f r, Nmjveiji slovenski dnevnik v 7(Iruženih državah VeUa 3* vse leto * . . $6 00 7a pol leta • • • • • |3 00 Zrn. New York odo leto - *7.00 Z* inozemstvo celo leto $7.00 I NARODA IJstslovenskih.delsvcev y Ameriki, The largest Slovenian Daily Li% tke United States. l»wJ every day except Sundays and legal Holidays. J 75,000 Readers* TJULEFOK: COSTULNDT 2876 NO. 258. — ŠTEV. 258. I!__ Entered as Seoond Clay Hatter, September 21. 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1878. ___NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 3, 1926. — SEED A, 3. NOVEMBRA 1926. TELEFON: COETLAHDT 2876 VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV POSLEDICE ATENTATA NA BENITA MUSSOLINIJA Fašisti so pričeli napadati sovražnike Mussolinija ter iskati zarotnike. — Na ducate ljudi je bilo aretiranih in vprizorjeni so bili navali na uredništva listov, ki nasprotujejo diktatorju. — Papež je čestital diktatorju, da je srečno ušel smrti. RIM, Italija, 2. novembra. — Izbruhi, predstav-ijajoč represalje proti sovražnikom fašizma so sledili včerajšnjemu poskusu, da se umori ministrskega predsednika Mussolinija, kljub prošnji slednjega, naj ne bo nikake osvete. Ljudske množice v Rimu ter tudi v drugih mestih Italije, so napadle glavne stane onih, ki so nasprotovali diktatorju, neglede na izjave slednjih, da so nedolžni. Proti-fašistovski časnikarski uradi so bili napadeni, in na ducate ljudi je bilo aretiranih na temelju suma, da so zapleteni v poskušeni zavratni umor. Truplo mladiča, ki «|e streljal na diktatorja, je bilo rešeno ter identificirano kot truplo Antea Zamponija, sina nekega tiskarja v Bologni. Star je bil šele petnajst let ter je nastopil iz svoje lastne imcijative, ne pa kot odposlanec zarotnikov. Učinek poskušenega umora je zopet neizmerno povečal popularnost Mussolinija. Diktator je in-avguriral znanstveni kongres v Bologni ter je prišel na Neptunov trg, kjer je bil deležen največje o-vacije, kar se mu jih je kedaj vprizorilo. Poročilo o poskušenem zavratnem umoru se je razširilo kot požar. Ženske so metale na Mussolinija cvetke ter kričale: — Bog naj vas blagoslovi! Mussolini je brzojavil iz Forli, svojega domačega mesta, voditelju fašistov v Bologni. — Še nikdar ni bilo takega ogromnega/pregleda orožja. Gozd pušk je zasenčal solnčno luč. Ničesar se mi ne more pripetiti, dokler ne bo naloga izvršena. Ko je slišal papež novico, da je usel Mussolini nadaljnemu napadu, je rekel: — To je novo znamenje, da je deležen Signor Mussolini božjega varstva. V truplu umorjenega mladiča je bilo štirinajst ran povzročenih od bodalc razkačene ljudske množice. Truplo je bilo tako ramesarjeno, da ga je mogel oče identificirati le po obleki. Le vsled intervencije Riccija, fašistovskega u-raclmka, ni oddal zavratni napadalec nadaljnih strelov na Mussolinija. Po prvem strelu je skočil Kicci iz svojega avtomobila, planil na mladiča ter mu izvil revolver iz roke. Ko je bil strel oddan, je ostal Mussolini miren ter se je smejal množici. RIM, Italija, 2. novembra. — Smrt slehrnemu sovražniku Mussolinija, — je bilo bojno gaslo, proglašeno včeraj po vsej Italiji. Ta bojni krik je zaoril po Italiji in bil deležen tudi oficijelnega odobrenja fašistovske stranke potom generalnega tajnika Turatija, ki je govoril pred 50,000 fašisti na Colonna trgu. Mussolinija ni bilo tukaj, ker je odšel po atentatu takoj k svoji družini v Forli. — Zadovoljila nas bo le smrt. — je zaklical Tu-rati. Ljudska množica pa je odgovorila: — Da,-smrt! Vse naše nasprotnike pobesite! je profesor naenkrat navil električno luč. Evans, ki je bil baje privezan na stol, je stal sredi sobe v dolgi beli halji. Njegovi rokavi so bili zavihani navrh, čevlje je slekel. njegova suknja je ležala na tleh in vrv, s katero je bil baje privezan na stol, je ležala v klopeiču poleg stola. Ko je bila navita luč, je skušal Evans potegniti s sebe belo haljo. Nato pa je padel v nezavest, ki je bila baje le fingirana. Evans je stavil pogoj, da se ga ne sme tekom predstave nikdo dotakniti, ker bi drugače "njegova duša ne mogla zapustiti telesa". • Sleparski medij je bil razkrinkan. Medij, ki je prirejal špi-ritistične predstave, je bil razkrinkan kot slepar. — Nenadna luč te-kctn seje je razkrila sleparijo. LONDON, Anglija, 2. novembra. — Vsled prizadevanj znanega Ifuxlev*in profesorja A. M. Law, ter nadaljnih članov nekega preiskovalnega komiteja je bil razkrinkan kot špritistiT-ni med.j Harold Evans. Ko jo v popolnoma temni sobi pokazal "svojo sestro Katarino", ROJ AKL NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. Kraljevska poroka v Stockholmu. Trije kralji se bodo udeležili slavnc-sti ob priliki poroke princesinje Astrid. — Navzoči bodo belgijski, norveški in danski kralj. — Ženin, princ Leopold, je že v Stockholmu cd sobote. STOCKHOLM, Švedska, 2. nov. Vladarji troh narodov bodo dospeli danes semkaj, da prisostvujejo civilni poroki belgijskega prestolonaslednika Leopolda s prineesinjo Astrid, nečakinjo švedskega kralja Gustava. Belgijski kralj Albert in'kraljica Elizabeta, stariša ženina, bosta prišla po morju. Izkrcala se bosta v Gothembnrg tor so odpeljala v glavno mesto s posebnim vlakom. Dospela- bosta približno ob istem času kot norveški kralj Ilaakon in danski kralj Kristijan. Princ Leopold je dospel v soboto na dom starišcv svoje neveste, princa Karola in princesinje Inge-borg. Norveški princ Olaf. ki je dospel danes zjutraj, bo najmanjši med kraljevskimi gostje, ker so vsi ostali, kralj Gustav, kralj Kristijan. kralj ITaakon. kralj Albert in princ Karol višji kot šest čevljev. Astrid in Leopold sta preživela včerajšnji dan s prejemanjem obiskov prijateljev, ki si prišli čestitat. BRUSELJ, Belgija, 2. novembra. — V Beljriji ni nobene državne vere. Belgijska ustava priznava vsa veroizpovedovanja ter jim daje enake prostosti. Čeprav je princ Leopold katolik ter prince-sinja Astrid protestantka. se ne bo slednja odpovedala svoji veri. P#o precedentu, katerega je ustvarita poroka Leopolda L, ln-teranca, s katoliško hčerko francoskega kralja Louis Filipa, bo poroka mešana, soglasno s pravili katoliške in protestantovske cerkve. Civilno poroko bo izvršil v Stockholmu socijalistični župan Lindhagen. Liga in prejšnje nemške kolonije. Nemška vlada zahteva, da se vrne Nemčiji prejšnje kolonije. — Lastni manevri Nemčije z mandatarnimi sila mi predstavljajo uvod k njeni prošnji v Ženevi. Prebivalci kolonij baje proti nemški vladi. Jalovi izgovori pastorja-morilca. Pastor, ki je hladnokrvno ustrelil v svoji študijski sobi nekega moža, pravi sedaj, da je bila organizirana proti njemu zarota. FORT WORTH. Texas. 2. nov. Baptistovski pridigar J. Frank Morris, proti kateremu se je pričel včeraj proces radi umora lesnega trgovca Grippsa. pred sodnikom George Hosey. je bil burno pozdravljen od tisočev pristašev, ki so s tem pokazali, da imajo skrajno čudne pojme o krščanstvu. Kljub tej siinpatijski demon-straeji pa so stavili zagovorniki Morrisa predlog. da se preloži proces v kako drugo mesto. Kot vzrok so navedli, da šo katoliki m mogočpi politiki, proti katerim je vodil Morris odločen boj. sklenili zaroto..koje namen je baje spraviti Morrisa na vislice. Državno pravdništvo je bilo odločno proti temu predlogu. Pastor je ustrelil Chippsa. ko je prišel slednji v pastorjevo stanovanje, da zavrne nekatere ob-dolžitve. katere je dvignil Morris proti njemu. Dokazano je bilo. da ni imel Chipps pri sebi nikakega orožja. ŽENEVA, Švica. 