junake, riemrajske in dolinske godbe. V cerkvi je
Smrtna nesreča na železniškem tira v Miramaru
V bližini železniške čuvajnice na progi v Miramaru je prišlo včeraj popoldne nekaj pred deseto uro do smrtne nesreče, katere žrtev je postal Kazimir Štolfa, o katerem se je dalo doslej zvedeti le, da ge je rodil v Gorjah pri Komnu. Prav tako ni bilo mogoče izvedeti podrobnosti, zakaj se je nesrečni Štolfa mudil v onem ča. su ob železniški progi v Miramaru, kjeT ga je s strani zadel mimo vozeči električni voz (litorina) ter ga treščil po nasipu okrvavljenega in neza-' vestnega.
Voznik litorin« in nekaj potnikov je nesrečnežu takoj priskočilo na pomoč ter alarmiralo policijo in Rdeči križ. Štolfo so prepeljali v tržaško bolnico, kjer so ugotovili, da ima zdrobljeno lobanjo, strto levo roko in še številn€ nevarne poškodbe. 2e takrat je bilo le malo upanja, da bo ponesrečenec ostal živ in kakor smo izvedeli kasneje, je res podlegel hudiim poškodbam sinoči ob 21.30..
Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi, kako je prišlo tki grozne nesreče.
Is V išovelj
Kokošja kuga
Zdi se nam potrebno poročati, da je že prejšnji teden pobrala vaščanom kokoš a kuga okrog 60 kokoši. Nevarnost je, da se ta bolezen pojavi tudi v sosednjih vaseh. Ob tem primeru se nehote spomnimo našega občinskega veterinarskega odde ka, ozirom i živir: zdr vni-ka. Ker pa bi ta zadeva zah e-vala preveč prostora, se bomo o njej pogovorili enkrat kasneje. Za sedaj povemo samo to: Ne vemo, čemu ga imamo in plačujemo.
Predavanje o zdravstvu v Križu
Danes 8. t. m. ob 19.30 bo v Križu pri Beljsnrvih predavanje o zdravsivu. Predavala bo tov. dr. Sor.ja Mašera.
Zopet protesti „sindikalistov"
Zopet so se oglasili, tokrat zaradi članka, ki smo ga v našem dnevniku objavili v zvezi z vprašanjem delavk v pivovarn; «Dreher». Da bi stvar ne bila preveč »monotona«, so predstavniki sindikalnega odbora ES in predstavniki sindikata uslužbencev pivovarne «Dreher» za Delavsko zbornico, objavili tokrat svoj protest v «Corriere di Trieste«.
Danes je na svetu res že vse narobe; človek bi icgično pričakoval, ia protestirajo proti člankom, ki opisujejo življem-ske in ddc.-if p, goje delavcev in delavk v rtmr.ili tevar n ah delodajalci sami, ki jim prav gotovo ni pogodu, da je javnost o * eh preveč podrobno obveščena. Pa se v nasprotni z vsako logiko oglasijo prav tisti, ki se smatrajo za »branilce« interesov delavskega razreda ter «pobijajo» vse naše trditve, češ kako si upamo sploh trditi, da se delavkam slabo godi, ko so pa vendar »oni« tam, ki «ščitijo» njih in terese.
Kot kažeta »protest«, ki so ga pred dr.evi objavili v »Unl-ta» in j>a včerajšnji «protest» v »Corriere dli Trieste«, vlada v naših tovarnah naravnost »idealen* položaj; delavke dobivajo mnogo več plače, kot smo mi pisali, delovni pogoji so zelo dobri, hrana pa naravnost odlična. Vprašamo se: kaj sploh delajo vri »sindikalni« predstavniki v teh tovarnah, če so v se stvari tako rekoč v »na jlepšem redu«? Kakšna sindikalna borba naj bo še potrebna, če Pa nudi delodajalec svojim uslužbencem in uslužben-
Draginja raste
in dela sive skrbi vsaki družinski gospodinji. Cim večja družina, tem večje ;krbi Družina Dijaškega doma ima nad sto članov. Težka je skrb uprave Dijaškega doma. S skupnimi silam bo. mo prebrodili tudi te t žar ve. Zato pri~pevajmo vsi zn «DlJASKO M ATI t On.
kam vse, kar si morejo sploh želeti?
Re® žalostne ugotovitve. Medtem ko se položaj za naše delavstvo iz dneva v dan slabša, so pri nas še ljudje (imenujejo se celo »sindikalisti«), ki hočejo posledice tega položaja prikriti s »protesti«, ki zvenijo kot pohvala delodajalcem. In te proteste pošiljajo prav »branilci« interesov delavskega razreda. Kako veseli so lahko takih «branilcev» šele delodajalci...
Nekaj iz Zgonika
Pred nedavnim smo prejeli od zgor.iške občine pismo z «glavo», kakor jo vidite posneto na sliki. Zgoraj je z velikimi črkami napisano (najprej v italijanščini!) COMUNE Dl SGONICO in potem nekaj, kar niti ne moremo z našimi stroji napisati, kajti imamo sicer kljukice na 2 (ir. C ter S), nimamo jih pa na B, Dve besedi in dve bedastoči; OBČINA s kljukico na B ter brez kljukice na C ter ZGONIK namesto ZGONIK.
COMUNE Dl S60NIC0 - OBČINA ŽBONIK
(TmiESTa - TUT)
al foflla V... «M*(t»t aa topla #1
STRELSKE VAJE V MALEM REPNU
Na strelišču v Malem Repnu bodo streljali z ročnimi in tromblonskimi	granatami	v
dneh 8. iti 9. februarja 1951 od 8. do 17. ure.
I, 27.‘}an«a*Ja »951
Jnf
Ne vemo, kaj sp mislili bodisi	župan	ali kdor je odgovoren za pisarno, ko so tak izdelek	sprejeli. Ne verjamemo
namreč, da so ONI naročili v tiskarni kaj takega. Ko pa so to skrpucalo prejeli, bi bila njihova EDINA dolžnost, zavrniti ga in zahtevati novo, pravilno izit	(	|	delano tiskovino.
Pošiljati namreč sedaj nekaj talke, ga po svetu, pomeni toliko kot norčevati se iz slovenskega jezika. Zgoniški občinski urad naj torej te tiskovine nemudoma odtegne uporabj in naj si oskrbi druge, s katerimi ne bo žalil čustev poštenih slovenski) i ljudi.
Pretekli teden so v Zgoniku položili temeljni kamen za novo občinsko hišo. Objavljamo sliko, ko župan g• Pirc pozdravlja predstavnike oblasti in ostale goste.
Rafinerija IRCO
lahko prične z obratovanjem
Vprašanje rafinerije IRCO je končr.o rešeno. Včeraj je prejel tržaški župan pismo polkovnika Fodena, v katerem, j poziva ta tržaško občino, da izda potrebno dovoljenje, s katerim bo rafineriji IRCO omogočen pričetek obratovanja. V pismu poudarja polkovnik Fo-deri med drugim, da se bo moralo tudi vodstvo rafinerije obvezati, da izpolni nekatere varnostne ukrepe, ki so, vsled velike bližine stanovanjskih poslopij, nujno potrebni. Predvsem se mora vodstvo rafinerije obvezati, da zviša zid, ki loči rafinerijo IRCO od podjetja Pontini ter podvzeti še nekatere druge varnostne u-krepe.
S tem se je zaključila zadeva, ki je vzbudila v zadnjem času toliko ogorčenja pri prizadetih delavcih in toliko polemik s strani prebivalstva Sv. Sobote in nekaterih lokalnih časopisov.
Ker je vodstvo že sprejelo na delo pred dnevi odpuščene delavce, se bo delo v rafineriji prav gotovo takoj pričelo.
IH. koncert
Glasbene Matice
V soboto 10. t.m. bo ob 20.30
KONCERT mladinskega pevskega zbora „Slovenske tilharmonije" iz Ljubljane
v Auditoriumu
v Ul. Teatro Romano
Zbor vodi Avgust Šuligoj. Zbor šteje 86 pevcev. Na sporedu so umetne in narodne pesmi.
Koncert se ponovi v nedeljo. U- t. m. v isti dvorani ob 10. uri dopoldne za srednješolsko in osnovnošolsko mladino.
Sporedi bodo na razpolago od danes dalje pri Adria-Express, Ulica Fabio Se-ver0 5 b, tel. 29243 ali na sedežu Glasbene Matice, Ul. sv. Frančiška 22-1, tel. 4527.
Vsi odrasli, ki hočejo prisostvovati nedeljskemu koncertu, naj si nabavijo posebne sporede, ker sobotni ne bodo veljali zaradi omejenega števila sedežev.
ra
Slaltihinn uhodu
[jiih iti o ‘Jliinlniu
uto j, koliko ljudi! Niti če bi zakopali župana, jih ne bi prišlo toliko!» je rekla sinoči stara Skedenjka in se nasmejala.
Zares se je včeraj popoldne zbralo v Skednju toliko ljudstva, kakor le ob redkih prilikah. Prišli so domačini, stari in mladi, pa tudi iz mesta jih je prišlo mnogo. Ze več let ni bilo takega navala ljudstva kakor letos ob tej priliki.
Kaj se bo vendar zgodile? Zakaj toliko ljudi?
Svojevrsten pogreb so imeli včeraj v Skednju, Kot vsako leto so tudi včeraj Skedenjci in radovedni Tržačani spremili k zadnji poti letošnjega pusta.
V kBužU) je srce Skednja, tu so stare škedenjske korenine, to je najstarejši in najznačilnejši det te vasi, ki je že predmestje Trsta. Za j* je.usako leto prav v «Buži» ta pustni obred, ki se je ohranil kljub vsemu razvoju, vojnam in slabim časom že iz davnih dni.
Na malem dvorišču na istem mestu kot mako leto je tudi letos ležal na parah pust ves v zelenju, vencih in cvetju. Zraven njega se je jokala vsa v črnem stara Skedenjka, vsakoletna pustova vdova. Mali dečko bistrih oči pa je neprestano udarjal na boben, nagovarjal radovedneže, naj se usmilijo pokojnika, njegove vdove in sirot. Tako pogumno se je držal in govoril, kot preizkušen trgovec ali mešetar na sejmu.
Zbiralo se je vedno več ljudi, prišli so tudi policaji, pa niso imeli kaj delati, gledali so in se smejali tudi oni ter utonili v množici. Okrog 17. se je oglasil zvonec, prikazala se je druga žalostna, toda mlajša vdova, za njo pustova ljubica, nato strežniki in obredar ves črn in s črnim, čudnim pokrivalom na glavi. Prikorakala je tudi godba in «pusta so vzdignili» Vsi niso mogli videti svečanega trenutka, pa se je vest razširila kot blisk. Otročad je postala nestrpna, lezla je na zidove in med noge odraslih, odrasli pa so stezali vratove in se nasajali na prste, da bi lepše videli. Videli pa so toliko kot prej, ker so vsi vstali in se stezali. Ah, ta pusti
Po ozki ulici se je začela razvijati žalostna povorka. Ni bilo treba rediteljev, vse se je potisnilo h kraju, da bj pust, godba, vse vdove in zapuščene pustove ljubice lahko nemoteno šle za pokojnikom. Avtobus in vsa vozila so se morala u-staviti, množica je preplavila ulice in šla po Skednju za u-
bogim pustom. Ko so napravili dolgo pot po škedenjskih ulicah, so se vrnili s truplom zopet v «Bužo», toda na drugem «borjaču» ali trgu. Položili so nesrečneža na tla in ko je že legla tema na vas so ga zažgali na istem mestu kot vsa druga leta.
Žalostna usoda vsakega pusta!
Da je bil letošnji pust zelo priljubljen v Skednju je pričal njegov včerajšnji pogreb, številni venci in veliko število u-deležencev. Vsekakor pogreb prvega razreda.
Pustov pogreb je bil tudi v drugih vaseh, najbolj znana pa sta pogreba v Skednju in v Boljuncu, Tja pa nismo mogli, ker so nas zadržali predolgo v Skednju in zato smo vam za enkrat popisali le pogreb ške-denjskega pusta.
