NARODA list slovenskih delavcev y Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 1 56i — Stev. 1 56. Entered m Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Offiog at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. The largest Sbvcman Daily in the United States. Itsoed every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers. BB 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, MONDAY, JULY 6, 1936— PONEDELJEK, 6. JULIJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. ABESINIJA JE PREPUŠČENA SVOJI ŽALOSTNI USODI ABESINUA JE IZBRISANA IZ ZEMLJEVIDA, KER JI JE LIGA ODREKLA DENARNO POMOČ Sankcije proti Italiji so odpravljene. — Prošnja za posojilo je bila odklonjena.—Poraženi abesinski cesar je doživel! največje razočaranje. — Edino-le mehiški delegati so protestirali. — Haile Sel-laasie je odpotoval v Pariz. ŽENEVA, Švica, 5. julija. — Danes je praznih rok odpotoval od tukaj abesinski cesar Haile Sel-lassie, ki je bil poražen na bojišču in na diplomatski fronti. Ko je stopil v vlak, ki ga je imel odvesti proti Parizu, mu je kakih dvajset oseb zaklicalo v slovo: — Živel cesar! Od njega sta se poslovila tudi ras Kassa in ras Nasibu, ki ga bosta zastopala pri Ligi narodov. — Koliko uspeha in če bo to zastopstvo sploh imelo kaj uspeha se ne ve. Neguševi spremljevalci so izjavili, da je neguš bolan in uničen vsled naporov zadnjih tednov. Iz Pariza se bo podal v London, kjer bo pod stalnim zdravniškim nadzorstvom.- ŽENEVA, Švica, 5. julija. — Liga narodov je zavrnila nujno prošnjo Abesinije za moralno in finančno pomoč, da bi nadaljevala vojno proti Italiji in se je vklonila Mussoliniju ter se tem izbrisala Abesinijo iz zemljevida. Z resolucjo, ki Abesinije niti ne omenja, je Liga narodov odpravila gospodarske sankcije proti Italiji. Sredi burnih prizorov in po prošnji rasa Mayde-na, je Liga narodov odklonila Abesiniji posojilo $50,000,000 za nadaljevanje vojne proti Italiji in s tem zaključila celo abesinsko zadevo. S tem je Liga narodov doživela najhujši poraz v svoji zgodovini. S 44 glasovi proti enemu — štiri države niso glasovale, mehiški delegati pa so v protest bili odsotni — je Liga sprejela resolucijo, ki odpravlja sankcije, katere je Liga pred osmimi meseci naložila Italiji, da bi rešila Abesinijo. Proti resoluciji je glasovala samo Abesinija. Liga pa ni priznala aneksije Abesinije, toda vsaki državi je na prosto dano, da aneksijo prizna, ako se ji zdi primerno. Cesar Haile Selassie je doživel največje razočaranje, ker je trdno veroval, da ga bo Liga narodov ščitila proti Italiji in ni imel niti tega zadoščenja, da bi bila Liga glasovala proti priznanju aneksije Abesinije. Ras Mayden, ki je bil poveljnik abesinske severne armade, je zahteval, da Liga glasuje glede neguševe prošnje za posojilo $50,000,000 in glede neguševe zahteve, da ne prizna aneksije Abesinije. Ta zahteva je bila zavržena s 23 glasovi proti enemu, 25 držav ni glasovalo. V svojem govoru je rekel ras Mayden* da so Italijani zavzeli samo polovico Abesinije in da se v nezavzetem delu dežele zbira abesinska vojska, ki bo nadaljevala vojno proti Italiji. Liga narodov je Abesiniji ugodila v edinem slučaju, da je potrdila Stimsonovo doktrino, da ne prizna oblasti nad"deželo, ki je bila osvojena z oboroženo silo. Državni tajnik pod predsednikom Hooverjem, Henry L. Stimson, je postavil to doktrino 1. 1932, ko se je Japonska polastila Mandžurije. Arthur De Water, zastopnik Južne Afrike, je rekel, da* se ne more pridružiti resoluciji in Južna Afrika je bila edina država, ki je nasprotovala preklicu eafikcij prod Italiji. Kampanja za industrijsko organizacijo SUŠA UNIČUJE ŽiTNAPOLJA 2ito se pali od Appalachian gorovja do Rocky Mountains. — Živina poginja. — Dežja še ni pričakovati. CHICAGO, 111., 5. julija. — Najhujša vročina letošnjega poletja vlada po severozapad-nih državah in uničuje upanja farmerjev, ki so zadnja leta vsled suše stalno prizadeti. Prerije drhte pod pekočim solncem, ko kaže toplomer, nad 100 stopinj. Norfolk, Neaš v tem času — tik ipred »predsedniškimi volitvami —kapitalist am bolj dobrodošlo kot št raj k z izgredi in krvaproletijem. Lieemerci bi stopili pred nerazsodni del ameriške javnosti ter rekli s komedij^ntsko kretnjo: — Tukaj, vidite, imate Rooseveltovo revolucijo! To, kar se je «daj začelo, se ibo pred Rooseveltom nadaljevalo. Volite torej Landonaf On bo povedel ameriški narod iz zmede! POŠILJAT VE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za t 2.66-----------Din. 166 • % 5.66 ----------------- mu. 266 $ IJtS ---------------; Din. 966 •11.75 .....-----------.'. Din.' 566 Din. 1666 Din. 9666 V ITALIJO Za t 9.66 ................Ur 166 I 17.56 ..................;. Ur 266 9 49.66 ..................'Lir 560 9 89.66 Ur 1666 ^ . $1«.66 .................... Ur 2666* 9245JW "Ur 9666 mwm be gen* sedaj hitro menjajo bo naveden* , GE&EPODVŠŠENE BPEEMEMBI GORI ALI D6L1 rfJBi MMfcw kak zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih aH lirah dsvalMma ie Mjše pego j«. IZPLAČILA V AMERL^KIH DOLARJIH ...................49 5.75 .................Sit JK ................... .................,./.'..$21*— .......:..........:».:^SL56 V. ifina kraja WiaOls V NWNA NAKAZILA ttTOftTOEMO PO CABLE t 5-916.