I Torek: Tednikov kopalni dan
o/o lia
W " vsto^
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami ter ob praznikih.
Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
Ptuj, petek, 21. februarja 2014 letnik LXVII • št. 15 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
Štajerski
Podravje • Vse bolj že diši po pustu
Brez krofov ni pravega pustovanja
V času od svečnice do pusta zadiši po pustnih krofih. Gospodinje so še posebej zadovoljne, če so krofi lepe okroglaste oblike, pravilno vzhajani in z lepim zlatorumenim vencem.
Aktualno Videm • Kdo
ljudem pošilja smrt?
O Stran 2
Kulinarika v pustnem času je v krajih na območju Podrav-ja v pustnem času izjemno bogata. Hrane in pijače te dni ne manjka. Krofi v svoji klasični, sladki različici z značilnim vencem, mareličnim nadevom in sladkornim posipom so nedvomno krona pustne kulinarike. Receptov za njihovo pripravo je veliko. Vsaka gospodinja prisega na svoj način priprave. Je pa dejstvo, da če želimo kakovosten izdelek, dobrega okusa in lepega videza, moramo imeti tudi kakovostne sestavine. Do 500.000 krofov v času pusta ocvrejo tudi v Ptujskih pekarnah in slaščičarnah.
Cene za slovite pustne krofe so letos različne, gibljejo pa se od 59 centov navzgor. Nedvomno boste do mastnega torka, zadnjega pustnega dne, krofov dodobra siti.
MZ
Foto: Črtomir Goznik
Spodnje Podravje
• Kaj prikrivajo mladi podjetneži iz KPŠ?
O Stran 3
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »104,3 www.radio-ptuj.si
Tednikov objektiv:
Najmanj denarja za spletne strani, največ za prenosnike in časopise
So. Podravie • Svetniki v veliki večini spodnjepodravskih občin so že opremljeni s prenosnimi računalniki; pravila o tem, ali jih lahko po izteku mandata kar obdržijo ali jih morajo vrniti, pa so zelo različna oz. jih v večini občinskih uprav sploh nimajo. Kar pomeni, da si svetniki tudi po izteku mandata prenosnike lahko kar obdržijo...
O Stran 4,5 in 6
Hriberšek bo sedel dve leti, Pintarič na prostosti
Ptuj • Na Okrožnem sodišču na Ptuju je bila sreda zelo vroča; sodili so namreč 38-letnemu Oliverju Hriberšku, ki se je organom pregona izmikal celih 16 let.
O Stran 24
2 Štajerski
Kultura
petek • 14. februarja 2014
Da so fazo priprave državnega prostorskega načrta že zamudili, je ljudem dopovedoval Slavko Prejac.
Videm • Vroča debata o trasi daljnovoda
Kdo ljudem pošilja smrt?
Na torkovi seji videmskega občinskega sveta je bilo izredno stanje. Dvorano so do zadnjega kotička napolnili člani videmske civilne iniciative proti trasi načrtovanega visokonapetostnega daljnovoda Cirkovce-Pince. Občinski svet je namreč nameraval zavzeti stališče do podanih pripomb na javni razgrnitvi občinskega prostorskega načrta. Če bi se do njih opredelil pozitivno, bi v nadaljevanju postopka s sprejetjem OPN potrdil tudi Državni prostorski načrt (DPN), ki predvideva daljnovod skozi Sela, Lancovo vas, Pobrežje in Šturmovce, na kar krajani ne pristajajo.
Začelo se ni prav obetavno: z argumentom, da hoče zagotoviti red, je župan občine Videm Friderik Bračič zbranim predlagal, da izmed prisotnih oblikujejo skupino petih ljudi, ki naj bi jih na seji zastopali, drugi pa bi morali sejo zapustiti oziroma počakati v enem izmed sosednjih prostorov. Da občinski svet namerava upoštevati vse njihove želje in načrte, jih je skušal prepričati, a se niso dali. Kot prvi je na to, da je seja javna, župana opozoril svetnik Andrej Rožman. Kot beli dan je bilo jasno, da bo župan k temu moral pritrditi, je pa zbrane pozval k redu in kulturnemu pogovoru.
Država je DPN delala mimo ljudi, ko je bila javnost obveščena, je bilo že prepozno
Uvodoma je Slavko Prejac iz podjetja Urbis, ki v sodelovanju s SOU in videmsko občino pripravlja občinski prostorski načrt (OPN), predstavil ključna dejstva, ki morajo biti upoštevana. Državni prostorski načrt (DPN) je hierarhično višje od občinskega, zato ga je Občina primorana upoštevati. »Občina sodeluje pri nastajanju državnega prostorskega načrta kot lokalni nosilec urejanja in dajalec pripomb, ki pa nima enake vrednosti kot kakšna ministrstva in podobni državni organi. V postopku sodeluje tudi javnost, a ta je bila o vsem zelo pozno obveščena, zato se bojim, da ste te faze, ki so bile že izvedene v postopku priprave in sprejema DPN za daljnovod Cirkovce-Pince, verjetno zamudili. Uredbo je namreč vlada sprejela na seji julija 2012, ta pa je zakonska podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. V zakonu lepo piše, da OPN ne sme biti v nasprotju z DPN,« je dejal Prejac in dodal, da Občina sicer mora sprejeti stališča, v naslednji povedi pa dodal, da si ne more privoščiti, da bi sprejela stališča, ki bi bila v nasprotju z veljavno zakonodajo. »Z zadrževanjem OPN za svoje dobro ne boste dosegli nič, poseči boste morali po drugih pravnih sredstvih. Če Občina ne upošteva aktov, ki so po hierarhični lestvici višje, lahko pristojni organi OPN nemudoma razveljavijo, kar
bi pomenilo, da smo se zaman trudili z uskladitvijo številnih pobud ljudi, ki bi radi gradili ali legalizirali črne gradnje.« Občina lahko namreč svoj akt sprejme samo tako, da hkrati potrdi tudi državni akt.
Brane Orlač: »Tudi jaz bi lahko pripeljal ljudi iz Leskovca, ki čakajo na legalizacijo črnih gradenj.«
»Vidim, da vam ni vseeno za kraj, v katerem živite, ampak na žalost tako pač je,« je dejal Brane Orlač, predsednik odbora za okolje in prostor. »Na prostorski plan čakamo že od leta 2000, se pravi 14 let. Na razgrnitev je bilo podanih 62 pripomb, od teh jih je bilo kar nekaj vezanih na daljnovod, ki naj bi potekal čez Pobrežje, ta pa je vezan na DPN, ki je že sprejet. Ni pošteno od vas, ki ste danes prišli, da mi nihče ni povedal, da boste prišli. Jaz bi tudi danes lahko pripeljal sto ali več ljudi iz Leskovca, ki že 14 let čakajo na gradbena dovoljenja. Ljudje stanujejo v hišah, ne morejo dobiti ne vode, ne elektrike, niti hišne številke. Če danes sprejmemo OPN, bodo legalizirane vse črne gradnje v občini.«
Rožman županu: »Prodal si nas kot prašičke na sejmu!«
Izjava Braneta Orlača je na noge dvignila svetnika Andreja Rožmana, ki je dejal: »Brane, ne laži ljudem! Sram te je
lahko, da 2000 ljudi pošiljaš v smrt!« Pri tem pa je pokazal dokument, ki ga je župan leta 2003 podpisal brez vedenja občinskega sveta. »Sram vas je lahko vse, smernice za daljnovod je leta 2003 podpisal župan brez vedenja občinskega sveta, danes pa trdi, da je pošten in da dela za dobro ljudi. Prodal si nas kot prašičke na sejmu! Sebi si naredil šoder jamo, nam pa si poslal smrt.« Župan je skušal pojasniti, da je smernice pripravila SOU za vse občine, v dokumentu, ki ga je predložil Rožman, pa naj bi župan zahteval, da se ob umestitvi trase upošteva poseg na najboljša kmetijska zemljišča ter poseljenost, a kot kaže, tega na državni ravni niso upoštevali. Prav zato se je na župana znova vsul plaz očitkov, da ni storil ničesar, da bi bilo drugače.
Kampuš: »Če to danes sprejmete, si zavežemo zanko okrog vratu.«
Besedo je nato prevzel predsednik CI Mitja Kampuš. Ta je v uvodu Prejacu dejal, da izdelovalci nekoliko preskakujejo zadeve. »Rad bi vas dopolnil, da uredba DPN še ni podlaga za gradbeno dovoljenje, kot ste dejali prej, vmes je še oko-ljevarstveno dovoljenje, ki je v pridobivanju. Ves postopek je bil voden samo glede na podlagi zakonodaje, ne pa tudi na podlagi mnenja javnosti. Če bi država upoštevala mnenja javnosti, danes ne bi sedeli tukaj. Tako je prišlo do vsiljene uredbe DPN in posledično do
Predvolilni golaž se že kuha. Prisotni so svoje nezadovoljstvo nad županovim prizadevanjem izkazali s transparenti.
prizadete javnosti, ki danes stoji nasproti občinskega sveta, ki je pred odgovorno nalogo. CI se ne strinja, da se DPN integrira v OPN! Če gre za dva ločena postopka, vztrajamo na tem, glede na to, da je bilo vodstvo občine vsa leta, ko smo vlagali trud in čas ter prizadevanja, da se zadeve spremenijo, pa se žal niso, da tudi sedaj v sklepni fazi, to zadevo zadrži in s tem pokaže, da nas podpira. Državna uredba je politična odločitev, tako kot je lahko politična odločitev, da se uredba umakne. Nobena uredba ni večna, dokler se ne pridobi gradbeno dovoljenje in se projekt ne začne.« Opozoril je, da bodo s potrditvijo OPN vsa prizadevanja za spremembo trase daljnovoda dokončno zamrla. »Takrat nam bodo gospodje iz Ljubljane servirali argument, da so DPN na občinski ravni prav tako potrdili. Če se to zgodi, nimamo več nobene odprte debate, ker bi bila zadeva tudi na lokalni ravni potrjena.«
Pretiravanja o
elektromagnetnem
sevanju?
Prejac je nato debato obrnil v smer, češ da sevanje sploh ni problematično, ter da so predpisi o razdaljah elektromagnetnega sevanja pri nas desetkrat strožji kot v Nemčiji. S tem se ni strinjal Kampuš, ki je dejal, da se javnosti predstavljajo študije energetskega lobija. »Če boste pogledali študije v zadnjem letu, te vse negirajo PR energetskega lobija.« A Prejac je še dalje trdil, da so
to študije Ministrstva za zdravje in ne nikakršnih lobijev.
Usoda OPN do nadaljnjega ostaja nedorečena
Enoznačne rešitve ni bilo na vidiku. »Če izvzamemo daljnovod, boste dobili iz di-rektorata ministrstva za okolje in prostor mnenje, da nismo upoštevali veljavnega državnega akta,« je dejal Prejac. »Obli-kujmo sklep brez daljnovoda,« je kljub temu predlagal župan. Nato so se Prejac, direktor občinske uprave Ivan Božičko in predsednik CI Mitja Kam-puš umaknili, da bi oblikovali sklep, ki bo pravno vzdržen in iz katerega bo razumljivo, kaj
Uvodnik
hočejo. Z nastalim sklepom, ki se je glasil, da je občinski svet obravnaval in izrekel pozitivno mnenje do pripomb javnosti, danih v času javne razgrnitve, razen za pripombe, dane na DPN, se prisotni predstavniki javnosti niso strinjali, zato svetniki niso sprejeli nobenega sklepa. Sklep naj bi bil oblikovan do naslednje seje, usoda OPN pa do nadaljnjega ostaja nedorečena.
Neuradno pa smo po seji uspeli izvedeti, da se ELES zaveda moči civilne iniciative ter da ima v rokavu pripravljen rezervni načrt. Razmišljanja tečejo v smeri stare, že obstoječe trase daljnovoda, kaj točno predvidevajo, pa za zdaj še ni znano.
Patricija Kovačec
Uredniki s terena
»Zakaj vas zanima? Zakaj boste pisali o tem? Je to pomembno? Kdo bo to bral?« Takšni so velikokrat odgovori javnih in drugih funkcionarjev, ko jih o določeni temi zaprosimo za pojasnila. Novinarje nas neka stvar zanima v interesu javnosti. Drži, da smo tudi novinarji v službi svojega delodajalca. Predvsem in v prvi vrsti pa smo v službi javnosti. Teorija nas imenuje peta veja oblasti. Naša naloga je gledati pod prste. Psi čuvaji - takšno je pogosto poimenovanje novinarjevega poslanstva in dela. Nismo mehkužni in mehki maltežani, da bi se pustili božati in voditi iz vseh strani. Smo takšni, ki grizemo, in ko zagrizemo, primera kar tako ne izpustimo iz rok. Naše poslanstvo je iskanje resnice. Javnost ima pravico izvedeti vse o trošenju davkoplačevalskega denarja, pa zakaj nekaj je ali ni realizirano. Zakaj delavci v tovarnah ne dobijo plač, zakaj so podjetja prezadolžena. Avtonomija novinarskega poklica je v naši hiši samoumevna. Iz direktorjeve pisarne nikoli ni prišlo vprašanje, zakaj smo neki članek objavili, zakaj dodali kakšno fotografijo ali zakaj fotografijo objavili na naslovni strani. Prihajajo pa takšna vprašanja s terena, iz lokalnih centrov moči. Slišimo namige: »Kaj pa, če tega in tega ne bi... S tem rajepočakajmo...« Nedavno se nam je eden izmed županov potožil, da z novinarskimi vprašanji njihovi upravi povzročamo veliko dodatnega dela in da bo o pridobivanju podatkov potreben neki dogovor. Ah, gospod župan ali gospodje župani. Za pridobivanje podatkov ni potreben noben dogovor. K temu vas zavezuje zakonodaja. Potem nam ta isti župan očita, da dobršen del časopisa tako ali tako napišejo občinski uradniki?! V uredništvu Štajerskega tednika pa kot da dodamo samo komentarje ... Tukaj se vprašam, zakaj tedensko oddelam 60 ur ali več, če nam časopis napišejo uradniki. Nekaj dni za tem se župan huduje, zakaj smo sliko njegovega političnega nasprotnika objavili na prvi strani. Svetuje, s katerimi viri se lahko in s katerimi se morda naj ne bi pogovarjali. Neki drugi župan ljudem na zborih razlaga, naj nikar ne verjamejo, kar piše v časopisu. Tretji na naše vprašanje odgovori skrajno ironično. Namesto zneskov iz proračuna, po katerih smo poizvedovali, nam je sporočil svojo konfekcijsko številko, težo, višino, številko čevljev . Fantje, ljudstvo vas je izvolilo. V rokah imate javni denar. Občina ni vaše domače gospodinjstvo.
Mojca Zemljarič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Foto: PK
petek • 14. februarja 2014
Politika
Štajerski	3
Ptuj • O delovanju Kluba ptujskih študentov
Kaj prikrivajo mladi podjetnezi?
Že v preteklosti je bilo slišati očitke o netransparentni porabi denarja Kluba ptujskih študentov (KPŠ) pa tudi o tem, da študentski funkcionarji klub izrabljajo za lastne interese. Zato smo se odločili preveriti poslovanje KPŠ. Vodstvo nam je sicer posredovalo podatke o projektih in aktivnostih, ki jih redno izvajajo, ko pa je beseda nanesla na finančne podatke, so bili malce zadržani. Očitke o netransparentnem poslovanju ostro zavračajo.
Upravni odbor KPŠ, ki je bil izvoljen na rednem občnem zboru konec oktobra lani, poleg predsednika Aleša Megliča sestavljajo še Aljaž Petek, Jana Dobrijevič, Nina Jančič, Jasmina Kokol, Tomaž Meznarič in Miha Rajh. Volitve so takrat pospremili očitki skupine študentov z Alenom Hlišom na čelu, ki jim je volilna komisija zavrnila kandidaturo. Ti so jim očitali netransparentno delovanje v interesu posameznikov. Hliš trenutno opravlja funkcijo člana disciplinske komisije in predstavnika v Zvezi ŠKIS in Svetu ŠOLS. Izvoljen je bil v decembru na izrednem občnem zboru.
Želijo si več denarja za projekte na
področju sociale
V KPŠ se že od nekdaj trudijo, da bi ptujski mladini omogočali na eni strani možnosti
Foto: Črtomir Goznik
Središči študentskega dogajanja na Ptuju sta Kolnkišta in Kavarna KPS. Obe upravlja podjetje Kul-tum, ki je v lasti KPS.
za kakovostno neformalno izobraževanje in na drugi čim več kulturnih, športnih in zabavnih dogodkov, s katerimi bi pripomogli h kakovostnejšemu preživljanju njihovega
Podatki iz izkaza poslovnega izida KPŠ v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2012 ter primerjava z letom 2011
	2012	2011
Prihodki	285.256 €	234.458 €
Odhodki	303.696 €	177.268 €
Vir: Ajpes
Foto: Črtomir Goznik
prostega časa. Približno deset projektov, ki jih izvedejo vsako leto, je tradicionalnih, med njimi Vino ni voda, Brucovanje, Kurentanc, Bazeni energije, Terasafest in drugi. Poleg njih se trudijo med letom izpeljati tudi številne druge projekte, takih je bilo v lanskem letu kar 229, na področjih kulture, izobraževanja, športa, sociale in zdravstva, okolja, informiranja, dijaškega delovanja ter druženja in zabave. V letu 2012, ko je klub štel 822 članov in kar 45 aktivistov, so izpeljali 176 dogodkov, ki se jih je udeležilo 28.100 obiskovalcev, podelili so 119 subvencij članom, izvedli 12 humanitarnih akcij in z njimi pomagali 70 uporabnikom. V prihodnje si želijo z dogodki obogatiti predvsem področje sociale in izobraževanja. To jim otežuje dejstvo, da so se po ZUJF-u v letu 2012 ter po znižani višini splošne olajšave v začetku leta 2013, sredstva na KPŠ-ju v slabem letu znižala za 40 odstotkov, pojasnjuje predsednik Aleš Meglič. V trendu
nižanja sredstev študentskim organizacijam ter splošno nevladnim organizacijam, je KPŠ v letu 2012 ustanovil Odbor za razpise in mednarodno sodelovanje. V dveh letih so bili precej uspešni, saj so omenjenega leta učinkovito prijavili veliko projektov in prejeli sredstva iz EPK razpisa v višini 37.000 evrov, za projekta TerasaFest in Vino ni voda pa 5.355,95 evra na lanskem letu razpisu ŠOS. Lani so prav tako dobili (do sedaj največjo) podporo s strani MO Ptuj, preko razpisa so za tri projekte prejeli 1.708,72 evra. Da se kriza pozna, priznava predsednik Aleš Meglič, predvsem pri obiskanosti klubskih projektov in znižani kupni moči. Ob vseh rezih in varčevanju tudi na socialno ogroženih skupinah kot so študentje, pri tem omenja zlasti nepodeljevanje štipendij, višanje stroškov študija, nižanje urne postave zaradi dodatnih obremenitev študentskega dela in podobno, se zelo pozna prihodek na prodanih vstopnicah in pri prihodkih od prodane pijače, ki so edini vir za finančno vzdržnost projektov v takem obsegu, kot je bil nekoč. V okviru KPŠ sicer deluje tudi Dijaška sekcija KPŠ, ki skrbi za izobraževanje, kulturo in šport dijakov.
Operirajo z visokimi vsotami
Po podatkih sodeč, ki so dostopni na spletnem portalu Ajpes, je vodstvo kluba veščo delati z visokimi vsotami denarja. Kot je razvidno iz letnega poročila za leto 2012, so njihovi prihodki znašali kar 285.256 evrov. Če znesek razdelimo na 12 mesecev, to nanese dobrih 23 tisočakov mesečno. Pa vendar, kot kaže,
Šest vprašanj in neskončno mnogo izgovorov
Na KPŠ smo že v sredini decembra naslovili šest novinarskih vprašanj, vezanih na delovanje kluba. Med drugim smo jih vprašali, koliko projektov so izvedli v letu 2012 in koliko je vsak projekt stal. Zanimalo nas je tudi, kateri so njihovi viri financiranja in s kolikšnimi sredstvi v klubu letno razpolagajo, pa tudi kakšna povračila stroškov si izplačujejo. Izvedeli nismo niti nič konkretnega o podjetju Kultum, ki je v lasti kluba.
Takrat so nam odgovorili, da so naša vprašanja velik zalogaj zanje, saj da niso podjetje z močno informacijsko podporo in sredstvi za analiziranje, ampak vse delajo preko fizičnih obrazcev. »Naše bilance in poročila so računovodska in ne izkazujejo stanja po projektih, temveč glede na materialne in storitvene stroške, v skladu z računovodskimi standardi. Pripraviti poročilo o finančnih tokovih na vsakem od teh projektov pomeni za nas zelo veliko dela,« je takrat zapisal aktualni predsednik Aleš Meglič. Da je zelo zapleteno podati poročilo o povračilih stroškov, v katere so vključeni potni stroški in nagrade, saj se bojda celotni znesek izplačanih nagrad, plačil honorarjev glasbenikov, sodelavcev in oblikovalcev beleži na en konto, to je študentsko delo, nas je še skušal prepričati, a hkrati sicer priznal, da se to da razčleniti, vendar zahteva finančno analizo celotnega leta in razdelitev stroškov po delovanju, projektih, zunanjih sodelavcih, glasbenikih.
Prednost dajejo projektom in študiju
Opozoril nas je na dejstvo, da so vendarle študentski klub, kar pomeni, da vsi, ki v klubu delajo, zraven tudi študirajo, večina v Ljubljani. »Zavedamo se, da smo, čeprav nismo javna organizacija, ker ne črpamo denarja iz katerega koli proračuna, ampak direktno iz deleža študentskega dela (enako kot študentski servisi), odgovorni vsem našim študentov v upravni enoti Ptuj in se trudimo delati kar se da transparentno,« je še dejal Meglič, ki nam je takrat zagotovil, da bodo podrobne odgovore na naša vprašanja pripravili do januarja letos, a jih do danes nismo prejeli. Ob zadnji prošnji po odgovorih je mladi predsednik zapisal, da so trenutno zaposleni s študijskimi izpiti ter pripravo Kurentanca. »Žal to ne gre z danes na jutri, še posebej pa ne ob vseh naših projektih in dejavnostih ter ob dejstvu, da bi radi sproti delali bolonjski program, kar je naša prioriteta in prioriteta skupnosti,« je zaključil.
njihovi stroški presegajo omenjeni znesek, saj so odhodki na letni ravni znašali 303.696 evrov oziroma, če znesek ponovno razdelimo, dobrih 25 tisočakov mesečno. »Letošnja ekipa operira s povprečno 9 tisoč evri koncesijske dajatve na mesec. Če zraven prištejemo še kak razpis, delamo z maksimalno 10.000 evri na mesec. Zaradi teh rezov in razlike v razpisnem delu in posledično veliko manjših projektih, je prihodek kluba praktično več kot prepolovljen,« je pojasnil Meglič, nadzor nad delovanjem kluba in transpa-rentno porabo denarja vrši nadzorni odbor, ki ga sestavljajo Tina Vrečar, Aljaž Valič in Timi Skledar. Vsi skupaj pa naj bi se podrejali študentski ustavi, pravilniku o namenski rabi sredstev ŠOS ter pridno-stnemu skladu Zveze ŠKIS, ki jim določa smernice in nadzira namensko ter gospodarno rabo sredstev. »Do sedaj smo uspešno prestali vse kriterije in smo prepoznani kot pravno urejen klub ter vsebinsko močan, predvsem s tradicionalnimi projekti in razpisno dejavnostjo ter dvema stalnima lokacijama Kavarno ptujskih študentov in klubom Kolnki-šta,« pojasnjuje Meglič.
Študentje so tudi podjetniki
KPŠ ima v lasti podjetje Kultum, d. o. o. Ta je v 100-od-stotnem lastništvu kluba od leta 2003, ko so iz lastništva odstopili njegovi ustanovitelji Aleksander Kraner (danes direktor Centra interesnih dejavnosti), Primož Vidovič in Samo Bauman. Ti so skupaj s KPŠ leta 2000 ustanovili omenjeno podjetje, odgovora, s kakšnim namenom in za koliko so svoj lastniški delež prodali KPŠ, nismo dobili. Člani sedanjega vodstva so bili takrat še osnovnošolci, zato o omenjenih poslih naj ne bi vedeli ničesar.
Sedanji direktor podjetja je Iztok Rogina, družba pa zaposluje še eno osebo in nekaj študentov. V upravljanju ima Kavarno ptujskih študentov in klub Kolnkišta, ki sta tudi središči študentskega življenja na Ptuju. Po besedah predsednika KPŠ je Kultum popolnoma ločen pravni subjekt, ki pa vseeno tesno sodeluje s Klubom. Poslovanje podjetja prav tako nadzira Nadzorni odbor, ki ga je imenoval Klub.
Patricija Kovačec
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 21. februarja 2014
Spodnje Podravje • Občine in stroški informiranja
Najmanj denarja za spletne strani, največ za prenosnike in časopise
Svetniki v veliki večini spodnepodravskih občin so že opremljeni s prenosnimi računalniki; pravila o tem, ali jih lahko po izteku mandata kar obdržijo ali jih morajo vrniti, pa so zelo različna oz. jih v večini občinskih uprav sploh nimajo. Kar pomeni, da si svetniki tudi po izteku mandata prenosnike lahko kar obdržijo ... Stroški vzdrževanja prenosnikov, kjer pač nastajajo, so prav tako breme davkoplačevalskega denarja v občinski blagajni.
Sicer pa občine kar nekaj denarja namenjajo tudi za izdaje občinskih glasil, ki izhajajo zelo različno; ponekod le enkrat letno, drugod tudi vsak mesec, drobiž gre še za občinske spletne strani, kar nekaj sredstev pa tudi za različne lokalne televizije.
MO Ptuj
Skupni stroški za vzdrževanje računalniške opreme v občinski upravi MO Ptuj so v letu 2013 znašali 61.528 evrov. Za tekoče vzdrževanje so namenili 1770,15 evra, za tekoče vzdrževanje druge opreme 330,72 evra, 43.211,63 evra za tekoče vzdrževanje licenčne programske opreme, 4766,96 evra za tekoče vzdrževanje strojne računalniške opreme, 292,04 evra za tekoče vzdrževanje operativnega informacijskega okolja, 867,44 evra na najem strojne računalniške opreme, 5.068 evrov za najem strojne računalniške opreme, 5.068 evrov za najem programske računalniške opreme, 3.764,80 evra za najem komunikacijske opreme in podatkovnih vodov, 1.025,50 evra za nakup licenčne programske opreme (nadgradnja) ter 430,76 evra za druge operativne odhodke. Za nakup novih programov v občinski upravi pa so v preteklem letu skupaj namenili 19.661,58 evra, od tega jih je 14.760 evrov stala MSEA licenčna pogodba Microsoft, 4.901,58 evra pa druga licenčna in aplikativna programska oprema. Za prenovo strežniškega sistema in
migracije v virtualno okolje so lani plačali 23.669,18 evra, 3.123,44 evra za nadgradnjo enote za arhiviranje podatkov ter 958,68 evra za namizno računalniško opremo, kar skupaj znaša 27.751,30 evra.
Kot pojasnjujejo v upravi MO Ptuj, gre za podatke o stroških delovanja informacijskega sistema, ki podpira delo občinske uprave MO Ptuj, SOU in mestnih svetnikov. To je skupaj okrog 120 delovnih postaj. Delež stroškov SOU občin v Spodnjem Podravju je v letu 2013 znašal 31.034,80 evra.
Za nakup prenosnih računalnikov za svetnike sedanjega mandata je bilo porabljenih skupaj 10.377,87 evra, od tega so v letu 2013 za zamenjavo dotrajane opreme namenili 1211,23 evra. V letu 2010 so kupili 14 prenosnih računalnikov Lenovo ThinkPad SL510 z Windows 7. Za nakup enega so plačali 654,76 evra. Sicer pa so leta 2008 kupili 29 prenosnih računalnikov HP 6720S z Windows XP Professional, za posameznega so odšteli 747,08 evra. Z iztekom mandata svetniki, ki so bili ponovno izvoljeni, prenosnike obdržijo in jih naprej uporabljajo. Svetniki, ki jim je mandata potekel in niso bili ponovno izvoljeni, lahko prenosne računalnike obdržijo ali jih vrnejo. Novoizvoljeni svetniki praviloma prejmejo nove prenosne računalnike. V letu 2014 je svoj prvi svetniški mandat začelo 14 svetnikov, toliko je bilo v letu 2010 tudi kupljenih no-
Foto: Črtomir Goznik
vih prenosnih računalnikov.