BINE
I! RADIO IB
JUiiUSL. CONju TESTA
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc)
Četrtek, 8. februarja 1951
6.30: Jutranja glasba. 6.45: Poročila v ital. 7.00: Napoved časa -poTOČila v slov. 7.15:	Jutranja
glasba.
11.00: Pionirska oddaja (ital.). 12.00: Opoldanski koncert. Filip Bernard:	Scherzo; E. Adamič:
Ljubljanski akvareli. 12.30: Slavni mojstri igrajo lahko glasbo. 12.45: Poročila v ital. 13.00: Napoved časa - poročila v slov. 13.15: Dueli iz znanih italijanskih oper. 13,45: Našim ženam (ital.). 14.00:	Komorna ura Bedricha
Smetane. 14.30: Pregled tiska v ital. 14.45: Pregled tiska v slov.
17.30:	politične aktualnosti
(ital.). 17.40: Znane plesne melodije. 18.00: Zdravniška posvetovalnica (ital.). 18.15: Dela Ca-milla Saint Saensa. 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v ital. 19.30; Napoved časa - poročila v slov. 19.45:	Glasba po željah
(ital.). 20.10: Pogovori o jeziku (slov.). 20.30: Poje komorni zbor iz Trsta p.v. Ubalda Vrabca. 21.00: Obzorje 1951: «Nove sile v Aziji« (slov.). 21.15: Novosti diskoteke. 22.00: Življenje jugoslovanskih narodov (Ital.). 22.15: Pester večerni spored. 23.00: Zadnja poročila v ital. 23.05: Zadnja poročila v slov. 23.10: Objava dnevnega spor. za naslednji dan (v ital. in slov.). 23.15: Serenade. 23.30: Zaključek oddaje.
Na avtobusni progi T rst-Bazovica-T rebče
je od 5. februarja 1951 sledeči urnik:
OB DELAVNIKIH: Odhodi iz Trsta:	7.30,	9.30,
11.00, 13.10, 13.45, 17.10, 18.00, 19.10, 20.00.
Odhodi iz Trebč: 6.00, 6.45,
8.20. 10.15, 11.45	14.20,	15.15,
18.00, 18.35.
Odhodi iz Bazovice: 6.15, 7.05, 8.40, 10.35, 12.10, 14.40, 15.35,
18.20, 18.50.
OB PRAZNIKIH:
Odhodi iz Trste: 8.30, 10.00,
11.00, 12.30, 15.00, 17.00, 18.30,
20.30, 22.30.
Odhodi iz Trebč: 6.30, 9.15,
10.45, 11.45, 13.45, 15.40, 17.45,
19.30, 21.50.
Odhodi jz Bazovice: 6.50, 9.30,
11.00, 12.00, 14.00, 16.00, 18.00,
19.45, 22.05.
POSTAJE: ul. Fabio Severo (sodnijska palača) - Gambero Rosso . Scoglietto . Dodič - Cestarska hiša,
CENE: do cestar ke hiše 45. lir; do Bazovice 65- lir; do Gropade . Padrič 70,. lir; do Trebč 75,- lir.
KOLEDAR
Q(ledaii<ice - - Radio-
Četrtek 8. februarja
Črtomir, Vojmil
Sonce vzide ob 7.20, zatone ob 17.19. Dolžina dneva 9.59. Luna vzide ob 8.25, zatone ob 20.1».
Jutri, petek 9. februarja
Polona, Dobrana
Nov cvet
Prečuden cvet je v grapi črni, ped njim tih partizan leži, pleto se v žalni venec trni, nad njim oblak kot luč gori.
Je mlada deklica zbledela, spomin ji noče iz srca, a žalost ni je v mrak odela, ljubezen dvojno šepeta.
Glej, rodno zemljo, glej višave, odete v razsvetljeni dan, na grobu cvet nesmrtne slave, doslej na naših tleh neznan!
Zaliva luč ga vedno mlada, studenec novega sveta, solze je posušila nada, skoz smrt v življenje pot pelja
Prečuden cvet je v grapi črni, cvete iz globokih korenin, nad njim odmeva glas srebrni: »Premagal smrt je mlad trpin«.
SPOMINSKI DNEVI
1849 umrl France Prešeren. 1834 rojen D. 1. Mendeljejev -slavni ruski kemik - umrl 1907.
OF
Danes 8. t. m: seja sektorskega odbora Sv. Ana, ob 20. uri v običajnih prostorih;
masovni politični sestanek v Lonjerju ob 20. uri v običajnih prostorih; zdravstveno predavanje v Sv. Križu ob 20. uri v običajnih prostorih; politično predavanje v Vižovljah - Sesljan, ob 20. uri v običajnih prostorih.
V petek 9. t. m: seja okrajne
komisije za zbiranje zgodovinskega materiala za
II. okraj, ob 20. uri na se* dežu Machiavelli 13; množični sestanek II. in V.,
III. in	IV.	terena	I. okraja OF	na	sedežu, Ul. R.
Manna	29,	ob 20.	uri.
V	soboto	10.	t. m:	politično
predavanje v Saležu ob 20. uri v običajnih prostorih; politično predavanje v Siivnem ob 20. uri v običajnih prostorih;
seja odborov I., II. in V. terena - IV. okraja v Skednju na sedežu ob 20. uri; seja sektorskega odbora Kolonkovec ob 20. uri v običajnih prostorih, množični sestanek OF za
IV. okraj ob 20. uri na sedežu v Skednju.
V petek 9 t. m. ob 20. uri množični sestanek OF III. o-•kraja na sedežu v prostorih pri Gregorju (Ul. Molino a ven to št.	158).
o o o
V imenu IV. okraja OF izrekamo sožalje družini Finder-le ob priliki smrti Marije Fiu-derle, aktivistke v času ilegale.
RADIO TRST II.
Četrtek, 8. februarja 1951
7.15: Napoved časa in poročila. 7.30: Jutranja glasba. 8.30:	Za-
ključek jutranje oddaje.
11.30: Za vsakogar nekaj. 12.00: Novi svet. 12.10: Orkester Percy Faith. 12.45: Napoved časa in poročila. 13.00: Glasbena medigra. 13.10: Vokalni duet ob spremljanju harmonike. 13.30: Popoldanski koncert. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled tiska. 14.30: Zaključek opoldanske oddaje.
17.30: Plesna glasba. 18.00: Glas Amerike. 18.15: Glasbeno predavanje. 18.45: Podeželska glasba. 19.00: Slovenščina za Slovence. 19.20: Operne uverture. 19.45: Napoved časa in poročila. 20.00: Pestra glasba. 20.30: Okno v svet. 20.45: Operetna glasba. 21.00: Radijski oder: Franc Šaleški Finžgar: »Veriga«, nato Lahka glasba. 22.40: Romance. 23.00:	Večerne
melodije. 23.15: Napoved časa in poročila. 23.30: Polnočna glasba. 24.00: Zaključek večerne oddaje.
Razstava De Pisisa v galeriji Scorpione
Umetnostna razstava risb in akvarelov enega največ-jib sodobnih italijanskih in svetovno poznanih slikarjev Filipa De Pisisa je odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 20. ure v galeriji Scorpione. Vsi ljubitelji umetnosti naj izkoristijo izredno priliko, da si jo ogledajo.
SINDIKALNE VESTI
Zveza prosvetih delavcev Enotnih razrednih sindikatov obvešča članstvo, da so uradne ure Zveze ob sredah od 16.30 do 17.30 in petkih od 17.30 do 18.30.
Pogreb
tov. Mirka Brusa
bo danes ob 16. uri iz Ulice Pieta.
«• •» *
OB TRAGIČNI SMRTI ČLANA O F TOV. MIRKA BRUSA, IZRAZA O F ZA II. OKRAJ SVOJCEM ISKRENO SOŽALJE.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 7. februarja 1951 se je v Trstu redilo 5 otrok, umrlo je 8 oseb, poroki pa sta bili 2.
Civilne poroke; šofer Gio-vanni Antinov in gospodinja Katica Liakov.
Cerkvene poroke:	desetnik
am. vojske Joseph E. Arsenault in telefonistka Lionella Visin-tin.
Umrli so: 21-letni Giovar ni Perhavec, 88-letna Caterina Calza vd, Starec, 50-letna Santa D’Atoma por. Bolognini, 77-letni Giovanni Frelo, 33-letni Miroslav Brus, 77-letni Carlo Wemigg, 82-letr;a Guglielmina Motka vd. Rupnič, Ana Lucia Sinkovič stara 2 meseca.
Gledališče Verdi
«Bo-
Dar.es ob 20,30 bo druga stava Musorgskega opere ris Godunov« za aboner.te ie^s «A» za parter in lože in za i. nente reda »C« za galerijo H balkon. Predstava ima eni“° zasedbo kakor pri premi®1. Dirigent je Antonino Votto.
NOČNA SLUŽBA LEKAR'
Crevato, Ul. Roma Lloyd., Ul. Dell’orologio gnori. Trg Ospedale 8; Cf Verde, Ul. Settefentane ' Gmeiner, Ul. Giulia 14; H.arj, glia v Barkovljah in Nic0 ; Skednju imajo stalno n0^ službo.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 9500-9600, P' Pirnati šterling 1800-1820, 745-750, telegrafski dolar ^ 755, švicarski frank 475-1, francoski frank 185-190, ev'tr" ski šiling 24-24.50.
llllllltlllMIIIIIIIIIIIIII
MALI OGLAjj
ISCFM IZVEZBANEC-A TRG0 ' SKEGA POMOČNIKA za sr«1* mesta. Trgovina jestvin. P0”)1 na upravo lista. Nastop takOJ-
RAZPRODAJA JEČMENOVEGA DROZJA SE NADALJUJE
V četrtek se razvaža na dom oddaljenih kateri nimajo vprežne živine.
V petek, 10. II. od št. 1 do 30.
V soboto, 11. I. od št. 31 do 65. Prihodnji torek se razprodaja nadaljuje. Kdor pride pred redom svoje številke, dobi le 50 odst.
KINO
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo »Vojka Smuču vabi svoje članstvo, da se udeleži polnoštevilno Prešernove proslave, ki bo danes ob 20. uri na stadionu «Prvi maj«.
Rossetti. 16.30: «Gusarka».
Lxcelsior. 16.00: «i-ovratek volka«.
Nazionale. 16.00: «Newyorški pločniki«, B. Stanwyck. F. Mason.
Arcobaleno. 15.30:	»Ranch	treh
zvončkov«, Mac Crea, A. Smith. Barvni film VVarner.
Fenice. 16.00: »Slavni doživljaj«, Gary Cooper, A. Leeds.
Filodrammatico. 16.00: «Močnejši kot sovraštvo«, E. Flynn. Barvni film.
e
Alabarda. 16.00: «Obmejne žene«,
Gloria Grahame.
Armonia. 15.15: «V božjem imenu«, J. Wayne, P. Armendariz.
Garibaldi, 14.30: «Saboterji», Robert Cummings.
Ideale. 15.30: «Luna Park«, Do-nald 0'Conor.
Impero. 15.45: «Paradiž lepih žena«.
Kino ob morju. Zaprto.
Italia. 14.30: »Sanjal sem paradiž«.
Savcna. 15.00: «Bikoborka», Esther VVilliams. Barvni film.
Vlale. 15.30:	«Nočni	prekupče-
valci«.
Vittorio Veneto. 13.45:	»Rdeči
Dunav«, W. Pidgeon.
Azzurro. 16,00:	«Gung Ho«, R.
Cameron, G. Mc Donald. BelveUere. 16.00: «Vzgoj,teIj!ca. ki osvaja«.
Marconi. 15.30:	«Fabiola»,	M.
Morgan.
Mas5imo. 15.30: «Francls, govoreča mula«.
Novo Cine. 16.00: «Pigmaiion». Odeon. 16.00: «Prva žena«.
Radio. 15.30: »Čakal te bom«, E. Flynn.
Vittoria. 16.00: «Pet ženskih obrazov«, A. De Cordova.
