mms
Pesnmrane šieTllle: Na«
. '»
5| daljah Din 1»-.
nti»ja -mk dan, ncrm -.*.' S SlKm	** pra*a&©v, ol» J8. url.*; «
'•^aajnunotft naslednjega dne ter stan« * 2 ,/ nieaetaio do poiti D 10*—, za Ino-*«HwtT0 D18'—, dastaTijcn da dom " D	x*a	izkaznic«	D	X0*—*•■■&
lasotata po dogcron«
Leto: III.
Maribor, sobota 15. aprila 1922
ii1f<iWrir>«>Y.>(i.,i
« Posamezne Številke * Na« f t radne Din —50, ob ne-- , dcljah Din 1»—.
;;,!- DBBDHIŠTVO se mlag* v .'Miri-Z ^ora,. Jni«6eT« ni. št, 4, J. nad..
‘ UPRAV\ 8 ®f0^Wl\it- S7(i'
* SKaM-. -^a T čueiSeTi
■	ulici b-t. 4, pritličje, desno. Tele-
.	:on 24. SHS pošleo£okorni ra-
;	cmi	štor. 11.387.
:	Na. »»»čila brez doiuuj«,. w> n.
■	ozirz. — Koknpisi s6 na nacajo.
■ ■■■ naiaiRta,
BMHHBBSSCSKŠnBnnDBBHBH
Številka: 87.
Francijo ali proti Franciji?
j.v	ldih.n,	luieriKamirSisicma-
braio napadati Francoze in Francij, rancoai. so v njihovih1 očeli naj večji ™Porija.listi in reakcijonarji, največji Unitaristi in prenapeteži. Francozi ba-jj® izrabljajo tndi Slovane in hočejo na-©raviti iz njihovih dežel francoske ko-tomjo ali vojaško granice.
Navada je, da naše časopisje piše urez fcriitiojzma, tjavendan; zlasti v ttnanjepoiitionih vprašanjih se tako-~^®®o »ljndsko« časopisje ne more po-vsspoti čez rovtarske plotove in udriha “ktpo semintja, da jo groza. Danes u-1’iha, po Francozih, ki bi nas baje naj-. a.'_]si poslali v boj proti ruskimi boljše-^ikom; jutri udari po Angležih', ki bi ajdi kupili Slovence im slovensko zeim-• Za;J>ar angleških' funtov, potem si Privošči bogate Amerikam ce dn taiko po j’ ^a^s®a‘	edinole	slovenski
.'Ittudski« politiki odkrili Kolumbovo ^ svetovnih piroiblemov.
Težko je reči, so li to piše nameno-a|a’ iPOd vplivom nemško propagando, fv Pa popolnoma slepo, iz dneva, v dan, pkor že vejo političen veter! Mogoče J® eno in mogočo je drugo, večkrat o-®®je skupaj. a največkrat drugo. Srb-^ listi so že ponovno očitali Sloven-j*®, da so zelo naivci ,v zunanjeipoli-"ipnih vprašanjih. Naivnost aavsezad-rte ni ta,ko huda pregreha, če ni zdru-/0lla s trmio. Zal da je slaveuska. natu-v" 1® preveč obremenjena s to staro .jovansko slabostjo in je niti tako trdo ^kusnje kakor Wilsonova črta in Ko-‘teka no iztrezmiijo popolnoma.
Človek se vpraša: Kaj hočemo prav-f^rav? Če nas Italijani ščapljejo za “flbet,* smo prvi, ki kličemo na pomoč tropski zapad. Kdo maj mam pomaga, 5® ne Francozi im 'Angleži?! V vojtnem z8®1* in po prevratu smo bUd' strašno P^dtišeini ga, Ameriko iin Wilsana, ta-?° navdušeni, da smo mu .imenovali na e8®! celo — klerikalne gostilno; danes »ljiudski«ilisti v svojem političnem čliriju kaj radi okrcajo ohromelega . ra®iazona« Wilsomn in s prezirom go-*bre o mjlijaiderski 'Ameriki, ki bi rflrajše izpila Evropi lori. O Francozih Dajdejo klerikalni' listo.1 nobene lepe l^do več; izgloda tedaj, da ita jaha bi-ljubša stara kajzemvska; Nemčija,
Konferenca v Genovi.
DKU Genova, 13, aprila. V seji tako, da bo koncem prihodnjega tedna pododbora za denarne’ zadeve je bilo že podal svoje mnenje, po Rakowskij'evemu referatu o ruski
spomenici stavljenih več spreminjeval-	,^U Genova, 13. aprila. V ple-
nih predlogov in dodatkov k predlogom n?rni seJl finančne komisije se je skle-londonskih ekspertov. Po daljši razpravi ndo, da	se k prvemu pododboru, ki
se je sklenilo, osnovati poseben komite,	12	H Članov (Rusije, Nemčije,
v kateri naj se pokličejo najznameni- ^anske»	Holandske, Finske in Ceško-
tejSi gospodarski politiki in strokovnjaki slovaške	itd.) pritegne še kot 12. član
ki so v Genovi. Ta komite naj prouči Rumuoija.
ves dosedanji materijal ter naj poda	DKU Genova, 13. aprila. Ital.
svoje mnenje, ki bo tvorilo temelj za ministrski predsednik de< Facta je imel poznejše sklepe in resolucije. Komite včeraj pred svojim odhodom v Milan se bo že jutri sestal ter pričel z delom, daljši razgovor z Lloyd Georgom.
Jugosbvensko-italijanska pogajanja.
ZM Beograd, 14. aprila. Iz Ge- to zadevo se nanašajoče spise. Po iz-nove se poroča, da je italijanski zuna- javah posameznih članov ie soditi dalu* « -e i ■ —. - -	-	»	;
nji minister Schanzer poslal consnlti v se bodo	ori tei nriliki razčistila ’ vsa I	—	framcoHkaan	mtramisigcutmiim	stali-
-........ -	F	pruita razcisuia vsa	scem	napram obnovi sedanjo Rusije. A'
I ljemo pa ;je ludi, 'da jo Nemčija v času svojega negoito^^ga zmagoslavja izdala pred vso Evropo in vsem svetom, ' da ji ni nič svetega in vsako sredstve doyol;jeno,ka.d;in' gre za (imperialistične cilje. Francoski narod gleda v svoji duši dan za dnern to krvoločno .sosedo, ki mu je brez potrabe, iz golega soivra» štva, uničila, fcrasme pokrajine, staa-p-dajvna mesta, srednjeveške cerkve,spomine francoskega duha in sadove francoskega dela. Lahko je govoriti o brezpredmetnem sovraštvu med Nemci in Francozi, absurdno pa je, če javno mnenje malega naroda, ki se je osvobodil s pomočjo francoskih žrtev in katerega bi toliko kot gotovo pogoltnili vallova nemštva, zmerja Francoze radi njihove skrajno previdne in dosledne politike nasproti Nemčiji.
_ Ne gre zagovarjati BartHoujeniti j miltarističmih gestlNe strinjamo se tu
Rim obširno poročilo o poteku poga- vprašanja "med Jugoslavijo iu Italijo j'anj med italijansko in jugoslovansko Ce pa bi kljub temu ne prišlo do spo-delegacijo glede Izvedbe rapallske po- razuma, bo odločila kaka tretja, popol-godbe. Ob enem je zahteval vse na noma neinteresirana sila.
Vohunska zarota ruskih monarhistov.