2 novembra. Dobro znana želja Nemčija, da dobi nazaj vsaj eno svojih številnih prejšnjih kolonij, pomenja težak problem za Ligo narodov, ker ga vsaj navidez ni mogoče rešiti. Nemčija se je približala tej de-likatni zadevi z veliko previdnostjo v upanju, da bo dobila zadovoljiv odgovor potom privatnih pogovorov z zastopniki ostalih sil ter se je že lotila zadeve na konferenci v Thoirv, ki se je vršila med zunanjima ministroma Brian-dom in Stresemannom. Zadnji razvoji v Ženevi kažejo tendenco dežel, ki so podedovala nemške kolonije pod mandati, da smatrajo svoje stališče v teh deželah več ali manj suverenim. Tako Anglija kot Francija sta protestirali proti vprašal ni poli mandatne komisije Li24. na katero so Cnn-niffe in njegovi tovariši vprizorili roparski napad. Cunniffe je bil star nekako trideset !et ter je bil rojen v Xew Vorku. Vse njegovo življenje je bilo zločinsko. SJvoj;i otroška leta je preživel v bližini ob pomolili j', Hudson reki krog 52. ceste ter jej kmahi postal strah okolice. Ko je, postal starejši, je organiziral tol-| po banditov. ki se je imenovala Hudson Dusters. Naporno delo imperijske konference. LONDON. Anglija, 2. novembra. — Komitej ministrskih predsednikov, ki preiskuje medseboj-I ne odnošaje angleške države na ; imperijski konferenci, je razprav-i ljal včeraj o vprašanju enakosti i statusa v imperiju, s čemur je zve-I za no Vprašanje zunanjih od noša-j je v. Južno-afriški ministrski pred-' sednik Hertzog. ki je omenil v ra-, sanje pri otvorjenju konference, | je baje izjavil, da si ne želi loči-jtve Južne Afrike od imperija. Zahteval pa je natančno definicijo enakosti dominijev v imperiju, boljšo kot obstaja sedaj. Sedanje stal išče dominijev v državi je priznano nedoločeno. Nemiri v Hondurasu. WASHINGTON, D. C.. 2. nov. Neki ameriški rušilec je bil odposlan iz Bluefields, Nicaragua, v f'eiha. Honduras, da zavaruje ameriška življenja *in lastnino i tamkaj. Bojno ladjo je zahteval ameri-1 ški konzul v Ceiba. ki je pretekli teden sporočil, da so se združili kaznjenci v tamošnji jetnišnici z CLEARFIELD, Pa., L novembra.—Poraz Pea-body Coal Co. in Erie železnice, katerega so pripra vili unijski premogarji v centralni Pennsylvania, je potisnil v ozadje open shop obrate. Shawnut Mining Co:, ki ima zaposlenih 600 delavcev, je objavila s plakati, da bo plačevala od se-daj naprej unijsko mezdno lestvico, kar pomenja zvišanje za 33 in eno tretino odstotka preko lestvice iz leta 1917. r a kompanija noče priznati uni.t ter skuša ohraniti svojo kompanijsko unijo. Organizatorji United Mine Workers pa izvajajo močan pritisk ter pričakujejo, da bo tudi ta kompanija kmalu priznala unijo. Nadaljna kompanija, ki je prišla v velike stiske radi unijske kampanje, katero je uvedel Brophv, je Allegheny River Mining Co., ki ima zaposlenih tišoč delavcev. V zadnji izdaji svojega lista, ki izhaja vsaka dva tedna, je vprizorila oster napad na unijo. Kljub temu pa ne more dopovedati svojim delavccm, da iahko plačuje Delaware, Lackawanna in Western kompanija, ki je obnovila pred enim tednom obratovanje rovov s 700 delavci, Jacksonville mezci io lestvico, proti kateri se ona tako zelo bori. Toliko ljudi je v zadnjem času zapustilo Alleghany rove, da je kompanija prisiljena sprejemati ljudi, ki s > ravno prišli v deželo. 42 takih priseljencev so spravili tekom zadnjih dni s Ellis Islanda semkaj. Praktično vsi rovi, v katerih se je v tem okraju obnovilo obratovanje, so pod unijsko lestvico. 5000 do 6000 delavcev je zaposlenih v teh rovih. Povišanje mezd je brez dvoma posledica stavke angleških premogarjev ter iz tega izvirajočega o-življenja trga. CHARLESTON, W. Va., L novembra. — Ne-unijski rovi v Kanaha okraju so objavili zvišanje plač za približno petdeset odstotkov. To povišanje je postalo pravomočno včeraj ter se tiče nekako 1 0,000 premogarjev. Sklep je bil storjen na sestanku lastnikov premo-govnikov ter je zopet uveljavil pristojbine, katere plačujejo unijskim premogarjem na temelju Jack sonville dogovora. Plača motornikov in strojnikov je bila povišana od $4.64 na dan na S7. i 8, plača pomožnih delavcev od $2.57 na $3.65, nakladal-cev od 43 na 64 centov za tono. Na ta način so i-meli neorganizirani delavci korist od boja, katerega so izvojevali organizirani delavci proti znižanju mezd. revolueijonarji, zavzeli mesto ter izgnali zvezne čete. WASHINGTON, D (*., 2. nov. Združene države se ne bodo pečale«* problemom priznanja vlade v Nicaragui, dokler ne bo sklicano posebno zasedanje kongresa, tla izbere novega predsednika, v soglasju z ustavo. Včeraj je bilo tukaj potrjeno poročilo iz Mangue, da je resign i -ral general Chamorro kot predsednik. a državni department n;-ma nikakih potrdil poročila, da je prevzel Chamorro poveljstvo nad armado. Se znam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr«ba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. 600 .... $ 9.45 Lir ... ... 100 .... . $ 4.95 Din. 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 ____ . $ 9.60 Din. ---- 2,500 ____ $ 46.25 Lir ... ... 300 ____ . $14.10 Din. .... 5.000 .... $ 92.00 Lir ... ... 500 .... . . $23.00 Din. .... 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $45.00 Za pofilljatve, ki preBer iJo DesettisoC Dinarjev ali pa Dva tisoč Lir dovoljujemo poseben cneska primeren popust. Nakazila pa brzojavnem raftms— sa stroške $L—. lirrftoJeaM t najkrajieai Posebni podatki. Pristojna za Izpla-fila ameriikih dolar. Jev v Jugoslaviji In Italiji znaša kakor sledi :za $25. ali Banji inwek 79 centov; od $25. naprej do 1300. p« S cente •d vsakega dolarja. Za večje svote po pl* »enem dogovoru. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street fhom: oobtlandt 4097 New. York* X* y*. GLAS NARODA, 3. NOV. 1026 J GLAS NARODA D opisi. (SLOVENE DAILY) Owned and Published by 6LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frink 8*kser, president. Long Benedik, treasurer. Place of btumeet of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlaadt 8t„ Borough of Manhattan, New York City, N. Y. I Brooklyn, N. Y. ! to plemenito idejo in ukrenili, da Društvo sv. Petra J. S. K. J. je ^ takoj podamo na delo in čim i na seji 16. oktobra sklenilo, da P*ej mogoče storimo nekaj za te priredi zabavni večer na Marti- nesrečneže, ki zrejo pred zimo in novo soboto, to je 13. novembra lakoto brez vseh sredstev za bo-v društveni dvorani na Morgan doee življenje. GLAS NABODA" "Voice of tke People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja Ust ga Amerike in Kanado_________„..$6.00 Za pol leta _________$3.00 Za četrt leta______$1.50 Za New York ta celo lete. 17.00 Za pol leta________$3.50 Za inozemstvo ta celo leto_$7.00 Za pol leta_________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemH nedelj in praznikov. Dopiai brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narednikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivalifiee naznani, da hitreje __najdemo naslovnika. 'GLAS NABODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Telephone: Cortlandt 2876- TUDI STATISTIKA Avenue, IJrooklvn. X. Y ♦ Vsi ameriški Slovenci res sim- Vstopnina bo 3o centov za ose-i patiziramo s teini revežu to ve bo. Plačati mora vsak član, če pri-' vsak- vI>rašanje pa nastane, smo de ali ne. pripravljeni vsaj deloma po- magati. . . Res je, da se ne nahajamo ravno v dobrih časih, da bi Xa svidenje! Jakob Slabič, tajnik. i vj;ak prispeval toliko kot nekoč \ j razne namene. Nekateri bodo celo Pittsburgh, Pa.