Za vzdrževanje svoje spletne strani je MO Ptuj v letu 2013 porabila 2.417,60 evra. Skladno z načrtom je v lanskem letu izšlo 12 številk Ptujčana, od ega je ena kot dvojna številka ter 15 številk Uradnega vestnika MO Ptuj, ki je priloga Ptujčana. Ptujčan in priloga Uradni vestnik MO Ptuj izhajata mesečno, Uradni vestnik lahko izide tudi samostojno. Za tiskanje in druge stroške izdajanja Ptujčana s prilogo Uradni vestnik je bilo v letu 2013 porabljenih 75.000 evrov.
Za sofinanciranje lokalnih TV-programov, SIP TV in
Foto: Črtomir Goznik
PeTV, v lanskem letu iz proračuna MO Ptuj ni bil porabljen niti evro. Po pogodbi pa naj bi 17.087,27 evra bruto za leto 2013 prejela TV Ptuj Tinčka Ivanuše.
Kidričevo
Za vzdrževanje strojne in računalniške opreme so lani namenili 15.085 evrov, pri čemer novih programov lani niso nakupovali. Za nakupe novih računalnikov v občinski upravi so lani namenili 15.130 evrov, saj so nabavili nov strežnik in dva prenosnika.
Za nakup prenosnih računalnikov znamke HP (Hewlett Packard), ki so jih za člane občinskega sveta nabavili leta 2011, so porabili 10.064 evrov, pri čemer so za en prenosnik plačali 592 evrov. Za vzdrževanje prenosnikov, ki jih svetniki uporabljajo za svoje delo in jih ob koncu mandata vrnejo občini, do sedaj ni bilo treba plačevati.
Za vzdrževanje občinske spletne strani, kar je vključeno tudi v redno vzdrževanje strojne opreme na občini, so lani namenili 2.160 evrov.
Poleg tega so lani izdali pet številk občinskega glasila Ravno polje, kar jih je veljalo 21.770,08 evra; od tega so za tisk namenili 10.529,37 evra,
za dostavo po gospodinjstvih 1.575 evrov, za avtorski honorar pa 9.665,71 evra.
Za sofinanciranje lokalnih TV-programov plačujejo samo lokalnemu društvu kabelske televizije, in sicer za snemanje prireditev, za kar so jim lani plačali 3.660 evrov.
Markovci
Za vzdrževanje računalniške opreme v občinski upravi so lani namenili le 578,10 evra, novih računalniških programov lani niso kupovali. Za nakupe novih računalnikov v občinski upravi so lani porabili 1.436,43 evra.
Za člane občinskega sveta so septembra 2008 kupili prenosne računalnike znamke Acer travel mate, za kar so porabili 10.670 evrov, en prenosnik je veljal 970 evrov. Za vzdrževanje prenosnikov, ki jih svetniki uporabljajo za svoje delo, do sedaj niso porabili še nobenih sredstev. Svetniki so upravičeni do zamenjave prenosnih računalnikov ob dotrajanosti, ob izteku mandata pa jih morajo vrniti občini.
Za vzdrževanje spletne strani občine Markovci so lani porabili 1.246,30 evra, za občinsko glasilo List iz Markov-cev, ki je lani izšel štirikrat, so porabili 7.212,56 evra, med-
tem ko so za sofinanciranje lokalnih TV-programov SIP TV lani namenili 11.309,64 evra.
Hajdina
V proračunu občine Hajdi-na so lani za vzdrževanje programske in strojne računalniške opreme skupaj namenili 6.350 evrov, za nakup novih programov v občinski upravi 2.383 evrov in za nakupe novih računalnikov 2.313 evrov.
Nakup prenosnih računalnikov za svetnike mandatnega obdobja 2010/2014 jih je stal 9589,86 evra. Gre za prenosnike znamke HP Compaq hp 625, ki so jih kupili leta 2011, za enega so plačali 684,99 evra. Posebnih stroškov za vzdrževanje le-teh v letu 2013 niso imeli, servisirajo jih glede na potrebe. Po končanem mandatu morajo svetniki, ki se jim je iztekel mandat, prenosnike predati v uporabo novoizvoljenim svetnikom.
Za vzdrževanje občinske spletne strani so v letu 2013 Hajdinčani namenili 732 evrov. Občinsko glasilo Haj-dinčan je lani izšlo šestkrat. Glasilo izhaja v barvah, ima v povprečju 60 strani, njegov sestavni del so tudi uradne objave. Skupni stroški priprave in izdaje Hajdinčana so lani znašali 39.878 evrov.
petek • 14. februarja 2014
Tednikov objektiv
Štajerski	5
občina	cena prenosnega računalnika za svetnike (in leto nakupa) v €	poraba sredstev za občinska glasila (in število izdaj) v €	poraba sredstev za spletne strani občine v €	poraba sredstev za lokalne TV-programe v €
MO Ptuj	654,76 in 747,08 / 2008 in 2010	75.000,00 (12 številk ali več)	2.417,00	17.087,27
Kidričevo	592,00 / 2011	21.770,00 ( 5 številk)	2.160,00	3.660,00
Markovci	970,00 / 2008	7.212,56 (4 številke)	1.246,30	11.309,64
Hajdina	684,99 / 2011	39.878,00 (6 številk)	732,00	21.737,00
Središče ob Dravi	-	11.610,00 (4 številke)	1.123,00	2.500,00
Sveti Tomaž	-	-	1.000,00	-
Gorišnica	-	-	-	15.203,00
Destrnik	440,53 / 2010	20.638,62 (11 številk)	2.750,00	17.077,28
Juršinci	534,28 / 2011	2.362,23 (3 številke)	158,40	-
Sveti Andraž v Slov. goricah	-	6.555,24 (5 številk)	200,00	-
Poljčane	678,00 / 2010	2.203,00 (1 številka)	990,00	-
Slovenska Bistrica	1.042,36 / 2008	33.939,13 (6 številk)	1.002,00	46.560,00
Makole	-	4.597,00 (2 številki)	-	-
Žetale	-	10.892,00 (4 številke)	1.448,00	-
Podlehnik	-	-	1.500,00	-
Majšperk	720,00 / 2012	8.341,18 (6 številk)	1.264,32	-
Videm	mesečna najemnina 22 /2010	20.427,15 (4 številke)	-	25.526,00
Cirkulane	550,00 / 2011	8.494,50 (3 številke)	-	-
Zavrč	972,22 / 2010	9.123,09 (4 številke)	868,90	-
Ormož	454,56 / 2011	12.688,00 (4 številke)	1.002,00	14.026,00
Dornava	-	-	720,00	6.764,00
Trnovska vas	922,00 / 2009	2.498,51 (3 številke)	725,00	-
Za sofinanciranje lokalnih TV-programov (SIP TV, PeTV in drugih) so v letu 2013 skupaj porabili 21.737 evrov.
Središče ob Dravi
Občina Središče ob Dravi je lani za vzdrževanje računalniške opreme v občinski upravi namenila 195,20 evra. Za nakup novega programa za računovodstvo so odšteli 4.404,20 evra. »Kupili smo nov program za računovodstvo, saj stare verzije več ne bodo vzdrževali. Za vodenje smo program aktivirali 1. januarja 2014. Občina je lani kupila tudi en stacionarni in en tablični računalnik. Nakup je veljal 1.159,70 evra,« so povedali v občinski upravi.
Za vzdrževanje spletne strani je občina Središče lani namenila 1.123 evrov, za občinsko glasilo, ki izhaja štirikrat letno, 11.610 evrov, in za sofinanciranje lokalnih televizijskih programov 2.500 evrov. Občina Središče prenosnih računalnikov za občinske svetnike na nabavlja.
Sveti Tomaž
Občina Sveti Tomaž je v letu 2013 za vzdrževanje računalniške opreme v občinski upravi namenila 592 evrov in za licence za programsko opremo 6.908 evrov. Za nakupe računalniških programov so namenili 2.322 evrov, za nakupe novih računalnikov pa 1.599 evrov.
Vzdrževanje spletne strani občine je stalo 1.000 evrov,
občinskega časopisa in lokalne kabelske televizije nimajo, zato v zvezi s tem tudi niso imeli nobenih stroškov. Prav tako člani občinskega sveta ne uporabljajo prenosnih računalnikov, ki bi jim jih kupila občina.
Gorišnica
Za vzdrževanje programske in strojne računalniške opreme je občina Gorišnica lani namenila 6.738 evrov. Nove programske opreme lani niso nabavljali, so pa kupili nov računalnik v vrednosti 490 evrov.
Stroška z vzdrževanjem spletne strani občina Gorišni-ca lani ni imela, prav tako ne z izdajanjem občinskega glasila, ki ga nimajo. Za sofinanciranje lokalnega TV-progra-ma so zagotovili 15.203 evre. Občina Gorišnica prenosnih računalnikov za člane občinskega sveta ne nabavlja.
Destrnik
Občina Destrnik je v letu 2013 za vzdrževanje računalniške opreme v občinski upravi namenila 26.996 evrov. V tem znesku so zajeti vsi stroški vzdrževanja računalniške opreme, serverjev, programske opreme in vzdrževanje fotokopirnega stroja. Za novo programsko opremo in podaljšanje licenčnih pogodb so namenili 6.700 evrov, 6.000 evrov je bilo porabljenih za nakupe novih računalnikov v občinski upravi.
Za vzdrževanje spletne strani so lani zagotovili 2.750 evrov, za občinsko glasilo, ki izide 11-krat na leto, 20.638,62 evra in za sofinanciranje lokalnih TV-progra-mov 17.077,28 evra.
Leta 2010 je občina Destr-nik za svetnike v občinskem svetu (aktualna sestava) in predsednico nadzornega odbora kupila 12 prenosnih računalnikov znamke Leno-vo. Cena enega je znašala 440,53 evra, skupni strošek nakupa je bil 5.286,47 evra. Za vzdrževanje prenosnikov, ki jih uporabljajo svetniki in predsednica NO, občina
Vir: Občine Spodnjega Podravja
sredstev posebej ne zagotavlja. »Za vzdrževanje vseh računalnikov in serverjev, s katerimi razpolaga občina, imamo sklenjeno generalno pogodbo,« so pojasnili v upravi občine Destrnik. O tem, po kolikšnem času so svetniki upravičeni do zamenjave prenosnih računalnikov, občina nima določil. Po izteku mandata svetniki prenosnike vrnejo občini.
Juršinci
Za vzdrževanje računalniške opreme v občinski upravi je občina Juršinci lani
namenila 5.890 evrov. Nove programske opreme in računalnikov lani niso nabavljali. Leta 2011 je občina za člane tedanje sestave občinskega sveta kupila prenosne računalnike znamke Toshiba. Cena posameznega prenosnika je znašala 534,28 evra, celotna vrednost nakupa pa 4.808,52 evra. Posebnih stroškov z vzdrževanjem prenosnih računalnikov, ki jih uporabljajo svetniki, občina nima. Z iztekom mandata se prenosniki predajo novoizvoljenim svetnikom.
Za vzdrževanje občinske spletne strani so v Juršincih lani namenili 158,40 evra. Izdaja treh številk lokalnega glasila jih je stala 2.362,23 evra. Lokalnih televizijskih programov niso sofinancirali.
Sveti Andraž
V občini Sveti Andraž so lani za vzdrževanje računalniške opreme v občinski upravi namenili 3.134 evrov, za nakup novih programov v občinski upravi 3.337,92 evra, za nakupe novih računalnikov občinski upravi pa 499 evrov.
Vzdrževanje občinske spletne strani jih je stalo 200 evrov, za pet številk občinskega glasila so namenili 6.555,24 evra, lokalnih TV-programov niso sofinancirali.
Svetniki občine Sveti Andraž ne uporabljajo prenosnih računalnikov, ki bi jih zanje kupila občina.
Poljčane
Občina Poljčane je v letu 2013 za vzdrževanje računalniške opreme v občinski upravi porabila 6.780,64 evra, za nakup novih programov pa so namenili 8.736 evrov. Prav tako je občinska uprava v minulem letu kupila nove računalnike, za katere je porabila 3.344,47 evra. Občina Poljčane je sedanje-
mu občinskemu svetu tudi kupila prenosne računalnike Toshiba, in sicer v skupni višini 10.171 evrov. Slednji so bili kupljeni decembra 2010. Cena enega je znašala 678 evrov. Za vzdrževanje teh prenosnikov povprečno na leto nameni 100 evrov. Poljčanski občinski svetniki so upravičeni do zamenjave prenosnih računalnikov v primeru okvare prejšnjega, po izteku mandata pa jih predajo v uporabo novoizvoljenim svetnikom.
V	minulem letu so za vzdrževanje spletne strani občine Poljčane namenili 990 evrov. Za občinsko glasilo, ki izhaja enkrat letno, so v občini pod Bočem porabili 2.203 evre. Za lokalni TV-program pa niso namenili ničesar.
Slovenska Bistrica
V	minulem letu so v Slovenski Bistrici za vzdrževanje računalniške opreme v občinski upravi porabili 10.567,76 evra, za nakupe novih programov v občinski upravi pa 32.123,59 evra. »Programe smo kupili v lanskem letu, saj so bili že precej zastareli. Od zadnjega nakupa je namreč minilo kar nekaj let, in sicer LOTUS za poslovanje uprave in GRAD za finančno poslovanje,« je pojasnil direktor občinske uprave Branko Žnidar. Za nakup novih računalnikov v občinski upravi so porabili 6.242,10 evra.
»Za nakup prenosnih računalnikov za svetnike sedanjega občinskega sveta je bilo namenjenih 32.313,16 evra, vendar so bili ti računalniki kupljeni že za prejšnjo sestavo občinskega sveta,« je še dodal Žnidar. Prenosniki znamke HP - Hewlett Packard so bili nabavljeni leta 2008, cena enega je znašala 1.042,36 evra. Za vzdrževanje teh prenosnikov so lani v občini Slovenska Bistrica namenili 36 evrov, prej pa nič. V bi-
Foto: Črtomir Goznik
6 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 21. februarja 2014
Foto: Črtomir Goznik
striški občini ni opredeljeno, po kolikšnem času so svetniki upravičeni do zamenjave prenosnih računalnikov. Prav tako morajo svetniki po izteku mandata računalnike vrniti, saj jih nato uporabljajo še njihovi nasledniki.
Za vzdrževanje spletne strani občine so lani namenili 1.002 evra. Za občinsko glasilo Informator, ki je v minulem letu izšlo šestkrat, so lani namenili 33.938,13 evra, vendar račun za decembrsko izdajo zapade v letu 2014, je opozoril Žnidar.
Bistriška občina je lani sofinancirala še lokalne kabelske operaterjem, in sicer KKS Pragersko 2.160 evrov (tekoči transferji), Bistriška KTV 41.400 evrov (tekoči transferji), 3.000 evrov (za investicije za javni zavod KTV).
Makole
Za vzdrževanje strojne opreme so lani v Makolah, porabili 3.620 evrov, za vzdrževanje programske opreme po pogodbah pa 12.863 evrov, ob tem pa niso kupili novih programov. Občinske uprava je lani kupila en nov prenosni računalnik, in sicer v skupni vrednosti 942 evrov. Svetniki občinskega sveta Makol nimajo prenosnih računalnikov. Prav tako do sedaj niso porabljali proračunskega denarja za vzdrževanje spletne strani občine, saj so vse objave izvajali sami. So pa letos pristopili k prenovi.
Občinsko glasilo Makolčan izhaja dvakrat letno in so zanj lani porabili 4.597 evrov. Občina Makole za razliko od sosednje bistriške občine nima lokalnega TV-programa, zato s tem niso imeli stroška.
Žetale
V Žetalah je bilo v lanskem proračunu za vzdrževanje računalniške opreme v občinski upravi namenjenih 5.037 evrov, za nakupe novih računalnikov ali programov niso namenili nikakršnih sredstev. Namenili jih niso niti za nakup prenosnih računalnikov za svetnike, saj jih niso kupovali ne v tem mandatu, ne v nobenem prejšnjem. Za vzdrževanje spletne strani občine so namenili 1.448 evrov, za občinsko glasilo, ki izhaja štirikrat letno, pa 10.892 evrov. Za sofinanciranje lokalnih TV-programov niso namenili nič.
Podlehnik
Za vzdrževanje računalniške opreme v občinski upravi so v lanskem letu namenili 3.600 evrov, za nakupe novih programov v občinski upravi pa 1.000 evrov, za nakupe novih računalnikov v občinski upravi pa 3.000 evrov. Za nakup prenosnih računalnikov za svetnike niso namenili sredstev, svetniki namreč
nimajo prenosnih računalnikov. Za vzdrževanje spletne strani občine so namenili 1.500 evrov. Ker v lanskem letu ni bilo izdano nobeno občinsko glasilo, sredstev zanje niso namenjali, prav tako niso namenjali sredstev za sofinanciranje lokalnih TV-programov.
Majšperk
Za vzdrževanje računalniške opreme v občinski upravi so v lanskem letu namenili 14.541 evrov. Znesek zajema vzdrževanje računovodskih programov in programa ODOS, storitve vzdrževanja računalniškega sistema, uporaba Prostorskega informacijskega sistema občin (PISO), vzdrževanje fotokopirnega stroja in povezave računalniškega omrežja. Novih programov v lanskem letu niso kupovali, 1.613,52 evra so namenili za vzdrževanje Microsoftovih licenc. Za nakupe novih računalnikov v občinski upravi so namenili 848,40 evra.
Za nakup prenosnih računalnikov za svetnike so novembra 2012 porabili 10.080 evrov, od tega so za ta namen preko razpisa pridobili 57 % sredstev. Posamezni prenosnik znamke Lenovo IdeaPad Windows 8 je stal 720 evrov, vključno z vso programsko opremo. Vzdrževanje je zajeto v znesek vzdrževanja računalniške opreme v občinski upravi. Svetniki niso upravičeni do zamenjave prenosnega računalnika, prav tako še ni jasno, ali jih bodo morali vrniti po koncu mandata.
Za vzdrževanje spletne strani so lani namenili 1.264,32 evra, za občinsko glasilo, ki izide šestkrat letno, pa 8.341,18 evra. Za sofinanciranje lokalnih programov niso namenili sredstev.
Videm
Občina Videm ima podpisano pogodbo za vzdrževanje, svetovanje in pomoč na področju IKT v vrednosti 584 evrov + DDV mesečno. V pogodbo za vzdrževanje, svetovanje in pomoč so zajeti občinska uprava, režijski obrat, občinski svet, delovna telesa občine in KS. Za nakup novih
programov so lani namenili 6.132 evrov, medtem ko niso nabavili niti enega novega računalnika.
Prenosni računalniki znamke Lenovo Edge i5 za člane občinskega sveta so bili leta 2010 vzeti v najem za obdobje 45 mesecev. Mesečna najemnina za en prenosni računalnik je 22 evrov. Stroški vzdrževanja so zajeti v pogodbi. Do zamenjave prenosnih računalnikov so člani občinskega sveta upravičeni z novim mandatom. Člani občinskega svet pa imajo tudi možnost, da prenosnike odkupijo.
Za spletno stran ne namenjajo sredstev, urejajo jo namreč sami v občinski upravi. Občina Videm štirikrat letno izdaja glasilo Naš glas. Za avtorski honorar letno nameni 8.873,24 evra ter 11.553,91 evra za založniške storitve.
Za sofinanciranje lokalnega programa SIP TV je občina v lanskem letu namenila 25.526,12 evra.
Cirkulane
V lanskem proračunu so za vzdrževanje računalniške opreme namenili 60, za nakupe novih programov pa 240 evrov. Za nakupe novih računalnikov so porabili 2.255,41 evra. Svetniki občine Cirkula-ne so prenosne računalnike znamke HP 625 P540 prejeli leta 2011. Cena enega je znaša-
la 550 evrov, skupno je občina zanje odštela 5.000 evrov. Za letno vzdrževanje omenjenih računalnikov občina ne namenja sredstev, po kolikšnem času so svetniki upravičeni do novega prenosnika, nimajo določeno. Po poteku mandata jih morajo vrniti. V Cirku-lanah za vzdrževanje spletne strani lani niso namenili nikakršnih sredstev, prav tako ne za financiranje lokalnih TV-programov. Za občinsko glasilo, ki izhaja trikrat letno, so odšteli 8.494,50 evra.
Zavrč
V Zavrču so lani za tekoče vzdrževanje strojne računalniške opreme odšteli 1.388,15 evra in 9.945,80 evra za vzdrževanje licenčne programske opreme. Za nakupe novih programov niso namenili sredstev, medtem ko so za nakupe novih računalnikov v občinski upravi odšteli 1.345,57 evra. Nakup prenosnih računalnikov za občinske svetnike so opravili v letu 2010. Posamezni računalnik s programsko opremo Windows, Office in miško, znamke HP 620 T4500, je takrat stal 972,22 evra, skupno so zanje odšteli 6.805,54 evra. Za vzdrževanje omenjenih sedmih računalnikov letno porabijo 381,66 evra. Računalniki so nabavljeni za en mandat in jih morajo svetniki
po izteku vrniti. Vzdrževanje spletne strani jih letno stane 868,90 evra. Stroški občinskega glasila, ki izhaja štirikrat letno, so v lanskem letu znašali 9.123,09 evra. Stroški so zajemali oblikovanje, založniške in tiskarske storitve, poštnino in plačila avtorskih honorarjev. Občina lokalnih TV-programov ne financira.
Ormož
Občina Ormož v letu 2013 za vzdrževanje računalniške opreme v občinski upravi ni namenila sredstev. Za potrebe občinske uprave so lani kupili en računalniški program v vrednosti 9.331,20 evra, za nakup dveh novih računalnikov občinski upravi so zagotovili 884,66 evra in za en računalnik za medobčinsko upravo 498,20 evra.
Za vzdrževanje spletne strani je občina Ormož lani namenila 1.002 evra, za občinsko glasilo, ki izhaja štirikrat letno, 12.688 evrov, za sofinanciranje lokalne televizije KTV Ormož pa 14.026 evrov.
Za člane občinskega sveta je občina iz sredstev, ki so namenjena za delovanje svetniških klubov, financirala nakup 20 prenosnih oz. ta-bličnih računalnikov. Skupaj je bilo v obdobju od 2011 do 2013 za ta namen porabljenih 9.091,20 evra. To pa ne pomeni, da ima vsak svetnik računalnik. Nekateri svetniški klubi so kupili prenosne in tablične računalnike, nekateri jih niso. Nabavljeni prenosni in tablični računalniki so različnih znamk: Samsung, Toshiba, ASUS, Prestigio, Go-sklever, Lenovo, HP ... Različne so bile tudi cene za nakup enega računalnika, v povprečju je cena znašala 454,56 evra. Za vzdrževanje računalnikov, ki jih svetniki uporabljajo za svoje delo, je občina Ormož lani namenila 476,21 evra, leto prej pa 130,40 evra. Svetniki so do zamenjave računalnikov upravičeni po odpisu oz. v primeru okvare, da
računalnik več ne deluje. Po izteku mandata se računalniki predajo novo izvoljenim svetnikom. Če to ni možno, se računalniki vrnejo občini.
Dornava
V	občini Dornava so lani iz proračuna za vzdrževanje računalniške opreme v občinski upravi namenili 9.004,68 evra. Novih računalniških programov za potrebe uprave niso nabavljali, so pa posodobili strojno opremo oz. kupili nove računalnike, za kar so odšteli 1.825,58 evra. Kupili so dva računalnika, dva monitorja in dva prenosnika. Svetniki občine Dornava prenosnih računalnikov, ki bi jih kupila občina, nimajo.
Za vzdrževanje spletne strani so lani namenili 720 evrov, za storitve lokalne TV pa 6.764 evrov (za neposredni prenos in snemanje sedmih sej občinskega sveta ter štiri mesečne kronike). Občinskega časopisa občina Dornava ne izdaja.
Trnovska vas
V	lanskem letu so za vzdrževanje računalniške opreme v občinski upravi porabili 1.535,11 evra, za nakupe novih programov 2.280 evrov, za nakupe novih računalnikov pa 1.580,54 evra.
Prenosne računalnike za svetnike so nabavili v letu 2009. Takrat so za posamezni računalnik znamke Fujitsu Siemens Esprimo odšteli 922 evrov, letno pa za vzdrževanje vseh namenijo še 549,70 evra. Svetniki so do novega računalnika upravičeni, ko obstoječi ni več uporaben. Po koncu mandata jih lahko odkupijo ali vrnejo.
Za vzdrževanje spletne strani občine so v lanskem letu namenili 725 evrov, za izdajo treh številk občinskega glasila pa 2.498,51 evra. Za financiranje lokalnih TV-programov niso namenjali sredstev.
Mojca Zemljane, Patricija Kovačec, Majda Goznik, Martin Ozmec, Mojca Vtič
Foto: Črtomir Goznik
petek • 21. februarja 2014
Spodnje Podravje
Štajerski	7
Ptuj • 37. seja mestnega sveta
Za Staro steklarsko denar iz norveškega sklada?
Svetniki so na tokratni seji z večino glasov so potrdili vse tri projekte za projekt Stare steklarske v vrednosti nekaj nad dva milijona evrov, ki naj bi se izvajal s sredstvi proračuna MO Ptuj in programa finančnega mehanizma EGP (norveški finančni mehanizem) 2009/2014, pri čemer MO Ptuj računa na skoraj dva milijona evrov nepovratnih sredstev iz tega sklada, njen prispevek v tej investiciji pa naj bi znašal le dobrih 100 tisoč evrov.
Začetek oz. izvedba te investicije, projektno dokumentacijo je izdelal Arhilink, d. o. o., je v tem trenutku v celoti odvisna od tega, ali bodo s tem projektom uspeli na javnem razpisu. Ptujski župan Štefan Čelan ob tem pravi, da si v Mestni hiši na Ptuju prizadevajo za ptujske projekte pridobiti čim več tujih sredstev, budno spremljajo najrazličnejše razpise, ob tem pa se trudijo posamične projekte pripraviti do te faze, da lahko z njimi sodelujejo na razpisih.
Norveški sklad v tej fazi razpisuje štiri milijone evrov,
glede na njegovo politiko, ki ni naklonjena drobljenju sredstev, temveč prednost dajejo večjim projektom, bi se lahko zgodilo, da bi s projektom obnove Stare steklarske, ki že ima izdano gradbeno dovoljenje, uspeli. Gre za objekte, ki so razglašeni za javno kulturno infrastrukturo in tudi vpisani v register nepremične kulturne dediščine, kot spomenik lokalnega pomena (Slovenski trg 1, Murkova 7 in Aškerčeva 2).
Vlogo za sredstva mora MO Ptuj oddati do 28. februarja. Prvotno je MO Ptuj obnovo
Ptujski mestni svetniki so na februarski seji razpravljali o 16 točkah dnevnega reda, vmes pa tudi veliko klepetali, zato ne čudijo tudi nekatere številke pri glasovanjih o posameznih točkah dnevnega reda. Skorajda ni bilo točke, kjer tokrat ne bi bilo podatka o številu svetnikov, ki niso glasovali, četudi so sedeli v sejni sobi.
Za pisanje vprašanj, predlogov in pobud jim je tokrat zmanjkalo časa, saj so jih večinoma postavili ustno na sami seji. Zaskrbljeni so za usodo ptujske bolnišnice, v ČS Rogoznica, kjer poteka izgradnja kanalizacije na več odsekih, želijo krajani nekatera dodatna pojasnila, zato medse vabijo predstavnike MO Ptuj. Želijo si tudi več posluha za reševanje problematike malih obrtnikov in podjetnikov v starem mestnem jedru, mestno oblast so opozorili še na budnost pri nekaterih namerah za še večjo centralizacijo države. Čisto lahko bi se zgodilo, da bi Ptuj izgubil še kakšno službo oz. ustanovo državnega pomena, so opozorili.
Foto: Črtomir Goznik
Dvorišče Stare steklarske
Stare steklarske vključila med	kmalu pokazalo, da iz tega ne
investicijske projekte, ki naj bi	bo nič. Stara steklarska je sicer
bili sestavni del projekta EPK	zasnovana kot stičišče ljubi-
2012 - Ptuj partner, a se je	teljske in alternativne kultu-
Mestni svetniki so v ponedeljek s sprejemom dveh sklepov o brezplačni uporabi poslovnih prostorov v gasilskem domu Ptuj za potrebe Območnega združenja RK Ptuj in uporabo oz. souporabo prostorov v objektih v lasti MO Ptuj za delo Upravne enote Ptuj končno rešili nekajletne probleme. Območno združenje RK Ptuj bo lahko brezplačno za obdobje petih let uporabljalo dve pisarni v kleti gasilskega doma Ptuj, UE Ptuj pa bo brezplačno souporabljala poročno dvorano, pretežni del stavbe na Slomškovi 10, del stavbe na Prešernovi 29 in del objekta oz. poslovnih prostorov v Raičevi 3. V točki Volitve in imenovanja pa so mestni svetniki 17. februarja potrdili sklep o imenovanju Petra Srpčiča za direktorja JZ MGP Ptuj za novi mandat, ki prične teči s prvim aprilom letos, kot predstavniki MO Ptuj bodo v svetu JZ PM Ptuj-Ormož delovali Branka Bezeljak, Milan Čuček, Rajko Fajt in Stanislav Brodnjak, v svetu Dijaškega doma Ptuj pa Janez Rožmarin.