DKU Bukarešta, 13. aprila. Po- caristične armade. V Bukarešti je bilo hcija je zasledila velikopotezno vohun- aretiranih šest oseb, ki so predane vojsko zaroto, ki so jo organizirali člani nemu sodišču. Policija je zaplenila ruske monarhistične stranke po vseh mnogo spisov, brošurieter obsežno ko-sosednih državah Rusije. Centrala te respondenco, ki se je razvijala ihed organizacije so nahaja v Berlinu. Vodi- posameznimi centri obsežne organizacije, telji organizacije so bivši častniki ruske
^atero je ta hrabri narod vrgel ob tla. . ®<ra že naslednja dan citate v ra/vtno-tem lietu, da nam groza, pamgermau-^ nevarnost itd. Nobene doslednosti, jasnosti!
so mami France«!1 in (kaj'nam Drianavamo: Francija je dan&s ^itarilstična; A' zalcaj' je oborožena iPOte do zob«? Le ne bodiitao ipo«a-jNnvi Francoski' narod' je trikrat ipo-v^jsal vreči raz sebe reakcijona.mi ro-F^®m, šele tretjiltmt so mu je to po-A' v tem hiftin so ga na,padli ^hoi.1 ih dilvtiirali tretji republiki stra-■^ojno odškodnino. Celo nekateri
Pašič hoče parlamentarno rešitev vprašanja razdelitve države.
ZM Beogra’, 14. aprila. Glasom zadnjih vesti bo Pašič vendarle skušal problem administrativne razdelitve države rešiti parlamentarnim potom ter je imel v to svrho že več konferenc z voditelji političnih strank. On namerava čimprej doseči kompromis z vsemi strankami, da mu bo mogoče izvesti glasovanje v parlamentu.
1 Nemška plačila.
DKU Pariz, 13. aprila. »Temps" poroča, da je nemška vlada naznanila reparacijski komisiji, da je danes plačala 15. aprila zapadli obrok z znesku 18,051.079 zlatih mark.
—   ------------- ------—..—u.
rptriferravajo, da. bi!-si Nemčija rd-Zra'rro mogla prildiobnti tako velikega j^^°da.r«kega; in: mednoroidino-tptolitič-•'FPflirva., če bi si ne opomogla s j^^Ucosko vojno odškodnino. Naravno fi4j ^	PrS-tilsK silimo ojačil
^®dki nacijoualtecm. A Nemčija se ^5® i'11 s.? i^vrržbala pr-^irc110 amrna^c>- hočato spoznati ^..^^^tepskega impeiiijalbma, čitajte mWilhelmove govore,spi ' '^^orn-lov in poljtiikbv pred ^ med_ vojno, čitajte nemške in-tel^l13 00’. kako slave »nemško rno-Ninjj L^1'®vico močnejšega nad slabej-S?*1*,	iniiperija-
van _-r ranooski na cijonalizam je osno-yiflfif.a humanizmu, Framcija jo liotcla 'h^i^LSr^tno |irn svobodno človeško r.a-Dan.es jo-to pohabljeno, •.pozabr.
Fundacija zavezniških dolgov.
DKU Pariz, 13. aprila. ,Newyork Herald“ poroča iz Washingtona, da se sestane prihodnji teden /prvič komisija za fundacijo zavezniških dolgov. Anglija je po svojem washingtonskem poslaniku izjavila, da je pripravljena takoj pričeti s posvetovanjem. Italija, Francija in Belgija še niso podale svojih izjav.
Draginja v Dalmaciji.
ZM Dnb-rovnide, 14. aprila. — Vsled vodno naraščajočo draginje se je smatrala tukajšnja, nacionalistična o-mladina prisiljeno ,poseči po samopomoči ter je včeraj szabranila na lastno roko izrvoz 50 volov dn 10.000 jajc. 'Jajca so so še istega idino razprodala med prebivalstvo po 3 krone. Zvečer so se vršilo i}wed hotelom »iimiperial« demon-fitraciie proti zagrebškemu županu Heinzlu. ki pa so potekla brez vsakega incidenta.	'	.
Neizprosnost reparacijslce komisije na-pram Nemčiji.	!
»KIT Pariz, 13. aprila. iRepffiria- -eijska komisija vzifcraja v svojem 'odgovoru na . pote nemškega idržavnega kanoelarja dr. Wtetha pgksiy<0Th;„siklp-;;
pih z dno 21. marca, posebno glede plačila 31. maja zapadlih obrokov. V slučaju, da, se finančne razmere v> Nemčiji ne urede, bo ikomisija izvedla sankcije ter vpositavila s 1. majem finančno kontrolo.
Konec pasivne resistence tipografov v Gradcu.
DKU Gradec, 14. aprila. Kor so bo razpravljalo o zahtevah tehničnega osobja graških' tiskam na. draginjskih razpravah, ki se vrše prihodnji teden-nra Dunaju, so tipografi danes opustili pasivno resisteneo ter zopet pričeli normalno delati.
Kratko vesti.
ZM Beograd, 14. aprila. Kralj je sprejel včeraj v posebni avdijend ministra Pribičorviča in Vasica.
- Deograd, 14. aprila. Finan-oni minister je dal vojnemu ministru na razpolago S milijonov dinarjev za nabavo surovin za smodnišnico v Kamniku.
' Beograd, 14. aprila. Znana neonska^ tvrdika Sjmons-Halske ;je stavila naši vladi ponudbo, da zgradi na račun nemške vojne odškodnine radi-o-poistajo, ki bi! v prvi vrsti sprejeme la borzna ponoči la.
Borza 13j aprila.
Zagreb1, deviz e: (Kurzi izraženi v dinarjih.) Berlin 26—27, Bukarešt. 61—62, Milan 41—412.50, London 338—341.25, Newyork 75.25—76, Pariz 700—712.50, Praga 153—155.25, Švica 1475—1500, Dunaj 1—1.01, Budimpešta 9.50—10. Valut e: dolar V3.50—74, češke kroMe 150—153, 20 K v zlatu 225, funti 323—325, franki 650, napoleoni 225, marke 28, lire 402.50—405.’ Z daKašnjim dilem! pričn'o borme počitnice, ki trajajo do vštevši .possdeljka 17. t. m. -	■-	■	... .- č .i"
Jutrišnja, številka »Tabora« Izide ob' '16. tiri.	I	'	'
tmeba je, da skušamo razumeti franeo-sko dušo, razumeti njena razočaranja, njeno razpoloženje, a tudi njeno plemenito, svobodoljubno, človečansko hrepenenje. Dokler šitrle strašne razvaline v St. Onenitinii, pri Oisi, v Verdunu, Montdidieru, Chavignyu itd. — imajo Francozi moralno pravico, da zah te« vajo te, kair so Nemci1 sprejeli s podpisom svojih legalnih zaste(p)ndiKov. In dokler Nemci groze z maščevanjem,, dokler nemška vlada sama priznava, da s težavo kroti reakcijoniame živijo v. Nemčiji — ali naj zamerimo Fran.-! cijii,_če vtzdiržuije sltraže ob Renu in če' misli na 'poldrugi' mal'ijon mrtvih' Francozov, kj! so padli zaradi, tega, ker; je bilo Nemčiji tesno v njenih' mejah?!
