Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometerpasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Opris, odpovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Horovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klapenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XII.
Celovec, petek, 2. avgust 1957
Štev. 31 (796)
To ni pot!
Pred volitvami v Zahodni Nemčiji:
O predlogu justičnega ministrstva za izvajanje člena 7 Državne pogodbe pred sodiščem, ki ga že mesece skibno hranijo in čuvajo v predalu koroške deželne vlade, je bilo že na skupnem zborovanju ZSO in NskS dne 23. junija 1937 povedano, da ne sodi v današnji čas, marveč v čas nacifašizma, ko je nacistični pisun zapisal, da je slovenščina „jezik hlapcev in pastirjev“. Nič drugače nam-reč ne moremo oceniti predmetnega osnutka, če drži, da hoče pripustiti slovenščino kot uradni jezik le še pri okrajnih sodiščih Pliberk, Železna Kapla in Borovlje in da ne srne ta „jezik hlapcev in pastirjev“ onesnažiti gosposkih dvoran deželnega sodišča ali belega papirja sodnijske gospode. Tako sme po osnutku sodnik baje obravnavati v slovenskem jeziku le na izrecno zahtevo stranke, zapisnik pa mora biti napisan na vsak način v nemščini. V prestolnici pa v sodni stavbi za drugi deželni jezik tudi po novem osnutku ni mesta; deželani slovenskega jezika naj bi smeli tam očitno v svojem jeziku go-
voriti samo za mrežami!
Izzivalni osnutek je v očigled ostre borbe južnih Tirolcev prav za upoštevanje materinščine pred sodiščem še bolj obsojanja vreden šn naravnost nož v hrbet upravičeni in razumljivi borbi tudi avstrijske manjšine v Italiji. Ali ima naša država sploh še moralno pravico govoriti o teroristični justici napram uvstrijski manjšini v Italiji, če z osnutkom nastopa isto, morda še bolj brezobzirno pot napram manjšini v lastni državi? „Uporaba Materinščine pred sodiščem je sveta prvenstvena pravica vsakega naroda in nihče naj zaradi tega ne podpiše nobenega zapisnika, ki ni napisan v materinščini'‘ je stranka južnih Tirolca nasvetovala svojim rojakom! In ves avstrijski tisk s člani vlade vred je pozdravljal ta apel avstrijske manjšine v Italiji. In kaj se dogaja pri nas?
Prav to, kar v Italiji napadajo! V resnici ta osnutek je najboljši dokaz, da nacionalistična miselnost še ni zamrla, marveč še bujno cveti — tudi v najvišjih vladnih kro-ph. Saj bi nas sicer osnutek ne motil, če ne bi tzviral iz justičnega ministrstva samega! Vse .že, da se kljub dveh grozotnih vojn še ni nič spremenilo. Ali ni sedanji osnutek le proslava jubilejne obletnice pohoda tiste celovške drhali, ki je pred 50 leti s šovinistič-nimi sodniki na čelu demonstrirala proti nporabi slovenščine pred celovškim okrajnim sodiščem in deželnim sodiščem. Razlika je le v tem, da so se tedaj celovški nacionalisti HPrli pravičnemu odloku justičnega ministrova, danes pa justično ministrstvo že v na-Prej kloni pred koroškimi šovinisti. Saj je Vendar znano, odkod izvira osnutek . . .
Izvira od istih šovinistov, ki so te dni in-tervenirali pred celovškim županom, da bi Preprečili streho nad glavo mlade slovenske gimnazije, ki bi sama rada dvojezično pouče-Vala, pa ji zabranjujejo učiti tudi v jeziku Večinskega državnega naroda, ker se očitno b°)ijo, da bi hlapec Jernej povohal tudi tja, *ier se ustvarjajo zakoni!
Človek se nehote zamisli ob tej umazani dvoličnosti, ko na eni strani zabranjujejo iz-°brazbo tudi v tistem jeziku, ki ga na drugi strani smatrajo za edino veljavnega.
Koroški Slovenci smo na zadnjem veli-*em zborovanju ponovno jasno povedali, kaj razumemo pod dvojezičnim ozemljem in za katero ozemlje je šlo pri pogajanjih za Državni0 Vogodbo! Zato se nikdar ne bomo spri-IfZnili z rešitvijo, ki gre mimo naših upravi-c,enib zahtev in mimo zgodovinskega in ob-lektivncga dejstva prisotnosti slovenskega Prebivalstva na vsem ozemlju, kakor je ozna-Ce”° v odredbi o dvojezičnem šolstvu. Če ju-‘cno ministrstvo ne pozna razmer na Ko-naj se obrne na nas in nas kliče, ka-l°r je bilo izrecno dvakrat oficielno obljub-lcno od predsednika ministrskega komiteja Za [ovajanje člena 7 Državne pogodbe zu-nanjega ministra dr. Figla!
"a tudi koroška deželna vlada z molkom v Vari ne koristi. Problemi se namreč ne re-‘{IC° s tem, da se jih zapre v predal, mar-f.c 5 tem, da se vanje ugrizne, ne glede na to, a ‘ so lahki ali kočljivi in neprijetni. Ne gre govoriti o dvojezičnem ozemlju in poznati J.e8°v obseg le tedaj, kadar je treba doseči trn x>e{ šilingov . . . Potrebni ,,Nachholpro-* amn2“ ne sme obsegati le uradno priznano o/5diskriminacijo ozemlja na jugu čtlji in Dravi, marveč mora odpomoči vse-
Nove in stare poteze Vzhoda in Zahoda
Dne 15. septembra bodo v Zahodni Nemčiji državnozborske volitve in je volilna borba dlosegla že precej ostre oblike posebnoi med dvema najmočnejšima strankama — Adenauer j evo1 krščansko-demokratskoi zvezo in socialdemokratsko stranka. Kakor pri nas na Koroškem v takih primerih s povečano1 protislovensko gonja skušajo, odvračati zanimanje ljudstva od perečih problemov notranje politike, taka se v Nemčiji ob Vsaki taki priložnosti poslužuj e joi krilatic 01 zopetni združitvi Nemčije. Tudi V sedanji predvolilni. kampanji nemški politiki raje govori j ol a možnostih in težavah pri združitvi obeh nemških držav, ker jim potem ni treba zavzemati stališča do različnih gospodarskih vprašanj.
Pred nekaj dnevi sta tovrstno' predvolilna borbo še podkrepila dVa dogodka: deklaracija Vzhodnonemške vlade in skupna deklaracija Zahodne Nemčije', Amerike Anglije ter Francije.
Predsednik vzhodnonemške vlade Gro-tewohl je v svoji deklaraciji predlagal konfederacijo obeh nemških držav kot
uvodni korak k ponovni združitvi Nemčije in kot pogoje navedel naslednje tri točke1: 1. prepoved vskladiščenja in proizvodnje atomskega orožja in atomskih bomb na ozemlju Nemčije; 2. izstop Zahodne Nemčije iz Atlantskega pakta in Vzhodne Nemčije iz Varšavskega pakta, ukinitev obvezne vojaške službe v Zahodni Nemčiji ter sporazum med nemškima državama a številu čet na obeh straneh; 3. skupni ali posebni korak pri štirih velesilah za postopni umik njihovih čet iz Nemčije. Povezava med obema suverenima, in neodvisnima nemškima državama si Grotewohl zamišlja; nai gospodarskem, carinskem, in monetarnem področju ter na področju prometa in komunikacij, ne vztraja pa na, mednarodni pogodbi in bi bil tako; imenovani Svet za Vso Nemčijo, ki bi ga tvorili predstavniki obeh nemških parlamentov, samo posvetovalnega značaja. Načelno; pa zastopa vzhodnonemška vlada mnenje, da je vprašanje zopetne združitve zadeva Nemčije in ne štirih velesil, Vendar odločno zavrača idejo; splošnih volitev v vsej Nemčiji kot
skega; generalnega konzulata v Celovcu s konzulom Mladenom Devidejem na čelu. Spotoma so si na Gosposvetskem polju ogledali zgodovinski Vojvodski prestol, po; obisku Celovca in ogledu njegovih znamenitosti pa so; jugoslovanski državniki nadaljevali vožnjo čez Ljubelj.
Obisk pri jugoslovanskih otrocih
Kakor smo v našem listu že poročali, je med Avstrijo in Jugoslavijo' tudi letos v teku živahna počitniška zamenjava otrok.
Pred nekaj dnevi je; predsednik Sveta za socialno varstvo* LR Slovenije Tomo Brejc s predstavniki te ustanove ter zastopniki Zveze prijateljev otrok obiskal posamezne domove, v katerih preživljajo počitnice jugoslovanski otroci. Jugoslovanski predstavniki so ob tej priložnosti obiskali male letoviščarje na Dunaju in v bližini Innsbrucka ter v Sekiri ob Vrbskem jezeru.
Jugoslavija je umevno* računala z zaključenimi dogovori in je temu primerno tudi prilagodila svoj petletni gospodarski načrt. Vendar je Sovjetska zveza zlasti V zvezi z lanskimi dogodki na Madžarskem in zaradi stališča, ki ga je do1 teh dogodkov zavzela Jugoslavija, skušala; izvajati nad Jugoslavijo gospodarski pritisk z zavlačevanjem uresničitve sprejetih obveznosti.
Spričo trdnega stališča Jugoslavije, ki je Vztrajala na podpisanih sporazumih, pa je prišloi pred nedavnim do ponovnih gospodarskih pogajanj med Jugoslavijo,, Sovjetsko zvezo' in Vzhodno Nemčijo. V Moskvi, kjer so ta pogajanja potekala, v duhu medsebojnega razumevanja in v želji po okrepitvi gospodarskega sodelovanja, kot je bilo uradno poudarjeno, so te dni podpisali protokol, ki potrjuje lanske sporazume in tudi jasno določa posamezne etape in termine, do katerih bosta Sovjetska zveza in Vzhodna Nemčija z dolgoročnimi krediti več sto milijonov d!o-larjev omogočili zgraditev omenjenih gospodarskih objektov V Jugoslaviji.
sredstvo za ponovno' združitev, ker z oddajo glasovnice ni mogoče premostiti velikih političnih in gospodarskih razlik med obema državama.
Dcčim vsebuje vzhodnonemški predlog nove misli v tem vprašanju, se zahodna deklaracija v glavnem omejuje na stališča, ki so znana že od leta 1955 in ki vprašanja zopetne združitve Nemčije niso privedla niti koraka naprej. Bistvena karakteristika zahodnega stališča je v tem, da povezuje vprašanje Nemčije z vprašanjem razorožitve;. Konkretno izraža deklaracija mnenje, da V imenu ponovno' združene Nemčije lahko' nastopa samo vsenemška vlada, ki jo je, moč izvoliti le na svobodnih volitvah po vsej državi in da svobode in varnosti združene Nemčije ne bi smeli vezati z nobena vsiljeno nevtralnostjo ali demilitarizacijo,.
Odmevi na obe deklaraciji so razumljivo zelo živahni. Kakor je bilo pričakovati, so na Zahodu predloge vzhodnonemške Vlade v celoti odklonili, ker se1 bojijo', da bi kakršno koli razpravljanje z Vzhodno Nemčijo pomenilo njeno' priznavanje. Toda tudi deklaracija zahodnih sil ni naletela na preveč prijazen odziv. Pohvalo' ji pcjeio' samo; v krogih, ki so jo objavili, dočim je pri Vseh ostalih nemških strankah naletela na precej ostro; kritiko. Opozicijske stranke — posebno socialdemokratska ’n svobodna demokratska stranka — se strinjajo v mnenju, da pomeni ta deklaracija le pomoč zahodnih velesil Adenauerjev! vladi in stranki v predvolilni borbi, ker dejansko ne vsebuje nobenega novega predloga, za ureditev nemškega vprašanja.
Tunizija — najmlajša republika
Prejšnji teden je napravila tunizijska ustavodajna skupščina pomemben zgodovinski sklep, ko je ukinila monarhijo in razglasila Tunizijo za republiko;. S tem je dala Tunizija nov prispevek k demokratičnemu in progresivnemu razvoju arabskih dežel, kakor je ob tej priložnosti zapisal vladni list »Action«.
Hkrati z razglasitvijo republike je skupščina izvolila za prvega predsednika' republike predsednika vlade Habiba Bur-gibo, enega glavnih borcev za neodvisnost bivšega francoskega protektorata. Hkrati pa je Burgiba obdržal tudi funkcijo ministrskega predsednika, ki jo bo izvrševal do razglasitve prve ustave najmlajše republike.
V Argentini še vedno mnogo peronistov
Zadnjo nedeljo so v Argentini volili tako imenovano reformacijsko skupščino, katere glavna naloga bo v tem, da bo spremenila sedaj veljavno ustavo in potem razpisala nove državnozborske Volitve. Pri volitvah, za katere je bilo' nekaj manj kot 10 milijonov volilnih upravičencev, je nastopalo skoraj 60 različnih strank, bivši predsednik Peron, ki živi V inozemstvu, pa je svoje pristaše pozval, da glasujejo z belimi listki.
Pri štetju glasov so ugotovili kot največje presenečenje neverjetno visoko število belih glasovnic, kar dokazuje, da ima Peron v Argentini še precej pristašev. Največ glasov je dobila ljudska radikalna unija, kateri sledijo nepopustljiva radikalna unija, socialistična stranka, demekristjanska stranka, komunistična partija in druge.
Z nedeljskimi volitvami je zaključeno prvo obdobje političnega življenja v Argentini po- izgonu Perona.
Jugoslovanski državniki so se na povratku ustavili tudi na Koroškem
Podpredsednika, jugoslovanske; vlade Edvard Kardelj in Aleksander RankoVič ter predsednik Ljudske skupščine LR Srbije, Veselinov in državni podtajnik za narodno! obrambo; Kreačič si svojimi soprogami so' se po večtedenskem potovanju po inozemstvu minuli torek vrnili V svo-•jo domovino;.
Jugoslovanski državniki so bili na oddihu v Sovjetski zvezi, kjer so se sestali tudi s HruščeVom in drugimi sovjetskimi Voditelji, sestanku blizu Moskve pa sta prisostvovala tudi sekretarja albanske in bolgarske komunistične stranke Enver Hjdža in Živkov.
Po; obisku Finske, Švedske, Danske; in Zahodne Nemčije so se jugoslovanski državniki Vračali skozi Avstrijo, kjer so si ogledali Salzburg, Salzkammergut in Dunaj, minuli torek popoldne pa so se za nekaj časa ustavili tudi na Koroškem. Ugledne goste so na, koroško,-štajerski meji pričakali predstavniki jugoslovan-
ZSSR bo izpolnila obveznosti do Jugoslavije
V začetku lanskega avgusta je bil med Jugoslavijo;, Sovjetsko; zvezo in Vzhodno Nemčijo; podpisan sporazum, v katerem sta se Sovjetska! zveza in Vzhodna Nemčija obvezali odobriti Jugoslaviji dolgoročno; investicijsko; posojilo! za: izgradnjo velikega industrijskega kombinata za proizvodnjo aluminija z zmogljivostjo' 100.000 ton na, leto; ter za tol potrebne velike Vodne elektrarne. Nekaj mesecev prej pa; se je Sovjetska zveza obvezala, da, bo dala Jugoslaviji posojilo za zgraditev velikih tovarn za proizvodnjo! umetnih dušičnih gnojil, žveplene kisline in superfosfata in pa termoelektrarne z zmogljivostjo
100.000	kilovatov.
splošni sicer zanikani toda dokazani diskriminaciji — gospodarski, kulturni in politični, da bo končno tudi avtohtono ljudstvo tega ozemlja zaživelo življenje v polni enakopravnosti! Predmetni osnutek, ki gre mimo vseh naših predlogov in noče okrniti dvojezično ozemlje le glede uporabe slovenskega uradnega jezika pred sodišči, ampak hoče s pomočjo tako imenovane pravice staršev odpraviti tudi dvojezično šolstvo, brez dvoma ni pot k temu cilju!