Venezia. »Vitezi neba«.
Sv. Vid. 16.00: «SmrtnO zaljubljen«.
ZOBNI ZDRAVNIC
Dr. HL A V AT?
ordinira za ustne in zobn« bolezni in ustno protetiko
NA OPČINAH pri Fabčiču dnevno razen torka in
V TRSTU Ul. Imbriani lML v torek in petek
10-12	15-H
ADEX . Izleti
25. FEBRUARJA bodo IZLETI v:
AidovSčino.RiiiemDerf Lluhtiano, ruto, Rou* sl Peter na Kras*
in Dornbefd
Prijave sprejema do
j«.
tV<
februarja urad «Adria pressn, Ul. Fabio Severo tel. 29243.
Izlet v Planico
priredi »ADRIA-EKPR®^ ob priliki smučarskih te^ 11. MARCA. Skoki na ^ metrski skakalnici. Izle* J z avtobusom in sicer P. avtobus odide iz Trsta v,. boto 10. marca zjutraj! L vratek 11. marca	(
Trst. Drugi avtobus odi"\; nedeljo 11. marca povratek istega dne Vpisovanje do 20 fe fjl
ja pri «Adria-Express>, .j,
Fabi0 Severo 5b, tel. ™
RADIO TRST L Četrtek, 8. februarja 1981
7.15: Koledar, vremenska poročila. 7.18: Telovadba. 7.30: Poročila, vremenska poročila. 7.45: Ju. tranja glasba. 8.30: Zaključek.
11.30: Šolski radio: «Danes oddaja Pescara«. 12.00: Zenska rubrika. 12.15: Za vsakega nekaj. 12.45: Danes na radiu. 12.46: Priredbe in zbirališča. 12.55: Koledar Antonetto. 13.00:	Poročila.
13.25: Melodična mavrica. 14.00: Tretja stran. 14.20: Razna glasba. 14.30: Spored BBC. 15.00: Borzna poročila.
17.30:	Glas Amerike. 18.00:
Glasovi iz sveta: Irlanda. 19.00: Plesna glasba. 19.30: Trst včeraj in danes, pogovor s poslušalci Silvija Rutterija. 19.40:	Jazz.
20.0P: Poročila, čitanje večernih sporedov. 20.30: Schubertova glasba. 20.57: «Rdeče in črno«, pregled različnosti. 22.00: Glasba za violino in glasovlr, izvajata Carlo Pacchiorl in Guido Rotter. 22.30: «Skoro eno življenje«, Cor-rada Alvara, pogovor Giorgia Bergamlnija. 23.10 Zastor se dvigne: Odmevi iz Broathvaja in Hollywooda. 23.20: Razno. 23,30: Plesna glaspa.
• ~ «
V a j hm!
KRZNENI PLAŠČ /
TRST, Ul. 30. oktobra št. 11, tel. 29374 LILI
man sam (Slinar® Tft?L
0
&
S
inil n Ih n htunplelne	^
PopUivljti, izviinft! votlne In plinbUv nnpW>* vbu bttivluio-lilppubbha delu • Ptotnčuni n** * J
primorski dnevnik
_Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - G L Silvio Pellico 1\1L nadst. - lelefon 11-32
Za 28 milijonov lir
^ Mte izmenjanega blaga s Slovenijo v januarju
Pokrajiuskj
ta Must^ nci Je
urad Trgovinske :e zbornice v Go-Poročil, da je bila tu-®esecu
"iega leta Slov
januarju letcš-t»i- izmeniava blaga g
SašporL"? °SIi0Vi videmske-
h vu« ^rtaa z fee 3. februar.
Štela	je
in u bornica izdala is
a dovoljenja za izme-
ome-izvozma
namen
ZbfVPn.i/s.
m
ojavo
aa?l&Z: drva za 1.600.000 lir,
za 75200^1-84'000 lir: prem°S za 7Vonn r’ les Za predelavo
T* ”5 m"
5l*> fc ”	"
1-500.000 lir,
.^^^bdčni in vodovod. “C^Lai 23 6-938-067 1*; rne. *>mes^ e Za 631'0U lh" na-
407.606 .. ^^“hilslri deli za
šiiru , ‘r; Pisarnašike potreb-naištrš r. t }30 lir; Predmeti bombaI Potmsnie za 119.000 lir; •ir- „1° Predivo za 1.335.975 lir lT)a3li izdelki za 199.800 n** 5M* ln pritiHine za 265
^eb^?dS^Gini izmenjavi so ke- B e sledeče goriške tvrd.
V3,	U	IIliUtT-
larvn; v ‘aceutica Goriziana, v,.®1- Frane, Krainer et comp.,
il^rnaT v.. 1,
6at«a	’	Kat°liška knji-
Karei’ *^'Vlž Anion, Mischou
Ira® ’«» Keri Viktor, Mizzon
t5 W°ncazo Alojzija, Plahu.
lA s,3 „Princi Karel, SIL-
Tram 1 ^lesimilijar., Dabi-
VinoZS12 Jožef. Vetrih Ivan, sraraa m Winkler Alrred
* ^
i8ra^i preslopa meje
c*0*"vec ae^avcev
tttW	50 na goriški ka-
fredVs n-iji imeli opravka
Stoi
iv sg m
'Mki dri nezak°nitiini prečkali v„uvne meje, ki so si Jugoslaviruhf, zaslužka v !° bili v J ,	*•	razen	enega,
sednii d.?1 ®t na delu v so-f*ed kraZ2av‘. od koder so se k sv0je kun vmili na obisk "■	2	rednim	potnim li-
ki ■■	____________
Jaftskj k8a iim je izdal itali-
50 mladi t ZU*at v Zagrebu. Vsi >i zLa5je’ ki so dolgo po <aPoslitve a lskali v domovini
*J? 56 zaradi gospo-
odločili oditi v
Pivi
to	_________________
fetni Podi? obsodil je bil 30-
je sodnik dr. Sie-
Novarf3 Pranc iz Verbanie v. u ’ ki ie skoraj tri le-»9 s« _ v,Jugoslaviji. Obsodili
mesece zapora in mU	, br	globe. Kazen
podlagi
>®a1j!tipusyl> na embr^ r^iene
-ra 1949
z dne 23.
M
'leoin
* * *
» P«tere ?iedjl 23-letnj Bu-
^ ki je^ Basiliana pri
h? v j„ Prav tako več let P°vtai,u., u80sl
avijj in je ob Tud! ,' Pred sodne obojemu so naložili
HI * »Pora
»h
globe,
in plačilo ki pa so mu
4>*a doletela
istega
prestopka je 26-letnega
tb^v^rija dm	«iv,-icuitSa
policisle
1, . • l&sn m odlokom z dne . bil objavljen
V t?; 1950,, k;m «
k	^	je	r
Z dne 5. ja-h0.J. Za 44 j.e .napovedan na-°dd^fuika v ^^"Ib mest za NiUta organC^stl^em redu n	Y javne var-
^kičaja se lah-
Č	2	dw°ii®-
le^diki	uPrav:
^Oj^iue °mŽnik,°v’ peho-
?'>toK> bkili Pniških edinic,
^ijo, Vo^duV in 23 tVwai'atov	klh uprav	in
veii,
misarji ter poročniki finančnih straž.
Natečajniki ne sinejo pripadati vrsti častnikov ,ki lahko dosežejo samo čin kapetana in morajo doseči najnižjo višino 1,68 m.
Zadnji rok za vložitev prošenj in potrebnih dokumentov zapade dne 6. marca 1951. Prošnje je vložiti na pristojne prefekture.
v V $
Z ministrskim odlokom z dne 9. decembra 1950, ki je bil objavljen v Uradnem listu z dne
4. januarja 1951 št. 3 so napovedali natečaj za 89 službenih mest za podporočnike policije.
Omenjenega natečaja se lahko udeležijo vsi oni, ki so sposobni za vojaško službo in so visoki najmanj 1.68 m Nadalje morajo imeti vseučiliško diplomo pravne fakultete, fakultete diplomatskih ved, fakultete gospodarskih alj političnih ved. V natečaj bodo sprejeli samo one, ki so službovali vsaj šest mesecev kot začasni častniki v vojski in nimajo več kot 33 let.
Prošnje je predložiti pristojnim prefekturam najkasneje do
5. marca 1951.
Gospodarjevo kolo je zastavil
Petindvajsetletni Furlan Viljem iz Ul. Tunisi 25 je bil preteklo poletje več mesecev usluž-ben pri fotografu Carau Sergeju kot fotografski pomočnik. Raznašal je fotografije Carao-virn naročnikom in se pri tem posluževal skoraj novega kolesa, ki mu ga je Carao dal na razpolago. Nekega dne pa se je z običajne poti vrnil brez njega in se pri njegovem delodajalcu opravičil, da so mu kolo ukradli. Carao je takemu opravičilu na mah nasedel in tatvino prijavil policiji. Nekaj tednov na to pa vidi svoje kolo pred neko kavarno. Ko se je prepričal, da je prav njegovo, je postal na pločniku in počakal na novega lastnika svojega kolesa. Kmalu nato pride jz kavarne mož in mimo sede na kolo. Toda Carao mu tedaj veli, naj stopi s kolesa in ga že skoraj da aretirati. Po takem energičnem nastopu je med starim in novim lastnikom kolesa prišlo kaj kmalu do pojasnil. Slednji je namreč prvemu povedal, da je kolo dvignil v mestni zastavljalnici ,in sicer s potrdilom, ki ga je za tri tisoč lir kupil od Furlana.
Na sodišču ge je izgovarjal, da je to storil, ker je nujno rabil denar za zdravila. Razprava se je zaključila z umaknitvijo tožbe. Corao se je nezvestega uslužbenca usmilil in mu od-| pustil.
Pokrajinski urad za delo v Vidmu
mobilizira rudarje za Belgijo
pokrajinski urad za delo v Vidmu z vso naglico mobilizira rudarje za delo v belgijskih rudnikih. Izbirajo na stotine delovnih ljudi iz Beneške Slovenije in jih pošiljajo p0 najkrajši poti v rudnike v Liege in Namur. Videti je tudi, da imajo prav naši ljudje pri tem izseljevanju absolutno prednost.
To naglico lahko obrazložita smo dve stvari:
1. nerada vol jistvo, ki je nastalo po naših dolinah, ko so prišle pozivnice k vojakom. Prejeli so jih tudi ljudje, ki so^ zaradi ran na bojiščih v Gr. čiji in Rusiji postali invalidi;
2. bližajoče se upravne volit. ve, pri katerih demokrščaneki stranki ne bo šlo ravno naj-bolj.e im se z vsemogočimi načini skuša izogniti porazu. Tisti, ki jih pošiljajo v tujino, predstavljajo nevarnost št. 1. Ko jih ne bo več doma, upajo, da bodo laže prepričali njihove žene in sestre, da bj volile za ščit s križem. Svoje govore bodo seveda zabelili z že ob-
j rabljenimi frazami c patriotiz-
mu in tu pa tam malo zagrozili s peklom.
To sta dva vzroka, ki sta dovedla do mrzlične naglice, s katero skušajo rešiti demoikrist. janski voditelji svojo barko. Vse pa kaže, da so se tega zavedli precej pozno in da se preteče nevarnosti ne bodo ubranili.
Vozni red
nagoriškem kolodvoru
ODHODI
Proti Trstu: 6.23, 7.25, 8.39, 10.20,	13.32,	15.52.	16.40,	19.30,
22,32, 23.30.
Proti Vidmu: 5.07 (brzovlak za Benetke), 5.45, 6.37, 8.11, 10.58, 13.48, 17.26, 18.54, 20..05, 22.50.
PRIHODI
Iz Trsta: 5.43, 6.36, 8.08, 8.25, 10.56,	13.46,	17.24,	18.49,	20.03,
22.46.
Iz Vidma:	5.01, 6.19, 7.23, 8.37,
10.16,	13.29,	15.49.	19.28,	22.31,
23.29.