|rekli da so že darova]i dovolj. — Sestanek, katerega je sklical To je vse res. ampak po mojem Anton Zbašnik. gl. predsednik mnenju nismo še tako daleč inčr-JSK.J za nedeljo, dne 31. oktobra ( pani, da bi sedaj deli roke na-v Pittsburghu. je. imel dober us-jvzkriž in pustili naše nedolžne peli pri nabiranju prostovoljnih Žrtve poginiti, ali pa za vedno n-darov našini revežem - poplav-. ničiti njih up življenja. Ijencem v Sloveniji. Sicer je bilo. Večji del ameriških Slovencev malo udeležencev, komaj kakih ! lahko daruje en dolar ali dva v dvanajst oseb. kljub temu smo ob-'ta namen; s tem bomo storili ne ljubili in darovali za pričetek $80. j samo našo narodno dolžnost, ain-Ce bi ne bilo slabega vremena, biipak tudi delo humanitete. ki je gotovo bilo veliko ljudi navzočih.! prepotrebno v prizadetih krajih. Vsi navzoči so veselo pozdravili Pozdrav! (I. L jev. Leta 1925 je ta ogromna zadrugi imela v obratu 15L» mlekarn, izmed katerih imajo nekatere opremo za predleovanje pre-bitečnega mleka v mlečne produkte. kot kondensirano mleko, stedoled. maslo in s?r. Ta zadruga je v poslovnem letu do 31.<-maja 1924 prodala za 75 milijonov blaga. Člani zadruge posedujejo približno 6 milijonov akrov, milijon molznih krav, 216.000 konj itd. Približno tridesetorica večjih zadrug je organizirana v National Cooperative Milk Producer's Federation, katera zadružna zveza objema 300,000 mlekarskih farmarjev v Združenih državah. JUGOSLAVIA IREDENTA Petinsedemdeset <>seb v Združenih državah razpolaga z letnim dohodkom ver kot enega milijona dolarjev, kot je razvidno iz statistik urada za notranjo carino, ki so bile objavljene v soboto. Dohodki tem lnultimilijonarjev so znašali leta 1925 v celem skoro sto in šestdeset milijonov. jili živi v državi Xew Yorku. 21 v Illinoisu, Oliiju in Pennsylvania i, 4 v Michigan«, 9 v Californiji in New Jersey, dva v Massaehuseettsu in v Marylaiulu, Wis-eonsinu in Rhode Islandu. Trije ljudje razpolagajo z letnim dohodkom, ki znata več kot pet milijonov na leto. Eden teh je John D. Rockefeller v New Yorku, ostala dva pa sta Henry in Edsel Ford. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU AMERIŠKA MLEKARSKA INDUSTRIJA. ŠE ENKRAT MUSSOLINI Italijani se postavljajo s svojo zgodovino in s svojimi predniki Rimljani. Rim je imel svojo ustavo in proti tej ustavi je za-r-el ruvati Lucij Sergij Catilina. Njegovo ruvanje je bilo podobno Mussolinijevemu ruvanju proti zdravemu človeškemu razumu in ustaljenim principom glede pravice in pravičnosti. Stari Rim pa ni imel le Catiline, imel je tudi Cicero-na, ki je Catilini zaklical: "Hej, koliko časa boš še izrabljal našo potrpežljivost L . .** Današnja Italija nima Cicerona. Današnja Italija ima samo Mussolini j a. Potrpežljivost italijanskega naroda presega vse meje. Italijani padajo pred diktatorjem na kolena. Diktator pa im-cvari državne naprave, zatira osebno svobodo, svobodo govora ,svobodo prepričanja. Da, dogodili so se že slučaji, da je bil človek aretiran zastrau misli, katere niti izrazil ni. "Živel Mussolini!" — kriči narod v svoji hlapčevski ponižnosti. Rimskemu Cesarju je bila dvakrat ponudena t esarska krona. Ponudena mu je bila z njegovim posredovanjem. Toda obakrat jo je odklonil. Ponudena mu je bila še vtretje. Ko je vse kazalo, da jo bo sprejel, se je pojavil Brutus s svojimi sozarotniki. Bodala so se zadrla v njegovo telo. in veliki Cezar je obležal v krvi. Danes moli italijanski narod za varnost in varstvo Mussolinija. Moli ter proklinja vse njegove sovražnike in jih pošilja k vragu. Toda Brutus in njegovi sozarotniki so znali sigurne j-še meriti s svojimi bodalci kot zadelajo krogle današnjih atentatorjev. Strel, ki ga je oddal pred par dnevi šestnajstletni fant na Mussolinija, je bil dobro pogoden. Krogla je pa x>dškoeila. Odškočila je od jeklenega oklepa, ki ga nosi Mussolini pod črno srajco. Italijansko časopisje neprestano poudarja, kako hraber je Mussolini, in italijanski narod domneva, da je pod posebnim varstvom božjim. Hrabrost je lepa rej;. Tudi božjega varstva ni za-meto vati, toda jekleni oklep je v teh časih boljši kot je oboje. | • ' ■ *' ' S , Nihče mu ne zameri, če nosi jekleni oklep. Zauj, za Italijo in za ves svet bi bilo pa dosti boljše, če bi nosil tudi nagobčnik, JLflL \ A _ Trženje mlekarskih produktov. Pred petedsetimi leti so bili kravji Iilovi v manjših naselbinah in <'elo v večjih mestih nekaj navadnega. Toda naraščanje prebivalstva je izpodrinilo krave na deželo in dobava mleka iz bližnje ali daljše okolice v mesta je postala pravilo. Moderne prometne ugodnosti in moderno oskrbovanje mleka je omogočilo dovablje-lije mleka iz jako oddaljenih kra jev. Velik dol mleka se raz pečava potom mlekarskih središč na deželi, kjer se vrši ohlajenje ah pasteuriziranje mleka in dostikrat tudi devanjc v steklenice. Iz teh podeželskih postaj se mleko naklada v hladilne vozove (refrigerator ears) za* hitro odpošilja-tov v mesta. Del mleka, ki pra rabi Xew York, prihaja v takih vozovih celo iz daljave 400 milj. V zadnjem času so za prevažanje mleka prišli v rabo veliki čebri tanks), podloženi s porcelanom ali steklom. Ob svojem prihodu v mesto se isti potom dvigal prenašajo iz železniškega voza v tovorni avtomobil, ki jih prevaža v mestno mlekarno. "Trnek" se sploh čim dalje več rabi za prevažanje mleka, toda da nekatera mesta dobivajo svoje mleko večinoma brez posredovanja železnic. TTT. Stroški produkcije in cene mleka, i Krma in človeško delo sta po-glavintni točki, ki določata stro-| ške produkcije; druse točke so obresti. zmanjšanje vrednosti, davki, zavarovanje na živino itd. Gospodarski strokovnjaki poljedelskega departmenta so preeenili stroške za produkcijo 10p funtov mleka v raznih državah za 1. 1021. V državi Vermont, kjer povprečna letna produkcija za vsako kravo znaša 5252 fnntov mleka in mleko vsebuje povprečno 3.0 od-sto maslene masti, so stroški za produkcijo 100 funtov mleka znašali $2.72 oziroma 5.8 centov za vsak kvart. V Louisiani, kjer povprečna prodnkeija vsake krave znaša le 3106 fnntov mleka, s-o ti stroški znašali $3.14. dočim na drugi strani v državi Washington, kjer povprečna letna produkcija mleka za vsako kravo znaša 7833 funtov, so stroški prodnkeije znašali le $1.83. Sploh čim večja je povprečna produkcija mleka in čim več masti je v mleku, tem manjši so povprečni stroški produkcije. Ceni se, da povprečna molzna krava v tej deželi producira na leto približno 400 funtov (skoraj 1863 kvartov) mleka, vsebujočih približno 160 funtov maslene masti. Boljša izbira živine, primerna krma in redite v bi lahko podvojila to povprečno. Niso redke krave, ki produeirajo 10,000 funtov mleka na leto, doeim so nekatere slovite krave producirale petkrat, Obrambni minister v nečedni vlogi. Nemški obrambni minister je bil imenovan v Fehme umoru. — Baje je vedel za obstoj tako-zvanega črnega Reichswehrja. šestkrat in še ver čez povprečni pridelek ameriške krave, i Seda nji svetovni rekord za jor-| sevske krave drži šampjon "Lad's | Tota", ki je leta 1022 producirala j 18.631 funtov mleka z nenavadno i visokim odstotkom masti. Sampjon holštinsko - frizijske pasme je krava "Dutchess Skylark Ornisly", ki drži visoki rekord 27.761 funtov mleka. Cene mlekarskih produktov so odvisne od mnogih okolščin. kakor od zaloge in potrebe, značaja tržišča, daljave do trga. splošne draginje itd. Prevažanje, razpeča-vanje. pasteurizacija, raba mlečnih st okleni o itd., tvorijo postavke. ki povišujejo strošek .na poti od producenta do konsumenta. Po ra eunu enega izmed največjih ameriških podjetij za razpeča-vanje mleka, farmar dobiva 40 odsto od cene mleka, ki ja plačuje lionsument. Ostalih 60 odstotkov predstavlja stroške prevažanja. pastcurizacije, dela v mlekarnah. razpečavanja in dostavitve ( na dom. Od tega. kar farmar do-J biva, mora on navadno tudi pokrivati stroške za prevoz od 1 deva. za rabo mlečnih kant itd. j Mlekarske zadruge. Mleko v steklenici, ki jo mestni prebivalec dobiva zjutraj pred ! svojimi vrati, je šlo skozi mnogo