.™*p2&&rvile-----
Vznemirjenje zaradi visokih živilskih cen
Življenjski stroški na Koroškem so se v zadnjem času občutno zvišali, je ugotovil prezident koroške delavske zbornice na nedavnem zasedanju deželne ekseku-tive Zveze avstrijskih sindikatov v Celovcu.
Visoke cene zlasti sočivja, .sadja, mesa in drugih življenjsko važnih prehranskih potrebščin čedalje bolj občutno' obremenjujejo gospodinjstva delavcev in nameščencev, odražajo pa se tudi v porastu cen V gostinskih in tujskoprometnih obratih.
Neznanje ali malomarnost pri radiu?
Znanje jezikov ter sposobnost za pravilno izgovarjavo in naglašanje nista nikomur podarjena od narave, obojega se je treba naučiti. Zlasti radio-postaje, ki kaj dajo na svoj ugled, zahtevajo tozadevno od svojih napovedovalcev visoke kvalitete.
Vendar kaže, da radio pri nas na to ne polaga potrebne pažnje. Sicer se ne bi bilo moglo zgoditi, da je napovedovalec avstrijskega radia zadnji čas, ko je večkrat poročal o potovanju podpredsednika jugoslovanske vlade Kardelja v Sovjetsko zvezo in nekatere severnoevropske države, vsakokrat napačno izgovarjal in naglašal njegovo ime. Ob nedavnem gostovanju ljubljanske operne pevke Manje Mlejnikove v Celovcu tudi celovški napovedovalec v nemščini ni znal pravilno izgovarjati njenega imena. Za sosedne Jesenice smo slišali po radiu iznakaženo oznako „Jezeniče“ itd.
To je samo nekaj najbolj izrazitih cvetk, ki, umevno, posebno slovenske poslušalce radia upravičeno motijo. Ne glede na to, da marsikdo lahko vidi v taki malomarnosti hoteno omalovaževanje in smešenje našega jezika, se seve v prvi vrsti smeši le radio sam, ko si pred vsem svetom privošči takšne jezikovne hibe. Pri javni kulturni ustanovi, kakor je radio, bi morali že zaradi lastnega ugleda uveljaviti zahtevo po kvalitetnem personalu, ne pa dopuščati, da se s težkočami jezikov mučijo ljudje, ki vsled neznanja niso dorasli svoji nalogi ali pa jo morda celo namerno malomarno opravljajo.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Svetovna proizvodnja tobaka
V letu 1955 so na svetu (razen SZ in Kitajske) pridelali 3 milijarde kilogramov tobaka. Evropske države so od tega pridelale okrog 430 milijonov kilogramov, uvozile pa približno enako količino tobaka. Po sodbi strokovnjakov bi Evropa lahko povečala proizvodnjo tobaka in tako lahko zmanjšala uvoz.
Primanjkljaj v italijanskem gospodarstvu
K o- so sestavljali italijanski državni proračun za obračunsko dobo od 1. julija 1956 do 30. junija 1957, so predvideli primanjkljaj v višini 271 milijard lir. Zato, so bili zdaj silno presenečeni, ko je primanjkljaj kljub povečanim državnim dohodkom narasel celo na 299 milijard.
SZ bo imela 5 atomskih električnih central
Dočim so v Sovjetski zvezi vključili prvo' atomsko centralo' v splošni energetski sistem že leta 1954, nameravajo' do leta 1960 zgraditi 5 elektroatomskih central z zmogljivostjo' po 400.000 kilovatov, to' je skupno 2,000.000 kilovatov.
Potrošnja čaja na svetu
Med vsemi narodi na svetu potrošijo največ čaja Angleži. Na drugem mestu so njihovi sosedje Irci, katerim sledijo' Avstralci in Kanadčani. Za njimi pridejo' po vrstnem redu Maročani, Američani, Rusi, Indijci itd. Navadno pripisujejo’ največjo absolutno' potrošnjo čaja Kitajcem, toda po« potrošnji na osebo so Kitajci na zadnjem mestu.
V soglasno sprejeti resoluciji, ki so jo z zasedanja naslovili na pristojna mesta, predvsem pa na gospodarsko komisijo', je deželna eksekutiva sindikalne zveze poudarila, da je treba proti tem pojavom podvzeti vse potrebne ukrepe, ker bi bili sicer delavci in nameščenci, ki SO' spričo naraščajoče draginje najbolj prizadeti in upravičeno vznemirjeni, prisiljeni zahtevati izravnavo podražitev s povišanjem zaslužkov.
Prezident koroške sindikalne zvze Her-ke je ob tej priložnosti opozoril na nevarnost sedanjega razvoja cen ter ožigosal zlasti zadržanje monopolistične veletrgo-vine, ki izkorišča vremenske neprilike in s tem pogojeno slabšo ponudbo« na zele-njadnem tržišču za neupravičeno in neodgovorno navijanje cen in ustvarjanje ogromnih profitov na račun množice go-spodarsko šibkih potrošnikov, kmetijsko ministrstva pa z zaviranjem uvoza mesa in zelenjave še pospešuje ta razvoj. Celo meščanski tisk, je dejal, se zgraža nad mahinacijami nekaterih veletrgovcev, ki so postali v najkrajšem času milijonarji, kar dokazujejo tudi nekateri primeri na Koroškem. Prezident delavske zbornice Truppe pa je opozoril na to, da skupina profitarskih trgovcev vsako leto v času tujskega prometa brezobzirno in neodgo-Vorno navija cene V škodo tudi domačega prebivalstva.
Do teh pojavov pa ne prihaja samoi na Koroškem. Tudi delavska zbornica v Salzburgu je bila prisiljena zahtevati od poslancev salzburškega deželnega; zbora, da podvzamejoi učinkovite ukrepe proti zviševanju cen.
Ministrstvoi za kmetijstvo je biloi pol intervenciji socialističnih poslancev in pod pritiskom javnosti sicer končno1 prisiljeno dovoliti svoboden uvoz povrtnin in sadja, ki ga na domačem trgu primanjkuje, Vendar je s tem, da je to možnost predvidelo samo za nekaj dni in so po 1. avgustu spet potrebna za uvoz posebna uvozna dovoljenja, komaj kaj bistvenega ukrenilo za potrebno znižanje cen in za učinkovito zajezitev bodočih podražitev.
Perečega vprašanja se je dotaknil tudi vicekancler dr. Pittermann, ki je v zvezi
Organizacija za gospodarsko' sodelovanje v Evropi (OEEC) je v svojem letnem poročilu podala tudi zanimive poglede na gospodarski položaj v letu 1960. Hkrati ko poudarja, da je take napovedi mogoče postavljati samo pod pogojem, da bo v Evropi vladal mir, upošteva v pregledu tudi razne spremembe, ki več ali manj vplivajo na razvoj gospodarstva v posameznih deželah.
V splošnem napoveduje OEEC ugoden razvoj na poldirolčju gospodarstva. Število zaposlenih bo' naraslo- in povečala se bo' tudi proizvodnja. Skupni narodni dohodek se bo do leta 1960 V primerjavi z letom 1955 povečal za 17 odstotkov. Medtem ko se bo število ženske delovne sile zmanjšalo, se bodoi zahteve delavstva po skrajšanju delovnega časa občutno' okrepile.
Izdatki posameznih držav za javna dela se bodo' tudi povečali. Posebno veliko denarja bodo porabili za gradnjoi šol ter cest, ker se bo< motorizacija silno' dvignila ter boi število' motornih vozil doseglo v letu 1960 ogromno številko 9 milijonov. Zaradi naraščajočega prometa bo treba ceste, ki so po vojni zaostale za razvojem avtomobilizma in prometa sploh, hitreje graditi in modernizirati (ta potreba je tudi pri nas v Avstriji iz dneva v dan večja — opom. ured.).
Občutno se bodo' povečale potrebe po energiji in pridobivanje premoga, ki se bo sicer tudi zvišalo, ne bo več zadostovalo. Čeprav bodo zabeležili gotovo napredovanje tudi na področju izkoriščanja vodnih sil, petroleja in podzemeljskih plinov, bodo morale evropske dežele leta 1960 kriti dobro četrtino svojih potreb po energiji z uvažanjem. Zatcf bodo vložile mnogo denarja za pridobivanje atomske energije, vendar kaže, da do navedenega leta še ne bo mogoče atomsko' energijo v zadostni meri izkoriščati v civil-
s podražitvijo živil dejal, da je zaradi nediscipline posameznih gospodarskih panog resno ogroženo tudi bodoče sodelovanje vladnih strank. Podčrtal je, da je stabilnost, ki jo naše gospodarstvo potrebuje, mogoče vzdržati samo z obojestransko disciplino.
Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani:
II. jugoslovanski izvozni sejem
Jutri bol v Ljubljani v okviru Gospodarskega razstavišča odprt II. jugoslovanski sejem izvoznih vzorcev, katerega glavni namen je v tem, da v času turistič-' ne sezone omogoči tujim interesentom, da si v razmeroma kratkem času lahko ogledajo! celotno! izbiro jugoslovanskega izvoznega blaga. *
Razstava, pri kateri sodelujejo! vsi pomembnejši proizvajalci izvoznega blaga ter izvozna podjetja, je prirejena strogo pO proizvodnih panogah in s tem omogoča, da si ustvari obiskovalec v razmeroma kratkem času potrebno; sliko. Kakor je bil uspešen že prvi tovrstni sejem, takol bo gotovo tudi letošnja prireditev nudila Vsem obiskovalcem in interesentom možnost, da se temeljito! seznanijo z jugoslovanskimi izvoznimi možnostmi.
Ta razstava bo odprta do 11. avgusta.
Kanal Donava—Tisa—Donava
Po obsežnih pripravljalnih delih so se v juliju začela delal na glavni magistrali kanala Donava — Tisa — Donava, ki bo velike važnosti za gospodarstvo in ekonomičnost že tako plodnih polj Bačke in Vojvodine.
Samo za glavno magistralo kanala bo treba izkopati skoraj dva milijona kubičnih metrov zemlje. Kanal bo posebne važnosti za izsuševanje često poplavljenih polj. Na ta način bodo lahko izsušili
10.000	ha plodne zemlje in napravili dobra polja. Kanal pa ne bo služil samo za osuševanje zemlje, marveč bodo na drugi strani z njegovo pomočjo namakali tudi ogromne površine pašnikov, na katerih bodo lahko redili trikrat več živine kot doslej.
ne namene. Iste potrebe bodo narekovale tudi izdatne investicije za graditev petrolejskih čistilnic, za raziskovanja podzemeljskih bogastev in virov novih energij ter za nadaljnjo izgradnjo elektrogospodarstva.
*
Sploh kaže, da bo Evropa v naslednjih letih mnogo gradila. Posamezne dežele bodo občutno' pospešile gradnjo stanovanj, na področju prometa in prometnih sredstev pa se bodoi gradnjam cest pridružile še gradnje v letalstvu in pomorstvu in bodo posebno' pažnjo posvetili izgradnji pristanišč. To pa zatoi, ker boi promet po rekah narastel mnogo bolj kakor promet po' kopnem. Ker se boi na vodnih poteh povečal tudi blagovni promet, bodo gradili več ladjevja, med drugim vrsto petrolejskih ladij, ki bodo skrbele za dovoz petroleja, katerega uvoz se bo dvignil kar za 50 %>•
Hkrati z naraščanjem števila zaposlenih se bo dvigala tudi potrošnja. Dočim napovedujejo za južno Evropo povečane izdatke za nabavo živil in življenjskih potrebščin sploh, se bodo v drugih deželah povečali izdatki za nabavo trajnejših dobrin. Potrošnja, živil bo narastla povprečno' za 13 %>, poraba oblačil za, 18 %, nabava trajnih potrošnih dobrin za 32 °/o in nabava motornih vozil celo za 44 °/o.
Za kritje povečanega uvoza bo morala Evropa posvečati mnogo pažnje tujskemu prometu, v kolikor ji ne bo uspelo, da bi s povečano proizvodnjo izdelkov, namenjenih za izvoz v prekomorske dežele in posebno V Ameriko, pridobila večje Vsote dolarjev. Pri tem pa bo potrebno čim ožje gospodarsko sodelovanje med evropskimi deželami, ki bo omogočilo čimbolj učinkovito izkoriščanje delovne sile in energetskih virov, sodobnejše gospodarjenje na kmetih ter dvig proizvodnosti in konkurenčnosti na svetovnih trgih.
Evropsko gospodarstvo v letu 1960
2. avgust 1957
Mexicoi — Pred dnevi je bil v Mehiki poitres', ki je povzročil ogromno škodo ter zahteval nad 100 človeških žrtev. V prestolnici države1 se jei ob tej priložnosti zrušil tudi znameniti kip svobode, simboil mesta.
Tokio. — Japonski otok Kiu Šiu je postal žrtev ogromnih poplav, pri katerih je zgubilo življenje! blizu 570 ljudi, medtem ko jih okoli 500 pogrešajo, 3680 pa je ranjenih. Brez strehe je ostalo več kot 100.000 ljudi, saj je bito' več tisoč stavb popolnoma porušenih in je
84.000	hiš še vedno pod voido.
Bonn. — Bivši SS-ovci so pripravljali za zadnjo soboto javno zborovanje v Karlburg na Bavarskem, vendar jim je to namero onemogočilo sindikalno gibanje, ki je proti SS-ovskemu zborovanju pripravilo demonstracije. Končno so se SS-ovci, združeni v organizaciji HIAG, morali zadovoljiti s sestankom V neki zaprti dvorani. Sestanka so se udeležili tudi nekateri naj višji oficirji bivše nacistične vojske ter Donitz, Hitlerjev naslednik in zadnji »Fiihrer« Velike Nemčije pred kapitulacijo' 1945.
Moskva. — V soboto se je v centralnem stadionu »Lenin« v Moskvi začel z veliko' slovesnost j oi mednarodni mladinski festival. Na tej prireditvi se je zbralo 36.000 delegatov iz raznih delov sveta, k sodelovanju pa se je prijavilo blizu 70.000 mladincev in mladink.
Kairo. — Sovjetski obrambni minister maršal Zukov je povabil egiptske-gal obrambnega ministra generala Abdula Hakim Ameral zai bližnjoi bodočnost na obisk v MoskvO. Egiptovski minister je Vabilo sprejel.
Alžir. — Vojna v Alžiru zahteva ogromne žrtve na obeh straneh. Dočim francoske oblasti redno objavljajo izgube, ki jih je utrpelo' alžirsko' osvobodilno gibanje, o' svojih lastnih žrtvah sramežljivo molčijo'. Dejstvo', da. mora imeti Francija na alžirskih tleh 450.000 mož vojaščine, pa dovolj zgovorno' priča, da njen položaj ni preveč zavidljiv' in da ji alžirski domoljubi zadajajo težke udarce.
Ottawa. — Kanadske oblasti so' objavile, da sol v Kanadi do letošnjega junija zabeležili 175.000 novih priseljencev in da soi s tem možnosti za priseljevanje trenutno izčrpane. Zato' so od 1. avgusta dalje pogoje za priseljevanje bistveno poostrili in se morejo' v Kanado priseliti le še osebe, ki imajo tam bližnje sorodnike ali vsaj zagotovljeno delovno' mesto'. Te omejitve bodo seveda, najbolj prizadele madžarske begunce, katerih je Kanada že doslej sprejela nad 33.000.
Varšava'. — Znani dekan iz Canter-buryja, 83-letni dr. Hewlett Johnson, je z ženo in hčerko! odpotoval na: Poljsko, kjer bo preživel tritedenski dopust-Johnson, ki se jei že ponovno zavzemal za prijateljstvo med zahodnim in vzhodnim svetom, jei znan kot »rdeči dekan«-
Washington. — Ameriški finančni minister George® M. Humphreiy je podal ostavko, ki jo' je prezident Eisenhower tudi sprejel.
Kairo. — V Egiptu so' obtožili skupino 13 oficirjev in civilistov, da so pr*' pravijali zaroto' proti vladi ter nameravali umoriti predsednika Naserja. Obtoženi so baje hoteli bivšega predsednika Nagiba ponovno postaviti za državnega poglavarja.