— -915v— - ;1 ••r U| '3] it !? t i u ii-__r . >>*"■« M« Glas Narj a A SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 1 1 - .v* ■ ***t • J'.IT NEW IOKK, N. I, ( ssssssssssšsfia ROPARSKI NAPAD NA POSESTNIKA Pod Gorjanci v bližnji vasi Dolžu je bil te dni izvršen strašen zločin, katerega žrtev je po-tamkajšnji bogataš posestnik Ivan Zelinger, «tar 67 let. Mož, ki se je več kakor polovico svojega življenja bavil s prekupčevanjem živine, si'je prihranil precej gotovine, ki jo je znal dobro naložiti. Zadnja leta je večje zneske denarja hranil doma, deloma pa je no^il gotovino tudi pri. sebi. Kot gtar SLEPAR PRI IGRI SREČE Mariborska policija je pred dnevi aretirala 25-letnega italijanskega državljana Lovra Ko-movca, kjer si je skušal priboriti prvo nagrado pri letošnji tomboli Jadranske straže, ki je bila pred 14 dnevi na Trgu svobode, na sleparski način. Komovec je imel izrezane posa-1 prepeljali v Zagreb, mezne številke in je tiste, ki so bile izklicane, prilepil na svojo tomboteko karto. Njegovo sleparijo pa so opazili priredi- MORSKEGA VOLKA SO VJELI kmečki magna* se je z denar-1 tel ji in ga prijavili policiji. Na jem večkrat ponašal, zlasti na j podlagi te vesti pa je dobila sejmih. Ljudje so ga imeli zaN mariborska policija dopis od tr- stiskača, ki na zunanjost ni dal preveč. Da ima Zelinger pri sebi stalno večje zneske denarja, je vedel tudi njegov sovaščan Janez Grednc, ki se je pred časom oženil nekje blizu Kamnika. Pred dnevi pa je prišel domov, kjer mu še živita mati in brat. Vaščani, ki Gredenca dobro poznajo, so mislili, da je prišel domov na obisk. Njegov prihod pa je imel, kakor se je potem izkazalo, čisto drugačen namen. Zelinger, ki je za danes najel kosce, so je odpravil malo pred 4. uro zjutraj z majhno bačvo po vino v svojo zidanico v Tančni dol, malo nižje od vasi. Ko je v zidanici natočil vino in zaklepal zidanična vrata, je nenadno skočil nanj Gredenc, vihteč v rokah težko vozno ročico. Po nesrečnem Zelingeru ki je prestrašen samo kriknil, so pričeli padati hudi udarci, ki so mu razbili Jevo stran glave. Da bi se vsaj malo branil, si je z Obema rokama pokril glavo. Napadalec pa je kakor besen udrihal po žrtvi, dokler ni Zelinger brez glasu in obli t s krvjo omahnil in utihnil. Tedaj mu je napadalec, ki je mislil, da je mož gotovo že mrtev, pretaknil tfse žepe in izvlekel iz suknjiča debelo listnico, v kateri je nawel 42.530 Din gotovine. Te si je takoj prisvojil in zbežal po stranskih potih domov v Dolž. Gredenčev zločin pa je bil kmalu odkrit. Zelingerjeve hčere so bile nemalo v skrbeh, ko očeta po dobri uri ni *bilo doma, čeprav ni imel navade, da bi se dolgo zadrževal v .zidanici. Odpravile so se v Tančni dol. Bile so strašno presenečene, ko so opazile očeta vsega krvavega in nezavestnega pred vrati zidanice. Imel je razbito glavo in polomljene roke. Na o*bupnev klice deklet so prihiteli ljudje, ki so Zelingerja jeli polivati z vodo. Na začudenje Mseh prisostnih se je stari mož prav hitro zavedel, in bil je še toliko pri moči, da je povedal ime napadalca, nakar mu je spomin opešal. Kmetje so smrtno ranjenega Zelmgera prepeljali na njegov dom, nato pa so se napotili iskat roparja, ki so ga tudi prijeli. , Razjarjeni ljudje bi bili Gredenca gotovo linčali, da ni pravočasno prišla v vas orožniška patrulja, ki je roparja aretirala in odvedla na orožniško postajo, kjer ga sedaj zaslišujejo. Zelingerja pa je prepeljal njegov zet gostilničar Iyan Le-sjak iz Gotne vasi v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novnn mestu. Zdravniki dvomijo, da bodo mogli Zelinger ju rešiti .življenje. i V teh krajih je tp po 13 letih drujn roparski napad. Leta 1923, je bil na Gorjancih iz zasede u&treljen bogati Ameri-kanec Franc Mavsar, doma h Gornje Težke vode. Morilec mu jepofbral več ko 100,000 Diff gotovine. Ta zločin pa je vse do danes oetal "nepojasnjen. Ribiči iz Kraljeviče so ujeli velikanskega morskega volka pošast, ki tehta 1500 kg. Dolg je 5 in pol metra. Volka so najpvej ponudili na prodaj trgovcu z ribami Josipu Ogrincu v Ljubljani in so zanj zahtevali 15,000 Din, zdaj ga bodo pa KRVAV DOGODEK V KAZNILNICI Vkaznilnici v Sremski Mit-rovici se je pripetil krvav incident. Okrog 11. zvečer je boveljske gasilske čete, da je na i ječar Čalubdžič začul iz celice podoben način zadel tudi pri njeni tomboli prvi dobitek neki znanega razbojnika Mirka Ba-biča klicanje. Zato je pogledal moški. Tudi te sleparije je o- skozi lino v celico in opazil, da sumi jen Komovec, ki ga je po-1 leži okovani Babič na tleh 'licija* izročila sodišču, s" KAREL VERBOŠT JE BIL UMORJEN Nedavno smo poročali o grozni najdbi že napol razpadlega trupla 45-letnega posestnika Karla Verbošta v Plodler-šnici v Slovenskih -goricah, ki je živel samotarsko življenje. (sključen v dve gubi, kakor da mu je slabo. Da bi mu pomagal, je odprl vrata in stopil v celico; v tem trenutku pa je razbojnik že skočil pokonci, u-daril paznika, da se je onesve-til, mu odvzel puško in ustrelil vanj. Ječar je še vzkliknil 4'Stoj! Policija!" razbojnik pa je med tem že pobegnil na dvorišče. Ječar se je še dvignil in Našel ga je razuašalec kruha se počasi vlekel za njim, če- Prečitajte par poglavy romi-na "Grad Hubertus", p& Boste nestrpno pričakovali nadalje in peciva Josip Smigovec, ki! je tam okrog ljudem ponujal pecivo. Orožniki so bili takoj obveščeni o dogodku in so dognali, da je imel Verbošt krvavo rano na desnem sencu, zaradi katere je umrl. Domnevali iso dvoje: ali je postal žrtev u-mora, alijpa se je smrtno ponesrečil. Ce bi se bilo zgodilo drugo, recimo med tem, ko se je mož vinjen vračal domov, bi se bili v sobi gotovo poznali krvavi sledovi. Ker pa teli ni bilo, se je vedno bolj potrjevalo mnenje, da gre za zločin. To «o potrdili tudi rezultati sodne obdukcije. Obdukcija je bila prav svojevrstna. Truplo je bilo že nagnrto in je razpadalo, iz nosnic, ost m ušes so že lezli črvi. Komisija je dognala, da je dobil Verbošt hude udarce na desno sence in to z nekim topim predmetom. Udarci so bili tako silni, da je takoj padel v nezavest in da je vsaj pol -ure m at o podlegel poškodbam. Tudi zdravnik bi mu ne bil mogel dosti pomagati. Zaradi udarcev je nastopila notranja krvavitev, možgani so mu otrpnili in je bila smrt neizbežna. Druga važna ugotovitev pri obdukciji, pa je bila, daje zločinec igotovo klečal na Verboštu, ko mu je -zadal smrtne udarce. Za to govore udrti-ne in podplutbe na prednjem delu telesa, ki kažejo obrise moškega kolena. V nadaljni preiskavi bo tre ba ugotoviti le, kdo je imel interes na tem. da spravi Verbo-šta s sveta. Nagibi k roparskemu umoru so v tem primeru izključeni. V pokojnikov e m hlačnem žepu so namreč našli 1398 Din gotovine. Bržkone je bil umor izvršen iz maščeva nja in orožniki so morilcu, kake vse kaže, že na sledi. 