»Patrie dal Friul** in beneški Slovenci
Glasilo furlanskega ljuciske-ga gibanja za pckra jinsko avtonomijo «Patrie dal Friuil« je v zadnji številki objavilo na prvi strani dva kratka trafile-ta, ki se nanašata na pokrajinski zbor družbe «Dar4e A-ligšhieri», ki je bil pred časom v Vidmu in o katerem je naš list že poročal.
Omenjeno glasilo je v tej številki odgovorilo na očitke, ki jih je nar tem zboru izrekel predsednik pokrajinske sekcije omenjene družbe. Zapisal je, da mu je «zelo žal, če lokalni patriotizem Furlanov slabo vpliva na uspešen razvoj družbe «Dante Alighieri« y državnem merilu.
V drugem člančiču pa se spušča V polemiko s predsednikom pokrajinske sekcije, ki je ob isti priliki dejal, da je delovanje Ciril-Metodove družbe, ki naj bi se po trditvi predsednika zanimala za narodno življenje Slovencev v Beneški Sloveniji, prav tako pre-
preka širjenju te šovinistične ustanove za raznarodovanje Slover-cev. «Patrie dal Friul» odgovarja na to, da je popolnoma prav, če obstaja med' Slovenci taka ustanova, ki jih narodnostno drami in dviga in dio-daja, da kakor ima «Dante A-lighieri« pravico do življenja in udejstvovanja med Italijani, isto vlogo ima pravico opravljati Ciril - Metodova družba med Slovenci. Ob zaključku se zgraža nad pojmovanjem vloge, kot j0 predpisuje pokrajinski tajnik ((Danitg Alighieri«, in pravi: Res lepa je naša pa-triofična miselnost!
(Za zaključek naj omenimo, da je kakršno koli pisanje o delovanju Ciril Metodove družbe v Benečiji ali p® na Goriškem popolnoma neutemeljeno, kajti njeno delovanje v teh krajih je prenehalo skupaj z odstranitvijo oblasti avstro-ogr-sfce monarhije v teh krajih. Kljub temu pa je pisanje zanimivo, ker kaže, kako furlanski avtonomisti gledajo na Slovence v Benečiji in na njihove pravice).
V soboto 10. t. m. bo v Trstu koncert mladinskega pevskega zbora »Slovenske filharmonije« iz Ljubljane. Koncert bo v Auditoriumu ob 20.30. Iz Gorice bo šel poseben avtobus. Interesenti naj se prijavijo pri urarju Darku Šuligoju na Travniku. Odhod ob 19 izpred kavarne Bratuž.
Zid starega stanovanja v Ul. Boschetto se je podrl
K sreči ni bilo človeških žrtev, čeprav je poleg podirajoče se stene spal osemletni otrok
V naišem listu smo že neštetokrat poudarjali, kako nujno bi bito, če Ibi Se občinske oblasti resneje zanimale za popravilo stavb nekaterih mestnih četrti, o katerih lahko rečemo, da je res pravi čudež, če se še niso . sesule.
Kljub vsemu, pa o-staja vse pri starem in na najbolj nevarnih hišah, kjer so se stanovalci že zdavnaj izselili, ker r.iso imeli nobenega namena, da bi pustili kožo pod razvalinami, so se kvečjemu pojavile tablice z napisom, ki opozarjajo mimoidoče, da jg nevarno pre. stopati hišni prag, ker »e utegne poslopje podreti.
Zaradi premajhne zainteresiranosti oblasti je popolnoma naravno, da razpadla poslopja povzročajo vedino večjo nevarnost za prebivalstvo.
Padavine zadnjih dnj pa so nevarnost še povečale,. Obstaja mnenje, da se je zaradi padavin zrušil zid r.eke stare hiše v Ulici Boschetto, v kateri sta stanovali gospa Spadino Roza v zgornjem stanovanju in družina Rijavec v Spodnjem.
V zgodnjih jutranjih urah je bilo. ko nenaden trušč zbudil stanovalce omenjene hiše. Ugotovili so, da se je odtrgal trsti del stene, kjer je bila spalnica družine Spadino. Ker se je to zgodilo v zgodnjih jutranjih urah, so stanovalci še vsi spali. Osemletni sinček pa
je spal ravno pri steni, ki se je sesula. Na spečega otroka je k sreči padlo samo nekaj o me. ta in majhnih kamnov.
Na kraj so kmalu nato Prihiteli gasilci in poskrbeli za nadaljnjo varno t. Predvsem so pod&rli viseče zidove in orno, gočili, da sta obe družini lahko rešili svoje predmete. Poskrbljeno je bilo, da sta si lahko svoje bivališče uredili v sosednih poslopjih. Cenijo, da znaša povzročena škoda okoli 200.000 lir.
Na lahkih motorjih
se lahko potuje samo v dveh
Ministrstvo za promet sporoča, da spadajo lahkj motorji glede prevoza oseb v kategorijo motorjev. Na osnovi tega določila velja tudi za lahke motorja pravilo, da se na njem pelje poleg vozača lahko še ena oseba.
= KINO =*
VERDI, «Marok», G. Raft.
CENTRALE, 17: «Star morski volk«, W. Berry.
MODERNO, 17: «Cesar in Lu-krecija Borgia«, E. Fevillere,'
EDEN. 17: ((Poslednji dvoboj«;
VITTORIA, 17: ((Bojazen pred preteklostjo«, J. Grawford.
Kolektiv ima že svoj delavski svet, ki dobro iipolnjuje svoje naloge
V primerjavi z letom 1949 so delavci Piranskih ladjedelnic zvišali produkcijo v letu 1950 za 12 odst. Plan za letošnji januar pa so dovršili že štiri dni pred predvidenim rokom.
2e to kar smo zgoraj povedali, je dovolj zgovoren dokaz zelo pomenljive delovne zmage, ki so jo v letu 195o dosegli delavci Piranskih ladjedelnic.
Leta 1949 so na novo zgradili in popravili za več kot 1000 ton prostornine raznih ladij. To so dosegli, ker so delo organizirali po normah in ustanovili delovne brigade. Ob zaključku leta so izvolili tudi delavski svet. Ta se sestaja redno vsak mesec in na sestankih obravnava plan mesečne proizvodnje. Člani delavsk ga sveta dajejo zgled vsem ostalim delavcem kolektiva, ki tekmujejo za zvišanje proizvodnje in prekoračenje plana.
V tem letu bodo zgradili dve motorni ribiški barki za podjetje »Sardela« v Novem gradu in dva vlačilca. Poleg tega bodo popravili še več drogih ladij za več tisoč ton prost rr.ine.
V notranjosti ladjedelnice bodo razširili mehanično delavnico, izpopolnili gradnjo menze in pršne kopeli za delavce.
Od delovnih brigad je najboljša tov. Antona Trani, večkratnega udarnika. Med ostalimi delavci pa se odlikujejo Ervin Valente, ki je predsednik delavskega sveta, Jožef Toic, Jožef Lugnani, M rio De-signan, Jožef Radin, Anton Be-vilacqua in vajenec Sergij For.da.
Pomanjkljivo pa je delovanje sindikalne podružnice posebno na kulturno - ideološkem področju. Sindikalna podružnica bo morala o tem tesno razmišljati, posebno sedaj, ko se bliža redni letni občr.i zbor.
Ne glede na te pomanjkljivosti, pa delovni kolektiv Piranskih ladjedelnic dokazuje, da je s svojim delavskim svetom zmožen sam voditi delo in proizvodnjo.
Sv. Anton
-na 'adjah z ^jj^dci , omom v vojni
Pristaniškem £ letaJci’ piloti
lllti
in ko.
Visoke obveze za 10 lefnico OF
Takoj po prvem zasedanju okrajnega odbora SIAU v Kopru smo sklenili, la bomo 10. obletnico ustanovitve zmagovite OF počastili z delovnimi u-spehi. Postali smo člani OB' v težkih časih in preizkušnjah.
Takrat nismo imeli v rokah delovnega orodja, ampak puške, s katerimi smo uničevali in izganjali okupatorje. Nikdar ne bomo pozabili velike vloge OF, ki je združila v borbi Slovence, Hrvate, Italijane, Si be in ostale narode v Jugoslaviji. Zato bomo v tekmovanju za počastitev 10 letnice storili vse, da bo OF politično in gospodarsko še močnejša.
Na sestanku SIAU je bil navzoč tudi tov. Vatovec, član okrajnega komiteja za gradnjo zadružnih domov. Ob zaključku sestanka smo po pregledu dela in diskusiji o tekmovanju sprejeli sledeče Sklepe:
1. pokrili bomo zadružni dom do 27. aprila, 2. izvedli bomo prostovoljno nabiralno denarno akcijo in zbrali 150.000 din, 3. tretjega februarja bomo imeli zbor volivcev, na katerem bomo ljudem predložili naše misli in sklepe v potrditev, 4. vsak dan bo množično prostovoljno delo pri zadružnem domu in to po določenih zaselkih skozi ves teden.
Viljem Turk
Vozni red parnikov
Od 1. februarja 1951 do preklica je v veljavi sledeči vozni red parnikov na progi Koper - Trst in obratno.
Proga Koper - Trst ob delavnikih:
Odhodi	iz	Kopra:	ob	5.45,
6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 12.00, 13.15, 14.30 in 17.00 uri.
Odhodi	iz	Trsta:	ob	7.00,
10,15, 11.00, 12.30, 13.30, 15.00,
16.30, 17.40 in 18.45 uri.
Ob praznikih:
Odhodi	iz	Kopra:	ob	6.45,
8.55, 9.30, 12.45, in 17.00 uri.
Odhodi	iz	Trsta:	ob	8.10,
11.00, 14.15, 17.50 in 18.30 uri.
Izlet na Učko
bo priredilo Planinsko društvo v Kopru v nedeljo dne U. februarja. Avtobus bo odpeljal izpred avtobusne postaje ob 5.30 uri Prijave sprejema tov. Boris Kožele v društvenem prostoru v Kopru (Dom kulture) v Verdijevi ulici, danes v torek in v sredo ter še v četrtek, vsak dan od 17. do 18. we.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl Gesare Battisti 2 - lelefon 70
Kakšna bo letos letina ?
Padavin je bilo v decembru in januarju veliko nad normalo
Letošnje nič kaj ugodno in deževno vreme, ki traja že od meseca novembra skoro nepretrgoma, vzbuja polno zakrblje-nosti posebno med kmetovalci in zadružniki. Kadar so zimski meseci potekali normalno, je pihala burja in je zemlja zmrzovala, kar je zelo ugodno vplivalo na zemljo, da je bila spomladi rahla in drobljiva, naravnost idealna podlaga za pomladansko setev.
Letos vsega tega ni. Zadružniki in kmetje so zaskrbljeni, ker so z nekaterimi deli v zaostanku za najmanj šest tednov. Kako temu odpomoči, da se vsaj delno popravi, kar je že zamujenega?
To smo imeli pred očmi, ko smo obiskali razgledanega kmeta v koprski okolici, da se z njim pogovorimo, istočasno pa vabimo še druge tovariše, kmetijske strokovnjake, zadružnike in kmete, da se o tem tako važnem vprašanju oglasijo s predlogi in nasveti.
Ko smo obiskali tovariša, je ravnokar prišel iz hleva, kjer je krmil živino. Bil je takoj pripravljen, da se z nami pogovori in nas je povabil v delovno sobo. Tu nam je na naše vprašanje, kaj misli kot dolgoletni in izkušeni kmetovalec, povedal naslednje:
((Izredno deževno vreme, ki ga imamo to zimo, daje našim kmetom precejšnje skrbi. Kakšna bo letina in kako bo s kmetijskimi kulturami, ki jih ne morejo saditi in sejati? Nadnormalne padavine so zemljo v globino premočile, redilne snovi, ki jih kulture lansko leto niso mogle izkoristiti, je voda izprala v globino, deloma pa odplavila. Zemlja sama na sebi postaja pusta in težka. Pričakovani zimski mraz, ki ga do sedaj še ni bilo, ni zemlje izsušil in niti zrahljal. Kmetje se sprašujejo: Kako bo in kako bodo spravili seme v zem-
Da se tukaj ne bomo preveč poglabljali v današnje nenormalne vremenske prilike, bom osvežil spomin na leto 1949, ko sem opazoval vreme v nenormalnih pogojih in tudi sadil krompir.