Beograd. — V ponedeljek bo prispel na petdnevni uradni obisk v Jugoslavijo! predsednik LR Vietnam Ho' Ši Minh'
Beograd. — Jugoslovanska vlada )e izdala odredbo, po kateri imajo jug0' slovanski državljani ob potovanjih v inozemstvo pravico do deviz v vrednosti 12.000 dinarjev na osebo. Doslej s° prejeli na osebo le za 6.000 dinarje^ tuje Valute,
Pariz. — V Parizu bo od 9. do' 20. septembra mednarodna konferenca atomskih strokovnjakov, ki bodo« govori i o uporabi izotopov. Konference se b° udeležilo tisoč znanstvenikov iz razlu-nih evropskih in izvenevropskih d.eze • Konferenco je sklicala. Organizacij3 združenih narodov.

Salzburške slavnostne igre so se pričele
Medtem koi je bil pri slavnostnih igrah v Bregenzu eden najbolj zvestih in vztrajnih gostov dež, ki je delal prirediteljem silne težave in skrbi, so se letošnje salzburške slavnostne igre kljub nezanesljivemu vremenu pričele z vso' slovesnostjo1, kakor je to običaj vsako leto-. Kakor dva tedna prej v Bregenzu, tako je tudi v Salzburgu spregovoril otvoritvene besede zvezni prezident dr. Scharf, ki je ob tej Priložnosti med drugim dejal: Kar daje salzburškim slavnostnim igram prednost Pred drugimi takimi prireditvami, je to,
Vsak dan 200 milijonov dnevnikov
V Neaplju, kjer je imelo pred kratkim mednarodno' združenje časopisnih izdajateljev svoj kongres, so objavili podatke ° nakladah dnevnikov v posameznih državah. Po teh objavah izide v Združenih državah Amerike vsak dan 57 milijonov izvodov dnevnih časopisov, na Japonskem blizu 35 milijonov, v Angliji 25 mi-iijonov, v Franciji 12 in pol milijona, v Italiji 6 milijonov, na Švedskem 3,700.000, na Nizozemskem 2,900.000, na Norveškem 1790.000, v Belgiji 1,440.000, V Avstriji P‘a 1,249.000 izvodov. Podatki o nakladah dnevnikov v Sovjetski zvezi, Indiji, Kitajski in drugih državah sicer nisoi točno znani, vendar računajo1, da izide po- vsem svetu vsak dan okoli 200 milijonov izvodov dnevnikov.
Sorazmerno' s številom' prebivalstva najbolj čitajo časopise V Angliji. V Slo-Veniji dosegajo naklade dnevnikov
136.000	do 140.000 izvodov.
Postojnska jama v filmu
Pilmsko- podjetje »Zastava-film« iz Beograda je- začelo v Postojnski jami snemati fiim pod naslovom »Zgodba iz ja-mn«. Film bo prikazal znani dogodek iz naša druge svetovne vojne, ko. so- slovenji partizani leta 1944 V drznem p-odvi-PU uspeli zažgati skladišče bencina, ki ga imeli Nemci skritega v Postojnski jami v prepričanju, da je tod varno' spravljen in d;a ga partizani ne bodol mogli uničiti. Film bodo snemali predvidoma dVa meseca in ga bodoi že letos vključili v sPorede kinopredstav.
da razpolagajo- s skoraj neizčrpnim zakladom najboljše tradicije. Imajo1 ponosno zgodovino in so, če lahko- tako- rečem, same postale posebno in pomembno poglavje glasbene zgodovine, poglavje seveda, ki nikakor ni zaključeno, marveč najde- iz leta v Jelo- svoje vedno- novo, vedno- presenetljivo in zanimivo- nadaljevanje.
Spored letošnjih slavnostnih iger V Salzburgu je p-rav tako bogat in pester kot vsako- leto. Poleg tradicionalnega »Slehernika« so predvidene- še druge uprizoritve odrskih del svetovnih mojstrov (za- otvoritev je bila podana Beethovnova, opera »Fideilio-«) ter vrsta koncertov z najboljšimi orkestri ter dirigenti s svetovnim slovesom. Zal pa sta morala prav izmed zadnjih že dva najbolj znana, umetnika dirigiranja — Bruno- Wa:lter in Joseph Kiips — zaradi bolezni odpovedati sodelovanje. Razumljivo pa obsega tudi letošnji spored salzburških iger celo- vrsto stvaritev naj več j ega sina Salzburga — Wolfganga Amadeja Mozarta.
Obiščimo razstavo G. A. Kosa
Le še do nedelje je odprta zanimiva razstava slovenskega slikarja Gojmira Antona škem Domu umetnosti. Posebej opozarjamo, da bo-umetnik v soboto, dne 3. avgusta, ob 16. uri osebno vodil skozi razstavo, kar bo za vsakega obiskovalca poseben doživljaj.
Na sliki:
— ena
umetnin
Kosa.
Nadja izmed G. A.
MED NOVIMI KNJIGAMI
Prvo gledališče v New Delhiju
Indijsko- glavno- mesto- bo- kmalu dobilo jjovo in hkrati prvo gledališče, ki bo, ka-lc°T zatrjujejo, ultra-moderno- in bo lahko sPrejelo 2500 gledalcev. Izdelavo- načrtov So po-verili dvema najboljšima indijskima arhitektoma, ki sta si pred začetkom izdelovanja načrtov ogledala 54 različnih ffledališč v Evropi in Ameriki.
DREVO NA SAMEM — Pesniška zbirka Ceneta Vipotnika je izšla že v ponatisu, ker je bila prva naklada v najkrajšem času razprodana. Za to- zbirko je prejel avtor Prešernovo- nagrado-, naj višje slovensko- literarno priznanje, hkrati pa je bila priznana za, najboljšo- zbirko pesmi leta 1956 v Jugoslaviji sp-lo-h in je prejel pesnik nagrado Zveze književnikov Jugoslavije V višini 200.000 dinarjev. — Tudi drugo naklado- je založila Cankarjeva založba v Ljubljani.
TOM DETEKTIV — Mark Twain, ameriški pisatelj, katerega pravo ime se glasi Samuel Langhome Clemens, je dobro znan tudi med Slovenci zlasti po knjigah »Pustolovščine Toma, Sawyera« in »Pustolovščine Hucka Finna«. Velja: za največjega ameriškega humorista, ki je pisal satire-, potopise, romane ter delal za; celo Vrsto časopisov. V sedaj pri Mladinski knjigi v Ljubljani izšli knjigi pa spoznamo mladega Toma, ki se je kljub mladim le-tom izkazal kot pravi tajni policist ter odkril in razkrinkal pretkanega zločinca in rešil svojega že čistoi zmedenega strica stramotne smrti na vislicah.
POHOD SEVERNIH JELENOV — Ta
roman kanadskega pisatelja- Allana; Roy Evansa: je že takoj po izidu (leta 1935) dožive-l velik uspeh ter je bil preveden v številne svetovne jezike. Dogajanje romana temelji na resničnih dogodkih, ki so se p-red skoraj 30 leti odvijali v deželi
Eskimov — Alaski. Zlasti so- v tej knjigi z velikimi črkami pisani po-jmi, ko-t so požrtvovalnost, tovarištvo, zvesto-ba in ljubezen do: narave in živali. Knjiga, ki je izšla pri primorski založbi »Lipa« v Kopru, je v prvi vrsti namenjena odraščajoči mladini, bo1 pa pritegnila tudi zanimanje odraslih.
KAJ VSE PRINAŠAJO REKE — Državna založba Slovenije je založila pod tem naslovom roman pisatelja Novaka Simiča, ki je- V originalu izšel podi naslovom »Brača i kumiri« in je hkrati pr Vol delo- tega avtorja, ki ga dobimo v slovenskem jeziku. Čeprav se je pisatelj že v mladih letih preselil v Zagreb in tam preživel več desetletij, se v svojih spisih vedno- spet Vrača v svo-jo ožjo- domovino Bosno, ki jo prikazuje tudi v prvih dveh delih pričujočega romana, dočim se tretji del dogaja v Beogradu V usodnih’ aprilskih dneh leta 1941.
SEDMINA — Beno Zupančič nam je že znan po svo-ji knjigi »Mrtvo morje«, ki smo- jo lani dobili v okviru knjižnega daru Slovenske prosvetne zveze. Slovenska Matica v Ljubljani je zdaj založila njegovo najnovejše in doslej tudi najo-bšimej-še delo — roman, ki ga je imenoval »Sedmina«. V tem delu opisuje življenje v Ljubljani med zadnjo vojno, pod italijansko okupacijo, kar daje knjigi še poseben pomen, saj je to prvi roman medvojne Ljubljane.
Milanska „Scala” bo gostovala v Jugoslaviji
Milanska Scala je načelno sprejela vabilo za gostovanje v Jugoslaviji in bo med drugim nastopila tudi v puljski areni.
Med Italijo- in Jugoslavijo so- v teku tudi pogajanja za vrsto- gostovanj turinskega »Piccolo teatra«, ki naj bi nastopil v Zagrebu, Reki in drugih jugoslovanskih mestih. Gostje bi izvajali Goldonijevo ko--medijo »Pamela nubile« in Pirandellovo »Lio-la«. Zagrebško dramsko gledališče pa bo- nastopilo- na mednarodnem gledališkem festivalu v Benetkah z Goldonijevo komedijo »Barffe- chiozzo-tte« v dalmatinskem narečju.
„Ohridska legenda” v Moskvi
Hrističev balet »Ohridska legenda«, ki smo- gal pred nekaj leti občudovali tudi v Celovcu in ga gledali na otvoritveni predstavi letošnjega Ljubljanskega festivala, si Vedno- bolj utira p-o-t tudi V inozemstvu. Nedavno- soi ga z, velikim uspehom uprizorili v poljskem mestu Plznu, še prej pa je pripravil avtor skupno z nekaterimi jugoslovanskimi gledališkimi umetniki premiero- istega dela v poljski operi v Bitomu. Trenutno* pripravlja uprizoriteV »Ohridske legende« znano- moskovsko gledališče »Nemirovič-Dančenko-« in sta bila dirigent in koreograf tega gledališča v Jugoslaviji, kjer sta. študirala jugoslovanske narodne plese in narodno- melodiko-.
Dr-NIIRTZWITTER	29
Južna Tirolska — manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Dalje gre- avstrijska pritožba V smer, da bil izveden prenos državnih in področ-ftih upravnih funkcij na pokrajino-. To- ima svoj vzrok v potrebi izvršilnih zakonov, j Pa še niso- bili izdani. Vendar so- že bi-6 v nasprotju s- trditvijo spomenice izda-116 izvršilne odredbe za sejme in velesej-Rle- za mestne regulacijske načrie, za jav-j*0 varnost ter za zdravstveno- skrbstvo'in olnišnice. Če se torej v tej zvezi avstrij-vya spomenica pritožuje tudi nad tem, da ten 14 Posebnega statuta, ki govori o Možnosti prenosa upravnih funkcij pod-^°eja na pokrajino (in občine in druge lo-alne oblasti), je treba pripomniti, da GrL 14 Statuta ne spada neposredno- v Povezavo z obveznostmi iz točke 2 Pari-® ega sporazuma, ki jih je Italija izpo-1-že z izvedbo členov 11, 12 in 13 Po-s°bnega statuta.27) Te določbe daleč prebirajo okvir ostalih regionalnih statutov so dokaz, da je pokrajina Božen dobila izpolnjevanju točke 2 Pariškega spora-^ma zelo dalekosežno avtonomijo-.
7) Pripomba: Ti členi Posebnega staji^3' določajo 17 stvarnih področij, ki spada-:	X Pristojnost pokrajinske zakonodaje in
Vršnih pooblastil.
K pritožbi avstrijske vlade-, da pokrajinski deželni zbor nima pravice pritožbe proti zakonom republike, ki so V nasprotju z avtonomijo province, zaradi protiustavnosti, je treba pripomniti, da člen 83 Posebnega statuta daje to pravico samo predsedniku Regionalne vlade na podlagi sklepa Regionalnega sveta-, Izrecno pa je treba pripomniti, da ta Regionalni sVet, ki mu gre sklepanje o osporavanju državnih zakonov in ima tudi pravico iniciativnih predlogov republiškemu parlamentu, sestavljajo člani obeh pokrajinskih deželnih zborov iz Tridenta in Božena.
Tako predstavlja pokrajinska avtonomija v širšem o-kviru ureditve področja učinkovito- realnost, ki jo je državna oblast doslej razvijala in utrjevala, med drugim tudi s pomembnimi prispevki k proračunom.
Za nadaljnji razvoj regionalne in pokrajinske avtonomije; pa je italijanska vlada pripravljena upoštevati pripombe avstrijske vlade na primeren način in v okviru določb Statuta. Tako- bo- preiskala možnosti pospešenja uveljavljenja izvršilnih določb ter določil, ki bi prenesle upravne naloge ir urade države na ustanove področja in pokrajine, v kolikor se
to že ni izvedlo. Po- razsodbi Us lavnega sodišča glede obsega Veljavnosti člena 14 Statuta področja se bo- vlada v okviru svoje pristojnosti zavzela za njegovo uveljavljenje.
Priseljevanje Italijanov v Tirolsko Poadižje
Glede številčnega razmerja med italijansko in nemško jezikovno skupino v Tirolskem Poadižju italijanska vlada uvodno pripominja, da vprašanje svobodnega: dotoka in zaposlitve italijansko govorečih državljanov v Tirolsko Poadižje nikakor niti oddlaljenoi ni bilo predmet Pariškega sporazuma. Baš nasprotno- pa je dejstvo italijanskega prebivalstva tam osnova za enakopravnost, ki jo- točka 1 Sporazuma posebej zajamči. Porast italijansko- govorečega prebivalstva od konca prve dol konca] druge: svetovne- vojne- iz biloi katerih razlogov je praVtako- dejstvo, ki pa je brez pravnega: pomena za Pariški sporazum. Dejstvo- pa je- tudi, kar smatra italijanska vlada- potrebno: posebej naglasiti, da je Italija pri izvedbi točke 3, lit. a Sporazuma-, namreč pri »revidiranju položaja optantov«, šla daleč preko sprejetih obveznosti s tem, da je skoraj vsem spet podelila italijansko- državljanstvo- čeprav so ga svoijčas prostovoljno- odložili, ter da je na ta način odločilno popravila številčno- razmerje, kot je sledilo- iz italijan-
sko-nemških dogovorov iz leta 1939, v prid nemške narodnostne skupine.
To: je dokaz, da ni take politike, ki bi ho-tela iztrebiti nemško- narodnostnoi skupina v Tirolskem Poadižju, ter primer, kako je bila obveza preko1 besedila izpolnjena na način, ki je zgleden za zgodovino ravnanja z manjšinami v povojni dobi. To- pa: obvezuje- tudi prizadeto- prebivalstvo- k zvestobi in spoštovanju »stanja v Južni Tirolski.... ki je osnova Pariškega sporazuma«, kot je to izrazil zvezni minister Gruber v svo-ji že omenjeni izjavi 31. januarja 1948.
V ostalem, pa je italijanska vlada vrtanju, da na podlagi leta 1953 objavljenih statističnih podatkov dokaže, da neki problem italijanskega priseljevanja, kot pravno ne obstoja, tudi kot dejstvo' ne eksistira. Ti podatki, zbrani po- posameznih' občinah (ki jih upravljajo- skoraj izključno Nemci), prikaže-joi za obdobje o-d 1. januarja; 1947 do 31. oktobra 1953 presežek italijanskega dotoka nad odhodi 8198 ljudi, kar pomeni letno: povprečje 1200 ljudi. V isti do-bi se je pomnožila nemška jezikovna skup ina samo s povratkom svo j čas odišlih optantov v Tirolsko- Poadižje za 11.199 ljudi, tako da je samo ob upoštevanju priseljevanja in odseljevanja p r e-k a š a 1 absolutni prirastek nemške jezik o- v n e- skupine za 3001 prirastek Italijanov iz istega razloga.