11 : DVA RUDARJA ZASUTA V rudniku Karolina v Črni p. Kamniku sta dva delavca kq-pala navpičen rov. Zaradi de-že"vja zadnjih dni je bila zemlja tako namočena in zrahljana, da sfe je naenkrat veliki plast zemlje in kaolina' zrušila nad nju in ju zasula. To so o-pazili še o pravem času njuni1 tovariši, ki so ju takoj pričeli* odkopavati. Nwporno delo je trajalo več ur. Šele ponoči so ju BpraviH na varno. Težjih pOČkodib nista imela, zato pa£ ste. bila duševno popolnoma izčrpana. prav je lila kri iz njega v cur- let. Razprava bo trajala več dni, ker je na njo pozvano veliko število prič iz okolice Po-žege. SMRT UGLEDNEGA ČRNOGORCA V Skopi ju je umrl v starosti, 74 let Ilija Vuletič, bivši tajnik nekdanjega črnogorskega zunanjega ministrstva. V Skoplju je prebival že 10 let in si je tudi tam pridobil velik ugled. Njegovega pogreba so se udeležili Vsi Črnogorci, ki prebivajo v Skoplju in okolici. PASTIR NA GIMNAZIJSKIH IZPITIH Na gimnaziji v Sisku je napravil kot privatni učenec izpit za prvi in drugi razred kmečki sin Styvan Repac iz Melinovca v bihaškem srezu, ki je doma pasel svinje in se na paši učil. Profesorji so se čudili njegovemu temeljitemu znanju. Oba razieda je dovršil z odličnim uspehom. Profesorji so med seboj zJbrali nekoliko denarja, ki so ga z izpričevali vred izročili vrlemu pastirju. Obrnili pa so se tudi na javnost, naj bi se našli dobrotniki, ki bi omogočili izredno nadarjenemu in prid- kih. Drugi stražniki, ki jih je T,mu dečku nadaljevanje gtm- strel alarmiral, so opazili Ba-biča, kako skuša pobegniti. Pričeli so streljati in so razbojnika j ubili. Žal pa je tudi nesrečni ječar že čez dve uri podlegel poškodbam. Vse kaže, da je imel Babič pomagača. Pasan-ti, ki so se mimo kaznilnic«' vračali iz kinematografa domov, so opazili oborožene ljudi, ki so se po strelih nemudoma izgubili v temo. Babi velik zločinec. Posebna sija preiskuje, kako se je rešil okovov in ali mu je kdo pri tem pomagal. , , RAZPRAVA PROTI RAZBOJNIKOM Pred okrožnim sodiščem v Osijeku se je začela razprava proti 35 članski razbojniški družbi, ki je izvršila lani v je-] seni več zločinov v okolici Po-žege in ki ima na vesti tudi dva roparska umora. Obtožnica označuje kot voditelja nevarne tolpe nekega 28-letnega poljedelca. Zanj in za osem njegovih tovarišev zahteva državni "tožilec smrtno kazen, za vse o-stale obtožence ]>a ječo 7 do 10 nazijskih študij. IŠČEM svojega prijatelja J ANDRE MUTIČA, ki se pred štirimi leti nahajal v Stuebenville, O. Kdor bi vedel za njegov naslov, naj mi ga javi, še bolj bi me pa veselilo, če bi se sam o-č "e bil Midva sva skupaj poto- a kolini |va'a 1 iz starega kra^ j«. Jandre je doma iz va-si Do-nje Primšlje, občina Primšlje. GEO. LONČAR Box 48, Wendell, Pa. 2., 3., 6.-7 "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje^ to lahko stori, -r Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne poši-| ljamo. Važno za Kdor je namenjen potovati t stari kraj ali dohiti koga od tam, je potrebno, da je pouffen v Vseh 'stvareh'. VsFed naše dolgoletni skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tndi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje adobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse,' bodisi proSnje ta povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. * Nčdttavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi T* Wash in gt ona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila ln zagotavljanje Vam, da boste poceni ln udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY . . (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. y, TAKO SE BO ZAČELO . . . (Slika iz bodočnosti.) v Medtem je pa V Postojni iz nenada zbolelo več oseb. Zdravniki so konštatirali, da vsled zastrupljenja. Ljudje so uživali nezdravo meso. Preiskava je dognala, da je bila svinja, ki jo je iproUal ka-laibinjer postojnskemu mesarju, ikrasta. Oblasti so začele poizvedovati. KarabLnjer je izpovedal, da mu je svinja večkrat uhajala preko meje. To je bilo dovolj, da se je začel v glasilu fa-šistične stranke uvodni članek z besedami: — Naša potrpežljivost je prikipela do viška! Do tukaj in ne -dalje! Naš sosed se ne d rane spustiti z nami v odprt boj, ampak se poslužuje najo-galbnejšega orožja — strupa in bacilov. Na zagoneten način mu je uspelo zastrupiti več naših domačih živali. V Postojni je obolelo dvajset o--seb vsled uživanja okuženega mesa. -Pristojne oblasti pozivamo. naj napravijo enkrat konec temu barbarizmu. Na mejo sta "bili poslani dve italijanski diviziji, opremljeni z najmodernejšim orožjem. Po o'bmejnih vaseh je kar mrgolel vojaštva. Goriške in tržaške ječe so bile polne osumljencev. Naši tifpini na Lrparskeim o-točju so dobivali od dne do dne večjo druščino. V Beograd je pri h a j a 1 a rota za noto, protest za protestom. Jugoslovanska vlada se je o-pravičevala kot je veod Dornik ko in-avec, ko je vee razburjen in jecljaje izročil plen in je popotnika prosil odpuščanja radi hude pomote. Popotnik ga jf poslušal, nato se je radostno zasmejal: 44 Je že dobro. Iu je tudi razumljivo. Le