St 40.
V Gorici, v soboto dne 19. aprila 1913.
Izhaja dvakrat na teden, in
sicer ? torek in soboto ob 4.
uri popoldne.  Ako pade na ta
dneva praznik, izide dan poprej.
Stane na-leto -'-4$.Ift*-^
V« leta    .   . ..- w*.-5«-^*ta-
%¦   »      .   .    - »,.2'SO
Posamične šievilke stanejo     .         .8 vin.
Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Tečaj XLHI
Telefon št. 83.
^Vse za narod, svobodo in napredek J« Dr. K. Lavrič,
\      Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravnlštvo
se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Vačje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Imenik za goriške občinske *    volitve nepošten, ljudska štetev falzificirana!
Ko smo izvedeli, da goriški municipij toži našega odgovornega urednika, češ, da ije užaljen radi očitka, da je falzificiral ljudsko štetje in imenik za občinske volitve, je marsikdo pod tem utisom začel dvomiti: Če si upajo zahtevati kazensko preganjanje, morajo vendar imeti dobro vest. Mi, ki dobro vemo, s kom imamo opraviti, smo imeli drug utis: Poznamo namreč, da kdor se potaplja, ta se upa vsega. A da bodo gg. na municipiju, predvsem župan Bombic ter odvetniki Pinav-čie, Češčuti tako neprevidno drzni, tega niti mi nismo pričakovali.
Ko je naše uredništvo prejelo naznanilo, da se nas hoče obtožiti, smo se iz vsega srca posmejali in razveselili. Dasi je dospela inkriminirana notica izven uredništva, je naš odgovorni urednik s posebno izjavo z dne 20. novembra 1912. naznanil kazenski sodniji, da pr e v z a-mevso odgovornost in da nastopi d o k a z resnice. 'Morda so magistratovci upali, da se bode uredništvo zagovarjalo, da članka ni čitalo ali kaj sličtiega. Zdaj pa je sodnija morala ugoditi predlogom našega uredništva glede dokaza resnice.
Ta dokaz se je v popolni meri posrečil in sicer tako jasno in nedvomno, da je javni obtožitelj obupal, da bi mogel sestaviti obtožnico. Dokazalo se je, da so magistratni organi v neštetih slučajih fal-zificirali izjave strank glede občevalnega jezika in sicer bodisi s tem, da so odstraniti prvotne pole in kar cele nove pole sami sestavili, bodisi s tem, da so brez vednosti strank ali celo proti njih volji upi-šali italijanski občevalni jezik, bodisi tudi s tem, da so izjavo, da je oibčevalni jezik slovenski, potvorili v italijanski. Tz besede »sloveno« n. pr. so ti zapriseženi poštenjaki napravili »italiano« s tem. da so črko s potegnili z močnejšim črnilom v i, iz l so napravili t jtd. Goljufija je tako prozorna, tako nesramno drzna, da jo je vsak-
POTAPENKO:
Generalova lici.
Prevel: A. M. (Dalje.)
»Oj, vole -bom kupila! Mati Božja! Vole, seveda, vole bom kupila! Bog ji daj večno luč, dobri duši! V življenju je delala dobro, in še po smrti izkazuje milosti!«
Stjepanidin obraz je sijal od sreče. Medtem se je Semjon nemirno premaknil in pričel čudno stokati. Manjička se je naslonila ob vrata in gledala vsa bleda po sobi. Zmedeno je poslušala pogovor in neprestano prisluškovala bolnikovemu stokanju. Mnogo zlobe je bilo v tem stokanju, zlobe povsem opravičene od strani človeka, ki se je resnično spokoril, pustil pijančevanje, hotel popraviti zamujeno v gospodarstvu — in se v tem naenkrat zgrudi! v posteljo, ko je bilo baš treba, da dela najbolj...
»Stjepanida! Pojdi sem, pojdi-i!..,« je zaklical z nekako sikajočim glasom.
Stjepanida je postala zmedena:
»Ne zamerite, gospodična!... Kaj hočemo! Bolnik!... Saj bolnikom se ne sme zameriti, gospodična!...   Ali bi šli
do take' •spoznal Spoznali so jo pri centralnem statističnem uradu in zato so ugodili naši zahtevi, da se vrši revizija. Zdaj so jo spoznali raz-un vlade tudi sodnija in d r ž a v n o p r a v d n i š t v o.