rok na svoji poti od hleva, kjer je bilo produeirano potom molzenja na roko ali na stroj. Ako po-edini farmar stanuje ob kaki stranpoti ali jako daleč od železniške postaje, on prinaša svoje mleko v kantah od 20 ali 40 salonov na neko torko «>b «r lavni cesti. Tam jih pusti, dokler ne pride t ovorni avtomobil, ki pobira, kante ob glavni cesti in jih priva-j ža na železniško postajo. Posebni j vlaki (milk trains) privažajo to! mleko v velika mestna železniška' razskladišČa, od koder se prevaža v velemlekarne za pasteurizacijo' in devanje v steklice. Zadrugarsvto na polju razpečavanja mleka in drugih mlekar-' skih produktov *se je jako razvilo in imamo nekoliko jako uspešnih zadružnih organizacij te vrste š rom Združenih držav. Največje število istih se nahaja v državah Minnesota. Wisconsin. Michigan in Iowa. Te zadruge navadno pro-! dajajo svoje produkte veletrž-cem. Večina mlekarskih zadrug je bila ustanovljena v svrho1 skupnega nastopa produeentov v kupčijah z mestnimi trgovci mleka. Le malo organizacij je poskusilo raz-| pečavanje in radeljevanje pro-j duktov med konsumente. I Največja tržna zadruga produ-1 centov mleka je Dairymen's Lea-J gue Cooperative Association, ki^ je zadruga famaarjev-mlekarjev v t okraju, ki zalaga mesto New York j z mlekom. V to zadrugo je vela-j njenih približno 70,000 farmar-' Solkan se zdi italijanski oblasti vedno bolj nevaren kraj. Pred dnevi je bilo zopet več hišnih preiskav, ki so pote.-? brezuspešno, kakor doslej še vse. ali nič uda, čako bodo odrejene čez jar dni nove preiskave. Oblast bi storila prav. ako bi prijela ovaditelje za ušesa. Videmski prefekt sredi poplave. Prefekt Spadadaveechia je hotel posetiti Idrijo. Moral se je ustaviti, ker je bila cesta proti Otaležu zasuta s kamenjem in zemljo. Kar naenkrat so plazovi za suli pot tndi za njim in tako ni mogel ne naprej in ne nazaj. Stopil je v krčmo pri Maruškovcu in tam so župani iz spremstva u-gihali, krjko bi rešili jirefekta in sebe. Z velikansko težavo so prišli župani Roječ. Rejec in Prva-nje v Želin. nakar so z ogjegasci šli prefektu na pomoč in g^spro-vili čez brežine in klance z lestvami preko hudournih strog in z vrvmi čez bregove na varno. P»i-lo je muketrpno delo Prefekt se je iz Cerkna vrnil v Videm. Utonil je pri poplavi kmet Češi k, ko jt* hotel priti čez Kanomljieo blizu Idrije po precej trhli brvi. Deroča voda ga je sredi brvi spodnesla. Klical je na pomoč, pa zaman. Proti Cerknem« je baje še več človeških žrtev. Slovenska dekleta so dobre delavke, zato jih vabijo na delo tudi tovarnarji iz starin provinc. Neka predilnica v Turi-nu išče večje število delavk in obljublja dobro preskrbo v vsakem oziru. Mnogo slovenskih deklet je že poskusilo svojo srečo v Turinu in drugod. Prepričale so se. da se ne sme nič verjeti obljubam, delo tam je težko, zato pa vabijo tja slovenska dekleta, domačinke se ogibljejo tovarn, ker je plača slaba. delo po prenaporno. Cerkev tiči za ustajami. MEXICO CITY, Mehika. 2. novembra. — Oficijelno je bilo včeraj objavljeno, da so v soboto pobili vstaše, pod generalom (Jallegos. Gallegos je zbežal v družbi nekega katoliškega duhovnika. Pričel je boj proti vladi z geslom: Krist je vladar. Vlada je izjavila včeraj, da je našla materijah ki je doprinesel dokaz, da se je organiziralo pod vodstvom episkopata vstaško gibanje. LAXDSSBERG. Nemčija. 2. nov. Tikom obravnave, ki se vrši že en teden proti članom Fehme v tako-zvani črni Reiehswehr. je skušal major Bpehdrucker pojasniti, da je državni obrambni minister vedel za obstoj tega črnega Reichswehrja in da je to organizacijo tudi odobril. Major liueh-drucker je bil voditelj puča. ki je bil vprizor.jen leta 1023 v Kuestri-nu in kojega namen je bil zopet uveljaviti monarhijo. Pruska državna vlada pa je dobila informacije o pripravah ter je preprečila izvršenje puča. Od tedaj naprej je zaprt major ISuehdruckcr za deset let na trdnjavi Kuestrin Sedanja obravnava se vrši na temelju obtožbe, da je poročnik Krlmlz, ustanovitelj te«r;i erncir Reieh swell rja odredil, naj ri one člane organizacije, ki so se izkazali izdajalcem in da je bilo dejansko umorjenih veliko število ljudi, ki so se vrinili v to organizacijo ter izdali skrivnosti. Major Buclulrucker je skušal nato pojasniti, da je bilo tako na silno postopanje proti izdajalcem potrebno, ker niso imeli voditclii j črnega Reiclnvehrja. ki ni bil of*i-ei.jelno priznan, na razpolago ni-kakih drugih disciplinarnih sred 'štev. ! Nato je skušal major I»uch-drucker prečit at i listino, ki naj bi dokazala, da je vojni minister j Gessler dejanski vedel za obstoj ! črnega Reichswehrja. J To je ba je razvidno iz pogovora j Gcsslerja leta 1923 z odvetnikom j dr. Mollom iz Stutgarta. Sodišče j pa je vzelo to listino, predno jo je j bilo mogoče precitati ter izjavilo. ■ da ne pride ta faza zadeve vpo-i štev pri sedanjem procesu. Kljub ! temu pa je mogel Buchdrucker izpovedati, da je smatral Gessler | črni Reiehswehr za uspešno o-brambo iztočnih meja Nemčija, ker je bilo takrat pričakovati vpada Poljske na nemško ozemlje. Sodišče pa je včeraj vendar namignilo. da bo mogoče treba za-slišati dr. Molla. Prejšnji pruski minister za notranje zadeve je v neki izjavi priznal. da je vedela pruska državna vlada za obstoj črne Reiehswehr. Obrambni minister Gessler je izjavil takrat, ko ni bilo tekom inflacijske dobe skoro nikake nezaposlenosti v Nemčiji, da je zelo težko najti ljudi, ki bi stopili v pravi Reiehswehr. Raditega se je dovolilo organiziranje črnega Reihswehrja. ki je bil znan pod imenom "delavskih bataljonov". Nato pa so prišli izdajalci in zavezniki so izvedeli za organizacijo. Vizija. Včeraj ponoči se mi je nekaj udnega sanjalo. Sanje so bile tako žive in tako pestre, da sem jih smatral skoro za resnico. Sanjalo se mi je, da gledam v veliko temačno dolino, obdano od visokih temnih gora. Dolina je bila vsa polna moških. ki so brit ko in pretresljivo jokali. Jok je bil strašen in pretresljiv. Tako jokajo edinole o-•itni grešniki, spokorniki in ljudje, ki so bili najhujšega deležni. Tema je postajala gostejša, jok silnejši. Naenkrat je pa šinila žarka luč iz neba. Prikazal se je an^clj Gospodov v vsej svoji slavi in veličanstvu. Hipoma je bil na zemlji ter za-"el hoditi od človeka do človeka ter jih izpraševati o njihovih revah in nadlogah. — Kaj ti je? — je vprašal prvega. — Žena. s katero sem živel toliko let v sreči in zadovoljstvu, mi jc umrla. Te izgube ne bom mo-jrfli prenesti. Angel j ga je pobožal z roko ter odvrnil: — Vrjatnem, da je težka ta izguba. Izprosil ti bom pa drugo ženo. ki bo istotako dobra kot je bila prva. Možak je potolažen vstal in od šel smehljajočega se obraza. — Kdo si ti.' — je vprašal an-gelj drugega jokajočega. — Jaz sem Mussolini. Krivica, ki sem jo delal, mi no da miru in pokoja. Ljudi, katerim sem storil krivico, je cela legija. Zdi se mi, da me neprestano zasledujejo in se liočejo maščevati. Th angel je rekel: — Ker si se spokoril. ti bo vse odpuščeno. Tn če obljubiš, da boš vprihoilnje drugačen, ti bo zagotovljeno mirno in udobno življenje. Mussolini je obljubil ter odšel žarečepra obraza. — In kaj je s teboj ? šal angelj Gospodov. je vpra- w V v * BOLEČINE Bled NEREDOV MEHURJA Takol pomaga SANTAL MIDY Glejte, da b» pristen. Gtejt* z 4 besedo "MIDY" lekarnah. T3 O JAKOM, ki imajo namen poslati darila za Božič v denarju priporočamo s pošiljatvijo ne odlašati. Cimpreje odpošljejo, tempreje se izplačilo izvrši. S tem pomagajo nam in pošti vzdržati točnost tudi v času največje zaposlenosti. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, STATE BANK New York, N. Y. — Imel sem enegra samega otro-čička. ki je bil lep kot zarja nebeška. Včeraj mi je umrl. Ta izguba je nadomesti j rva. Angelj se ga je dotaknil z roko rekoč : — Umiri se in potolaži se. Žena ti bo rodila še lepšega in boljšega otroka, ki ti bo v veselje v življenju in opora na stara leta. lit možak je potolažen vstal in odšel. — In kaj je s teboj? — je vprašal angelj nadaljnega jokajočega. — Imel sem lep dom in cvetočo kmetijo, pa je prišla toča in uničila pridelek, pa j«* izbruhnil požar in mi je hišo uničil. — Potolaži se. Pribori n je leto ti bo polje zopet obrodilo, prija-tel.ii ti bodo na pomagali postaviti lepši dom kot je bil tvoj dosedanji. Tn tako je hodil angelj fiospo-dov od jokajočega do jokajočega. Za vsakega je imel tolažilno besedo, vsakomur je vi iT novo upanje v obupano srce. Dolina se je začela polagoma prazniti. Kjer je bila prej največja žalost, je zavladalo največje veselje, kjer je bil prej jok in stok. so bili sedaj vzdihi veselja in zadovoljstva. Polagoma so vsi oddli. vsi olajšani in potolaženi. Sredi violine je ostal en, sam in ] jokal. { Tndi k njemu je pristopil au-gelj. — Kdo si ti. moj dragi? Tišino so pretrgale j eel ja joče besede: • — Jaz sem pa Tonček Grdina. Angelj Gospodov se je čudom začudil. — O. ti si Tonček Gadina? Tn angelj Gospodov je pokleknil k ,jsiemiut^jž^ggiji jjre^brif-kn zajokal. r GLAS N'ARODA, 3. NOV. !I« Zakladnica v grobnici. A. J. Ara o še v. — A. Š. Največja zbirka zakladov na svetu je ona v Moskvi. V Kremli-nu, v tem utrjenem mestu sredi mesta, je nebroj katedral, palač in mavzolejev ali grobnic, ki so natrpane z dragulji in dragotina-mi, katere so tam nagrmadili že ta grobnice dolg. turoben in zlovešč vzdih. Nekateri delavci, ki so delali v grobnici, so se tako zgrozili, da so odpovedali sodelovanje ter pobegnili iz grobnice. pretekli sta dve, tri, toda nihče se ni še vrnil. Temu se je veliki Korzičan čudoma čudil, zato je poslal nadaljno skupino, naj gre pogledat, kaj je s tovariši. Uro pozneje se je vrnila skupina, ki je šla poizvedovat, in nje vodja je poročal: — Veličanstvo, dospeli smo do težkih železnih vrat, ki so trdno ■ zapahnjena. O tovariših, ki so šli Škofovo truplo je bdo pokopa-j pred nami pa ni sledu ki je bil zj Napoleon se je nato odločil in no v polnem ornatu, rni ruski vladarji. Največji za- zlato mvezen in z dragulji pose-jodšel kladi pa se nahajajo v grobnicah in krstah, v katerih porivajo trupla in kosti mrtvih carjev in visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Kmalu po npostavitvi boljševi-ške vlade, so vdrli vojaki Rdeče garde v podzemeljske grobnice pod Kretnlinom. in sicer z namenom, da si prilaste historične zaklade. Toda, kakor potrjujejo sa- skupino častnikov in sa- jan. Na njegovih prstih je bilo J>erjev sam y ?]obino Družba je' več prstanov velike vrednosti in v(dospela v dolg in tesen hodnik.' krsti je bilo še-tudi več drugih komaj visok (]ovolj (]a jp t,lovek dragocen. « predmetov. Kljub v njem lahko pokonci hodil; stobejrrii] s svojimi /lata in starožitnih dokumentov,' spreniijevalci iz grobnice. Prišed-ki so jih tam nakupičili potentat- 5ojra po karaenitih st„pnicah zo. .;e Azije in bizantinske Cerkve. pef na vrh so „a sprejeli jcfro. Zalo je njegov prvi ukaz, ko je vi Ustniki, ki so mu sporočili, da stopil v Kremlin, veljal patriar^ je Moskva v plamcnib in da se jc ' j treba jadrno umakniti iz mesta. - Izročite mi zaklade! | So(laj jo toroj jasno da je X;j Kakor ve povedati legenda, je.poleona prestrašil mehanizem, sli-stari svečenik lokavo odgovoril: -en 0n i m, kakršne je odkrila sov- - Veličanstvo, zakladi so vam • fska komisija v ?robnici. na razpolago. Pojdite in vzemi-1 Brskanje za skritimi zakladi v u' i Kremlinu bo brez dvoma spravilo Napoleon je res ukazal, naj se | na (1an ge marsikatero intcrcsallt. preišče podzemlje Kremlina; to- no skrjvnost da ves trud je bil zaman: o zakla-diluni bilo sledu. Razočaran in razkačen je Na- |K>leon končno ukazal svojim vojakom, naj odpro grobnice in krste, v katerih so počivala trupla svetnikov in prvih ruskih vladarjev iz dinastije Rurik. Tn res: ko so vojaki odprli neko grobnico, so naleteli na kame-uite stopnice, ki so vodile v globino. Napoleon si je bil sedaj svest. da je našel končno pot do Sodi se, da imajo zakladi krem-linskih grobnic ogromno vrednost do desetih milijard dolarjev. V teh grobnicah je shranjeno — glasom legende — tudi oblačilo Marije Device; to oblačilo so ukradli Tatarji, ko so izropali in oplenili Moskvo, toda Rusi so ga priborili nazaj, ga uvezli z zlatom ter vsili vanj žlahtne kamene. V tem oblačilu je všit tudi dragulj, znan pod imenom "La Pellegri-na". ki je najpopolnejši biser na zakladov. Nemudoma je pozval n svetu in ki ie eenjen na 300 nekaj svojih najboljših grenad.r-J ^ dolarjev_ Polna vrednost jev. katerim je naročil, naj stvar j dra^uljev? ki so vgiti v tom obla. preiščejo. čilu. se ceni na poldrugi milijon Opremljena s potrebnim orožje^. orodjem in svetilkami, se je napotila mala ekspedicija pogumno po stopnicah v podzemlje. Napoleon je sklenil, osebno počakati na poročilo, Pretekla je ura. V eno vrsto—Camel—denemo najboljšo kakovost NAJVEČJA tobačna organizacija na svetu izdeluje ene vrste cigarete—Camel. V to vrsto gre vsa želja največje svetovne tobačne organizacije, vstreči ljudem ter vsa spretnost tobačnih izvedencev jim poslužiti. Onega dne, ko je Camel prišla na trg, je ugajala kadilcem. Vsako leto jo novi miljo-ni pozdravljajo kot edino najboljše kajenje. Samo cigareta najboljše kakovosti more napraviti in obdžati toliko miljonov prijateljev. Samo cigareta, ki vsebuje najbolj izbran tobak, more imeti vodilno mesto v prodaji cigaret. Camel tobak je najboljši in je tako skrbno mešan, da nikdar ne utrudi okusa. Camels nikdar ne pustijo pookusa po cigaretah. Upamo, da boste v Camels našli največjo zadovoljnost, katero more dati najfinejša in najboljša cigareta na svetu. Priporočamo vam, da primerjate Camels s katerokoli cigareto in narejeno za kakoršnokoli ceno. Preskrbite si Camel! R. J. REYNOLDS TOBACCO COMPANY, W I N S T O N - S A L E M, N. C. SEZNAM KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE ki izidejo te dni. 1. Velika pratika za leto 1927. 2. Iz skrivnosti prirode — poljudno znanstveni spisi. JušKozak; Beli mecesen — povesti. Vladimir Levstik: Kladivo pravice — a 4. povest iz vojne dobe. Vai oni, ki so plačali članarino, jih bodo prejeli po pošti naravnost iz Ljubljane. Natančen čas bomo žc pravočasno poročali. Vsakdo, ki se je medtem morda selil, mora skrbeti, da bo knjige dobil na naslovu, ki era je naznanil takrat, ko je plačal naročnino. Mi smo posebej naročili par sto iztisov, da lahko ustrežemo tudi onim, ki ie n»o člani te družbe. Velika pratika, kakor vse ostale knjige bodo jako zanimive. • » % » . * fe r" - | CENA 4 KNJIGAM JE -t n ■»t >» Pošljite z naročilom natančen naslov in potrebno svoto in poslali vam jih bomo poštnine prosto, dokler zaloga ne peids, i Vsa tozadevna gtsm^ tj^slpvite n^: "GLAS NARODA** 82 Cortlandt Street. ■ Hew York, V. Y. . _ _ _ ■ _ ■■n Pfr dolarjev. Da-li je bilo to oblačilo nekdaj res Marijina last. je seveda težko dognati, kakor je to stvar pri vseli relikvijah in starožitnostih, toda tradicija trdi to z gotovostjo, in dejstvo je, da je preje viselo to oblačilo v Uspenski katedrali nad glavnim oltarjem, pred katerim so bili kronani vsi ruski vladarji izza dobe Ivana Groznega. Nadalje se nahaja v teh grobnicah dragoeena slika, o kateri pravi tradicija, da jo jc naslikal sam sv. Lukež. V podzemski zakladnici so tudi mitre patriarhov, katerih največja. mitra patriarha Nikona, vsebuje 5000 biserov, rubinov, safirov in dijamantov ter je cenjena nad en