Ne„^aEQva.rjamo oboroževanja nasproti raZoroževanju. ne zagovarjamo bojevitih1 gest — odločno pa moramo; zavrniti one, ki pozabljajo na izkušnje nevarnih dni, ko se je odločevalo ne le o usodi Francije, temveč tudi o usodi' našega naroda. Ne verujemo, da bi bila Francija, sovražnica evropskega miru in bratstva med narodi , slutimo pa, zakaj Francija odklanja vsako dvorezno politiko. Raizoroženje ne sme biti gola fraza: razorožiti je treba, najprej srca iu duhove, zato pa mora. izginiti duh reafcoi jornarstva,	m a chiavelil izma	in
T>rofifarske diplomacije; materijelni' boji se morajo umakniti pred duševnimi boji, evropsko ozračje se moiv razčistiti in zjasniti
Ves svobodomiselni svet hoče mir, bratstvo in enakopravnost; Koče, da du- • hovna sila zmaga nad surovo pestjo. Ce bo Genova to dosegla, dobro. Resno pa dvomimo, da. bi se s loupčijskimi pogodbami moglo ozdraviti Evropo in njene narode. Nemčija je šla, v Genovo, da so kakorkoli izmuzne svojim obveznostim, sovjetska vlada pa, da: se s pomočjo evropskih kapi talistov ohrani na' krmilu. Pravimo: dobro je, če bo z Ge--nove splaval golob z oljkino vejico. Ne zamori mo pa Franciji, če je njena gesta, stroga in neaaupna, zakaj kdor | mnogo ljubi in mnogo trpi,, gleda živ 1 jen je v luči svojih izkušenj!
_ Ali: naj Franciji zamerimo, ker se ni dala uničiti z Marksovimi železnimi zaikioni jkakor Rusija? Ali naj jo napadamo, če se veseli svoje zmage in navdušuje za. nacijonalne ideale? Ali ni-’ mamo v Franciji mnogo iskrenih iu dragocenih prijateljev, ki nam niso prijazni zaradi »kšefta« kot Angleži, temveč zato,-ker so spoznali lepe strani slovanske rase in razumeli pomen slovanskega osvohojetnja?!
Še vedno imamo vzrokov dovolj, da bolj verujemo in zaupamo Franciji in' Francozom, kakor pa Nemčiji. Kdor! tega ne viidi, je zelo kratkoviden in mu' nedostaja vsake politične logike iu zdrave uvidevnosti.
stran »,
»TKtSOB*
Politične vesti.
* Usoda blokaškega memoranda.
Pribili smo poaovno, da niti italijanska vlada niti genovska konferenca ne more fesno jemati memorandov Radičevega bloka, kaj šele, da bi bil memorandum predmet razprave na konferenci. Kar je bilo edino možno, se je zgodilo: italijanska delegacija je minulo sredo nagemu ministru dr. Ninčiču izročila blokaški memorandum, katerega usoda je s tem zapečatena. Utrjeno pa je v tem tudi, da nihče na svetu ne smatra Hrvatskega bloka izključnim in zakonitim predstavnikom hrvatskega naroda na mednarcdno priznanem teritoriju Srbov, Hrvatov in Slovencev — niti ne one države, ki naši državi niso naklonjene in ki bi gotovo z vestljem uporabile vsako priliko, da spravijo našo genovsko delegacijo in našo državo v težaven položaj. Brez dvoma pa je, da je radičevski memorandum znatno o-težkočil položaj naše delegacije v Rapallu. Kdaj se bo povspela hrvatska inteligenca končno do resnosti in priznala našo državo kot dejstvo ter gpustila svoje blazne intrige?! — Kakor pravi najtjovejše poročilo iz Genove so memorandum sprejele delegacije vseh na konferenci zastopanih držav. Naša vlada namerava uvesti najstrožjo preiskavo in bo zahtevala izročitev krivcev radi veleizdaje.
* Občinske volitve v Bosni in Her cegovini se vrše 10. junija na podlagi obe. volilnega reda, kakoršen velja m Slovenijo.
* Mala antanta nastopa na gemov-eki konferenci- enotno in so se tudi volitve zastopnikov v ramo komisije iz vršile sporazumno. Zlasti bo mala a-n tanta enotno nastopila v vprašanju razorožitve ter v vprašanju restavracijskih poskusov Habsburžanov in Pio henzollemeev.
* Venlzelos se vrne na Grško? Pariški listi poročajo, da je grški kralj Konstantin pozval Venizelosa, naj se vrne na Grško. Kr«lj mu baje name rava poveriti vodstvo vlade. Ako je to res, petem so notranje razmere v Gr čiji že skrsino slabe ter je Venizelos p’ o s 1 e d 'h j a nad t na ozdravljenje.
* Izgon ruskih monarhistov Iz Poljske. Poljska vlada je, kakor poro čajo iz Varšave, sklenila izgnati iz Poljske preko 300 ruskih monarhistov, ki so s pomočjo visbkega poljskega plemstva ter generala Wrangla delali na to, da bi zapletli poljsko republiko v vojno s sovjetsko Rusijo ter na ta način pri pravili ugoden položaj za novo akcijo reakcijonarnih generalov.
* Genovska konferenca je razdeljena v politično, finančno, gospodarsko in transportno komisijo. V vsaki glav-
arttrnjor, id aprila
(Mnutmuiu :; .	.	-	•	»■»*.	i	»"SJ 1 uoHV&Vlp*
ftadivoj Rehar:
<
Mladi.
Generacija, ki stopa na pozorišče življenja naše povojne dobe. je pojav svoje vrste, fenomen, s katerim se peča več ali manj ve« kulturni svet. Ta mladina, katero vidimo rasti pTed našimi očmi in ki bo jutri zavzela vodil na mesta v vseh panogah javnega življenja, se temeljito razlikuje od poprejšnjih generacij zadnjih tridesetih let, Dasiravno je presnavljanje človeštva nepretrgana veriga, tekoča iz sive nedoumljive prošlosti v temno nedogled mo bodočnost, se bistveno razločuje po svojih idejah in vsem čustvovanju in ehvačanju, novi podmladki pojavljajo le sunkoma in to perijodično, čeprav te perij ode niso uravnane po kakem matematičnem pravilu. Včasih preteče cela dolga doba, ne da bi se človeštvo bistveno spremenilo, potem na se naenkrat pojavi nov val, ki da množici prihodnjih let popolnoma novo barvo. Slovenski narod, predvsem ' slovensko literaturo je preplavil predzadnji val pred davnimi tridesetimi leti v devetdesetih letih prešlega stoletja z nastopom taikozvane modeme (Cankar, Zupančič itd.). Celih trideset let je ta val pretresal in dajal smer naši slovenski literaturi, vse kar so je rodilo v tej dobi je dobivalo impulz od tresljajev tega vala. Nekateri duhovi te dobe so zgradili svoja dela samostojno na enem ali
Komisiji so zatopane vse udeležene države. Naš zastopnik v finančni komisiji je dr. Kumanudi, v politični dr. Ninčič, v gospodarski dr. Velizar Jankovič. '	1
Dnevna kronika.
— Osebna vest. Policijski svetnik g. dr. M. Senekovič je te dni prevzel vodstvo policijskega oddelka pri okrajnem glavarstva v Celju.
— Iz državni službe je izstopil sre-dišnji inSpektor dela, načelnik ministrstva za socijalno politiko, g. inž. A. Stebi.
— Inozemski orožni Usti v Jugoslaviji neveljavni. Iz Avstrije prihajajoči potniki imajo pri reviziji na mariborskem kolodvoru pogostokrat neprijetnosti ker aosijo pri sebi orožje brez tuzemskega orožnega lista. Kakor smo se informirali na pristojnem mestu, so inozemski orožni Usti v Jugoslaviji neveljavni in se vsakomur, ki nosi orožje brez veljavnega orožnega lista, dotično zapleni.
— Nov selitven vlak bo v kratkem prišel zopet iz Primorja v Jugoslavijo. S tem vlakom pridejo Ša poslednji bivši avstrijski državni in drugi uradniki, katerim Italijani niso hoteli podeliti državljanstva ter so jih tudi izgnali Iz službe.