Enako je bilo z občinskimi volitvami. Je naravnost nezaslišano, kaj vse si je dovolil tu naš municipij. Ljudje, ki niso plačevali nič davka, so bili voiilci, oni Slovenci pa, ki že ieta in leta plačujejo, ti so seveda izpuščeni. Pri kamori je človek pripravljen na veliko, a take korupcije ni mi sami nismo domnevali. Ali je častno za veliki italijanski narod, da njegov »ul-timo baluardo« živi od sleparije?
Pridržimo si o teh razkritjih še pisati. Za danes naj povdarimo le dvoje:
1.  Ako je zdaj dokazano, da je municipij sleparil, ali ni najti tudi zanj primernih Š§ v našem kazenskem zakonu? A1 i s o t o r e s »n e z n a n i« storilci?
2.  Napram vladi in javnosti je p r v i moralno odgovor e n ž u-p a n Bo m bič i n o b č i n s k i svet. Ali jim more vlada še zaupati lastni in preneseni delokrog? Ali ne veli čast našega mesta, da se ta občinski svet r a z ž e n e i n da se s pravijo k r i v-c i po d pa r a g r af e?
Razpust občinskega sveta je postu-lat dostojnosti! Komur je dokazana zloraba javne oblasti in falzifikacija listin, ta spada pod ključ, ne pa k vodstvu avtonomnega glavnega mesta!
Boj zoper Jusoslovanstvo.
Na umetni ustvaritvi Albanije ima poleg drugih velesil naveč zaslug naša Avstro-Ogrska. Kakor da bi bila ta Albanija naše vrhovno.življensko vprašanje, s tako unemo so šli naši diplomatje v boj za njo, cedeč se same čiste pravičnosti do »starega albanskega rodu, ki mora dobiti avtonomijo.'< Albanija je tu, razdorno jabolko na Balkanu! Srbi so prikrajšani in Črnagora ne dobi Skadra. Osamljen je črnogorski kralj Nikita. Če gredo Srbi izpred Skadra in če stopijo vojaki ž ladji mednarodnega brodovja na kopno, kaj na; stori? Ali naj se uda ali naj kljubuje zdru-
niorda za trenutek v drugo sobo. — Oh, nesreča, kakšna nesreča!«
Manjička ni razumela, zakaj da se opravičuje. Neodločno je stopila za Stje-panido, ki je pristopila k postelji. Semjon je ležal vznak, pokrit do brade s kožuhom, njegova obraščena glava se je vsa ugrez-nila v blazino, obraz mu je bi! rumen in suh do skrajnosti: velike, temne oči so gorele v .mrzličnem ognju. Vzduh okrog njegove .postelje je bil strašen. Stjepanida je .oprezno 'potegnila kožuh z njega, dela mu jedno roko pod ledja, z drugo pričela hitro vleči rjuho izpod njega.
»Ne tako... ne tako močno!... Boli!... O-o-oj!« je* vzkriknil Semjon in stisnil pesti, kakor da hoče zamahniti proti ženi. Stjepanida pa je previdno in potrpežljivo nadaljevala svoje delo.
Manjička je gledala vse to s široko izbuljenimi očmi; obraz ji je postajal vedno bolj bled; nedoumevanje na njem se je spremenilo v ostro čuvstvo nejevolje, ki je prehajalo v jezo, besnost. Še nikdar ji niso bile brazde na Čelu tako globoke, še nikdar ji niso ustnice tako drhtele in |i tako težko dihale prsi. Neka nerazumljiva borba, ki se je bila pojavila v duši, ji je pritiskala na prša, dušila ji srce. Želja, ki
ženim velesilam? Srbski poveljnik pred Skadrom pravi, da oblegajoče čete v se-danfem številu ne morejo zavzeti Skadr-ske, trdnjave, da bi bilo treba še izdatnega ofac^nja, predno bi Skader padel. Torej ostane Skader Albancem in Nikita se bo moral vrniti na Cetinje po tolikih žrtvah praznih rok. To bo bol za starega junaka, ki mu skrajša -življenje. »Prijatelji« Jugoslovanstva pa komaj čakajo, da ibi odšli Srbi izpred Skadra. in se umaknile črnogorske čete, potem se oddahnejo: ah, hvala Bogu! Ugnali smo jih!