Foto: Črtomir Goznik
Objekt Stare steklarske v Aškerčevi ulici
re. Gre za nadvse pomembne objekte, ki jih bodo s pridom koristili tudi mladi, ki vse od zaprtja mladinskega kluba nimajo pravih prostorov za vse oblike svojega druženja.
Bodoči upravljavec naj bi bil CID?
Mestne svetnike je v tem trenutku pri tem projektu v glavnem zanimalo, kdo bo upravljavec. Ko jim je župan odgovoril, da predvidoma CID, so se čudili glede na to, da prostore v objektih, ki ne-
zadržno propadajo, v glavnem uporabljajo kulturne institucije. MO Ptuj bo ne glede na izid na razpisu norveškega sklada morala v kratkem poiskati rešitev za propadajoče objekte kompleksa Stare steklarske, ki nezadržno propadajo in že ogrožajo uporabnike in obiskovalce. Sicer pa je vsaka nova investicija, ki se odpre na Ptuju, pospremljena s takšnimi in drugačnimi pomisleki, četudi je predhodno dobila zeleno luč na mestnem svetu in so o njej predhodno temeljito razpravljali tudi v zainteresirani javnosti.
MG
Ormož • Gradnja širokopasovnega omrežja
9-milijonsko javno-zasebno partnerstvo
Vse tri občine na ormoškem - Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi - so pred petimi leti v sodelovanju z družbo GVO kot zasebnim partnerjem pričele gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja (OŠO). Naložba se sofinancira iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (RRP) in državnega proračuna.
Do konca lanskega leta je bilo zgrajenih 2.674 priključkov, od tega jih je aktivnih 1.238. Na območju Ivanjkovcev 366, Podgorcev 273, Sv. Tomaža 224, Godenincev 185, Oslušev-cev 105 in Velike Nedelje 85. V projekt je bilo doslej vloženih dobrih osem milijonov evrov. Nekaj manj kot 1,3 milijona
evrov so sredstva državnega proračuna, dober milijon in pol evrov je vložek EU, 1,4 milijona evrov so prispevale občine. Zneski ne vključujejo davka na dodano vrednost. Delež zasebnega partnerja (družbe GVO) znaša 3,8 milijona evrov. Priključke so sofinancirali tudi občani, in sicer v znesku 150
evrov z DDV po priključku oz. skupaj 169.548,75 evra brez DDV. »Gre za sofinanciranje od občanov oz. podjetij Amis in SIOL, če so se občani odločili za ta dva operaterja,« je pojasnila Karmen Štumberger, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti občine Ormož.
Gradnja OŠO se je oz. se bo
izvajala brez gradbenega dovoljenja, saj po besedah Štumber-gerjeve le-to ni potrebno. Te dni se pričenja izvedba tretje faze gradnje, ki je ovrednotena na nekaj manj kot milijon evrov, brez DDV. Cena in delež sredstev sofinanciranja projekta se bosta definirala s pogajanji. Rok za izvedbo tretje faze,
sklopa A, je letos konec leta, medtem ko naj bi bil sklop B tretje faze končan konec leta 2015. Faza tri A predvidoma vključuje izgradnjo omrežja v naseljih Mihovci in Trgovišče, faza tri B pa predvidoma v naseljih V. Nedelja in Mihovci.
O gradnji OŠO je bila razprava tudi na januarski redni seji ormoškega občinskega sveta. Občinski svet je za izvedbo tretje faze takrat dal zeleno luč, opozicijski svetnik Vili Tro-
fenik pa se je spraševal, kako bo v prihodnje z lastništvom in upravljanjem celotnega omrežja. GVO kot sofinancer in upravljavec sistema je hčerinsko podjetje Telekoma. Ker naj bi bil Telekom v skupini podjetij, ki jih vlada namerava prodati, Trofenika prevevajo pomisleki, da bi se lahko pod novim lastnikom pogoji glede upravljanja in vzdrževanja sistema bistveno spremenili.
Mojca Zemljarič
Družba GVO, hčerinsko podjetje državnega Telekoma, pri projektu nastopa kot zasebni vlagatelj, glavni izvajalec del ter upravljavec in vzdrževalec omrežja za naslednjih 20 let. Ponudniki storitev na omrežju so Amis, Teleing in Telekom.

Prodajalna Videm | Prodajalna Majšperk| Prodajalna Podlehnik

PONUDBA V PRODAJALNAH ZERAK
DOSTAVA NA DOM, Tel.: 030 333 535
SVINJSKO STEGNO BK
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do 4. marca 2014.
8 Štajerski
Spodnje Podravje
petek • 14. februarja 2014
Ptuj • Pustna razstava v gostilni Ribič
Koranti in drugi pustni liki v očeh umetnikov
Za ljubiteljske likovnike se je kot priložnostno razstavišče ponovno odprla gostilna Ribič, ki je od 1. januarja letos ponovno v sestavi PP Gostinstvo.
Kot je na odprtju razstave likovnih del članov likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj in umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk povedal vodja gostilne Ribič Luka Vrabič, se želijo okolju in ljudem na Ptuju in širše približati na najrazličnejše načine, s ponudbo, cenami, odpiralnim časom in povezovanjem s kulturno ter drugo ponudbo. Razstava Pust, ki privablja s pestrostjo barv in veselja, odprli so jo 18. februarja in bo na ogled do 3. marca, je že prvi korak k temu približevanju. Večina na razstavi sodelujočih
slikarjev je upodobila koran-ta oz. skupine kurentov, na ogled pa so tudi drugi pustni liki. Kot je povedal prof. likovne umetnosti Jože Foltin, ki je opravil izbor razstavljenih del, so ustvarjali predvsem v oljni ali akrilni tehniki na platnu, nekateri pa tudi v paste-lu. Četudi je razstava nastala v zelo kratkem času, se je na koncu nabralo slik še za eno razstavo, kar je dokaz več, da gre za tematiko, ki je ustvarjalcem zelo blizu. „Kljub temu pa so razstavljene slike pestre, saj so bili pristopi slikark in slikarjev individualni. V svoja
Foto: Črtomir Goznik
Gostilna Ribič ponovno tudi priložnostno razstavišče. Z razstavo na temo Pust se kot prvi prestavljajo člani likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj in umetniško društvo Ustvarjalec Majšperk.
dela so vdihnili svoje značilne pristope oz. so se izrazili v svojem specifičnem likovnem jeziku. Vodstvo gostilne načrtuje mesečno menjavo razstav, kar za njene goste pomeni, da se bodo pustili razvajati v vedno drugačnem ambien-tu. Čestitam za takšen način razmišljanja," je poudaril Jože Foltin, ki je ob odprtju razstave tudi več povedal o njenem nastanku in vsebini. Na ogled je 39 pustnih slik, ki so jih ustvarili Cecilija Bernjak, Jože Ekart, Jožefa Fajs, Jožica Fideršek, Branko Gorjup, Marija Gregorc, Rozalija Hojnik,
Nada Ivančič, Marija Jakolič, Bogomir Jurtela, Vilma Kac, Bernarda Kos, Sabina Mezna-rič, Jožica Nedeljko, Mihaela Omladič, Milivoj Radin, Franc Simonič, Rozina Šebetič, Jože Špicar, Anton Šoemen, Marjana Tkalčec, Nada Vrabl in Anica Zupanič iz likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj ter Miran Cafuta, Branko Gajšt, Bogomir Jurtela, Kristina Kolar, Drago Kopše, Janez Korez, Neda Paj, Vesna Urbančič in Saša Murko iz umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk.
MG
Ptuj • Drugo zasedanje Komisije za pripravo načrta rabe kompleksa Turnišče
Z glavo, srcem in obema rokama ...
Le kdo ne pozna problematike dvorca Turnišče? Prelep, a na žalost propadajoč objekt že desetletja sameva. Vendar se zdi, da bo (morda) teh dni kmalu konec. Mestna občina Ptuj je pred kratkim pozvala občane k predložitvi predlogov za »oživitev« celotnega kompleksa, istočasno pa oblikovala še komisijo za pripravo načrta rabe kompleksa Turnišče.
V ponedeljek, 17. februarja 2014, je tako potekalo že drugo zasedanje prej omenjene komisije, kjer sta bila predstavljena prva dva predloga, od (najverjetneje) številnih, ki bodo predstavljeni v prihodnosti.
Idejna zasnova ZRS Bistra Ptuj, MOP in Biotehniške šole Ptuj zajema že obstoječe vzgoj-no-izobraževalne institucije ter dodatno predlaga še vsebine, ki bi se ukvarjale s spodbujanjem podjetništva, raziskav in razvoja. Kot je povedal ravnatelj Biotehniške šole Ptuj Vladimir Korošec, je treba poiskati presek med vsemi obstoječimi idejami ter izbrati najboljšo rešitev. Le-ta se seveda ne sme oddaljiti od šole, ki že sedaj uspešno skrbi za del turniške-
Zakaj ne bi na Turnišče umestili še MUS - mesto uspehov Slovenk in Slovencev?
ga kompleksa in ga tako posredno varuje pred propadanjem. Veselijo ga pobude, ki so se v zadnjem času pojavile, saj to pomeni, da je javnost zainteresirana za reševanje turniške situacije. Najti je treba torej vse-
bine, ki bodo najbolj smiselne in bodo omogočile sinergijo med različnimi interesi.
Predlog Sama M. Strelca o rabi kompleksa Turnišče ponuja prav to. Zakaj bi si metali polena pod noge? Ta zgodba mora
Ptuj • Prireditev pevske šole Allegro
Člani pevske šole Allegro, katere ustanoviteljica je Jasna Drobne, so se na prireditev intenzivno pripravljali. Koncertni program je nastajal od septembra, medtem ko so mu-zikal pripravljali dobro leto. Program je skupaj z nastopajočimi pripravila umetniška vodja Jasna Drobne, pri koreografijah sta sodelovali Alenka Čufar, ki je zasnovala koreografijo za muzikal, in Brina Ternovšek, ki je pripravila koreografijo za pesem Dancing Queen. Pri dramskem delu muzikala je pomagala Damjana Jakomini, kostume pa sta izdelali Simona in Martina Toš. Muzikal Straši - Straško
avtorice Ruth Kenward je bil premierno izveden v Sloveniji. Koncertni del je posegel
po zabavni glasbi, vendar je bil prav tako spleten v zgodbo in obogaten s koreografijo in
Foto: Črtomir Goznik
treba začeti, kajne? Kompleks Turnišče mora imeti močan fokus. Ideja mora nagovoriti čim večje število ljudi, ne le lokalnega okolja. Poudarja, da Slovenija nima simbolnega mesta, ki bi prikazovalo uspešnost naše male državice. Zakaj ne bi v torej prav na Turnišče umestili
MUS - mesto uspehov Slovenk in Slovencev? Država vendarle potrebuje objekt, ki bo simboliziral našo usmeritev: »Smo mala, a uspešna država.«
Strelec si je zamislil celovito rešitev: od izobraževalnih, podjetniških, gospodarskih, kulturnih do civilno-družbe-nih vsebin. Dotaknil se je tudi finančnega vidika, ki bo na koncu seveda odločilen, ko se bo mestna občina Ptuj odločala za »zmagovalno« idejo. A treba je vedeti, kot poudarja tudi Strelec: » Treba se bo boriti z glavo, srcem in obema rokama ...«
Mateja Toplak
Foto: Mateja Toplak
voditi k nekemu rezultatu, k ustreznim rešitvam, da bodo lahko različne aktivnosti med seboj sobivale ter se dopolnjevale. Res je, Turnišče ni edini propadajoč dvorec oziroma grad v naši okolici, a nekje je
Bogat glasbeni in gledališki program
Pevska Šola Allegro, ki je v teh dneh praznovala svoj tretji rojstni dan, je minuli vikend v kulturni dvorani Glasbene šole Karola Pahorja izvedla prireditev, ki je bila sestavljena iz dveh delov. Prvi del je obsegal koncertni program, v drugem delu pa so izvedli premiero v Sloveniji krstno uprizorjenega muzikala Straši - Straško.
Člani pevske šole Allegro so na prireditvi predstavili rezultat vaj in dela, v katerega so svoj trud vlagali približno eno leto.
gibi. Na prireditvi je skupno nastopilo 25 otrok, starih med 7 in 17 let.
»Muzikal bi z veseljem ponovili za vrtce in šole, saj je naš cilj predvsem obogatitev glasbeno-gledališkega programa za otroke in mlade. Če bo torej interes šol ali vrtcev, da muzikal izvedemo za njihove otroke, se bomo seveda z veseljem odzvali,« je na naše vprašanje, kje bomo muzikal še lahko videli v prihodnosti, odgovorila Jasna Drobne. Z njim se nameravajo udeležiti območne revije gledaliških skupin, o kakšnem tekmovanju pa za zdaj ne razmišljajo.
Patricija Kovačec
u«n*
n $1$ t
mM ffltf
Zgrabi sedanjost Stopi v prihodnost.
GIMNAZIJA PTUJ
vww.gimptuj.si
petek • 21. februarja 2014
Spodnje Podravje
Štajerski	9
Ptuj • Dokončno poročilo o nadzoru v enoti Mačice
V stroške obnove vključeni tudi stroški dela
Mestni svetniki so se na seji, ki je bila 17. februarja, seznanili tudi z dokončnim poročilom nadzornega odbora MO Ptuj o izvedbi nadzora - pregledu stroškov obnove za enoto Mačice Vrtca Ptuj. Poročilo o opravljenem nadzoru sta pripravila predsednica NO MO Ptuj Sonja Žibrat in član NO MO Ptuj Jakob Rajh. Ugotovila sta, da so bila izvedena vsa dela, ki so na računih, ob tem pa je bilo opravljenega še veliko drugega dela, ki ga ni na specifikaciji.
Izvedena so bila s prostovoljnim delom vseh zaposlenih v vrtcu, teh ur naj bi bilo skupaj kar 4336. V okviru nadzora člana NO MO Ptuj tudi nista ugotovila nepravilnosti, glede na videno stroški obnove niso previsoki in so transparentni, sta zapisala.
MO Ptuj je v tem primeru ravnala pravilno in korektno, da je financirala obnovo enote Mačice, saj v tem trenutku ni nadomestne lokacije, kamor bi bilo mogoče preseliti tolikšno število otrok, glede na stanje pred obnovo pa bi bilo nemogoče delovati, če te obnove ne bi bilo. Res pa je tudi, da to ni dolgoročna rešitev. Čim prej bo treba poiskati dolgoročno rešitev za to največjo enoto v sklopu Vrtca Ptuj. MO Ptuj se je z refundacijo stroškov za obnovo vrtca vključila šele po izvedbi vseh del, zato tudi ni mogla vplivati na postopek izbire najugodnejših ponudnikov oz. drugih postopkov pri izvedbi posameznih del v okviru obnove. Izvedla pa je vse potrebne postopke, s katerimi je refundacijo stroškov v višini
45.702 evra dodatno vključila v proračun za leto 2012.
Ko so se obnovitvena dela v enoti Mačice končala po več kot dve meseca in pol trajajočem delu leta 2012, so 19. junija tega leta pripravili krajšo slovesnost, na kateri so se zahvalili vsem, ki so pomagali pri tej obnovi, nekaterim obrtnikom, pleskarjem, parketarjem, mizarjem, ker vsega niso mogli opraviti s prostovoljnim delom zaposlenih. Del opravljenega dela so namreč obrtniki in podjetniki donirali oz. opravili brezplačno, ne pa v celoti,
kot so bili takrat prepričani nekateri. Drugačnega mnenja je bil že takrat mestni svetnik Zaresa Miro Vamberger, ki je s svojim vprašanjem oziroma prepričanjem, da je strošek porabljenih sredstev za pleskarska dela previsok oz. da je delo precenjeno in da je tudi strošek za porabljeni material glede na opravljeno delo zaposlenih previsok, povzročil nemalo negodovanja. Obsežnejša vlaganja v to enoto pa so opustili, ker so vsi računali na novogradnjo ob Osojniko-vi cesti na Ptuju. Rešitev naj bi bil še en nekdanji šolski pro-
stor, bivše delavnice ŠC Ptuj v Raičevi ulici, kjer naj bi uredili zgolj vrteške prostore, ta lokacija pa ne prinaša rešitve za vrteško upravo, ki prav tako deluje v neustreznih pogojih na Prešernovi ulici. Za upravo naj bi poiskali prostore v eni od zgradb na območju nekdanje vojašnice.
Je 45.000 evrov res upravičen vložek?
Miro Vamberger se je oktobra leta 2012 zanimal, ali je MO Ptuj, resnično plačala 45 tisoč evrov samo za porabljeni material pri ureditvi vrtca in ali je v tej ceni ob materialu bilo plačano tudi delo. Na svetnikovo vprašanje je oddelek za negospodarske javne službe MO Ptuj podal odgovor, s katerim ni bil zadovoljen, zato je predlagal, da to porabo preveri NO MO Ptuj. Dokončno poročilo, ki ga je po opravljenem nadzoru opravil NO MO Ptuj, ocenjuje kot zelo dobro pripravljeno. „Iz poročila izhaja, da so bile
moje domneve pravilne, saj je bilo poleg materiala plačano tudi delo, tako da informacija, da so obrtniki v tej akciji delali pro bono, ne drži oz. drži le delno, kot tudi ne drži, da so zaradi slabih pogojev v igralnici vsak dan omedlevali otroci oz. zaposleni in so bile zato dodatno kupljene klimatske naprave. Te so namreč nameščene v kuhinji in njihovih pomožnih prostorih, ne pa v igralnici, kot je bilo rečeno. Če držijo navedbe svetnice Silve Fartek (na njeno pobudo se je ta obnova tudi začela), da se v enoto Ma-čice ni vlagalo več kot 17 let, se sprašujem, ali ni za takšno stanje krivo vodstvo in tudi ni bilo potrebne takšne medijske pozornosti pri tej humanitarni akciji, saj so z opustitvijo dobrega gospodarja v vrtcu ogrozili tako zdravje otrok kot tudi svojih zaposlenih. Mislim, da če bi se v teh 17 letih vlagalo in delalo, kot je potrebno, tako kot v vseh drugih vrtcih, takšnega stanja ne bi bilo.«
Pri največjem računu za celotno pleskanje, izvajalca
Sping, je bilo ugotovljeno, da so cene primerljive cenam na trgu, iz samega računa pa ni razviden 50-odstotni popust, ki naj bi ga izvajalec odobril vrtcu. Na računu je namreč pri vsaki postavki napisal za polovico nižje kvadrature del, ki so bile izvedene, pravilno bi bilo, da bi zapisal celotno izmero površine in nato popust, je v ugotovitvah zapisal NO MO Ptuj, ki za druge postavke v pri obnovi ni mogel ugotoviti primerljivih cen, ker gre za specifične storitve, za katere ni splošnih cenikov. Strošek materiala vsebuje ogromno materiala, ki je bil pri obnovi vrtca dejansko porabljen, površin, ki so se pleskale, brusile, kitale in so navedene na računih, pa člana NO MO Ptuj nista mogla preveriti, po ogledu pa sta ocenila, da velikega razhajanja ne more biti.
Drugih svetniških mnenj na to poročilo ni bilo, ptujski župan Štefan Čelan je dodal le, da je bilo o tem prelitega že veliko črnila.
MG
biteh
Orbiteh poslovne storitve d.o.o.
Trstenjakova 7, 2250 PTUJ Tel: 02 621 06 70 www.orbiteh.si ali info@orbiteh.si
V podjetju Orbiteh d.o.o., so na podlagi več kot 20 let izkušenj zaposlenih na področju programiranja poslovnih procesov razvili lastno blagovno znamko programske opreme Orbiteh.RIS. Združuje tesno povezane module za podporo nabave, prodaje, računovodstva, financ, proizvodnje in kadrov. Programska oprema je prilagojena zahtevam dejavnosti trgovine, storitev, proizvodnje in gostinstva.
S celovitimi rešitvami podjetjem različnih velikosti in dejavnosti omogočajo spremljanje vseh funkcij v podjetju s polno sle-dljivostjo stroškov, realizacije, rezultata poslovanja in analiz podatkov za vsa pretekla leta. Vse to je mogoče spremljati na nivoju podjetja ali na nivoju posamezne poslovne enote.
Kot je povedal Bogdan Frank, direktor podjetja, je bilo vodilo pri razvoju programske opreme vsak dokument (naročilo, dobavnica, izdani račun, opomin, plačilna lista ...) v e-obliki, da je vedno na voljo za obdelavo v podjetju ali za pošiljanje po elektronski pošti. Velike prihranke lahko podjetja dosežejo že pri digitalnem zajemu in elektronskem podpisovanju prejetih računov. Tako arhivirani
računi so v obliki predogleda vedno na voljo zaposlenim v podjetju, lahko pa dovolimo dostop do njih tudi najetemu računovodskemu servisu, če podjetje teh storitev ne opravlja samo. Veliko pozornosti pri razvoju programske opreme so posvetili izmenjavi podatkov v XML-formatu, s čimer so omogočili elektronsko oddajanje dokumentov na DURS, AJPES in CURS, omogočena je tudi dvosmerna izmenjava podatkov s poslovnimi bankami. Pove še, da je za zadovoljstvo njihovih poslovnih partnerjev pomembna hitra postavitev sistema, programiranje specifičnih rešitev, uvajanje ter prenos podatkov iz obstoječih baz podatkov. V sodelovanju s podpornimi partnerji pa nudijo še postavitev in vzdrževanje strojne računalniške opreme, prav tako lahko strankam priporočijo računovodske servise, ki so cenovno konkurenčni in polno usposobljeni za delo na njihovi programski opremi. V podjetju Orbiteh, d. o. o., se zavedajo, da so lahko uporabniki njihovih storitev konkurenčni le, če imajo podprto mobilno poslovanje. Zato že razvijajo del poslovnih aplikacij za uporabo na pametnih telefonih in tablicah.
- Razvoj poslovne programske opreme
Izdelava programske opreme po naročilu
- Digitalni arhiv vhodnih in izhodnih dokumentov
-	moduli za vodenje prodaje, nabave, financ, računovodstva, proizvodnje in kadrov,
-	prilagodljivost sistema za različne potrebe podjetij,
-	nudenje aktivne podpore na daljavo ali pri stranki,
-	redno obveščanje strank o posodobitvah programske opreme,
-	enostavna nadgradnja z minimalnimi motnjami poslovanja,
-	seznam predlogov novih funkcij uporabnikov s predvidenim rokom implementacije,
-	rešitve za gostinstvo, trgovino in storitvene dejavnosti z zaslonom na dotik
10 Štajerski
Nasveti
petek • 14. februarja 2014
Skorba • Premiera komedije Mož moje žene 2
Ni ga cez babje zvijače in jezik
V Domu krajanov Skorba je sredi februarja gledališka skupina KD Skorba uprizorila novo komedijo, tokrat pod naslovom Mož moje žene 2, ki je nadaljevanje lanske predstave. Za nove zaplete je tokrat s svojim prihodom poskrbela Dragica, ženska, ki je poročena z dvema in ki na relaciji od Kopra do Maribora z vmesno postajo v Celju poskrbi še za tretjega moškega.
Moža, ki se pred njenim prihodom spoznata, in ki si sicer obljubita, da se ne bosta vnovič srečala, ta svoj dogovor prekršita. Ob čakanju na ljubljeno ženo in ob razkritju ljubimca Nikole preigrata kar nekaj scenarijev, kako bi se je rešila, Pero se je celo želel ubiti, tako ga je prizadela, na koncu izgubita, ker ju je zvijačna, kot je, postavila pred odločitev, da naj sama izbereta, kdo bo iz tega zakona izstopil. Oba jo imata rada, zato jo bosta obdržala, četudi si je ona izgovorila nekaj časa za premislek, le tretjega, torej ljubimca, ne želita več v tej zvezi.
Mladi igralci, v vlogi Marke-ca je nastopil Tilen Abraham, Pera Nejc Lazar in Dragice Neža Mlakar, šepetalka je bila Kaja Amon, so se z režiserko
Gledališka skupina KD Skorba je 15. februarja premierno uprizorila novo komedijo Mož moje žene 2. Na fotografiji igralci, režiserka, šepetalka in predsednica KD Skorba.
Simono Hazimali dobro ujeli, skupaj preživeli prijetne trenutke na vajah in s svojo igro poskrbeli, da je sobotni večer minil v veselem razpoloženju,
za kar je že s tekstom poskrbel avtor Miro Gavran, ki je danes uveljavljen avtor srednje generacije hrvaških piscev. Njegove uspešne komedije so
bile odigrane že na številnih slovenskih in tujih odrih. Za slovenski prevod je poskrbel Ivan Ogrinc, ki je tudi sicer poskrbel za to, da so imeli akterji nove komedije dobre pogoje za vaje.
Kot je povedala Renata Ga-brovec, predsednica KD Skorba, ki letos praznuje 30 let uspešnega delovanja, so veseli, da se je ponovno aktivirala tudi ekipa starejših igralcev, ki se bo s premiera komedije pod naslovom Punči v režiji Janka Turška predstavila 8. marca. S komedijo Mož moje žene 2 bodo nastopili tudi na nekaterih sosednjih odrih, že nestrpno pa jih pričakujejo v Frankolovem, kjer so doslej videli že večino njihovih gledaliških predstav.
MG
Ptuj • 3. zimski koncert - Arsana 2013/2014:
Glasbene slovesnosti Versaillesa
Društvo Arsana in Javne službe Ptuj sta v nedeljo v dvorani dominikanskega samostana priredila koncert glasbene slovesnosti Versaillesa, ki je letošnji največji projekt s področja stare glasbe Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.
Na koncertu je sodelovalo več kot 70 glasbenikov z različnimi avtentičnimi instrumenti, kot so čembala, teorbe, lutnje, baročne kitare, pozi-tiv, kljunaste flavte, baročna godala, trobila in tolkala. Tovrstni koncerti so v Sloveniji velika redkost, saj se na festivalih stare glasbe običajno predstavljajo manjše skupine specialistov za staro glasbo, velika vokalno-instrumental-na dela, kakršen je na primer Charpentierjev Te Deum, pa z avtentičnimi glasbili ostajajo neizvedena. Po zelo uspelih koncertih italijanskega baroka in uspešni uprizoritvi zgo-dnjebaročne opere Orfej v letih 2011, 2012 in 2013 se je tokrat katedra za staro glasbo
Foto: Črtomir Goznik
predstavila z glasbo, ki je cvetela na francoskem dvoru v času Ludvika XIV., Sončnega kralja, velikega ljubitelja umetnosti in vzornika evropskega
plemstva v času visokega baroka. Na sporedu so zazvenele tri orkestrske suite Michel-Richarda de Lalanda, dvorne pesmi Michela Lamberta ter
znameniti „Te Deum" Marc-Antoinea Charpentiera za soliste, zbor in orkester, katerega uvodni Prélude je tudi najavna melodija televizijskih prenosov Evrovizije.
Tovrstni projekti so sestavni del študijskega procesa katedre za staro glasbo, ki pod vodstvom čembalista, organista in dirigenta docenta Egona Mi-hajloviča študente Akademije za glasbo, instrumentaliste in pevce teoretično in praktično seznanja s staro izvajalsko prakso, hkrati pa skrbi za izvedbe in promocijo pomembnega repertoarja evropske baročne glasbene dediščine v Sloveniji in tujini.
Arsana
Cirkovce • Kulturni dan v hiši tete Malčke
Dan, namenjen kulturi
V Cirkovcah se je ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarja, veliko dogajalo.
Člani kulturnega društva Idila smo pripravili kulturni dan, ki je bil sestavljen iz dveh delov. Že v petek, 7. februarja, so Kulturno hišo tete Malčke obiskali učenci OŠ Cirkovce v sklopu šolskega kulturnega dne. V knjižnici so iz obširne knjižnične zbirke izbrskali pesmi, ki so jih nato prebrali in posneli v glasbenem studiu Idila record, ki je del kulturnega hrama. Že naslednjega dne, 8. februarja, je sledilo nadaljevanje. Dan, namenjen kulturi, smo začeli ob 10. uri dopoldan
Foto: Saša Urih
z recitalom Sonetnega venca v izvedbi Mirana Uriha, ki je tudi sestavil in povezoval program vse do poznih nočnih ur. V večernih urah se nam je pridružil prleški poet Marko Kočar, ki je poleg prleškega narečja v hišo prinesel tudi veliko smeha. V temi Odprti mikrofon so bili soustvarjalci programa tudi naši obiskovalci, ki so se opogumili in od-recitirali njim ljubo poezijo. Večer smo končali z uro lirike velikih poetov.