milijon dolarjev. V mitri patriarha Nikona je še dvoje redkih dragocenosti: — v njej je vkovan biser rimskega imperatorja Julija Cezarja, katerega je daroval veliki Cezar Servi-liji. materi Brut lisa. svojega največjega prijatelja in svojega poznejšega morilca. V tretjem stoletju je podaril neki potomec Ser-vilije ta dragulj patriarhu sv. So-fije v Carigradu. V enajstem stoletju pa je podaril jeruzalemski patriarh ta biser moskovskemu, patriarhu, in končno so ta dragoceni zgodovinski kamen vkovali v mitro patriarha Nikona. Drugi zelo dragocen kamen v tej mitri je biser "Perez". Ta dragulj je bil last Pereza. perzijskega kralja, ki je. vladal leta 459. Po Perezovi smrti je kupil dragulj rimski cesar Justinijan ter plačal zanj sto fnntov zlata. Končno je prišel kamen v posest ruskega carja Vasilija, ki ga je daroval kremlinski zakladnici. Sovjetska komisija bo posvetila tudi mnogo skrbi in pažnje iskanju zakladov velikega despota in samodržca Ivana Groznega, med katerimi zakladi se nahaja- jo tudi dragoceni starogrški in! rimski rokopisi, ki so neprecenlji-1 ve vrednosti. To je torej samo del onega, kalupa jo najti sovjetski oblastniki v kremlinskih grobnicah. Tn želeti bi bilo. da pridejo te neprecenljive dragocenosti na dan. da se ž njimi okoristi živo rusko ljudstvo — ker dovolj dolgo so se kitili ž njimi mrliči. . . SLON V AVTOMOBILU Na Dunaju pripravljajo premi-jero drame "Vasantasene". v kateri nastopata dve eksotični živali, slon in kača. 8 slonom pa je velik križ. Svoje stalno bivališče ima v Pratru. Burprtheater pa je precej od rok. in tako bi se moral debe-lokožec pred vsako predstavo žc dopoldne podati na pot, da ne zamudi večernega zaeetka drame. In se lahko pripeti smola, da popadejo slona sredi pota muhe in se upre — kako naj se potem vrši predstava brez njepra ? Pa so se brihtni Dunajčani domislili in so sklenili, da bodo slona z avtomobilom prepeljali v gledališče. O Žejne Angležinje. Moderna narodopisna znanosi deli Angležinje na tri tipe. ki so baje ohranili prvotne posebnosti nekdanjih rodov. Ženske se baje manj izpremiujajo pri mešanih zakonih kakor moški. Angležinje prve vrste so v Evropi najbolj znane, ker se letno izselijo v veliki množini v ostalo Evropo kot u-čiteljice in sin 110. Niso posebno lepe, so suhe in dolge, imajo koščeno ribjo glavo, dolir. kljunu sli-čen nos in ven štrleče oči. V splošnem baje spominjajo na ščuko. Manj je razširjena druga vrsta žensk, ki je podedovala po mnenju arheologov zunanjost najstarejših prebivalcev otoka: veliko suho postavo, oprromne ploske noire in čudno, posebno obliko 7. hitro ufirfcujo. v'u?a-Tnn« daje poživljajoč spanec, mono, umirjfno živce, ilnlwr tek, fino prebavo. redno delovanje Alroba. In voljo za dep). To novo zdravilo, Nupi-Tnne, dr-a <"ud« ž i - Za "Glas Naroda" priredil G. P. Id (Nadaljevanje.) — Zelo pravilno, ekscelenea, — je odvrnil Orlov. Zopet je zrl Voronzov vanj, kot da pa vidi danes prvikrat. — Zelo moder ste za svojo starost, — je rekel z neprostovoljnim priznanjem. -v Jaz sem vsaj pošten, — je odvrnil Orlov. — In zakaj, — je vprašal kancelar, ki je previdno tipal naprej, — zakaj ne skušate sami skleniti zveze s Katarino! Orlov je zmajal z glavo. — Velik prepad ločuje družabnika Petra Tretjega od visoke žene. ki zre nanj z zaničevanjem. Najvišjemu uradniku države pa *e lahko približati se ji. — Ona me sovražf, — je odvrnil Vorozov živahno. — Potrebuje vas. — Tem manj mi more koristiti. Oba sta molčala. Med obema se je vršil boj kot v temni noči, ko si ne upa noben izpustiti svojega nasprotnika, da dobi oprijem, ki bi vrgel drugega na tla. — Ali je ušlo vaši bistroumnosti, ekseelenei, — je pričel Orlov iznova, — kako se oblači sedaj carinja. — Ona nosi narodno nošo, — je odvrnil kancelar, nekoliko presenečen. — To je storila tudi Katarina semintja. — Elizabet« je bila hčerka Petra Velikega. — je odvrnil Orlov, — Katarina pa je Nemka. Elizabeta je nosila narodno nošo včasih, Katarina pa jo no>^ vedno. — Ali hoče uplivati na narod? — je vprašal kancelar in zopet je zažarel plamen v njegovih očeh. — Popolnoma prav, ekscelenea, — je odvrnil Orlov. — Kdor pa hoče uplivati, ima razloge za to. — Kakšni razlogi bi bili to? — je vprašal Voronzov prežeče. Orlov se je nalahno priklonil. — Rešitev pripuščam priznani bistroumnosti vaše ekscelence. Voronzov je sedel. — Kakšne misli za tem drznim čelom, — je mrmral predse. — Dobro je, Orlov, imeti vas za i>rfjatelja Orlov je stopil tik poleg njega — Ozrite se naokrog, ek^eleff^a. Še grmi v državi. Višje in višje bodo narasli valovi, dokler ne bo vihar, — in pri tem je pokazal na sobe carja, — odnesel s prestola moža tam notri. Ura Katarine bo prišla, — mojo besedo na to. Voronzov se je pomišljal. — Dvojna igra je nevarna igra. — je rekel prevdarno. —O tem lahko pripovedujejo gozdovi Sibirije. — Sibirija ni bila vaši ekseelenei še nikdar bolj gotova kot sedaj, — je odvrnil Orlov odločno. — Car vam še vedno prizanaša, a kmalu bo otvoril lov na vas. Možje kot on ne pozabijo nikdar, kar jim je storil zlega kdo drugi. — Žalostna slika, — je odvrnil kancelar, ki je zrl mrko predse. — Vaša usoda, če bo vladal Peter, — je odvrnil Orlov. — Če pa bo car strmoglavi jen, vas bo neusmiljeno uničila Katarina, vas, služabnika carinje Elizabete in Petra. In vsled tega je treba skleniti ž njo mir. — In če storim to, — je rekel kancelar ter majal z glavo, — ter ostane Peter, — kdo bo ščitil mene, zaveznika Katarine, pred carjem? — Potem, — je odgovoril Orlov priprosto, — bo napravila deklica vaše ekscelence vsemogočno. — In kdo je ta deklica? — je vprašal Voronzov, ki je postal j-ozoren. — Vi imate lepo nečakinjo, ekseelenca, — je odvrnil Orlov povsem mirno. Voronzov je skočil pokonci. r — Vi ste demon, —je vzkliknil ves iz sebe. Dolgo časa je jrl nato predse. Prost je bil vseh pomislekov, bal se ni nikakega sredstva, kadar je šlo za njegov lastni dobrobit in Je malo se je brigal za usodo svojih nečakinj. Izza onega januarskega dne, ki je stal tik pred nogibeljo, tik pred nabrušeno sekiro na rdeči blazini, je vedel, da ga je rešila njegova nečakinja brez njene vednosti, da jo je car ljubil. Ali pa je tudi ona ljubila njega? Ali je mogla ljubiti deklica tega impulzivnega, domišljavega moža. tega degeneneriranega potomca Romanovičev, v katerem sta živela naprej sovraštvo in pohota Petra Velikega kot karikaturi? Naenkrat pa je videl Petra pred seboj, v dolgo izginolih dobrih dneh. ko ni zakrknila še nobena skrbj nobena strast in nobena žalitev njegovega srca, — videl tega otroško veselega, zaupnega, dobrosrčnega i noža s srečnim smehljajem in razumel je. kako bi mogla uslišati ravno taka mlada ženska, ki je ravno prišla iz samostana na dvor, lavno Petra pred številnimi drugimi. In kako stališče naj zavzame proti temu, on kancelar? — Srce earja pripada Elizabeti Romanovni. — je slišal tedaj Orleva reči kot iz velike razdalje. — Če bo Peter uničen, boste vladali kot prijatelj hvaležne Katarine. Če pa bo ostal Peter, bo dvignil konteso k sebi in medtem, ko bo v njenem objemu pozabil na vlado in cesarstvo, bo stric Elizabete gospodar Rusije. Ali mi morete oporekati? Voronzov mu je položil obe roki na ramena. ' — Vi ste mož, Gregor Gregorjevič. o katerem bo še poročala zgodovina. — Govorite takoj z Elizabeto, ekseelenca, — je silil Orlov. _ Se dane« zvečer, ker je to neprecenljive važnosti. Ne recite preveč, le eno: — Blagor hiše Voronzov počiva v dveh sinjih očeh. Morajo kc smel jati ob pravi uri. — Smehljale se bodo. — je odvrnil Voronzov s temno eneržijo. — Le Se eno vprašanje: — Kakšen interes imate vi na vsem tem? — Zasigurati se hočem. — je odvrnil Orlov brez pomišljanja._ za vsak slučaj. Dokler vlada Peter, sem zavarovan. Če pa zmaga Katarina, se bo spomnil mene prijatelj earinje. — Mojo roko na to, — je odvrnil Voronzov, čisto pomirjen ter z vzdihom olajšanja. — Naju druži sedaj ista usoda. Ne besede, dejanja bodo dokazala mojo hvaležnost. V tej uri je obrnila zgodovina Rusije svoj tek. Stopil je korak od Orlova. Ravnokar so se odprla vrata v dvorano in vstopila sta grof Ra-/umovski v svoji maršalski uniformi in vrhovni komornik, grof Šu-valov. \ Orlov je zrl za kancelarjem, ki je pozdravljal novodošla. — Ti norec, — je mrmral. — Tvoja usoda se je obrnila sedaj. Car Peter bo uničil prijatelja Katarine ali pa te bo slednja uničila s tekitfayfrlko.