(Se nadaljuje)
2. avgust 1957

Ali je že v izvajanju člen 7?
Na drugem, mestu poročamo 01 osnutku, ki ga je poslalo deželnim vladam na upo-gled justično ministrstvo in se bavi z izvajanjem § 3 člena 7 Državne pogodbe.
Dosledhoi v toi s:e uvršča primer iz Bil-čovsa. Vsa leta je bil v Bilčovsu dvojezični napis nal občinskem uradu. Še danes prihaja1 tam dvojezičnost doi izraza na osnovni šoli in na zgradbi požarne hrambe. Na novi občinski hiši, ki jo boidoi to nedeljo otvarjali, pa za slovenski napis ni več prostora. Ali morda zato, ker smatrajo!, da starodavna naša govorica ne spada na moderno zgradbo ali zato, ker za, Einspielerjevo) zmes niso našli ne črk ne izrazov... Ali pa je to že v smislu osnutka v predalu deželne vlade?
Vsekakor čudno«, da dvojezičnost sedaj, kol je zasidrana v Državni pogodbi, ne upoštevajo'! Gospod župan si s tem ni pridobil nobenih prijateljev in si bodlo Volivci to zapomnili. Naj nikakor ne misli, da je izvoljen za večno. Saj menda pozna razmerje v občini!
Radovedno pa pričakujemo v nedeljo
uradne predstavnike z deželne vlade in okrajnega glavarstva, ali se bodo ob otvo«-ritvi spomnili, da v Bilčovsu živimo tudi še Slovenci in da zato nismo brezbrižni, če se brezobzirno1 teptajo in pogazijo naše pravice. Morda bodo tudi videli objektivnost našega občinskega zastopstva, ki ni povabilo' na otvoritev edinega aktivnega domačega prosvetnega društva. Ko smo praznovali dogotoviteV elektrifikacije, smo bili bolj pošteni!
S takim izvajanjem člena 7 Državne pogodbe se koroški Slovenci nikdar ne bomo zadovoljili, ZaitO smo prisiljeni, da še in še opozarjamo na diskriminacije, ki se vršijo nad našim ljudstvom, včeraj z atentatom na partizanski spomenik, danes z atentatom na določila člena 7 Državne pogodbe.
Če v državi proti določilom, Državne pogodbe neprepovedane šovinistične organizacije v notranjosti države naš klic s svojim hrupom zadušijo, se bo pač treba ponovno obrniti na svetoVnoi javnost in sile — podpisnice in sopodpisnice Državne pogodbe!
Smrtna prometna nesreča v Krivi Vrbi
V ponedeljek se je v Krivi Vrbi primerila prometna nesreča, pri kateri je 29-letni Gottlieb Huber iz Bozna v Italiji prišel ob življenje. Z motornim kolesom se je z veliko brzinoi zaletel v kolesarja Hansa Grieserja iz Graza,, ki je v istem trenutku prečkal cesto. Huber je strmoglavil in se pri padcu tako' nesrečno poškodoval, da je kmalu nato podlegel svojim poškodbam. Brunhilde Pernhard, praV tako! iz Bozna, ki se je vozila na spremnem sedežu motornega kolesa,, in kolesar sta se tudi precej poškodovala ter so ju morali prepeljati v bolnišnico v Celovec.
Visok življenjjski jubilej
Bmca. — Devetdeset let življenja je lepa doba, posebno' za moža, ki lahko zre na življenje, polno koristnega in plodovitega dela na svoji kmetiji zase in za svojce ter tudi za rojake in zal domovino. Tak jubilej je praznoval v Vsej čilosti 19. julija Markov oče, Tomaž Galob, na Bmci. K visokemu življenjskemu jubileju so se zbrali Vsi živi člani štirih Galebovih rodov in preživeli na lepi družinski proslavi nekaj uric v domačem vzdušju v po-čaščenje svojega priljubljenega starega očeta. Te rodbinske povezanosti se je jubilant prisrčno« veselil.
Jubilant Tomaž Galob se je rodil 19. julija 1867 na Trupejevi kmetiji v bekštanj-ski občini. Njegova mati Katarina je bila rojena Janše, katere predniki so bili rodom iz Dovij na Gorenjskem. Mati je bila daljna; sorodnica slavnega čebelarja Antona Janšeja. Brat jubilanta je prevzel Trupejevo kmetijo, on sam pa Markovo na Bmci. Galobovi rodovi na obeh kmetijah so bili stebri narodne zavednosti in napredka v domačem kraju. Oče Tomaž je sodeloval v prvih vrstah slovenskih prosvetašev, ki so v začetku tega stoletja močno razgibali naše prosvetno življenje na Bmci, da je Vas postala središče« kulturne dejavnosti v spodnji Zilji. Zaradi narodne zavednosti in dejavnosti so ga šovinisti letal 1919 spravili tudi v zapor, toda klonil ni, kot hrast je vedno stal na braniku pravic koroških Slovencev.
Jubilant je z velikim veseljem gojil čebelarstvo« ter še sedaj kot 90-letnik oskrbuje Večje število Žnidaršičevih pa-
njev. Svojčas je panjei naročal iz Ilirske Bistrice, kjer je imel Anton Janše svojo delavnica. V priznanje za dolgoletno razumno čebelarjenje je prejel od deželne čebelarske zveze in čebelarskega društva v Beljaku odlikovanje —« zlato čebelico —, ki jo! s ponosom nosi.
Čestitkam se pridružujemo' tudi mi in želim,ol jubilantu še številno zdravih in zadovoljnih let!
Razne vesti iz Koroške
Pri cestnem prometu izkazujejo ob koncu minulega tedna spet žalostno bilanco!. Na Koroškem je bilo« 170 prometnih nesreč in pri teh 130 oseb hujše ali lažje poškodovanih, 2 pa mrtvi. V vsej državi se je primerilo 1374 prometnih nezgod s 1139 poškodovanimi in 36 mrtvimi osebami. V 42 primerih so spet ugotovili brezvestno zadržanje voznikov, ki so« po nesreči pobegnili in se niso' zmenili za žrtve. V 67 primerih pa so dognali, da so bili šoferji pijani in v alkoholiziranem stanju povzročili prometne nesreče.
Potok pri Goselni vesi je v nedeljo« zvečer zaradi močnega deževja drugič prestopil bregove in spet poplavil okoli 15 ha zemljišča, ki je bilo že pri prejšnji povodnji poplavi j eno«. Poleg tega je voda zajela še okoli 5 ha drugih njiv in travnikov.
Sprejem pri Deželni zaTarovalniei proti požarom
V okviru akcije »Lepši Celovec '— Scho-neres Klagenfurt« je pred nedavnim pri razdelitvi priznanj prejela tudi Koroška deželna zavarovalnica proti požarom (Kalabrand) od mestne občine častno« plaketo« za pregradnjo in obnovo« hiše v He-r-rengasse 2. Gre za drugo najstarejšo« hišo v Celovcu, ki je zaradi zgodovinske starosti in gradbene značilnosti pod zaščito spomenikov. Zato so« pri obnovi ohranili staro bistvo in značaj zgradbe in fasade.
Zasluženo odlikovanje, ki ga je Kalabrand prejela za obnovo« hiše, ki jo« je ohranila kot posebno značilnost Celovca in privlačno« predvsem tudi za oko« tujih gostov, so minuli ponedeljek popoldne praznovali v prisrčnem srečanju v prostorih zavarovalnice. Dvomi svetnik Co-lerus-Geldern je pozdravil med dragimi deželnega glavarja Wedeniga, mestnega
župana Grafa, dvornega svetnika profesorja dr. Moro in druge osebnosti kulturnega življenja ter zastopnike tiska. V svojem nagovoru je orisal pestro in razgibano zgodovino navedene stavbe.
Pregradbena in obnovitvena dela je izvedel arhitekt Nitsch. Kakor povedano« so pri obnovi upoštevali prvotni značaj hiše. Zavarovalnica ni obnovila poslopja samo na zunaj, temveč je tudi v notranjosti popravila vse prostore.
V poslopju je nastanjen koroški Hei-matwerk, ki je bil poprej provizorično V deželnem muzeju. Heimatwerk ima svoje prostore v pritličju, kjer ima razstavljene in v razprodajo svoje izdelke, v prvem nadstropju pa je šiviljska delavnica,. Dvorni svetnik ravnatelj dir. Moroi se je v toplih besedah zahvalil, dal je dobil Hedmat-werk po zaslugi zavarovalnice primerne prostore.
Lesni kombinat V. Leitgeb v Sinči vesi
Zgornja vesca
Po dolgotrajni bolezni je pred nedavnim umrla Terezija Reichman, p. d. Pla-žinca v Zgornji Vesci. Številna družina je zgubila svojo ljubljeno«, vzorno« in nad vse skrbno mater, naša vas pa dobro in uslužno sosedo, širša slovenska družina na Koroškem pa zavedno ženo. Od svoje rane mladosti je ostala značajna, in ni klonila do groba, vedno je ostala zvesta izročilom svojih prednikov. Moža je izgubila že pred mnogimi leti, tako da je morala sama nositi vso skrb za domačijo in nepreskrbljeno družino«. Svoje otroke je vzgojila, da hodijo« ravno« pot po« vzorih, ki jim jih je posredovala in sama gojila vse življenje.
Zadnja leta se je z veliko ljubeznijo posvečala negi vrtnih cvetlic in njen vrt je bil poln pestrega cvetja. Rože so ji bile V njeni mučni bolezni tudi v uteho. Na njeni zadnji poti na pokopališče V Bilčovs je pokojno mater spremila številna množica žalnih gostov in prisostvovala pogrebnim svečanostim. V slovo so ji zadonele ganljive žalostinke na domu žalosti in ob odprtem grobu. Spoštovano' pokojno' mater bomo ohranili v blagem spominu, žalujoči družini pa, izrekamo« naše odkrito sožalje.
Vernberk
V	mesariji pri Fruhmannu v Vemberku je mesarskega pomočnika Friderika Uder-manna zadela nevarna delovna nesreča. Koi je izločal meso, se je z nožem zabodel v trebuh. Hudo« ranjenega pomočnika so spravili v bolnišnico v Beljak.
Borovlje
Pri Kestagu se je v ponedeljek primerila huda delovna nesreča, ko se je 30-letni Jožef Lampichler ponesrečil na prsih z razbeljenim železom. Ponesrečenega so prepeljali v bolnišnico« za nezgode v Celovec.
Grabštanj
V	noči od nedelje na ponedeljek so našli na cesti blizu Starega dvora v Grab-štanjski občini nekega moža v nezavestnem stanju. Končno so ugotovili, da je bil neznanec 56-letni kmečki delavec Jurij Ivanov, namenjen v smeri proti Skoči janu. Med potjo« ga je po« vsej verjetnosti povozil kakšen avto«, vendar se voznik očitno ni zmenil za ponesrečenega ali pa ga morda ni zapazil. Za vozilom, ki so ga nekateri malo« prej še videli v Št. Petru, so« varnostni organi uvedli zasledovanje. Ponesrečeni si je prelomil lo«banjo ter so ga prepeljali v bolnišnico c Celovec, kjer pa je že v jutranjih urah podlegel hudim poškodbam.
Beljak
Na beljaškem kolodvoru so policisti prijeli sumljivega moškega in niso bili malo začudeni, ko so pri njem našli 24 ponarejenih ključev in drugo vlomilsko orodje. Ugotovili so, da je možak 33-letni Karl Leitgeb, človek brez stalnega bivališča, ki ga zaradi tatvin išče tudi že deželno sodišče v Grazu in orožništvo v Wolfsbergu. Ključe, drugo vlomilsko orodje ter 1100 šilingov denarja in moped so mu odvzeli, njega pa izročili okrajnemu sodišču.
Potujoči kino SPZ predvaja
od sobote«, dne 3. avgusta, do četrtka, dne 8. avgusta, film:
REBECCA
v soiboto, 3. avgusta ob 20.30 uri v St. Primožu pri Voglu;
V nedeljo«, 4. avgusta ob 15.30 uri na Beli pri Sorgerju;
ob 20.30 uri v Šmihelu pri Šercerju;
v torek, 6. avgusta ob 20.30 uri v Ledin-cah pri Rauschu;
v sredoi, 7. avgusta ob 20.30 uri v Škofi-čah pri Schiitzu;
Film je dostopen za obiskovalce od 14. leta starosti dalje.
V o«srčju Podjune v Sinči vesi se je razvilo velepodjetje lesnega kombinata, lesnopredelovalne industrije V. Leitgeb. Tvrdka ni poznana samo« v deželi, temveč daleč preko njenih meja. S kvaliteto svojih izdelkov in realnol prodajno' politiko si ni osvojila le tuzemski trg, marveč si je« zagotovila tudi izvoz, v številne« inozemske dežele. Tvrdka Leitgeb je bila leta 1899 ustanovljena kot žagarski obrat, toda s e je v naslednjih letih stalno« in hitro« razvijala. Leta 1939, ko je podjetje doseglo že velik razmah, so mu priključili tovarno« za lesonune plošče« in so na ta način pričeli gospoidars-kol izkoriščati žagarske odpadke. Leta 1941 so pričeli razpečavati prve« trde lesonitne plošče«, dve leti potem pa prve, izolacijske gradbene plošče,. V prvih letih po; vojni slo! podjetni lastniki tovarno kljub neugodnim oko«-liščinam zelo« razširili. Letna zmogljivost podjetja znašal okoli 70.000 kubičnih metrov zrezanih okroglih hlodov, 50.000 komadov impregniranih drogov ter 5,000.000 kvadratnih metrov lesohitnih plošč. V zadnjem času so« proizvodnjo impregniranih drogov podvojili ter je; tudi potrošnja lesonitnih plošč v Avstriji molčnoi narasla. Umevnoi je, da se je z razvojem tega podjetja istočasno' razvijala tudi okolica Sin-če vesi in vais sama ter je zrasla mnogo delavskih stanovanj in stanovanjskih objektov.
Na Koroškem velesejmu, hkrati avstrijskem lesnem velesejmu, boi tvrdka Leitgeb pokazala svoje« proizvode- V dveh razstavah, namreč V paviljonu, zgrajenem iz materiala lastne proizvodnje, produkte1 lesonitnih plošč, v posebni razstavi lesno-predelovalnei industrije pa celoten proizvodni sistem, torej tudi rezani les in kia-nizirane drogove.
Na velesejmu razstavljena nova proizvodnja ricolornih plošč iz, homogenega lesa, obloženih na o«beh straneh z ricolor-no oblogo', je zelo« pripravno sredstvo! za izdelavo« opreme. Ta vrsta plošč je' bila zelo pozitivno! sprejeta pri številnih mizarskih obratih.
Nova vrsta Leitgebovih vtisnjenih plošč, pri katerih je lepi dekorativni de-sin posebno primeren za stenske in stropne obloge najrazličnejših prosto«rov, bodisi stanovanjskih, kavarniških, hotelskih ali velikih hal, je gradivo!, za katerim je povpraševanje silno razgibano!.
Tvrdka je zeilO razširila tudii proizvodnjo akustičnih plošč, polsebnoi takšnih iz mehkih lesonitnih plošč. Uporaba akustičnih plošč stalno! narašča, pri najrazličnejših gradnjah, posebno« po' ugoidnih izkušnjah, ki so si jih osvojile pri gradnji dunajske Državne opere, radiooddajnih postajah in drugod. Zaradi tega je tvrdka smatrala za koristno, da je razširila tudi program proizvodnje akustičnih plošč.
Doslej samo v velikem formatu proizvajalne izolacijske gradbene plošče izdeluje tvrdka danes, tudi V manjših elementih z zelo« dekorativnimi zarezami, ker je tudi po tem materialu živo povpraševanje,
LeitgeiboVe gradbene elemente« prizna" vajo tudi že konservativni gradbeni 9°" spoidarji, arhitekti in gradbeni mojstri« ker jim pripisujejo velike prednosti, kakor majhno! težo, visoko izolacijsko! last" noist, brez nevarnosti razpokan j a!, suho in prostominskoi štedlljivoi blago, lahek transport, enostavno montažo in solidnd trpežnost. O vztrajnosti in trpežnosti Leit" gebovih gradbenih proizvodov se interesenti najbolj prepričajo tudii oib tvrdki-nem velesejmskem paviljonu v Celovca, ki že nekaj let nespremenjen kljubuj0 vsem vremenskim in časovnim spremen1' bam.