Tina Urih
Tednikova knjigarnica
Kaj, le kaj je to?
K* j, L i KAJ JE
Naslov današnje Knjigarnice je povzet po odlični zbirki ugank avtorice Cvetke Sokolov (1963) z ilustracijami Polone Lovšin (1973), ki je izšla z zaporedno številko 438 v znameniti zbirki Čebelica založbe Mladinska knjiga. Ta slikanica, namenjena najmlajšim otrokom in prvobralcem, torej bralno lepo urejena, natisnjena z velikimi tiskanimi črkami, ni knjižna noviteta, leto izida je 2012. Toda te dni sem jo zopet, zaradi njenih odlik, »uporabila« pri biblopedagoškem delu, kajti vse manj je kakovostnih, v vseh ozirih neoporečnih izvirnih knjig za otroke. Ravno nasprotno: množijo se slikanice, ki jih kazi ta ali oni bistveni element dobre knjige. Na primer: besedilo je pravo, a ilustracija ne dosega kakovosti besedila (in obratno), lahko je hvalevredno besedilo s prav takimi ilustracijami, a se je vse skupaj znašlo v nemarni knjižni izdaji. Pri tem mislim, da je bil nemaren lektor, ali pa ga sploh ni bilo, da je bil nemaren (ali pa je bil prisiljen varčevati) oblikovalec, da so bili nemarni, površni založniki, pa tiskarji, pa ... Včasih pomislim, kako težko mora biti avtorjem, literatom in slikarjem, ko končno pride sad njihovega ustvarjalnega znanja in truda v obliki knjige, ki je med Slovenci tako zaželena, na plano, a v knjigi mrgolijo napake in nedoslednosti.
Kakor koli že, slikanica začenja tako:
VPRAŠANJE KAJ, LE KAJ JE TO?
TI PESMICA ZASTAVI.
PRISLUHNI JI, PREBERI JO,
POVEJ ODGOVOR PRAVI!
Uganka o uganki je natisnjena pred naslovno stranjo knjige, ki začenja z ilustracijo fantiča, takega, malo retro, če se lahko tako izrazim, saj sedi na drevesni veji, s čeveljci, z dokolenkami na nogah, v kratkih hlačah, s srajčko in telovnikom, v rokah pa drži list - morda iz zvezka. Akademska slikarka Polona Lovšin je s to in vsemi ilustracijami iz navedene knjige tako lepo ujela neko pozabljeno vzdušje, tako, ki je nekoliko prijazno staromodno. Ujela je tisti čas, ko je knjiga za otroke bila redkost, ko so bile šolske klopi čisto drugačne od današnjih. Tako so ilustracije Lovšinove nekako klasične, naturalistične, skoraj, kot bi gledali neko staro spominsko knjigo, z risanimi in kolo-riranimi podobami cvetja, otrok . Še več, ilustracije iz te knjige so take, da bi si poželela eno tako sliko doma na zidu! Na primer tisto s kompozicijo ljudi v dežju ob naslednji uganki:
ČE NIMAM DEŽNIKA, ME ZMOČI DO KOŽE;
NE, VEN ME NE MIKA, ZALIJE NAJ ROŽE,
MEDTEM KO BOM JAZ RAJE V HIŠI OSTAL,
NA TOPLEM IN SUHEM KNJIGICE BRAL.
Ali pa tisto ilustracijo z natančno podobo plavčka pred ptičjo krmilnico in besedilom:
V	TEM DELU LETA RADO ZEBE,
V	TEM DELU LETA JE PAČ MRAZ,
STA LED IN SNEG, SO GOLE VEJE,
JE KRATEK DAN, JE TEME ČAS.
Tako dobra ilustracija privabi k drugim knjigam, ki so delo istega čopiča, zato priporočamo še naslednje Polone Lovšin: Bobek in barčica (Anja Štefan, 2005), Dvorec (Miroslav Košuta, 2005) ...
V	sredo in četrtek, 26. in 27. februarja 2014, vabimo ob 10. uri na POČITNIŠKO DELAVNICO, ki jo pripravlja bi-bliotekarka Jasmina Toš, v Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Druženje v knjižnici je brezplačno, pridite!
Liljana Klemenčič
Foto: MG
Rokomet
V Kopru brez presenečenja
Stran 12
Nogomet
Naj živi ženski nogomet!
Stran 12
Atletika
Domjanova v sezono z normo za SP v ZDA
Stran 13
Nogomet
Kidričani remiziraii s Celjani
Stran 13
Nogomet
Popraviti slab vtis iz prvega dela
Stran 14
Strelstvo
Zadnji nastop kot generalka pred EP v Moskvi Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ riaí
na íuáounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
ZOI2014 • Soči (Rusija)
Slovenska bera iz dneva v dan večja!
Alpsko smučanje, veleslalom (ž):
1.	Tina Maze (Slovenija)
2.	Anna Fenninger (Avstrija)
3.	Viktorij a Rebensburg (Nemčija)
Deskanje, paralelni veleslalom (m):
1.	Vic Wild (Rusija)
2.	Nevin Galmarini (Švica)
3.	Žan Košir (Slovenija)
Kar letos počnejo slovenski športniki na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju, je kratko malo neverjetno! Če s(m)o zmerni optimisti pričakovali od tri do največ pet medalj, potem s(m)o sedaj več kot prijetno presenečeni in navdušeni. Slovenija je dva dni pred koncem namreč pri sedmih osvojenih medaljah! Pod slovensko zastavo so jih doslej vsi športniki na ZOI od leta 1992 skupaj osvojili - šest.
Šampionka
V torek si je kraljica lanske sezone v alpskem smučanju, Tina Maze, »vzela« še drugo zlato medaljo, tokrat v veleslalomu. Glede na dosežke v letošnji sezoni to ni bilo samo po sebi umevno, saj je Tina v svetovnem pokalu po petih preizkušnjah šele na 9. mestu v veleslalomski razvrstitvi. A je na najpomembnejši tekmi sezone znova pokazala, da je članica najvišjega kakovostnega razreda - tistega šampionskega. Če smo se še po superveleslalomski tekmi spraševali, ali je Tina z zlato smukaško medaljo izpolnila svoje cilje in se »sprostila« do te mere, da se bo težko osredotočila na naslednje tekme, potem je Tina to nemudoma demantirala. Znova je namreč pokazala tisti borbeni duh, ki ji je že v Vancouvru leta 2010 prinesel dve srebrni medalji.
Pri tem ima izjemen pomen celotna Tinina ekipa, ki jo sestavljajo Andrea Massi, trener Mauro Pini, serviser Andrea Vianello in fiziotera-pevtka Nežka Poljanšek. Ta nudi Tini popolno podporo
in jo na štartno mesto dovede v brezhibnem stanju, ki ji potem omogoča vrhunske rezultate. Jasno je, da Tina ni stroj in da ima slabše in boljše trenutke, a vsa podpora deluje praktično do perfekcije. Ta pa je v igri stotink nujno potrebna in je bistveni element na poti do uspehov. Spomnimo: Tina je Anno Fenninger prehitela za 7 stotink sekunde.
Kakšen rezultat je Tina naredila v Sočiju, veliko pove tudi podatek, da je najuspešnejša tekmovalka v smučarskem delu iger. Realno jo lahko prehiti le še Nemka Maria Hofl Riesch z zmagoslavjem v slalomu, a ne pozabimo: tam bo na startu tudi Tina ... Morda se je tako navadila na poslušanje Zdravljice v Soči-ju, da si jo bo zaželela še tretjič .
Prvi
Dan pozneje, v sredo, smo dočakali še prvo slovensko olimpijsko medaljo v deska-nju. Slovenski deskarji že od samega začetka tekmovanja v svetovnem pokalu dosegajo odlične uvrstitve, na svetovnih prvenstvih in svetovnem pokalu so osvajali medalje in kristalne globuse, a do olimpijske medalje niso prišli. To pa je na zelo zahtevni paralelni veleslalomski preizkušnji v Rusiji storil Žan Košir. Simpatični Tržičan je bil že večkrat blizu odličij, a se ga je doslej močno držala smola. Tokrat se je temu odločno zoperstavil in - podobno kot biatlonka Teja Gregorin - sebi in vsem drugim dokazal, da se lahko med najboljše uvrsti tudi na največjih pre-
izkušnjah. Čudovit občutek za vse, ki to gledamo in stiskamo pesti, kaj šele za same tekmovalce!
Risi
Zapisa pa na tem mestu nikakor ni mogoče končati, nujno je omeniti še slovensko hokejsko reprezentanco. Risi so bili najprijetnejše presenečenje hokejskega turnirja in so se po zmagah proti Slovaški in Avstriji uvrstili v četrtfi-nale, med najboljšo svetovno osmerico! Takšen dosežek v tako globalnem športu je nekaj izjemnega in težko ponovljivega.
Pred odhodom v Soči so pričakovanja večine segala do častnih porazov proti Rusiji, ZDA in Slovaški ter s tekmecem v repesažu. Selektor Matjaž Kopitar in fantje pa so na začudenje svetovne športne javnosti prikazali predstave, ki so jih v določenih delih postavile ob bok hokejskim velesilam, kar Slovaška, ki so jo premagali v skupini, nedvomno je. Za nameček so si z zmago proti Avstriji priigrali četrtfinalni dvoboj s svetovnimi prvaki, Švedi. In tudi ti niso zmagali brez boja in znoja, saj so po dveh tretjinah vodili le 1:0. Švedi so nato stvari s štirimi goli postavili »na svoje mesto«, a to ni moglo skaziti podobe, ki so jo ustvarili Kopitar, Muršak, Kristan, Jeglič in druščina. Slovenski hokej je s tem dosežkom nedvomno pridobil določen ugled v svetovnem merilu, če pa bodo s tem kaj pridobili tudi domači klubi, pa je seveda drugo vprašanje .
Jože Mohorič
Nogomet • NK Zavrč
S Triglavom v nedeljo, 9. marca
Foto: Črtomir Goznik
Karlo Težak in Matija Smrekar, novinca v završkem dresu
Nogometaši Zavrča se še naprej zavzeto pripravljajo na nadaljevanje prvenstva v 1. SNL. Z njihovo prizadevnostjo je zadovoljen tudi strateg Viktor Trenevski, številni privrženci haloškega prvoligaša pa upajo, da se bo pozitivni trend jesenskih iger in dobro oddelanih priprav nadaljeval tudi v drugem delu prvenstva. Beli vadijo v domačem okolju, kjer uporabljajo obe pomožni igrišči in tudi telovadnico tamkajšnje osnovne šole, občasno se odpravijo k sosedom v Stojnce.
Počasi, a zanesljivo se izboljšuje tudi zdravstveni karton ekipe. Matija Smrekar in Doris Kelenc že vadita z »maksimalnimi obrati«, medtem ko je stanje še vedno nekoliko slabše pri kapetanu Sandiju Čehu in Marku Ro-škarju. Prvega muči koleno, v katerem se mu nabira te-
kočina, drugi pa ima težave s tetivo, oba pa namesto treningov obiskujeta terapije. Kdaj točno se bosta vrnila v normalni trenažni proces, je v tem trenutku še neznanka.
Poleg aktivnosti na zelenicah pa je nadvse živahno tudi v klubski pisarni, saj uprava kluba ureja še zadnje podrobnosti okrog pridobitve licence za naslednjo tekmovalno sezono. »Trenutno urejamo še zadnje podrobnost glede same licence za prihodnjo sezono: mislim, da s tem ne bomo imeli nobenih težav, saj redno izpolnjujemo vse obveznosti do vseh zaposlenih v klubu, obenem pa smo v zadnjem času resnično postorili ogromno na področju infrastrukture,« je na to temo kratko pojasnil športni direktor kluba Marjan Prelog.
Navijači že z nestrpnostjo pričakujejo spomladanski del
prvenstva, do katerega sta še dobra dva tedna. Še prej se bodo njihovi ljubljenci pomerili na dveh prijateljskih tekmah. V soboto bodo najprej gostovali pri hrvaškem nižjeligašu Omladincu, generalka pred prvenstvom pa Zavrč čaka naslednjo soboto, ko bodo beli gostje ambicioznega prleškega drugoligaša iz Veržeja. Znana sta že tudi uvodna termina tekem nadaljevanja prvenstva. Tekmo 21. kroga s Triglavom bodo Zavrčani odigrali v nedeljo, 9. marca, v Kranju s pričet-kom ob 15. uri, spomladanska premiera pred domačim občinstvom pa sledi v petek, 14. marca, ob 18. uri, ko bo v Zavrču gostovala trenutno tretjeuvrščena ekipe lige Gorica, s katero ima Zavrč še precej neporavnanih računov.
Tadej Podvršek
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 14. februarja 2014
Rokomet • 1. A SRL (ž)
V Kopru brez presenečenja
ZURD Fikon Koper -ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj 24:19 (13:7)
ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Pušnik, Ivančič 1, Gavez 2, Lazar, Grabrovec 1, Zorec, Borovčak 8, Frangež 3, Selinšek 4. Trener: Marjan Valenko.
V zaostali tekmi 16. kroga sta se v sredo v Kopru pomerili ekipi domačega Fikona in Tenzorja DP-Logika iz Ptuja. Pričakovano so bile boljše domačinke, ki so pokazale dobro predstavo, Ptujčankam pa se je poznalo, da niso nastopile v popolni zasedbi. Obenem so bili pri gostjah jasno vidni znaki utrujenosti, saj so za nekaterimi mladimi rokometaši-cami kar tri odigrane tekme v zadnjih štirih dneh (dve v članski in ena v kadetski konkurenci).
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske rokometašice (na fotografiji Nika Gavez) v Kopru niso uspele pripraviti presenečenja.
1. A SRL (ž)				
ZAOSTALA TEKMA 16. KRO-				
GA: ŽURD Fikon Koper			Tenzor	
DP Logik Ptuj 24:19 (13:7)				
1. ZAGORJE GEN -I 18	18	0	0	36
2. CELJSKE MESNINE 17	12	3	2	27
3. KRKA 18	11	3	4	25
4. VEPLAS VELENJE 18	11	2	5	24
5. Z. DOLINE ŽALEC 18	9	2	7	20
6. PIRAN 17	8	1	8	17
7. MLIN. AJDOVŠČINA 17	7	1	9	15
8. ŽURD F. KOPER 17	4	0	13	8
9. TENZOR DP LOGIK 18	1	1	16	3
10. NAKLO TRŽIČ 18	0	1	17	1
Začetek je bil precej izenačen, še v 12. minuti je bilo 6:5. Toda velika želja gostij po ugodnem rezultatu je botrovala številnim tehničnim napakam, izgubljene žoge so se kar vrstile. To je domača vrsta izkoristila za serijo 6:1 in prvo otipljivejšo prednost. Prav zaradi brezglave igre v napadu je bil ob polčasu rezultat 13:7 za domačo vrsto. Kot zanimivost dodajmo, da je najboljša ptujska strelka Barbara Borov-čak vseh osem zadetkov dosegla v prvem polčasu.
Nekoliko bolje so varovanke Marjana Valenka začele drugi del srečanja, toda pri izidu 15:10 v 36. minuti je spet sledil »mrk«. Koprčanke so tokrat naredile serijo 5:1 in pri izidu 20:11 je bilo srečanje odločeno. V 49. minuti so se Ptujčanke še enkrat približale na -6 (24:18) in ob tem zastrelja-le še sedemmetrovko. Do konca srečanja so v zadnjih desetih minutah dosegle le še zadetek, kar je pomenilo končni izid 27:19.
Ptujčanke so tako vknjižile nov poraz, ki pa je bil pričakovan. Sedaj sledi krajši premor in priprave na »play out« oz. ligo za obstanek, ki se začne 8. marca. Za obstanek v ligi bodo morale tenzorke vsaj enkrat ugnati ekipo Naklega, kar pa bo vse prej kot lahka naloga. Pred mlado ptujsko ekipo so tako dnevi trdega dela na treningih, strateg Marjan Va-lenko pa jih bo moral na ligo za obstanek tudi psihološko pripraviti.
tp
Nogomet • Sprejem pri županu
Foto: Črtomir Goznik
Zupan MO Ptuj Štefan Čelan je pripravil sprejem za mlade državne prvakinje v nogometu.
Naj živi ženski nogomet!
V poročni dvorani Mestne hiše je ptujski župan Štefan Čelan priredil sprejem za članice in strokovno vodstvo Ženskega nogometnega kluba MSM Ptuj. Mlade nogometaši-ce so na državnem prvenstvu v Radljah ob Dravi postale državne prvakinje v starostni skupini U-13, medtem ko so bile v starostni skupini U-15 tretje.
Za ta uspeha jim je ptujski župan čestital in jim podelil simbolična darila. V svojem nagovoru je med drugim izpostavil sto let igranja nogometa
na Ptuju in osemdeset let NK Drava, kar so dekleta iz ŽNK MSM Ptuj dopolnila z lepimi uspehi. Te so dosegle v zelo kratkem času, saj klub organizirano in kakovostno dela približno leto in pol. Po uradnem fotografiranju je župan še dodal: »Naj živi ženski nogomet!«
Ta se na Ptuju zares zelo hitro razvija, za kar ima med drugimi veliko zaslug tudi direktor kluba Franc Matjašič -Nani, ki se je uradno zahvalil županu za dosedanjo pomoč in sprejem, prav tako pa mu je predal tudi sliko uspešnih
igralk ŽNK MSM Ptuj. Iz njihovih vrst sta se za govorniškim pultom znašli Špela Pernek in Nika Fijan. Obe sta na kratko opisali, kako so prišle do zgodovinskih uspehov na državnem prvenstvu v Radljah ob Dravi. Vsem dekletom, trenerjem in spremljevalcem
bo sproščen dogodek ostal v lepem spominu in bo zagotovo še dodatna motivacija za delo v naprej. To delo se je nadaljevalo neposredno po sprejemu, saj je večina mladih nogometašic odšla direktno na trening ...
David Breznik
ZNK MSM Ptuj U-13: Vanesa Furjan, Maša Sibila, Eva Vi-dovič, Nika Fijan, Spela Pernek, Nuša Forštnarič, Neža For-štnarič, Tina Hvalec, Daša Horvat, Lara Kozoderc in kapetan-ka Vita Žolek. Trener Leon Kodrič.
ZNK MSM Ptuj U-15: Klara Žiher, Maša Sibila, Rika Her-ga, Ana Majerič, Ana Dobrikovič, Hana Simonič, Eva Pernek, Vita Žolek, Eva Hunjet, Nika Fijan, Spela Pernek in kapetanka Nika Čuček. Trener Miran Zorčič.
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Zmaga v Krškem vodi Jeruzalem v Ligo za prvaka
Za nami so trije krogi drugega dela prvenstva v 1. A SRL, kjer ekipi Jeruzalema po porazih proti Ribnici, Sevnici in Izoli ni uspelo osvojiti nobene točke. Na vsaki tekmi so se pojavljale »črne minute«, ki so bile usodne za Ormoža-ne. Proti Izoli, recimo, ekipi ni uspelo zatresti nasprotne mreže od 28. do 37. minute, ob tem so se roke igralcem zatresle v ključnih trenutkih.
Kljub trem ničlam imajo Ormožani pred zadnjim krogom rednega dela še vedno možnosti za napredovanje v Ligo za prvaka. Kombinacij je veliko, najenostavnejša pa je ena: zmaga v Krškem. Poleg Jeruzalema uvrstitev v Ligo za prvaka lovijo še ro-kometaši Krke (v Novo mesto prihaja Gorenje) in Sevnice (odhajajo na gostovanje v Izolo). Ormožani so s Krčani imeli velike težave že v Ormožu, kjer so šele v dramatičnem zaključku uspeli ujeti zmago 32:29. Tudi tokrat četo trenerja Saša Prapotnika
čaka težka naloga, saj je ekipa ostala brez prvega levega zunanjega igralca Aleša Ši-šmanoviča. Šika je v torek v celjski bolnišnici že opravil operacijo meniskusa in bo z rokometnih igrišč odsoten en mesec. Krčani proti Jeruzalemu lovijo enega zadnjih vlakov glede obstanka v ligi. Domačinom sta točki nuja in v takšnih tekmah se lahko hitro zalomi. S pametno igro bi se izkušeni Ormožani lahko kosali z mladimi, hitrimi in agresivnimi krškimi rokome-taši. Osnovni cilj Jeruzalema v tej tekmi 22. kroga je, da držijo priključek s tekmeci, v zaključku pa je vse mogoče, saj so izkušnje le na strani Jeruzalema. V Ormožu upajo, da se bo zadnji krog razpletel po njihovih željah in da bo ekipa ujela Ligo za prvaka in potem tam že gradila ekipo za naslednjo sezono. Tekme v Ligi za prvaka in v Ligi za obstanek se bodo nadaljevale 15. marca.
Uroš Krstič
Rokomet • Mlajše kategorije
Derbi po hudi borbi Ormožanom
KADETI, POLFINALNA SKUPINA B:
1.	KRŠKO 6	5 0	1	10
2.	JERUZALEM ORMOŽ 6	5 0	1 10
3.	HERZ ŠMARTNO 6	5 0	1	10
4.	CELJE PIVO. LAŠKO 6	4 0	2	8
5.	DOL TKI HRASTNIK 6	2 0	4	4
6.	GORENJE VELENJE 6	2 0	4	4
7.	SVIŠ I. GORICA 6	10	5	2
8.	MOKERC - IG 6	0 0	6	0
JERUZALEM - KRŠKO 34:31 (13:15)
JERUZALEM: Kuzmič, Caf, Fekonja; Kavčič 3, Ciglar, G. Horvat 6 (1), Zidarič, V. Lukman
5,	Štumberger, Grabovac, M. Hebar, D. Ozmec 2, Topolovec 1, Ulaga, Šandor 4, Kosi 13 (5), Lukner.
Na Hardeku sta se v derbiju
6.	kroga polfinalne skupine B srečali ekipi Jeruzalema in Krškega, ki se edini v konkurenci letnikov 1997 lahko pohvalita z naslovoma državnih prvakov. Ormožani so bili prvaki leta
2009	in 2011, Krčani pa leta
2010	in 2012. Zaradi poškodb okrnjeni domačini (manjkali Kolmančič, Kociper, Žižek Cvetko) so tekmo začeli v krču in na igrišču so do 40. minute prevladovali gostje, ki so vodili od začetka tekme. Najvišja prednost Krčanov je v več primerih znašala tri zadetke. Jeruzalem je prvič povedel pri izidu 20:19. Zadnjič je bil izid izenačen na 26:26, v nadaljevanju pa sta v napadu zabijala Horvat in Kosi, ostali fantje so odlično opravili nalogo v obrambi, vratar Kuz-mič je nanizal tri pomembne obrambe in Ormožani so pove-dli z 32:28, 33:29 in 34:30 ter prednosti več niso izpustili iz svojih rok.
Ekipi Jeruzalema čestitke za borbeno predstavo in zmago proti izjemno močnemu naspro-
tniku, ki še naprej ostaja v vlogi glavnega favorita za prvo mesto v polfinalni skupini B. Na vrhu lestvice so zdaj tri ekipe s petimi zmagami in enim porazom: Krško, Šmartno, Jeruzalem. V boj za Final 4 se bo vključilo še Celje, tako da se nam obeta zanimiv razplet v polfinalni skupini B.
STAREJŠI DEČKI A, POLFI-NALNA SKUPINA B:
1.	JERUZALEM ORMOŽ 6	6	0	0	12
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 5	4	0	1	8
3.	GORENJE VELENJE 5	3	0	2	6
4.	MARIBOR BRANIK 5	3	0	2	6
5.	RADEČE - MIK CELJE 6	2	13	5
6.	HERZ ŠMARTNO 6	2	0	4	4
7.	ARCONT RADGONA 4	0	1	3	1
8.	DOBOVA 5	0	0	5	0
JERUZALEM - DOBOVA 37:20 (20:8)
JERUZALEM: Škrjanec, Riz-man; Ciglar 4 (1), A. Munda 1, Šoštarič 2, J. Zadravec 3, Ž. Kociper 5, Koderman 3, Škorjanec 1, M. Hebar 3, Niedorfer 5, Zidarič 2, Petek 4, Jovanovič 1, G. Hebar 1, Belec 2.
Priložnost za igro so pri Ormo-žanih dobili vsi igralci in kar štirinajst fantov se je vpisalo med strelce. Svojo nalogo v golu sta znova odlično opravila Rizman v 1. in Škrjanec v 2. polčasu.
uk
STAREJŠE DEKLICE B
VELENJE - ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ 9:26 (2:16)
ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Iva Zidarič, Nuša Puž 8, Sara Šegula 4, Nika Bedrač 5, Anea Bezjak 4, Laura Škrabl, Alja Krasnič, Nika Vidovič 4, Špela Topolnik 1, Klara Hliš. Trener: Sašo Petek.
Z visoko zmago v Velenju so mlade Ptujčanke izpolnile cilj, ki so si ga zadale pred začetkom prvenstva, to je uvrstitev v nadaljnje razigravanje.
tp
petek • 21. februarja 2014
Šport
Štajerski	13
ZOI2014 • Soči (Rusija)
ZOI, spored (od 21. do 23.2.)
21. februar:
3.45 - smučanje prostega sloga (smučarski kros - kvalifikacije, ženske)
9.30 - curling (tekma za 3. mesto - moški)
10.30 - smučanje prostega sloga (smučarski kros - ženske) 13.00 - hokej (polfinale -moški)
13.45 - alpsko smučanje
(slalom - 1. vožnja, ženske)
14.30 - curling (finale - moški)
14.30 - hitrostno drsanje
(ekipno zasledovanje - kvalifikacije, moški/ženske)
15.30 - biatlon (štafeta, 4 x 6 km - ženske)
17.15 - alpsko smučanje (slalom - 2. vožnja, ženske)
17.30 - shorttrack (5000 m, štafeta - moški)
17.30 - shorttrack (500 m -moški)
17.30 - shorttrack (1000 m - ženske)
18.00 - hokej (polfinale -moški) 22. februarja: 6.15 - deskanje (paralelni slalom - kvalifikacije, moški/ ženske)
10.15 - deskanje (paralelni slalom - moški)
10.15 - deskanje (paralelni slalom - ženske)
10.30 - smučarski tek (30 km, skupinski start, prosto -ženske)
13.45 - alpsko smučanje (slalom - 1. vožnja, moški)
14.30 - hitrostno drsanje (ekipno zasledovanje - ženske) 14.30 - hitrostno drsanje (ekipno zasledovanje - moški)
15.30 - biatlon (štafeta, 4 x 7,5 km - moški)
16.00 - hokej (tekma za 3. mesto - moški)
17.15 - alpsko smučanje (slalom - 2. vožnja, moški)
17.30 - bob (štirised - 1./2. vožnja, moški) 23. februarja:
8.00 - smučarski tek (50
km, skupinski start, prosto -moški)
10.30 - bob (štirised - 3./4. vožnja, moški)
13.00 - hokej (finale - moški)
17.00 - zaključna slovesnost XXII. olimpijskih iger
Tenis • TK Terme Ptuj
Finalna A-turnirja U-12 v Ljubljani
V Ljubljani je TK Jaki šport organiziral finalni A-turnir za igralce v konkurenci U-12. Teniški klub Ptuj sta zastopala Blaž Vidovič in Jure Glodež. Slednji se je na glavni turnir uvrstil skozi kvalifikacije, kjer pa je v 1. krogu z rezultatom 1:6, 6:7(5) izgubil proti domačinu Žigu Lepinu. Blaž je bil 3. nosilec, a je tokrat nepričakovano klonil že v 2. kro-
gu. Z rezultatom 6:1, 6:7(5), 3:6 ga je ugnal Nik Jurjevčič (LTC); Blaž je v 2. nizu zapravil visoko vodstvo.
Dekleta so A-turnir igrala na igriščih TK Olimpija, nastopali pa sta tudi Nika Strašek in Taja Lončarič (obe letnici 2003). Slednja je obstala v kvalifikacijah, Nika pa se je prebila do 2. kroga glavnega turnirja. Tam jo je z rezultatom 4:6, 1:6 izločila 6. nosilka, leto starejša Ema Koršič (Nova Gorica).
JM
Šahovski kotiček
Šahovsko društvo Ptuj v prihodnosti stavi na mlade
Otočec bo naslednjih sedem dni prizorišče državnega prvenstva za mlade od osem do osemnajst let za dekleta in fante. Med preko dvesto mladimi jih bo iz ptujskega društva sodelovalo kar devet, ki so si nastop zagotovili na regijskih kvalifikacijah.