Ustvaritev Albanije in prihranjen je Skadra Albanij\ to bo velik triumf za vse one, ki se ves čas balkanske vojne tako ognjevito vojujejo zoper balkanske Slovane, zlasti zoper Srbe. Srbi, ti so najbolj nevarni. Srbe treba prikrajšati, pritisniti jih k tlom in držati proč od morja. Ali stari črnogorski diplomat Nikita je bil zapel te dni neko pesem, ki ni nič prijetno donela sedanjim obvladovalcem morja okrog Črncgorc in daleč naokoli. Rekel je, da če ne pade Skader, se pa združi Črnagora s Srbijo in tako bodo imeli Srbi ob morju, kar bodo hoteli. V Srbu tiči velik kupčijski talent, Srb je veljaven trgovec v Trstu: kaj, če se odpre morje Srbom? Na Črnogoro pritiskajo, naj se uda in zadovolji z nekaterimi koščki zemlje in par milijoni denarja pa naj lepo molči in dalje služi velesilam, ali Nikita ne posluša teh glasov, temveč premišljuje, kako bi zagodel velesilam, da bi odšel iz sedanjega položaja lahko s ponosno glavo.
Srbi na morju! To je strah. Slovani na kopnem na Balkanu močni. Slovani na morju! Tega ne sme biti. Kako bi to vplivalo zlasti tudi na avstroogrske Slovane: že tako so predrzni ti Sio\ ani v monarhiji v svojih zahtevah, kaj bodo zahtevali še le potem, ko bo za njimi na jugu močan svoboden Jugoslovan! Zato treba potlačiti ga in potlačiti tudi avstroogrskega Slovana, da bodo nad njimi gospodovali vedno tuji narodi! Tako mislijo in tako delajo visoki gospodje. Tako njihovo delo vidimo pred svojimi očmi dan na dan.
Turki jočejo, ker so prišli ob vso svojo moč na Balkanu; kaj bo? Te dni smo čitali, kako je neki turški publicist v nekem carigrajskem listu metal v obraz go-
jo je bila privedla sem. želja, okrepljena z močno odločitvijo, ki je logično sledila iz cele dolge vrste mukotrpnih razmišljanj, ki se ji je zdela edini mogoči izhod iz vsega, kar se je bilo zgodilo z njo, ta želja se je borila z zoprnim, razdraženim čuv-stvom, da, naravnost s sovraštvom do teh ljudij... Kaj je to? Ona, ona s svojimi malimi, belimi ročicami, s svojim gosposkim okusom, s svojimi tenkočutnimi živci hoče prebiti čas zraven postelje tega bolnika — grdega, razdraženega, nesnažnega, do skrajnosti umazanega in gnusnega? To je brezsmisclno, neumno, to je nasilje proti lastni duši, proti lastni osebi, proti vsemu svojemu življenju, da, nasilje...
Manjička se je obrnila in odšla iz sobe; ni se ozrla na nikogar.
Že je spala vsa vas. Celo psi, prepričani, da zdaj pač ne bo nobenemu tatu hodilo v miksli, da se vtihotapijo v tuje dvorišče, so se poskrili v zakotja in niso motili s svojim lajanjem tišine pomladne noči. Ta brezglasna tišina, ta nemoteni pokoj prirode, ki je bila tiho zaspala, izvrši vši svoje dnevno delo, zato da se zjutraj prebudi s svežimi silami in se zopet loti svojega dela, brezikončnega, večnega,
spodujoči Evropi, kako neprevidno je pustila propasti Turčijo v Evropi ter je dvignila v svojo škodo Jugoslovane; govori o slovanski nevarnosti in slovanski bodočnosti, pred katero bodo trepetali tisti, ki so mirno gledali, kako je padala evropska Turčija kos za kosom.