Takrat je bilo do 5. januarja deževno z rahlimi padavinami, potem pa je nastopilo hladno vreme. Od 5. januarja do 7. aprila je bilo brez dežja.
Takrat sem 25. in 26. februarja kljub neugodnim vremenskim pogojem sadil krompir, tudi če je bila temperatura 6 stopinj pod ničlo. Potem se je vreme nekako ustalilo in se je 3. marca zopet pojavil mraz 3 stopinje pod ničlo. 4. marca je bilo 3 stopinje, 5. pet stopinj, 6. dve stopinji, 7. štiri stopinje in 8. marca pet stopinj pod ničlo. Potem se je vreme ustalilo in je bilo do 7 aprila suho. Zjutraj 7. aprila je padal izdaten dež, 25. in 26. zopet majhen dež in dne 30 aprila in 1. maja zopet deževno.
Po osemletnem bivanju v Istri moram podčrtati, da so bile to izredne vremenske razmere, to je v nasprotju z letošnjimi močnimi padavinami, zelo suhi zimski meseci. Letina je bila potem razmeroma srednja. Tudi krompir, ki sem ga sadil kljub nekaj stopinj mraza, je dobro obrodil.
Kaj naj lahko pričakujemo letos, ko imamo že štri mesece skoro neprestano deževje in imamo že za šest tednov za-stanega dela? Marsikaj bi moralo že biti vsejano in vsaje-'no, pa so semena še v kleti. Te kulture bodo sejane prepozno tudi če se sedaj vreme izboljša in ne bodo dale tistega pridelka kot v letih, ko smo sadili in sejali v normalnih razmerah.
Ob tej ugotovitvi je potrebno, da povem še nekaj. Dvomljivo je če nam bo grah, če
H
bi graha ne mogli sejati, naj kmetje potresejo združenega umetnega gnojila Nitrofoskala in nasadijo koruze, ki jim bo dala dober pridelek, ker bo ušla morebitni suši. Tu j?a zopet nastane vprašanje semenske koruze. Vemo, da lansko leto marsikje koruza ni dala niti semena. Bilo bi vsekakor umestno, da bi se odgovorni za to malo pozanimali, kakšno je stanje semenske koruze irj če jo je treba nabaviti. Seveda r.e činkvantina, temveč navadne koruze. Zelo dobro se obnese pri nas poleg rumenega tudi beli ameriški konjski zob, ki ima bolj kleno, zrnje in daje več in boljšo moko.
Cas poteka, obstajajo pa razne kmetijske strokovne ustanove od katerih do sedaj še nobena ni dala nikake pobude, kako naj se kmet in zadružnik rešita iz tega kritičnega položaja. Marsikje nam na njive pritiska voda, ker se ne more odtekati po za to določenih in nekdaj dobro urejenih odtočnih jarkih. Nikdo še ni povedal tega, da je treba tudi njivam dati zraka iti sonca.
Največji znanstveniki na svetu še niso iznašli tvarine, s katero bi prehranili vsa živa bitja, ampak je še vedno njihova najizdatnejša hrana ona, ki nam jo rodi zemlja. Zato bo nujno potrebno posvetiti več pozornosti našim rodovitnim dolinam, ki niti v največji suši ne odpovejo, ter nam dobro vračajo delo in znoj, ki smo ga vložili vanje.
Ker vemo, da bo čitatelje zanimalo, koliko padavin smo imeli v zadnjih dveh mesecih, smo se obrnili na Kmetijsko šolo v Skocijar.u zaradi podatkov. Zvedeli smo, da je bilo v decembru nad 120 mm padavin in v januarju nad 113 mm padavin, kar je vsekakor veliko nad normalno mero za zimski čas.
Letna skupščina sindikalne podružnice uslužbencev pravosodnih ustanov
Sindikalna podružnica uslužbencev pravosodnih ustanov sklicuje v Kopru redno letno skupščino 14. februarja 1951 ob 15.30 uri. Skupščina bo v razpravni dvorani koprskega okrožnega sodišča s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev skupščine,
2. Poročilo tajnika,
3. Blagajniško poročilo,
4. Razrešitev odbora,
5. Volitve novega odbora,
6. Volitve delegatov za okrajno skupščino,
7. Razno.	ODBOR
Obvestilo
Poverjeništvo za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora obvešča vsa podjetja, trgovce in obrtnike, da odpade v zvezi z Odredbo o davku od prometa proizvodov in storitev vsako kolekovanje računov (faktur).
Z BUJSKEGA
Tečaji za nepismene in izobraževalni tečaji
2e več časa deluje na sektorju Lovrečiča izobraževalni tečaj in tečaj za nepismene. Tako obiskuje v Koreniki tečaj za nepismene 6 ljudi v Babičih pa trije nepismeni. Oba tečaja vodi učiteljica Katarina Boflek. Vsi nepismeni kažejo veliko dobre volje do učenja in je njihov napredek viden.
Učitelj Ivan Kosovič pa vodi splošno izobraževalni tečaj. Obiskuje ga 15 tečajnikov iz Bariča in Skavnice. Učijo se hrvatskega jezika, zemljepisja in še druge potrebne predmete.
V Dajli se je že lani začel tečaj za jezikovno izpopolnjevanje, ki ga obiskuje lo tečajnikov. Vsi tečajniki kažejo zanimanje, da bi čimveč pridobili. Največji uspeh je imel do sedaj tov. Silvan Kadenaro. Tečaj vodi učitelj Stjepan Bednar.
Prav tako deluje v Dajli tečaj za nepismene, katerega o-
Na svoji koži sta poskosiia
Prav je, da na«i ljudje, ki delajo in to v nelahkih pogojih, zvedo za tiste, ki se po daljšem bivanju v Trstu znova vračajo na svoje domove v naše okrožje. Ze smo nekajkrat poročali o takih ljudjeh, id so nasedli gostobesedni in vabljivi propagandi iz Trsta, ki jim je prikazovala tamkajšnje življenje v tako rožnatih barvah, da se jim je življenje v naši coni naenkrat zazdelo naravnost neznosno. Od vsega hvalisanja se jim- je zavrtelo v glavi, da so odšli v toliko opevani Trst.
Kako je biio potem v Trstu, naj sami povedo.
Po devetih mesecih bivanja V Trstu se je te dni vrnil na svoj dom Marcello Pavletič iz Bujskega. Spoznal je, da je vseeno bolje živeti doma. V devetih mesecih je delal samo kakih 20 dni. Največkrat je prenočeval na čolnih v pristanišču. Vljudnost tistih ljudi pa
je moral drago plačati. Preden je legel, je moral očistiti ladje in se šele na to zdelan vreči med vreče in vrvi.
Pavletič se ni lahko odločil za vrnitev. Doma je pustil mlado ženo in sina. Ali naj bi se vrnil k njima tako razcapan in lačen?! In vendar se je odločil ter prišel domov.
Prav tako je te dni prišel domov Berto Brajko iz Kraši-ce, ker ni hotel imeti na svoji osebni izkaznici pečata, ki ga tamkajšnje oblasti vtisnejo vsem beguncem, da s tem označujejo njihov položaj.
Tudi ta dva kot ostali, ki so se že vmili, sta spoznala, da je bilo napačno, ko sta nasedla lažnivi propagandi. Preveč trdo sta morala na svoji koži preizkusiti — resnico o lepem in brezkrbnem življenju v Trstu. Gotovo bosta od sedaj naprej bolj previdna in bosta rajši pomagala doma, kjer sama odločata o dobrem jn slabem
biskujejo trije tovariši. Tudi ta tečaj vodi učitelj Bednar. V-kmečki delovni zadrugi «lskra» sta dva tovariša, ki še ne znata pisati m brati. Tu se jima nudi prilika, ki bi je ne smela tako zanemariti. Dolžnost članov zadruge je, da ju prepričajo, da bosta začela a obiskom tečaja. Ne sme naš človek, član take skupnost; o-stati še nadalje v tem; nepismenosti.
Tečaja za hrvatski jezik so tudi na sektorju Momjan. V Momjanu vodi tečaj učitelj Ante Marjanovič in ga obiskuje 12 ljudi. To število je za tako velik kraj kot je Momjan vsekakor premajhno. SIAU bj morala vplivati na svoje člane, da bi se število obiskovalcev povečalo. Sedaj obiskujejo tečaj poleg nekaterih članov SIAU še nameščenci Kmetnaproze in krajevnega LO. To je pravilno, ker je velika večina ljudi v Momjanu hrvatske narodnosti, in jim bo to olajšalo njihovo poslovanje. Do sedaj je največ pridobil nameščenec zadruge D. Aratonini Ervino.
Tečaj za hrvatski jezik v Brdu obiskuje 8 tovarišev in ga vodi učitelj Tomo Bračani.
Tudi v Skorušici deluje splošni izobraževalni tečaj, katerega obiskuje 13 tečajnikov in ga vodi učiteljica Kača Bauer, v Meriščih pa vodi izobraževalni tečaj učiteljica Milica Sirola.
Delovanje ZAM v Kopru
Pred dnevi se je sestal novi odbor Mestne ZAM, ki je bil izvoljen na prvi mestni konferenci. Po pregledu dela je sprejel sklep za trimesečno tekmovanje v čast 10 letnice ustanovitve OF. Sprejel je tudi sklep, da napove tekmovanje mladini Izole in Pirana v sledečih točkah: utrditev mladinske organizacije, poživitev kulturnega in ideološkega dela, razširitev športa, ljudske tehnike, dela s pionirji, prostovoljnega dela in začetka priprav za praznovanje 1. maja.
V E o
ljo, kako bodo negovali in [ ga bomo uspeli nasaditi, dal kakšni bodo njihovi pridelki? | dober pridelek. Na mesta, kjer
  ............................................................................................................................................
preden je to dočakal. Celih štirinajst dni je bil na smreki in, da bi ne umrl od lakote, je oglodal ves vrh in se živil z vejicami in igličevjem. In ko so naši prišli, je bil tako oslabel, da Je padel s smreke in se ubil. Po smrti je bil odlikovan z zlatim križem za hrabrost.«
In stražmojster je resno dodal: «To je požrtvovalnost, gospod desetnik, to je junaštvo! — Lejte, kako sva se zopet zaklepetala; brž pojdite in naročite obed, medtem pa ga pošljite k meni.«
Desetnik je privedel Svejka in stražmojster mu je prijateljsko pomignil, naj sede. Začel ga je spraševati, ali ima starše.
«Ne.»