Na teh kvalifikacijah sta se najbolje izkazala Andraž Šuta, ki je bil najboljši v konkurenci do 16 let in v absolutni do 20 let, ter Alja Janžekovič, ki je bila najboljša do 16 let in absolutno do 18 let. Z zmago sta se jima pridružila tudi Andražev mlajši brat Tomaž v konkurenci do 14 let in David Zagoršek do 18 let. Z drugim mestom pri dekletih do 10 let je nase opozorila Nika Kralj, medtem ko je bil David Murko dvakrat tretji, do 16 in 18 let. Ob vseh omenjenih bodo na državnem prvenstvu nastopili še Nino Šegula, Klemen Kovačec in Matjaž Zupanič, ki so bili na regijskih kvalifikacijah uvrščeni tik za najboljšimi.
»Vesel sem, da se bomo mladinskega državnega prvenstva udeležili s tako številčno ekipo, največjo do sedaj. To samo potrjuje pravilnost dela v naših šahovskih šolah in prepričan sem, da bodo ti mladi v prihodnjih letih lahko postopoma nadomestili starejšo generacijo,« je pred odhodom na državno prvenstvo povedal vodja odprave in glavni trener Danilo Polajžer. Udeležba na omenjenem državnem prvenstvu je pogoj za nastop na absolutnem mladinskem državnem prvenstvu do 20 let, ki bo konec junija in za organizacijo katerega bo kandidiralo tudi ŠD Ptuj. Zmagovalki v konkurenci do 16 in 18 let si bosta priborili pravico nastopa na ženskem članskem državnem prvenstvu, zmagovalci v posameznih starostnih kategorijah pa nastop na svetovnih in evropskih mladinskih prvenstvih v skladu s Pravilnikom ŠZS.
Prvi bodo za šahovnice sedli fantje in dekleta v konkurenci do 14, 16 in 18 let, in sicer v soboto, 22. februarja, ob 14. uri, mlajše kategorije pa se jim bodo pridružile dva dni kasneje.
Silva Razlag
Atletika • Atletski klub Ptuj
Domjanova v sezono z normo za SP v ZDA
Državno prvenstvo v Celju minulo soboto je predstavljalo vrhunec domače atletske zimske sezone. Po prvenstvu je jasno, da bo pet slovenskih atletov nastopilo na marčevskem svetovnem prvenstvu v dvorani v Sopotu na Poljskem, med njimi pa ne bo najboljše ptujske atletinje zadnjih let Nine Kolarič. Pravzaprav to tudi ni bil njen cilj za letošnjo zimsko sezono, saj je do sedaj nastopila le na dveh tekmovanjih. Njen trener Gorazd Rajher nam je pojasnil, da je Kolaričeva v Celju skakala na njegovo željo, ker je želel dobiti informacijo, »kako lahko naredita tekmovalni trening v tekmovalnih pogojih«. Na žalost je Kolaričeva naredila tri prestope, kar Rajher pripisuje drugačnemu pristopu k delu v zimski sezoni. »V programu za letošnje leto z Nino nisva uvrstila zimske sezone kot tekmovalne sezone in to se je tudi pokazalo na sobotni tekmi. Nina je dobro pripravljena, predvsem pa zdrava. Potreben je le še čas, ko se bodo delčki celotnega skoka sestavili v odličen skok,« je še pojasnil Rajher, dolgoletni trener v AK Ptuj.
Zaradi treh prestopov je Kolaričeva ostala brez uvrstitve in brez naslova državne prvakinje, kljub temu da je pokazala najdaljše skoke med tekmovalkami. »Je bil pa dober trening. Skoki okrog šestih metrov me ne zanimajo. Imam višje cilje,« je po tekmovanju povedala Kolaričeva, ki se je že popolnoma usmerila na poletno sezono, kjer bo njen glavni cilj nastop na
Zadovoljni obrazi Veronike Domjan, Melani Hentak in Jurčka Korpiča Lesjaka po državnem prvenstvu v suvanju krogle v Slovenski Bistrici, kjer si je Domjanova priborila nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu.
evropskem prvenstvu. Da bi potovala v Zürich, pa bo morala skočiti 655 centimetrov. Na državnem prvenstvu je nastopila tudi Nastja Klanj-šek, ki se je po dvoletni odsotnosti vrnila na skakališče in z 11,73 metra zasedla peto mesto.
Precej več razlogov za veselje pa je imel Rajher dan kasneje, v nedeljo, ko so njegovi varovanci nastopili na dvoranskem državnem prvenstvu v suvanju krogle v Slovenski Bistrici. Najboljša med vsemi, tudi boljša od članic, je bila mladinka Veronika Domjan. Z rezultatom 14,30 metra je postavila novi mladinski rekord v suvanju krogle, s čimer je izpolnila
tudi normo za nastop na julijskem mladinskem svetovnem prvenstvu v ameriškem Eugenu. »Veronika je premagala ne le vse druge, ampak tudi samo sebe. Ta rezultat je kazalnik dobrega dela skozi zimski čas,« je bil zelo zadovoljen Rajher in opozoril, da njena paradna disciplina, ki ji posveča največ pozornosti, šele prihaja. Njena prva disciplina je namreč met diska, disciplina, v kateri je lani osvojila izjemno peto mesto na svetovnem prvenstvu za mlajše mladinke. Prvič letos bo v metu diska nastopila 1. marca na Ptuju, ko bo na domačem stadionu potekalo zimsko državno prvenstvo v metih.
Na vrhu zmagovalnega odra se je Domjanovi pridružil še Jurček Korpič Lesjak, ki je zmagal v kategoriji pionirjev do 16 let. Enako težko metalno orodje kot pri mladinkah, ki tehta štiri kilograme, je sunil 13,89 metra. Rajher je nad tem rezultatom zelo zadovoljen, saj je še lansko leto za njega tak rezultat prestavljal nedosegljiv dosežek. Melani Hentak je bila pri mladinkah šesta z metom, dolgim 9,14 metra. Več pa seveda pričakuje v naslednjih tekmovanjih v metu krogle, ki je njena prva disciplina. Trenutno Rajher s svojimi varovanci pili formo na pripravah v hrvaškem Medulinu.
UE
Nogomet • Prijateljski tekmi
ALUMINIJ - ŠAMPION CELJE 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Petek (78.)
ALUMINIJ: Murko, Gerečnik, Bingo, Klobučar, Cesar, Vindiš, Kozar, Kajtna, Vrbanec, Grezda, Podbrežnik. Igrali so še: Lipo-vac, Rešek, Topolovec, Lonzarič, A. Medved, Drevenšek, Pani-kvar, Jovanovič. Petek. Trener: Robert Pevnik.
ŠAMPION CELJE: Čretnik, Vouk, Švarcman, Gliha, Babič, Anžel, Horvat, Hodžič, Splihal. Škofič. Igrali so še: Felicijan, Šmigoc, Burkeljca, Srnec, Toth, Gojnik, Gaberšek, Džaferovič, Aleksander. Trener: Janez Žilnik.
Nogometaši Aluminija so v sredo odigrali prijateljsko tekmo z drugoligašem iz Celja. Srečanje je tokrat potekalo v veliko boljših vremenskih razmerah kot v soboto proti Wildonu. Pri domačih sta zaradi poškodb manjkala Klemen Medved in Rok Letonja.
Samo srečanje ni ponudilo navdušujočega nogometa. Igra je bila dinamična, s polno tekanja, vendar pravih priložnosti ni bilo. Gostje iz Celja so imeli najlepšo v 30. minuti, ko so izvedli akcijo po levi strani in se je Srnec znašel sam pred vratarjem Murkom. Ta je strel iz bližine ubranil, nato še drugi poskus iz te akcije. Pri mladih domačih nogometaših je bila prisotna velika želja, zmanjkalo pa je nekaj iz-
Foto: Črtomir Goznik
Timotej Petek (Aluminij) je bil edini strelec na tekmi s Simer Šampionom.
kušenj. V drugem delu srečanja so imeli nogometaši Aluminija vse niti igre v svojih rokah in so si priigrali številne priložnosti. V zaključkih so streli kot po pravilu leteli mimo vrat, a le do 78. minute, ko je za edini zadetek na tekmi poskrbel Timotej Petek.
AHA EMMI BISTRICA -1 A AVTO GEREČJA VAS
1:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Jazbec (33.),
0:2 Tominc (47.), 1:2 Korošec (65. z 11 m) AHA EMMI BISTRICA: N. Da-
nilovič, A. Danilovič, Holcman, Regoršek, Levart, Ladič, Korošec, Kristl, Boškovič, Janžič, Or-nik. Igrali so še: Kovačič, Trunkl, Zgornik, Graf, Fanedl, Kos, Mo-drič.Trener: Milko Durovski
1A AVTO GEREČJA VAS: Šerdoner, Klajderič, Lončarič, Gabrovec, A. Šešo, Fatai, N. Šešo, Rozman, D. Hertiš, Jaz-
bec, Leben. Igrali so še: Cvetič, Kokot, Tominc, Strel. Trener: Igor Vorih.
Nogometaši iz Gerečje vasi so v Slovenski Bistrici odigrali že tretjo pripravljalno srečanje. Tokrat so bili boljši od člana 3. SNL - vzhod iz Slovenske Bistrice, pri katerih še ni čutiti sprememb, ki so se zgodile v klubu. Zato pa je vzpodbuden rezultat in igra fantov iz Gerečje vasi.
Danilo Klajnšek
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 14. februarja 2014
Nogomet • NK1A avto Gerečja vas
Popraviti slab vtis iz prvega dela
Nogometaši Gerečje vasi so se v soboto, 1. februarja, skupaj z izvršnim odborom kluba zbrali na skupni večerji v gostišču Čelan. Na njej je predsednik kluba Boštjan Paveo predstavil pričakovanja kluba pred začetkom priprav na spomladanski del prvenstva v Super ligi. Glede na to, da so zraven ekip NK Podvinci in NK Stojnci veljali za glavnega favorita prvenstva, so z izkupičkom v jesenskem delu, ko so za vodilnim zaostali velikih 11 točk, razočarani. Cilj je, da se dobro pripravijo in z dobrimi prestavami izboljšajo slab vtis ter se povzpnejo na 3. mesto.
V igralskem kadru je prišlo do sprememb. Tako so klub zapustili Zoran Gavrič (odšel v NK Marjeta), Kajetan Brodnjak (NK Brunšvik) in Matic Hoj-nik (AS Mah Tech Ankaran). Na drugi strani so novi igralci Martin Cvetič (NK Aluminij), Blaž Jazbec (NK Hajdina) in Adedoja Sulaimon Fatai (FC Union Bank Lagos).
Trener Igor Vorih in njegov pomočnik Roman Kaisers-berger imata na razpolago 20 igralcev. Za fizično moč bo skrbel Franci Zupanič, tehnični
Foto: Črtomir Goznik
Ekipo iz Gerečje vasi je okrepil tudi Nigerijec Adedoja Sulaimon.
vodja ostaja Jože Šmigoc. Priprave so začeli v sredo, 5. 2., na igrišču Aluminija. V pripravljalnem delu imajo dogovorjenih še sedem prijateljskih srečanj: - 1A avto Gerečja vas - Tr-žec (22. 2. ob 18.00 v Kidričevem);
-	1A avto Gerečja vas - Dra-vinja (25. 2. 20.00 v Kidričevem);
-	1A avto Gerečja vas - Bad Blauberg (28. 2. 18.00 v Kidričevem);
-	NŠ Drava - 1A avto Gerečja vas (8. 3. na Ptuju);
Nogomet • Matic Ber, NK Hajdina
-	Rogaška Crystal - 1A avto Gerečja vas (11. 3. v Rogaški Slatini);
-	1A avto Gerečja vas - NK Pohorje (15. 3. v Gerečji vasi);
-	1A avto Gerečja vas - NK Tržec (22. 3. v Gerečji vasi).
Danilo Klajnšek
Mesto med vratnicami prepustil mlajšemu
Lani poleti je na izredni skupščini ŠD Hajdina prišlo do menjave na mestu predsednika kluba. To funkcijo je prevzel Matic Ber, ki je bil obenem igralec članske ekipe, nastopal je na mestu vratarja. V zimskem prestopnem roku so v klubu poiskali zamenjavo, zato bo Matic Ber mesto med vratnicami prepustil drugim in se posvetil funkciji predsednika kluba.
»Del ŠD Hajdina sem že dolgo časa, to je praktično del mojega življenja. Klubu sem doslej pomagal v različnih vlogah, sedaj je prišla priložnost, da pomagam tudi na mestu predsednika. Z nekaj sodelavci smo ocenili, da lahko klubu pomagamo z novimi idejami. Te sem predstavil vsem strukturam kluba in skupaj smo spoznali, da klub zapeljemo v te vode. Povedati moram, da ni bilo nobenih nesoglasij s prejšnjim vodstvom in da z
Nogomet
Matic Ber, predsednik SD Hajdina
njim nemoteno sodelujemo. Vsi so ostali v klubu in delujejo na različnih področjih,« je o samem vodenju kluba povedal Matic Ber.
Pri NK Hajdina v zimskem prestopnem roku v igralskem kadru ni prišlo do velikih sprememb. »V tem roku je težje prepričati igralce, da zame-
njajo sredino kot v poletnem roku. Ker smo na mestu, ki smo si ga želeli, nismo pretirano 'filozofirali' in številčnejših okrepitev niti nismo iskali. Poiskali smo vratarja iz domačega okolja, ki bi bil za klub dolgoročna rešitev, in ga našli v Žigi Zupaniču. V klub se s posoje v Hajdošah
vrača Miha Metličar, iz NŠ Drava pa se bo v ONŠ Hajdina vrnil Jan Zupanič, ki pa bo vključen tudi v člansko ekipo. Ker imamo dobro nogometno šolo, bomo vključili kakšnega mladinca. Delamo dolgoročno in na neki način pomlajujemo ekipo. V tem času sta si novo sredino poiskala Blaž Jazbec (odšel v NK Gerečja vas) in Boštjan Kurež; slednji bo svojo pot kot igralec in trener nadaljeval v NK Lovrenc,« je povedal in se obenem dotaknil tekmovalnih ciljev: »Že pred sezono smo si zastavili za cilj uvrstitev med prvih pet ekip Superlige, ki jo sestavlja 10 moštev. To bi nas po polovici sezone vodilo v skupino za prvaka in mirno nadaljevanje, brez stresa glede obstanka. Za zdaj smo na 5. mestu, a bo potrebno za zadržanje na njem še veliko truda, saj so tekmeci tik za nami.«
Jože Mohorič
Cicibani Aluminija osvojili turnir »Lent 2014«
Cicibani U-8 NK Aluminij so na močnem turnirju v Mariboru »LENT 2014« prikazali največ nogometnih veščin in premagali prav vse tekmece. Najprej so zmagali s prvo ekipo Pesnice (2:0), nato z drugo ekipo Pesnice (7:0), od bolj uveljavljenih klubov pa je najprej »padla« Mura (3:0), nato Maribor (6:3), prav na koncu pa še Olimpija (4:3).
Poleg pokala za osvojeno 1. mesto so si mladi nogometaši Aluminija »prigarali« tudi drese, ki jim jih bo organizator poslal v trajno last in spomin na turnir LENT 2014.
Ur
Mladi Kidričani so se veselili zmage na močnem turnirju v Mariboru.
Športni napovednik
Rokomet • 1. NLB leasing liga
22. KROG: Krško - Jeruzalem Ormož (v soboto ob 19.00)
1. B SRL (m)
14. KROG: Moškanjci Gorišnica - Slovenj Gradec (v petek, 21. 2., ob 19.00), Dobova - Drava Ptuj, Dol TKI Hrastnik - Velika Nedelja Carrera Optyl
Nogomet • Prijateljske tekme
Omladinac - Zavrč (v soboto ob 15.00) Zagreb - Aluminij (v soboto ob 11.00) Podvinci Betonarna Kuhar - Malečnik (v soboto ob 15.00 na igrišču z umetno travo na Ptuju)
1A avto Gerečja vas - Tržec (v soboto ob 18.00 na igrišču z umetno travo v Kidričevem)
NŠ Poli Drava - Aluminij (U-15, v soboto ob 13.30 na igrišču z umetno travo na Ptuju) Aluminij - Nafta (kadeti, v soboto ob 12.00) Aluminij - Nafta (mladinci, v soboto ob 14.00) Aluminij - Vrapče (kadeti, v nedeljo ob 10.00) Aluminij - Vrapče (mladinci, v nedeljo ob 12.00) NŠ Drava - Šampion Celje (v nedeljo ob 15.00)
Ob 50-letnici ŠD Stojnci turnir s trojnim sporedom
ŠD Stojnci prireja ob svoji 50-letnici obstoja turnir, ki bo potekal v športni dvorani v Markovcih. Tokrat se bodo merili kadeti U-17. Sodelovalo bo šest ekip, ki bodo razvrščene v dve predtekmo-valni skupini (skupina A: Stojnci, Hajdina, Zavrč II.; skupina B: Zavrč I, Podvinci in Ormož). Turnir se bo začel v nedeljo, 23. 2., ob 9.00.
Na mladinskem turnirju, ki se bo začel ob 12.00, bo nastopilo osem ekip (skupina A: Zavrč, Ormož, Podvinci in Videm; skupina B: Stojnci, Gorišnica, Grajena, Videm II).
Za poslastico bodo poskrbele tri veteranske ekipe, prvakinje svojih lig: KMN Majolka (prvak ONL Videm), KMN Tomaž (prvak ONL Ormož) in Poetovio Ptuj (prvak ptujske lige). Vabljeni!
Trening igralcev U-13 v zimskih počitnicah v ŠD Center Ptuj
Komisija nogomet za vse (Grassroots) pri MNZ Ptuj organizira v počitnicah trening za igralce letnikov 2001. Treninga bosta v torek, 25. 2., in v četrtek, 27. 2., ob 15. uri v športni dvorani Center na Ptuju.
Klubi in trenerji lahko pošljejo svoje igralce na treninga, ki predstavljata dodatno vadbo v šolskih zimskih počitnicah. Treninga bosta izvedena po programu dela za kategorijo U-13 NZS, vodila jih bosta trenerja PRO, profesorja športne vzgoje, Gorazd Černila in Drago Prelog.
Športno opremo za telovadnico (majico, hlačke, nogavice, do-kolenke, copate in brisačo) morajo igralci prinesti s seboj. Na treninga so vabljeni tudi trenerji, ki vadijo omenjene kategorije.
Ljutomer: šport in mladi v zimskih počitnicah
Športna zveza Ljutomer pripravlja v zimskih šolskih počitnicah (24.-28. 2.) vrsto aktivnosti, s katerimi bodo šoloobvezni otroci imeli možnost zapolniti svoj prosti čas. Pod strokovnim vodstvom se bodo lahko preizkusili v naslednjih športno-rekreativ-nih dejavnostih: namiznem tenisu, plesu, lokostrelstvu, košarki, nogometu, elementarnih igrah, judu, badmintonu, igri med dvema ognjema, streljanju z zračno puško in športnem plezanju. Aktivnosti bodo potekale v prostorih športne dvorane ŠIC Ljutomer.
DK, JM, NŠ
Planinski kotiček
Vabilo na planinski izlet po Guzajevi poti na Kozjansko
V soboto, 8. marca 2014, se zberemo ob 7. uri na železniški postaji na Ptuju, od koder se bomo s posebnim avtobusom odpeljali do Planine pri Sevnici. Sprehodili se bomo po kraju in si ogledali številne znamenitosti. Od tam se bomo odpravili po zanimivi poti razbojnika Guzaja, kot so jo slikovito imenovali domačini. Hodili bomo tri ure zmerne hoje, oziroma 9 km do vasice Loke pri Planini, kjer nas bo čakal avtobus. Po obisku Guzajevege groba na Prevorju pri cerkvici svete Ane se bomo vrnili domov do 17. ure. Pot je primerna tudi za neizkušene planince in je v pomladnih dneh še posebej privlačna zaradi neokrnjene narave.
Opremite se pohodniško, primerno vremenu in letnemu času. Hrana iz nahrbtnika ali v gostinskem lokalu. S seboj vzemite osebni dokument in zdravila, ki jih uporabljate.
Cena prevoza je 15 evrov. Rok prijave in vplačila, do petka, 28. februarja, v društveni pisarni PD Ptuj. Vodila bo Viktorija Dabič s sovodniki (031 396 105).
petek m 14. februarja 2Q14
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Šolski šport • Košarka
Gladko slavje OŠ Olge Meglič
V torek, 18. 2., je v športni dvorani OŠ Olge Meglič na Ptuju potekalo medobčinsko tekmovanje v košarki za učence letnika 2001 in mlajše. Poleg domače osnovne šole sta nastopili še ekipi OŠ Ljudski vrt in OŠ Majšperk. Brez težav so slavili učenci OŠ Olge Meglič in tako osvojili naslov medobčinskega prvaka. Poleg zmagovalne eki-
pe so se na področno tekmovanje uvrstili tudi učenci drugouvršče-ne ekipe iz OŠ Majšperk.
Rezultati:
Olga Meglič - Ljudski vrt 52:14, Ljudski vrt - Majšperk 26:29, Majšperk - Olga Meglič 67:23.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Olge Meglič
2.	OŠ Majšperk
3.	OŠ Ljudski vrt
tp
Zmagovalna ekipa OS Olge Meglič
Nogomet • Aluminij
Visoka zmaga mladincev, remi kadetov
Mladi nogometaši Aluminija so v soboto v hladnem in vetrovnem vremenu odigrali prijatelj-
sko tekmo s sovrstniki Brava iz Ljubljane. Mladinci so bili prepričljivi in so slavili zmago 4:0 (strelci so bili Dobaj, Stopajnik, Klobučar in Planinšek).
Kadeti so z Ljubljančani igrali neodločeno, 1:1.
Danilo Klajnšek
Bovling • Podjetniška liga
MO Ptuj z odličnim rezultatom do zmage v derbiju
Po »ogrevanju« v uvodu so igralci v 2. krogu že dosegali bistveno boljše rezultate. Nekaj so k temu pripomogli tudi pari, ki so ponudili nekaj »klasičnih« dvobojev. Derbi je pripadel ekipama Mestne občine Ptuj in Saška bar, krajšo pa so potegnili branilci naslova. Pri tem je ekipa MO Ptuj dosegla zavidanja vreden rezultat, saj je presegla mejo 3000 podrtih kegljev. Dva posameznika te ekipe sta presegla mejo 800 podrtih kegljev in sta pristala na vrhu lestvice posameznikov tega kroga. Igor Gaber je po dveh krogih tudi v vodstvu skupnega seštevka posameznikov.
Tames in Talum sta si razdelila točki, dragoceni minimalni zmagi pa sta zabeležili ekipi Radio-Te-dnik in VGP Drava. Kar tri tekme so se končale z 8:0, zmag pa so se veselile ekipe DaMoSS, Slovenske gorice in Bowling center Ptuj. Vse so za zdaj tudi uvrščene pri vrhu lestvice. Naslednji krog bo zaradi pustnih dogodivščin odigran šele v četrtek, 6. marca.
Rezultati 2. kroga: Tames -Talum 4:4, DaMoSS - SKEI Ptuj 8:0, Boxmark Team - Slovenske gorice 0:8, Mestna občina Ptuj
-	Saška bar 5:3, Lekarne Ptuj -Bowling center Ptuj 0:8, Elektro Maribor - Radio-Tednik Ptuj 3:5, Gostišče Iršič - VGP Drava 3:5. Zaostala tekma 1. kroga: Tames
-	MO Ptuj 5:3.
1.	DAMOSS 2 2688 14 153,6
2.	VGP DRAVA 2 2618 13 169,7
3.	SLOV. GORICE 2 2665 12 158,8
4.	BOWLING C. PTUJ 2 2573 10 161,2
5.	ELEKTRO MARIBOR 2 2390 10 157,0
6.	TAMES	2 2794 9 172,9
Najboljši posamezniki 2. kroga: 1. Igor Gaber 880, 2. Aleš Korošec (oba Mestna občina Ptuj) 810, 3. Darko Bezenšek (Bowling center Ptuj) 779, 4. Robert Šegu-la (Tames) 773, 5. Branko Kelenc (VGP Drava) 766, 6. Andrej Trunk (Tames) 753, 7. Silvo Strauss (DaMoSS) 745, 8. Gregor Miložič (Saška bar) 723, 9. Milan Berghaus (Bowling center Ptuj) 713, 10. Jani Kramar (DaMoSS) 712.
7.	GOSTIŠČE IRŠIC	2	2544	9	164,7
8.	MESTNA OBČ. PTUJ 2	3010	8	177,6
9.	TALUM	2	2631	8	161,6
10.	SAŠKA BAR	2	2799	7	171,2
11.	RADIO-TEDNIK	2	2431	5	147,3
12.	SKEI PTUJ	2	2400	4	151,2
13.	LEKARNE PTUJ	2	2228	2	132,8
14.	BOXMARK TEAM	2	2241	1	139,1
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Igor Gaber (MO Ptuj) povprečje 204,4, 2. Branko Kelenc (VGP Drava)
190.5,	3. Robert Šegula (Tames) 185,8, 4. Milan Berghaus (Bowling center Ptuj) 185,3, 5. Aleš Korošec (Mestna občina Ptuj) 184, 6. Andrej Trunk (Tames)
179.6,	7. Darko Bezenšek (Bowling center Ptuj) 179,5, 8. Gregor Miložič (Saška bar) 177,6, 9. Zvonko Cerček (Talum) 176,5, 10. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 173,6.
Pari 3. kroga (četrtek, 6. 3.): ob 17.30: Tames - Saška bar, Gostišče Iršič - Elektro Maribor, Slovenske gorice - Radio-Tednik Ptuj; ob 20.00: Talum
-	DaMoSS, SKEI Ptuj - Bowling center Ptuj, Mestna občina Ptuj
-	Boxmark Team, Lekarne Ptuj
-	VGP Drava.
JM
Strelstvo • 40. srečanje Hrvaška - Slovenija
Zadnji tekmovalni nastop kot generalka pred EP
Minulo soboto je v Zagrebu potekalo tradicionalno, že 40. srečanje reprezentanc Slovenije in Hrvaške v streljanju z zračnim orožjem. Zaradi posodobitve ljubljanskega strelišča je bil letošnji dvoboj prestavljen na Hrvaško, prednost domačega strelišča pa je še kako znala izkoristila hrvaška izbrana vrsta in slavila novo bleščečo zmago s končnim rezultatom 7:1. Na dosedanjih 40 dvobojih je slovenska reprezentanca proti močnim sosedom slavila le trikrat, v uvodnem srečanju leta 1991 z rezultatom 3:1 (nastop samo članskih ekip) ter leta 2001 in 2002 z rezultatom 5:3. Na šestih srečanjih je bilo izenačeno s 4:4, na preostalih 31 pa so se zmage veselili Hrvati.
V	slovenski reprezentanci se je znova predstavilo kar šest strelcev iz Spodnjega Podrav-ja, po trije ptujski in ormoški strelci, vodji slovenske reprezentance Andreji Vlah pa sta znova asistirala naša trenerja pomočnika, Ormožan Stiven Vočanec in Ptujčan Zlatko Kostanjevec. Nastop v Zagrebu je v 24-članski reprezentanci kot generalko pred EP v Moskvi izkoristilo devet slovenskih strelcev, manjkala je le Živa Dvoršak, ki z začetkom letošnjega leta študij uspešno nadaljuje v ZDA.
Majda Raušl peta
V	disciplini z zračno pištolo se je med slovenskimi strelci najvišje uvrstila članica Petra Dobravec in si s 380 krogi priborila drugo mesto, izjemno predstavo pa je pokazala Splitčanka Marija Marovic in zmagala s 387 krogi. Dober nastop je uspel tudi Ptujčanki Majdi Raušl, ki pa se višje od petega mesta ni uspela prebiti. Slovenske strelke so pokazale zelo dober ekipni nastop in s 1130 krogi za hrvaško ekipo zaostale le za 5 krogov, 1135 krogov pa znaša tudi slovenski državni rekord iz leta 1999, ki pa bi ga lahko slovenske strel-
Foto: Simeon Gonc
Na jubilejnem 40. meddržavnem srečanju reprezentanc Slovenije in Hrvaške v Zagrebu so za slovensko selekcijo nastopali po trije ptujski in ormoški strelci, z leve strani Tadej Širec, Kevin Venta, Sašo Stojak, trenerja Zlatko Kostanjevec in Stiven Vočanec, Petra Vernik, Urška Kuharič in Majda Raušl.
ke v postavi Dobravec, Raušl in Mojca Kolman kmalu presegle. Med mladinkami s pištolo si je 2. mesto priborila tudi Sevničanka Anuša Kova-čič s 364 krogi, posamično in ekipno zmago pa so dosegle mlade Hrvatice s 370 oziroma 1089 krogi.