-- Velik narodni tabor ob skrajni meji Slovenstva. V pondeljek 17. t. m. se vrši v Medani, na Goriškem, na skrajni meji našega in italijanskega življa, velik naroden tabor z govori slov. poslančev rimskega parlamenta, koncerti in dramatičnimi predstavami. Vesel pojav, ki nam kaže, da stoje naie slovenske postojanke dobro celo na aajskraj-nejši točki Primorja.
— Društvo stanovanjskih najemnikov v Celju se osnuje 18. t. m. ob 20. uri v gostiln, prostorih Narodnega doma.
— Odlikovanje rumunsklh ministrov. Nj. Vel. kralj Aleksander je odlikoval z redom Belega orla I. reda ru-munskega ministrskega predsednika Bratisna, ministra zunanjih del Buco, ministra prosvete Angelesca in ministra financ Consiantinesca.
Pozor pred ciganskimi preroki. V okolici Vurbeka se zadnji čas klatijo cigani, ki se preživljajo deloma s prerokovanjem, deloma s tatvinami. Pred nekaj dnevi je prišla tudi k viničarki Brodaiak ciganka ia ji prerokovala iz-vanredno srečo. In res je sreča vini-čarko doletelo, kajti obenem s ciganko je izginila tudi obleka in perilo v vred-vosti 2000 K. Preroško ciganko Izsle-dujejo.
Marija Snežna. Pretekli teden je po kratki bolezni umrla 26 let stara poštna ekspedltorica Ana Pan<*k pri Mariji Snežni pod znaki zastrupljenja. Sadna preiskava je uvedena in bo sku-
šala dognati, v koliko zadene krivd« na njeni smrti koga drugega.
Pojasnila taks.
Delogacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Ker se predpisi o pobiranju takse na vozila iz tarifne postavke 100 zakona o taksah in pristojbinah še vedno neenako in pogrošno razlagajo, se pojasnjuje sledeče:
Tarifna postavka 100 takstuega tarifa predvideva dve vrsti taks in sicer :
1. Takso za prijavo, da ima kdo avtomobile, fijakarske vozove na vzmetili »fedrih« in bicikle in
2. letno takso za osebno ujporabo avtomobilov in fijajkarskih voz.
Vsake takse prosti so:
1. Vsi vozovi, ki niso na vzmetili (fedirdli); izvizemši vozila, ki jih omenja točka 20, čl. 49 taksnega in pristoj binskega pravilnika: (glej pa spodaj pod 4.!).
2. vozovi na vzmet ih’ (koleslji, zapravljivčki in sl.) in. navadni dvokolesni vozovi (na vzmetili za konjsko vprego), ako jih uporabljajo lastniki kjerkoli redoma tudi za prevažanje lastnih poljskih pridelkov;
3. vozila >pod 2., ki so popolnoma ne-rabljiva;
4. mrtvaška vozila pogrebnih' podjetij;
5. vozila, ki služijo iakljnčno za prevažanje materijala, oseb in orodja za gašenje požara;
6. vooila, ki so posebej urejena za prevažanje sodavice;
7. v točki 21 61. 49 pravilnika navedena vozila;	,
8. osebe, ki v državi izdelujejo vozila katera podlegajo javni taksi, dokler se ta vozila nahajajo v skladišču in ako se ne uporabljajo za vožnjo.
Te osebe pa. so zavezane, takoj po izvršeni prodaji objaviti pristojno policijsko (politično) oblastvo o prodaji in priobčiti ime, poklic in bivališče kupca. Kdor tega ne stori, se kaznuje po toč. 17, 61. 49 pravilnika.
Prijavna taksa.
se plačuje za vsa vozila navedena v
tarifni postavki 100 taksnega, zakona,, ki niso po I. takse prosta, torej tudi za taikozvane koleslje, zapravijivčke in sl., kolikor niso po I. 1. takse prosti.
Letna taksa.
se plačuje 1. za avtomobile im 2. za fi-jakarske vozove, ki se uporabljajo zgolj za osebno potrebo.
Letna taksa se ne plačuje za
1.	v 61. 49, točk. 3 taksnega in prf-stojbinskega pravilnika navedena vozila:
2 za čisto tovorne avtomobile v vseh obratih, ako se z njimi prevažajo le tovori;
drugem tresljaju ter skušali izpolniti ta razmah, drugi, šibkejši, so bili le e-pigoni pok re klikov iin močnejših sodobnikov.
Drugi va.1 nam je prinesla komaj povojna doba, njegovi prvi početki segajo sicer še nazaj v vojno in deloma neposredno v zadnjo predvojno dobo. Samonikel, »loyenski pa tudi ta novi razmah ni, kakor ni bil oni v devetdesetih letih prešlega stoletja. Prišel jo k nam kot tresljaj splošnoevropske-ga pok reta. Polčrettniiko, oziroma zastopnike te naj novejše močne struje je karakteriziral nemški publicist Au-omheimer v svojem feljtonu »Izgubljeni smehljaj. «rmiogo črt z ozirom na naše slovenske razmer pa jim je pri-dodal še naš pisatelj Fram Govekar. Naši mladi so generacija »brez smehljaja,« generacija »mladih starcev«. Oni so ne udajajo občutjem, ki jih vsebujejo okolica, življenje, mladost, pogrezajo se sami vase, zapirajo r,e v temino svoje lastne duše, gradeč tu svet po svojih lastnih, nazorih im težnjah. Ko jiih pa razmere prisilijo, da stopijo vem, v sveit, jim je ta svet tuj im njihove besede so hladme, tuje, nerazumljive. Svet jih ne razume, Ker jih ne more razumeti Im zato ga sovražijo, zato obsojajo vse, kar vadijo kar se je pred njimi ustvarilo, vzniklo iz prejšnjih' poffcrettov- __ Zamje preteklost nima cene. In v tem se sedanja najnovejša generacija novega razmaha razlikuje od vseh omihl.pfofl^treešnaili,
3.	za vozila podjetnikov, ki pogod-ieno prevažajo pošto in poštne pot* mike.
Taksi po 2 Bin. za prijavo in taksi P°
5 din. za dovolilo
ko zavezana vozila na vzmetili, l<i 60 uporabljajo tudi ali izključno za pW' važanje lastnih poljskih pridelkov m ostala vozila, ki niso navedena v tar. postavki 100 samo tedaj, ako so mor®; jo po policijskih predpisih prijavljati in se more dobiti posebno dovolilo za obratovanje ali uporabo in ako ni v področju .poedinih oblastov predviden® večja taksa.
Kjetj* dosoda j v Sloveniji ni takih policijskih predpisov, odpadeta . oba taksi popolnoma.
Vj ozirom na to je delegacija mini" strstva financ odredila:
1. Vsa vozila, ki po teh pojasnilih niso vsake takse prosta in še niso bila dosedaj prijavljena, ker so se smatra-la po dosedanjih navodilih za takse prosita, se morajo prijaviti najkasneje do 20. aprila 1922 ob plačilu prijavn6 tekise.
2. Do ravmotega roka se mora do-, mesiti prijavna taksa za vsa vozila,
so bila sicer prijavljena, a se je P'la' čilo prijavne takse odložilo radi dve-mov o taksni obveznsti do nadaljn® odredlbe.
3. Do ravno tega noika se mora r primerili 1. im 2. plačati tudi led®*, taikba, alčo j i podlega vozilo po zakon' škili določbah.