K** PHOK. »K, J.-BAN BBADit
,in he?.11neea, ko ^1 u .tobal£a, sedi na stražnici in
vam t? ,Vam ne kartuf ™ doma- 'Lepo toplo je tukaj’, pravi, “ ^ikou . kadila n,!, ^eni tu pri vas zelo ugaja. In če bi 'iTo . krat, kadar	dimnik.	Ampak šele popoldne,
ko pretkan0SK J sonce nad dimnikom.’«
Qa se to > le navdušeno rekel stražme
ne tiče. In vendar ve, da bo ustreljen.
se dela tako
Ijj^ga f.]0' 1,0 njega roT Navdušeno rekel stražmojster, »dela
k* v.	mo
t0 ;aa bi 8Te V LnrL.SpoStovatl- CePrav ie naš sovražnik
morim	VCUUitl	aa dc
Sda bi oVek 8Te v‘g0? apoStovatl- čeprav je nas
a!*1*0 ie tuT?hnm' PonusHu Smrt Ne Vem’ Ce bl t0 znali mi jetnik z« in Peč se v °n pa mlrn0 sedl ln pravl: -LePf
MCI' Rfi \Td	*	J/U
to ie treh f1 ne kadL’ To s0 karakterji, gospod • Ko hi m, železnih živcev  --------------------------------------------- ■-
'M*! cnia~. \ treoa ČP^imo S »»o ^ lo Politiki TU<11 Pl
in
*aVcm-
la«*, en.ia... . a ^leznih živcev, samozatajevanja
Avstriji takšno navdušenje... pa -- “mezai - tistem*1 w3s so navdušenci. Ali ste brali v ališče? v.na visokn °brlaJtnantu Bergerju od topništva ^ v’ b»	naši ,?lre!co ln sl tam naredil na veji opa-
Pegnali \ 1 v uw^nilt ni m°8el vef z,estl s smreke, °vražtnk nistvo Zato je čakal, da bodo naši ’ ln trajalo je celih štirinajst dni,
Vai.-S-Plezal
> bi ^Pet
Stražmojstru je takoj prišlo na misel, da je to bolje, vsaj ne bo nihče objokoval tega nesrečnika. Pri tem se je zagledal v dobrodušni Svejkov obraz ter ga potrkal po rami in po očetovsko vprašal:
«No, in kako vam je na Češkem všeč?«
«Meni je sploh na Češkem všeč«, je odgovoril Svejk. «na svoji poti sem našel povsod dobre ljudi.«
Stražmojster je pokimal: «Pri nas je ljudstvo zelo dobro in ljubeznivo. Kakšna kradež ali kakšen pretep — to ni tako hudo. Ze petnajst let sem tukaj, in če računam, pridejo na leto kvečjemu tri četrtine enega umora.«
«To mislite neizvršen umor?« je vprašal Svejk.
«Ne, tega ne mislim. V petnajstih letih smo raziskovali samo enajst umorov. Roparskih je bilo pet, drugih Sest pa ni bilo nič posebnih.«
Stražmojster je nekoliko umolknil ter prešel spet k svoji zasliševalni metodi: «In kaj ste hoteli delati v Budjejovlcah?«
«Nastopiti službo pri enaindevetdesetem regimentu.«
Stražmojster je pozval Svejka, naj gre zopet na stražnico, in da bi ne pozabil, je brž zapisal v svoj raport na orožniško poveljstvo v Pisku: «Ker popolnoma ovlada češki jezik, je hotel v Čeških Budjejovicah poskusiti, da bi vstopil v enaindevetdeseti pešpolk.«
Stražmojster si je veselo pomel roke. Spomnil se je na svojega prednika, stražmojstra Biirgerja, ki z zadržanim osumljencem sploh ni govoril, ga ni spraševal, temveč ga je takoj Poslal k sodišču s kratkim raportom: «Po izjavi desetnika so ga aretirali zaradi potepuštva in beračenja.« Mar je to zaslišba?
In stražmojster je zrl na strani svojega raporta in se z zadoščenjem nasmehnil ter vzel iz miznice rezervat deželnega oro .niškega poveljstva v Pragi z običajnim: «Strogo zaupno!«
enkrat sl ga je prebral:
«Vsem orožniškim postajam se strogo naroča, naj z večjo Pozornostjo zasledujejo vse osebe, ki hodijo po njihovem rajonu. Premik naše vojske v vzhodni Galiciji je bil vzrok, da • o nekateri ruski oddelki, ki so prekoračili Karpate, zavzeli pozicije v notranjosti naše države, zaradi česar se je fronta premaknila globlje proti zahodu monarhije. Ta novi položaj ruskim špijonom, da so vdrli globlje v našo deželo, z asti v siezijo in Moravsko, od koder je po zaupnih poročilih mnogo ruskih špijonov odšlo na Češko. Dognano je, da je med njimi veliko ruskih Cehov, vzgojenih na visokih štabnih vojaških šolah Rusije, ki popolnoma ovladajo češčino. Ti so posebno nevarni špijoni. Deželno poveljstvo zato ukazuje, da se morajo zadržati vsi, ki so sumljivi, in da je potrebna posebna pazljivost tam. kjer so v bližini posadke, vojaška središča in postaje z vojaškimi vlaki. Zadržane je treba takoj preiskati in jih odpraviti k višji instanci.«
Orožniški stražmojster Flanderka se je spet zadovoljno nasmehnil in spravil rezervat v miznico.
Takih tajnih odredb notranjega ministrstva je bilo veliko. Vsak dan je prinašal nove instrukcije, navodila in ukaze. Kar poplavljen od teh odredb avstrijskega notranjega ministrstva, je stražmojster Flanderka po vsakdanje odgovarjal, da je pri njem vse v redu in da je prebivalstvo nadvse lojalno.
V miznici orožniškega stražmojstra so bile vsemogoče tlsko-vine. Vlada je hotela vedeti o slehernem državljanu, kaj misli o nji.
Največ skrbi mu je prizadela instrukcija, kako je treba med prebivalstvom izslediti plačane ovaduhe in informatorje. Domislil se je, da bi bilo najbolje poslužiti se občinskega pastirja, ki so mu pravili: «Peptek. poskoči!« To je bil kreten, ki je na ta klic vselej poskočil. Njega si je dal poklicati in mu je rekel: »Ves. Pepček, kdo je stari Prochazka?«
«M666.»
«Ne meketaj, zapomni si, da pravijo tako cesarju. Ali veš, kdo je to cesar?«
«To je gospod cesar.«
«Dobro, Pepček! Torej si zapomni: če boš koga slišal, ko hodiš od hiše do hiše na kosilo in večerjo, govoriti, da je cesar osel ali kaj podobnega, mi pridi to takoj povedat. Dobiš de-setak. In če boš slišal koga razlagati, da ne bomo zmagali, moraš zopet priti k meni in povedati, kdo je to rekel, in dobiš spet desetak. Ce pa bom slišal, da kaj zatajuješ, ti bo slaba predla. Poberem te in odpeljem v Pisek. In zdaj, poskoči!« Ko je poskočil mu je dal dva desetaka in zadovoljno napisal raport okrajnemu orožniškemu poveljstvu, da je že našel informatorja.
(Nadaljevanje sledi.J!
PRIMORSKI DNEVNIK
SPOMINI NA VSTAJO NAŠEGA LJUDSTVA
Komisar je odšel po stopnicah v stavbo, kjer ga je čakal S vljudnim nasmeškom na licu nemški oficir. Midva s tovarišem sva pa ostala pred vrati in nisva imela pravzaprav kaj početi. Sicer pa tudi ne bi tnogla kaj posebnega napraviti, ker nisva imela časa odgo. varjati na številna vprašanja in stisniti vse roke, ki so nam 'jih ponujali. Konec koncev sva vendar prepričala tovariše, da sedaj ni čas za obujanje spominov, za sklepanje poznanstev, temveč da bi bilo treba predvsem blokirati poslopje nemškega štaba. Na vsak Vogal smo postavili strojnico, pred vrata smo jih postavili celo rešto tako, da ne bi mogla niti miš v stavbo ali iz nje. Pozneje mi je naš divizijski komisar pravil, da je med pogajanji nemški komandant stalno hodil ob oknih in bii vedno bolj nervozen. Pa saj je imel vzrok. Vedno več je bilo obo. roženih delavcev in vedno več pokvarjenih italijanskih pušk in mitraljezov je gledalo proti stavbi tako, da je tudi nemški komandant postajal vedno meh. kejši. Nazadnje je privolil na naše pogoje in predaja je bila oficialno priznana. Po telefonu so sporočili v mesto, zatulile so sirene in za nas je bilo vojne konec.
Čuden je bil ta občutek-Včeraj sovražnik, s katerim ne moreš govoriti drugače kot z orožjem, ki si ga sovražil, ki si mu hotel napraviti vse najhujše, danes pa poražen ujetnik, ki se te boji.
Komisar se je vrnil iz poslopja in nama rekel, da naj se vrneva v edinico. To je pomenilo «po bbveščevalskoj), da sva bila lep čas prosta, ker sva vedela, da bo edinica sama pnšla prav kmalu v Tržič. Zato sva ta čas izkoristila in naredila sprehod po mestu. Bil je to svojevrsten sprehod. Na vsa. kem vogalu nas je klical kdo, da izpijeva kozarec vina, stalno nas je obkrožala gruča ljudi, ki nikakor ni mogla verjeti, da je vojne konec in da so ti dolgo pričakovani partizani prišli k njim. Pa tudi nam je srce bilo nekako hitreje, začu-
Plin iz neizkopanega premoga
Pii izgorevanju premoga se tvori gorljivi plin, ki se uporablja v različnih industrijah. Zato so prišli v ZDA na misei, da bi izkoriščali sloje premoga, ki ne pride v poštev za izkopavanje. V tem so dosegli do sedaj zadovoljive uspehe. Postopek je naslednji: najprej se izvrta eden ali več rovov globoko v zemljo skozi sloj premoga Na dnu je treba rov razširiti, da bi lahko služil kot ognjišče. Nato se vrže zažigal-na bomba, ki izzove požar. Da se ogenj ne bi pogasil, je treba neprestano črpati v rov svež zrak, ki obenem izpodriva plin. Plin, ki izhaja iz rova, lovijo v cevi in ga vodijo v različne tovarne. Na ta način se lahko izkoristi sloje premoga, ki bi se jih drugače nihče ne dotaknil'.
Izdelali so karto polovice nebesnega oboka
Na Yalski univerzi so po 23-letnem delu dokončali kar. to polovice nobesnega oboka, na kateri je zaznamovanih 128.000 zvezd, med njimi tudi tako imenovane zvezde devete velikosti, ki 25 krat slabše svetijo kot najbolj blede, k; jih lahko vidimo s prostim očesom. Po izjavi nekega znanstvenega sodelavca te univerze opravljata pripravljalna dela za karto druge polovice nebesnega oboka observatorij v Greenvichu in observatorij na Rtu dobre nade.
M avtomobilski plašil
V Akronu (ZDA) delajo poizkuse z novo vrsto avtomobilskih plaščev. Le.te so iz sintetičnega gumija in zdržijo izredno nizko temperaturo. Dognali so, da ostane taka guma elastična še pri — 60.o C, medtem ko navadna pneuma-tika zmrzne že pri 50.o C. Te pneumatike bodo prišle predvsem v poštev za avtomobilski promet v Aljaski,
Tehnična služba ameriškega pomorskega letalstva je sporočila, da ji je uspelo izzvati v aerodinamičnih tunelih gibanje zraka, ki je osemkrat hitrejše od zvoka. Okolnosti za tako gibanje zraka so izzvali umetno in dosegli brzino med 8480 in 9760 km na uro. Ta poskus bo reakcijski pogon, ki je doseglo služil tudi za praktično uporabo. V takih tunelih so preiz. kusili tudi ameriško letalo na brzino 1600 km na uro.
tili smo kako smo tesno povezani s temi ljudmi.
V mestu se je pričela čudna hajka za Nemci. Razoroževali so jih vsi po vrsti. Kljub temu, da so uradno kapitulirali, posamezne skupine niso izročale orožja preveč rade. Zato je bilo še vrsto prask. Vse so se končale s par streli v zrak in nazadnje so še tako trdovratni fašisti izročili orožje. Ko sem hodil po neki ulici so me poklicali v neko hišo in mi na dolgo in široko razkladali, da je notri 50 dobro oboroženih Švabov, ki se nočejo predati.
Zdelo se mi je nekako za malo. da se sploh še upirajo. Sel sem k tistim Švabom in jih hr-ulil po hrvaško, še danes ne vem zakaj, saj so hrvaščino razumeli prav toliko kot slovenščino, to se pravi nič. Vendar so najbrž po tonu mojega glasu uvideli, da ni več šala in ko sem čisto jasno pokazal, da bomo streljali, so se radi ali neradi vendarle predali. Z delan, ci smo jih obkolili in jim po-
brali orožje. Potem sem prišel pravzaprav v škripce, ker pri najboljši volji nisem vedel, kaj početi z njimi. Napravili smo kolono in jo mahnili proti centru mesta. V centru me je srečal moj šef in mi dal nalog, da zbiram vse mogoče raztresene Nemce in jih pošiljam v šolo, kjer naj bi bil nekak center za nemške ujetnike. Tja sem peljal tudi ssvojihs 50 Švabov.
