53. štev.
V Ljubljani, v četrtek 12. maja 1881.
Letnik IX.
Imcratl se sprejemajo in velja riatopna vrsta:
4 kr., £e te tiska Ikrat. 14 i» n i n • ii ii u i» n 3 „
Pri večkratnem tiskanji i« mm primerno «maajfca.
Roko plai
le ne vračajo, nefranfeovnna pisma se ne sprejem njo.
N .roinlno prejema opravnifctto (.»Uimnistraeij«) in eksteuicija na Dunajski cesti 5t. 16 v Medija-Covi hiši, II. nadstropji.
Po pošti prejeman veli* :
10 ifi. -
4 n — 2 „ 50
Za ceio ieto :a poiietii ta eirt lets
Političen list za slovenski narod.
V administraciji veli»:
7jH eeio ieio . 3 ¡;i. 40 kr zh pni ieta . + 20 „ za četrt ieta	2 ., 10
V I.jnbijani n» lom nemili »n veli» «0 kr. ^eč na ieto.
Vredništvo ie Florijanuko ulice št. 44.
zhaja po trikrat na teden in *ieer v torek, četrtek in sonoto.
1
„Sokolova" zmaga.
Z dobrim taktom se je naš „sokol" na čelo postavil ljubljanskim družtvom, ko je šlo za to, proslaviti poroko cesarjeviča Rudolfa. Veselica, ki jo je ,,sokol" priredil na Kozler-jevem vrtu, sme se imenovati velika zmaga tega našega družtva. Na tisoče ljudi je bilo zbranih, ljudi raznih stanov, raznih narodov, zastopene so bile razne družtva, vendar se je vse prav lepo vršilo, vsi obiskovalci ljudske veselice bili so zadovoljni. Videlo se je očitno, da naš „sokol" se dviga v zrak ua simpatijah cele Ljubljane in njene okolice. Bili so časi, ko ni bilo tako, časi trdi in tužni, ko so naši ljudje obupavali pod pritiskom sovražne nam vlade in domačega odpadništva. Tačas se je tudi , sokol" skrčil na malo število udov, nahajal je v mnogih krajih ljubljanskih porogljivost in posmeh, sovražniki naše narodnosti so skušali s po smehovanjem ob zaupanje spraviti in uničiti to naše družtvo, ki s svojimi rudrčimi srajcami naznanuje, da je kri naše krvi, prava slovenska domačinska kri. Skoraj da se je nasprotnikom posrečilo, zadušiti to domorodno družtvo, da ni bilo nekterih zvestih udov, ki so Ijubljan skega „sokola" obvarovali osode , ki je zadtla enako družtvo v Kranji. Naš „sokol" je tužno dobo Auersperg-Lasserjevo prestal, in zdaj je začel na novo oživljati se, peruti mu rastejo na čuden način, pero za peresom mu dorašča, ud za udom na novo pristopa, in če pojde tako naprej, šteli bomo „sokolovce" po stotinah Nič lepšega ni, ko sokolovec na konji, in ravno to je najboljši dokaz za krepko rast in zdravi napredek našega „sokola", da je prišel že na konja. Zdaj imamo sicer le nekaj so
kolovske konjiče, pa upati hočemo, da se nje število še zdatDO pomnoži. Lep je na konji luzar, a še lepši je naš sokolovec. Prejšne čase bilo je težko 30 do 40 sokolovcev v paradi skup spraviti, letos jih je marširalo h Kozlerju nad 70 razun teh pa šest sokolovcev na konj b. Upati hočemo, da kedar pride princ Rudolf v Ljubljano, kakor je bojda obljubil, da pride, pozdravilo ga bo že nad 100 sokolovcev.
Časi so se spremenili, hvala Bogu, na bolje se je obrnilo za narodno stranko. Viri nemškutarske modrosti so se posušili; n>kdo ne misli več na strahovanje ali zasmehovanje narodne stranke in njenih družtev; nasprotno, Ljubljana je postala narodna, ona je začela ljubiti in spoštovati tiste, ki se poganjajo za čast in slavo našega naroda, toraj je umevno, da svoje s'mpatije kaže po-ebno „sokolu", to je društvo naš h mladih mož, ki so vsigdar visoko po konci držali narodno zastavo, ki so sicer ne v poi tiki, pa v družb nakem življenji branili čast domovine naše, jezika našega, običajev naših, svetinj naš h.
Rodoljubno srce z veseijem gleda sokolovce ponosno stopajoče po ulicah našega domoljubnega mesta. Pod vodstvom vrlega staroste g. Ravniharia to domoljubno družtvo vidno napreduje. Želimo mu iz srca, naj se vedno bolj okrepi in razširi na čast in slavo cele domovine slovenske !
Politični pregled.
V Ljubljani 11. aprila. Avstrijske deiele Vsi časopisi so polni poročil, kako se je slovesnost poroke cesarjevičeve po
raznih krajih praznovala. Največa reč je bila se ve da na Dunaji. Tudi časniki so prišli v prazniški obleki; pa malo jih bo menda listov v Avstriji, ki se nam predstavijo v tako lični podobi, kakor naše .,Novice" od zadnjega torka. Izmed drugih ljubljanskih listov se mora pohvaliti tudi čedna oblika svečunostne „Laib. Zeitung"; v tej številki so izostale celo ekse-kutivue dražbe ; prav I da bi le za vedno zginile!
Državnemu zboru se tvarina tako množi, da ne bo mogel še tako hitro raziti se. Misli se, da bo zboroval še do konca rožnika.
Pri občinskih volitvah v Inomostu so zmagaii liberalci.
Strelci v Pragi so izvolili grofa Taaf-feja za svojega častnega stotnika. On se jim je za to počastenje gorko zahvalil.
Vnanje države.
