Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe Tečaj VI. srède 3. travna 1848. List 18 \ Slovencam. ? vre ? Vila! pevcu svojo moc posodi Da krepka pesma v domovino Da nasledaje .mili bolj osodi Z gorečnostjo svoj dom Slovene ozrè Za dom iskreno se začne truditi vnukám zadobiti. ie zasvětila ? Prid , slavo sebi Ze lepa zarja nam Na jasnim nebesu Slovenskimu, Iskrenih sere že mno » zbudila Ko brez preneha v éinu slavnimu Se celo svoje trudijo življenje Za domovine drage izobraženje. Bogastva slava kmalo, kmalo mine; Dostoino ni, kar ie le v nas korist ? Trud slavni za občin ne izgine V gorečimu napisu zgodbe list Imena take slavno oznanuje, Za kratki trud jim nevmerj< enost Hvaležni vnuk vas pozno bode cenil ? Od Veselo v sreći spomnil se na vas? às se v spoštovanji ptujic menil Z domačimu zjedinil svoji d »Kdor blagor dom Se v zgodbo in na Nej se Slovenski čut Cez hrib Slovenje in Nej v sercih vsih Ijubezin d • v is e i serce p t v povsod čez dol živa kl log ? y Goreča bolj, kot jo zamore zlog Besede slabe v daljni kraj poslati, Kar cuti se, ne da se oznanovati. ^r ^ v Oj vi mladenci .bistriga pogleda Očestva ne pustite saj v nemar! Ce dolgo spanje vam sledi zaseda Nej vas zbudi sedanjih časov žar V J Pripravljena vas setev umno čaka Pogumno skaži vsaki se rojaka. 5 Narode hrep vse opada Veljavnost zadobiti Nej to Slovenca krepkiga spodbada Za delati namenjeno Bandero nej Slovensko se razširja Klic »SI Slovenj Kot sonca mili žark zemljo objame V življenje kliče mirno rod cvetlic Gorkote varno puhtaj Nej m Zbud Zori polj plame n goric ma svit pri nas zaseje blag mu k d grej Ako čez nas viharji pribučijo , Ak nam grozi sovražne sile grom, mu sereno stojijo Slovenci hrasti Za narod, za Cesarja in za dom! Prot serčnosti in uma vse omaga, Tako Slovencam vstala bode zmaga. t Mojim slovenskim lira!am Pod tem nadpisam v nemškim jeziku (An meine slovenischen Briider! Ein Wort zur Verst an digung ra ;a Slovenska mladost která se v visokih šolah na Slovenskim za svoj narod izobražaš, ozri se na lepi izgled in přiklad Nemških Matevž. Veš kaj, Juri ? Danes sim take volje, de bi dal vsako mušico za kravo. J. Si ga pa pil, kaj ne de? vseučiliš, ter premisli, ali tudi ti nimas nekakih in p M. Pil sim ga sicer poliček, pil; tode ne vino ? bnih prošinj do svojiga milostljiviga Cesarja, kterig blagovoljno serce je zdaj vsaki le proséci stvarici prosto ampak nekaj druziga mi danes tako veselje delà. J. Morde si se za dobro vožnino pogodil? ali Pogov pomeni, posvetuj se zasihdob kter > mladost, nase panje f odperto ! naša preljublj si še le plaho v svojim bi se sovražnika svoje skrivnosti bala. Pa ne boj se, le koDje skopo prodal ? ali zamenjai ? ali I čez reci, nedolžnim sercu tajiš, kakor da M. Ne ubijaj si glave, zakaj do sodniga dné tega samo potuži z oinikano besedo v nedri globoko skrito, in ne vganeš. Poslušaj ! Danes peljem težak težak voz skoz Gradiše. Ravno zraven verta deželniga poglavarja, v majhnim jarku mi obstoje vsi trije konji. Vpijem in po- že davno terpéče žalovanje svoj oda dobrotlj očétu Ferdinandu! Podruzite se, nasi lepi mladenci svojimi brati v eni misli — s v eni volji, bodite si le v kam, pa vse zastonj. Zdaj obernem bič, — kar mi eden izmed štirih memo gredočih gospódov z roko nehati pomirile in unim trém nekaj po nemško reče. Vsi štirje » Celo Grad ? ali Gorici, zlata Lj ubij v Celji, Marb ali celo v k vozu stopijo nisim vedil, kaj de bo, — se na vso pa vam bodi sredise ser ce ? od kodar samo čista in zdrava ot teče , kamor se tudi vse žile kr v naš Slovens! moč vprejo in konji so z lahkoto potegnili. to me je tako ganilo, de Poglej, ajo T ste slovenskiga upanja da dragi mladenci ! učiniti dolžni mater Slávo, která že davno bii od veselja gotovo vse zaporedama kušnil, ko bi bil le vedil, de bi