Petek, 2. avgust: Porcijunkula Sobota, 3. -avgust: Naj d. Štefana Nedelja, 4. avgust: Dominik Ponedeljek, 5. avgust: Mar. Snež. Torek, 6. avgust: Gosp. spr. Sreda, 7. avgust: Kajetan Četrtek, 8. avgust: Ciirijak
VmiFj
-B-	/«
GUSTAV STRNIŠA:
RAK
Raki so postajali samostojni. Hitro je potekel čas prve mladosti, čeprav SO' le počasi rastli. Kmalu so morali sami skrbeti za svoj kruh.
Starejši raki so se levili in se spreminjali v mlakuži. Mladi so jih začudeno opazovali. Kar smešno je bilo videti starega, mrkega strica Kleščarja, ki je slekel svoj oklep in postal Ves občutljiv. Nesrečen in beden se je plašno' skrival v luknjo, dokler se mu ni utrdil novi oklep.
Hudo pa je postalo' otrokom, ko so zapazili, da je tudi njihova mati odložila oklep in se skrila v luknjo. Ko so ga pregledovali, so se vsi prestrašili, saj je starka slekla z oklepom tudi svoje desne škarje.
Pričelo se je splošno tarnanje. Vsi so ljubili svojo mater. Kako bo zdaj živela s samimi levimi kleščami?
Samo Veseljak je ostal brezsrčen. Se dražil jih je:
»Ji boste pa vi lovili živež! Tudi jaz bom pomagal. Dovolj nas je! Menda bo
3°GCXXXXXXXX>COOOOOOCXXX)CKXXXXXXXXXXXDCOCOOOCOCOOOOOOCOOOOOnor^
Na obronku gozda:, ki se je razprostiral predi vasjo, ja bolj' čepela kakor pošteno stala majhna koča. V koči sta pri skromni večerji tedaj sedela mož in žena. Večerja, v oblicah krompir, jima ni ravno Rodila. Pa zavzdihne mož: »E, da ne bi bilo treba otepavati vedno te revščine. Vsaj sedaj, ko gre moje življenje proti zatonu, bi rad bil bogat. Okusil bi rad Vsaj malo drobtinic z bogatinove mize. Le nekaj denarja da bi imel, pa bi si kupil še kako njivo, travnik, malo gozda in še kako živinče...«. »Veš, možek, jaz bi si pa najela služkinjo, pa kupila lepe obleke«, pravi žena in še bolj globoko zavzdihne.
Nenadoma so se odprla vrata na stežaj, siromaka sta bila presenečena in se zazrla v lepoi belo postavo, ki se je pojavila med Vratini. »Jaz sem vila, gorska vila in osrečim lahko vsakogar. Doslej sta bila poniž-ba, in skromna, pa si lahko zaželita, kar si hočeta: tri želje se vama bodo izpolnile.« In že je ni bilo več.
Vso noč in še naslednje pol noči sta mož in žena tuhtala, se pregovarjala, premišljevala, kaj naj vili odgovorita, kaj naj
vendar cela tropa otrok preživljala, svojo mater!«
»Hudoben sin in neusmiljen, da se šališ,« so se vsi zgražali.
Mladič je dvignil svoji tipalki, se zazibal in jih zavrnil:
»Ne norčujem se iz materine nezgode, temveč iz vaše nevednosti! Ne Vem, zakaj vas je stric Kleščar sploh učil. Kdo bi si bil mislil, da boste vse tako hitro pozabili? Raku vendar vsak del telesa, ki ga pri levitvi izgubi, spet znova zraste! Tudi naša mati dobi nove klešče, spet bo zdrava in vesela!«
Rakci so se oddahnili.
Prav tisti trenutek se je nagnil nad vodo mlad deški obraz. 2e so se plašno razbežali. Zarjaveli obraz, nad katerim so štrleli kvišku razmršeni lasje, je imel na koncu nosa veliko črno bradavico.
Rak Veseljak se je nekoliko obotavljal. Hotel je pokazati tovarišem, da ni bojazljivec. Ko pa je zapazil na dečkovem nosu temno piko, jo je zamenjal za tolsto muho in že šavsnil po nji.
si zaželita. Vsaka želja mora obsegati nekaj velikega, nekaj nenavadnega, nekaj, obkar se bo obregnila vsa vas. Nič jima ni šlo od rok.
Pa sta o mraku spet sedla za mizo k skromni večerji. Zenici se je spet težko kotalil krompir po suhem grlu proti želodcu in je nehote zinila: »O, da bi bilo vsaj za grižljaj kloUasei zraven!« Pa glej vraga, na krompirju se je tisti hip pojavila lepa, sočna klobasica, hm, sam cesar kitajski bi je bil lahko vesel.
Prva želja je bila izpolnjena. In mož je zakričal nad babo1 neumno: »Nesrečnica, da bi ti obvisela na nosu klobasa za vse večne čase, ker si tako po neumnem zapravila prvo željo.« »E, je,« več ni mogla izdaviti iz grla uboga ženica, ker je usta pokrivala debela klobasa, ki je tisti hip zrasla pod nosom in gornjo ustnico. Dve želji sta bili izpolnjeni.
Mož je rentačil, se hudoval — žena tarnala, jokala: »Kaj'bi, kaj bi, da bi klobasa odpadla.« Ni preostalo nič drugega kakor izreči poslednjo željo. Siromaka sta ostala siromaka. Tako se pač godi vsem onim, ki niso zadovoljni s tem, kar imajo.
Tedaj se .je obraz nad vodo skremžil in se dvignil. S seboj je potegnil tudi raka, ki je tisti trenutek opazil na bregu poleg dečka šibko deklico.
Fantič je hotel raka prijeti. Preden ga je zgrabil, so klešče popustile: rak je že padel v vodO' in urno odveslal pod kore-hine in se skril.
Deček na produ je bil ribičev Šimek. Takoj je začel oštevati deklico:
»Anica, samo ti si vzrok, da mi je rak ušel! Zdaj mi pa še kri teče iz nosa!«
»Šimek, zakaj sem vedno jaz vsega kriva? Če si doma tepen s šibo', sem kriva jaz, pa tudi zdaj je rak ušel zavoljo mene! Kako to, da si ti sam vedno nedolžen?«
Šimen ni rekel nobene, zmil si je kri z nosa in pričel nastavljati vrše:
»Tu kar mrgoli rakov. Nocoj jih bova nalovila polno vrečo!« Nanosil je dračja in zakuril. Nato je potegnil iz žepa v papir zavita prašičja jetra in jih začel cvreti na; ognju.
Dim se je leno motal v jesenski mrak.
Raki, ki soi čepeli na bregu, so* zavohali smrad dima:. Zapeljivo jim je zadišal in jih zvabljal. Postajali so nemirni. Počasi so Vršeli v svojih luknjah, vstajali in se začeli vzpenjati teir lesti v past.
Tudi rak Veseljak je začutil zapeljivi Vonj. Zbal se je. Posvaril je tovariše. Opozoril jih je na nauke strica Kleščarja. Ta pa je zdaj sam previdno lezel okoli vrše. Starcu se je posrečilo odtrgati košček jeter, ne da bi žrtvoval svojo prostost, natd pa se je skril globoko v vodo'.
Veseljak je pobegnil za njim, da bi ga ne zmotila skušnjava.
Ni ga dolgo' strpelo. Kmalu se je prikazal pred Vršo'. Rad bi dobil kak grižljaj, a bal se je.
Prav tedaj se je približala od nasprotne strani prijazna rakica Svetlica, ki je imela svetlozelen hrbet. Preplašen je opazil, da brezskrbno' leze v past. Opozoril jo je. Ni ga čula. Zdaj je še sam skušal zlesti za njo in jo rešiti, pa se je ujel. Nič več ni mogel najti izhoda. Pričel je drezati s škarjami okoli vrVene mreže. Rad bi napravil v vršo' luknjo in ušel. Na srečo je bila past nekoliko natrgana. Pomagal je tovarišici, da se je izmotala skozi. Sam pa je obtičal ujet, ker je prav tedaj prišel Šimek, zadovoljna pokimal, previdno prijel raka za oklep, ga vrgel v vrečo, jo zavezal in šel dalje lovit.
Želje so se izpolnile
JOSIP STRITAR:
Ob mravljišču
Kako ste vendar pridne bile, oj mravlje, da ste to' zgradile. Živalca majhna, velik grad, marljivosti in truda sad.
Od rane zore pa do mraka ubija se in trudi vsaka, kaj tu, kaj tam potreba, zna in vse brez hrupa in vpitja.
Glej, tu se ena z brunom trudi, ne zmore ga, v zadregi hudi na pomoč druga prihiti: tu treba združenih moči.
Trdo' življenje brez počitka, veliko truda, malo užitka.
Kaj, ljube mravlje, žene vas, da se ubijate Ves čas?
Lenobe svoje se sramujem, ko delo vaše ogledujem.
Lenuh, sem pridi se učit od mravlje, ta ti bode v prid.
PREGOVORI
— Kdor za mladih dni ne skrbi, v starosti trpi.
— Naj človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče.
— Šest dni poštengai dela, potem bo nedelja vesela.
— Pitje in kajenje ti krati življenje.
— Dostikrat v malem zamuda naredi veliko truda.
— Vsaka ptica rada leti tja, kjer se je izvalila.
— Sitna muha nikoli dolgo ne živi.
— Molčeč pes rad popade.
— Bolje hranjeno jajce od snedenega vola.
— Vrana vrani ne izkljuje oči.
— Tudi v sili, v šali Se ne laži; kakršen si, takega se kaži!
UGANKA
Nima repa niti glave in oglate je postave, po telesu ni kosmata, pač pa gladka in ploščata, nog pa ima kar dva para, a hoditi sploh ne mara.
(ezgg)
*• t. FINŽ6AH
,cP
pRVA knjiga
.............
sVOBODNIM
SONCEM
POVEST DAVNIH DEDOV
»Ali si prebral blagovest, Iztok?«
»Prebral, Irena.. Desetkrat prebral in mi-sLl nate pri vsaki besedi, pri vsaki črki.«
»Ali si spoznal resnico?«
»Resnica si ti, vse drugo je meni tuje, samo v tvojih očeh je resnica — in ljubezen v tvojem srcu.«
Iztok je iztegnil roko> in segel po nalič-iu- katero je dvignil, da bi ji pogledal v lice.
»Oj besi, zakaj ste zgrnili toliko črne boči na to uro, da ne vidim neba v tvojih °oeh, Irena!«
»Ne misli na bese, Iztok! Kristus je za-ril pred zlobnim svetom najino ljubezen. Zahvali ga!«
»Zahvalim ga, ker ti velevaš! In ve v?r moram videti luč tvojih oči! V nj lva moja. domovina, v njih je vedro' n o. Slovenov, v njih seva svobodno son ^asih gradišč! Irena, pojdi z menoj v st ek. Z rožami sem ga posul zate, z vonje
napojil in tudi drago olje gori v tvojo čast.«
»Ne grem, ne morem, Iztok. Zapazi naju suženj, izgubljena bi bila. Ostaniva tukaj in govoriva o blagovesti!«
Tesneje se je stisnila k njemu. Iztok pa je prijel njeno glavo in jo' začel poljubljati.
Rahlo se mu je umikala,
»Govoriva o blagovesti, o' resnici!«
»Še ne, Irena, še ne, samo en časek še sloni ob meni, moja — moja žena.«
Objel jo je in dvignil v naročje. Ni se branila, poljubi so se dotaknili Iztokovih ustnic. On pa je trepetaje iskal z željnimi očmi lica, ki je bilo; skrito v črno, trdo noč in jecljal: »Irena, Irena, moja žena!«
Hipoma se zabliska od vzhoda do zahoda v dolgem rdečem svitu. Morje je zardelo', ves vrt je zagorel kakor opoldne — in Iztokov pogled je ujel njene oči.
Takrat pa je Iztok planil, kakor bi ga zadela strelica, ona je zdrknila iz naročja, tema ju je objela in centurio je vzkliknil, da se je razleglo' na morje:
»Prekleta, prešuštnica!«
Spoznal je despojno Teodoro-.
Kri je zledenela Iztoku po žilah, pesti so se mu zaprle, kakor bi ga, zgrabili krči; ni vedel, ali ga skuša sam Šetek ali je resnica. Videl je pred seboj motne obrise ženske postave in v hipu se mu je zazdelo, če je resnično despojna, da jo zgrabi in vrže v morje, Ali njegove pesti se ni-
so razklenile, njegova noga je bila kakor vzidana v pesek, iz grla se mu je izvijalo hropenje'.
Tedaj prekine grozoto sikajoči glas Teodore. Niti za trenutek ni izgubila zavesti — ona, ki je v ljubavnih spletkah tvegala že često krono in življenje. Blisk je razsvetlil zopet pokrajino. Teodora je dvignila roko in kot despojna velela sikajoče:
»Proskinesis! Na kolena!«
In junakova koleno se je upognilo kakor stroj pred to silo: očaranja.
»Naj ti bo nocojšnja noč dokaz, kako despojna ceni Ireno. Sveta je ona in resnično sem se prepričala, da se trudi za tvojo svetost, ker ti hoče govoriti o resnici. Spoštuj jo, rob njenega krila poljubljaj — nisi še vreden njenih oči. Da jih boš pa vreden, te sedaj ob žaru bliskov imenuje despojna za magistra pedi-tum* v palatinski vojski. Še' ta mesec dobiš carski reskript! Ljubita se, pokrsti se. Kristus Z vama! O tem pa molči, sicer je pol tebi, kakor resnično- stoji tukaj despojna zemlje in morja!«
Izginila je ob blisku, kakor bi jo demon dvignil v noč. Vesla so udarila. Po nebu so švigale strele. Iztok je stal kakor pribit na mestu. V čolnu je Teodora stiskala pesti pod črno štolo in se zaklinjala na ves pekel, da njega uniči, njo pa
* General pešcev.
s silo pahne v blato'. »Ha, magister pedi-tum! Magister žive gnilobe boš v moji ječi.«
DVAJSETO POGLAVJE
Ko so drugi dan krog poldne vojaki počivali, je skušal Iztok, sprehajajoč se za cvetočimi divjimi akacijami, razbrati misli in preudariti, kaj se je prav za prav zgodilo' ponoči. Neizmerno gaj je prevzel skriti obisk Teodore, njena dobrotljivost, da postane magister peditum, vse, Vse, noč, bliski, despojna — Vse sama čudna povest. Da bi ga Teodora ljubila, despojna barbara — žena Upravde verolomna! In vendar je trdil to Epafrodit in tako so pričale njene oči. Ali njene besede so drugače govorile. Za Ireno da' se je bala in sumila, da so Irenini pohodi — pohodi hotnice. In zato je dovolila barbaru, da jo je poljubljal in objemal, zato izvolila temno noč, da bi se preverila, je li res Ireni za blagovest ali za blazna ljubezen. A kako je zvedela? Kako'? Epafrodit tudi ve — res, v Bizancu sliši in prisluškuje vsaka travica, vsak kamenček sredi pota. Če je resnično, kar trdi Epafrodit, je izgubljen on, izgubljena Irena. Sedaj še utegne, k njemu pojde zvečer in mu vse pove. In kaj mu pove Grk? »Beži!« poreče. Beži naj —• brez Irene. Ona pa naj bo v krempljih kraguljev? Če jo misli Teodora pogubiti, jo mora on oteti — naj ga velja življenje, ali jo mo-
iE« oddih IN RAZVEDRILO
Mihail ZOSČENKO:	POllOSIli ISStfljk 3VtOIYIObil3
Predi kratkim me je povabil na večerjo inženir Babkin.