Čudna vest prihaja iz Bolgarije: knez Aleksander Battenberg hoče odstopiti! On pravi, da je Bolgarija vsa v neredu in da ne uživa nobenega zaupanja v Evropi; če narodno sobranje (deželni zbor) ne odpravi teh ueprilik, pravi knez, hoče on odstopiti in krono odložiti. Kaj je možu v glavo prišlo? Dežela, ki je še !e pred kratkim rešila se najhujšega tri -nožtva, vendar ne more v vseh rečeh tako uredjena biti, ko na primer kraljestvo saksonsko ali bel-giško. Saj ravno zato seje Battenburgu zaupala bolgarska krona, da deželo iz tega žalostnega stanja vzdigne, če se pa on vsake ovire, vsake težave vstraši, potem je pač jasno, da nema arca za to deželo. Bolje je toraj, da gre, naj le gre, saj ni treba, da bi morali Bolgarijo vladati nemški princi, ae bo že kak Bolgar našel, da bo vreden kneževske kront, ta bo svoji deželi bolj srčno vdan in je ne
V spomin
poroke cesarjeviča Rudolfa in princesinje Štefanije.
Kaj ae zbira ljud veseli? Prazn k v Avstriji je celi, Čujem radostno zvonenje In iz možnarjev bobnenje, Mesta kinčajo zastave,
V	ognji se žare višave; Princu Rudolfu velja,
K' se v zakonski stan poda; Lepo vzel Štefanijo Bo princez'njo belgiško. Vozi, vozi se kočija,
V	njej se vozi Štefanija, Daleč sem jo vodi cesta Not do dunajskega mesta, čez dežele avstrijanske, Nemške, ogerske, slovanske. Ženin jej naproti pride
In se k njej v kočijo vsede, To in to pripoveduje, Vse jej kraje razkazuje, Vse dežele avstrijanske, Nemške, ogerske, slovanske: Peljeta se čez strmine, Snežne kaže jej planine,
Kjer sa divja koza skriva, Nemški strelec tu prebiva; Peljeta se čez planjavo, Hrabrih Ogrov očetnjavo, Pašo hitrih konj zeleno, Ai' pa 8 trto nasajeno; Peljeta se skoz. doline, Prek Slovanov domovine, Kjer zori pšenice kias, Kjer vrsti se vas na vas,
V	vrtih rastejo cvetlice,
V	klane h dozore trtice, Sadno drevje tu cveti, Blagor tu iz tal kipi. Voz drdra po beli cesti, Rudolt kaže vse nevesti, Kraje vse jej razkazuje, To in to pripoveduje,
Iu kar pravil je Štefani, Ona v srcu si ohrani. Tak do Dunaja dospeta, Bila sta lepo sprejeta. Cesar sinaho objame, Jo v palačo k sebi vzame; To in to jo izprašuje, Tri gradove jej ponuja: „Ljuba naša hčerka mlada, Kje bi ti živela rada? Grad ti dal bom na strminah,
V	»nežnih mi stoji planinah,
Kjer se divja koza skriva, Nemški strelec kjer prebiva. Grad ti dal bom na planjavi, Tam v Madjarov očetnjavi, Paši hitrih konj zeleni, Ai' pa s trto nasajeni. Tretji grad imaš v dolini, Tam v Slovauov domovini, Kjer zori pšenice klas, Kjer vrsti se vas na vas,
V	vrtih rastejo cvetlice,
V	klancih dozore trtice, Sadno drevje kjer cveti, Blagor kjer iz tal kipi. Hčerka, zdaj si moriš zbrati, Kje da hočeš raj' ostati?" Rekla je princezinja
Štt fanija belgiška : „Kjer se ljuba zver mori, Tamkej meni biti ni, Nečem grada na strminah, Na sneženih tam planinah, Kjer se divja koza skriva, In kjer nemški strelec biva. Dolgočasna je planjava, Kjer ni drevja, samo trava, Kjer ni griču, ne doline, Srca tam veselje mine, Nečem grada na planjavi,
V	hrabrih Ogrov očetnjavi,
bo tako hitro popustiti zagrozil! Ali se je morda nihilistov z bal ?
Francozi so Tunis že tako daleč zasedli, da se tuniški vladar ne more več geniti, in moral bo sprejeti vse pogoje, ki mu jih bo francozka vlada narekla. Turški listi protestirajo, pa francozka vlada se je izjavila, da ne trpi nobenega vmešavanja od strani Turčije in če bi sultan le eno barko v Tunis poslal, smatralo se bo to kot napoved vojske in Francozi bodo še s turškim cesarjem vojsko pričeli. Tuniški vladar nema od nikoder pomoči pričakovati in se bo moral podati. Le Italijani se grdo drže, pa si ne upajo nič reči, ker vedo, da so nasproti Francozom preslabi.
Vodstvo angležkih „tory" bo prevzel, ker je lord Disraeli — Beaconsfield umrl, iz zadnje turške vo,ske kot diplomat znani lord Salisbury.
Izvirni dopisi.
'Mi Dunaja, 7. maja. (Iz državnega zbora.) Državni zbor danes praznuje, ker so se njegovi predsedniki iu podpredsedniki podali v Schoabrunn, da se predstavijo belgijskemu kralju in kraljici. Dr. Smolka bil je v narodni noši poljski, Lobkovic in Godel pa v uniformi malteških vitezev. Kralj in kraljica sta prav prijazno sprejela gospode in jih naprosila, naj njuno zahvalo izreko državnemu zboru za prisrčni pozdrav in sijajni sprejem, ki sta ga ona in princesinja našla na Avstri-janBkem. Ob enem z njimi bila je pri kralju tudi deputacija gospodske zbornice, potem pa se mu je predstavil dunajski župan z obema podžupanoma, kterim se je kralj še posebno zahvalil za krasne priprave, ki so se delale za poroko njegove hčere.