'4. Ako kaka stranka vzlic tem ^ jasnilom neopravičeno ugovarja taksni obveznosti, jo upozori, tak uigovof nima odložilne moči, pač pa ima sitra^ fca pravico, prositi za povračilo P0 njenem mnenju neutemeljeno pobra®f takse po 61. 153 taksnega in pristoj* binskega pravilnika.
Občinstvo in občinski uradi se v <>“ stalerm opozarjajo na razgilas fima®®} delegacije št. 2 Tt. 5-71 iz 19®2, ki v najkrajšem času v Uradnem l1®^ in bo vseboval tudi nekatere važno prememfbe kar se t?6e poslovanja <*>< črnskih’ uradov glede prijav.
so bile mejmica gotovih perijod im u-stvariteljice novih pokretov.
Ta temeljna črta sama na sebi je
žalostna in precej pogrešena, toda vze-
ti je ne smemo preveč tragično. To je vrenje novega življenja; ko bo vrenje dokončano, bo nova vrednota, ki se iz-destilira iz nje, precej drgačna nego je sedaj celotna tvarin a.In do tega pride, ker mora priti, kajti ako do^ tega ne bi prišlo, bi skupno delo človeštva tudi
v najmanjših združbah ne bilo mogo-
če. Sedanja, generacija zavrača ^vse
predhodno; ono kar je bilo včeraj ti-
sočem še sveto, meče v blato kot stvar brez vrednote, če bi šlo to početje dalje v vsej konsekventmosti, potem bi vrednote im resnice postale muhe enodnevnico, ki bi ostale vrednote in res-
nice samo toliko časa, didklor bi jih oni, ki bi prišli drugi dam za njimi, ne zavrgli in opljuvali. Umetnik, ki da-
nes odreka vsako vrednost umetnim: včerajšnjega umetnika, bi s svojo u-metmino vred živel samo danes, kajti umetnik od jutri bi napravil z njim in z njegovim delom istotaiko, kakor je napravil on z onim od včeraj. Mimo za primere samo v srednjo šolo, tja, kjer se prvič bude v mladdli bitjih umetniške sile. Stališče, katero so osvojili petošolei im ra6fcli z njim do osmo šole, bi njihovi neposredni nasledniki, ki Ir vznikli za njimi zopet v peti šoli, že sodili im obsodili; prvim sveto resnico bi drugi že poteptali t blato. Tako b eojojos^.a^rot me mogel uveljaviti
Objave.
§ Nova emisija delnic
Trgov«*]
banke d. d. Ljubljana. Pred kratk^j ustanovljena Trgovska banka je svojem izrednem občnem zboru dn®*? marca 1922. sklenila: zvišati deln1®-' glavnico od 10 milijonov na 30 mih^ nov. Natančnejše	pogoje	snbe&iP®*^
prinaša današnji	insernt.	^
§ Slovenska stenografija. Po Vel» noči s« začne ponk v slovenski ste*®* grafiji v skupinah. Oglasi: Ršzl*g°n ulica 15, pritličje.	,
§ Mesini kino.	Dme 15.,	10.	In'	«jj
predvaja »Prepovedam sad« v 5 z Lotite Neumann v glavni vlogi
j®
ker bi ga novi neposredni val za že ubil. Za uveljavljanje kakega kreta, kake struje je treba časa, dozoretje se ne izvrši neposredno
cvetenju, ampak komaj po vročem
letju, v jeseni. Vsak pokrert mor*
zoreti, mora se izživeti, za to pa
časa. Pokret, kateremu vzame čafi ,
izživetje nov polčret itn temra bopet11
ostaimo cvet brez sadu.	a.
Druga važna činjemioa v unirV0f*r( nem, vesoljnem življenju, torej tud\^ umetnosti je, da rodi vise nove eaiZi. evolucija in ne revolucija, čepra^ ^ itatarn na zumaj res izgleda rervpl® jonarao. Brez stebla ne more biti o, ta to siteflo pa je izšlo iz prejšn^
cveta prejšnjega stebla, ki je rodi^.^, im seme za to novo steblo, ki je
lo nov cvet, ki zori nov sad im n°v0, jg me aa novo steblo. Vsak nov P0®^ jji
izšel iz semena prejšnjega pokra^^, tako tudi najnovejši. Brez prejen^ ^ ipolcreita bi ne bilo semena in hre®^0vi mena bi me bilo novega pokreta-1 $ pokret se ima torej zahvaliti za to-je sploh zagledal lu6 sveta,proj*0L0^ kakor dete svojim roditeljem. ^ steblo iz semena prejšnjega Ja^x žene čisto nove, čisto drugačne ^ sim gre lahko dalje od očeta., i*?* ^ ko )X)poil,noma nove vidike, lahko ^ vrača njegove misli in slivaČen^^ ^ sme ga pa omalovaževati, ne blatiti, ne sme mu odrekati v lcajt» tndi v onem, lear je imel d<ibrega'..|1 ti' bjjl jo produkt drtumčnih zunan.
•irciDor;' rsr »prih r925r,-
ni 0 w*artrfrR**w * V
Stran »
^odejanska; veseloigra. Predstave se Wše v soboto ob V* 9- uri zvečer, v nedeljo in pondeljek pa v običajnih urah.
J DS.
Seja izvrševalnega odbora demokratske stranke se vrži 23. t. m- ob 10
uri dop. v dvorani ljubi jamske kazine-Na-rooo bo strankin predsednik Ljuba Davidovid, ki prispe v Ljubljano v so-'boto 22. t. m. V soboto zvečer je njemu na čast družabni večer.
Mariborske vesti.
Maribor. 14. aprila 1922.
ai O skrbeh v »meščanskem taboru«
v je razpisala »Volkssftimme«. Ganila jo njena skrb za našo Demokratko stranko tako globoko, da smo so zaobljubili posvetiti enako skrb notranjim razmeram v socijaldemokraški stranki. Milijone, ki se stekajo iz k*uk v naše žepe, bomo odslej bratovsko ž njimi delili, da bo tudi ljuba »Volfcsistimme« zmogla 3cel štab« urod-nikov, ki ga nepremišljeno očita ^Taboru«. Vestno bomo zavračali očitke Sbui*žu,istva« g. Grčarju s strani njegovi}^ častitih sodrugov, s plaščem usmiljenja bomo zakrivali krize v mariborskem soc. dem. občinskem klubu, *vier jo sodrug Slanovec postal sit Predsedstva, zavračali bomo neresnice 0 večnih sporih med raznimi Koc JttUTji, Uratniki, Bernofi itd. v ljub-jj-anskem vodstvu soc. dem. stranke ter bomo vkljub vsem tem neprijetnim VHJjavom v soc. demokraciji z »Volks-stimme« unisono prepevali:	»Wir
''ollen aber geeinigt und einheitlich Ziele...«
v m Bestljalnost ali kaj? Sotoijalist in z^Pan Grčar nadaljuje svojo prakso poganjanja revežev iz stanovanj. — Osamelo revo, mater nezakonskega o-faoka, katera mora zaradi otrokovih študij prebivati v Mariboru, je ukazal *ia Veliki petek prisilno vreči na ce gto iz stanovanja na* Aleksandrovi cesti, ne da bi ji bil obenem nakazal dru 8o stanovanje. Izvršilni policijski or-®an je imel k sreči več sočutja nego so-,°yailist in pedagog Grčar. Deželna vlada v Ljubljani je že enkrat strmela *jad enakim Grčarjev im poskusom. _— Slučaja ne pustimo iz evidence, . ker dokazuje, na kako nizki stopnji soei-jalnega pojmovanja stoji socijalistični “ttpen Grčar, m V zadev) včerajšnje notice o mest-stanovanjskem uradu nam prizadeta, stranka, ki je dobila nakazano ®*anovanje v Maiistoovi ulici, pojasnu-da ni brezposelni verižnik, ampak trgovec z avtomobili ter družabnik in ^°slovoidja tvrdke »Jadran«. To rade-^°lie objasnimo, pripomnimo pa.: nešteto uradniških rodlbin čaka že^ rl^lj Casa na stanovanja, nego dotični j?o-?r>od. Te uradnike odpravlja g. Grčar, Ce§ naj si najmejo kredite in zidajo
i	.1	i	"i,—
Plivov, od katerih' je bil odvisen, k’a-je odvisen sin zopet od novih’. Sin, blati očeta, blati neposredno tudi in pripravlja upravičenost evo-•J®mu sinu, da bo lahko blatil njega. “okreK^ ki blati oni pofcret iz katerega jelena je vzklil, je popolnoma poflo-očrtanemu sinu in naša mladina r® mora tega zavedati, ako hoče res ^inest.i napredek in ne nazadovanje.