Prej je bil prijeten človek, ki je bilo mogoče z njim lepo govoriti, toda odkar je kupil avlo, je kakor spremenjen. Vse njegove misli se' vrtijo satmoi še okoli avtomobilske industrije.
Ko smo se tako pogovorili 0 značilnostih in zanimivostih' vseh avtomobilskih podietii, smo se začeli gostie nekako opolnoči poslavljati. Gostitelj se je prijateljsko nasmihal in dejal:
»Če bi bili povabljeni kjerkoli drugje, draoi moji. bi morali zdaj pO proletarski naVadi peš tavati domov. Toda jaz vas bom dal odpeljati domov z avtomobilom. Kal mislite 0 tem?«
Gostie so se navdušeno' zahvaljevali.
Gostitelj pa! je deial: »Kot lastnik avtomobila ima človek Vznesen občutek. To-rei bom takoj poklical šoferja in mu ukazal. nai se pripelje z avtomobilom«.
Odšel je k telefonu, čez nekaj časa se le vrnil k svojim gostom in nekoliko zamolklo dejal:
»Avto bo takdi pripeljal. Veste, neprijetnost je le v tem. ker je naša oaraža na druoem koncu mesta, šofer pa tudi stanuje drurrie... Dejal sem mu. naj pohiti, saj bo moral teči le slabe pol ure.«
Inženirjeva žena ie dodala: »Toda, dragi. zakaj mu nisi ukazal, naj se pelin s taksiiem? Potem! bi bil kali hitro v craraži.«
»TO ie Pal dobra! misel,« ie deial hišni gospodar. »Takoj oa bom še enkrat poklical, nedvomno! iei še doma.«
»Oprostite.« ie dejal eden izmed gostov, »mogoče pa! bi se1 lahko' mi kar s tistim, taksiiem odpeljali domov?«
»Kali šel« je odgovoril inženir. »To bi bilo Vendar smešnol Zakaj pa imam lastni avto? Tega ne morem dovoliti!«
In smol čakali. Dvajset minut pozneje je pozvonilo'. Šofer je bil' tu. Toda! brez avtomobila.
»Med potio ni mogel najti taksija,« je deial gostitelj. »Toda na naslednjem cestnem križišču Vselej stojijo!. Takoj sem ga poslal tja.«
Eden! izmed gostoV je plašno vprašal: »Ali se ne bi mogli kat s tem taksijem odpeljati?«
Hišni gospodar se ie strinial: »To je pa dobra! misel! Deial bdim šoferju, naj se pripelje si taksijem semkaj. Potem boste v trenutku pri garaži.«
KO ie odpravil šoferja, je začel gostitelj ooVoriti na! snlošnOi oi prednosti prevoznih sredstev. Po naslednjih 'dvajsetih' minutah sei je pripeljal taksi pred hišo; Vendar pa se ie pokazalo!, dla ima! le tri sedleže za goste, ker se bo razen šoferja moral peljati z njimi tudi inženirjev šofer. Gotefov pa ie bilo pet,
Gostitelj' je deial: »Lahko' bi bili naroL čili kalr dva! taksija!. Kaj le delam? Pred-
ra vsaj grozno maščevati. Če pa zbeži, Ostane Irena sama in ne preboli sramote, s katero jo ogrne Ves dvor, ko se zve, da je ljubila njega. Zadrgnila! se je tesno krog njega mreža, izhoda ni vedel, obdajal ga je pragozd, nad njim noč, ni znal ne za vzhod ne za zahodi. Tako je hodil zamišljen, s povešeno glavo!, ko! sol drugi vojaki ležali in dremali po travi v sencah platan. Sonce je prijetno sijalo; ploha, ki se je ulila proti jutru, je shladila in očistila ozračje, vse je dihalo vesela življenje, cvetni kelihi so se odpirali, divje smokve so cvele, višnje so otresale beli sneg. Mladost v Iztoku je kipela, jasno nebo mu je preganjalo hude misli, dvigali so se mu veseli upi in z njimi vera v Teo-dorine besede. Bila je v njegovem srcu neizmerna ljubezen, ki Vse upa, vse prenese, ne misli nič hudega. Zahvalil je Svetovi-ta, da ga je čuval doslej in prosil Deva-no; naj srečno tke nitke njegove ljubezni.
Razmišljajoč je prišel do starega vojaka, hoplita, ki je ležal vznak v travi, s težkim ščitom pod glavo. S široko razprtimi očmi je gledal v drevo nad seboj, prek čela je imel dolg, rdeč obrunek.
»Kaj premišljuješ, Sloven?« ga je nagovoril Iztok.
Vojak se je spodobno dvignil pred stotnikom.
»Kako si prišel v carsko službo? Kje je tvoja domovina, si li rodu Antov ali Slo-venov?«
lagam, naj se trije gostje odpeljejo, dva naj pa čakata pred hišo', dokler ne bo prišel moj avto.«
Gostje so v zadregi molčali.
»Ali pa bolje takoi«, je predlagal gospodar, »en gost in molj šofer ostaneta tukaj, ostali pa se odpeljejo h garaži...«
»Neumnost!« je dejala gospodinja. »Kdo pa bo potem pripeljal naš avto! sem?«
»Prav imaš,« je odvrnil inženir. »Kakšna škoda,, da imamo pet gostov! S tremi bi ne bilo nobenih težav! Pa napravimo takole: štirje gostje se odpeljejo! s taksijem, eden pa gre s šoferjem za njimi...«
V strahu, da bo moral teči za taksijem, je edien izmed gostov nenadoma izginil v megli. Gostitelj je preštel preostale in dejal: »Zdaj se bo bolje ujemalo! Trije gostje se odpeljejo s šoferjem do garaže, četrti pa lahko! počaka ali gre peš za njimi.«
Eden izmed gostov je tedaj vzkliknil: »Glejte! Prihaja delovni Voz cestne železnice! Takoj bom skočil na prikolico! Srečno, na svidenje!«
Vstopili smo. Šofer pa je dejal svoje-
»Nekatere stvari se lahko pozabijo! le, če človek misli na kaj drugega«, reče glasno in se neha, sprehajati pol sobi. Smeje se. So' tri možnosti: poklicati Simona in z njim iti v kak lokal; zaužiti tri uspavalne praške' in spati do jutra, (ta možnost ji ni bila všeč, ker se ji je zdelo kot nepotrebno odlašanje) ali raVno tisto1 poskušati z neko knjigo. Toda, kakor koli bi bila knjiga razburljiva, bi ji padla: iz roke, oziroma točneje — že vnaprej je slutila, da bi tako' bilo — sama, bi jo položila na odejo! in zaprla oči.
Svetloba ji je rumenkasto bleščala skozi trepalnice in je tako' obsedela v postelji z občutkom neprijetnosti, ki se ga ni mogla znebiti niti za trenutek, kot v trenutkih veselosti, kadar bi sama s sabo govorila, kadar bi sebi priznavala, da nikoli ni ljubila Marka in da je kaj malo važno, če je odšel. Ne, tisto! s knjigo odpade. Čitajoč ne bi bila sposobna sama sebe prenašati. Mogla bi se prenašati samo tako, ako se omami. Z »drugim«.
*
Poklicati Simona. Medtem ko je telefon zvonil, je pomikala slušalko! sem in tja med licem in ušesom. Črna in nekoliko vlažna slušalka se ji je skoro' gabila, in poslušala je hreščeč glas, ki je bil često pridušen ali pa, je glasno! odmeval, pač po! tem, ali je slušalko pritisnila ali ne. »Tako' bi bila dobra scena v filmu, pomisli. Žena, ki kliče svojega ljubčka in se že vnaprej veseli njegoVegaJ glasu...«
»Rodu slovenskega sem. Boril sem se s Svaruniči ob Aluti in tostran Donave zo-zoper Bizanc. Oj, bili so sokoli mladi Svaruniči, ki so padli. Jaz pa služim Bizancu. O bogovi!«
»Ali te vleče domov?«
»Prijelo me je z neizmerno silo in šel bi, ko bi mogel.«
»Kaj menijo drugi SlovOni v moji stotniji? Mislijo li na domovino?«
»Gospod, ne smem govoriti. Lahko bi bil tožnik, izdajalec!«
»Ne boš ne tožnik ne izdajalec! Govori! Pred teboj ni stotnik, s teboj govori Sloven — brat.«
»Gospod, tvoja dobrota je brez meje. Govoril bom. Stradamo, da prihranimo novcev in utečemo domov. Hodili smo po Afriki. Ej, vroče je tam — in zopet se ču-je, da gremo' v boj v Italija. Nas pa vleče na svobodne dobrave k našemu rodu. Dosti imamo brazgotin, dosti vojske.«
»In če bi šel Iztok tudi z vami?«
Vojak je šinil pokonci in objel centuriju kolena.
»Gospod, če ti veliš, se dvignemo takoj! Legijo napademo za tebe, samo reci! Za tebe poginemo, če hočeš!«
»Miruj, prisezi na bogove, da boš molčal!«
»Prisegam na ognjišče svojega očeta, ki je bil starešina!«
»Dogovori se s tovariši. Čim več jih dobiš, tem bolje. Iztok priskrbi denarja. Ko
mu šefu: »Ne pozabite mi dati nekaj denarja,, da bom lahko' plačal taksi. Davi sem že moral izdati dvanajst rubljev.«
Hišni gospodar je vzel bankovec iz listnice in zastokal: »Da, tile taksiji, požrejo pravcato premoženje! Če bi ne bilo teh izrednih izdatkov, bi bil že zdavnaj zamenjal svoj avto za, boljšega!«
Naposled smo sel odpeljali. Spotoma smo skušali pregovoriti inženirjevega šoL ferja, naj bi nas kar s taksijem odpeljal domov. Presenetljivo hitro je pristal na naš predlog.
»To bi bilo tudi najbolje,« jei dejal. »Pred kratkim sem doživel naslednje': Pripeljal sem gostje do garaže, potem pa se je šele začelo. Preden sem vrgel čuvarja iz postelje in spravil v tek omoitor, se je že začelo daniti in goistje so se lahkoi peljali s prvimi tramvaji... Edino, česar se bojim, je tol, da ne bom imel dovolj denarja. Vsekakor so tri osebe ...«
Vsi smo dali šoferju po pet rubljev, ta pa je menil, da bo moirebiti zadostovalo. Če bo treba, pa, sam lahko' gre tudi peš domov.
Simonov glas je bil svež, večno' sveži Simonov glas. Zazdelo se ji je, da mora že biti precej pozno.
»Jaz sem pri telefonu,« reče.
»Kako se počutiš?« vprašujei Simon, »najbrž ti ni dobro, ko me kličeš v tej uri.«
»Dobro, dobro mi je,« Odgovori in nežnost njegovega glasu jo gane do solz,. »Ni mi slabše, samo rada bi nekam šla nekaj popit. Kaj sem te Vrgla iz postelje?«
»Ne,« odgovori Simon. »Še več. Tudi jaz sem žejen. Čez deset minut bom pri tebi.«
Komaj je položila slušalko in zagledala svoj razmišljeni obraz v ogledalu, je začutila globoko potrtost ob misli, da bo šla ven za zabavo. Prijela jo je neizmerna želja, da bi ostala v svoji sobi, sama z Markovo odsotnostjo. Odsotnost Marka! — tol je morda naijtočnejša! oznaka za tisto! bol. Potrebno! bi bilo! to* bol podžigati in se je rešiti.
Polagoma je zasovražila ta: občutek, ki jo je več kot mesec dni odlvračal od! boli, kot od neke utvare!. Zakaj ne bi poskušala nekoliko trpeti namesto; da se temu izmika. No, tol vse je bilol brez smisla. Enako brezsmiselno jei boriti se proti občutku zapuščenosti in žalosti kot poskušati biti srečen, enako brezsmiselno kot Vse ostalo; kot njeno življenje, Simon in ta cigareta, ki je ugasnila v pepelniku, še preden se je začela šminkati.
Simon je pozvonil. Medtem ko sta šla
dobiš sporočajo — morda kmalu, morda čez dolgo —, udarimo prek Hema!«
»Gospod, Vsa centurija pojde s teboj!«
»Pomni prisege in molči!«
Iztok se je hitro' obrnil, ker so pravkar zatrobili signali, naj se vrnejo v vojašnice. Magister eguitum je bil nenadoma poklican v carsko palačo1.
Ker se je to večkrat zgodilo, niso ne vojaki ne Iztok ničesar slutili. Vesele volje, da je odšel Azbad, so pevajoč korakali z vežbališča.
Kmalu popoldne, še preden se je Iztok vrnil, je prišel k Epafroditu evnuh Spiri-dion. Pri vratih je vprašal po centuriju in izročil Numidu pismo zanj. Nato je prosil pri Grku, da bi govoril z njim. Epafro-dit ga je takoj sprejel, ker je slutil važna sporočila.
Sklopljenec se je do tal priklanjal, potem pa urno poročal:
»Gospod, nisem si upal pisati, nisem si upal. Gre mi za glavo. A sporočilo je važno, zato prihajam sam.«
»Vstani in govori!«
Evnuh je švigal s pogledi po dragocenostih v Epafroditovi sobi. Njegove oči so požirale zlatnino. Ni se mogel premagati, da bi ne opomnil:
»Kako dragocena vaza! Despojna nima take.«
»Malenkost! Govori Spiridion!«
»Ni malenkost, oprosti tvoja jasnost
po stopnicah navzdol, se je obrnila, proti njemu, nagnila glavoi nazaj in se smehljala1. Odgovoril ji je z nemirnim nasmehom.
»Res je, da sem pred Markom bila njegova ljubica. No, ne morem se točno spomniti, kako sva se razšla.«
V resnici se komaj kaj malega spominja1 iz tistega časa,. Pred Markom je vse drugo izginilo, razpadlo prav tako' kot jerihonski zidovi. Oh, ko bi mogla prenehati misliti na Marka. Ne ljubi ga' več, ne želi, da bi se vrnil, in edino) kar želi je, je pravzaprav ona sama!, ona in od takrat, ko se je lahka in zadovoljna gibala V drugem in tujem ozvezdju.
»Naveličala sem sei sama sebe,« reče V avtu.
»Potem si ti edina,« odgovori Simon in, zatem1 šepetajoč: »Mi vsi te tako ljubimo!«
»Veš,« reče, »to je takoi, kot tista, pesem Marc-Orlana: Želim, želim — ko' bi le znal!«
»Želim, da ne bi Več svojega; glasa čul.«
»Hočeš poslušati mojega?« vprašal Simon. »Ljubim te, najdražja! Strastno te ljubim,!«
Hkrati sta se smejala. Verjetno! j© to bilo resi. Pred nočnim lokalom jo! jei objel okoli ramen, a ona se je privila k njemu.
Plesala sta!. Godba! je bila! tam tako prijetna, in topla. Prislonila je lice na Simonovo ramo in molčala. Opazovala je, kako se pred njo pomikajo drugi pari plesalcev, kako so njih lica nasmejana in kako polni pričakovanja so, kako moške roke počivajo gospodovalno na, ramenih žensk, kako se njih telesa gibljejo' v ritmu. Na nič ni mislila!.
»Ta molk!,« reče Simon, »Mark?«
Odkimala je.
»Veš, Mark je bil doživljaj kot vsi drugi. Ni treba pretiravati. Življenje teče dalje.«
»Na Vso srečo,« odgovori Simon. »Življenje teče dalje. Ti ostaneš, jaz ostanem. Midva pleševa.«
»Plesala bova celoi življenje!«, reče ona. »Midva pripadava tistemu sloju ljudi, ki pleše.«
*
Ob zori sta šla Ven, da bi se naužila zraka in vdihavala sta ga! v pljuča in avto ju je odpeljal v Simonovo stanovanje. Nič nista goVoirila, samo; ona ga je — preden sta zaspala — poljubila na lice, položila glavo na njegovo ramo', a on ji je vtaknil prižgano cigareto v usta.
Skozi zavese je prihajala dnevna svetloba in osvetljevala kose obleke; razmetane po podu. Ležala je z zaprtimi očmi.