^rj-ed. ' - - ' .1 <* — Zelo Imjevit se zdim samemu sobi s tem prokletinl protinom, — se je norčeval Rozumovski iz samega sebe. Še vedno pa je neko-'ma učiti. V tem oziru lahko po-liko prizanašal svoji desni nogi. — Mars v bolečinah ... Na pove-[stavimo Eskime med najbolj raz- Ije carja se je moral namreč naučiti ekserciranja po pruskem u zorcu. 1 s f m — Ga ni še na izpregled — je vprašal Suvalo v ter pokazal proti sobam carja. Voronzov je skomignil z ramama. — Jaz čakam že eno uro. — Kaj hoče pač tako pozno zvečer? — je vprašal Razumovski nestrpno. — Kdo ve? — je odvrnil Voronzov. — Gregor Gregorjevič, — se je obrnil proti Orlovu, — ali nas hočete pripraviti? Orlov je zapustil dvorano. Razumovski je takoj omahnil na stol. — Gotovo študirajo, — je pripomnil zaničljivo. — Vladar, — je odvrnil Voronzov v prav tako ironičnem tonu, — ki študira svoj poklic, ali je nekaj smešnega? — Vladar? Poklic? — je ponovil Razumovski. — Ali mislite s tem mogoče Petra, moj dragi? — Koga drugega? — je odvrnil Voronzov s pomembnim smehljajem. — Ta se izobražuje? — je vprašal Suvalov zaničljivo. * Voronzov je pokazal proti vratom. vita ljudstva: mnogoter 44kulturen" narod stoji mze'kot oni. (Dalje prihodnjič.) (Dalje prihodnjič.) Ivan Bežnik; ( jf Narod, ki izumira. (Nadaljevanje) če niso med tem Evropejci prišli --j mimo. Eskimo ima do te lastnine Zanimivo je to : Ko so prišli ( veliko spoštovanje. Evropejci, Eskimi niso poznali j Če kdo komu kaj. (posodi, bodisi žganja is njegovih posledic. Ko čoln ali orožje in se to na lovu se je bližal Božič, «0 vprašali ra-z- i kaj pokvari, recimo, da tudenj str-iskov-alca Egedeja, kdoj postanejo ga čoln. gre to na račun lastnika, njegovi ljudje (Evropejci) 4nori\ j Če si kdo rzpo5?odi kako sftvar, da ker so mislili, da je vsakokratna lastnik ne ve o tem in se mu po-" norost" posledica pravnika sa- J kvari, mora povrniti škodo, mega in važen dogodek, točka, od | Eskimo ne zbira bogastva. To katere so računali čas. Pozneje so mu je tudi skoraj nemogoče. Niti izvedeli, da izhaja norost iz one vse živali, .ki jih ujame, niso po-tekočine, ki so jo ^ato imenovali polotoma njegova last. Njemu so-silaerunartok", to je 44stvar, od memu in njegovi družini pripada NAZNANILO. Dne 13. oktobra je umrla v Virginia, Minn. FRANČIŠKA ŠPEIIAR v starosti 45. l^t in zapustila 8 otrok v starosti od do 18 let. Poleg teh zapušča tudi mene svo-pje«ra brata in v starem kraju pa 4 brate in 2 sestri. Naj v miru počiva! Iskrena hvala vsem. ki ste jo obiskali na mrtvaškem odru in spremili k večnemu počitku dne 21. oktobra. Žal ujoči brat: Frank Hrovatich, Virginia, Minn. (2x 3,4) Aretanje paraikov - Shipping New* 4. novembra: Thurinsia," Hambur*. ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov. V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. katere se iagubi pamet''. Zdaj i-menujejo žganje smapsemik. Značaj in drugo. samo atak. grenlandski tulenj, to da trudi od tega dobe solovei ^voj * j delež. Dmige vrste tulnsjev razdelijo med seboj solovei. Navadno dobi vsaka hišo dotičnega okraja Zelo lepa lastnost Eskima je, po en kos. Posebno razdelijo raz-da ne pozna zmerjanja; njegov lične vrste kitov, od katerih dobi jezik niti nima besed tza to. Mar-,lovec navadno le neprimerno maj-sikdo izmed nas bi lahko zavidal hen kos, četudi je žival ubil po- POZOR BO JAKI l Prosti pouk glede državljan tetva in priseljevanja je vsak fietr tek in petek med 1. uro popoldne j in 10. uro zvečer v ljudski iol< štv. 62 Hester & Essex Street New York City. Vprašajte za zastopnika Legij* za Ameriško Državljan/rtrvo. to preprosto ljudstvo. Na ti lastnosti leži vsa razno!ič-nost njegovega značaja. Grenan-dec je po svojem značaju med dobrimi skoraj najboljši. Odlikujejo ga dobrodušnost, miroljubnost in složnost; to so glavne njegove poteze. S sosedi rad živi v miru in ne misli na to, da bi koga žalil. Ugovarja silno nerad, četudi se morda ne strinja z vsem. Neresnice se govori, a tudi resnico rad molči, ker ne ve, kako jo bo dru- polnoma sam. Ko privlečejo kita do brega, pridejo vsi prebivalci vsak s svojim nožem in panejo' nanj, da si oddelijo svoj delež. — Pri tem delu je taka gneča in se to vrši s takim ognjem, da mnogokrat v naglici drug drugega po-režejo. Ta pravila pa ne veljajo samo za večje živali, ampak tudi za razne vrste rib. Če jih lovi več skupaj, določajo . , „ , v . natančni predpisi, čigava je žival, gi sprejel, v tem slučaju se po---p«; „ ■ - , . _ . . ... 1 (in lovu na severnega jelena je žival onega, ki jo je pry i zadel, Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj proda-ia; prav vsakdo prizna-va, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI 'GI a s N aro četudi ga je le neznatno ranil. služuje nedolžnih izrazov. Njego va miroljubnost gre pogosto celo tako daleč, da če je okraden. ne j Mo zahteva svojega nazaj, ako tudi * , . , , ve. kdo je tat. Ce je v kraju lakota, je Eski- « j*' -j ji i j • 1110 dolžan od živali, ki pripada Raditega zaide redkokdaj v pre- - . * T>ir. Boj za obstanek je tam gori ^ ^T '^raviti že itak tako resen," da b ine kazalo ^ 23 VSe' ^ ^>loh ^^ ne' . , i, i kaj mesa. cepiti moči za take malenkosti. Grenlandec je srečen človek, nje' .Je bd ]°V b?*at' tedaj lla" gova duša vesela in lahka kot du- J™!^ vo^mo, kjer jedo, dok- ' ler k " " " * " -------- pozabi takoj in je kmalu spet raJ^f pomanjkanje, *e- dosten in zadovoljen z vsem. Po i d?J d**>™\> kl. ^stim, ki ••ti,- . . ..nimajo, dokler imajo kai. Potem kvoji lahki, veseli naravi, ne misli f ' . . J J j-went i j - • stradajo vsi skupaj, mnogo na bodočnost. Oe ima v i ,r . . , , 1 ,- • . i V tem ozinu so Eskimi irsmilje- trenotku hrano, se veseli in jej . . . _ ^ četudi ima že naslednji dan trpe- im k° 0tr0ci- 111 ti pomanjkanje. i ^^ -lun. Pometi bližnje- , - .... A : Trdo življenje ga je izučilo. \ end ar po pomanjkanje m tu-!j„ • , , , . . . ■ t- 1 • . , , da je. kljub lastni mrt^. m spret-ga nimata pn Eskimu taste glo-!^- - j , , . „ .. . . . 