Kevin Venta in Sašo Stojak tretja
V moški konkurenci sta solidna nastopa pokazala ormoški strelec Kevin Venta in ptujski mladinec Sašo Stojak ter s 570 in 559 krogi osvojila bronasti odličji. Kvalificirana udeleženca EP v Moskvi imata sicer še precej rezerve in s svojim nastopom v zelo hladni dvorani nista bila zadovoljna. Med člani je s 576 krogi slavil prerojeni Zagrebčan Darko Sunko, medtem ko je bil med mladinci najboljši Osiječan Leon Luka Celic s 565 krogi. Med mladinci se je svojega prvega srečanja s hrvaško izbrano vrsto udeležil tudi ptujski kadet, perspektivni Tadej Širec, in z ne najbolj posrečenim nastopom s 534 krogi osvojil 6. mesto. Drugi slovenski udeleženec, ki bo nastopil na EP v Moskvi med mladinci, Jože Ceper, je s 554 krogi osvojil 5. mesto. V ekipnem
seštevku so slovenski člani klonili s 1716 : 1696 krogi, pri čemer se je zelo poznal spodrsljaj Petra Tkalca, ki je s 561 krogi pristal na 6. mestu. Naši mladinci so v ekipni razvrstitvi zaostali s 1685 : 1647 krogi in tako so si še četrto ekipno točko priborili Hrvati.
Trojno slavje članov
V skladu s pričakovanji so slovenski strelci najboljši nastop pokazali med člani s puško, kjer so Robert Mar-koja, Rušan Benjamin Jodl (618,1) in Željko Moičevic (617,1) dosegli kar trojno posamično zmago. V ekipnem dvoboju, kjer so nastopali na decimalni rezultat, pa slavili s 1857,1 : 1841,4 kroga ter Sloveniji priborili častno točko. Dobro streljanje s 621,9 kroga sta pokazala predvsem Robert Markoja in še posebej med mladinci Erik Kandare, ki je s 617,4 kroga postavil nov mladinski državni rekord, za hrvaškim zmagovalcem Borno Petanjekom pa zaostal samo za 0,4 kroga in osvojil 2. mesto. Slabše sta se, s 609,7 in 598,0 kroga, odrezala Žan Kelenc in Tadej Žalik, zaradi česar so slovenski mladinci zaostali v ekipnem seštevku za hrvaškimi kolegi s 1844,1 :
Judo • Štajerska judo liga
Dravi ekipna zmaga v Mariboru
Mladi tekmovalci in tekmovalke Judo kluba Drava so se v soboto udeležili prvega kroga štajerske judo lige za starostni kategoriji do 8 in 10 let. V ekipi je bilo kar 36 nastopajočih, ki so
se izkazali z veliko borbenostjo in spretnostjo, tako da so na tekmovanju pustili zelo dober vtis.
Tekmovanja se je udeležilo devet klubov, v obeh starostnih kategorijah pa je skupno zmagal JK
Drava. Pri mlajši starostni skupini so pri Ptujčanih največ zmag zabeležili Anže Hrga, Anej Kovačič, Ema Vidovič, Vito Ljubec, Ema Munda, Tara Kloar, Jan Brmež Čeligo in Žan Brodnjak. Med tekmovalci in
1825,1 kroga, ki pa so zanimivo bili boljši tudi od članske hrvaške vrste.
Urška Kuharič in Petra Vernik 5. in 6.
V ženski konkurenci s puško so v odsotnosti najboljše Slovenke Žive Dvoršak Hrvatice slavile trojno posamično zmago, z odličnim rezultatom in zmago s 418,3 kroga pa se je izkazala Varaždinka Tanja Perec. Med Slovenkami je bila najboljša Živa Muhič s 412,2 kroga, Hrvatice pa so slavile ekipno zmago s 1248,9 : 1220,3 kroga. Med mladinkami je v tesnem obračunu slavila Hrvatica Valentina Gustin s 412,6 kroga, drugo mesto si je priborila Klavdija Jero-všek s 411,0 kroga, ormoški strelki Urška Kuharič in Petra Vernik pa sta tokrat ostali brez odličja na 5. in 6. mestu s 406,5 (389) in 400,3 (382) kroga. Slovenske mladinke, ki se bodo čez teden dni podale na EP v Moskvo, so klonile proti hrvaškim kolegicam s 1233,3 : 1217,8 kroga.
Devet slovenskih udeležencev je tako v soboto v Zagrebu bolj ali manj uspešno opravilo tekmovalno generalko pred EP v Moskvi.
Simeon Gonc
tekmovalkami do desetega leta starosti so se z največ zmagami izkazali Jaka Solina Petrovič, Alen Adrian Plošinjak, Ana Vidovič, Vita Hentak, Luka Horvat in Eva Fajt.
Veliko število zmag kaže, da v ptujskem klubu dobro in strokovno delajo z mladimi. Te bo možno na tatamiju spremljati v drugem krogu štajerske judo lige, ki bo na sporedu v marcu na Ptuju.
David Breznik
Mladi člani JK Drava so se izkazali v 1. krogu štajerske lige.
16 Štajerski
Nasveti
petek • 21. februarja 2014
Kuharski nasveti
Obare
Obara je juhi podobna slovenska narodna jed. Je samostojna jed, ki se kuha iz raznih vrst mesa, tudi iz drobovine. Včasih je bila na mizi ob raznih svečanostih, kot del nacionalne kuhinje se je ohranila do danes. Danes se, za razliko od nekoč, v obare daje precej več zelenjave. Sicer pa je obar lahko ogromno vrst, odvisno od mesa, ki ga uporabimo.
Največkrat se za obaro uporablja piščančje meso. Doma narejena obara iz pi-ščančjega mesa in zelenjave poboža želodce in nas spravi v dobro voljo. Pripravimo jo tako, da meso operemo, osušimo in narežemo na večje kose. Čebulo olupimo in nasekljamo. Korenje ostrgamo (olupimo) in operemo. Kolerabice očistimo in jim olupimo trdo lupino. Krompir olupimo in operemo. Korenje, krompir in kolerabice narežemo na kocke. Na kuhalnik pristavimo lonec vode in počakamo, da zavre. V drugem loncu segrejemo olje in na njem med mešanjem prepražimo čebulo, da postekleni in zarumeni. Dodamo meso, posolimo, potresemo s papriko in pražimo toliko časa, da se meso enakomerno zapeče iz vseh strani (5 minut). Dodamo še zelenjavo in vse skupaj na hitro premešamo. Nato pripravimo smetanov podmet: v lončku zmešamo smetano in moko, da dobimo gladko zmes. Mesu in zelenjavi prilijemo krop in smetanov podmet. Lonec pokrijemo in na zmerni temperaturi kuhamo 25 minut.
Znana je tudi jagnječja obara, v kateri zelenjava poskrbi za vitamine, jagnjetina za okus, zelišča pa za aromo. To je obara za priložnosti, ko je treba nahraniti veliko lačnih ust. Pripravimo jo lahko
pa narežemo na poljubno velike koščke. Na kuhalnik pristavimo večjo kozico in v njej segrejemo dve žlici olja. Dodamo čebulo in pražimo dve minuti, nato dodamo še meso in pražimo nadaljnjih deset minut. Mešamo, da se meso enakomerno zapeče z vseh strani. Prilijemo vodo in vino, počakamo, da zavre, nato dodamo peteršilj, zeleno, krompir in korenje. Odišavimo z rožmarinom, dodamo lovorov list in na zmernem ognju kuhamo še 50 minut. Po okusu osolimo in kuhamo še dve minuti. Kozico odstavimo, obaro pa serviramo v krožnike.
poper, nasekljane brinove jagode, baziliko, nekaj brusnic in česen ter dušimo pri nizki temperaturi. Preden postrežemo, prilijemo še smetano z moko in vse skupaj zavremo. Primešamo kuhano korenje in grah ter dušene gobe.
Kot priloga k obarama se prileže kruh, posebno okusne so obare skupaj z ajdovimi žganci, pa tudi z raznimi žličniki: smetanovi, zdrobovimi ali vodnimi. Smetanove žličnike pripravimo s kislo smetano, ki jo zmešamo z jajcem, soljo in moko. Damo toliko moke, da je zmes kar gosta, tako
Foto: Črtomir Goznik
tako: meso temeljito opere-mo in zrežemo na drobne kose. Čebulo olupimo in narežemo na koščke. Peteršilj prav tako temeljito operemo in na drobno nasekljamo. Zeleno, krompir in korenje najprej dobro olupimo, nato
Za ljubitelje divjačine pa je gotovo najboljša lovska obara, ki jo lahko pripravimo po tem receptu: na maščobi prepražimo čebulo s slanino. Popečemo meso, narezano na kocke. Zalijemo z vinom. Dodamo govejo juho, sol,
da jo kar težko premešamo z žlico. Dodamo lahko tudi sesekljan drobnjak. Z žlico oblikujemo žličnike in jih kuhamo v slanem kropu 10 min. Nato jih odcedimo in dodamo obari. Dober tek!
Ur
Tačke in repki
Problematika bolh pri malih živalih
Vreme postaja vse topleje in temu primerno se vedejo tudi glavni povzročitelji praskanja, srbenja, krastic po koži in izpadanja dlake pri malih živalih. To so vsekakor bolhe in zdi se mi zelo pomembno kakor vsako leto tudi letos opozoriti lastnike malih kosmatinčkov na preže-čo nevarnost, ki jo prepogosto zanemarjajo in ji posvečajo premalo pozornosti.
Kužki in muce v resnici niso alergični na same bolhe, temveč na njihovo slino, ki jo te ob ugrizu spustijo v kožo. Pri zdravi živali ugriz bolhe najpogosteje nima učinka, pri živalih, ki so nagnjene k alergijam, pa pride do močnega srbenja na mestu ugriza. Koža pordi in oteče, živali si s praskanjem in grizenjem poškodujejo kožo. Zaradi tega se na poškodovani koži lahko razmnožijo bakterije, ki pov-
zročijo močno, pogosto tudi gnojno vnetje kože. Reakcija na bolšjo slino je daleč najpogostejša alergična reakcija pri kužkih in mucah. Za to je preprečevanje bolhavosti nujno in odločilnega pomena za zdravje naših živali. Bolhe so lahko aktivne vse leto, spomladi povečajo svojo aktivnost, vrh sezone pa je poleti. Mesto, kjer se na pri psu ali mački najraje naselijo, je nad korenom repa. Tam se psi in
mačke neusmiljeno praskajo in grizejo. Že pik ene same bolhe lahko povzroči ure in dneve intenzivnega srbenja in praskanja. Dlaka začne živali močno odpadati, se razredči, na koži se pojavijo kraste in poškodbe. Če na psu ali mački najdemo žive bolhe, pomeni, da jih ima ogromno, saj po večini odraslih bolh ni opaziti, najdemo pa iztrebke bolh v obliki majhnih črnih bunkic med dlako. To je lepo vidno pri živalih s svetlejšo dlako.
Izkušen veterinar hitro postavi diagnozo alergije na bolšji pik oz. slino. V pomoč so lahko tudi alergijski testi, čeprav jih redko uporabljamo, saj najpogosteje najdemo iztrebke bolh na živali, kar skupaj s kliničnimi znaki zadostuje za diagnozo. Bistvo zdravljenja je odpravljanje bolh iz same živali in okolja, kjer živi. Srbenje pomirimo s protialer-gičnimi zdravili, vnetje kože pa z ustreznimi antibiotiki.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Danes imamo na voljo več učinkovitih sredstev proti bolham. Preparati so v obliki ampul za kožni nanos, ovratnic in drugih pripravkov. Preparate kupimo tam, kjer nam bodo znali tudi ustrezno svetovati. Boljši preparati, ki se uvrščajo med zdravila, se lahko kupijo samo v specializiranih trgovinah in pri določenih veterinarjih. Poskrbeti moramo tudi za okolje, kjer žival živi. Ta mesta je treba večkrat očistiti, saj sredstva zoper bolhe delujejo po navadi samo na odrasle bolhe, ne pa tudi na razvojne oblike. Vse te nasvete zahtevamo in jih moramo dobiti ob nakupu sredstev proti bolham. Pomembna je tudi frekvenca, kako pogosto ponavljamo terapijo na svoji živali. Lastniki živali mi pogosto povedo, da so uporabili zdravilo proti bolham, pa ni
MKO obvešča
Na zasedanju Sveta EU o posledicah ledene ujme v Sloveniji
Na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki se ga s strani Slovenije udeležuje državna sekretarka mag. Tanja Strniša, so se ministri seznanili z opustošenjem širših razsežnosti v Sloveniji zaradi ledene ujme in žledu. Ministri so obravnavali tudi predlog uredbe o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu ter v tretjih državah in opravili razpravo o razmerah v sektorju mleka, Komisija pa je predstavila nov predlog uredbe glede sheme pomoči za oskrbo izobraževalnih ustanov s sadjem, zelenjavo, bananami ter mlekom. Z letošnjim letom je predsedovanje Svetu EU za pol leta prevzela Grčija, ki je na tokratnem zasedanju predstavila program na področju kmetijstva in ribištva.
Državna sekretarka mag. Tanja Strniša je države članice in Evropsko komisijo seznanila o naravni nesreči večjih razsežnosti - žled, leden dež in sneg, ki so konec januarja in v začetku februarja naredila ogromno škodo v gozdovih. Po prvih ocenah je gozd poškodovan na površini približno 500.000 ha oziroma 40% vsega slovenskega gozda. Poškodovane lesne mase je po oceni za več kot 4 milijonov m3 lesa, kar pomeni celotno letno količino poseka lesa v Sloveniji v zadnjih letih. Zaradi polomljenega drevja je neprevoznih več kot polovica vseh gozdnih cest v Sloveniji. Glede na zadnje informacije se lahko ta ocena še močno poveča. Velika škoda je nastala tudi v železniškem prometu in na električnem omrežju, brez električne energije je ostala četrtina gospodinjstev, motena je tudi oskrba s pitno vodo. Zaradi obsežnosti naravne nesreče bo Slovenija za sanacijo škode uporabila vse razpoložljive vire na nacionalni ravni kot tudi ukrepe znotraj novega programa razvoja podeželja (nov ukrep - Preprečevanje in odprava škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov, ki bo predvidoma obsegal 20 milijonov evrov sredstev). Kljub temu pa to ne bo zadostovalo, zato bo Slovenija verjetno zaprosila tudi za ugodna mednarodna posojila in za pomoč preko mehanizma Solidarnostnega sklada EU. Državna sekretarka se je vsem državam članicam tudi zahvalila za hiter odziv na prošnjo za pomoč preko EU mehanizma civilne zaščite ter Sloveniji zagotovile dodatne električne generatorje ter svoje tehnične ekipe in vozila.
Države članice so izrazile solidarnost s Slovenijo, Komisija pa je Sloveniji ponudila pomoč z namenom čim hitrejšega začetka črpanja nepovratnih sredstev iz novega programa razvoja podeželja, Slovenija pa lahko za pomoč zaprosi tudi Solidarnostni sklad EU ter izplača pomoč tudi v obliki državne pomoči.
Ministri so nadaljevali razpravo o razmerah in prihodnosti sektorja mleka. Po 30-letnem obdobju omejevanja proizvodnje mleka, se bodo namreč naslednje leto odpravile mlečne kvote. Glede na to, da je proizvodnja mleka najpomembnejša usmeritev slovenskega kmetijstva, saj k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje v zadnjih letih prispeva okoli 14%, je pomembno, da je ta sektor v Sloveniji na ukinitev kvot dobro pripravljen. V Sloveniji zato na to temo trenutno poteka javna razprava, ki se bo zaključila 7. marca s konferenco »Izgledi in priložnosti prireje in predelave mleka v Sloveniji«. Kot je povedala državna sekretarka, »je treba razmisliti tudi o ranljivih območjih v sektorju mleka in morebitno uvedbo ciljno naravnanih ukrepov za območja, v katerih je proizvodnja mleka pomembna in velikokrat edina kmetijska panoga.« Nekatere države članice pa so zavzele stališče, da je treba čimprej odpraviti posebne dajatve, ki so jih dolžni plačati proizvajalci, kadar prekoračijo svojo proizvodno kvoto, bodisi, da se predčasno odpravijo, torej pred odpravo kvot, bodisi, da se pomembno znižajo. Kot drugo možnost pa predlagajo, da se prilagodi izračun, oziroma upošteva koeficient stopnje mlečne maščobe v mleku, kar ima podoben učinek, kot ukrep znižanja proizvodnih dajatev. Mag. Strniša je povedala, da »Slovenija ne podpira spremembe dogovora o odpravi kvot ali znižanja posebnih dajatev za prekoračitev mlečnih kvot, saj bi to učinkovalo podobno kot njihova predčasna ukinitev. Najprej potrebujemo jasen odgovor, ali so obstoječi mehanizmi v okviru skupne kmetijske politike zadostni, da se ohrani proizvodnja mleka v vseh regijah EU. Poleg tega Slovenija pričakuje tudi učinkovit in finančno vzdržen sistem ukrepov v primeru prihodnjih hudih tržnih in cenovnih neravnovesij.«
učinkovalo in potem skupaj ugotovimo, da so ga uporabili popolnoma nepravilno in zato ni učinkovalo.
Bolhe so bistveno bolj nevarne, kakor si mislimo. Med drugim sodelujejo tudi pri širjenju zajedavskih bolezni. Povzročajo alergije in našim živalim mučne in nervozne dneve in noči zaradi nenehnega praskanja in kasneje prava bolezenska stanja zaradi najra-
zličnejših vnetij kože. Moramo se jih lotiti pravočasno, ustrezno in strokovno. Le tako jih lahko v popolnosti odpravimo. Pri alergičnih živalih svetujem, da se pripravi program zatiranja bolh v sodelovanju z veterinarjem in zanesljivo nam bodo kosmatinčki hvaležni, pa še marsikateri obisk in izdatek pri veterinarju bomo prihranili.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: ES
petek • 21. februarja 2014
Zanimivosti
Štajerski	17
KOLEKTIV SALONA
inosKo m zensKO
Fiil2£RgCV0 2 Slomškova 22 S 10 % popust v februarju
Iščete svoj stil
V	prve sončne dni v kombinaciji mornarjev
Naša današnja udeleženka akcije Iščete svoj stil je znan ptujski obraz, zaposlena v trgovini Alpina, stara 54 let, doma v Pobrežju (občina Videm), mama 33-letnega sina. V prostem času rada kolesari, hodi na pohode, dela na vrtu, nasploh je rada v naravi, kjer nadvse uživa. Sodelovanje v akciji Iščete svoj stil je vzela kot svojevrsten izziv.
Gospa Dragica je prvič obiskala kozmetični salon. Kozmetičarka Neda Tokalic je pri njej ugotovila mešani tip kože. Po površinskem čiščenju, pilin-gu, limfni drenaži so ji vmasi-rali še serum za osvežitev kože ter uredili obrvi. Po strokovnih nasvetih bo kožo skušala negovati tudi doma.
V	Frizerskem salonu Stanka, s. p., Jožice Pepelnik je za novo obliko Dragičine pričeske poskrbela frizerka Sabina Vaj-da. Ker si je lase pred kratkim ostrigla, so jih tokrat le sfazo-nirali in pobarvali v temnejše blond, na koncu pa posušili s krtačo.
Vizažistka Minka Feguš je ličenje začela z nanosom pudra v kremi, z njim je prekrila celoten obraz. Veke je poudarila v pastelnih tonih v kombinaciji pariško modre, ki jih je nanesla na zunanje kote vek. S črnim črtalom je obrobila spodnjo in zgodnjo veko, na trepalnice pa nanesla črno maskaro, v rahlo rjavem tonu je poudarila obrvi, v mareličnem tonu ličnice, z rahlo roza glosom pa še ustni-
ce.
„Naša današnja kandidatka gospa Dragica bo končno tudi sama čisto od blizu občutila, kaj se pravzaprav dogaja pri naši akciji Iščete svoj stil. Kot vodja trgovine Alpina, kjer nam ves čas akcije stojijo ob strani z izposojo obutve in občasno tudi torbic, je prav ona naša izbrana kandidatka. Prav tako dobro kot jaz jo pozna marsikdo med vami, saj jo redno srečujemo v trgovini Alpina. Ker je sama še nikoli nisem videla v krilu ali obleki, sem bila pri izbiri oblačil takoj prepričana, da absolutno ne bom iskala hlač, temveč le kombinacijo s krilom ali obleko. Pri izbiri obleke, ki bi pristajala gospe Dragici, žal, nisem imela veliko izbire. Izhodiščni kos je bilo temno modro krilo, klasičnega ravnega kroja, s športnim videzom, sam model z žepi in zapenjanjem
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Dragica prej ...
. in pozneje
spredaj zelo spominja na kroj kavbojk. K temu sem iskala še jakno in kakšno bluzico oziroma majico. Odločila sem se za črtasto majico, klasične barvne kombinacije mornarskega videza - modro-belo. K temu sem izbrala še rdečo usnjeno jakno, ki se je dopolnjevala z rdečim pasom na krilu. Pri čevljih sem tokrat v trgovini Alpina izbirala med dvema modeloma, ki sta ustrezala izbranemu slogu, odločila sem se za športno varianto v absolutno mornarskem videzu, nizke športne čevlje z detajli modro-belih črt in rde-
čih detajlov. Torbice v temno modri barvi in mogoče v obliki nahrbtnika pa nisem našla ne na policah trgovine Modiana, ne na policah trgovine Alpina. Sonce nas je počasi že začelo vabiti na odprto, zato je treba poskrbeti, da vsaj s kakšnim novim kosom oblačila obogatimo svojo omaro in možnosti novih kombinacij z oblačili iz prejšnjih sezon," je Dragičino spremembo predstavila stilist-ka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic se je gospa Dragica odločila za limfno drenažo. Ta
Foto: Črtomir Goznik
Dragica v oblačilih iz Modiane, čevlji so iz Alpine
se kot masažna tehnika uporablja za splošno regeneracijo in dvig odpornosti organizma, kot preventiva pri zatekanju nog, pri občutku težkih nog ter v estetskih programih pri odpravljanju odvečne telesne teže in terapijah celulita. V kozmetičnih salonih jo običajno izvajajo na aparatih, imenovanih presoterapija. Aparat ima
dvanajst ločenih priključkov za posamezne komore na manše-tah. Običajno se uporabljajo manšete za drenažo obeh nog, bokov in trebuha, je limfno drenažo predstavila kozmetičarka Silva Čuš. „Občutek je dober, telo je tako lahko," pa je o presoterapiji povedala gospa Dragica.
MG
Ljubljana • Sentina v Cityparku
Ob vrhunski kakovosti tudi izdelki lastne blagovne znamke
Podjetje Sentina, d. o. o., ki je svojo prvo optiko odprlo avgusta leta 2010 na Ptuju, je 6. februarja letos v Cityparku v Ljubljani odprlo novo optiko, ki je še večja kot vse že obstoječe, saj so združili znanje in izkušnje dosedanjega dela izkušenih in uveljavljenih optikov, ljudi, ki se spoznajo na modne smernice in marketing ter dobre ekipe podpornega okolja, so poudarili ob njenem odprtju.
Optika Sentina v Cityparku v Ljubljani je trenutno najmodernejša optika v Sloveniji. Sodi med 10 najboljših v Evropi ter je ena od večjih optik v širšem okolju. Na njenih policah je mogoče izbirati med nekaj tisoč okvirji uveljavljenih svetovnih blagovnih znamk. Doslej je Sentina odprla že šest optik, sedmo bodo marca odprli v
Evroparku v Mariboru. Trenutno podjetje zaposluje 25 ljudi. Načrtujejo pa tudi že razširitev ptujske optike, ki je bila prva v verigi optik Sentina.
Že od vsega začetka podjetje Sentina sledi popolnoma novemu konceptu, usmerilo se je v odprtje tehnološko izpopolnjenih ambulant, tehnološko izpopolnjene proizvodnje v
Foto: Črtomir Goznik
Z odprtja nove optike Sentina, d. o. o., v Cityparku v Ljubljani. Na fotografiji direktorica Sentine Urška Obran (desno) v družbi z Andrejem Hladnikom, vodjem marketinga v Sentini in Tjašo Kokalj, znano slovensko lepotico, manekenko, voditeljico in pisateljico.
lastnem laboratoriju, novitet na področju korekcijskih očal, vse s ciljem zadovoljiti kupca oz. narediti vse, da mu bodo očala kar najbolje služila v vseh pogledih, od vida do modnega videza ter urejene samopodo-
be. V lastnem laboratoriju, ki predstavlja vrhunec na tem področju, modernejšega v Sloveniji trenutno ni, letno proizvedejo 30 tisoč očal, to je brez novih enot. Z novimi enotami v Ljubljani, Mariboru in v Zagrebu se bo ta povečala na 50 tisoč očal. Na policah njihovih optik so vedno aktualne kolekcije okvirjev svetovno znanih blagovnih znamk. Skupaj s partnerjem v Ameriki so začeli proizvajati lastne kontaktne leče in lastne tekočine, načrtujejo pa tudi proizvodnjo zelo kakovostnih okvirjev lastne blagovne znamke po ugodnih cenah, saj želijo s svojo ponudbo pokriti vse segmente slovenskih kupcev.
MG
Ptuj • Viktorinov večer
Izzivi
Danes, v petek zvečer ob 19. uri, bo v refektoriju minoritske-ga samostana na Ptuju Viktorinov večer z našim domačinom, p. Brankom Cestnikom. V glasbenem utrinku bo nastopil mešani cerkveni zbor župnije sv. Martina s Hajdine pod vodstvom zborovodje Danila Jeze.
Tema tokratnega Viktorinovega večera so Izzivi, ki prihajajo s papežem Frančiškom. Iz zapisov p. Branka Cestnika izhajajo prodorne besede sedanjega papeža Frančiška, ki pravi: „Sanjam o misijonarski izbiri, ki je zmožna preoblikovati vse, da bi navade, slogi, govorica in vsaka cerkvena struktura postali ustrezen prevodnik za evangelizacijo sedanjega sveta, bolj kakor pa za varovanje sebe" (EG 27). Sodobni človek bo verjel Cerkvi, če bo oznanjevala in delala brez prikritih namenov, brez računice, brez želje po obvladovanju ljudi, brez hlastanja po dobičku, brez šopirjenja s številkami ..., popolnoma »gratis«. Človeku oznanjamo evangelij iz spoštovanja do njega in iz ljubezni.
Peter Pribožič
Maribor • 106 let Julijane Turk
Haloška rekorderka
13. februarja je praznovala 106. rojstni dan Julijana Turk iz Velike Varnice. Zadnjih 12 let živi pri hčerki Slavici v Mariboru, kjer so jo obiskali predstavniki občine Videm skupaj z županom Friderikom Bračičem.
Vse življenje je preživela na manjši haloški kmetiji. Preživljala pa se je tudi s šivanjem, zato je bila vedno lepo oblečena. Znana je bila kot dobra šivilja. Sešila je marsikatero poročno obleko. Sama je skrbela za tri otroke. Kot nam je povedala hčerka Slavica, je kljub trdemu delu vedno rada pela in plesala ter na stara leta hodila na izlete, romanja in na kopanje v toplice. Pri 106 letih je čila in zdrava. Še vedno sama skrbi zase. Zjutraj se umije, obleče in obraz namaže s kremo, ki mehča kožo, kot rada pove. Še vedno prebira revije in časopise ter rada gleda televizijo. Družbo ji dela tudi 9 vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka. Ob obisku na njen 106. rojstni dan je gostom prepevala dobro uro. Marsikatero slovensko ljudsko pesem zna zapeti od začetka do konca, od prve do zadnje kitice. Veliko takih, ki so jih drugi že pozabili.
Majda Fridl
Julijana Turk je praznovala 106. rojstni dan.
Foto: MF
18 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 14. februarja 2Q14
Domača glasbena scena
EMA 2014 - izbrani izvajalci
Izbor za nastop na Evroviziji bo v soboto, 8. marca, ob 20. uri na TVS 1
Znana so imena, ki se bodo predstavila na izboru EMA 2014. Predizborna komisija je izbrala naslednje izvajalce: Bilbi, Muff, Nermina Puškar-ja in Samuela Lucasa, Nude, Omarja Naberja, Rudija Bučarja in Elevators ter Tinkaro Kovač.
Predizborna komisija je k sodelovanju povabila 29 izvajalcev/avtorjev, v enakovredno poslušanje in izbor pa je komisija sprejela tudi 42 skladb nepovabljenih izvajalcev/avtorjev.
