Inserati se sprejemajo in valji tristopiiH vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, is ii ii ii ii " m n n n n ^ Pri več.krat.n«m tiskanji se Cena primerno smanjša. Rokopisi ■e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravuištvo administracija) in ekspedicija ua Starem trgu h. št. 16 Političen list za slovenski narod Po pošti prejeman velia: Za ceio leto . 10 gi. — kr. km poi leta . , 6 ,. — ta četrt ieta , S „ 60 V administraciji velia: '/.a i*elo leto . . H gl. "tO kr. ih pol ieta . . 4 ,, 'JO ,,-ta četrt ieta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 Kr. več na ielo. Vredništvo je nu Bregu hišna šlev. lt»0. Izhaja po trikrat na teden in sicer v toreK, četrtek m goiioto. im* Volitve za teielni n kmcfckih ob&a&h so se 7. t. ui. splošno bolje obnesle, kakor smo pričakovali. Itazun g. Dollhofa v Kočevji izvoljeni ho od narodnega volilnega odbora priporočani kandidati skoraj povsod še s sijajnejšo večino kakor pred G leti, gospodje dr. Bleivveis, Ro-bič, Detelja in Lavrenčič celo enoglasno. Nasprotniki si v mnogih okrajih še niso upali staviti nobenih kandidatov, v drugih pa so jih ljudem le na skrivnem priporočali, ne da bi bili objavili njihova imena izvzemši za mesto ljubljansko. Toda vjeli so tako malo glasov, da si bodo to menda zapomnili in tudi v teh okrajih kandidiranje za vselej opustili. Okrajni glavar v Črnomlji, g. Mahkot, ki je sicer jako čislan in spoštovan mož, dobil je le 7 glasov, narodni kandidat g. Navratil pa 56. Pošteni Belikranjci so sprevideli, da okrajni glavarji za deželne poslance ne veljajo in niso šli na limanice kakor sosedni Kočevarji. Okrajni glavar Dralka v Radolici vjel je le TI glasov, dasi je obrtnijsko društvo na vso moč zanj ngitiralo in je tudi sam še zvečer pred volitvijo vrle Bohinjce skušal pregovoriti, da bi njega volili za poslanca. Pa tudi Gorenjci izvzemši nekaj omahljivih Dolincev ostali so zvesti sinovi matere Slave in s 35 glasovi izvolili rojaka svojega, dr. Poklukarja, ki zadeve gorenjske iz lastne skušnje dobro pozna in se bode tudi najgorcčnejše zanje potegnil. Najsijajnejši je pa gotovo zmaga v Trebnjem. Vkljub strašanskej agitaciji g. Vestin-ecka in tovaršev njegovih propali so nemčurski kandidati tako silno, da si bodo to zapomnili za vselej. Med tem, ko je bilo zadnjič prišlo k volitvi le 131 volilcev in so narodni kandidati dobili in 103 glasove, prišlo jih je letos 149, in so bili narodni kandidatje izvoljeni s 122 in 11!) glasovi, nasprotniki pa so dobili komaj 27 in 23 glasov. Disciplina med narodnimi volilci je bila tako stroga, da se ni eden ni izneveril, pač pa so šo na volišči pridobili tri može, ki so grofu Barbotu in g. Koblerju dali svoje glasove. Ni se manjkalo tudi smešnih dogodkov. Ko so imeli narodni kandidati že okoli 100 glasov, pride neki radeški volilec nasprotne stranke z listkom, na kterem so bila zapisana imena nemčurskih kandidatov rekši: Jaz volim te-le tri. Načelnik volilne komisije g. Svetec, mu odgovori, da to ne gre in da jih mora vse imenovati. Pa mož se izgovarja, da ue zna brati. Na to stopi neki tovarš k njemu in se ponudi komisiji, da bi mu on imena z listka bral. Smehljaje mu našelnik komisije odgovori, da to ne velja, pač pa nima nič zoper to, če moža seboj iz sobe pelje in mu zunaj v glavo v tepe imena kandidatov. To se je res tudi zgodilo, vendar je bil mož vrnivši se v volilno sobo eno ime zopet pozabil in namesto njega imenoval neko drugo ime, o kterem se pa ne ve, živi li kje kak človek s tem imenom ali ne. Za njim pride na vrsto drug nemčurski volilec, ki pravi da voli ravno tiste kakor njegov prednik, kar seveda ni veljalo, tega pa načelnik komisije vendar ni mogel dovoliti, da bi bili vsakega vo-lilca peljali iz sobe in mu še le tam v glavo vbijali imena kandidatov. Ko so se volilci litijski in šmartenski z izvoljenima po.