poglejte me, na počitnicah sem tu. Enkrat an leto si j>a že sme človek privoščiti, da je brez ovratnika in čevljev, brez tinte in koledarja." Gospodu Dorniku se je ]>o-svetilo: "Torej tudi vi tako, gospod popotniki" 4 4 Seveda. Človek pozna vse živali in tudi imena cvetic, le vi in jaz in mi vsi — tako malo poznamo drug drugega — in to nami je že tolikokrat škodovalo!" ITALIJANSKA VLADA V VZHODNI AFRIKI Na binkoštni ponedelkej je italijanski ministrski svet imel svojo sejo, na kateri je sklenil, kako se bodo v prihodnje u- in napredka po vsej Abesiniji. I Po vseh šolah, kjer so prebivalci in otroci muslimanske vere, je arabščina obvezen predmet. Priznana je tudi monofi' zitska cerkev, katera je podložna egiptskemu patrijarhu v Aleksandriji. Med vlado in cerkvenimi koptskimi oblastmi se oklene sporazum, da se bodo koptske ustanove po vseh delih Abesinije lahko nemoteno razvijale ter da bo vez med koptskim prebivalstvom Abesinije in koptsko cerkvijo v Egiptu čim ožja. Kakor je videti, hoče Italija pridobiti muslimanski svet ter tudi dobiti zveze z Egiptom. Nova abesinteka vlada je skle-nila v Addis Ababi zgraditi več koptskih cerkva in mohame-danskih molilnio KRAVE NAPADLE AVTO Na danskem otoku Seelandu se je zgodila nenavadna nesre-pravljale nove italijanske pro- j ča. V nekem avomobilu se je vince v italijanski Vzhodni Al- x J ~~ riki. Vlada je odobrila zakon, ki to upravo posebej določa. Provinca se imenuje Italijanska Vzhodna Afrika ter ji stoji na čelu podkralj kot vrhovni guverner, Vsa Italijanska Vzhodna Afrika sestoji iz nekdanjega abesin-skega cesarstva, iz Somalija ter iz dttelej italijanske Eritreje. Vsa obširna dežela bo: razdeljena v pet gubernij. Sre-L peljalo pet oseb proti Kodanju. Nenadoma se je zapodilo proti vozilu nekoliko krav, ki so se pajde ob poti. Ena izmed krav je skočila na hladilnik, dočim so si dale ostale opravka s karoserijo. Voz je za vozi l s ceste in se prekucnil v jarek. Vseh pet potnikov je bilo težje poškodovanih. Po tem dogodku so se krave spet mirno umaknile na pašo, ranjence pa so 1' L. Ganghof er : Grad Hubertus :: Roman :: . t d išče osrednje vlade pa bo v [ morali spraviti v bolnišnico Addis Ababi. Gubernije pa so tele: Guber-nija Eritreja z glavnim mestom Asmara; gubernija Amhara z glavnim mestom Gondar; gu-bernija Gala in Sidamo z glavnim mestom Džkna, gubernija Harar z glavnim mestom Ha-rar; gubernija Somalija z glav-n i m mestom Modagisko. . Osrednja vlada bo imela dva posvetovalna organa, in sicer. Vladni svet pod predsedstvom samega podkralja je sestavljen iz najvišjih uradnikov nove dr* žavne uprave. Generalni svet pa je sestavljen iz 6 Italijanov, katere izbere podkralj iz naseljenih kimetov, trgovcev in indtistrijeev, ter iz 6 abesinskih velikašev. Mohameda n ska vera uživa vsa jamstva za nemoten razvoj Avto je na pol razdejan.. prepovedana ''nebesna bolha." Med zelenim grmičevjem so se sivile deske skednja, ki je služil pozimi za krmljenje velike divjačine. Sto korakov po gozdu v stran, in ravno pravočasno sta bili dosegli varovalno streho, preden je zadivjala nevihta z vso svojo močjo. ■Skedenj je bil zaslonjen s treh strani in tako se ubežnicama ni bilo treba bati niti viharja, ki je bičal reber s poševnimi štrenami težko padajočih kapelj. Izčrpana se je zgrudila go-spica Klesbergova na kupček sena, ki je bilo še ostalo od pasi edin je zimske krme. Z obrazom se je obrnila v temni kot, da ne bi videla bliskov. Kartica se je bila zopet hitro odobrovoljila: "To je pa ljubezniv papa, da tako nežno skrbi z.i svoje jelene... in za svojo Katico, če slučajno pride na dež!" Prisluškovala je. Kaj je bilo to.' Glas? Res, glas in poleg tega še pojoč eno izmckl tistih melodij, ki so vdo-mačene v hrbili. Zdaj je Katica zagledala pevca. Iskajoč zavetja v koči', je divjal naravnost po strmem gozdu. Bil je lovec v deželni noši s sivim suknjičem in kratkimi irhastimi hlačami, s puško preko ram; v otbeli rokah je imel dolgo gorsko palico, iki jo je rožijaje zasajai med kamenje, da se je mogel vihteti na strmi rebri v dolgih skokih preko skal in pew 1 rti 11 dreves. Z velikimi, .-skoraj prestrašenim očmi mu je zrlo dekle nasproti, ne vedoč, čemu se naj 'bolj čudi, ali železni moči tega dečka, ali brezskrbnemu pogumu, s katerim je postavljal na 'koeko pri vsakem koraku vrat iu ude. Francoski letalski minister Pierre Cot je do nadaljnjega prepovedal rabo tako zvanih "ne'besnih bolh," lahkih^ majhnih letal, ki so namenjena letalcem amaterjem. Večinoma si jih ti letalci sami zgrade in posebno letos so se zelo razširila. Poskusni poleti s takšnimi letali so se končali že ponovno s smrtnimi nesrečami. Država hoče sedaj sama izdelati standardni model za takšna letala. Kakor znano je prvo 4 4 nebesno bolho" zgradil neaviatik po imenu Michel in je model opisal k njigi, ki se je zelo razširila po Franciji. I^ovec je osupnil. "Marija in Jožef! Milosti va, gospica! I, kako ste pa vi prišli sem?" "Papana sem hotela čakati, pa naju je nevihta presenetila." 44To bi pa morali dolgo čakati. Gospod grof danes sploh ne pride več doli. 44Ne pride?" Močna isenca je preletela Ka-tične poteze. 44 Saj vendar ve, da sem včeraj prispela v grad. Danes zgodaj zjutraj sem vendar poslala starega Mozerja s poročilom v lovsko kočo." 44Da, gospod grof je prejel pismo." 