Proračunska obravnava v državnem zboru zadnje dni ni bila posebno znamenita. Glede Slovencev le omeujam, da je včeraj dr. Tonkli odgovoril na zadnje strastne napade Teuschel-nove ter se skliceval na to, da cesar in ce-sarjevič se ne sramujeta na slovenske nagovore odgovarjati slovenski. Teuschel ga je skušal potem zavrniti in si je zlasti prizadeval, zagovarjati tržaškega cesarskega namestnika barona Depretisa, rekši, da so v Trstu ž njim jako zadovoljni. Mi mu to prav radi verujemo, in zlasti sme Teuschel z njim zadovoljen biti, ker ako kdo s pomočjo koga dobi mastno službo 6000 gld. na leto, sme pač z njim zadovoljen in mu vdan biti.
Paši hitrih konj zeleni, Al' pa s trto nasajeni. Rajši se podam v dolino, Tje v Slovanov domovino, Kjer zori pšeuice klas, Kjer vrsti se vas na vas,
V	vrtih rastejo cvetlice,
V	klancih dozoič trtice, Sadno drevje kjer cveti, Blagor kjer iz tai kipi.
Šla bom tjekaj v Prago zlato,
V	češko stolnico bogato, Med marljive grem Slovane, Moj'mu možu s srcem vdane,
V	vedah vseh napredovalne,
V	ljutih bojih zmagovalne". Cesar vse jej potrdi, Grad pripraviti veli,
Grad kraljevi v Pragi zlati,
V	češki stolnici bogati. Rudolf in Štefanija Hofc' ta bit' prijatelja
Vsem rodovom avstrijanskim, Pa posebno še slovanskim, „Toraj naj ju Bog ohrani", Zvesti kličemo Slovani, „Njuni zvezi pa gotov Bodi Božji blagoslovi''
F. H.
Pričakovalo se je včeraj, da se bo pri proračuuu za visoke šole v praški univerzi vnela burna obravnava, ker Be je bilo k tej točki vpisalo mnogo govornikov. Pa ko je minister Konrad zbornici razodel, da Be bode na češkem vsled najvišjega Bklepa napravilo aoleg nemškega tudi češko vseučilišče in da bode še te dni predložil dva postavna načrta o tej zadevi, odpovedal se je liberalni poßlanec Rus besedi v svojem in svojega tovariša Saxi imenu ter si pridržal o tej reči govoriti tedaj, ko prideta dotična vladiua predloga v obravnavo. Ali ni res krasno, ako človek, čigar oče in stari oče sta živela v Ljubljani in ki sta bila doma iz znane Rusove hiše v Mirni peči na Dolenjskem, zdaj kot velik Nemec zvonec nosi in se poteguje za nemško vseučilišče v Pragu ter nasprotuje pravičnim zahtevam naroda češkega ?
Ali ni sramotno za Nemce na Češkem, ako si za svoje zastopnike in poslance izbirajo ljudi, ki niso ne po krvi ne po rodu ž njimi v nobeni zvezi, ter jim s tem dajejo priliko politične burke vganjati in jih pri njihovih so-deležan h spravljati ob zaupanje? Rus je rojen na Dunaju in stanuje na Dunaju, njemu je toraj vse eno, kako se godi na Češkem; ujega ne boli, ako se tam živeči Nemci in Cehi med Beboj kavsajo in vojskujejo, njemu je marveč prav ljubo, da ta prepir ne prestane, ker potem bi on gotovo ne imel več upanja, kot poslanec čeških Nemcev sedeti v državnem zboru iu po ministerstvu hlepeti.
Ker levičarja o uuiverzi nista govorila, odrekli so se besedi tudi češki poslanci Kvi-čala, Tonner itd., ker so se bili vpisali samo zarad tega, da bi bili odgovarjali Rusu in Saxu. Diljši govori so bili pri obrtn jskih šolah, pri kterih je bil vprvič poprijel besedo dr. Weitlof, ki je bil nedavno na Dunaji izvoljen namesto ranjkega Brestelna.
'Mi Dunaju, 10. maja. (Žeuitvauske slovesnosti) so minule. Kakor da bi bil hotel Bog sam pokazati svoje veselje nad to zvezo, bilo je prej jako neugodno vreme te dni vseskozi lepo. V nedeljo popoludne so se cesarjeviču poklonile deputacije, ki so mu bile prišle čestitat iz raznih dežel in mest našega cesarstva. Prvi so se mu poklonili škofje, v kterih imenu je kardinal Schwarzenberg po zdravil cesarjeviča in princesinjo. V ravno tistem oddelku prostorne dvorane so se mu za njimi poklonili Madjari in Hrvatje. V drugem oddelku pa so stale v velikem krogu vse deputacije takrajlitavske in deputacija 39 Bošnjakov. CeBarjevič je šel s princesinjo okoli vseh gospodov, ter je s posameznimi govoril, ki so imeli takrat najbolje priliko viditi nje govo nevesto. Madjari so ju bili pozdravili z burnimi „eljen" klici, Hrvatje so zaklicali nav dušeno „živio", Nemci „hoch", Čehi „slava" Bošnjaki in Slovenci zopet „živio"! Deputacija se je mudila v dvorani čez eno celo uro. Ljudska veselica, ki so jo bili v nedeljo pri redili v praterju, bila je velikanska; ljudstva se je bilo tam zbralo na več sto tisoč, in le s silo je mogel človek preriti skoz množico. Dopoludne bile so v praterju konjske dirke, kterih sta se vdeležila tudi nek Amerikanec in nek Rus iz Petrograda ter oba s svojimi čilimi in čvrstimi konji pridobila darila. Popoludne bile bo razne veselice, in naposled loterija na korist dunajskim revežem. Ob poli šestih imel je priti v prater c. k. dvor. Pa ljudstvo je pričakovaje cesarja in njegovo spremstvo od Schönbrunna do praterja ob cesti stalo tako na gosto, da so potrebovali celo poldrugo uro za vožnjo in so prišli do
praterja še le ob poli sedmih. Pa tudi tam so bili ljudje tako nagnječeni, da je bilo nemogoče peljati se okoli, in da bo se čez Sofi-jini most vrnili nazaj, da bi Be kaka nesreča ne zgodila. V prvem cesarskem vozu sta se peljala cesar in belgijski kralj, v drugem ce-sarjevič Rudolf in princesinja Štefanija, v tret-em cesarica in kraljica belgijska itd. Kjer koli «o se vozovi prikazali, klicalo je ljudstvo tako uavdušeuo „Hoch", „slava" iu ,,živio", da se je zrak stresal.