-lancema Koblerjcm in Potočnikom proti večeru vrnili iz Trebnja domu, bili so od ljudstva, ki je bilo izid volitve po telegrafu že izvedilo, z veliko slovesnostjo sprejeti, iiiše so bile okinčane z narodnimi zastavami, možje so jim tudi z zastavami hiteli naproti in možnarji so pokali od Šmartna do Litije tako silno, da se je zrak stresal v strašanski srd zrgrizenih nemčurjev po kopitu litijskega zdravnika Eržena. Naj deželni zbor kranjski zopet rezpuste, rekli so možje, volili bomo še sijajnejši in složnejši. Tak tedaj je vspeh prizadevanja Ve-steneckovega. Samo v Kočevji je poleg narodnega kandidata Pakiža z enim samim glasom zmagal okrajni glavar Dolih o f. Volilcev je bilo prišlo 89. Od teh je dobil Pakiž 4G, Dolihof 43, Rudež 41 in Braune 43 glasov. Izvolitev g. Pakiža priča, da bi bila tudi tam lahko zmagala oba narodna kandidata, če bi bila med slovenskimi volilci vladala tista stroga sloga in disciplina, kakor med Kočevarji. Ko bi bil le en sam volilec svoj glas dal g. Iludežu namesto Dollhofu, bi bil izid ravno nasproten. Ker je med 91 volilci le 3!) rojenih Kočevarjev, in sta bila le dva volilca izostala, moralo je več slovenskih volilcev potegniti s Kočevarji, kar je tem bolj sramotno, ker se nasprotno Kočevarji nikdar ne dado pregovoriti, da bi glasovali s svojimi slovenskimi tovarši, in bi pri vsaki volitvi ostali v manjšini, če bi jih slovenski volilei posnemali v slogi in neomahljivosti. Čem častnejši je ta stroga disciplina peščice Kočevarjev, tem sra-motnejši je omahljivost tistih slovenskih mož, ki svojega naroda ne ljubijo tako, kakor Kočevarji svoje ljudi, in z odpadništvom svojim Spomin na starodavne čase. Star vojščak se pomladi, kadar se spominja in pripoveduje svojim mladim naslednikom staro dogodbe. iu junaSka dela. ki jih je doživel. Da se ljudem drugih stanov, tedaj mnogokrat tudi meni tako godi, kaj hočemo — marsikdo v času pokoja le od starih spominov živi! Ker me sedanji čas nehote za deset let mlajšega dela, naj povem naslednikom odlomek dogodkov iz svojega življenja. V tistem času, ko je v Avstriji vladal planet imenovan „Biirger-Ministerium", je bil po naključji deželni zbor razpuščen ter razpisane so bile nove volitve. Pisatelj vrstic je bil izmed drugih za desetnika izvoljen in napovedan dan, hajdi ,,nach Trrffen ino Treffen" rečem tovaršu, ko ravno iz hiše stopiva. Vse je bilo napeto in polno pričakovanja reči, ki so imele priti. Na poti pustiva s prijateljem marsikteri voz z vojščaki (volilci) za nama, marsikteri je tudi naju došel ter prehitel zarad neznanega navdušenja, od česa ni čitateljem nič mar. Stranki ste bili že takrat dve (po zneje žalibog celo tri) in na Mokronožki cesti bilo je mnogo sumljivega ljudstva, da je g tovarš opomn i: „Glej, kako so čudni 1' Zavrnem mu : „Lauter polizenvidrige Gesichter.1-Ko na bojišče dospemo ter se v vrsto vstopimo, je že rudeč možicelj ves navdušen (se ve da še od sittOČA) ljudstvu o/.uanovaU „t..... ne