se mi bili pustili. ? svojo staro čestljivo mater Slávo, která že davno po tlačena, zaveržena molčí, oprostite, da se bo z vami J. Kaj taciga bi mi res ne bilo nikoli na misel svobodno ti, vam svoje pésme pope vat i, ter vas prišlo. Lejte no, kolikokrat me je že pri enakih prilikah bi se bil kdo kaj taciga po oj i m učiti smela. Nehajte! da bi vasa Slava dosti kmetov zijalo , brez de zrajtal. Jez ta poménik slišati, sim nalaš manjši korake Y v ~ ' ~ j---- -------------- ----------- — --------------#7 u/i y t u jivnuLiniv oiioau » onu liiiiui iiiuii joi auiuai/ delj žalovala nad vašim nerodnim — popačenim izobra- dejal in 8e nazaj 0ziraje postajal, prašam k njima pridši zenjem, dokler um, in serce svojih sinov v macehini skerbi ali v nemar pušeno ali izvekšega pokaženo vidi. Matevza ? če kteriga tistih gospodov pozná Le dovolili j da ki vam bojo ojo občinsko mater razveselite, ktera vas lepo združeni dobriga Očeta poprosíte M. Ne poznam nobeniga ne ? vender dobro pom mm i de so imeli vsi take belo-rudeče trakove-na bo zopet radostno v svoje mehko krilo Oroslav Cafov Iz fiaškisa oj uk vzela. ne udariti brez sile s sicer suknjah, kakor Vi. Uni pa ki mi je bil mignil, konja j i mi še nazadnje pravi : „Nikar ne tepi konj malo postoj, de se oddahnejo, raj si drugikrat Veliko govorjenja se sliši od vojske na Laškim skorej však dan prinese nove novice pa tudi nove laži. Toliko je do đanašnjiga dnéresnica, de so nekteri te bomo v cerne bukve dali." Slisal sim ze nekaj od tistih čem ih bukev, tode mene ne boste va-nje dobili. Ce bič obernem, konjem le zažugam, de bi Ne tepem pa nobeniga, nar menj pa raji potegnili. pramčka. regimenti že veliko hudiga na Laškim prestali, de so se Tako je prav mu rečem. To razodenje pa pa junaško obnašali, in de dosihmal vojskovodja Ra dečki se ni nikdar z vso svojo mocjó nad sovraznike planil, ampak de seje le in sicer junaško branil, kadar gaje sovražnik napasti hotel. Veliko hudiga je punt že Laham naklonil: veliko ljudi je mertvih, veliko vasi je 7 V • z živino in blagam vred pozganih. Pa se zmirej se no-čejo podati; 21. dan pretečeniga mesca se je mesto Videm podalo. Vojskovodja Radecki stoji s svojo ar-mado zdej na nar boljšim, nar varnišim kraji, in le čaka, de bo od zad dovelj armade na pomoč me je z nedopovedljivo radostjo napolnilo, kér sim zvedil: 1.) de so bili rečeni gospodje národni stražniki 2.) de v njih sercih brez dvomenja prebiva m i loser č-nost do žival, vir miloserčnosti do ljudi; 3.) de oni tudi revniga kmeta ne zaničujejo, sicer bi se ne bili kmetiškimu vozaču tako postrežljivih skazali. . Ali je morde kdo že slišal, de so gospodje kmetu voz riniti po- magali? Tezko! Kaj taciga zasluži gotovo i v zlate dobil. Herž ko se bo to zgodilo fzato gredó se zmirej bukve priti; škoda de njih imén ne vémo. Stražniki ! zdaj imenovati dragi bratje! — zakaj tako Vas smém posnemajmo miloserčnost, poniž- cele trume vojakov na Laško), bo z združeno močjó planil nad sovražnika , de bo enkrat konec vojske. Laham se bo bojè huda pela, zakaj vsi regimenti so silno ser-diti in komej čakajo sovražnike pobiti. Kar po pismih vémo nost in postreznost; po tem bomo pokazali, de smo v vsim korenjaki. J. Navrati 1, narodni stražnik. i dozdej od nasiga regimenta (Hohenlohe) v vsim f kacih 200 moz pogrešajo; nekaj med temi jih je vjetih, nekaj pa mertvih. Slišali pa smo tudi, de so se naši fantje že práv junaško obnesli, in de jih njih vikši eno- Vas lostno Siški pole glasno hvalijo. IV • Miloserčnost do otrok S temi versticami, ljubi bravci, vam oznanim ža-prigodbo, ktera se je velikonoční pondeljik v Pisatelj tega je ob 6. cr to Ljubljane zgodila. Bog Vas živi, serčni bratje ! Bo o* » zvecer ravno memo neke gostivnice šel, kjer seje dekli obvari! Ne bo Vam potem sile, disiravno ste v nevar- ce