44lil ne bo prišel?" Katiičrine ustnice so drhtele, nato je prestrašeno vprašala: 4'Ali je 'papa bolan!" France se je smejal. "Pa gospica kontesa, naš gospod grof pa bolezen? Ta bi danes pri svojih šestdesetih letih še drevo izruval. E kaj, temu ne manjka noben las!" "Toda, zakaj pa potlej vendar ne pride? — Saj ga mora vendar veseliti, da me zopet vidi." Sočutno je gledal France Katki v oči; plašno momljajoči zvok teh besedi ga je spravil njegovega radostnega miru. 44No seveda," je jecljal, 44 zagotovo se veseli, pa zagotovo 1" Katica je molče stala in njeni trepetajoči prsti so prasketali po blagu sončniika. "Pa glejte no, gospica, zaradi tega vendar ne sinete izgubiti svojega poguma," jo je tolažil France z zaupno dobrodušnostjo. "Glejta, gospod grof je zasledil >alaanensko dobrega kozla. In vi veste, kakšen je. Zdaj ne bo od- Zdajle je bil dosegel kočo in ne da bi bil o-j™lhal, dokler ne bo imel kezel njegove krogle." pazil dami, je stopil pod širok podstrešek. Pu-> "Kozel!" in Katici ne oči -o se napolnile s škc in palico je prislonil 'k leseni steni, se stre- ZNAMENITI ROMANI KARU Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? t Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci*' pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vatdarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1 IZ BAGuADA V STAMBUL 4 knjige, ■ slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed fimlna; Kararana smrti; ~ Na begu ▼ Goropa; Družba En Narr KKIŽKM PO JUTROVICM 4 knjige. 6OT strani. • slikami Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman oti'NIiu; Kako fm , t llekko romal; Pri Puma rili; Meri J ••*.!< I ■ Cena ................... PO RIVJKM SI IRRIST.1 NU 4 knjige. 5M trtrani. * slikami Vsebina: Amarilja; Bo« Iz Krona ivpI« : Med greniti ognjema Ona _____________________1.56 PO BKŽKU KRFPKTAR4F.V 4 knjige, s nitkami. 577 slnuli Vaebina : ' Brata Aiadžija ; Ro^a v aoleakl:' Mirlrill : * Ob Vardarju Ona .......................I-M ! ' SATAN iN ISKARIOT 12 k nji S- » Milkami. 1701 Mra-hl " ' Vsebina: " ' " lz*Mjen<-l;' Tuniii ftetar; Na :.Nevnr noUl BSMproti; Alnui^ii;, V treh ri«*Uh rreta ; Naročite jih'lahko r • . -.L Izdajalec; Na lovu; Spet n» divjem capado; Rešeni milijoni; Dediči , Cena -------------------S JS9 V GORAH BALKANA • 4 knjige, ■ slikani, 576 strani Vsebina: Kovač Šimen; ZaroKa z zaprekami; V golob-iiJaku ; Mohamedanski svetnik . Cena ........................1.50 tftNflTOV V/lilt jig, s slikami. i7& strani Vsebi na. * , > ^ Prrikrnt na divjem ž^padu!; Za Slvijenje; Nfto či. lei« indijaiika ;v Proklčstvo zlafa; Za detektiva; Med Komati?! Ih Aj>ači; Na nevarnih potih; Winnetorov' roman ; Sans Kar; Tri KomanČlh; Winnetovn smrt; Win-uetova ojKiroka " Cena ________________.i..* t v T I t knjige, s slikami. «97 strani Vsebina: ' Roj'z medvedom; Jama :*lraicnljev ; Kontna —; Rlh. in ojegova poslednja pot Ona _______________________ 1.59 ~>Tifi ■ t 4 sel, tara gospica!'' Teta Gundi je tiščala obraz globoko v seno. Prestrašeni France je poskušal stokajočo vzravnati. "Gospica, za božjo voljo, kaj pa imate vendar-' Ali se vam je kaj pripetilo?" Gospica Klesbergova je stokaje odkimala: •'() Bog, o Bog, ta strašna nevihta." 7}da^i se je moral lovec smejati. "Saj ste vendar pametni, to vendar ni nič. to bo že spet prešlo, v gorah tako naglo 'kaj takega pride, dolgo pa ne more trajati. Zdaj, poglejte, se je že majčkeno zajsnilo v oblakih!" Oklevaje se je teta Gundi vzravnala. Toda prav ta hip se je v bližini koče zaibliskalo. Podoba je bila, da plavajo vsa tla v ognju, zdelo se je, da se je naliv sip r omenil v padajoče plamene, ozračje in zemlja sta se stresla radi rožljajočega treska kakor od hrumenja drvečega plazu. Ječe se je teta Gundi zopet vrgla na seno in tudi Katica je prebledela ter se z lahnim vzklilkom splazila v globino koče. DALJE PRIDE STAVKOKAZI SE VOZIJO IZ ROVA \h 216 West I Sdr Street New York, N. Y. Pod zaščito oboroženih stražnikov se vožijo v rov in iz rova stavkokazi ter odjedajo kruh 2500 unijskim delavcem, ki so zaštrajkali pri Tennessee Coal premogovniku pri Birmingham V državi Alabami. UL19 WAHUVJ A New York, Monday, July 6, 1936 TEE LttLOEST SLOVENE D JILT IN VJ3.1. Srčna stiska ■ ČAROVNIKI OB GANGESU 42 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. "Ne, gospod grof, niti najmanj! Dovolite mi, da vam pojasnim položaj, ki se vam mora zdeti zelo čuden," pravi Kraft z mirnim dostojanstvom, ko je enkrat premagal svojo zadrego. "Prosim," pravi mirno Helmut, "kajti moje začudenje vam bo razumljivo, ker vas vidim v tako zaupnezr razgovoru z mojo sestrično." Kraft hoče Gerto na vsak način ščitili; toda že po prvih njegovih besedah jo je Helmutov zaničujoči, pa premišljeni smeh razjaril ter pravi: "Zakaj se opravičufeš, Da vid T Gospodu Brulu nisi dolžan polagati nobenega računa!" "V nekem ozira pač," pravi hladno Helmut, "kajti gospodu oskrbniku Kraftu menda ni bilo prikrito, da mora v tebi videti mojo bodočo nevesto." "Nikdar ti nisem dala pravice, da me smatraš za svojo neveteto!" "Tvoji stariši!" "Ne pustim se prodati," pravi Gerta trdo, "najmanj pa Se kakemu zadolženemu častniku, ki hoče z menoj izboljšati svoje razcrane finance." ' " Gerta, brzdaj svoj jezik!" zakliče Helmut preteče. "Za sedaj naj ostane, kot ne bi slišal, kar si ravnokar re^la, toda prepovem ti še dalje tako govoriti!" "Prosim, baronesa, da molčite," pravi Kraft, roteč jo. Na Hetanutovem obrazu je videl, kako mu vstaja zadušena jeza in ni hotel biti priča Gertinih jeznih besed. ""Meni nimaš ničesar prepovedovati," odgovori Gerta razjarjena ter se ne zmeni za Kraftovo prošnjo. "Storim in opustim, kar se meni poljubi. Do mene nimaš nikake pravice, pač pa Kraft — in s tem ti izjavljam, da ne bom nikdar tvoja nevesta." ^ ^ "Nevesta gospoda oskrbnika Krafta pa še manjj" "Zakaj pa ne, če hočem!" "Ker to ni mogoče, Gerta!" "Ako kaj hočem, se tudi zgorli," zakliče Gerta. " Ljubim ga, ti pa hočeš samo moj denar, ker ga tako krvavo potrebuješ !' * Gerta je vsa razjarjena v svoji jezi; vse je palahutalo okoli nje in je še komaj