Posebno veličasten dan bil je pa včeraj. Kdor koli je mogel, hitel je že na vse zgodaj na ulice, da bi našel primeren prostor, kjer bi zamogel viditi slovesni sprevod prince^inje Štefanije. Tudi vojaštvo Be je že ob 6. uri dopoludne v dveh vrstah nastavilo ob cesti, po kteri se je imela princesinja peljati, da bi je ljudstvo ne zagnjetilo. Ob desetih bilo je pa že toliko ljudi na nogah, da so morali tisti, ki so bili tako Brečni, da to bili preskrbljeni s posebnimi sedeži, daleč okoli iti, preden so od zadej pririli do svojega prostora. Ob '/„l. uri prišla je pr.ncesinja s Bvojo materijo iz Schoubrunna v Terezijansko akademijo, ob eni pa se je pričel slovesni spre-vod, v mesto, kterega je ljudstvu naznanil strel z arzenala in glasno zvonenje po cerkvah dunajskih. Sprevod bil je jako krasen; najprej je šel oddelek konjikov, za njimi so jezdili trije dvorniki, potem je prišla cela vrsta oi-kritih dvoru h strežajev peš, za njimi na konjih cesarski stražniki, potem dvorni kamorniki iu tajui svetovalci. Za njimi prišli so kamorniki in tujni Bvetovalci v krasnih kočijah, zadnji med njimi je bil olomuški kardinal Fiirsten-berg. Potem so sledili 4 kamorniki, ki so opravljali službo, oberathoineistra, oberststal-meister vsi v kočijah naprežeuih b šestimi konji in naposled je prišel krasni vseskozi pozlačeni voz s šestimi šimeljni, v kterem je sedela nevesta princesinja Štefanija, s svojo materjo kraljico. Pri Elizabetnem mostu so stale belo oblečene device in dekleta, ki so s cvetlicami posipale pot, in mestna deputacija, ki je v imenu dunajskega mesta pozdravila princesinjo, je ljudstvo v vsih jezicih na ves glas pozdravljalo nevesto in v pozdrav vihtelo bele robce, in nevesta se je vso pot na vse strani preprijazno obračala in ljudstvu zahvaljevala za toliko znameuj prisrčne vdanosti in ljubezni. Oblečena je bila v svilnato rožnato obleko. Za njo je prišel oddelek madjarske dvorne straže na konjih s panterskimi kožami čez rame in v rumenih čizmih, potem pa so sledili še nekteri vozovi, v kterih so se peljale dvorne gospe in naposled je prišel zopet oddelek konjikov. Zraven princesinje je ves čas na levi jezdil general Filipovič.
Cesar in cesarjevič Rudolf sta kraljico in princezinjo pričakovala na dvoru, ter ji prišedše peljala v krasno okinčano dvorano, kjer so Be bili v pozdrav zbrali tudi drugi udje cesarske rodbine. Popoludne ob 6. uri bil je velik obed, h kteremu je bilo povabljenih okoli 140 ljudi, in so cesar napili na srečno zvezo cesarjeviča Rudolfa s princesinjo Štefanijo.
Okoli '/a8- ure zvečer se je pričela raz-svitljava meBta. Ljudstva jo vse mrgolelo po ulicah in gnječa je bila zlasti na ringu silno huda. Bile so pa tam hiše res prekrasno raz-svitljene, zlasti Schvvarzenbergova palača, Scl>warzenbergov trg in ring od tega trga do cesarske opere; v sredi na tem prostoru je stal krasno razsvitljen slavolok, ki ga je bila postavila dunajska plinova družba.
Na eni strani bile bo iz tisočerih plinovih lučic brezštevilne zvezde, v sredi velika zvezda
z avstrijskim orlom, po steui so bili grbi raznih dežtl v kolobarju je bilo iz lučic sostav-ljeno brati: 10. maj 1881, okoli iu okoli pa bo bili dolgi žarki vsi iz plinovib luč c. Na drugi strani stala so v kolobarju imena: Ru-dolf-ŠUfinija, v sredi črke FJ. in E. (Franc Jožef — Elizabeta), spodej pa Dunaj-Bruselj. Na premnogih hišah okrog je gorel bengalski ogenj v raznih barvali. Palača nadvojvoda Albrehta in palača francoskega poročnika bili ete razsvitljeui z električnimi svetiln cami, in prostori tam okrog bili so tako svitli kakor po dnevi. Krasna je bila tudi Ilasova hiša na Grabnu, palača kreditnega zavoda, eskomptne banke, mestne požarne straže, škotskih benediktincev itd. itd. Na stolpu sv. Štefana goreli ste iz prva dve, pozneje pa ena sama elektr čoa luč, namesto štirih. Pravijo, da je nekdo nalaš prerezal drat, ki ga niso mogli več tako hitro napeljati, da bi bili prižgali vse štiri luči. Ljudstvo se je skoraj do poluuoči sprehajalo po ulicah in je ogledovalo razsvitljavo.