Ali kar je, je, rešiti pa treba, kar se da rešiti. In sedaj rešujejo, kar se da rešiti, tam v črnogorskih vodah in v Londonu ___
Albanija, Skader — še tretje bi radf imeli: razdvojenost med Balkanci, v glavnem med Bulgari in Srbi. Junaki izpred Odrina naj si skočijo v lase. Topovi, ki s# skupno porazili Šukripašo in mu vzeli trdnjavo, naj se obrnejo sedaj v bulgarske in srbske vojne vrste; te naj se spoprimejo in uničijo. To bi bil gaudium! To H se smejali izvestni diplomatje, to bi se ro~ gali Nemci, Madjari, Lahi! Radi Makedonije naj bi peli topovi smrtno pesem srbskim in bulgarskim vojakom, radi Makedonije naj bi se spor tako poostril, da bi ga ne bilo mogoče nikdar več poravnati. To bi bila dalekosežna vojna, ki bi poru-šiia dobljen ugled in veljavo ter bi neizmerno škodovala celemu Jugoslovanstvu. Če'bi se to zgodilo, potem bi čutili posledice tudi mi v Avstro-Ogrski. Dasi je res ustvarjena Albanija, vendar bo treba začeti malce drugače postopati z Jugoslovani kakor doslej; naravna posledica nastalih razmer z dvignjenim Jugoslovanstvom na Balkanu. Ako pa zavlada slovanska nesloga, potem — po njih, deliti in cepiti jih! Naše želje izzvenevajo v to: hočemo svojo srečno bodočnost v okvirju avstro-ogrske monar-h i j e; želimo pa tud i, da bodo naši bratje na Balkanu složni, m o č n i in v e 1 j a v n i.
Medvedov nagrobnik.
Tretje leto že poteka, odkar nam je zasul prerani grob pesnika Antona Medveda. In še danes ni na njegovi gomili na pokopališču v Kamniku nagrobnika. Sam ni zapustil niti toliko, da bi se bili povsem pokrili pogrebni troški. Toda zapustil je slovenskemu narodu toliko sadov duševne
razumnega, ta blagi soj meseca, ki je. veličastno plaval po temnem nebnem oboku, tiho, radostno trepetanje zveizd, — vse to ni vlilo miru v dušo Manjički, marveč je še dodajalo njenim mukam nove muke. Šla je hitro, toda ne naravnost domov, temveč togvedikam, ker je 'bilo vseeno, naj gre kamorkoli, šla je po široki poti čez polje, prišla do vasi, za vasjo do korita, in nato do koče nad reko. Reka pa se je bila tu izsušila, sama njena struga je -črnela iz teme. Zopet so prenehale hiše, zopet poljane in-stepa; spredaj se je zabelilo nekaj, križ, brez števila kri-žev: to je pokopališče... Manjička «a je obšla in se obrnila po stezi proti domu. Iz-daieč se je videla šola, okna še temna, — gotovo Zinajida Petro vna še ni bila prišla. Tam na desni, tam je stal popov dom, žarka svetloba sije za ckni, in sence se premikajo in izginjajo za 'zavesami. Vesele se kajpada. taborno, je vsaj ne .bo nihče motil in bo lahko sama. Zakaj Manjička je želela biti sama, — vedno, za zmerom sama, tako, da ne vidi nikogar, da ne sliši človeških glasov in da siinisli, da nima nikogar več na svetu. Zdelo se ji je, da bi mogla samo tedaj živeti, samo tedaj... Tako pa..,
fevitnef šile ,kof pesnik, da j&naša dol- . žnost, poskrbeti mu dostojen, Jasi Skromen nagrobnik. Zaradi . tega # sklenili njegovi spodaj podpisani intimnf prijatelji, da se združijo,v odibor in naprosijo prispevkov za njegov spomenik. Da bi pa spomenik ne bil neokusno in umetniško brezvredno delo, zato se je poveril načrt kiparju g. profesorju Peruzziju v Splitu. Ta je zasnoval jako umesten klasično re- I sen nagrobnik, kakor je bila poezija po- j kojnega Medveda. Spomenik predstavlja j sorkofag iz sivega kraškega marmorja, v Katerem Je vdelan reliei iz belega kamna. Na reliefu je Orfej v spremstvu dveh genijev in pastirček-pevec s pi§čalko, • iz srede reliefa se pa dviga antični dobri pastir in Kristov monogram. V dnu spomenika, nad grobovo glavo, je lira. Skozi potrgane strune se zvija kača. Ob straneh stojita na podstavkih dve kameniti žrnvi, iz katerih kipita kot zeleh okvir ob spomeniku dve cipresi. Po tem površnem opisu lahko vsak spozna, da bo spomenik sam res nekaj izvirnega in umetniškega, morda prvi takega značaja na naših pokopališčih. Delo samo po načrtu in mavčnem odlivku iPeruzzijevem izvrši podobar g. Pavlin v Radovljici.