pri 6. lé tih na cesti práv blizo hiše igralo, kar en iiosti. Ce tudi kteri pade, nič ni zgubil; ako je padel, voz, na kterim je pijan kmet s svojo ženo in hlapcam Bogu zvest, je marternik dežele junaštva in ljubezni do Cesarja, do domovine! ovencan z vencam sedel, skoz imenovano vas pridirja in se prek te gostivnice zaverne imelo ? nanaglama de ni deklice nič več časa ? se vogniti, in tako ubogi sircti kolesa čez obe Zlate bukve« Danes tri tedne šetaje se po Teržaški cesti nogi pridejo. Na moje vpitje se konj ustavi. Iz cr ostiv nice pijan hlapee přiletí, in namesto de bi ubogi mu ? sim otroku iialetel sledeči po dvéh voznikov pomagal, Jur N se je še z menoj prepiral, in togotil de se otroci povsod pod nogami valjajo, ter v svoji div ? Matevž, zakaj pa tako veselo žvižgaš? josti še kerčmarico pokliče en polic vina kmetu na voz prinesti. Pijan kmet na vozu pisatelju s pretepam žuga, kancelij, zakaj nova srenjska ustava (Gemeindever-fassung) bo premenila sedanji stan naših deželnih gospósk. Tudi šole bojo drugaci osnovane. Vređništvo. in vsimii temu pa kercmar venec sirovosti na glavo po stavi kér sam pijan, mi prigovarja: de za otroka bi ne bilo nič škoda, kér ni zakonske matere!? V serce me je zabolelo, take besede slišati ; za- prava in popravljanje tako velikiga mostu vec potroškov lostin sim se od ondod podal. Pričijočim mestnim in kme- potřebuje, kakor naprava in popravljanje ene ladje, vsak tiskim ljudém pa in svojim bravcam prepustim presoditi: sam dobro vé, in vender se ni za mostovino već plačila ali se tako govorjenje spodobi kristijanu? Ali go tirjalo 7 kakor za poprejšnjo brodnino in zató je c. k. sposka ne kaznuje tacih pijancov, kteri ob nedeljah in praznikih, kadeř se velika množica ljudi vsih stanov dvorná pisarnica po ukazu 24. grudna léta 1840 štev. napravo noviga mostů čez 39141 Smeledniški .grajsini • v blizo města na cesti prehaja, kakor divjaki se skozivas Savo pod Šmarno Goro dovolila in sledéčo tarifo poterdila: VOZIJO y de se skorej ogniti ni mogoce ? Ali je povo- od vozniga ali prostiga vélikiga žívinčeta po 6 krajc. zen clovek z nekimi goldinarji placan, ki celo svoje od maliga zivinceta po 1 življenje siromak ostane?— Ali nedolžen nezakonski od pes člověka po..........1 i i • i i • 1 v • fi mm m . « . « v v _ . . * « . » _ - . . . a - ce otrok ni tudi bozja podoba? — Ali ni zadosti revez dostikrat starisev ne pozná in brez praviga varha v divjosti rase, nobene domovine nima in tako ob vse v žitu Y) 7) Dajale so sicer nektere soséske v oblizji imenova-niga brodu namésto brodnine vsako léto nekako béro spoštovanje pride. Za take ljudi, ki tako ravnajo in ali vse te soséske so takrat, ki se je novi most nerédil, dovolile, de je béra jenjala, in so se za govorijo, so cerne bukve premalo, njih imé bi se moglo vezále, za naprej ustavljeno mostovino v denarjih od na černo tablo zapisati in na cerkvene vrata nabiti i de bi jih vsak člověk poznal in se jih varoval. Novice. p. f mestnik Na Dunaji se je slovenski zbor vstanovil je slavni Dr. Miklošič, njegov na- Dr. Hladnik; zbora tajnik rajtevati. Kako more tedaj kdo misliti, de bi bila zdaj mo-stovina odjénjala? Kdo bo most popra vljal, če ne bo védnih prihodikov? kteriga predsednik Ne motite se in odrajtujte radovoljni opravke pa mnogospostovani ki le vam v prid prihajajo. je iskreni Slovenec Glob o en i k. Ta zbor se „Slovenija" imenuje. Ravno ta zbor se pripravlja prošnje sostaviti ktere bi se v imenu slovenskih dežela presvitlimu Ce sarju predpoložile. De bojo pa te prošnje glas Slo 5 Kako bomo konstitucijo po slovensko imenovali ? Na vprašanje 14. lista nam je nar več Slovencov odgovorilo : de naj bi tudi mi konstitucijo po izgleda vencov, bo imenovani zbor sostavlj po slovenskih deželah poslal, de se bojo rodoljubi pod- stava." Besede