BILBI v hebrejščini pomeni Pika Nogavička - najbolj znana junakinja švedske otroške pisateljice Astrid Lindgren. Pogumno, samostojno in odločno dekle, ki jo odlikujeta neverjetna moč in prav poseben pogled na svet odraslih. V sodelovanju s skladateljem in glasbenikom Gregorjem Stermeckim je Bil-bi ustvarila glasbeni projekt, ki je pravi pisan kalejdoskop življenjskih zgodb, začinjenih z
zdravo mero humorja, tragike in samokritičnosti. Njene pesmi zaznamujeta iskren, pripovedni slog in izvirnost jezikovnega izražanja. Z njimi nam predstavlja svet, kot ga vidi Bilbi - poln barv, topline in življenja. Hvala za vijolice, Kaj pa ti?, Iskrice in Ko tvoja sem še bla, so le nekateri izmed koščkov mozaika Bil-binega sveta.
MUFF je glasbena skupina, ki je je nastala leta 2011 na pobudo kitarista Tadeja Koširja, producenta Anžeta Kacafure in pevke Senidah. Glasbeni sestav tvorijo še klaviaturist Miha Gorše, basist Grega Robič in bobnar Dorian Granda. Čeprav je skupina na glasbeni sceni prisotna le kratek čas, njen doprinos ni zanemarljiv. Lansko leto
je bila njihova skladba »Naj sije v očeh« proglašena za najbolj predvajano slovensko skladbo leta 2012.
NERMIN PUŠKAR je skladatelj, avtor besedil, kitarist in izvajalec z mednarodno kariero. Ze kot mlad vokalist je nastopal na Broadwayu v muzikalu Circle in kasneje v projektih klasične glasbe s Sarajevsko filharmonijo. Nermin je avtor številnih uspešnic, ki jih izvajajo Tony Cetinski, Nina Pušlar, Neisha, Samuel Lucas in drugi, posnel pa je tudi tri samostojne plošče. Njegove skladbe so bile uporabljene tudi slovenskem filmu Hvala za Sunderland.
Izbor za nastop na Evroviziji bo v soboto, 8. marca, ob 20. uri na TVS 1
Foto: Evrovizija
r
pSETÍ D 1 O
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. NAŠIH TOP POP 5 1. MODRIJANI & JAN PLESTENJAK - En poljub 2. ANJA BAŠ - Nimaš kej
3. NINO - Jutro 4. INDIGO - Drugačna 5. TINA OSTERMAN - Trenutek VAŠIH TOP POP 1. SOULGREG - Novi svet 2. KINGSTONI - Mi delamo galamo 3. TANJA ŽAGAR - Številka 3
4.	SAŠA LENDERO - Mama mia
5.	PRIMAVERA - Usodna napaka
NAŠIH TOP POP 5
Glasujem za skladbo pod številko:
VAŠIH TOP POP 5
Glasujem za skladbo pod številko:
Ime in priimek:
Tel.:
Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj
Filmski kotiček
Reševanje g. Banksa
Film pripoveduje, kako je Walt Disney kar 20 let oblegal trmasto angleško pisateljico P. L. Travers, da mu proda pravice do snemanja filma po njeni priljubljeni otroški knjigi o Mary Poppins. Toda Walt Disney je takrat utelešal (in njegovo podjetje še danes) najslabše plati vzgoje otrok v kapitalizmu, ki svoje potomce zavoljo dobička ovija v vato in jih slepi glede tega, kaj resnično življenje v re-
Saving Mr. Banks Igrajo: Emma Thompson, Tom Hanks, Colin Farrell, Ruth Wilson, Paul Giamatti, Bradley Whitford, B.J. Novak, Jason Schwartzman, Kathy Baker, Andy McPhee, Rachel Griffiths, Ronan Vibert
Režija: John Lee Hancock Scenarij: Kelly Marcel in Sue Smith
Žanr: ljubezenska drama Dolžina: 125 minut Leto: 2013 Država: ZDA, Velika Britanija, Avstralija
SAMUEL LUCAS je vokalist in instrumentalist. Z glasbo se je začel ukvarjati pri svojih dvajsetih letih, ko je odšel v tujino, kjer si je s trdim delom nabiral glasbeno znanje in izkušnje. Slovenskemu občinstvu se je prvič predstavil pred petimi leti, od takrat je že posnel svojo zgoščenko in nekaj singlov. Za seboj ima ogromno glasbenih nastopov, sodeloval je že s številnimi glasbeniki, tako doma kot v tujini.
NUDE, ustanovljeni leta 1993, so eden od najbolj priljubljenih slovenskih pop-rock zasedb zadnjih dveh desetletij. Petčlansko, klasično rock zasedbo odlikuje močan opus šestih avtorskih albumov, treh kom-pilacij, vključno z »live« albumom in številnimi izdajami na drugih kompilacijah. Nastopali so v glavnem v Sloveniji, a tudi v sosednjih državah, v Avstriji in na Hrvaškem. Leta 2013 so izdali tri single.
OMAR NABER je od leta 2004, ko je zmagal na tekmovanju Bitka talentov na Televiziji Slovenija, stalnica slovenske glasbene scene. Z vokalom in pojavo je večkrat zaznamoval tudi izbore EMA, vedno pustil dober vtis, pesmi, s katerimi je nastopal, pa so postale uspešni-
ce. Prva skladba »Vse, kar si želiš« je bil najbolj prodajan sin-gel leta 2005. Novi album bo izšel v kratkem, takoj po izboru EMA 2014, saj bo Omar na tem izboru nastopil z avtorsko »I won't give up« in kot pravi, se ne bo vdal, zato računa na zmago.
RUDI BUČAR je v prvem samostojnem albumu Kapot slovenski (in mednarodni) javnosti približal istrske ljudske napeve skozi sodoben glasbeni jezik, zato album ni ostal neo-pažen. Rudijevo etnomuzikolo-ško udejstvovanje ni zastalo na tej točki, z drugim samostojnim albumom, Kambiamentom je istrsko glasbeno zapuščino preoblekel s še prepričljivejšim avtorskim zamahom. Konec leta 2012 se je rodil Rudijev tretji samostojni album, Rudi in Istrabend. Izšel je pri založbi Ce-linka. Na izbora EMA 2014 bo nastopil s skupino Elevators.
TINKARA KOVAČ je glasbenica, pevka, diplomirana flavtistka, producentka in avtorica glasbe in besedil. Leta 1997 je izdala svoj prvi singel »Veter z juga«, nato pa dva albuma in tri studijske albume.V petnajstih letih svojega delovanja na glasbeni sceni je prejela številne prestižne nagrade.
snici pomeni. Ker je Traversova mnenja, da je treba mladino navajati na krutosti življenja, svojega temeljnega dela noče prodati osebi, ki bi ga razvrednotila v plehko zabavo za nezahtevne množice in ob tem zaslužil še nekaj milijonov, ki jih tako in tako sploh ne potrebuje.
Film je posnet na tisti žlahtni, ležerni in šarmantni starinski način, kar niti ni čudno, saj gre za mednarodno produkcijo, zato se izogne običajnemu holi-vudskemu pompu, čeprav ga v svojem bistvu pravzaprav slavi. Tom Hanks se je po desetletju spanca končno le prebudil in Walta odigral točno takšnega, kakršnega si ga predstavljamo, torej očarljivega, neškodljivega, prijaznega in na moč mamljivega. Ker je film financiral kapitalizem, ni čudno, da se ta družbena ureditev v njem predstavlja točno na tak način. Zato je bolj zanimiva dilema ta, na kakšen način kapitalizem požre idejo, princip ali človeka, ki se ne strinja z njim, in ga nato prekvasi v obliko, s katero se da kaj zaslužiti. Sporočilo je jasno: upor, tudi če ste izven tega sistema, vas bo slednji prodal tako, da vas bo reklamiral kot upornika.
Razrešitev tega antagozi-ma je v tem filmu, pa tudi v resničnosti, seveda jasna kot beli dan, kajti globoko v sebi si vsakdo, prav vsakdo vsaj občasno zaželi točno takšne prijaznosti in topline, četudi zlagane. In takrat smo pogubljeni, saj pred tovrstnim čarom Walta Disneyja pač kloniš (hja, celo njegova tajnica je videti kot Pe-pelka iz njegove risanke). To, kar Walt ves čas filma počne Traversovi, film ves čas počne tudi gledalcem, ki jih na koncu čustveno zdrobi. Kljub temu da vidno izmaliči in skazi pisate-ljičino delo, mu tega, tako kot pisateljica sama, ne moremo zameriti, ampak to doživimo kot odrešitev v spoznanju, da ljubimo Velikega brata. Kajti če otroka v sebi pustimo umreti, kaj nam sploh še ostane v ži-
vljenju? Konec koncev je tudi Mary Poppins iluzija kot tudi razrešitev težav v knjigi o njej, torej je Traversova na neki način kriva enakega zavajanja kot Disney, le da slednji tega ne skriva, ona pa sebe napačno dojema kot vrhunsko umetnico. Ja, 'žal' je pametnejši v tem filmu Disney.
Film deluje kot prikaz nekega Hollywooda, ki ga ni več. Produkcija, od režije, montaže do predvsem božanske glasbe, je seveda vrhunska. Vzporedni pobliski v preteklost so sprva morda nekoliko moteči, toda na koncu se lepo in smiselno zlijejo v celoto, ki zato rezultira v veliko večjem čustvenem naboju. Kakorkoli že, film pravi, da upiranje nima smisla in ob tem točno ve, da ima prav.
Matej Frece

J
^ ^ OVEN (21.3. - 20.4.)
Odprle se vam bodo številne ugodne priložnosti in na vas je, da stvari postavite na svoje mesto. Zdelo se bo, da si boste morali pri vsem pošteno zavihati rokave in se lotiti vseh obveznosti. Strmite lahko po notranji modrosti in greste počasi po zastavljenipoti. Sreča vas bo spremljala v ljubezni.
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Konec februarja vas čakajo določeni preobrati in narediti boste morali osebno bilanco. Prijetnosti vas čakajo v pogledu službe, melodijo boste zaigrali tako, da imate od tega tudi sami korist. Prav tako pa lahko ustvarite prijetne in harmonične odnose. Samske bo obiskal Amor. Le kaj bo povedal?
m
m J
Harmonija tedna bo božala vašo dušo in tako boste pridobili kup novih znanj. Odprli se vam bodo določeni projekti in novosti. Zdelo se bo, da imate neke pomembne iztočnice, ki so deloma ali v celoti vezane na tujino. Ne smete biti pretirano ostri, ne do sebe in ne do
Sh RAK W (21.6. - 22.7.)
Notranja modrost bo tisti pravi tempo, ki vam bo narekoval, le kaj morate spremeniti, da najdete srečo, vero in zaupanje. Življenje vas bo učilo o notranji preobrazbi in odkrivanju lastnih neznank. Veliko časa boste preživeli v tišini in tako bo spodbudno, da si pišete
LEV
f^V
WJ1 (23.7. - 22.8.)
Počutili se boste zelo razigrano in tako na vsakem koraku videli lepote življenja. Harmonija radosti bo božala vašo dušo in vam narekovala močan tempo, kaj morate še spremeniti in kako. Naredite lahko tudi selekcijo in prava sreča se bo lesketa v močni zavezi partnerske
m DEVICA
& (23.8. - 22.9.)
Čas, ki je pred vami, bo pričal o želji po preobrazbi, ki jo boste morali narediti. Seveda bo to zelo pozitivno in tako se rešite vsega tistega, česar ne potrebujete. Notranje ste lahko izjemno močni in se lojalno lotite opravil in obveznosti. In pri vsem tem ne pozabite, da tudi sami t minut.
petek • 21. februarja 2Q14
Za kratek čas
Štajerski	19
SESTAVIL
EDI KLASINC
ZAJEDAVSKA ŽUŽELKA, RESAR
FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC (MAURICE)
IZOBRAZBA
KRVOLOČNA ZVER
ZVONE ZANOŠKAR
KURIR
ZRNCE V PLODU
KLADA ZA SEKANJE
RUŠILNI EKSPLOZIV TNT
TV
MODERATOR (BOŠTJAN)
SPANSKI KOLESAR CUESTA
KRAJ, KJER
TRPIJO POGUBLJENI
MEJNI PREHOD PRI ILIRSKI BISTRICI
MOGOČNA GORA
PUSTNA PRIREDITEV, ZABAVA
RAZSTAVNI PREDMET
EKSPLOZIJA
KAREL ANTON
RIMSKI DEMON SMRTI
KRAJ ZNAN PO BOJIH
MOŠKI V KRILU
TOVARNA OROŽJA
PLETENA KOŠARA
MLADIC OSLA
RASTLINSKA BOLEZEN
ŠPORTNI REPORTER
ZVONE MORNAR
ČAROVNIK
UJEDLJIV ČLOVEK
DIVJA KOZA
MOČVIRSKA PTICA
SOL OLJNE KISLINE
TENISAČ KAVČIČ
KUŠČAR, KI SPREMINJA BARVO
ITALIJANSKI POMORŠČAK (KRIŠTOF)
NENADNA SMRT
PIŠKOT
OTOK NA JADRANU
NAŠ PEVEC PESTNER
NAŠA GLASBENA SKUPINA
ZUZELCJI ORGAN
RUDI OMOTA
OČKA
KITAJSKA POSODA
DALMATINSKA ANA
SEJANJE
PRISTANIŠČE
ŠTEFAN LAPAJNE
IGRALEC DELON
IVAN POTRC
ČASL RADO
ALENKA KEJŽAR
LJUBEZENSKO PESNIŠTVO
VOZNICA KOČIJE
SMEROKAZ
KOLIČINA SKRČENJA
HRUPNA ZABAVNA GLASBA
UGANKARSKI SLOVARČEK: INIGO = španski kolesar Cuesta, MOKOZ = močvirska ptica, OLIB = jadranski otok, RONET = francoski filmski igralec (Maurice), TRIPS = zajedavska žuželka, resar, TROTIL = rušilni eksploziv,TNT.
IV39 ">H3oa»s 'lodizv» 'vrNizvrioovi 'v»noa3 'niviv 'is 'A313S 'v»m
'Od 'OlVdll 'VIBTidO '010 'dV>H 'aiAin~IO>1 'N0313IAIV>1 'SlAIVO 'lSV>1dVS 'OVIAl 'IAIZ '>130ns0 'S0>1 "IVN3ZdV '3SOOZVdQ '13dlSZVd 'OOlOHISd 'd30ll 'V>1IIAI0 '13N0d 'Sdldl :ouABiopoA IMNVZIHM 3! A3J.IS3H
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 22. februar:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val) .
NEDELJA, 23. februar:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
PONEDELJEK, 24. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI.
08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija tedna. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI. 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 25. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI.
11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
SREDA, 26. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 PO-
ROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
ČETRTEK, 27. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka-rije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.00 VROČA LINIJA. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Univox).
PETEK, 28. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Univox). Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si IN OBIŠČITE NA FB.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Odvijale se bodo prijetnosti in mnogo bo tudi priložnosti, da se dokažete. Zdelo se bo, da boste sledili temu, da si jasno in glasno iščete svojo pot. Razpotja življenja bodo priložnost, da dokažete notranjo moč. Negovati pa boste morali tudi notranjega otroka.
ŠKORPIJONOM strelec fi^-
(24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.)
Harmonija časa bo priložnost, da se bodo stvari ugodno razrešile v pogledu doma. Morda bo čas, da sprejmete lastno preteklost in uvi-dite, kaj vas uči sedanjost. Sreča se bo lesketa v majhnih stvareh. Notranja modrost bo tista, ki vam bo vlivala poguma, pokazala pot in dala zaupanja v čudež življenja.
KOZOROG
(H. l2. - IO. l.)


Prijeten teden, v katerem se boste dodobra poglobili v tisto, kar vam je neznanka. Ugodnosti vas bodo spremljale v komunikaciji in čas bo primeren, da se odpravite na izlet. Prav gotovo ne boste veliko doma, ampak stalno na poti. V službi se bodo kocke zasukale tako, boste imeli moralno in finančno korist.
VODNAR
(Il. l. -18.1.)
Zdelo se bo, da drvite naprej, kajti dogajalo se bo veliko in pri tem boste ne nazadnje zelo učinkoviti. Morali pa se boste tudi odločiti in tako ugotoviti, kaj vam je blizu in kaj ne. Ni dobro kovati notranjih zamer, ampak se odločiti in narediti nekaj za boljši jutri. Cveteli boste v finančnem smislu.
Zavedate se, daje partnerjeva roka kot sončni dan, ki vam pomaga na razpotjih življenja. Seveda si boste nedvomno želeli sprememb in novosti - vendarle vse ob pravem času. Iz sebe boste oddajali neko prijetno energijo in tako vas bodo imeli ljudje radi. Na delovnem mestu več ugodnosti.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Tišina bo tista zvesta popotnica tedna in tako boste v sebi gradili in podirali. Nadvse primerno bo, da si notranje občutke zapisujete. Koristno bo na vas delovala meditacija in skriti svet sanj. Če boste občutili v sebi željo po umetnosti, bo ugodno, da le to razvijate dalje. Ljubezen: napišite ljubezensko sporočilo.
20 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 14. februarja 2Q14
21. 2. - 4- 3-2OI4
kurentovanie Karnevalska dvorana Ptuj.
" 21. februar-4. marec 2014
J
KarnevalFest
KARNEVALSKA DVORANA
* PTUJ
Petek, 21. feb. (ob 20.00)
Sobota. 22. feb
SEVERINA & BAND, MODRIJANI
PRLJAVO KAZALIŠTE, # DJOMLA KS (GAJBA PUNA PIVA),
Četrtek, 27. feb. (ob 20.00)	JASMIN STAVROS & BAND,	
	MAMBO KINGS, DJ	
Petek, 28. feb. (ob 20.00)	MAGAZIN,	
	GITARSI	, ROK'N'BAND, DJ
Sobota, 1. mar. (ob 20.00)	SREBRNA KRILA, ATOMIK HARMONIK, DJ	
	Nedelja, 2. mar. (ofc>	MEDNARODNA POVORKA, ANSAMBEL ZLATIH 6, DJ
1	Ponedeljek, 3. mar. (ob 16.00)	OTROŠKA MAŠKARADA, ČAROVNIK GREGA, DJ
Ponedeljek, 3. mar. (ob 20.00) NOVI FOSILI, KINGSTON, DJ
Torek, 4. mar. (ob 20.00)
DANIJELA & BAND, ČUKI, DJ
PREDPRODAJA VSTOPNIC: Eventim, Petrol, Don Caffe Ptuj,TIC Ptuj
unico RADIO KM J
• e glasbe ^^^^^^^
KD NCERTN A AGENCIJA
radipJ^
center
komunala pitij
■vp<V
f3f
petek • 14. februarja 2014
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
akcijska p@m»®a w mesmocah jgSeta m@u§ta
MESO
IZDELKI

as£>
JMtl
JUNEČJAPRSA 2,99 C/KG
KMEČKI SUHI STUCI
7.98	C - 37% =
4.99	C/KG
PREKAJENA ZADNJA KRAČA 3,98 C/KG-50% = 1,99 C/KG
• KRVAVICE Tp| 4,68 C - 36% =
IN KASNICE 2,99 C/KG
• TATARSKI BIFTEK 20,60 C/KG-30%= 15,82 C/KG
* SV. POLOVICA Z KOŽO BREZ GLAVE 2,99C/KG * VSE ZA KOLINE
V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEŽA TELETINA, TEL. ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO VEČ... ( TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96C/KG ) OB NAKUPU NAD 25C DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE.
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
Podjetje Grapak A1, d. o. o.
na področju Štajerske in Prekmurja zaposli komercialista na terenu za prodajo traktorjev in kmetijske tehnike.
Nudimo vam:
>	zanimivo delo v dinamičnem kolektivu
>	možnost zaposlitve za nedoločen čas
>	stimulativni zaslužek
Pričakujemo:
•	srednjo ali visoko strokovno izobrazbo (agronom, kmetijski tehnik,
komercialist z znanjem agronomije)
>	izkušenje v prodaji kot samostojni komercialist
•	poznavanje komercialnih in pogajalskih veščin ' veselje do dela na terenu
Prošnjo pošljite na e-mail: andreja@grapak.com
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
s£L
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številki 02 749 3410, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj«... Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Častna pokroviteljica 54. Kurentovanja mag. Alenka Bratušek, predsednica vlade Republike Slovenije
Mednarodni pustni festival Ptuj, Slovenija
¿FFCC*
kurentovanje
javne službe

EtnoFest ArtFest KarnevalFest
im
22. februar, ob 11. uri
•	Otvoritvena slovesnost
s predajo oblasti Princu karnevala, mednarodno FECC EtnoFest srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask -povorka
Uvod v največjo pustno-etnografsko prireditev v Sloveniji s simbolično predajo oblasti med županom Mestne občine Ptuj, dr. Štefanom Čelanom in štirinajstim ptujskim princem karnevala, Miroslavom Slodnjakom, vitezom Dornavskim. Povorka mednarodnega FECC EtnoFest srečanja tradicionalnih pustnih likov in mask ptujskega območja, Slovenije in Evrope z več kot 1.500 udeleženci. Zaključek EtnoFest-a bo v karnevalski dvorani.
•	Tradicionalna dobrodelna Obarjada	^^^^^ Lions kluba Ptuj fl
23. februar - 4. marec, med 17. in 20. uro
•	Prikazi avtohtonih tradicionalnih pustnih likov in obredij ptujskega območja v starem mestnem jedru Ptuja
•	2. EtnoRock fest - vsak večer na pokriti ptujski mestni tržnici
Pustno vzdušje s kulturno, kulinarično in vinarsko ponudbo na pokriti ptujski mestni tržnici, v kulturnih ustanovah, hotelih in gostinskih lokalih.
: www.kurentovanje.net
MESTNA OBČINA PTUJ
1 LOVE	3srlem °rmož
Slovenske gorice
rOdem

Cestno podjetje Ptuj
ZAVAROVALNICA MARIBOR
MEDIJSKI POKROVITELJ
Stajereitó TEDNIK RADIOPTUJ
vec na
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 14. februarja 2Q14
Prireditvenik
PVC okna, vrata, senčila
ABA
PTUJ
GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com
<£taj&ufca, budu&ca,
www.raAio-ptuf.6i
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10
AVTOHlSA PETOI/IA AVTO
ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si
ODKUP,PRODAJA, MENJAVA
UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA.
MODEL	LETNIK CENA	BARVA OPREMA	
FORD DMAX 1.6 IDO DPF GHIA	12/2008 7.789	SREBRNA	11ASI,NAR. SERVIS
CITROEN DS41.6 HD1110 SO CHIC.	11/2011 13.889	ČRNA	1.LAST., SERV. KNJIGA
BMW 3180 COMFORT UMUZINA	9/2009 13.999	T.SIVA	1.LAST., NAVI., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
PEUGEOT 50081.6 HDI BUSINESS PACK	3/2011 10.999	ČRNA	1.1AST, NAM, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
VWT0URAN 1,9 TREND, BLUEMOTION	6/2011 11.999	T.»	1.1AST, NAR. SEIS, II. UNIJA, S. KNJIGA
VWGOLF 1.6TDITHEND	5/2011 9.999	ČRNA	M, NAR. SEIS, SERV. KNJIGA
CITROEN C31,4 HDI COMFORT	5/2011 6.999	ČRNA	1M, NAR. VEL SERVIS
RENAULT MEGANE 1.5 DCIAUIHENHOUE	10/2009 7.299	BELA	11ASI, NAR. SEIS
RENAULTSCENIC 1.5 OCHENME	1/2010 7.999	ČRNA	11ASI, NAR. SEIS
AUDIA62.4V6	5/2007 10.800	S. SI	11ASI, NAR. SEIS
PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI ACCESS	09/2011 13.999	ČRNA	11ASÍ, NAR. SEIS, GARANJ. IET0
PEUGEOT 2071,4 RDI	09/2009 5.299	BELA	1.1ASÍ, NAR. SEIS
VW PASSAT CC 2,0 TDIDSG, BiXENON	04/2009 15.999	BELA	1.1AST,AVT.K1IMA
MERCEDES- BENZA180 CDI	10/2009 9.499	ČRNA	1M,126.132 KM
VOLKSWAGEN GOLF HIGHUNE 2.0 TDI	9/2009 10.999	SREBRNA	1.LAST..AVT.KUMA
GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, VOZILA S i. MESEČENIM JAMSTVOM (CarGarantie).
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cenf)	Oprema	Barva
RENAULT ESPACE 2.0 Da PRIVILEGE	2007	7.900,00 C	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
CITROEN C41.616V VTR	2006	4.390,00«	SERV. KNJIGA	KOV.ČRNA
AUDI A31.6 AMBITION	1999	1.750,00£	AVT. KLIMA	MODRA
RENAULT MEGANE 1.9 DCI EXPR. CONF. COUPE	2003	2.550,00 £	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
VOLKSWAGEN VARIANT PASSAT 2.0 TDI COMF.	2007	6.900,00«	AVT. DELI. KLIMA	KOV. SV. MODRA
RENAULTTRAFIC 2.0 DCI FURGON	2008	6.250,006	PRVI LAST.	BELA
OPEL MERIVA 1.7 DTI ENJOY	2005	4.150,OOf	KUMA	KOV. SREBRNA
SEAT CORDOBA 1.416V REFERENCE	2005	3.400,00«	PRVI LAST.	KOV. OLIVNA
CITROEN XSAR A1.41SX	2003	2.300,006	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1.7 CDTINJOY	2007	6.300,OOf	PRVI LAST.	KOV.ČRNA
OPEL ASTRA1.616V COOL	2002	2.300,00€	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
MERCEDES BENZ CABRIO 320 CLK AVANTGARDE	2003	9.400,00£	USNJE	KOV. SREBRNA
CITROEN CS 2.2 HDI AVT. EXCLUSIVE	2004	3.600,00(	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
PEUGEOT 2061.6IXT	2000	1.690,00€	SERV. KNJIGA	K0V.B0RD0
Skoda octavia i.9tdi elegance	2008	7.700,00£	KUMA	Črna
SMART FORTWO COUPE PURE	2002	2.200,OOf	SERV. KNJIGA	rdeCa
PEUGEOT 2061.41 CITY PACK	2003	2.600,00€	SERV. KNJIGA	K0V.B0RD0
FORD FOCUS C-MAX1 ^ TDCI TREND	2005	5.200,ooe	KUMA	KOV. MODRA
BMW116D	2010	12.400,OOf	SLO	KOV.ČRNA
citroen exclusive xsara1.616v break	2003	2.240,00C	PRVI LAST.	kov. srebrna
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
OB:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Kulturni večer v Jurovskem Dolu 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje
18:00 Koncert Glasbene šole Lenart 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
SIP
21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 ŠKL
09:00 S pesmijo v Novo leto 11:00 Fašenk na Vidmu 2013 13:00 Fašek po Dornavsko 2013 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Bal na Destrniku 18:30 Koncert Glasbene šole Lenart 20:00 Kronika iz občine Starše 21:00 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
08:00 Kulturni praznik na OS Markova 08:30 Fašenk v Markovcih - arhiv 10:00 Koncert Glasbene šole Lenart 11:00 ŠKL
17:00 Fašenk Dornava - arhiv.... 19:10 SKL
20:00 Fašenk v Markovcih 2013 21:00 Ujemi sanje
program v živo tudi preko spleta: WWW.SiptV.5i
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340
08:00 Srečanje ljudskih pevcev v Doleni 09:30 Polka in Majolka 10:30 Oddaja Iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 10:00 Fašenk na Vidmu 2013 20:00 Fašenk v Markovcih 2013 22:30 Kulturni praznik na OŠ Markovci 23:00 Video strani
AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO^
Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
MP^g^MJJt^ [MMŠ3& »M^MP BsfAlzlBIdjllilfoHIMefAlsMJMBTg^
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
	LETNIK CENAc		OPR.	
AUDI A31.6 TDI SPOHTBACK 5 VFLAT	2010	13.790	1.UST,NAVIG.	BISERNO BELA
AUDI A4 AVANT 2.0 TDI	2009	13.990	1.UST., SLO	VEČ BARV
AUDI A5 SP0R1BACK 2.0 TDI 5 VRAT XENON NAVI 2011		23.990	1.LAST., SLO, TOP OPREMA	KOV. ČRNA
AUDI A6 2.0 TDI XENON NAVI	2010	18.790	1.LAST., SLO, TOP OPREMA	KOV. SREBRNA
BMW 120 D M SPORT 5VRAT	2010	12.990	1 LAST., ODLIČEN	BISERNO BELA
BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN	2011	16.490	1. LAST., ODLIČEN	KOV. ČRNA
CITROEN C31.4HDI5VRAT	2003	2.990	KUMA, SLO, MALA PORABA	KOV. SREBRNA
CITROEN C4 PICASSO HDI DIESEL	2009	9.490	1.LAST., PANORAMA	KOV. ČRNA
CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI	2011	11.490	1,LAST, TOP OPREMA	VEČ BARV
CITROEN XSARA PICASSO	2003	2.490	ODJČEN, MALO KM	KOV.SREBRNA
FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCI	2006	5.490	ODUČEN, AVT. KUMA	VEČ BARV
FORD C-NIAX 1.6 DIESEL TDCI NOV MODEL	2011	10.890	1.LAST.,0DUČEN	KOV. SREBRNA
MERCEDES C180 AVANTGARDE	2006	9.490	SLO, BEŽ, NOTR. MALO KM	KOV. ČRNA
OPEL ASTRA 1.7 CDT1 DIESEL KARAVAN	2010	8.690	1 .LAST., USNJE NAVI	KOV. SIVA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTI	2011	13.490	1,LAST, TOP OPREMA	VEČ BARV
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN COMFORTJNE	2009	9.490	1.UST,K0TN0V	KOV. ČRNA
VW POLO C0MF0R1UNE1.4 5 VRA	2007	5.490	1.LAST, SLO, TOP OPREMA	KOV. RDEČA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtDmobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
®
PravniNasvet.com
JUSTITIA OMNIBUS - PRAVICA ZA VSE
Imate težave s sosedi, ste se poškodovali, morate tožiti delodajalca ali razdeliti dediščino?