Podpisani odbor vabi slavno občinstvo, da drage volje prispeva s skromnimi . darovi za spomenik, da prireja ob prijateljskih m društvenih večerih male zbirke •v krogu onih., ki so pokojnika poznali osebno ali ga vsaj uživali po njegovih delih. Priporočamo to prošnjo raznim denarnim zavodom, občinam, posebno župnijam, kjer je služboval pokojnik, in njegovim' tovarišem-duhovnikom. Vsi prispevki naj se izvolijo pošiljati odborove-mu blagajniku g. U r 'b a n u Z u p a n c u, Ljubljana, KriževniŠka ulica št. 8.
V Ljubljani, 1. aprila 1913.
Odbor
za zgraditev Medvedovega   spomenika:
Urban Zupane, Andr. Kalan, Fr. S. Finžgar,
blagajnik.        načelnik.         tajnik.
Kmečka del. gespodarsba zadrugi v Dobravljab.
(Dopis).
Dne 13. aprila je imela Kmečka del. gosp. zadruga v Dobra vi jah svoj letni občni zbor. Predsednik gosp. Ant. Vrčon, duša zadružnega gibanja v Ajdovskem okraju, po katerem je prišla inicijativa za ustanovitev takih gospodarskih zadrug, je otvoril zborovanje ter pojasnil zadružno delo v 1. 1912. Dejal je, da je bilo 1. 1912. velepomembno za našo zadrugo vsled tega, ker je zadruga s posredovanjem prodala za približno 180.000 kron vina na Dunaj in v Požun, od koder je dobala pohvalno pasmo za pravo blago in pravo po-^ strežbo. S tem je zadruga dobila dobro hne na zunaj ter s tem bode pomagala v ] prihodnosti svojim članom.
Žal, da naši kmetje ne razumejo takih prekoristnih osvojevalnih zavodov in se vse premalo zanimajo zanje.
Za gosp. predsednikom je dobil besedo gosp. učitelj Marmolja, kateri je .tudi pravi delavec v zadružništvu, kritiziral je nastop nekaterih nemarnih udov, ki ne iščejo pri zadrugi kakor svoj lastni dobiček in ne vedo, da so le pravi udje vzdr-ževatelji .zadruge.
Pravi udje se tudi žrtvujejo v korist splosnosti. Slabi udje, pa boljše, da odstopijo, ker s slabim ravnanjem škodujejo dobri stvari.
Zadruga lepo napreduje in ima svoj zadružni dom z veliko kletjo ob cesti v Dohravljah.
Načelstvo je zopet skoro vse staro, le dopolnilo se je še z dvema udoma.
Kmetje, združite se, ker na ta način postanete močni,    Gospodarskas moč pa je podlaga politične in kulturne moči. Zadružnik.
»Deiitscher Gesangsverein der
Staitshabier" in,Lebensmirtefmagazin"»Gorici.
Nasvetujemo tudi »Oesangsvereinu«, naj našrudira primernih žalostink, s katerimi bo tolažil svojega ober-sodruga Hotno in njegovo kompanijo, kadar se uresničijo preroške besede knjigovodje Wetza, kateri se je rad nekoliko ponor-čeval iz slovenskega jezika, češ, da je španščina, in katerega »je Homa nenadoma odslovil iz službe, za izvanredno pomoč pri uzornem gospodarstvu v »Lebens-mittelmagazinu« pa mu izplačal 600 kron kot trimesečno plačo in kot posebno priznanje še 50 kron rernuneracije. Tako gospodari nemški Homa s slovenskim ¦ denarjem; koncem leta pa ne bo kje vzeti dividende za člane in Wieser b6'moral pripeljati že oboroženo silo k' občnemu zboru, da Komu izsil5 absolirtorij, ker samo z žuganjern ga gotovo ne dobi, kakor letos 16. marca. — Knjigovodja Wetz se'je poslavljal pri odhodu iz Gorice s sledečimi besedami (seveda 'nemško): »A k o jaz lis t a odpre m«.;.'?.".'."..-. Brez vzroka nikdo ne daruje 650 kron. Na svidenje pri pogrebti:" Akb bi Homa1 slučajno ne vedel, zakaj je Wetzu plačal 650 kron, niu pokličemo prihodnjič v spomin.
I Nadaljevanje volne na Balkanu.
Skader.