pisali druzih Slovanov ustav ali »pa ustavo imenovali kér Tudi v Lj ubij ani, kjer se je ljubezin do prošnje poprej 3)ustavaa se tudi prileže nekako enakimu pomenu ,,po- sovlada" ni dosihmal nihče poterditi hotel, kér sovlada prav za pràv pomeni Mit-Regent- r> sti in domačiga jezika živo vnela, narodno-se je začela narodna družba y lovensk b imenovana schaft, kar je pa kaj druziga, kot konstitucija. Gospod Jernej so nam iz Štajarskiga pisali, de tudi ondotno Ljubljanske politiške Novice bojo začeleizhajati v začetku prihodnj deželno rabi poglavarstvo (v slov. převodu) besedo ustav mesca. Učeni Slován, gosp. C y in de je malo kmetov v spodnjim Štajarskim > ki ff 9r> bo vrednik tega noviga do ale, doveršeni pravnik, venskiga časopisa. Slišimo tudi, de bojo slovenske duh o v ske Novice v Ljubljani na svitlo prišle — in pa nov nemški po-litiški časopis. Bog le daj , de bi vse te Novice potem v re sni ci toliko prejemnikov imele, kolikor se zdej bi te besede ne razumeli. Kakošne druge besede nam dosihmal nihće ni b e tanj s liši i de bi slovenšina veselo napredovala oznanil. Potem takim je tedej beseda ustav ali ustava od nar več strani poterjena.— Akoravno se nam nič kaj pripravna ne zdi, se vender ne branimo te besede v Novice vpeljati, dokler se kakošna bi bolj poterjena bila. druga ne zvé. ktera ? V tacih recéh se vredništvo ni n V Celj tem v pêti u oj ene ke Novice Slovencam cesar prilastiti noće: obcinstvo naj raz sodi! Most pod tom amo Goro Marsikteri je dandanašnji jél misliti, de vse do-zdanje zavéze jenjujejo, in tako se tudi sliši, de ljudjé mostovine na mostu pod Smarno Goro radi ne odrajtu- Vse krive misli moramo zdaj zatirati, ako se Današnjimu listu je pridjano ustavno pismo na-šiga presvitliga Cesarja, v kterim so splošne postave podarjene nove vladi je razglašene. Brali boste v teh postavah, de se bose veliko řeči v derzavnim zboru prevdarjalo* predin se boio mogle vse postave posa- jejo. hoćemo vrédne storiti dobrot noviga vladanja, in zató vam povénio, zakaj de je zadobila Smeledniška prav grajšina mesno dati in vpeljati. Veselimo se, de so nam presvitli Cesar tako svobodno podlago ustave dali — slava Ferdinandu milimu! Pa spoznajmo tudi, de se ob- ico, na imenovanim móstu mostovino pobirati. Kar ljudjé pomnijo, je bila v tém kraji, kjer zdaj sirno izdeljanje nove vladíje ne more v enim hipu most stoji, ladja pripravlj y po kteri so se ljudjé v • zi vina in vprége ([vozovi) čez Savo prepeljevali, zató se zgoditi, in de tudi naši poslaniki na derzavni Dunajski zbor bojo mogli umni, preb risani in z au panj a vredni možje in verli domorodci biti, de se bojo za v se v • zdaj ta kraj imenuje brodu." Smeledniška graj svoje domovine serčno potegovali. Vredništvo. sina je letó ladjo oskerbovala in popravljevála , zató je pa tudi pravico imela, brodnino pobirati in ta pr je bila tako ugotovijena, kakor druge grajšinske pravi- Ali kako je bilo nerodno in tudi nevárno, posébno ob casu povodni, na ladji se prepel jevati, vsak dobro ce. Z i tni kup (Srednja cena). V Ijj tiitfjani j i Máivftjnji Maliga trav-125. Malina na. gold. ffold. u u y zraven téga je bilo pa za brodnino vé, kteri je skušal; potréba tolikajn več plačevati, kolikor so bili brodniki bolj nesramni. Gospod baron L y vlastnik Smeledniške rajšine, za vse občno koristne napráve vnéti gospod in verli domorodec, so za polajšanje popotnikov in za od vernjenje nevarnosti, v létu 1844 čez Savo móst nare dili y kteriga je še vsak odkritoserčno pohvalil De na mernik Pšenice domaće » » banaške » Turšice....... » Soršice....... » Reži......... » Ječmena...... » Prosa ........ » Ajde......... » Ovsa......... 19 ! 2 I 22 20 I . 2 23 - I 1 30 - 1 1 ! 57 1 40 1 45 - 1 1 34 37 1 42 - I 1 30 57 51 Vrednik Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.