volite". Nek mnogo imenovan siv starček se ni sramoval očitno lagati: „Cesar so rekli, da s prejšnjimi poslanci ne morejo vladati ter zapovedujejo druge voliti". Na naš opomin, da to ni res, se je odgovarjalo z zmerjanjem in zasmehovanjem. Kdo bode vse ponavljal z besedo povemo: Nič ni bilo svetega ter spoštovanja vrednega niti stan, uiti resnice sv. vere. Kdo se bode čudil, če je pri marsikte-rih kri zavrela, da so že kamuje pobirali. . . . Oe bi ne bili desetniki (duhovni) ljudstva pomirili, preden je žandarmerijski vodja s svojimi prišel, Bog zna, kaka nesreča bi se bila zgodila, ker je silno nevarno, če se strune prehudo napenjajo. Na prašanje nekoga: To je vendar preveč, kaj je storiti? odgovorim: Pustimo vsakemu svoje; ti (nasprotniki) naj govorijo ter prazno slamo mlatijo, mi bomo pa volili. Dobro, dobro jih več volilccv h krati vsklikne, se obrnemo ter koračimo proti grnjščini, volilnemu kraju. Za nami se pomi- kajo drugi. Tako je bil prvi napad odbit. O napovedani uri začnemo voliti odbornike za volitev, in sicer naj pred cesarski komisar, voditelj volitve, ki voli tri mmškutarje. Volilci so imeli fetiri voliti ter volijo Ui pvi'1 v redu. Pri četrtem zavpije nasprotnikov kakih dvajset: N. N.! Vradniški sluga 'ga brž pod pazduho prime ter v sobo kot angelj varil spremi; drugi te časti niso imeli. Je bil li sluga tako postrežljiv, bo menda vedna skrivnost ostala. Da je druga dvakrat in več močnejša stranka glasno protestirala, se tako ve. Nastal je precej velik nepokoj, da voditelj volitve plašno poprašuje: Kaj pa je? Prigovarjajo, da je vse enako itd. smo odjenjali, česar smo se pa pozneje skoraj kesali, ker ta prva zguba je imela slabe nasledke. Volitev sc prične. Naj pred voli nasprotna stranka in mi smo zraven le tti pa tam kak glas vjeli. Ko bi bili videli, kako so se jim obrazi svetili, ko so njih izvoljenci imeli po 40 do 50 glasov, naši pa komaj kakih 10 — 12! Al burja jc potihnila in topel veter začne pihljati ter močnejši in močnejši prihaja. Pa naj povem še, kar je bilo vmes. Zadreg je bilo na cente. Vsak volilec je Ivočevarjem pripomorejo k zmagi. Če bi bila tam kje na Nemškem ali v kteri koli deželi slovenska kolonija, kakoršna je kočevska na Kranjskem , bi gotovo nemški deželani ne po-tegnli s peščico Slovencev, ampak bi volili po volji naroda svojega. Ali n 'ij se tedaj le nam Slovence očita, da smo brezna-čajni? Sicer pa se nam poroča, da se je zoper volitev kočevsko vložil protest, ker ima kočevski okraj 11 volilnih mož več, kakor bi jih po paragrafdi 14 in 20 deželnega volilnega reda smel imeti. Volitve so se povsod vršile mirno in v najlepšem redu po dosedanji navadi. Samo v Radolici je novi okrajni glavar, ki je menda prvikrat vodil volitve za deželni zbor, vkrenil nekaj novega v postavi ne vtemeljenega. Volilci namreč med glasovanjem niso bili skupno nazoči, ampak čakali so v posebni sobi ter so bili po vrsti klicani v volilno sobo, kjer je vsak sam za se glasoval ne vede, koga je volil njegov prednik. Ta način bi bil jako sumljiv, če bi v komisiji ne bil nihče od nasprotne stranke, ki bi oddane glasove kontroliral. Danes volijo mesta iu trgi. Če Bog da in rodoljubje slovensko, si bodemo priborili večino poslancev mest in trgov in z njimi večino v deželnem zboru. Naj si meščani v zgled vzamejo naše vrle iu poštene kmete in naj se ne dado slepariti od tujcev in domovini izue-verjenih