Medtem časom pa so se po Furlaniji kretale angleške kolone in proti popoldnevu so prišle prve izvidnice tudi v mesto. Na mostu čez Sočo. ki ga je zasedel nek naš častnik z nekaj vojaki, se je imela med Angleži in našimi dolga deba. ta. Naši so namreč imeli povelje, da ne smejo spustiti nikogar čez most (po povelju so bili seveda mišljeni četniki in Nemci), častnik je bil pa trmast in ni hotel spustiti angleške izvidnice. Obenem je pa vedel, kaj se spodobi in je sredi mosta z dolgim nadvse vljudnim govorom v najčistejši pri-
morščini pozdravil angleško iz. vidnico. Angleži so tudi zelo vljudni ljudje in seveda niso mogli drugače kot, da so mu odgovorili s prao tako dolgim govorom. Potem so morali priti na vrsto in na svoj račun še fotoreporterji, kinooperaterji in ne vem kakšni reporterji še. Za izvidnico je prišla vsa kolona. S kolono je prišel tudi general. Naš oficir je moral biti pač vljuden in je seveda z malo daljšim govorom pozdra-vil tudi generala. General je moral biti vljudhejši od svojega podrejenega in je govoril še malo delj časa. Skratka te ceremonije pri mostu kot so pra. vili, so trajale par ur. Seveda moram priznati, da so bile zabeljene z dobršno porcijo partizanskega humorja.
V' Tržiču je vedno bolj oblast prihajala v naše roke. Prvič v življenju smo začutili, prav globoko v dnu srca, kaj pravzaprav pomeni italijansko jugoslovansko bratstvo.
KONEC
GOSFODAES T ¥_0
f TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCeT]
Svetovna proizvodnja petroleja
v stalnem porastu
Svetovna proizvodnja petroleja je v preteklem letu dosegla rekordno višino 523 ten. Za 50 milijonov ton se je dvignila svetovna proizvodnja v primer, javi s preteklima dvema letoma, kar. predstavlja 11 procenit-no zvišanje. Okrog 246 milijonov ton je bilo proizvedenih v prvem semestru preteklega leta in 277 v drugem semestru. Združene države in dežele Srednjega vzhoda so proizvedle po eno tretjino tega povišanja, ostanek so proizvedli drugi proizvajalci.
Srednji vzhod dela velike korake naprej v povečanju svoje proizvodnje petroleja. Vsak izmed treh glavnih rajonov Sred. njega vzhoda je dvignil svojo proizvodnjo petroleja za 4 do 5 milijonov ton. Porast proizvod, nje v Saudovi Arabiji je nastal poleg drugih vzrokov tudi vsled položitve novega petrolejskega cevovoda. Hiter razvoj si lahko predstavimo, če pomislimo, da se je proizvodnja dvignila od 1 milijona ton v 1944 letu na 27 milijonov v 1950 letu.
Proizvodnja Iraka je znašala 1949 leta nekaj več kot dva mi-
lijona ton. Zahvaljujoč' se novemu cevovodu, ki pelje v Tri. polis se bo lahko proizvodnja dvignila do 20 milijonov ton. V Egiptu ni velikih izprememb, prav tako je tudi razvoj proizvodnje v Turčiji počasen.
Albanska proizvodnja se nahaja v težkem položaju. Primanjkuje ji oprema in tehnični personal. Vendar Albanija ne skuša teh problemov reševati na svetovnem tržišču tako, da bi prodala tam dej svoje proizvodnje in za dobljeno valuto nabavila nujno potrebno opremo.
Kot kaže so Rusi opazili to kritično stanje v albanski proizvodnji, ker so pač najbolj za. interesirani, saj oddide večina proizvodnje v SZ. Zato so poslali v Albanijo mešano romun-sko-rusko komisijo. Ta komisija je prišla v teh dneh v Tirano, kjer sta jo sprejela dva albanska in dva sovjetska strokovnjaka. Stanje je bilo, kot je ugotovila komisija tako, da je prosila Moskvo za nujno pomoč v materialu, ki bi ga pripeljali z avionom. Obenem so tudi razpravljali o rednem prevozu pe. troleja iz Vailone v Cmo morje.
Kava
V. Trst so prišle prve dovolilnice za šterlinge za uvoz brazilske kave. Te dovolilnice so prišle od ministrstva za zunanjo trgovino. Verjetno bo mož. nost nabave preko Londona v šterlingih dala tržišču neko določeno trdnost in bo odstranila komplicirane manipulacije, s pomočjo katerih so uvozniki nabavljali kavo. Cena brazilske kave v šterlingih je po poslednjih telegrafskih vesteh sledeča: (ponudba) Rio 3 393, Rio 5 385, Rio 7 395, Minas 396, Santos ekstra 467. Vse cene so računane za vreče 50 kg cif Trst. Poslednje vesti o cenah arabske in afriške kave pričajo o lahkem padcu. Uganda preči, ščena velja 336 cif Trst, Uganda groba 340. Tudi arabski tipi ka. žejo tendenco po znižanju cen. Tako je Moka Hodeida padla s 480 na 475 šterlingov za 1000 kg cif Genova, Napoli ali Trst, Moka Hodeida je padla s 470 na 465. Nespremenjeni so pa ostali tipi Harrar (465 šterlingov za 1000 k,g cif Trst, Moka Lekem-ti 445, Gimma 440 jn Sidamo 440).
V preteklem tednu se je občutilo pomanjkanje poslov. Verjetno se še vedno občuti velika količina poslov, ki so bili zaključeni v začetku leta in splošna tendenca trga.
mm
'• v v
’* N 4 ' V
i:
ŠPORTNI DNEVNIK
Odmevi tekem Jugoslavija-Francija
Potek srečanja B enajstoric, komentarji in ocena igralcev
Južnokorejske čete so se za zimo opremile po vzorcu kitajskih »prostovoljcev«. Na sliki vidimo dobro opremljeno četo, ki odhaja na fronto
LIONE, 6 — Na občinskem stadionu sta se srečali B enaj-storici Francije in Jugoslavije; igra je bila nenavadno napeta. V prvem polčasu je imela Francija prednost v vetru, poleg te. ga pa je' gostom bleščalo v oči sonce, kar je predstavljalo znatno oviro, ki so jo nasprotniki vešče izkoristili. V 15’ je padel prvi gol za Francijo, i-zenačil pa je v 35 minuti Senčar. S tem rezultatom se je odšlo na počitek. V 20’ drugega polčasa so Jugoslovani prišli v vodstvo Po Rajkovu, ki je potem osem minut kasneje zabil še tretji gol za svoje barve. Od tega trenutka dalje je igra postala surova; Francozi so na vsak način hoteli zmanjšati rezultat, kar jim je uspelo sedem minut pred koncem; realiziral je Cajkovsk.i
Zmaga Jugoslavije je plod tehnične nadmoči. Napad je ob dobrem sodelovanju half linije neštetokrat spravil nasprotnikovo obrambo v resno zadrego. Odličen je bil srednji napadalec Rupnik, ki je neprestano pošiljal posebne žoge Senčarju in Rajkovu. Vratar in branilci so bili sigurni.
Po tekmi je bil sprejem v čast jugoslovanskim in francoskim nogometašem. Med drugimi osebnostmi je prisostvoval banketu tudi jugoslovanski konzul Petrovič. Jugoslovanski kot francoski govorniki so poudarili svoje zadovoljstvo nad simpatijo, ki vlada med športnimi krogi obeh držav.
Jugoslovanska ekipa si je danes ogledala Lion in okolico, jutri pa odpotuje proti Beogradu.
Moštvo gostov je igralo v tej postavi:
Ančlč. Ožegovič, Drago, Hor. vat, Palfi. Jovanovič, Jakove-tič, Rajkov, Senčar. Rupnik, Čajkovski II.. Strnad.
Izjave sodnika in jugoslovanskega trenerja
Belgijski sodnik Francgn je dejal: «Jugoslovar.i so bili teh.
nično boljši, Francozi pa so pokazali veliko požrtvovalnost in hitrost ter zasluženo zmagali«.
Trener jugoslovanske reprezentance Bane Sekulič: «Tek-mo smo izgubili v prvih 20. minutah igre, ko so naši napadalci zapravili več ugodnih prilik. V drugem polčasu se je pokazalo, da našim igralcem mar.jka kondicije. V tehničnem pogledu je bila igra slaba«.
Krilska vrsta je igrala zelo raztrgano. Edino Cajkowski je napravil izvrsten vtis. Od krilcev se je uveljavil tudi Horvat Beara je branil zelo dobro in ni kriv za prejeta gola. Prav njegovi izvrstni igri se mora jugoslovansko moštvo zahvaliti, da ni bilo poraženo s še večjim rezultatom. Po igri v polju sta si bili moštvi enakopravna nasprotnika. Francozi so bili izredno nevarni pred golom, na katerega so večkrat streljali.
Igrišče je bilo zaradi večdnevnega dežja v zelo slabem stanju, vendar je bilo med tek. mo lepo vreme.
Časop
isi
FIGARO; Bodi jasno, da so bili gostje danes samo sence samih sebe, kar je opravičljivo
z ozirom na to, da je jugoslovansko nogometno prvenstvo končalo že pred mesecem dni. Samo dvajset minut so Jugoslovani igrali tako, kot smo jih videli v Firencah, potem pa so bili podobni bloku ledu, ki se stopi ob sončnih žarkih.
L’EQUIPE:	Na momente so
Čajkovski, Mitič, Bobek in Djajič pokazali, da niso nič izgubili na svoji kvaliteti, to je pa tudi vse. Jugoslovanska enajstorica je pokazala, da je popolnoma izven forme.
Koliko so pokazali posamezniki?
Prinašamo vam tudi vrednost posameznih igralcev, kakor so ocenili dvaindvajsetorico jugoslovanski nogometni poznavalci.
Francija: Darui (8), Hoguet (8), Marche (8). Cuissard (8). Jonquet (8), Arhaudau (7), Strappe (6), Var.doorent (7), Cargou (6), Flamion (7), Do-ve (6).
Jugoslavija A: Beara (7), Ko. lakovio (5), Colič (7), Čajkovski (6), Ivo Horvat (7), Djajič (6), Ognjanov (6), Mitič (5), Tomaševič (5) Bobek (5), Her-ceg (4).
Ce seštejemo točke, vidimo,
da naberejo Francozi 79 točk, Jugoslovanom pa lahko seštejemo samo 63. Potemtakem bi bila zmaga Francozov zaslužena, interesantno je samo to, da so Jugoslovani edini, ki to trdijo, da so izgubili zasluženo. Danaspji jutranji italijanski listi prinašajo o tekmi obširne komentarje, v katerih v glavnem trdijo, da je francoska zmaga veliko presenečenje ter, da je to zmaga požrtvovalnosti nad odlično tehniko Jugoslovanov.
S tekme Sesljan — Montebello B
Francija C-Jugoslavija C 2:1(11:01
BEZIERS, 6. — Francija C je danes premagala v Beziersu tretje moštvo Jugoslavije z izidom 2:1. Prvi polčas se je končal brez gola.
V naši prihodnji številki bomo pričeli z objavljanjem reportaže z mladinskega tur. nirja v Viareggiu.
r uspeti ii
v Nemi
V dneh od 7. do 11. februarja bodo v Badgasteinu tekme za 1. mednarodno železničarsko smučarsko prvenstvo, na katerih bodo sodelovali smučarji-želez-ničarji iz 12 evropskih držav, Svoje zastopstvo bodo od poslali tjakaj tudi jugoslovanski železničarji, kot najmlajši člani mednarodne športne unije železničarjev (USIC), in sicer 12-člansko moštvo. Jugoslavijo bo na teh tekmah zastopalo 5 tekačev, 5 alpskih vozačev in 2 skakalca, med njimi 10 Slovencev in 2 člana beograjskega ((Železničar ja». Imena bratov Klančnikov, Starmana, Zalokarja, Zupeta itd. jamčijo, da bodo železničarji na teh tekmah navzlic hudi konkurenci častno zastopali barve Jugoslavije.