Danes okoli poludneva bila je pa poroka v Avguštinski cerkvi. Ljudstva se je okoli cerkve vse trlo , notri pa so prišli samo tisti, ki bo imeli vstopnice. Pa le malo jih je bilo tako srečno dobiti vstopnico. Razun dvorn kov, tajnih svemkov, kuuio.Mikov, raznih deputacij, bilo je le prav malo drugim mogoče priti v cerkev. Iä državnega zbora bilo jih je na primer samo 40, ki so dobili vstopnice, ker za druge ni b lo več prostora. Cerkev je bila krasno okinČana s cvetlicami iu prevlečena z dragocenimi plahtami. Poročeval je kard nal Schwarzenberg vpričo premnogih škofov, opatov in drugih višjih duhovnikov. Cesarjevič Rudolf in princesinia Štefanija sta imela pred altarjem rumeno pogrnjeno klopČ.co, cesar in cesarica, pa kralj belgijski in kraljica imeli so svoje sedeže na evangeljski strani vsi štirje vštric pod nebesom. Druga gospoda bila je po svojem stanu in službi raideljena po lepo raz-svitljeni cerkvi. C. kr. dvor in spremstvo njegovo prišel je v cerkev po dolgih in krasno okinčau h in razsvitljenih mostovžih , ki drže iz c. kr. paiače v avguštinsko cerkev. Po poroki bil je obed v dvorni palači, potem pa sta se zaročenca odpeljala v grad Laksenburg, da se tam opočijeta od velikega truda, ki sta ga imela prenašati te. dni. čez en teden se po-dasta za par dni v Budapešt, jiotem pa v Prago, kjer že zdaj delajo velikanske priprave za slovesen in sijajen sprejem.
Včeraj so se poklouile Iiudo.fu in Štefaniji tudi še razne deputacije , bi so imele izročiti razne darove, med njimi deputac;ja poljska, ki je priuesla zbirko lepih podub, pred-stavljajočih imenituejše dogodke iz zadnjega cesarjevega popotovanja, deputacija dunajske obrtnijske družbe, ki je izroč la krasne steklene posode, deputacija bruseljske meščanske straže, ki je durovala podobo razuih krajev in mest belgijskih itd.
Naj še omenim, da so cesar tudi to priliko porabili za velikodušue vstanove. Napravili so namreč 22 vstanov po 300 gld. v zlatu za dijake raznoterih višjih šol, in vstanovili so tudi 100 novih prostorov za oficirske sirote v Hernalskem zavodu. Tudi so danes pomilo-Btili 343 obsojeucev , kterim so ali vso ali pa en del kazni odpustili. Tako bode ta dan v vednem spominu ostal pri zvestih narodih av-strijauskih, in jih v novič vtrdil v ljubezni in zvestobi do presvitle cesarske rodovine.
Iz Jalapc v IVIeksiki. (Dalje.) Žalibog je tudi med Slovenci mnogo takih, ki hvalijo le to, kar je tuje, kar bo v tujih deželah videli, Študenti pridejo v Gradec ali
na Dunaj v šole, in ker tam vidijo , kako se gospoda iz vere norčuje, mislijo, da je tako i nobel in prav, da ni izobražen, kdor na vero kaj drži. Napojeni s puhlim liberalizmom pridejo domu in so — mladoslovenci, to je, na vero malo drže in v cerkev ne gredó , ker to je po njih mislih le za neumuega kmeta, ne pa za izobraženega človeka, ki je v Gradci ali na Duuaji študiral, Nemški izgledi so pogubni za nas, ker so dostikrat slabi izgledi. Nemci se oklepajo svoje protestantovske vere, ali bolje nevere, zakon jim nič ni svet, ker se vsak čas lahko razveže, iu še katoliški Nemci hrepetié nekteri pa civilnem zakonu; nasledek tega pa je, da ni ljubezni med možem in ženo, in tudi ne ljubezni med otroci in starši. Kjer pa te družbinske ljubezni ni, tam tudi ni ljubezni do domovine, zato se Nemci tako radi poprimejo pregovora „ubi bene, ibi patria" — kjer ti je dobro , tam je tvoja domovina. Zavolj te in drugih slabih lastnosti niso Nemci nikjer priljubljeui, tukaj v Ameriki jih prav nič ne marajo. Slovane imajo veliko rajši. Ko je bila turška vojska, praznovali so tukaj vsako zmago Črnogorcev, ter se njihovih uspehov veselili; povedali so meni vse novice iz raznih časnikov. Ce ó dekleta in žene so meni čestitale, in če je došla kaka vesela novica, so me v kazini s častjo sprejeli, in klicali so ,viva Montenegro, viva Ilirial" Ko so pa Nemci na Francoskem zmagovali, ostali so ljudje čisto mrzli, nihče jim ni pri-vošil tistih zmag. Ko smo pa zvedeli, da so nihilisti ruskega cara umorili, ločili so se tu-kajšni prebivalci po svojem mnenji: konservativni so cara nulovali, liberalci so pa nihi-liste zagovarjali, in še meni zamerili, da sem se oblekel v črno obleko v znamenje žalosti. Jaz sem jim pa dokazal, da mh listi so le orodje v rokah prostozidarjev, kteri so umorili tudi L'ncolna, Camera, Gorcia Moreno in več drugih repuklikanskih predsednikov, ki jim nieo hoteli po volji biti. Ti vragovi po-magači moré vse poštene vladarje, preganjali so ponižuega papeža Pija IX., zavdali so nad-škofu v L ini, glavnem mestu peruvanskem. Ti zavratni morilci peruvanski so Be toliko ustili, pa pred Čilenci jim je srce upadlo. Deželica Čile (ue Kile — čile je toliko ko poper ali paprika) ima komaj poldrugi miljon prebivalcev, vendar je premagala združene Peruvance in Bolivijance, kterih je pet miljonov, tedaj trikrat več. čilenska dežela ima vseučilišče, vojaške učilnice, katoliška cerkev iu duhovščina je tam spoštovana, zato mirno napredujejo v vseh rečeh ; sovražijo pa Čilence vsi liberalci.