otrok. Danes bomo videli, kdo je naš in kdo ne. Cerkveno premoženje in država. V teku stoletij, posebno v sredujem veku nabrala si je cerkev mnogo posestva iu pre moženja; velike bile so papeževe dežele, bogati samostani, obdarovane cerkve, dobro preskrbljena duhovščina. Ko se je jela širiti nevera, ko so začeli razni krogi črtiti katoliško cerkev, ni čudno, da jih je v oči bodla tudi vnanja mogočuost4cerkve ; reformacija je cerkvi mnogo vzela, in kar ji je ona pustila, ugrabila je nevera poznejih časov. V Avstriji posebno je cerkvenemu premoženju škodoval Jožef II., na Nemškem pa doba Napeleonova; papeževe države je oropal Viktor Kmanuel. Tako se je cerkveno premoženje čedalje bolj manjšalo in skrčilo se je v majhen imetek. Ta mali imetek ni vreden, da bi ga država popolno pograbila, moral povedati ime, zaime, stan in bivanje izvoljenih. Kmetiškim volilcem se je mnogokrat huda godila. Tri popolno neznana imena z vso priklado, to je za marsikoga preveč, da bi gladko, na pamet vse povedal, zato si je nekteri imena zapisal. Al Bog ne daj, če je začel imena čitati! „Kaj, take malenkosti ne morete iz glave vedeti? Škoda, da ste volilec itd.", je moral vsak slišati ter milovati svoj slab spomin. Gosp. voditelj so pa svoje tri volilne odbornike tudi iz listka brali. Bog jim daj dobro, saj so že v večnosti! Gorje mu, kdor je „legitimacijski list" doma pozabil! če ni pred vedel, se mu je pokazalo, kje je tesar vrata naredil. Na kratko opombico, da pri prejšnjih volitvah je zadostovalo, če sta dva moža iz okolice porok bila, da je to res pravi izvoljeni volilec, je moral pisatelj osupnjeno slišati: „Ich lasse mir von Ihnen keine In-struktionen geben — od vas poduka ne spre-jemljem." Pa v nastavljeno past so se le sami lovili. Naših je bilo res kakih čvetero, petero brez takih listov, unstranskih pa še kako dvoje ali troje za nameček. Rekel sem pred, da nikdo naših ni smel zapisanih imen čitati, pa kakor v maševanje in kakor najet pride vsaj je tako po večini v njenih rokah in pod njeno vlado; ker pa liberalizem na vsak način hoče cerkvi škodovati, jel je tajiti cerkveno pravo, pridobivati si premoženja in tako hoče ji v pricipu vzeti tudi mogočost premoženja in tudi na tem polji vresničiti državno vsemogočnost. Temu nasproti mi trdimo, da ima cerkev pravico pridobiti si posestva ter jo obračati po svoji volji, da je toraj vsak na pad tega premoženja rop in tatvina, potem naj ga napada kdor hoče, če se imenuje tudi — vsemogočna država. Pravica posestva je ena prvotnih, naravnih pravic človeških. Človek rabi za svoje življenje vnanjih reči; ker ima pa pravico življenja, ima tudi pravico do teh reči in sicer ne samo rabiti jih, ampak tudi jih stalno imeti. Kdor taji pravico posestva, kakor jo taje komunisti, temu ničesar ne moremo dokazovati, ker stoji na vse drugem stališču, kakor mi. Pravice do posestva pa nima samo posamni človek, ampak imajo ga tudi vse družbe, ktere imajo pravico obstanka, če je posestvo pogoj njihovega obstanka, čc jim je potrebno v dosego pravnih namenov. Ta pravica je sveta , nedotakljiva pravica in škodovanje te pravice imenujemo goljulijo ali tatvino ali rop po različnem načinu škodovanja. Kristus je vstanovil cerkev in ji dal tako pravico obstanka, obstanka do konca dni ; dal ji je tudi pravico, pridobiti si vseh reči, ktere potrebujejo v dosego svojega namena; dal ji je toraj tudi pravico