Tekmovanje obsega tek na 16 km in skoke, obe alpski disciplini ter štafeto 4x10 km. Prireditev bodo letos izvedli vstrijski železničarji.
(Nadaljevanje in konec)
Tako smo ga torej pokopavali slovesno in dostojno po starih običajih, ki smo jih podedovali od naših prednikov. Na čelu je korakala godba, nalašč iz Gluhe vasi naročena. Za njimi je kot vsako leto molil duhovnik ~ Zanjo Lu-kotov. To je že njegova pravica, ki jo je podedoval od svojega očeta, kot jo je njegov oče od svojega. Od kod in zakaj ima ravno on to pravico, ne vedo niti stari ljudje. Vsekakor pa se ne misli nihče postavljati proti Zanju, ker vsi vemo. da on zna. ko se ugreje, tako dobro oponašati razne coprnije, da bi ga noben gospod ne prekosil. Tončo je bil za mežnarja in je imel tri kravje zvonce okrog vratu, v rokah pa kotlit refo-ša, s katerim smo se vsi tolažili in kropili slamnatega Pusta, ki ga je osem fantov nosilo v svinjski trugi. Zadaj je stopala nepregledna vrsta ljudi iz vse okolice.
Sprevod je bil ravno na sredi vasi, ko se oglasi zlata duša Karlek Lodrica, ki
Pinko Tomažič PUST
vedno skrbi za vse: «Stoj-te! Kaj se ne bi malo odpočili. Naglica vedno škodi: Ce bi ranjki Dominče Zajc ne imel sile umreti, bi bil še dandanes živ*. Jasno jeuda so bile Karle-kove besede sprejete s splošnim odobravanjem in pritrjevanjem, posebno še, ker se je to zgodilo slučajno ravno pred gostilno. Toda nismo še vsi vdrli v gostilno, ko zaslišimo zunaj grozovito vpitje. Na zidu stoji Zanjo, maha z rokami in kale nekoga, ki koplje na «kapucišču*. «Sramota, sramota! Glejte ljudje, kako se je dandanašnji svet pohujšal. Ni dovolj, da rijemo po zemlji tedne in mesece, še na dan našega preljubega Pusla ta nesramnež ne miruje. Pojdimo, pa poglejmo, kako je z njegovo pametjo, če je sploh, kaj ima!*
Zdirjali smo vsi dol na polje.
^Predragi človek, ali se ti je zmešalo?*, je strogo
rekel Zanjo. Skrt je milo pogledal in ni mogel odgovoriti. Ni vedel, kaj bi: ali naj bi pazil na vsako kretnjo Tonča, ki je nič kaj ljubeznivo mahal s kotli čem okrog njegove glave, ali naj bi gledal nas, ki smo plesali okrog njega, ali pa naj bi si mašil ušesa, ker je godba tako tulila, da so se ljudje na dve uri oddaljeni Gori križali in mislili, da je že konec sveta.
Stvar se je končala tako, da je Zanjo Skrtu greh odpustil, ga blagoslovil z refošem in mu ukazal izpiti dva korca, «na eks*. Medtem smo mi po taktu bobna teptali, kar je bilo prekopanega, in v malem času se nam je posrečilo zabrisati sramoto, ki jo je bil Skrt v svoji nevednosti naprtil vsej vasi.
V gostilni so bile mize tako obložene, da so jim noge klecale. Vsi smo s pravo gorečnostjo uničevali vino, kajti vino je
strup in treba go. je uničiti, kot pravi Karlek Lodrica, ki je na tem področju pravi junak. Pa se ti nekdo spomni (seveda Ninč Balota, ki ima polno kaščo), da bi ne bilo slabo, če bi nabrisali oštirja, ki je naš južni brat. Na črt je bil odličen in spre jet je bil soglasno.
«Plačam!», se je nekdo oglasil iz kota. Oštir je
nrit.plcpl
cPustil*, pravi Zorzut, «bom že jaz vse plačal. Oštir, sem pojdi!*
<tStojte! Danes moram vse plačati jaz, če ne, nisem Karlek Lodrica!»
Za njim so se začeli siliti še drugi in oštir je ves zbegan tekal od omizja do omizja.
Tončo je skočil na stolico: «Ce kdo plača pred mano. mu dam tako po gobcu, da bo nesel zobe v žepu domov!*
Vse je šlo v redu, po načrtu. Cez pol ure so bile vse mize po tleh, stekle-
nice razbite in kozarci raztreščeni. Malo je manjkalo, da ni oštir zblaznel. Skakal je sem ter tja, k temu, k onemu, pri tem pa preklinjal, molil, prosil, grozil.
«,Santa Madonna, idite zunaj, marš zunaj. Ojoj, aiuto!*....
«Ne, dokler ne plačamo, ne gremo od tod!*
«Jutri, jutri*, je javkal naprej.
A mi smo razbijali naprej. Sipe so žvenketale.
Ko je zletela steklenica črnega na neko podobo, ki je visela na steni, se je ubogemu oštirju stemnilo pred očmi, Zaletel se je na sredo meteža in zarjovel:
«Nic plačati, nic. Vso vino gratis. Marš zunaj Madonna*...
Drugi dan so nas prišli orožniki zapisovat zaradi slike. Skrt se je vrnil čez tri dni. aTako bo baba znala, da se za Pust ne sme pošiljati moža ko-
pat*. Suknjo je zapil, klobuk pa zgubil po poti.
<:.Sedaj smo tukaj*, je zaključil Ninč Balota. Trebušček, ki je ves čas pripovedovanja skakljal, se je končno pomiril.
Vokat je vzdihnil. O tem, da «smo tukaj*, ni bilo nobenega dvoma. Bilo je črno na belem od trenutka, ko je Tončo igraje se s črnilnikom razlil črnilo po spisih, ki so bili na mizi. Rekel je, da je zelo, zelo vesel, da smo se ravno nanj obrnili, in pri tem je milo pogledal navzgor. Rekel je še, da je vse razumel, da nas najbrže doma čakajo in da se zaradi plačila ne bomo sprli. Bog ne daj! Pri tem se je seveda Tončo nedolžno nasmehnil.
«Hvala, da ste prišli*, je zopet vzdihnil, asamo drugič prosim, pa brez zamere, da bi mi rajši pi-' sali ali pa mi vsaj teden dni prej javili, če mislite k meni*.
Se roko smo mu stisnili (imel jo je potem dva tedna obvezano) in smo šli. Bilo nas je trideset in Drejček...
NAROČAJTE
.
iuaosiovanskt
REVIJE
Založništvo tržaškega tiska (Uprava listov, Trst, UL Frančiška 20-1) sprejema naročila na slovenske in druge J » slovanske revije. Opozarjamo sedaj, v začetku leta, na gato izbiro slovenskih in jugoslovanskih revij, ki obravna literarna, politična, pravna, prirodoznanska, zdravstven , dagoška, gospodarska, tehnična in druga vprašanja.
Novi svet
Leposlovna revija, glasilo Društva slovenskih ^nj'-j kov, urednik Ferdo Kozak. Izhaja mesečno. Letna naro«-2.200 lir.
Nova obzorja	(
Leposlovna revija, glasilo Zveze kulturnih delavCM Mariboru, urednik Anton Ingolič. Naročnina letno 800
Mladinska revija
Mladinska leposlovna revija. Izhaja v 10 številkah n* to, letna naročnina 600 lir.
Slavistična revija
Znanstvena revija za literarno zgodovino	in	jezik,	i ^
Slavistično društvo v Ljubljani. Uredniki:	A.	Ocvirk,	*•
movš in J. Vidmar. Letna naročnina 1.200 lir.
Geografski vestnik:	^
Časopis za geografijo in sorodne vede, izdaja institut ljubljanske univerze. Urejata A. Melik in S. j Naročnina 480 lir.
Slovenski etnograf
Časopis za etnografijo in folkloro, izdaja Etno#*jJ, muzej, urednika B. Orel in M. Matičetov. Letna nar«
800 lir.
Republika	.
Revija za književnost in umetnost, glasilo hrvatskih ževnikov (Zagreb). Vsaka številka 180 lir.
Hrvatsko kolo
i	'	1	.	i	.... —	■	■■	   rfofp
Leposlovna revija, ki jo izdaja Hrvatska Matica v bu. Izhaja 4-krat letno, naročnina S60 lir.
Književnost
■bst'1
io8»f
Mesečna leposlovna revija, ureja Eli Finci, glasilo sr književnikov (Beograd). Letna naročnina 960 lir.
Letopis Matice Srpske
Književna revija, ureja Zivan Milšsavac, izhaja v Sadu. Naročnina letno 800 lir.
Brazda
Časopis za književnost in umetnost, ureja Isak Sa® lija (Sarajevo). Naročnina 960 lir letno.
St varan j e
Mesečna književna revija, ureja J. Djonovič,
Cetinju, letna naročnina 720 lir.
Nov den	■-
Revija za umetnost in znanost, glasilo makedonskih s teljev, ureja Slavko Janevski, naročnina 720 Ur.
Medjunarodni problemi	,
Izdaja Institut za mednarodno politiko in gospodar**’1 Beogradu. Posamezna številka 90 lir.
Ljudski pravnik
Izdaja Društvo pravnikov LRS, letno 340 lir.
Proteus
---------—	■	haP
Ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo, 1Z[ J
krat na leto. Urednik Lavo Čermelj. Letno 480 lir.
Priroda, človek in zdravje
Mesečnik za poljudno zdravstvo. Letno 320 lir.
Sodobna pedagogika	|f
Pedagoška revija, ki jo izdaja Slovensko pedagošK® štvo, ietna naročnina 400 lir.
Scuola nuova	^
Italijanska revija za šolska vprašanja, ki jo izd^ir. janska unija na Reki. Letno 8 številk, naročnina 6®“
II pioniere	j
List za italijanske pionirje v Istri in na Reki, P° nik, letno 340 lir.
Finansije	^
Glasilo finančnega ministrstva FLRJ, izhaja mese na naročnina 600 lir.
Elektroprivreda	.jct
izdaja Svet za energetsko in ekstraktivno indu Beogradu. Letna naročnina 1100 lir (mesečnik).
Morsko ribarstvo
Mesečnik za ribarstvo. Naročnina 400 lir letno.
S a d j ar st v o, vinarstvo, vrtnarstvo
Mesečnik, letna naročnina 400 lir.
Nauka i tehnika	/
izdaja društvo za pospeševanje znanosti in tehh'^ ja mesečno, letna naročnina 960 lir.
Tehnika
Glasilo tehnikov in inženirjev Jugoslavije. Izhal3 no, letna naročnina 960 lir.
Naše gradjevinarstvo	0/
Glasilo Sveta za gradbeno industrijo in gradbeni
sečnik. Letna naročnina 1.680 lir.
letih
,i/
Elektrotehniški vestnik
Strokovna revija elektrotehniških inženirjev *n
Teika industrija
Mesečnik, letna naročnina 960 lir.
Les
List za lesno industrijo, izhaja 10-krat na let0’ 480 lir.
Fotografija
Časopis foto in kinoainaterjev Jugoslavije, letno 760 lir.
nf'
.cff
šah
Glasilo slovenskih šahistov, mesečnik. Letno
90
dl"
imFiiNlATVO- ULICA MONTECCH1,	št. 6, 111. nad. - Telefon	štev.	93-86» m 94-638.	- Poštni predal 502 - UPKAVA: ULICA SV	FKANCISKA
f Trirfnmkj št 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18	Tel.	73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-
' UDraVnl 100,	osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ:	Za vsak mm širine 1	stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. -	Tiska Tržaški tiskarski zavod. -	Podruž.: Gorica,	Ul. S. Pelllco l-IL, Tel. 1 1-32 - Koper, UL Battlsti	301a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 26C0 lir; Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založnlšt-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. -Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račuv pri Komunalni banki v Ljubljani
cona B: Izvod 3. meaečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, mesečn0 ■ • Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemske« ^ ffF k t-Q0339-7 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.Z°-