Liberalni republiki Peru in Bolivia pa sta v večnih prekucijah. Peruvanci bo odpravili vseučilišče, ker liberalci ne potrebujejo učenih ljudi, kakor so francozki liberalci slavnemu ; kemiku Lavoisieru odgovorili, ne potrebujejo Boga, ker njih vlada ne izhaja od Boga, am-. pak od ljudstva, kakor je hudič iz Rosseau-ovih in Voltair-ovih ust reke). Ker pa ni od i Boga, preganja vse, kar je Božjega. Pa Bog i je močnejši od hudobe, zato so tudi čilenci z ¡ malo močjo premagali liberalne Peruvance iu Bolivijance, in ravno v tistem mestu, kjer so t nadškofu zavdali, zdaj nemajo ne kruha, ne r mesa ne denarja, in bi morali od lakote po-. cepati, ko bi jim čilenski vojaki iz usmiljenja i ne dajali nekoliko od svoje vojaške menaže.
Groza je bilo peruvanske časnike pred vojBko ) brati, kako so preklinjali, grozili, se togotili, , kako bo hoteli Čilence na želji pojesti, ter i jih zmirjali z izdajalci, suroveži, nevedneži, i brezsrčneži. Pa vse širokoustenje in preklinje-
vanje jim nič ni pomagalo, bili so od čilenctv tepeni.	(Dalje Bledi.)
Domače novice.
V Ljubljani, 12. maja.
(Ljudska svečanost na Čast cesarjeviču), ki jo je priredil „Sokol ' v zvezi z drugimi družtvi, se je prav dobro obnesla. Iz čitalnice so marširali udeleženci, z godbo načelu skozi mesto in potem na Kozlerjev vrt, namreč „sokolovci", veterani požarni brambovci, nemški turnarji, družtvo katoliških pomočnikov, deputacije čitalnic iz Št. Vida, Šiške in Bizovika. Na vrtu je igrala vojaška godba; peli pa so pevci ljubljanske čitalnice, in mešani zbor šišenske čitalnice. Pevke iz Šiške, vse v pečuh, prikupile so se občinstvu tako po svoji zunaj-nosti, kakor po ubranem petji. Obiskala sta nas na vrtu tudi deželni predsednik in dr. Bleiweis Janez, ter bila navdušeno pozdravljena. Vreme je bilo ugodno; udeležba velikanska; na cesti proti Šiški je bila kar gnjtčs: Postrežba je bila še dosti dobra.
(CitalniSki pevci in „sokolovci" v torek zvečer.) Zarad nevgodnega vremena v pondeljek odložili so pevci in ,,sokolovci" svojo serenado na torek večer. Zbrali so se v čitalnici vob -lem številu, ter o pol desetih odrinili z mestno godbo na čelu pred stanovanje predsednikovo. Tam bo pevci zapeli tri pesmi, med kterimi se je odlikovala najbolj poslednja, Nedvedova himna na poroko cesarjevičevo. V tej kompoziciji je Nedved Bamega sebe prekosil in mi mu zamoremo le čestitati. Med burnimi živio-klici obilno zbranega ljudstva marširali so potem pevci in sokolovci z godbo na čelu skozi mesto v čitalnico nazaj.
(Temeljni kamen nove cerkve), ki se ima zidati v spomin poroke cesarjeviča Rudolfa, bodo blagoslovili č. g. knezoškof Janez Zlato-ust Pogačar, brž ko pridejo od poroke iz Dunaja v Ljubljano. Kakor smo že poročali, posvetila se bo nova cerkev presv. srcu Jezusovemu, ter se bo zidala v gotiškem slogu.
(Blagi in vse hvale vredni darovi kranjske hranilnice.) Za proslavljenje poroke cesarjeviču Rudolfa sklenila je kranjska hranilnica: podariti 100.000 gld. v ta namen, da se zida in uravna posebna hiša za kranjski muzej, ki se bo imenoval „Rudoifinum"; nadalje vbtm onim, ki imajo stvari pod 1 gld. zastavljene, dati brez obresti nazaj; in slednjič vsem dolžnikom; ki nemajo nad 300 gld. vknjiženega dolga pri hranilnici, znižati obresti od 5 na 4 odstotke. Prvi dar bo v čast celi deželi in v kinč in ponos ljubljanskega mesta; drugi dar bo razveselil mnogo revnih družin; tretji dar bo prišel v korist mnogim revnim kmetom in bajtarjem, ki obresti težko zmagujejo. Kar je hvale vreduo, naj se pohvali, in to storimo tudi nasproti kranjski hranilnici. V tem slučaji je pravo zadela.