i Ono, kar so dobrega ustvarili pred-^si, so ustvarili v iskanju boljšega 7 iskanju resnice, v iskanju r* ]e nagon vsega človeštva PTadavtoosti in ki bo nagon olorešt-Zj8, do poslednjega pokolenja. Zato o-večna vrednota- Bodoče ustvarile more in mora biti samoi zpoln je-. ^je, korak dalje v kraljestvo nedolžnosti, ki pa je tako prostrano, da >.a no bode do kraja prounielo člove-V° nikoli, ker ob vsakem razvozija-Jfi1 enega vprašanja, se odkrije znova ^.drugih nerešenih.Poti V vesolje je ’ ■li.ion hi vsaka je prava, rvko stremi j. ^čnim čilijem. Brezplodna ne osta-t,. ,‘?1ti ona, ki se izkaže za krivo, kajti p J ona doprinese svoj del k ceioti. Y0(.r.je brezplodna le ona, ki ;]e ne Pili' na®!on iskanja in ki ne zasleduje Pum	in	popolnosti, ampak le
•io	c*pknško .reklamo. Ravno ta pa
a‘^danes najbolj vabljiva in zato sk r 3 opaena. Zato jo trelMi oprezno-
hiše, družaibmdikiom velikih’ trgovskih firm pa oddaja stanovanja. To perverznost županovega sociialnega pojmovanja smo hoteli pribiti in nič dru-zega.
m Gozdarska in radarska akade mija v Mariboru. Ministrstvo za šume jn rude je sklenilo otbvoriti v Mariboru gozdarsko in rudarsko akademijo. To bo edini zavod te vrste v naši državi.
m Velikonočni prazniki v gledališču. V nedeljo dne 16. aprila pop. ob 2'A se vrši v Narodnem gledališču ljudska predstava ob polovičnih cenah uprizori 6e voleaabavna Mollierova komedija Skopuh (zadnjikrat v sezoni.) Zvečer se poje Cfgan baron. — V ponedeljek dne 17. aprila zvečer pa se •vrši premijem zanimive legende angleškega. pisa/telja Jerama:	Neznani
prijatelj.
m Sklop kemičnega tečaja Ljudske univerze je bil v sredo preteklega tedna. Bil je stalno zelo dobro obiskan in so poslušalci hvaležni g- profesorju Pirnatu za zanimiva in simpatična predavanja z dobro uspelimi poskusi. — Obiskovalec tečaja.
m Usposobljenostnih izpitov za ženska ročna dela ter za otroške vrtnarice po odredbi višjega šolskega sveta letos ne bo na državnem moškem učiteljišču v Mariboru. Kandiditinje, ki hočejo položiti te izpite^ naj se obrnejo na ravnateljstvo drž. ženskega učitelj išča v Ljubljani-
m Velikanske predstave na Glavnem trgu dne 16. im 17. aprila 1922. od 11,—12., od 15. do 16-, in od 18. do 19 ure. Nastopi svetovnoanani umetnik mia vrvi g. Blondini, kralj vseh svetovnih umetnikov na vrvi. — Vspored: Vožnja s kolesom na 20 metrov visoko napeti vrvi in druge velikanske sen-zacdjonelne predstave. Del čistega dobička je namenjen vojnim invalidom.
m Brivnice so v pondeljek dopoldne odprte, v nedeljo zaprte.
m Kavarna »Jadran« dnevno koncert salonskega orkestra prof. Kubiče-ka. Opozarjamo na inserat v današnji številki.	,
m Ponesrečen poskus uloma. — V noči od 13. na 14. t- m. so neznani storilci skušali vlomiti v trgovino J. Tu-rad-a na Aleksamdrovi cesti.. S pomočjo vetriliov so prišli iz Prešernove ulice v dvorišče in odrtaim v vežo, odkoder so skušali priti v trgovske prostore, kar pa se jim ni posrečilo. Na licu mesita so zjutraj bila najdena še razna orodja, ki pričajo o namerah' vlomilcev.
m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. •— Dnevno koncerti.
Narodno gledališče.
Reportoar:
Četrtek 13.: Zaprto,
Petek 14 : Zaprto.
Sobota 15.: Zaprto.
Nedelja 16.: Ob pol 15.; »Skopuh*. liven, »bon. — Ob pol SO.: „Cigan baron*. Izv. abon.
Pondeljek 17,: .Neznani prijate^*. Premi-Jera. Izven abon.
Ljudska predstava v Narodnem gledišču. Na voliikonoč dne 16. aprila popoldne ob 2Yt uprizori Narodno gledališče MoJliereovega »Skopuha« kot ljudsko predstavo ob polovičnih cenah.
Kultura in
ljubosumnega santoproiskuSo-
kSs
x Jugoslovenska umetniška razstava ob priliki poroke Nj. Veličan, stva. Obveščajo se člani Strokovnega Udruževanja Ju gosi. Oblik. Umetnikov da 6e priredi v Beogradu za čas Kraljeve poroke umetniška razstava. Vsi člani Udruženja v državi }-•<> polivajo, da se v slučaju da niso prejeli posebnega^ poziva, — obrnejo na Udruže-nje v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu in Sarajevu, kateremu pripadajo. —• Umetniki, ki ne foripaclajo nobeni teh organizacij, imajo se istotako obrniti na organizacijo dotočnega okraja, katera vrši posredovalne vloge za vse mzatavljence. Vsi dopisi umetnikov iz Slovenije naj se adresirajo na tajništvo Strok'. Udruž. O. U. v Ljubljani, Tehniška srednja šola.
s ^Sest mladinukih iger« »Prosveta v Tnetii je izdala -ravnokar krasno knii*« *birko šestih mladinskih Aoreir.
katere sta Vjpisala mladinska pisatelja Josip Ribičič ter Ivan Vouk.
x Proslava 80 letnice pesnika Radoslava Silvestra v VJp&vi. Dne 26. marca je proslavila Narodna čitalnica v Vipavi 80 letnico na.božnega pesnika Radoslava Silvestra s slavnostim govorom, recitacijami njegovih pesmi ter z uprizoritvijo A. Jiraekove drame »Vojnarka«.
x Delo dramatičnega društva v Idriji. Dramatično društvo v Idriji je priredilo letos že šest predstav in sicer je vprizorLlo dramo »V nižavi«, burico »Nadzornik spalnih vozov« ter opereto »Mamzolle Nitouche«, katero so trikrat ponavljali. Sodaj pripravljajo Tolstojevo dramo »Moč. teme«. V prihodnji sezoni namerava društvo uvesti redne predstave.
x E. Gangl: Sfinga. Drama v štirih dejanjih. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Osmerka, strani 130, cena vezani knjigi 13 Din. Učiteljska tiskarna je ravnokar izdala v jako lični izdaji najnovejšo G-anglo-vo dramo, o kateri bomo spregovorili podrobneje v eni prihodnjih številk-x Andrej Rape: Mladini1 VII. zvezek. Ljubijana 1922. Oetmenka, strani 116, cena vezani izdaji Din. 9. Last in založba društva za. zgradbo učiteljskega konvikta. Agilno društvo nam je za Veliko noč poklonilo krasno mladinsko knjigo, nov zvezek zbirke »Mladini« Raipejevo »Ujedinjenje«, katero krasi petero slik. Knjiga obsega igrico ''Ujedinjenje«. več krajših in daljših mladinskih sličic, in povestic ■ter pesmi. Prikladna je za -piruhe naši mladini, zato je dolžnost staršev, da pridno posežejo po njej.