I       Skadrsko vprašanje je prišlo na zad-I mi seji veleposlaniške reunije v Londonu I na razgovor. Razpravljalo se je o odred-I bali, ki naj bi spremenile dosedanjo situacijo. Eden izmed zastopnikov velesil je predlagal, naj odpošlje admiralski   svet t intennacijonalnega brodovja v črnogorskih vodah svojega parlamentarja v Skader, ki j naj sporoči Essad paši sklep Porte. Vele-[ sile so prepričane, da se Črnagora ne bo I upala ustaviti tega   parlamentarja.   Av-[ strijški zastopnik je predlagal, naj se razširi blokada in če treba, tudi izsili od Čr-negore vpoštevanje sklepov velesil. [       Sedaj se vrše med velesilami posvetovanja, s kakimi kompenzacijami naj bi. I se   omogočilo   Črnigori,   da odstopi   od h Skadra.         ,   .                   -
I    .0 črnogorskem kralju se poroča, da: p je, potrt in potrti, so vsi.Črnogorci, ki so I upali, da zavzamejo Skader ,pa bi monli F oditi izpred Skadra praznili rok po io|! ih žrtvah! Vršilo se je posvetovanje v ¦.'•:-tinju, na katerem so. kralj, ministri in   > nerali sklenili   boj  do   sk ra^j n o,,ti; vse, mlado in staro, vse je šlo-pred Ska-f der. Ali Črnogorci sami ne morejo vzeti I Skadra, Srbi so izjavili, da tudi skupna armada, ki je sedaj pred Skadrom, ne zmaga trdnjave; trebalo bi še novih močnih čet. Ali Črnogorci se držijo gesla: Skader [ aii smrt!!
i        Izpred Skadra poročajo o novem na-f "skoku na Brdico; padlo je 600 vojakov.
Razglaša se vest, da (kralj Nikola ima
k že. pripravljeno   proklamacijo,   s katero
hoče naznaniti narodu ustavitev obleganja
Nedeljski izlet ua Veliki vrl.
f                       (1071 lii).
Odkar se zanimam za planistvo, sern vedno pozoren, če je objavljen kak planinski izlet. Tako sem se tudi preteklo ne-¦deljo pripravil za turo čez Banjško plano-jjto. V soboto je bila nevihta, mraz, sneg, [nedeljski izletniki pa si ;navadnosžele najlepšega vremena. Ki* sern v nedeljo tri-Mhajstega zjutraj korakal proti državnemu kolodvoru,   sem računal, koliko jih neki bode na izletu. Trinajstega, nesTečno število, da bi bilo izletnikov tudi trinajst! Na .kolodvoru pa konštatiram, da jih ni ne trinajst in rudi ne ednajst, bil sem prvi • in ' zadnji. Toda kakor ne sme planinec v ni-kakem položaju obupati, tako tudi jaz nisem obupal. Kupil sem listek do Kanala. Kakor rečeno, je v soboto snežilo in •je sneg celo. silil v Gorico. Zbal se je pa I vendar hudih mestnih gospodov in je os-r tal tam zunaj na Vitovljah, na Sv. Gori I in Sv. Gendri.
I Do Avč je bila najlepša pomlad, od I tam do Sv. Štefana le malo snega, dalje I pa gladek sneg. Čez Zavrh, Lipice in čez I Koren na Vrh sem rabil z dvakratnim ma-I lim počitkom pet ur.   Pot je bila   vsled
Skadra. Vest se vjema s poročili iz Bet-grada, ki zatrjujejo, da se pripravlja v Črnigori popolen preobrat, v dosedanjem in-transigentnem stališču.
S skadrskirn vprašanjem pade zadnja ovira za'zaključitev preliminarnega miru. S tem prične zadnja faza balkanske vojne, nakar pride na vrsto .'razdelitev osvojenega ozemlja med zaveznike, ki bo najtežavnejše vprašanje.
Med Bulgari in Srbi.
Vsa poročila trUč,da so se silno poslabšali odnošaji med Bulgari in Srbi. V konflikt so sedaj že prišli tudi najodličnej-Ši državniki. Talko srbski kakor bulgarski listi naravnost odkrito govore o možnosti medsebojne bratomorne vojne in Šovinistični listi že poživljajo na vojno. Znani ru-si:i državnik, Čarikov, ki ima velike zasluge pri ustvaritvi balkanske zveze, se mudi v balkanskih prestolnicah, da prepreči grozečo katastrofo ih ohrani1 zvezo;
Finančna, odškodnina Črnigori.