(Razsvetljava mesta v -pondeljek zvečer.) Že v nedeljo se je Ljubljana začela kinčati z zastavami. V pondeljek so vihrale že iz vseh hiš zastave raznih barv. Največ je bilo narodnih (belo-modro-rudečih), cesarsk h (rumeno-črnih) in belg. (črno-rumeno-rudtčih). Nekaj je bilo tudi habsburžkih (belo-rudečih), bavarsk h (belo-modrih) in ljubljanskih (belo-zelenih). Najbolj goste so bile zastave na mestnem trgu, na starem trgu, v špitalskih ulicah; pa tudi drugodi se jih ni manjkalo. Zvečer nam je dež muogo skazil: petje čitalnice in bakljada „sokolova" se je moralo preložiti na torek. Tudi kresovi po hribih se niso videli zavoljo goste megle. Razsvetljava meBta je bila zvečer
sijajna. Malo je bilo temnih oken , vse se je lesketalo v luiicah. Najlepša je bila razsvit-Ijava na „rotovžu". Pred glediščem so skušali napraviti električno luč, pa se jim je le deloma posrečilo. Umetni ogenj na Gradu se je bolje izkazal. V mnogih oknih smo videli lepe transparente. Se ve da se vsakemu ne posreči, če po Bvoji glavi dela in drugih ne praša; tako je bilo v nekem oknu brati: „es lebe das brautpaar des Kronprinzen Rudolfs"; to se razume , kakor bi imel princ Rudolf dve nevesti; tako se zgodi, če se ljudje hočejo z nemščino skazoveti, pa dobro nemški ne znajo. Vojaška godba, spremljana od požarne brambe, merširala je vkljub dežu pred stanovanje g. deželnega predsednika, ter tam svirala dva komada, potem pa skozi razsvitljeno mesto šla v kolizej nazaj. Vkljub slabemu vremenu se je ljudstva vse trlo po ulicah. Pred stanovanjem g. deželnega predsednika so grmeli burni živio-klici, ko je vojaška godba tje dospela. Ljudstva tam zbranega je bilo na tisoče.
Razne reči.
—	Slovani v Rim. Odbor v Zagrebu, kteremu načelu je kanonik dr. Fr. Rački je priobčil Hrvatom katolikom sprelep proglas za pottovanje v Rim do 5. juh, in v njem iztika temu romanju najblagši namen t. j. nadelavati pot, po kteri bi se slovanski razkol v veri in cerkvi mogel poravnati. Razodeva nado, da se na stotine Slovanov spravi tedaj na noge k Leonu XIII in k sv. Cirilu, tudi „Ceh" kteri se spominja besedi dr. Braunerja: Avstrija je naslednica trudov sv. Cirila in Metoda, češ sedaj Be jamejo zavedavati katoliški Slovani, da jim je sveta naloga, razšir-jevati pravo oliko in pravo sv. vero na vzhod. Kako lepo razkazuje to v svoji sloveči okrožnici škt f Strosmajer, kteri Jugoslovanom iz iz Slavonije, Hrvatije in Dalmacije postavi se neki na čelo na tej poti. Rusi ne popelje blezo sam metropolit Sembratovič, kteri bode z mnogimi duhovniki slovanskega obreda obhajal v Rimu slovansko službo božjo. Z Ru-sini Be zedinijo Poljaki, ktere popelje ministrov brat škof Dunajevski. Čehi se z Moravani, Šlezaki in Slovaki razgovarjajo, kako bi se sklenili ter dostojno zahvalili v Rimu. Škof ljubljanski, poroča v dotičnem spisu Cech, 8am OBtaiel pošlje svojega namestnika, ter pripoveduje o odboru, kteri deluje med Slovenci in vreduje omenjeno potvanje v Ljubljani, o čemur pa vse premalo prihaja na dan. Na noge torej!
—	Vredno nasledovanje. V Rimu zbrali bo se nedavno vredniki vsih listov v Rimu izhajajočih ter so sklenili, da ncčejo več v svojih listih navajati slučajev samoubojstva, ubojstva, tatvine, ostalih pregreh, ktere kvarijo javno vedenje, kajti vidi se, kako take povesti še le pospešujejo enake hudobije. Kedar Be vseskozi prebirajo, niso več tako ostudne, marveč na tanko opisovane dražijo in vzbujajo zverinsko in zlodejsko naravo v človeku. Dobrega človeka je groza prebirati obravnave sodnijske, slabi jih pa srka v te in se iz njih uči veče hudobnosti in prekanjenosti. Ni dvombe, da so časniki po svoje pripomogli k temu, da Be one grozne hudobije tako pogo gtoma godijo, in sveta dolžuost na3topa časnikarjem, da storijo kaj njim v okom.
—	Cesarjevič v zgled dijakom. Prva deputaclje, ktera se je ženinu cei"arjeviču Rudolfu smela pokloniti, bili so po njegovi lastni želji njegovi nekdanji gospodje učitelji in vzgojevatelj'. Vodil jih pridvorni župnik
Mayer. Bilo jih je 18 gospodov, kteri so v prejšnjih letih podučevali cesarjeviča v raznih vedah in umetnijab. Gospodje moji, rekel je slavni ženin, med mnogimi čeBtitkami, kterih o tej priliki dobivam od toliko strani, mojemu srcu nobena ni bliža od one, ktero mi poklanjajo moji nekdanji učitelji, kterih prizadevanjem za moje olikanje imam jaz tolikanj zahvaliti. Sprejmite to zagotovilo od svojega vam vedno hvaležnega učenca. Pozor, učenci! učite se od svojega cesarskega vzornika hvaležnosti in spoštovanja do svojih učiteljev.
—	Shod geologov bo mesca septembra v Bolonji na Laškem. Zborn ca laška je v ta namen dovolila 40.000 frankov podpore.
—	Skozi sneški kanal je šlo lanskega leta 2011 ladij s 50 517 potovalci.
—	časnikov izhaja na Angležkem 1696, in sicer v Londonu 378, v provincijab 1087, namreč v Walesu 60, na Škotskem 181, na Irskem 154, drugi na Angležkem. Leta 1846 je bilo še samo 14 dnevnikov, zdaj jih je 168.
—	Nemci v severni Ameriki hočejo napraviti posebno nemško vseučilišče, ter v dotiki ostati z nemško domovino. Pobirali bodo prineske tudi po Nemčiji.
—	Prostozidarji v Ameriki. V zedinjenih državah je med 50 miljoni prebivalcev 545.887 prostozidarjev.