»Veš,« reče z mirnim glasom, »čudovito! je kljub vsemu življenje, vse to...«
»Kaj?« vpraša on.
»Ne vem« — obrnila se je k njemu in zaspala. Ležal je še nekaj hipov nepremično, potem je pogasil obe cigareti in zaspal.
predrznemu hlapcu; poznam dragocenosti. Snoči je bila despojna pri centuriju Iztoku. Danes švigajo bliski iz njenih oči. Grize si ustnice in njeno lice je bledo; Paziti mi je velela, kdaj bi Irena, jasna dvorja-nica — nebeško lepa je, goispod — poslala list semkaj v tvojo vilo; In moral sem ga izvabiti sužnju — danes ga je namreč poslala — in ga nesti despojni. Pa ga j® vrnila, kakor nedotaknjen je, in sedaj sem ga izročil Numidu. In ko govorim s teboj, govori z veliko despojno magister equitum, Azbad. Dokončal je tvoj sluga v smrtni nevarnosti svoj govor, da služi tvoji mogočni želji.«
Epafrodit je slonel nepremakljivo na stolu iz indijskega lesa in niti zganilo se ni na njegovem licu, kakor bi poslušal trgovsko pismo; ki mu ga bere silenciarij-tajnik. Ko je evnuh končal, je segel v železno skrinjico in zagrabil dvakrat rumenih zlatov ter jih vsul Spiridionu.
Evnuh mu je poljubil vsakikrat roko i° nato prihuljeno zbežal iz vile.
Sedaj se je dvignil s stola Epafrodit, stopil sredi sobe, položil prst na čelo in pomislil.
»Da se je izpozabila tako daleč, tega bi ne bil verjel! Še vedno je zrela za vlačugo! Komedija se zapleta — čakaj, Te°’ dora, v njej bom nepričakovan igral tudi — jaz!«
(Nadaljevanje sledi)
ooooooooooaaoooc>cxxxxxxxxoo
Francoise S a g a n :
Nenadoma se je naveličala
NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
SPclelne skrbi v gozdu
Bujna junijska rast prehajal v zastoj, zelenje je temnejše in listje debelejše. Na zgornji strani je bolj svetleče, da se laže brani pripeke in premočne svetlobe poletja. Čas vročine je tu, morda suše, seveda tudi neviht, obenem pa tudi zorenje prvih gozdnih sadežev. Letos nam bo listje prej rumenelo*, tudi stare iglice že odpadajo.
Gozd bo utihnil in medle! v soparici. Živali se čez dan poskrijejo pred vročino!, muhami in obadi v najtemnejše goščave. Ptičji zbori od majain junijasoone-nveli in starši izpeljujejo zadnji svoj zarod. Mnoge ptice se gole, da obnove svoje obrabljeno perje, zlasti selivke. V avgustu nas bodoi že zapustili srakoperji, kobilar, zlatovranka in kukavica, zato1 se počasi žei pripravljajo na dolgo pot.
V naravi vidimo' neko' utrujenost. Le med srnjadjo! vladal v poletnih dneh naj-Večji nemir: srnjad svatuje.
Pazimo na gozdne požare in mrčes
Zavoljo* Vročine se po deblih iglavcev cedi smola, pa tudi iz vrlin zalubnikov, zlasti lubadarjev, ki so napadli drevje. Zato! je treba* paziti na gozdne požare in škodljivi mrčes, ki mu poletna toplota izredno godi. Gozdni delavci in drugi, ki bodo imeli opravka V gozdu, morajo previdno* kuriti v gozdii in le na zavarovanih zatišnih mestih, medtem kol je netenje ognja v gozdovih sploh prepovedano. Požarne pasove, zlasti ob železniških proti ah, moramo skrbno* počistiti do gole
zemlje.
žnaki, da ima levova zavilo maternico
Krava, se je pripravljala na telitev. Izpuščala je* po malem blato in vodo*, se nemirno prestopala, stezala, legala in vstajala približno pol ure, nakar se je umirila. V naslednjih urah se1 je to ponavljalo, nato en dan in dve noči ni kazala nobenih znakov telitve. Spet je začelal tolči s parklji, divje otepati z repom, zadnje no-9e je rinila k prvim, da se je hrbet visoko usločil navzven. Ko! se je umirila, je začela jesti. Drugi dan je bilo že na prvi Pogled opazno, da se kraVa v zakolčju stiska. Spet je dobila popadke, plod je z Vso silo! butal v spodnji del života, da se j® iz seskov večkrat pocediloi mleko*. Umirila se je, začela žalostno! mukati, kot bi hotela poklicati na pomoč. Ko' je dospel Veterinar, je ugotovil, da; je maternica močno zavita!. Brez veterinarske pomoči ne bi teletila, temveč poginila. Zdaj sta °ba, krava in tele-, zdrava. Zato naj vsak, ki bi opazil podobne znake, takoj pokli-če veterinarja!; bolje je*, da ta ugotovi, nli bo telitev normalna, kakor da bi bila Pomoč prepozna.
Budnoi je treba opazovati gibanje mrčesa. Napram lubadarjem nadaljujemo boj s polaganjem lovnih dreves, ki ostanejo na tleh neokleščena in s smolnatim duhom privabljajo hrošča v nastavljena kolišča. Pravočasno* pa je treba zalego uničiti s temi, dai ogulimo* lubje, obsekamo Vrhače ter odpadke skrbno sežgemo*. Les mOramoi čimprej izpeljati, sicer postanejo lovna drevesa* gojišča in ne pokončeva-lišča. Redčenje iglic v vrhovih, bele* črte in kaplje strnjene smole po* deblih opozarjajo! na nevarnost.
Poklicati moramo* gozdarja, dai odredi sečnjo in takojšnjo izdelavo* gozdnih sor-timentov iz napadenega drevja*. Če po deblih posedajo belo črtasti metulji, naznanjajo! napad prelca. Ako* so se njegove* gosenice naselile* na skupini iglavja, jih skušamo zadržati z, lepljivimi pasovi na deblih, da se ne morejo seliti na okoliško! drevje, Tudi gosenice grizlic se rade pojavijo! v vrhovih smrekovja v nižinskih legah ali na borovju. V poletnih mesecih se izlegajoi zadnji rodovi mrčesa*, ki so najbolj številni, ker sol medtem že plodili prvi rodovi. Vendar je' najboljša obramba proti škodljivemu gozdnemu mrčesu strog gozdni red in žužkojede ptice. Zato naj bo naša skrb, da varujemo te ptice* in jim nudimo! za; čim večjo* raz-množiteV tudi dovolj umetnih gnezdišč. K temu delu Vzgajajmo! mladino*!
Sekajmo s preudarkom
Po* potrebi nadaljujemo gozdnoi-gojitve-na dela s čiščenjem in reševanjem mladja, zlasti nasadov, kar smo* začeli v maju ali juniju, pred, udušitvijo pa plevelu. V svetlih sestojih in na posekah se je razbohotilo grmovje*, robida, malinje, praprot, trava, mladje* je prerasel srobot. Okoli mladik je treba razgrniti ali požeti travo' ali praprot, izpodrezati robido* — če jo hočemo uničiti, izkopati srobot, izsekati ali zasekati grmovje. Toda le toliko*, da gosto rastlinje ne zaduši mladik; mladje naj dobi prostor in svetlobo* za razvoj. Ne smemo* namreč pozabiti, da je to rastje*, ki ga gozdar na kratko imenuje »gozdni plevel«, pri odgoiji mladja tudi koristno*. Mladju daje* namreč zavetje, Varuje ga pred mrazom, pripeko*, pred sušo in vetrom, pa tudi pred. rastlinojedimi živalmi.
Poletne sečnje iglavcev nadaljujemo. Ako' je semensko leto, moramo v plodnih sestojih, to je gozdovih, izkoristiti obrod semenja za naravno pomladitev in pričeti z oplodnimi sečnjami. Ako* želimo pridelati tudi lubje, kar priporočamo*, moramo* v smrekovih sestojih to izvesti, dokler je še les muževen. Sok zapre v nižjih legah že sredi poletja, v višinah pa šele proti koncu avgusta, saj se tudi rast spomladi zakasni za mesec ali dva.
Holandska in n j ono mloko
Potrošnja mleka na osebo* in leto* znaša Pd nas v Avstriji 128 litrov, na Holandskem. pa 150 litrov. V letu 1955 je Holan-dec v povprečju porabil 142 litrov mleka.
Že zaradi tega rahlega padca potrošnje bileka je holandski urad za gospodarstvo 2 mlekom pričel uresničevati načrt letečih mlečnih barov.
Tak mlečni bar obstoja iz velikega*, ca. m dlolgega avtomobila, ki ima! tanka 450 1 mleka in za 500 1 Vode. S pomočjo vode in potrebnih tehničnih naprav
V višinskih gozdovih sekamo! v tem času navadno »na suš«, to je, da pustimo obeljena debla nerazžagana. S tem se les enakomerno* izsuši, ker bi razžagan na čelih hlodov v vročini premočno' razpokal in bi izgubil na tehnični in prometni vrednosti.
Ne pozabimo* na* red v gozdu!
Pri vseh gozdnih delih pa moramo* spoštovati gozdni red! Sečišča, pospravimo,
zložimo Veje in lesne odpadke na kupe ali v redi. Štorov iglavcev in vrhačev ne smemo puščati neobeljenih. Podrto drevje izdelajmo! pravočasno! v gozdne sorti-mente, sušice posekajmo, da ne bodo zavetišče za gozdni mrčes.
Opozoriti moramo* še na škodo, ki jo povzročajo! izletniki, nabiralci borovnic, jagod, gob, zdravilnih zelišč itd. Ti ljudje zarezujejo lubje, nabirajo* smolo', gazijo pomladek, zanetijo požar. Zato je v poletnih mesecih gozdna varstvena služba najbolj potrebna.
M. Š.
ZA GOSPODINJO IN DOM
Naučimo otroka delati!
Vsak človek ima delovni nagib, ki ga sili k delu. Pri otroku se ta nagib kaže že kmalu, in sicer pri igri. Ce bomo* otroka pravilno* vzgajali, bo* igra polagoma prešla v delo*. Seveda pa otroku ne bomo nalagali takega dela, ki ni primemo* njegovim močem. Toda tako* opravilo, ki ga lahko* opravi, pa, prav rad stori. Vsak otrok se rad izkaže. Posebno rad opravi tako delo, pri katerem lahko pokaže, daje tudi on koristen, priden, sposoben!
In če bi dali otroku za nagrado! — delo? Seveda bo tako nagrado sprejel. Saj je res delo velika nagrada. Ne bi se smeli pritoževati nad tem, kar moramo opraviti. Srečen je tisti, ki lahko dela in ki opravlja delo po svoji sposobnosti. Tako* delo bo opravljal rad, ker ga zna, zato bo imel uspeh in ker bo* imel uspeh, ga bo* opravljal rad in...
Ljubezen doi dela nam povzroča obenem tudi stalno zadovoljstvo. Delo razvija moralni čut in moralno* moč. Delo razvija spretnosti 'in sposobnosti. Vsak dijak v šoli lepo* napreduje, če* šolsko* delo* čim večkrat ponavlja — dela*. Delo* krepi mišice, budi tek, ohranja zdravje* in energijo in Veča sposobnost za delo. Delo je življenjska potreba.
Z naporom pridobljeno znanje, izobrazba in kruh, sol dragocenosti.
Zato* navajajmo otroke, da bodo* radi delali, seveda pa jim mora biti naše* delo za Vzor. In sicer moramo! otrokovo* delo usmerjati v tisto smer, ki bo ustrezala otrokovemu bodočemu poklicu, ki bo seveda odgovarjal otrokovim nagnjenjem in interesom. Nikakor ne' smemo' otroka siliti v kak poklic, ki mu že zaradi telesnega ustroja ne ustreza, prav tako pa je treba tudi upoštevati njegove duševne sposobnosti in nagnjenja. V višje šole bomo dali le otroka, ki se rad uči, druge pa, ki imajo bolj nagnjenja do kake obrti, bomo v tem pravcu vzgojili. Vedno pa mu moramo* seveda naglašati, da mora vsak človek nekaj delati, eni duševno, drugi fizično*, vsako* delo pa d!a je častno. Lenuhi in delomrzneži so škodljivi in zoprni, ker hočejo! živeti na tuj račun, kar pa seveda ni dopustno in tudi krivično napram ostalim delovnim ljudem.
Če bomoi v tem pravcu vzgajali otroke, bomo imeli uspeh in naši otroci bodo radi delali ter bodo ponosni na svoje uspehe, v poklicu pa bodo uspešni in srečni ljudje*.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Uživanje alkohola ni vedno škodljivo
hladijo mleko v avtomobilu na 4° Celzija, PO najrazličnejših ceveh in napravah prihaja1 mleko v oblikah, kakršne* želi kon-zument, bodisi kot sladoled bodisi kot mlečna ali z mlekom pomešana pijača.
V	zimskem času dobi konzument mleko segreto kot pijačo zjutraj in čez dan.
Kljub temu, da je Holandska v borbi za tržišče in za višjo potrošnjo mleka, je 1. julija 1957 povišala* ceno litru mleka
V	korist producentu za 6 centov, kar je enako 40 grošem.
Mnogo ljudi lahko* uživa alkohol v manjših količinah, na primer 2 do 4 del vina dnevno, brez vsakih hujših in trajnih posledic. Tudi, če se uživa alkohol v manjših količinah dnevno*, kakor n. pr. v raznih poklicih, lahko* ostanejo ljudje pri tem zdravi. O kroničnem alkoholizmu lahko govorimo lei, če ugotovimo dokazljive telesne okvare ali če opazimo* pri pivcu neodložljivo! željo' in, potrebo! po* alkoholu, katero hoče prizadeti zadovoljiti, ne glede na poklicne in družinske obveznosti in ne glede na; svojo* finančno zmogljivost.
V nevarnosti, da postanejo* alkoholiki, so* predvsem osebe, ki imajo opravka s produkcijo', razprodajanjem alkoholnih pijač ter osebe*, ki izhajajo iz družin, ki so konstitucionalno* živčno in duševno* manj odporne. V nevarnosti pa so tudi osebe, pri katerih se pogosto* pojavljajo nenormalne duševne reakcije.
Iz zgolj zdravniškega stališča gledano lahko* tudi male* množine zaužitega alko-
hola prehodno zmanjšajo telesno in duševno storilnost, sposobnost za presojanje in hitro reagiranje. Je pa res, da je prenašanje alkoholnih pijač individualno zelo različno. Eni prenesejo več alkohola, drugi manj. Znano je tudi, da alkohol manj škoduje ljudem, ki se poklicno mno*-go gibljejo ali opravljajo težja fizična dela*.
Dokler človek uživa alkohol le V manjših’količinah, se prav gotovo* ni treba bati, da bi na telesu nastale kake neljube kvarne posledice.
Pri motnjah v želodcu in pri pomanjkanju želodčne kisline zdravniki predpisujejo solno kislino v obliki kapljic ali tablet acidolpepsina. Če pa se komu zdi, da nekaj kozarcev vina dnevno koristi pri motnjah s strani želodca in da to utrjuje prebavo!, je priporočljivo' vino tudi piti, seveda v količini, ki res koristi, ne pa škoduje, se pravi povzroča druge duševne in telesne motnje.
Slabo delovanje pobešenega črevesja
atomsko obsevanje žita
»Atomsko* obsevanje (to* je obsevanje 7 žarki, ki jih oddajajo* radioaktivne — »sevajoče« — prvine, pravzaprav jedra atomov) bo morda postalo* ena pomembnejših pridobitev, ki jih bo* atomska ener-9*ja lahkoi nudila človeštvu. Strokovnjak ^rednarodhe* organizacije Združenih naro-,0v za prehrano* in kmetijstvo* (FAO) je eJat, dai uvedba atomske energije* v kmetstvo* lahko* pomeni toliko*, kakor je ne-pomenila uvedba elektrike v gospodarske* panoge.