vedela, kaj govori. Brul trdo prime njeno roko. "Še enkrat, Gerta; zgodila se bo nesreča, ako ne molčiš in premisliš svoje besede! Kraft ne more in ne sme postati tvoj zaročenec." Divje otrese Gerta njegovo roko; bleda je kot zid vsled velikega razburjenja. "Pojdi in pusti me, ti — ti! Ne privoščiš mi moje sreče — o, kako te zaničujem ,ti hinavec!" Gerta je popolnoma pozabila, da se ji je Kraft odpovedal. O, samo da bi imela nekaj, s čimur bi mogla Helmuta kar najbolj žaliti I "Gerta, brzdaj se!" Kraft jo skuša potegniti vstran. Helmut je sedaj že tudi 5zgu'bil obiast nad seboj vsled žaljivih Gertinih besed. Razjarjen zakliče: "Od srca ti privoščim srečo — samo mirno jo vživaj, ako jo smeš, ob strani svojega--brata!" Beseda je bila izgovorjena in ni je več mogel vzeti nazaj. Prepozno je ižprevidel, kako daleč se je izpozabil. Smrtno bled stoji Kraft. "Gospod Bral," se izvije skozi Kraftove ustnice. Ali je prav slišal, ali pa se mu je pošast režala v obraz? "Lažnivec!" zavpije Gerta. "Nisem lagal " Helmut ne more več pomagati. Leta svojega življenja hi dal za to, da ne bi bil izgovoril pne besede, ki mlu je pri naj-večjelm razburjenju všla. "Gospod grof, prosim, da mi te svoje besede pojasnite," pravi Kraft s hripavim glasom. Kaka tajnost je obdajala njegovo osebo, kaj bo še slišal o tem? "Pojasnil vam bom pozneje." Nekaj trenutkov stoji Gerta kot okamenela; nato pa zažari v njenih očeh zlobna svetloba. "Nikar mu ne veruj, David, ali ne vidiš, da naju hoče v zavisti ločiti, ta — nesramnežT Kako naj bi to bilo mogoče"? Helmut v svoji jezi strese Gerto. "Pusti me!" zavpije Gerta, ki jo je razjarilo, ker se je je dotaknil. Sama sebe ni več imela v oblasti. Tedaj pa ji pade pogled na Kraftovo puško — naglo jo pograbi, jo pritisne k licu in pomeri na Helmuta. "Za božjo voljo, puška je nabasana, proč ž njo!" zakliče Tvraft v največjem strahu ter skoči k njej, da bi ji iztrgal o-rožje. Pa bilo je prepozno; strel pade in težko ranjen se zvali Kraft po tleh. 1 r» -i • •• Z divjim pogledom in strahotno odprtimi očmi stoji Gerta s krdečo se puško v rokah ter strmi v pred seboj ležečega oskrbnika. Nato pa s krikom, v katerem že ni bilo nič človeškega, vrže puško na tla in se vrže pred Krafta na kolena ter visoko dvigne njegovo glavo. "O, ti, ti," ihti, "kaj sem ti naredila!" Na strel prihitita baron in baronica. "Nič, mati, nič — kot da sem vstrelila svojega brata!" pravi Gerta nenarvadno mirno. Nato pa skoči na noge, in ne da bi jo mogel kdo pridržati, steče iz sobe--- Baronica se pri Gertinih besedah onesvesti — njena elutnja; j-- baron Winkler pa ne da bi mogel kaj reči ali vprašati, in Helmnt do skrajnosti potrt, si dasta mnogo opravila z ranjencem, ki je le lahko hropel. "Takpj po zdravnika in starega Vosa!" zaukaže baron zijajoČim uslužbencem, ki so na nenavadno vpitje prihiteli in vsi se zopet raapršijo, kajti, kadar je bil gospod tak, kot sedaj, ž njim ni kazalo zobati češenj. (Dalje prihodnjič.i • Anglež, ki je po svoji naravi' nagnjen k takim rečem, opisu-1 trje živfljenje indskih čarovnikov. Takole pravi: Taim v veliki tibetski puščavi,! Gobi, v črnih gorah Afganistana, so v škrlat in zlato oblečeni bu>disto\iski menihi, ki niso nikdar ne videli ne slišali o Indiji, vendar pa sede in premišljujejo- o veliki reki življenja, ki "se vali po velikih ravninah ter čisti inokrepča vse. kar se je dotakne." Ganges teče po ravninah Na svoji zeleni gladini nosi vso nesnago Indije. Na tisoče kanalov in rek izliva vsako uro svoje goste, umazane vode v reko Ganges, na tisoče mrličev pomečejo vsak teden vanjo. Milijoni vernih romarjev umivajo sebe in svoja umazana oblačila v nji. Li vendar je voda Gangesa bolj čista, kakor voda, ki jo zajameš v najglobljih glo-bočinah morja. Indija je dežela kuge, a 40 milj daleč ob Gangesu ne pozna zgodovina katerekoli nalezlji- ZBIRKA. zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena .....................> • • «35 ANDREJ HOFER ....................................................50« BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................-..............35e BELGRAJSKI BISER ............................................35« BOŽIČNI DAROVI ....................................................35c BOJ IN ZMAGA .......................................-...............20e CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45« CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25c DEVICA ORLEANSKA ............................................50« DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40c ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35« FRAN BARON TRENK ............................................35c FRA DIAVOLO ........................................................50c GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mll- činski. veselomodre humoreske, 72 strani .35 HEDVIKA, BANDITOVA NEVESTA ..................40e JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30e KOREJSKA BRATA (trtice o misijonarjih v Koreji) .......................................................30e KRALJEVIČ IN BERAČ .......................................30c KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora) .....30c KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25c LJUDEVIT HRASTAR, POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šinit) .................................30c MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75c MARON, krščanski deček iz Libanona ................25c MUSOLINO, ropar Kalabrlje ................................40« MRTVI GOSTAČ ......................................................35c MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70c MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ......................................................... 