—	Abesinski kralj Janez je umrl. On se je bil povzdignil na prestol za vladarjem Teodorjem, ter se proglasil za kralja I. 1871.
Umetne
zobe iu zobovje
postavlja po najnovejšem amcrikanskem sostavu
v zlatu, vnlkanitu brez bolečin. Plombira z zlatom itd.
Zobne operacije izvršuje popolno brez bolečin s prijetnim mamilom.	(5)
A. Paichcl,
zobni zdravnik poleg Hradeckega mosta v I. nadstr.
TeScitrolične denarne cent 10 maja.
Papirna rento 78 60 — ftrebernu rsnta 78 90 Zluta renta 96 5'1 — l«60letno liriavii.i noaoiilo 132 75 Bankiri« akcije S'23 — Kreditne akeh<- 3S5.60 - I.ondo 1)7.90— — Ces, kr, cekini 6,65. — 20-franhov 9.31.
Rešil je svoje življenje.
V nekem malem mestu, Shavvfort pri Rochdali, živel je mož, ki je delal v tamošnjih rudnikih. Bil je močne postavo ter najtežje dela opravljal brez škode, dokler ni v prevzetnosti svojih moči nalašč preteg-nil, ker se je lotil tako težavnih del, da jih človeško telo ne prenese.
Pred dvema letoma je vsled tega tako obolel, d» sam sobi ni bil več podoben. Do tega časa je s svojo telesno močjo dobro preživel sobe in rodbino svojo, ko je pa bolezen prišla in nehal zaslužek, porabil je še to , kar jo imel prihranjenega, ter zašel v veliko revščino. Bolezen pa' jo vedno huje pritiskala, tako da jo naposled še komaj po sobi hoditi zainogol. Trgalo ga jo po vseli udih in imel je tako težko sapo, da jo komaj dihal.
Beračiti ga je bilo sram, zaslužit pa nični mogel. Usmilili so so ga in mu dali prav lahko delo, ki ga zdaj mala deklica opravlja. Pa še temu dolu ni bil kos, tako je bil slab. Pa tudi jesti nič ni mogel, ker jo imel žeiodec vos pokvarjen. Trpel jo hudo bolečine, in zdravniki mu niso znali pomagati.
V tem žalostnem stanu jo dobil v roko on listič, v kterem jo bilo pohvaljeno znano zdravilo „schiikor-ekstrakt". Obupan človek vso poskusi in utapljajoč so prime bilko, tako jo tudi on sklenil, poskusiti še to zdravilo.
In ros, „schaker-eksrakt" mu je pomagal, hitro so jo začel popravljati in prejšno moč nazaj dobivati. Trganje jo nehalo, sapo je dobil lahko, in v kratkih tednih bil jo zdrav , ter jo zopet lahko jedel in tudi delal. Zdaj jo žo loto preteklo, kar je popolnoma zdrav, in lahko težko dola opravlja.
Vsak bo priznal, da je to čudovito ozdravljenje, in da jo resnično, so lahko dokaže; potrdil bo to poštar ali kteri drug pošteni mož v Shavvforthu. Ta mož se imenuje Tomaž Briggs v Poel Teorace, Shavvfortli pri Rochdali na Angleškem.
To pa ni posamezen slučaj, ampak „shiiker-eks-trakt" je že mnogo ljudi popolnoma ozdravil. Kdor želi dokazov, naj ]o meni piše in jaz um bom poslal pisanih spričeval, kakoršnih Imamo na stotino odobrili uspehih zdravila „shiiker-ekstrakt".
Skor en miljon llaš tega zdravila so jo lansko leto 1880 na Angležkem prodalo, brez oglasov v časnikih. Ljudje so to zdravilo sami drug drugemu priporočali. Nobeno zdravilo so še ni tako hitro in v toliki mori, prikupilo ljudem, in iz tega so vidi, da mora.' v resnici dobro biti. Ena ilaša Stane 1 gl. 25 kr.
Zaloga v Ljubi,jnni: Jul. pl. Trnkoczy; v Go-' rioi J. Ohristofuletti; v Rudolfovem Dom. Rizzoli.
Lastnik jo A. J. Witlie v Frankobrodi na Meni.
Važno za vsako liišo!
pO
o
rt
91 «
O
Ph
Cela m i z 11 a oprava iz britanskega srebra
za le 8 gld.
Elegantno delo, no zarujavi, in so vedno tako ohrani, v podobi in barvi pravoga srebra, in je najboljša tvarina za mizno opravo, razun srebra. Za 8 gl. se dobi cela mizna oprava iz nnjboljšept britanskega srebra. Dobri stojimo, cla ostane oprava vodno bela. 6 nožev iz britanskega sreiira z angležko jekleno ostrino, G vilic iz britanskega srebra, fina in težka roba, 6 žlic iz britanskega srebra, 12 žličic za kavo, iz britanskega srebra, 1 mlečni zajemnik iz britanskega srebra,
1	zajemalnik za juho iz britanskega srebra, težko, dobro blago,
2	lopa svečnika,
5	jajčne posodice,
6	tac, lepo izdelane,
1 posoda za poper ali sladkor,	(3)
1 presejalnik za čaj, (J tačic za nožo in vilice
51 kosov.
Naroči se proti poštnemu povzetji, ali pa da se denar naprej pošlje.
Zaloga britanskega srebra C. Langcr,
Wien, II. oberc Donaustrasse 77.
Opomba. Komur bi oprava ne ugajala, jiošljo naj jo v 10 dneh nazaj in bo dobil svoj denar nazaj razun poštnih stroškov.
V a ž n o za vsako hišo!
o
iS 9
P-©
c
¡«dajatelj in odgovorni urednik Kllip HndeHitp.
./. Hliiznikovi tin.Nlednihi v Ljuiiii.^n.