premoženja, kajti premoženje ji je potrebno. Cerkev je na svetu, ona rabi v dosego svojih namenov svetnih pomoč-kov ; ona potrebuje premoženja za svoje cerkve, bolnišnice, samostane, za duhovščino, za mi-sijone itd. Tako že iz narave in namena cerkvenega sledi, da ima pravico do posestva. Pa, pravijo liberalci, Kristus je vedno proslavljal uboštvo ; on sam ni imel, kamor bi bil glavo položil, da, rekel je celo razpošiljajoč učence, naj nimajo na poti ne palice ne vreče, ne dveh sukenj ne čevljev. Pa te in enake besede ne smejo se razumevati v besednem pomenu; temu nasprotujejo druge besede, da celo Kristus sam imel je denar za svoje in aposteljnov potrebe; on je rekel, daje delavec vreden plačila in sveti Pavel uči, da naj se živi od altarja, kdor altarju služi. Razloček je med tem, kar ima cerkev in kar ima posamni ; kar je cerkveno, je prav za prav božje ; na vrsto nek grajščak une stranke. G. N. N, prosim, volite, pravi voditelj. Gospod potegne jirecej velik listek iz žepa ter začne imena brati. Jaz malo potuhnjeno in postransko pogledujem g. voditelja, ki me je brž razumel ter rekel: ,,Aber Iler von P)., das konnten Sie \vohl aus-\vendig sagen!" E, je bil odgovor, čemu sem se pa brati učil. „Plaudite amici", si mislim ter narekovana imena pišem v zapisnik. Da me je sosed pod rebra suval, ali mi na kurja očesa stopal in sem se pri vsem tem malo namuzal, kaj sem hotel — je že taka človeška slabost! Vsa volitev jc šla neznano počasno, v uri smo komaj 12—15 volilcev všteli ter jim odlaziti dovolili; volilcev pa je bilo 15G, če sc ne motim zarad dolgosti časa in slabosti spomina! Naj povem šc eno odločivno, ker potem je šla volitev bolj spod rok. Na vrsto namreč pride kmalo od začetka slovensk volilec ter voli prvega poslanca J. J. . . ., druzega J. J. in tretjega mu je zmanjkalo. „No, oče, pravi volilni voditelj, še tretjega nam povejte'1. Gotovo rad, če bi ga bil le vedel! Po kratkem pomisliku vendar pravi: Pa g. Rakovniški grof. Jaz hočem brž v zapisnik grofa B. za- kar se izda za lepoto božje službe, za cerkvene naprave, daruje se Bogu; posamni duhoven pa zu svojo osebo lahko živi ubožno. Zato je cerkev tudi v vseh časih imela posestvo; začetek najdemo že v oni mošnji, ktero je imel hranjeno Judež Iškarijot; kakor pravi sveti Avguštin, je to temelj cerkvenega premoženja. Po prihodu svetegu duha prinašali so verniki aposteljnom svoje imetje in aposteljni so pozneje skrb prepustili sedmim izvoljenim dijakonom. Pred preganjalci bežala je cerkev v katakombe brez varstva sicer, a ne brez pravic, kajti premožni kristjani zapuščali so pred mučeniško smrtjo svoja posestva cerkvi. Nihče ni tajil pravice cerkvene do posestva, ker to bilo že tako vkoreni-njeno v človeštvu, tudi poganskem, da ni nikomur še v glavo padlo, tajiti tako obče veljavno pravo; to bilo je prihranjeno omikanemu devetnajstemu veku. (Konec sledi.) Glavni stan ruske vojne je od 5. t. m. v Sistovu, med Nikopolisoin in Ruščukom, kjer je bilo do G. t. m. že 120.000 vojakov z 250 topovi in 120.000 konjiki prišlo čez Donavo. Glavna moč se bode obrnila proti Balkanu, pri Ituščuku in Nikopolisu pa bode ostalo le toliko vojakov', da ju bodo oblegali. Okoli 80.000 Rusov stoji med Zimnico in Turn-Ma-gurellijem. Novejša poročila se glase: I z Petrograd a, 7. julija. Vradno se iz Simnice naznanja: Včeraj zasedli so Starodu-povi dragonarji Bielo. Danes so pešci tje odšli. Včeraj