Potrebujete dobrega pravnika? Pokličite 090 31 11 ali obiščite spletni naslov www.pravninasvet.com.
Strošek klica znaša le 2,19 € na minuto.
Pravninasvet.com - pravnik vedno pri roki za vas, da vam s pravnim nasvetom rešijo nastalo težavo.
O OMiklavž o.t
ODKUP. PRODAJA. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENAc	BARVA
AUDI A4 AVANT 2.0 TDI DPF MUDTTRONIC	2011	17.350.00	ČRNA
BMW SERUA 3:318D TOURING	2011	13.780.00	BELA
CITROEN XSARA PICASSO 1,6 HDI ELEGANCE	2008	5.880.00	KOV. SIVA
JEEP GRAND CHEROKEE 3,0 CRD	2007	13.600,00	KOV. SIVA
MERCEDES BENZ ML-RAZ.ML 320 CDI AVT.	2007	17.800.00	KOV. ZLATA
OPEL ASTRA TWIN TOP 1,6 16V COSMO	2006	5.999.00	KOV.SREBRNA
OPEL ASTRA 1,3 CDTI COSMO	2011	9.880.00	KOV.SREBRNA
OPEL C0RSA ENJOY 1,3 CDTI	2011	7.680,00	KOV.SREBRNA
RENAULT CU01.216V ST0RIA BYE BYE	2012	6.490.00	RDEČA
RENAULT ESPACE EXCEPTION 2,0 DCI	2010	10.980.00	KOV. SIVA
RENAULT GRAND SCENIC 1,9 DCI JADE	2010	10.480.00	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE GRANDT0UR 1,9 DCI	2010	8.600.00	KOV.ČRNA
TOYOTA AURIS 1,4 D4D LUNA	2010	9.380,00	KOV.SREBRNA
VW GOLF VARIANT COMFORT. 1,9 TDI	2008	7.490.00	KOV.SREBRNA
VW SHARAN 1,9 TDI BASISUNE	2004	4.760.00	ČRNA
VWT0URAN 2.0TDI CR	2010	10.980.00	KOV.ČRNA
VOLVO V501,6 D DRIVE POLAR	2009	8.900,00	SIVA
Petek. 21. februar
09:30
16:00
18:00
18:00 19:00
19:00
19:00
19:00
19:00 21:00 21:45
Majšperk, KPC: gledališka predstava za predšolske In šoloobvezne otroke od 1. do 5. razreda
Ljubljana, City hotel: mednarodna konferenca Večdimenzionalnost evropske zunanje politike, slovensko panevropsko gibanje
Cerkvenjak: okrogla miza Od poslovne ideje do uspešnega podjetja, Združenje Slovenskogoriški forum
Hajdoše, gasilski dom: OZ KD Valentin Žumer Hajdoše
Lenart, Dom kulture: koncert harmonikarja Žana Trobasa in pianistke Sandre
Čepin
Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer, Izzivi, ki prihajajo s papežem Frančiškom, gost večera p. Branko Cestnik, Mešani cerkveni PZ župnije Hajdina
Ptuj, Rimsko društvo Poetovio, Krempljeva ul.: Mednarodni pustni festival, Kuren-tovanje, večer sveta princev karnevala
Slovenske Konjice, Mestna galerija Riemer: odprtje skupinske razstave likovnih del iz 1. mednarodne likovne kolonije, Jaz, Leonardo, kulturni program harmonikar Klemen Venko iz Glasbene šole Slovenske Konjice Sp. Hajdina, bar Kavalo: skupščina Športne zveze Hajdina Maribor, dvorana Tabor: Tadej Toš, stand up za gasilce, dobrodelna prireditev Ptuj, Kavarna Bodi, Ulica Heroja Lacka 8: stand up komedija Miki Bubelj
Sobota, 22. februar
09:00
09:30
10:00
10:00 10:00
11:00
12:30
18:00 18:00
18:00
19:00 19:00
19:30
Ptuj, Kava bar Florjan: Kurentovanje, fotografska razstava kurenta in pustnih likov in razstava pustnih krofov, do 2. marca
Ptuj, poročna dvorana Mestne hiše: slovesni sprejem pred otvoritveno EtnoFest
povorko 54. kurentovanja, ob 11.00 odprtje pustnega sprevoda
Ptuj, Furstova hiša, Krempljeva ul. 1: Furstova indijanska vas, ustvarjalne otroške
delavnice
Ptuj, Pošta: filatelistična razstava
Ptuj, Vinarski trg, dvorišče Ptujske kleti: tradicionalna karnevalska dobrodelna kulinarična Obarjada, do 13.00
Ptuj, Mestni trg: otvoritvena slovesnost 54. kurentovanja s predajo oblasti princu karnevala in mednarodnim FECC, etnofest - srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask
Hajdina, telovadnica OŠ: delavnica za nadarjene učence petih OŠ, predstavitev dela
Gerečja vas, gasilski dom: OZ PGD Gerečja vas
Podgorci, Kulturni dom: koncert ljudskega petja Pri Nedeljkovih, z gosti, ob
50-letnici petja Sester Nedeljko
Polenšak, gasilsko-kulturni dom: 80. redna letna konferenca PGD Polenšak,
gasilski ples, Trio Žamet
Hajdoše, gasilski dom: OZ ŠD Hajdoše
Ptuj, dvorana Gimnazije: regijska revija tamburaških skupin Zaigraj tamburica, JSKD
Ormož, Dom kulture: komedija Tak si, Klemen Slakonja in Tadej Toš
Nedelja,23. februar
09:00 Boreci, gostilna Zorko: redni letni OZ Kasaškega kluba Ljutomer
10:00 Ptuj, ptujski grad: Muzejski vikend PM Ptuj-Ormož, živalske maske - brezplačne
delavnice za družine, izdelava papirnatih živalskih mask 14:30 Destrnik, Kulturna dvorana: predstava Norci pred ambulanto ali Pacienti v
čakalnici, odrasle gledališke skupine KUD Vitomarci 15:00 Juršinci, Kulturni dom: komedija Toneta Partljiča En dan resnice, Ljubiteljsko
dramsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici 17:00 Ptuj, Mestni trg, tržnica: Kurentovanje, kulturni program Rusa in medved, ob 18.00 etno rock fest, Chain ob fools, Maribor 00 Lenart, Dom kulture: stand up komedija Matjaž Javšnik 00 Pobrežje, vaški dom: komedija Vlada Novaka, Dobrodošla miss Agata 00 Voličina, Kulturna dvorana: predstava Norci pred ambulanto ali Pacienti v čakalnici, odrasle gledališke skupine KUD Vitomarci
Ponedeljek, 24. februar
09:00 Ormož, Mladinski center: zimske počitniške delavnice 10:00 Ptuj, CID: pustne počitniške delavnice norčavnice, atelje SimonaMartina, izdelava pustnih kostumov
17:00 Ptuj, Mestni trg, Slovenski trg: kurentovanje, kulturni program, pokač, ob 18:00
etno rock fest, The neighbours 18:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: O delovanju UDBE v nekdanji
Jugoslaviji, Roman Leljak, avtor knjige Udba 19:00 Ptuj, Dom kulture, Muzikafe: Od grmade do noči čarovnic, Marija Hernja Masten
Torek, 25. februar
09:00 10:00
16:00
17:00 19:00
Ormož, Mladinski center: zimske počitniške delavnice Ptuj, CID: pustne počitniške delavnice norčavnice, atelje SimonaMartina, izdelava pustnih kostumov
Slovenska Bistrica, Planet znanja, Partizanska ul.: ustvarjalna delavnica, copati iz polstenja, društvo Bistriški škrat
Ptuj, Mestni trg, tržnica: kulturni program, orači, ob 17.20 pust za mlade, Vrtec Ptuj, ob 18.00 etno rock fest, Murdered muffin
Ptuj, Mestni kino: Mednarodni festival gorniškega filma, trije kratki plezalni filmi
Mestni kino Ptuj
Petek, 21., sobota, 22., in nedelja, 23. februar: 16:00 Reševanje g. Banksa; 18:00
Odvisniki od seksa; 20:00 Ugrabljeni. Torek, 25. februar: 19:00 Mednarodni festival gorniškega filma, trije kratki plezalni filmi.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Podelitev priznanj in oljenk; Predlogi za oživitev kompleksa gradu Turnišče; Sprejem šahista Janka Bohaka, prejemnika Bloudko-ve plakete; Okrogla miza o naraščajoči brezposelnosti mladih; Nina Zupanič in Klara Vurzer najboljši študentki Mestne občine Ptuj; V Grajski galeriji razstavljene renesančne in baročne umetnine; Likovna razstava v Galeriji Magistrat; Predstavitev monografije - S kurenti po svetu; Sejem rabljene kurentove opreme; Nasmejmo se s Tadejem Tošem; Dokumentarec z naslovom Požen - Evropo; Z glasbo v sobotni večer
ODKUP VOZIL V ENI URI
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
NOTESDENT zobozdravstvo
Traja nova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mostiček, proteze in bela zalivfca 8 popustom cenovno zelo ugodni.
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
torek • 25. februarja 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Mali oglasi
STORITVE
NUDIMO strojno sekanje in žaganje drv na terenu pri vas doma ali v gozdu. Boštjan Popošek, s. p., telefon 041 801 814.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Ulica Kneza Koclja 11, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
r^v
m
ROLETARSTVO ARNUŠ, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
amnosek
Boštjan ZEMLJAKs.p.
KAMNOSEK ZEMLJAK, nagrobni spomeniki, okenske police, stopnice. Pobrežje 54/c, Videm in PE Lancova vas 2b. Informacije: kamnosestvo.zemljak@gmail.com, 031 584 965.
PREMOG lignit in visoko kalorični premog (črni), zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187.
POLAGANJE keramike in vseh vrst dekorativnega kamna. Albin Potrč, s. p., Destrnik, 041 984 489.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KLEPARSTVO-KROVSTVO, postavitev in izdelava ostrešja, sanacija starih streh, pokrivanje z raznimi opekami Tondach, Bramac, Creaton, pločevinastih streh, Zirar, paneli ... ter dobava in montaža vseh obrob, žlebov ..., montaža Velux strešnih oken, nadstreškov. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857-165, igor.trcko@gmail.com.
KMETIJSTVO
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760.
PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 90 do 150 kg, ugodno prodam, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel. 041 978 309.
PRODAM velike bale sena. Tel. 781 0171.
PRODAM prašiče do 60 do 90 kg in trosilnik umetnega gnojila, 400 kg. Tel. 051 335 017.
PRODAM okrogle bale sena, tribraz-dni plug in trosilnik za hlevski gnoj ter dvobrazdni plug, stranski, in tridelne brane. Tel. 031 709 703.
PRODAMO tri manjše kovinske silose za suho zrnje. Tel. 031 468 258.
NESNICE, rjave, 19. tedenske, tik pred nesnostjo, prodajmo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAMO seno v kockah, tel. 041 426 466 ali 761 06 52
PRODAM traktor Ferguson 533 delux, letnik 1971, s kabino, cena 2.500 €. Tel. 02 745 84 11.
PRODAM suho luščeno koruzo v vrečah, po 50 kg. Tel. 031 797 943.
PO UGODNI ceni prodam mešana metrska ali razžagana drva. Tel. 041 914 263.
PRODAM brejo kozo. Tel. 753 1 1 81, Gomilci 5, Destrnik.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico jo-nagod, idared, možna^ dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale. Tel. 769 26 91.
PRODAM suho koruzo. Tel. 031 423 636.
PRODAM enoosno traktorsko prikolico, ni kiper, in seno v kockah. Tel. 051 415 944.
NEPREMIČNINE
ZA 10.000 € prodamo manjšo starejšo hišo z vodo in elektriko na parceli 4400 m2, z veliko sadnega drevja in manjšim vinogradom, smer Ormož. Tel. 031 611 559.
BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo v letu 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662.
DOM STANOVANJE
V NAJEM dam 2,5-sobno stanovanje, v celoti opremljeno, na Ptuju. Inf. na tel. 040 500 194.
Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP (106/10 -popravek), 43/11 - ZKZ-C, 57/12 - ZPNačrt -B, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 Skl.US: U-I-43/13-8) in 30. člena Statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/2006) Občina Gorišnica objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka in o ko l j -skega poročila z dodatkom za presojo sprejemljivosti izvedbe posegov na varovana območja za občinski prostorski načrt Občine Gorišnica
1.
Javno se razgrne dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta Občine Gorišnica, ki ga je izdelalo podjetje Geodetski zavod Celje, d. o. o., Ul. XIV Divizije 10, 3000 Celje, pod številko projekta 37d2008-0, z datumom januar 2014. V nadaljnjem besedilu se namesto pojma občinski prostorski načrt uporablja kratica OPN. Sočasno se razgrne tudi okoljsko poročilo z dodatkom za presojo sprejemljivosti izvedbe posegov na varovana območja, ki ga je za dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta Občine Gorišnica izdelalo podjetje Matrika ZVO, d. o. o., Stegne 21c, 1000 Ljubljana, pod številko projekta OP_01.13, februar 2013-oktober 2013, dopolnjeno v januarju 2014.
2.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN Občine Gorišnica in okoljskega poročila z dodatkom za presojo sprejemljivosti izvedbe posegov na varovana območja bo v sejni sobi Občine Gorišnica, Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica (I. nadstropje občinske stavbe). Javna razgrnitev bo od ponedeljka, 3. 3. 2014, do vključno četrtka, 3. 4. 2014, v času uradnih ur.
3.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila z dodatkom za presojo sprejemljivosti izvedbe posegov na varovana območja, ki bo v torek, 18. 3. 2014, ob 17. uri v Občini Gorišnica, Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica.
4.
V	času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku in okoljskemu poročilu z dodatkom za presojo sprejemljivosti izvedbe posegov na varovana območja za OPN Občine Gorišnica. Pripombe in predloge se pošlje na naslov Občina Gorišnica, Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb in predlogov poteče s potekom javne razgrnitve.
5.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Občine Gorišnica (http://www.gorisnica.eu). Številka: 034-2-20/2014 Datum: 19. 2. 2014
Jožef Kokot, župan oobčine Gorišnica
t
»AMC lito
Markove! 2ôa, Markovci Telefon: 031 451 540
© hu\pm%@\m ram proinims d@ MQ>% p@pum% trasa immM i&skmtM
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
Prodam otroška oblačila za starost od 0 do 3 leta, 2,50 € po kosu, otroško obutev, igralni center - 25,00 €, voziček - 160,00 €, spalno vrečo - 10,00 €, previjalno mizo - 95,00 €, vse iz Baby centra. Tel. 755 42 11.
- pon.
PTUJSKA TELEVIZIJA
Petek 21.02.
9:00 Dnevnik TV Maribor -9:25 Kuhinjica - pon. 0:00 Ptujska kronika - pon. 0:35 Inffokanal
0:55 Glasbena 8 (tuja) 17. oddaja.- pon. 1:30 Modro - oon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
pon.
2:00 Regi TV Ormož 3:00 Inn kanal 6:05 Ptuj. pred pustom -
MMiia
pon.
7:10 Povabilo na kavo - pon. 8:00 Motoscena - 28. oddaja -8:30 To bo moj poklic^^H HBMeVtflH
■bjiuiliiik leta ZU13-DBB 19=25 Glasbena 8 (slo.) 17. oddaja
19:05
Inženir elelctrotehnike - non.
uD^h
lortnik leta 2013-jon.
______________________________ pon.
20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Široko oko-19. oddaja 20:45_Ptujske odrske deske -16. oddaja 21:15 Cista umetnost - 28. oddaja - pon. 21:35 Motoscena - 28. oddaja - pon. 22:00 Regi TV Gorišnica - pon. 23:00 Info kanal Sobot 2.0
9:00 Ptujska kronika - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Modro-pon. 10:15 To bo moj poklic: Inženir eTektrotehnike in energetike- pon. 10:50 Glasbena 8 (slo.) 17. oddaja - pon. 11:25 Zemlja in mi: 24. oddaja
ull Sirokooko"-!! oddaja - pon. 12:40 Glasbeni predah 13:00 Pregled tedna 13:20 Povabilo na kavo - pon.
19:00 Pregled tedna 19:25 Glasbena 8 (tuja) 17. oddaja -20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Etno povorka - otvoritvena 22:30 Ptujska kronika - pon. Nedelja 23 j
9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. J:00 Modro-pon. 0:25Široko oko -19. oddaja-pon. 0:55 Glasbena 8 (tuja) 17. oddaja - pon. 1:30 Ptuj v pustu, 1.oodaja- pon. 3:20 Zemlja in mi - 24. oddaja - pon. 3:55 Mir in dobro
4:05 Gostilna >Pr Francet« - 68. oddaja 6:30 Kuhinjica 7:00 Ptuj v pustu, 2.oddaja 8:00 Ptujska kronika - pon. 8:20 Povabilo na kavo - pon.
00 Pregled tedna -Ton* 25 Glasbena 8 (sloj 17. oddaja
!0:00 Ptujska kronika - pon 20:20 Ptujske odrske deske
pon.
20:50 Po zdravje, 9.oddaja - pon. 21:25 Motoscena-28. oddaja
16. oddaja - poi
pon.
Ponedeljek 24.02. 9:00 Dnevnik TV Maribor-9:25 Kuhinjica - poi L "(si
pon.
pon.
Idaja - pon.
14:10 Regi TV Ormož -pon. 15:25 Inni kanal 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:35 Kuhinjica 17:00 Ptuj v pustu. I.oddaja 17:25 Ptujske odrske deske -16. oddaja 18:00 Ptujska kronika-oon. 18:20 Cista umetnost-28. oddaj
idd^^l.
0:55 Glasbena 8 (slo.) 17. oddaja 1:30 Modro - pon. 2:15 Ptuj v pustu, 2.oddajapon. 3:15 Etno povorka - otvoritvena - pon. 6:00 Pomurski tednik 6:35 Kuhinjica 7:00 Ptuj.v pustu, 3.addaj; 7:20 Široko oko -19. odo; 7:40 Pregled tedna - pon. 8:00 Povabilo na kavo - pon. 18:35 To bo moj poklic:
Fizioterapevt In delovni terapevt 19:10 Rojstvo novega življenja - pon. „„. 19:25 Glasbena 8 (tuja) 17. oddaja - pon. P°n-20:00 Ptujska kronika-poo. 20:20 Želeno 7. oddaja-pon. 20:45 Sport(no)- 24. oddaja - pon. 21:20 Motoscena - 28. oddaja - pon. 21:50 SaniiiMikelkaahljnediehipoii»
PTUJSKA TELEVIZIJA
RADIOPTUJ
89,8 ° 98.2 «104,3
www.radio-tednik.si
Leto dni že v grobu spiš, a v srcih naših še živiš. Ni dneva, ne noči, da te z nami ni. Zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer tihi dom le rože ti krasijo in sveče v spomin gorijo.
V SPOMIN Andreji Zajšek
IZ PTUJA t 20. 2. 2013
Preveč je žalostnih že dni minilo, ko s cvetjem ti poslednji dom krasimo. S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate, draga Andreja, svečke že leto dni gorijo. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanjo.
Žalujoči: tvoj Dejan, sin Jaka, oče Jože ter tašča Milica in tast Andrej
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Ivana Maučiča
IZ ZAKLA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste Ivana pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, izrekli sožalje in kakor koli pomagali v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se LD Podlehnik, SŽVIT Ptuj, g. župniku, Zavarovalnici Maribor. Zahvala gre tudi govorniku Marku Maučiču, pevcem in sosedu za odigrano Tišino. Hvala pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma.
Njegovi najdražji
Prazen dom je in dvorišče,
zaman oko te naše išče,
ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče
Frančiške Kardinar, rojena Tušek
IZ ZG. PRISTAVE 45
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče ter nam stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: sin Zlatko ter hčerke Jožica, Slavica, Silva in Marjeta z družinami
Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna, srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre
Marije Kokol
IZ BELAVŠKA 18 nazadnje stanujoče pri bratu v Zgornjem Leskovcu 12
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo govorniku g. Miru Lesjaku za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru, godbeniku za odigrano Tišino, g. župniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo ter podjetju Mir.
Žalujoči: vsi njeni
Ptuj • Živahna sreda na okrožnem sodišču
Hriberšek bo sedel dve leti, Pintarič na prostosti
Na okrožnem sodišču v Ptuju so v sredo sodili 38-letnemu Oliverju Hriberšku, ki se je organom pregona izmikal celih 16 let. Zaradi povzročitve zelo hude telesne poškodbe Petru Topolovcu, ki so ga po pretepu našli mrtvega, je bil obsojen na dve leti zaporne kazni.
V Tedniku smo 4. aprila 1998 na strani Črne kronike zapisali: Umrl zaradi udarcev!
Na vikendu v Zaklu pri Podlehniku so se v ponedeljek, 16. marca, sprli 46-letni Peter Topolovec iz Ljubljane ter 21-letni Aljoša Vogrinec iz Zakla in 21-letni Oliver Hriberšek iz Dežnega. Spor so nadaljevali s pretepom. Pri tem je bil Ljubljančan Peter Topolovec hudo poškodovan in je potem odšel v neznano. Policisti iz Podlehnika so v ponedeljek, 23. marca, v zapuščenem vikendu v bližini hiške Zakl 28 Petra Topolov-ca našli mrtvega. Obdukcija je pokazala, da je umrl zaradi udarcev, ki naj bi jih dobil v pretepu. Zaradi tega so policisti Aljoša Vogrinca in Oliverja Hriberška kazensko ovadili, saj ju sumijo storitve kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe s smrtnim izidom.
Kmalu po tem dogodku naj bi se Hriberšek preselil v sosednjo Hrvaško, kjer je imel stalno prebivališče, na delo pa naj bi hodil v Avstrijo. Ker ni sporočil spremembe bivališča, je ptujsko Okrožno sodišče zanj razpisalo mednarodno tiralico, a roki pravice se je uspešno izmikal celih 16 let. Vse do 1. januarja letos, ko je v Hrvaški stopil v veljavo nov zakon, po katerem ni bil več varen pred mednarodno tiralico in evropskim pripor-nim nalogom. Na prvi dan letošnjega leta so Hriberška na njegovem domu v Gornji Višnjici pri Varaždinu obiskali hrvaški policisti in ga odpeljali na županijsko sodišče v Varaždinu, kjer so se odločili, da ugodijo zadevi Ptujčanov po njegovi izročitvi, in ga do izvršitve predaje zadržali v priporu.
Danes 38-letnega Oliverja Hriberška, sicer državljana Hrvaške in Slovenije, obtožni-
ca bremeni, da je 16. marca leta 1998 skupaj s soobtože-nim Aljošo Vogrincem med pretepom, najprej v hiši v Zaklu, nato pa na dvorišču, z močnimi udarci po glavi in prsnem košu ter z brcami v ledvenem predelu povzročil posebno hude telesne poškodbe tedaj 46-letnemu Petru Topolovcu iz Domžal, ki so ga pozneje našli mrtvega v bližnjem vikendu, kamor naj bi se sam zavlekel. Kot je pojasnila okrožna državna tožila mag. Milenka Žigman, se je glede na okoliščine, da je bil obtoženi v času storitve kaznivega dejanja star 21 let, da je od tedaj minilo že več kot 16 let, ob upoštevanju okoliščin, da je oče dveh mladoletnih otrok, za katera skrbi, odločila, da ob priznanju obtoženčeve krivde zanj predlaga dve leti zaporne kazni. Tudi obtožencev zagovornik, odvetnik Martin Graj, je menil, da je bilo očitano dejanje storjeno v mladosti, da je to edini primer obdolženčeve udeležbe v pretepu, da
še nikoli ni bil obravnavan na sodišču in da je poškodovanemu Topolovcu po pretepu predlagal, da bi poklical policijo ali reševalce, a ga je oškodovanec od tega odvrnil. Sicer pa obtoženi svoje
dejanje priznava in ga ves čas obžaluje. Obtoženi Hriberšek je s sklonjeno glavo sodnici v zagovor povedal: »Zelo mi je žal za vse to in hudo mi je bilo ves ta čas.« Na vprašanje sodnice Katje Kolarič, zakaj
se je toliko let izogibal sodišču, pa je odvrnil: »Ker sem se bal, da bo potem vsega konec. Vmes je prišel otrok, ustvaril sem si družino, za katero je bilo treba skrbeti, zato sem se zaposlil v Avstriji, veliko delal in si rekel, da se bom pač izogibal, dokler bo šlo.«
Sodnica Kolaričeva je v izreku sodbe poudarila, da je Hriberšek kriv povzročitve zelo hude telesne poškodbe, ki jo je skupaj z Aljošem Vo-grincem povzročil Petru Topolovcu, tako da je ta zaradi tega obležal, pozneje pa se je zavlekel v bližnjo lopo, kjer je zaradi poškodb umrl. S tem je storil kaznivo dejanje zelo hude telesne poškodbe, za kar mu je izrekla dve leti zaporne kazni. Obdolženec in njegov odvetnik sta sicer pričakovala, da bo do pričetka prestajanja zaporne kazni iz pripora izpuščen, a se tožilka Žigmanova s tem ni strinjala, zato je Hriberšku zaradi bego-sumnosti, saj v Sloveniji nima stalnega prebivališča, ampak le v tujini, pripor podaljšala.
Glede na dejstvo, da ima družino in nezaposleno ženo, pa so ga oprostili tudi plačila sodnega postopka. Pred roko pravice pa naj bi kmalu stopil tudi sostorilec tega kaznivega dejanja Aljoša Vogrinec, saj je na Okrožnem sodišču v Ptuju zanj razpisana obravnava 26. februarja.
Ivica Pintarič je že na prostosti
Le slabo uro pred omenjeno obravnavo je na okrožnem sodišču v Ptuju potekal predo-bravnavni narok tudi zoper 44-letnega Ivico Pintariča iz Varaždina, državljana Hrvaške in Slovenije, ki so ga hrvaški pravosodni organi kmalu po novem letu prijeli, ga tako kot Hriberška na podlagi evropskega pripornega naloga predali slovenskim pravosodnim organom. Pintarič je javnosti znan predvsem po tem, da je leta 2001 med prestajanjem kazni zaradi protipravnega odvzema prostosti skupaj z zapornikom Tomijem Mako-terjem pobegnil iz mariborskega zapora. Ker je zadeva zastarela, mu ne bo treba več nazaj za rešetke. Po tokratni razsodbi ptujske sodnice Katje Kolarič pa je zaradi tega, ker je priznal, da je leta 1997 spravil v promet bankovec za 100 mark, za katerega je vedel, da je ponarejen, dobil le dva meseca pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta. Le slabi dve uri po obravnavi pa so pripor zoper njega odpravili.
M. Ozmec
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ 0P0 OKNA-VRATA-GAR. VRATA
IS/t I 'ORS,,,,,,
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE [ -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA
-	STROKOVNA VGRADNJA IE
-	TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI H
zelo uGomm
Danes bo zmerno do pretežno oblačno, proti večeru bo pričelo rahlo deževati. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 5, ob morju 7, v alpskih dolinah do -3, najvišje dnevne od 5 do 10, na Primorskem do 13 stopinj C.
Obeti
V noči na soboto se bodo padavine nekoliko okrepile in v soboto popoldne ponehale. Po nižinah bo deževalo. Na Primorskem bo zapihala burja. V nedeljo bo sončno, zjutraj bo po nižinah megla.
DeguStacijSki menu v pomaranči...
5 hodov
4,00 eur
Foto: M. Ozmec
Ivica Pintarič se je ob prihodu na sodišče jezil na novinarje: »Kaj počnete tukaj, jaz nisem pravi, nisem morilec, ta pride pozneje.«
Napoved vremena za Slovenijo
Bolje volka v hlevu imeti,	3/9
kot se ob toplem soncu v svečnicigr
www.pomaranca.si ^ www.facebook.com/pomaranca.si H 02 788 00 28