0 nosti. vcasnn vendarle navezan na u a joče moči ko .pri nas. ko se telesnim pridružijo še dušne muke. Njegov znaičaj je za to prelahek. Kadar do*bi in se naje. pozalbi na vse. kor je predal in ne misli, kaj druge, zato rad pomaga tudi sam. Eskimo je gostoljuben. Potmik -»»- . , . . . . „ . i lahko krene v prvo hišo. ki ionaj- Kadar doni m se naje. pozalbi na . ■ ^ , . , ,. , . * 1 dem ostane, dokler se mu zljubi. , - 4 . , . . Vsega, kar premorejo, mu daio. bo jutri. Edino, kar more greniti v . ..... . J . , Ivo odiae. mu na-lozijo bralna za njegovo srečo. je. videti druge v sili; zato deli, kar ima, do zadnjega. Najlbolj bojli Eskima srce, če stradajo njegovi otroci. Zato dajo otrokom vse, četudi bi imeli lakote poginiti. Vsa hišna oprava pri Eskimih je last družine ali vseh sostanovalcev. Ženski čoln je last družine — šotor tudi. Hiša je last družine, če stanuje več družin v nji, je pa lastnina vseh skupaj. Posesti izemlje Eskimo ne pozna. Toda nova>da je, da na mestu, kjer stanujejo že drugi, ne sme postaviti brez dovoljenja teli nihče ne luše ne šotora. Priplavljeni les je tega, ki ga je prvi dobil, naj bo kjerkoli. Če ga privleče do brega in potegne iz vode. tzaiznamuje kakorkoli in gre. ker je prepričan, do ga bo tudi Čez l^ta našel Tavno tam, seveda, na pot. Tudi Evropejca sprejmejo gostoljubno, ki jim pa poplača gostoljuibnost z malo kave. ki jo nosi v ta namen s seboj. Da je gostoljubnost dolžnost, o tem pripoveduje kapitan Holm. Morilca Maraituka, ki je umoril svojega očma, so sprejeli njegovi sorodniki v goste in ga dolgo gostili, četudi je bil silno neprrljRjb Ijen. H gostoljubju so jih silile pri-rodne razmere. Slabo vreme jih je daleč od doma sililo pogosto, da so morali stopiti v tuje hiše. Vendar pa je zaiček) to gostoljubje s prihodom Evropejcev pone-havarti. Iz vsega tega je ratzvidno. kako so vsi zakoni te grenlandiske dežele zgrajeni na temelju medsebojnega ibrat-atva. Podpiranje in ljubezen so jim glavni cilj. Mar-"tikdo od nas 'bi se moral od Eski- Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, Je potrebno, da Je poučen o potnih Ustih, prtliagl ln dra gih stvareh. Vsled na5e dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedriavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje alt permit la "Washinfftona. bodisi za eno leto all 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotova-njem ln to naravnost ▼ Washing-ten, D. G. na generalega naselnl-5kega komisarja. Glasom odredbe, kl Je stopila v veljavo 31. julija, 192« se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora Iti iskati vsak posilec osebno, bodisi v na j bližnji naselnl-Ski urad ali pa ga dobi ▼ New Toku pred od potovanjem, kakor kedo ▼ proSnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja« Kdor Seli dobiti sorodnike ali svojce ls starega kraja, naj nam prej pifie za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripnščenih v tem letu «70 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena za ameriSke državljane, kl iele dobiti sem stariSe ln otroke od 18. do 21. leta in pa za poljedelske delavce. AmeriSfci diavljanl pa zamorejo dobiti sem Zene ln otroke do 18. leta brez da bi bili Stetl ▼ kvoto, potrebno pa je delati proSnjo v Washington. Predno podvzamete kaki korak, pišite nam. FRANK SAKSER STATE BANK S2 CORTLANDT 8T, NEW YOBK Homeric. Cher-Cher bo ur*. Br*- t. novembra: France, Havre; bourg; Muenchen. men. t. novembra: Derminger, Bremen. 10. novembra: Mauretanta, Cherbourg; Republic. Cherbourg, Bremen. 11. novembra: Dcutschland, Cherbourg, Hamburg 13. novembra: Paris, Havre; Leviathan. Cherbourg; Olympic. Cherbourg. Bremen. Bremen. 16. novembra: Suffren, Havre. 17. novembra: r Pres. Harding, Cht-rbourg, Bremen. 18. novembra: Franconia, Cherbourg. 19 novembra: Martha Washington, Trst. SO. novembra: Majestic, Cherbourg; Stuttgart Cherbourg. Bremen. 14. novembra: Berengaria, Cherbourg: fieo. Washington, Cherbourg. Bremen. 17. novembra: CIe\elantl. Cherbourg. Hamburg. Ha.r.»burg. Cherbourg, Hamhui g. 1. dec-.mbra: Mauritania, ChorlKiurg; President Roost , elt, Cherbourg, Bremen. 2. decembra: Oe Grdosp, 11 a vre; Westphalia. Hamburg; L.uetzow, Bremen 3. deccmbra: Pres. Wilson, Trst. 4 decembra: Paris. Havre; T^e via than. Cherbourg; Olympic. Cherbourg 8. decembra: Carmania, Cherbourg; Cherbourg. Bremen. Muenchen, 9. deccmbra: Albert BaJlln. Cherbourg. Hamburg. 11. decembra: Majestic, Cherbourg; Cepublic, Cherbourg, Bremen. 14. decembra: Columbus, Cherbourg, Bremen. 15 decembra: Berengarla. Cherbourg; I .a Savoie. Havre; President liard.ng. Cherbourg. Bremen. 22. decembra: Hot ham beau. Havre 27. decembra: I'aiis. Havre: Olympic. Cherbourg; Deutschland. Cherbourg, Hamburg. 29. decembra: Berlin. Cherbourg. Bremen; Pres. Itoosevelt. Cherbourg, Bremen. 30. decembra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg. 1. januarja: Majestic. Cherbourg. 6. januarja: I>e Grasse. Havre; Hamburg. Cherbourg. Hamburg. 7 Januarja: Martha Washington, Trst. 8. januarja: Beretig.iria, Cherbourg; France. Havre; Bremen. Cherbourg. Bremen. 12 januarja: I'res. Harding. Cherbourg, Bremen. 15. Januar'a: Paxls, Havre; Aquitariia, Cherbourg. 22. januarja: . m H»»merlr, Cherbourg: Republic, Cherbourg. Bremen: Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 26. Januarla: Pres. Wilson, Trst. 27. januarja: Rochambeau, Havre; Thuringla, Hamburg. 29 Januarja: Majestic, Cherbourg; France. Havre; Muenchen, Cherbourg, Bremen. Veliki božični izleti v JUGOSLAVIJO ^a j več ji parniJc_ sveta. Pridružite se skupinam svojih rojakov, ki potujejo domov za lH»žifue praznike na naših velikili parniklh. Trije izmed najboljših jmniikov na svetu so pripravljeni, da vas prevedejo v udobnosti ix> zmernih eeiiali. V o. razredu do ZAGREBA in nazaj $^06. in več BEOGRADA in nazaj $206.50 in več soglasno s paruikom. HOMERIC— — 27. novembru OLYMPIC- — 4. decembra MAJESTIC— — 11. decembra (Največji parnik na svetu.) rotniški izvedenci bodo vas spremljali ter vse uredili. NAPAUNI VELIKI PAUNIKI ZA VAS Belgenhuid, Lapland, I'ennland. Zeeland, Arabic, last Red .Star <"rte. v Antwerp. Tedensko odplutja. VI LAHKO DOBITE DOVOLJENJE od vlade Združenih držav, da greste v stari kraj ter zagotovilo, da se \-rnete v Združene države. Vprašajte vaše pooblaščene agente ali — WHITE STAR LINE RED STAR-LINE 1 Broadway, New York City samo Sest dni preko Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJB PARIS 13. NOVEMBRA - 4. DECEM. " , ROCHAMBEAU 24. nov. — 22. dec. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki In takočo ved« sa t, 4 ail 6 oeeb. Francoska kuhinja In plja£a. 19 STATE STREET NEW YORK mmmbmhmm ALI LOKALNI AGENTJE mA^m—mm*—*—* ZAKAJ TRPETI? Revmatične, nevmlpične in bolečine ▼ ni&icah so hitro odpravljene s primemo uporabo &PAIN-EXPELLERJA$ TromUlu m am V« rcg. ▼ pat. ur. Zdr. dr. Glejte, da dobite pristnega— »lavnega, ža več kot 50 let. Zahtevajte SIDRO tvorniško znamko. Brezplačno onim, ki trpe vsled mrzlice in naduhe. Brezp'a£na poskušnja metode, katero more vsak rabiti brez neprilike in izgube časa. Imuao naCln, kaka kontrolira U naduho to Mimo, da. poskusite na naj račun. Nl<" a* de, ako Je to *e dole* bolezen, ali >e M 1« pojavil«, te-le pred kratkim,ako je aenena mrallcm ali pa. kronična n-iin^ naročiti morate breaplaCno poakutnjo na-•egm načina. Na to a« ne sleda. ▼ kaki klimi itnu. ne deda se na vaio ataroet aH opravilo, ako ras muči Milnic ali aoratlca, nal način vam bo takoj gpmacaL Poaabno telimo poslati onim. kl a« na-bajajo navidez v obupnem stanju, kjer alao pomagala veakomttna -vdihavanja, brlacanja, zdravila opija, dimi, "patentirano kajenje" Itd., telimo pokazati vsakomur, da ja ta novi način določan, da vata-▼I vaako tefko dihanje, va« hropeAje tn vae atraXne napade takoj. Ta brezplačna ponuCba je prevatna. da bi jo aanemarllL PUIte sedaj ter jo takoj pričnite. Na pošljite denarja. Podljtte kupon danee Vftl poatntne ne plahte ADVERTISE in GLAS NARODA BREZPLAČNIPOSKUSNI KUPON FROXTIER ASTHMA Co., Room 191-E Niagara and Hudson Sts.. Bufalo, N.Y. PoSljite P roe to poakuSnjo vaSega načina POZOR GOSPODINJE Kakor vsako zimo tako tudi letos pošiljam dobre domače KLOBASE, ŠUNKE. ŽELODCE, PLEČETA iu vsako vrstno drugo prekajeno meso. Klobase, šunke, želodci in plečeta so 40^ funt, poštnino prosto. Za obilo naročil se priporočam Ferdo Jazbec 1561 E, 49th St. Cleveland, Ohio. (6x 1—6) Pozor čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". s tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda". ADVERTISE in GLAS NABODA Mftjvr* .'J! . :- - i -T- ,- r—tt. --■- "i • .s-:-.- ■ -