Izpred sodišča.
Tudi žrtev klerikalne hujskarije.
Včeraj 13. t. m. se je pri okrajnem sodišču V Maribora vršila razprava v tožbi nar. posl. Ivana Mermolje proti posestnici Frančiški Deti ček iz Zg. Sv. Kungote radi žaljenja časti.’ Dne 19. maroa je SKS priredila pri Sv. Kungoti 'shod, na katerem je govoril Mer-molja. Med njegovim govorom je ob-dolženka vpila: »živino ste gori prodali in milijone v žepo vtaknili.« Ooividno od klerikalcev nahujskana ženska je hotela s tem reoi, da je bila živina s pomočjo Mermolje izvožena v Avstrijo in da je on pri tem zaslužil milijone. Obdolženka je pri razpravi morala prositi odpuščanja, žalitev preklicati in plačati vse stroške, ker ji je Mermolja odpustil, da ji ni trebalo v zapor. Na vesti jo imajo klerikalni hujskači.
Zanimivosti.
Vojna in samomori. — Nemški monarhisti. —• Rudarski katekizem.
V minulem letu presega število samomorov vse dosedanje številke, kar pripisujejo znanstveni krogi žalostnim posledicam svetovno vojne. Sani® v Ameriških Zedinjenih državah si je v lotu 1921 nad 20.000 ljudi končalo življenje. Med samomorilci je 509 vojnih invalidov, ki jih je žalostna usoda tirala v smrt. Značilno pa je, da se samomor širi tudi med otroci. Leta 1919 je bilo v Ameriki 477 otroških samomorov. a lota 1920 je poskočilo to Število na 707 slučajev, n leta. 1921 je^lo-se.rio 858 slučajev. Med samomorilci so zastopani pereentunino vsi družabni razredi. Lansko leto je na.pr. med samomorilci 10 novinarjev, 40 dijakov, 51 n^i^liov, 21 i-uhovriikov, 57 sodni-kr»v ” ”:m.nov, 39 bankirjev, 88 pred-
stojnikov velikih zadrug, 76 milijonar jev, 30 bogatih žensk in nmogo dru gih. Najstarejši samomorilec ima 10i let, najmlajši pa jedva 5 let. Samomo. so izvršili iz najrazličnejših razlogov Nekdo se je obesil, ker je bila ženr, 'zanj predobra, drugi pa, ker mu je bi-| la žena zapravila ves denar. Nek ner-! vozneš si je končal življenje, ker ni mogel prenašati glasov sosednega kla-(virja, drugi zopet, ker ga žena ni hotela poljubiti. Neka stara devica je iz-r pila strup, ker, kakor pravi v zapušče-; nem pismu, ves svet nima takega mo-j ža, da bi bil dovolj dober za njo. Neka : mati se je poslovila s sveta, ker se njen sin ni hotel oženiti, nek samomorilec je zapustil listek, na katerem svar? j vse moške pred »travnatimi« vdovami j (to je ločenimi ženami). In tako se vr* i ste najrazličnejši vzroki. Temeljni vzrok vseh samomorov pa je propast morale, ki jo je skoraj popolnoma uničil svetovna vojna. ^	^	,;:/
,V, Nemčiji-je skoraj toliko »feraj-nov«, koliikor šteje oškmjena Nemčija prebivalcev. Če se le najdejo trije ljudje, pa že ustanovijo klub svete trojica ali kaj podobnega. Pred kratkim pal ao ustanovili nemški monarhisti čista ■ nove vrste »ferajn«, takozv .»klub sak* I sonske kraljeve -hiše,« kateremu pred-1 seduje bivši saksonski kralj Avgust; sam. V ta klub imajo vstop samo osebe, ki nedvomljivo dokažejo, da se W njihovih žila-li pretaka vsaj nekaj krvni blažene familije	W ettin-Albertine.
Člani kluba se smejo oženiti le z dovoljenjem bivšega kralja in predsednika kluba, ki strogo pazi, da se plava* kri ne pomeša z navadno rdečo. Kdor, pa bi se kljub temu oženil »po svoje«, se takoj izključi iz kluba. Klub je za-, konito registriran. Njegov namen jej »širiti in podpirati evangelij krščanJ stva in ljubezni do domovine, varovati! čast in tradicije vzvišene kraljevske rodbine in paziti na družinske arhive,) dedščine in umetniške predmete,« vij resnici pa širiti monarhistično idojo^ da bosta, kralj in »Willi« čimprej zo-1 pet na svojem stolčku.
• • • .
Ameriški rudarski urad je skupna z uradom za narodno zdravje izdal rn-i darski koledar, ki vsebuje razen druJ ■gih pouonili člankov tudi sledeči ra-| darski katekizem: 1. če bi nosil očale v obrambo svojih oči, bi ne oslepei; 2J če bi se ravnal po Varnostnih pravilih^ ki eo nabita, v vseh delih rudnika, ba ne zažgal vžigalice pri izhlapevanju plina, bi ne bila nastala v jami eksplozija: 4. če bi ee ne bil dal omamiti tod alkoholaj bi se ne bil osramotil inf ne škodoval svojemu zdravju; 5. če bi1 ne bil nepreviden pri dvigalniku, bil se ne bil ranil; 6. če bi bil preiskaJS strop nad seboj, bi sr a kamenje ne bilofj zasulo; 7. če bi pazil, kam stopi, bi neij bil padel z lestve; 8. če bi ravnal po’ zdravi pameti, bi ne bil odprl posode! za smodnik s kljukačem in bi bil š? danes živ. Amen. :1	i	■	^
Sokolstvo.
o Sokolski naraščaj na PraccrskeM
priredi na Velikonočni pondeljek' popoldne v šoli zopet otroško igro, kate* ro ponovi na Belo nedeljo na Zg. Polskavi.
o 12,000 češkoslovaških Sokolov in! Sokolic, ki se hočejo udeležiti zleta M Ljubljano, se je doslej prijavilo ČOS,
GlaVdi nredfllk: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik; Rudolf Ozim. ,
oznanila.
11-[M:-
n! k«
■ 1- ■■ !•-
• 'n hriir,-'kti rndn.iu .rSinSkog pomoč--lian em hi vstskog -e ikn. Djoko K r n ji n- vii* lu ijač, Posna Gradisa.	551	3-3
Dva mizarska pomočnika z
celo oskrbo sprejmem takoj. Martin Golob, mirar, Zelan-dvor, poit* Petrijanec pri Varaždin«.	557	S—S
Moderni gramofon proda. Franiii, Kit
te eeno KrSorina 191
571
^0*81 si- MfiH	ko-
roška cesta /.» Ktluika «• in* T liifi, >Ci2 l
Kupi as: 1 dinamo 110—1«0 volt, ca. 5.5 Kw, nor ali rabljen, novejs« type. Proda se: 1 nov nerabljen stroj la skobljanje (Dicktenhobelmasehine), 500 mm odprtine in ena težka ročna stiskalnica it železa. Naslov pove oglasni jarod I. SnSnik, Slovenska ul. 563 3-3
PATRIH
COGNAC
MEDICINAL
ZAGREB
iiili vinski destilat.