je bila bitva pri vodi Jantri med kozaki, Antirskimi husarji in Črkesi. Ilusarski major Siskevič in 1 kozak sta bila ranjena, 2 kozaka pa ubita. Pri prehodu čez Donavo palo je G častnikov, 281) prostakov, 308 bilo je ranjenih, 38 pa se jih pogreša. Iz Petrograd a, 7. julija. (Vradno.) Višji poveljnik kavkaške armade telegrafuje G. t. m.: Včeraj dospel je oddelek iz Erivana srečno v okolico Igdirsko, kjer se je preskr-bel z živežem in strelivom potem pa odrinila proti Bajazidu, da reši našo posadko, ki se tam hrabro drži, dasi jo oblega 20 turških batalijonov in 10.000 konjikov. Iz Dubrovnikase naznanja „Pol. Cor.": pisati; ali zarad gromečega: .,Stoj", mi roka otrpne ter čakam povelja. ,,Povejte, kako je grofu ime, kako se piše". ,,I kaj vem, saj nobeden drugači ne pravi, kakor Rakovniški grof'. Da, ali to ne zadostuje; lahko ima otroke, brate itd. zato morate ime in pridevek povedati". Res da jih ima, reče volilec, ali posestnik Rakovniške grajščine vendar nobeden ni. Dobro se je odrezal, si pisatelj teh vrstic misli ter že hoče v svoji gorečnosti pisati grof B.; al na drugi mogočni „stoj" zopet pero odstavi. Na njegovo posredovanje, da je vendar tako očitno, koga volilec misli, je mogel zopet čuti: „Ich lasse mir von Ihnen keine Iustruktionen geben" in volilec jc bil siljen druzega voliti. Ker na to protestiramo, pravi volilni voditelj: Dobro; tedaj moram volilnemu odboru reč izročiti, da jo kouečno reši. Rešil jo je, da gosp. grof B. se ne sme vpisati, ampak volilec je mogel druzega voliti. Tako je naša pohlevna odjcnljivost nam prvi slab sad rodila. Pa prišlo je šc hujše. Iz ravno tega sodniškega okraja pride volilec nasprotne stranke na vrsto. Voli prvega in druzega prav gladko in za tretjega imenuje: „Pa Ecderman". „Bcnjamin von E." pravi lahkotno Vojna Suleimanova in Ali-Saibova se je večidel obrnila proti Skadru iu Baru in se bode, kakor je viditi, podala deloma v Tesalijo, deloma k Donavi. Strelniee in trdnjave v Hercegovini in Albaniji se bodo preskrbele z živežem, in le majhen oddelek vojne v brambo ostal na meji pod poveljništvom Mehmet Alijevem. Iz Carigrada, 7. julija. Muktar paša G. t. m. telegrafično naznanja, da je armada le še 5 ur od Karsa. Pot v Karsi je odprta, ker so se Rusi umaknili za Kars. Glavar Er-zerumski naznanja, da so bili Rusi pregnani iz Eutsch Kilisse in Ipeka. Ruska poročila pa odločno oporekajo, da bi bili Turki Ruse pregnali spred Karsa, in potrdijo le to', da so bili Rusi tepeni pri Zevinu. Da so ruska poročila bolj zanesljiva, kakor pa turška, pričajo tudi vojaški pooblaščenci vnanjih držav v taboru, turškem, ki o turških zmagah, ktere nam poročajo iz Carigrada, nič ne vedo, pač pa o zgubljenih bitvah turških. ker je Rumunska v zadnji vojski nasprotovala Srbom in odbila ponudbo za prijateljsko zvezo. Najbrže bode sprejela nasvete ruske, ki jih ji bode minister ltiatič tajni v seji razodel. Knez Milan ostane še nekaj časa v Kragujevcu. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani, !). julija. Držttviii zbor se je 6. t. m. za nedoločen čas razšel na počitnici. Pred razhodom volili so se še poslanci za delegacije. Izvo ljeni so bili za Kranjsko : grof Thurn, namestnik pa pl. Langer; za Štajarsko Walterskir-chen in Kellersperg, nam. Ilammer-Purgstal: za Koroško : Ritter , nam. Jezernik; za Trst: Koronini, nam. \Yittman ; za Istro: Vidulič, nam. Polesini. X%XXXXXXX*