Dosedanji poskusi so* bili zelo* uspešni. 1 ° n. pr. obsevajo*, da pridobivajo nove
sorte. Krompir je* treba le kratek čas obsevati, da! ustavijo klitje. Gomolji tako ostanejo* dolgo zdravi, ne da bi spomladi odganjali klice; krompir lahko* leži v skladišču vse leto*, ne da bi se* pokvaril.
Z obsevanjem žita «o* dosegli, da je žita postalo odporno* proti raznim boleznim. Atomske žarke so začeli uporabljati tudi v perutninarstvu. Obsevajo kokoši in dosegli sol večjo nesnost. Raziskujejo, kakšen učinek ima* atomsko obsevana hrana na ljudi ali krma na živali. Doslej še niso* mogli ugotoviti, da bi bila takšna hrana ali krma škodljiva.
Pobešenje črevesja je navadno v zvezi s pobešenjem vseh trebušnih organov. Poznamo konstitucijsko* pobešenje črevesja kakor tudi pobešenje kot posledico hudega shujšanja, kot posledico* številnih porodov in operativnega odstranjevanja kake velike trebušne bule. Delovanje pobešenega črevesja je seveda oslabljeno*, kar ima za posledico* občutek tiščanja po jedi, izgubo* apetita kar v sredi med jedjo*, zaprtje, razne nervozne motnje, hujšanje ipd.
Zdravljenje te nevšečnosti zahteva predvsem primeren način življenja, več počivanja in ležanja, obroki hrane naj bodo čim bolj pogosti, zaradi tega pa naj bodo* ti obroki manjši. Hrana naj bo bolj gosta, sploh se priporoča uživanje čim
manj tekočin. Nadalje morajo biti jedila okusno* pripravljena in po želji bolnika dovolj slana in kisla. Bolnik s pobešenim črevesjem ne sme opravljati težkega dela, priporoča se jim tudi nošenje trebušnega pasa, ki pa mora seveda biti pravilno krojen.
Z zdravili poskušajo zdravniki krepiti splošno telesno moč bolnika in v to svrho predpisujejo* različna krepilna sredstva kot so arzen, strihnin, železo* v obliki tablet ali injekcij.
Čim opazimo*, da s črevesjem nekaj ni v redu, je* nujno*, da obiščemo zdravnika, ki bo svetoval pravilno* zdravljenje, ker le na ta način bomo pravočasno odvrnili težke posledice, ki bi lahko nastale zaradi nepazljivosti.
Stran 8	Celovec, petek, 2. avgust 1957	Štev. 31 (796)
Dravski most pri Velikovcu izročen prometu
KOROŠKI VELESEJEM v CELOVCU
| AVSTRIJSKI LESNI VELESEJEM
OD 8. DO 18. AVGUSTA 1 95 7 PRINAŠA:
6 1000 razstavljavcev iz tu- in inozemstva % Veliko posebno razstavo avstrijske lesne industrije 0 Posebno razstavo „Les kot moderna embalaža”
TER NADALJNJE POSEBNE RAZSTAVE
tapetnikov, sedlarjev, torbarjev, usnjarjev, pečarjev, obrtnih in industrijskih proizvajalcev betonskih izdelkov, opekarske industrije, prikaz koroških lesnih sortimentov, prikaz storitev podeželske mladine, cvetlično in vrtnarsko razstavo, drevesničarstvo in po-skušnjo zelenjadnih jedil.
Železnice tu- in inozemstva nudijo 25 %, avstrijske poštne avtobusne linije pa
50 % popusta na vožnjo.
Posebne razstave
zavoda za pospeševanje gospodarstva na koroškem velesejmu
Kakih 350 metrov zapadno od starega dravskega mostu pri Velikovcu so v zadnjih dneh dogradili nov moderen most. Osnutek za novi most so izdelali že leta 1952, ker stari leseni most nikakor ne ustreza več težkemu in zgoščenemu tovornemu prometu. Medsebojni tovorni promet med desno in levo stranjo Drave je bil zaradi tega oviran in otežkočen, kar ni moglo koristiti gospodarskemu podvigu, ker so prometne zveze bistvenega pomena za gospodarstvo in ugodno medsebojno izmenjavo dobrin. Z novim mostom so preložili tudi del ceste in na ta način izravnali precej hudo vzpetino, kar se bo prav tako ugodno uveljavljalo v prometu.
Z gradnjo so pričeli v jeseni leta 1954. Nosilne naprave mostu so iz jeklo-beto-na ter sO pri gradnji porabili naslednje količine materiala: za temelje 5700 kubičnih metrov betona, 580 kubičnih metrov zidnih kamnov, 105 ton jekla in 120 ton drugega železa. Za nosilne naprave
Izmenjava daril med avstrijskimi in sovjetskimi znanstveniki
V sovjetskem veleposlaništvu na Dunaju so imeli zadnji teden majhno slavnost, ko je sovjetski veleposlanik v Avstriji S. G. Lapin po naročilu sovjetske akademije znanosti izročil prezidentu avstrijske akademije znanosti, dvornemu svetniku prof. dr. Meisterju, umetnostno izdelano namizno plaketo, ki je bila izdelana ob 240. obletnici rojstva znanstvenika Leonharda Eulerja. Ko se je prof. dr. Mei-ster zahvalil za darilo, je izročil sovjetskemu veleposlaniku spominsko plaketo, ki spominja na 100-letni obstoj avstrijske akademije znanosti.
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00
20.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: 6.00 Oddaja za kmete
—	7.00 Pisan spored za jutranjo uiro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano
—	13.00 Opoldanski koncert — 18.00 Sami Siagerji — 19.05 Dober večer dragi poslušalci
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 3. avgust:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Širni pisani svet
—	9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Oddaja za letoviščarje — 15.45 Koroška dobrodošlica — 16.15 Iz dežele pravljic —
17.10	Odlični izbor — 18.15 Za dobro voljo ob koncu tedna (slov.) — 18.45 Pri pevcih iz Goggava — 20.16 Pester večer.
Nedelja, 4. avgust:
6.20	Vesele melodije — 7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Nedeljski venček melodij — 11.00 Veselo petje — veselo igranje
—	13.45 Koroška lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Koroška simfonija —
16.30	Krojaček na luni — 17.45 Glasbeno srečanje dežel — 19.00 Nedeljska športna poročila — 20.15 Če ti poleg mene; poletna zgodba — 21.15 melodije zvečer.
Ponedeljek, 5. avgust:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Poje Anton Feinig, pri klavirju Mira Pehani (slov.) —
16.00	Literarni zapiski v revijah — 16.45 Znanje za vse —	18.45 Kmetijski nasveti
(slov.) — 20.16 Igra linški deželnogledališki orkester — 20.45 Brati in razumeti — 21.00 Muzikalične družinske prigode.
Torek, 6. avgust:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Človek in vreme — 14.00 Poročila, objave. O utrjevanju telesa (slov.) — 16.00 Kapstadt — Dunaj — 16.45 Dogodivščine knjižnega črva Balduina Madiga —	17.15 Popoldanski koncert —
18.35	Naša radijska prijateljica — 18.45 En mesec deželne politike — 20.00 Salzburške slavnostne igre 1957. Peti orkestralni koncert, vmes poročila.
Sreda, 7. avgust:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Uštno je po-
sot porabili 1500 kubičnih metrov jeklo-betona, 300 ton okroglega jekla in 800 kubičnih metrov gradbenega lesa. Skupno so za gradnjo ceste in mostu porabili
600.000	delovnih ur, stroški pa so znašali
19.600.000	šilingov. Nova cesta je dolga 3 km, mOst sam pd 230 metrov. Most je izpeljan okoli 17 metrov nad vodno gladino Drave, to pa zaradi tega, da ne bi oviral zaježeno vodo, če bodo zgradili elektrarno pri Kazazah.
Pravijo, da je novi most odlično spričevalo o sposobnosti in znanju inženirjev, tehnikov, delavcev in gradbenih tvrdk in je eden izmed! prvih takšne vrste na Koroškem. Most ni samo tehniška umetnina, temveč je tudi po izvedbi in gradbeni obliki prilagojen pokrajini ter privlačen za oko. Občudujejo ga tudi mnogi tuji gostje, ki se mudijo v tem lepem kraju.
Minuli petek sO V slavnostnem aktu izročili novi most svojemu namenu. Poleg mnogih okoličanov, gradbenih delavcev, inženirjev in zastopnikov gradbenih tvrdk je slavnosti prisostovovalo številno slavnostnih gostov, med temi trgovinski minister dr. Bock in deželni glavar Wedenig. V svojih nagovorih sol slavnostni govorniki poudarili Važnost novega mostu za gospodarski razvoj spodnje Koroške. Deželni glavar Wedenig je med drugim dejal, da je mojstrska izvedba novega mostu tudi znak zmogljivosti gradbenih delavcev, ki so smele načrte inženirjev in tehnikov s svojim spretnim in vztrajnim delom uresničili. Naglasil je, naj bo tudi ta most pobuda za gradnjo mostov od človeka do človeka, od naroda do naroda ter od države do države. Končno pa je dejal, da velja velika zahvala za izvedbo takšnih projektov tudi vsem številnim davkoplačevalcem, ki jih omogočajo s svojim denarjem.
let... (slov.) — 16.00 Oddaja za žene —
16.20	Poznani umetniki — 16.45 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 17.15 Popoldanski koncert — 18.15 Pesmi in melodije iz Koroške — 18.45 Za ženo in družino (slov.) — 20.30 Hofmannsthal: „Elektra“, tragedija.
Četrtek, 8. avgust:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Oj ti Polonca ... (slov.) — 16.00 Madžarska poezija v dveh stoletjih — 16.30 Koncertna ura —
17.10	Popoldanski koncert — 18.30 Oddaja za delavce — 18.45 Oddaja kmetijske zbornice — 20.16 Pesem, glasba in pisana beseda iz Koroške — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 9. avgust:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Domovina in čas — 14.00 Poročila, objave. Mlada setev; pravljice (slov.) —	16.00 Lepa pesem —
16.45 Znanje za vse — 17.15 Mladinski koncert — 18.15 Mladi gostje na Koroškem; reportaža — 18.45 Za uho in peto (slov.) —
20.20	„Volpone“, slušna igra — 22.20 Pesem v času.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do
11.00	ure oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz.
Sobota, 3. avgust:
7.30	Mladim poslušalcem o počitnicah — 8.05 Slovenske narodne — 11.00 Za dom in žene — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Od arije do arije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Novi filmi —
17.10	Zabavna in plesna glasba na tekočem traku — 18.45 Okno v svet — 20.00 Veseli večer.
Nedelja, 4. avgust:
6.00	Nedeljski jutranji pozdrav — 8.30 Mladinska radijska igra — 9.45 Se pomnite tovariši... —	12.00 Zabavni koncert —
13.30	Za našo vas — 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 16.00 Sprehod po „Zlati Pragi" — 18.00 Mednarodne avto-moto dirke na Ljubelju — 19.30 Zabavna glasba — 21.00 Športna nedelja.
Ponedeljek, 5. avgust:
6.40	Naš jedilnik — 7.30 Mladim poslušalcem o počitnicah — 9.00 Utrinki iz litera-
V posebni razstavi bodoi pokazali zmogljivost obrti, ki je zaradi industrializacije ogrožena. Na tej bodoi zastopani ta-petniki, sedlarji in proizvajalci usnjenega blaga. Na prostornini okoli 600 kvadratnih metrov bodo te obrtne stroke pokazale, da so s preureditvijo svoje proizvodnje razumele, da ustrezajo tudi zahtevam novega časa.
ture — 10.10 Za staro in mlado — 11.00 Pesmi raznih narodov — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 16.00 V svetu opernih melodij — 18.15 Kje je moj mili dom ... — 20.00 Festival v Dubrovniku.
Torek, 6. avgust:
7.30	Cicibanom dober dan! — 8.05 Igra vojaška godba — 9.00 Utrinki iz literature — 10.10 Od melodije do melodije — 11.00 Za dom in žene — 12.00 Koroške narodne pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —
15.40	Radijski roman — 18.00 Športni tednik — 18.50 Razgovor o mednarodnih vprašanjih — 20.30 Radijska igra.
Sreda, 7. avgust:
5.00	Dobro jutro, dragi poslušalci — 8.05 Pisana paleta — 9.30 Priljubljene slovenske pesmi — 10.10 Glasba iz zabavnih filmov —
12.30	Kmetijski nasveti — 13.15 Pesmi in
plesi bratskih narodov — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Humoreska tega tedna — 18.00 Sc9tanck ob šestih —	18.40 Umetne pesmi —	20.00
Opera: Dalibor (Smetana).
Četrtek, 8. avgust:
6.40	Naš jedilnik — 7.30 Mladim poslušalcem o počitnicah — 9.00 Utrinki iz literature — 11.00 Dober dan, otroci! — 12.00 Južni ritmi — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.30	Odlomki in arije iz slovanskih oper —
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku — 18.45 Radijska univerza —
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.50 Tedenski notranje-politični pregled.
Petek, 9. avgust:
7.30	Cicibanom dober dan! — 9.00 Utrinki iz literature — 9.20 Same narodne in domače viže — 10.10 Odlomki iz Verdijevih oper
—	11.45 Mladinska povest v nadaljevanjih
—	12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje Slovenski oktet — 13.15 Ritmi in melodije —
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 18.00 Družinski pogovori — 18.10 Slovenske narodne — 20.45 Tedenski zu-nanje-politični pregled — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
Tapete, ki sol v drugih evropskih državah nekaj samoumevnega, v Avstriji doslej niso preveč upoštevali. Tej stroki bo na razstavi določenega posebno Veliko prostora. V veliki hotelski hali in dVeli ko j ah bodo' pretlačili možnosti, kako je mogoče s tapetami mnogovrstno opremiti prostore. Na: razstavi upajo, da bodoi tudi na tem področju približali publiki nove zanimivosti.
Sedlarska obrt bo' pokazala jezdno' in vprežno opremo ter vse, kar se uporablja! pri vprežnih živalih. V dobro opremljeni delavnici bodo demonstrirali usnjarsko dejavnost ter bo gotovo posebno zanimanje vzbujalo šivanje nogometnih žog. Pokazan bo modemi razvoj te obrti na primer tudi s primerjavo: kar je bilo prej sedlo, to so danes avtomobilski sedeži in sedla za motoma, kolesa, kar danes zelo' zaposljuje sedlarsko obrt.
Nadalje bo v eni izmed hal pokazalo udruženje pečarjev* svoje znanje, predvsem peči, mnoge V kmečkem slogu, ter najrazličnejše keramične izdelke.
Obsežnejša bo letos tudi razstava koroških proizvajalcev betona. Razstava! bo tudi letos urejena na prostem poleg hale 18. Opekarska industrija bo prav tako* pokazala svoje proizvode in mnogostran-ske možnosti uporabe domače opeke. V skupni razstavi bodo razstavljali tudi proizvajalci naravnega kamna in opozarjali na pospeševanje svoje proizvodnje, kar je bilo v preteklih letih tudi potisnjeno v ozadje.
Na navedenih razstavah boi udeleženih 81 ražstavljaVceV: 11 tapetnikov, 8 sedlarjev, 6 proizvajalcev usnjenega blaga, 13 pečarjev, 9 proizvajalcev betona, 8 proizvajalcev naravnega kamnal ter 26 opekarskih obratov.
Vročina je škodovala pridelku žitaric'-3
Najnovejše mesečno poročilo zavoda gospodarsko raziskovanje navaja, da ,ie nenavadno visoka vročina in suša. meseca junija in v začetku julija precej škodovala ugodni letini žitaric. Žitni pridelek bo letos manjši, kakor je bil prejšnje le' to. Najbolj prizadete so bile sadne kulture, jabolka in hruške, ter računajo, da bo letošnji pridelek znašal samo tretjino1 normalnega pridelka. Zaradi vročine in suše je zaostal tudi zgodnji krompir ter pridelek ne bo najugodnejši, dočim se je po^hi krompir vsled izdatnega deževja v zadnjih dnevih opomogel in obeta zadovoljiv Prl delek.
RADIO PROGRAM