25c NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40c NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50e PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillman. Cena ........ .30 PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant. Huonder. Cena .............. -30 PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... .30 PABERKI IZ ROŽA ................................................25c PARIŠKI ZLATAR .................................................35c POŽIGALEC ............................................................25c PRSTI BOŽJI ............................................................30c PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35c POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ........................30c PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vez............. 1.— PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................30c PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO L zv..................... 40e II. zv.................40c PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ..................... .40 PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za mladino. Cena .......................... .70 PRAŠKI JUDEK ......................................................25« PATRIA (povest Iz irske zgodovine) ____________________30c POSLEDNJI MOHIKANEC .................................. 30c RDEČA IN BELA VRTNICA .................................30e REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............3©e ROBINZON KOŠUTNIK ...................................... .50 STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega življenja. Cena ......................... .50 SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotltelj, nevarnosti in nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena ............................ .60 SUEŠKI INVALID ...................................................35c SISTO IN SIESTO (povest oz Abrncev) ............30c SVETA NOTBURGA ..............................................35« STEZOSLEDEC ........................................................30c SVETA NOČ (pripovedke) ....................................30« TRI INDIJANSKE POVESTI ...............................30« TURKI PRED DUNAJEM ....................................30c TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. zv. $1.30; II. zv. $1.40; m. zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ, mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s sUkami, več zvezkov po ............................ .20 VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Meško; s slikami) ......................................................$1.00 Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI 7,\ SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ....................................................50« ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________60e ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ............................25c ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I- del ............ 40e IL del ______________40« ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povest! in 13 povesti spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezkn ...... .50 VINSKI BRAT. (V. zv.), Gangl .............. .50 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ .50 13 POVESTI. (III. zv.), Gangl .............. .59 Naročite jih pri: KNJIGARNI XLAS NARODA ve bolezni. Rekel boš: neumnost, slučaj. — Morda. In vendar Ganges teče že 10 tisoč let a na njegovih bregovih ni bilo nikoli epidemije. Na bregovih Gangesa posedajo tajinstveni možje. Nekateri so grabežljivi, lak on i, razposajeni, lačni, drugi hladni. Njih čarovnije so zdaj cenene, prozorne, zdaj očarljive in prekašajo vso domišljivo. Izveden-t ci v stroki prerokovanja pri hodnosti pravijo, da je hindski mistik največji na svetu, ki te hipnotizira, kakor bi trenil, da mu izpoveš svoje najskrivnej-še misli. Neki mož me je osupnil in še vedno strmim, če mislim nanj. V Bomba vri sem ob vodi dolgo-čas prodajal in opazoval ladje v pristanišču, ko je raztrgan in razdrapan vedeževalec prilezel k meni in mi zašepetal v uho: "Čitam sahibove (gospodove) misli. Kakršnekoli, kadarkoli. Za eno ni-pijo." "Kako?" " Mojster, misli na ime. Katerokoli, kjerkoli. Samo misli j na iime. Zapisal ti bom tisto ime." Mitelil sem na ime Olive Pin-. chin, svoje svakinje v Islingto-nu. Razdrapani vedeževalec je1 hitro in točno zapisal to ime. Strmel sem. To ni bil mesmeri-zem, ker list imam še tu, ime je še vedno čitljivo. Drugič je bilo na Yuliu, rumeni peščeni obali Bombaya, kjer sem sedel na nasipu in o-pazovrfl fante, ki so se vadili na dirkalnih konjih. Približal se mi je vedeževalec in siknil: 11 Škorpijoni. Mnogo škorpijonov, sahib, ali bi jih rad videl?' "Gotovo, pokaži jih," Iztegnil je svojo koščeno roko in škorpijoni so začeli korakati kakor vojaki na paradi. Z eno besedo jih je ustavil. Videlo se jiim je, da jih misli teg:a moža vladajo. Na pesku je bilo gotovo trideset smrtonosnih živali, ki so se valjale in gibale kako vojaki na vežbališču. Kaj je odgovor? Hipnotizem! Na parnikih, ki so debelo tiskani, vrše v domovino izleti pod vdstv« izkušenega spremljevalca. IMENITNI PLAVALCI IN PLAVALKE 216 West ISth Street New York, N. Y. Dandanes marsikdo misli, da je plavan?e moderen šport, ki se je razvil šele, odkar so začeli javno negovati telesno vzgojo mladine. Vendar je resnica, da je človek že odnekdaj ne-le znal plavati zaradi potrebe, ampak je tudi že v vivi davnini plavanje gojil kot šport. Poznamo