Dobiva se povsod. 584
Noben strup! Nobena ke*
mična oeetna kislina! Samo zdrav garantirano dober
namizni ocet
prodaja na veliko in drobno najmodernejša automat.iSna tovarn* za ocet
Srečko Schmid), Ma*ibor
Koroška cesta IS.
Vsaka gospodinja, kateri ,jft maf zdrivje njene družine, bo zahtevala povsod samo pristni Schmidl-ov ocet.	479 10-f
-tSctan: &
* U IS 13 V rs v
LL5-_T> ’li
rnanoor, ivaprna
*■'	n ■	mm
■	H	■ fP E * vabijo sl.	®	ra	Bj	a n	n	i£
Primorski fantje “.veliki javni ples,
kateri se vrši v ponde Ijek, dne 17. aprila 1922 v Kamnici na prostem.
Naznanilo!
Cast mi je naznaniti p. t. javnosti, da vsled smrti mojega soproga vodila sama dalje
I NAZNANILO.
b0,n ’ PreMtlvna zadruga Kaviarja? is »rodnih sM
kavarno
ter od sobote 15. t. m. naprej uvedla zopet tudi vsakodnevni koncert.
Potrudila se bom, da bodo moji cenjeni gosti
imeli vedno najboljšo postrežbo ter opozarjam posebno na obilen sortiment mrzlih in toplih pijač, kakor tudi na separirano igralsko sobo. Zahvaljujem se cenjenim gostom za doslej podjetju mojega soproga izkazano naklonjenost ter upam, da bo podjetje tudi pod mojim vodstvom uživalo vso staro naklonjenost ter si pridobilo tudi še novo.
Z odličnim spoštovanjem
SVSarija Žigart
585	kavamarica	v	Vetrinjski ulici.
»t«*««
I
n
s
Damski slamniki
M
n
n
*
se modernizirajo po tovarniških cenah. — Najnovejše oblike vedno le v ateljeju
$
LYA ZAHLBRUCKNER
Maribor, Gosposka ulica 40.	556
n
n
n
n
******** m u ****** trnu
n
JEZICA"
registrovama zadruga s omejeno zavezo s sedeiem na JežSsj pri Ljubljani
obvešča p. rt. interesente in občinstvo, da je začela
z	IS. apršSa poslovati.
Izvrševala bo vsa v gornjo stroko spadajoča dela in popravila. Nakupovala,, popravljala, prodajala in montirala bo vse vrste strojev. Izdelovala in popravljala bo vse vrste cerkvenih ur in tehtnic ter žične mreže po naročilu.	583	2—1
Za vsa dela jamči zadruga in jih bo solidno zaračunavala.
Veliko izbiro malih najizbornejših
velikonočnih gnjati
ima v zalogi po najugodnejših zelo znižanih cenah delikatesna trgovina 581
Feliks Pučko, Aleksandrova c.
f
• •• IH
išče
567 3—2
Prednost imajo prosilci s prakso.
Ponudbe z zahtevo plače pod
5V
B.“ na upravo „Tabora“.
Perfekten knjigovodja(kinja)
slovenskega in nemškega jezika popolnoma vešč *e išče za takoj. Ponudbe pod »Zmožnost* na upravo »Tabora*.	561 3—3
Dežne plašče
klobuke, perilo, čevlje, različno modno in ga!®n' terijsko blago v veliki izbiri pri
Jakob Lab, Maribor, Glavni trg št 2
Solidne cene!	555	1®—4
Slatinske steklenice
Trsgrasfa fesuta i* d. MsiMfifa
POZIV
ih delnic.
esw23rer$.«CT5m!BB0r.~:
v vsaki velikosti, samo čiste in nepomanj* kljive kupuje F. Zinauer, Maribor, Aleksandrova cesta 45-11.	/	575
Dva gospoda
iščeta separirano sobo, ako mogoče s hrano, f.
  _ ------------------------- —v	«.	Mranvi	|
centrumu mesta. Ako ni prostora za oba, p* vS*j ---------------------------,---------•	-	 ib«
sobo za enega in s popolao preskrbo. Ponudb« „0. J.“ na Mariborsko tiskarno.
a
Izredni občni zbor Trgovske banke d. d. Ljubljana, je sklenil dne 25. marca 1922 zvišati niško glavnico
od K 10,000.000— na K 30,000.000 —
del-
z izdajo
50.000 novih delnic a K 4QQ-— nom.
K 20,000.000--
pod sledečimi pogoji:
skupnem znesku
1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi vsake stare delnice eno novo	a K	400-— t
nom.	po K 480'—, več 5% obresti od nom. K 400'—od dne 1. februarja 1922	do	dne	plačila.
2. Vsi oni subskribenti, ki so že pri prejšnji emisiji subskribirali in znesek vplačali, dobe nove delnice pod istimi pogoji, kakor pod točko 1.
3 Nedelničarji dobe delnice proti takojšnjemu plačilu po tečaju K 530’—, več 5% obresti od nom.
K 400'— od dne 1. februarja 3922 do dne plačila.
4. Nove	delnice so deležne čistega dobička za leto 1922 in opremljene s kuponom	za	leto	1922.
5. Nove	delnice se izroče subskribentom tekom leta 1922.
6. Reparticije delnic, določenih za nove delničarje, si pridržuje upravni svet po končanem sub-skripcijskem roku.
7. Subskripcija novih delnic se vrši od dne 3. aprila do dne 3. maja 1922, in sicer:
a) pri Trgovski banki d. d. Ljubljana (začasni poslovalnici v Beethovnovi ulici št. 10) in njeni podružnici v Mariboru;
b) pri Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico, Ljubljana.
8. Ako bi se posameznim subskribentom ne moglo dodeliti polno število podpisanih delnic, se vplačani zneski pridrže in se bode dodelitev manjkajočih delnic iivršila pri novi subskripdji.
V LJUBLJANI, dne 25. tprca 1922;	'
Upravni svet
Trgovske banke d. d. Ljubljana.
489 3-2
m
mmm
HISISIS;
mmm
mmnnnnB
Centralgaraža Iv. Vslker
Maribor, Kersnikova ulica št. 1
se priporoča	573	3—1
za garažiranje luksuznih in težkih avto-
Telefon 109	mobilov.	Telefon	10»	jff
Goveje konzerve
v industrijsko svrho (20.000 komadi proda p. Zinauer, Maribor, Aleksandro^ cesta 45-1K	-
Obleke za fante, da; :: me 3n gospode, ••
kakor tudi vse perilo m modP®
predmete razpošilja na dehej® In :
na drobno po čudovito nizkih cenah veletrgovina in razpošiljal«11
Stermecki, Celja št. 368 Slov.
Zahtevajte ilustrovani cenik. K#r $ ne ugaja, so tamenja ali vrne denar,
1
kavarni
V nedeljo, dne 16. aprila 1922 in vsak dan od
20* do 24. ure bode sviral v moderno urejeni ■	w	* ■ ■ ■ j j
prvovrsten salonski orkester, II. oddelek, g. profesorja Kubička.
Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča	579	Sodstvo	kavarne
h
Lastnik la izdaiateli: Konzorcij -Tabor", — Tisk*; Mariborska tiskarna d. d.,
tu