nešteto izumov, ki naj bil človeku omogočili, da bi se lažje gibal v vodi. Iznašli so obleke, napolnjene z zrakom, tako obutev ter pasove iz plu-tovine. Pa tudi za hitrejše plavanje so si ljudje vsekdar močno prizadevali. Od najbolj divjaških plemen so se učili, kako tamkaj plavajo, da bi se kulturni belci od divjakov u-čili. Nekoč so uvedli celo rokavice, ki so imele med prsti tanko kožico, da hi plavalec tem lažje plaval. V trajnem plavanju so se že davno mnogi poskušali. Angleški kapitan Webbs je bil prvi, ki je leta 1875 preplaval Rokavski preliv. Takrat je bil •star 27 let ter je 67 in pol kilometrov široko morje med Anglijo in Francijo preplaval v 21 urah in 45 imin. Za njim jih je že mnogo poskušalo posnemati njegov zgled a malo je bilo tako srečnih, da bi ga bili dosegli ali celo presegli. Saj pa tudi ni šala celili 20 ur biti v mrzli vodi. Nihče ne bi zdržal tega, ko bi se plavalci na to posebej ne pripravili. Kdor hoče preplavati Rokavski preliv, si mora poprej vse telo dobro namazati in utreti s finimi olji, ki potem dolgo časa drže človeško telesno gorkoto, da se telo preveč naglo ne sihladi. Med plavanjem lahko zaide v oči morska voda, ki bi mogla •povzročiti popoOno oslepelost, četudi le samo za nekaj časa. Zato si morajo nadeti take na- očnike, ki se trdno prilegajo očem, da ne zaide vanje slana voda. Toda pri vsej opremi človek 20 ur ne bi mogel ostati v vodi, če ne bi mogel jesti. Zato mu je treba v čolnih voziti za njim hrano, katero mu podajajo v vodo. Razume se, da mora biti taka hrana le redka ali pa celo kar tekoča. Imeniten plavalec je bil gotovo starogrški zaljubljeni junak Leander, ki je vsak dan preplaval Helespont, ki loči Azijo od Evrope. Ta stara grška pripovedka je slavnega angleškega -pesnika Byrona tako navdušila, da je Leandra šel posnemat ter je, dasi je bil na eni nogi hrom, res preplaval Helespont. (Tudi ženske so se že od nekdaj izkazale za dobre plavalke. V starem veku je prišla kar v pregovor umetnost Egip-čank, ki so znale tako dobrp plavati, da so uspešno plavale tudi proti toku. Špartanke so z moškimi tekmovale v plavanju. Pri istminskih tekmah v starogrškem Korintu so tekmovale tudi ženske. Starorimska deklica Cloelia, katero so z njenimi tovarišicami zajeli Etrus-ki ter jih odvedli, se je rešila tako, da je junaško z vsemi dekleti planila v Tibero ter jo preplavala. Tako so se vsa rimska dekleta srečno rešila. Cesarica Agripina se je s plavanjem rešila na suho, ko je njen podivjani sin cesar Neron dal na-vrtati ladjo, na kateri je bila njegova mati, da bi utonila. Pri naravnih narodih ženske nič slabše ne plavajo, kakor moški. Neka Malajka iz otočja Južnega morja je bila nekoč v vodi celih 36 ur. Ni pa mogoče trditi, da bi bili vsi veliki duhovi prijatelji kopanja in plavanja. O nemškem velikem pesniku Goetheju beremo, da je nekoč ušel iz kopališča, ko je videl, da so se njegovi prijatelji šli kopat. Toda 7. julija: Europa v Bremen 8. julija: Queen Mary v Cherbourg U. julija: Saturnla v Trst Champlain v Havre 15. Julija: Manhattan t Havre Normandie v Havre 16. Julija: Aquitanla v Cherbourg Bremen v Bremen 18. Julija: Rex t Genoa 73. julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengarla v Cherbourg 25. julija: Vulcania v Trs" 29. julija: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havrr 1. avgusta: Champlain v Havre Bremen v Bremen o. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 8. avgusta: Europa v Bremen Rex v Genoa 12. avgusta: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 13. avgusta: lie de France v Havre 15. avgusta: Paris v Havre 19. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 20. avgusta: Vulcania v Trst 21. avgusta: Bremen v Bremen 22. Champlain v Havre Conte di Savooia v Genoa 26. avgusta: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 28. avgusta: lie de France v Havre Europa v Bremen 'i i . t < . -1—»- takrat je bila pač taka doba, ki za take reči ni marala in se celo največji ljudje niso radi niti umivali. Zato so se pa takrat toliko bolj parfuimirali. Danes se pa ljudje kopljejo in jparfumirajo ob enem. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do vdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojlh imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbinp, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushin T) DORADO: Pueblo, Peter Culig, A. Saftlč Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cic*yo In Illinois) Joliet, Mary Bambich La Salle, J. Spellch Mascoufah, Frank Angustln North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodopivec Steyer, J. Černe (Za PennsylvaiJa, W. Va. ln Mary lan 1) MICHIGAN: Detroit, Frank Stular .MINNESOTA: Chisbolm, Frank Gouže Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Goule Gilbert, Louis Vessel Hibhlng, John PovSe Virgina, Frank Hrvatich MONTANA: , Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck VEW YORK: Gowanda, Kari Strnisha little Falls, Frank Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jacob Reanik, John. Slapnik < >HIO: Barberton, Frank Troha Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Youngstown, Anton KikelJ < »REGON: Oregon City. Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. Rupnfh Export, Louis Supančič Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TauSelj > Luzerne, Frank Balloch Midway, John 2ust Pittsburgh, J. Pogačar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrvr West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West All Is, Ft. Skok Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tanchar Dlamondvllle, Joe RoU6h Teak zastopnik izd* potrdile za svo-K katero Je prejet Zastopnike topi« UPRAVA "GLAS NAE0W