V seji londonske • veleposlaniške; Te* unije se je 18. t. m. prvič konkretno {razpravljalo o vprašanju finančne odškodnine Črnigori za Skader. Po zatrdilu dunajskih dipfomatičniih krogov se določi svota gotovo na 30 milionov"frankov in sicer pod obliko posojila, katero izposlujejo pri velikih evropskih bankah velesile skupno, in prevzamejo tudi garancijo. Zato pa bo morala Črnagora garantirati, da se ta de-Dalje v prilogi.
Imenovano pevsko društvo,'katerega člani so večinoma socijalni demokratje nemške in slovenske narodnosti, je priredilo v sredo zvečer svojemu sodrugu asistentu Homu za god podoknico. Po izpeti prvi vrstici druge točke pa so jo šodrugl pobrisali izpod okenca, Rudolf Homa pa za njimi. Baje je petje motil »pikelhavbar«. Homa pa je celo stvar spravil zopel v red, peljal svoje zveste šodruge zopet pod svoje okence, in naročena komedija se je nadaljevala in žavršila brez drugih nesreč.
Da si je Homa podoknico res naročil, oziroma svoje sodruge komandiral, d'a! ga pridejo očitno in hrupno počastit, o tem priča dejstvo, da je Homa že pred komedijo naročil za pevce dva sodčka piva v konsurmiem društvu. Dobil je od pevcev ¦tudi neko diplomo, najbrže kot vidno priznanje za uzorno gospodarstvo v »Le-bensmittelmagazinu«.
Znani pbstajenačelnik Wieser prepoveduje politiko v službi. To je popolnoma na mestu, a v redu pa ni, da ta prepoved velja samo za.slovenske uslužbence;,Ho-mov adlatus velegerman.Flaschberger pa sme nemoteno nadlegovati slovenske stranke, ki imajo opravila pri postajni blagajni, naj odrinejo kako kroned za »Sohulverein« in »Fahnenfond«. Torej go-spodine Wieser, vzemite sedaj nemško metlo v roke, slovensko ste tako že do skrajnosti izrabili!
Kaj je »Sohulverein«, to vemo vsi, kaj pa je »Fahnenfond«, tega pa Flaschberger ne izda; slovenska institucija gotovo ni, sicer bi bilo prepovedano v službi nadlegovati stranke, da za njo prispevajo. Nekateri mislijo, da gospodarji »Lebens-mittelmagazina« že.zbirajo.prispevke za črne zastave (Fahnenfond!), katere bodo imeli v doglednem času priliko razobesiti na podrtijah svojega uzornega gospodarstva in na razvalinah omaganega stebra.
Mesečina je osvetljevala šolsko po- I slopje. Vsenaokrog je bilo tiho in nepre- I mično. A glej, na klopi se §e zdajpazdaj j premaknila temna senca. Kdo bi bil to? I Morda mati? Da bi ta uživala v prirodi? j Da bi se naslajala z nočno (tišino? O, ne, j ona ni nikoli marala tega, oni bi pač že I davno spala. Ko je prišla Manj?5ka že zelo j blizu, je temna postava vstala, in čakala j stoje. Čez par hipov je razločila: pri vra- I tih fle stal fant v kratki suknji; s spoštovanjem je sne! kučmo pred njo. Marijička I je videla prvikrat v svojem življenju tega fanta in nikakor nI mogla doumeti, kaj bi iskal tu ob tako poznem času.
XXII.
»Kaj je?« je vprašata Manjička suho. I ";¦'-   »Vi^ste učiteljica?« je vprašal fant.
»Da; kaj pa želite?«. I »Tu sedim iže od večera... Čakam }, in Čakam, pa mi .nikogar, — niti Hivrje, ' prav nikogar... Jaz sem od občine. Sta- \ resina me je poslal Prišlo je pismo za'.'. vas.«                                                      :
»Pismo?«                                         j
•Fant je izvlekel feaza suknje zaivitek '• srednje velikosti in ga dal uCHelJIci.
»Starešina je rekel: morda je kaj I važnega, Bog vedi, kar nesi tja..'. Pa I sern čakal,« je dodal fant, kakor da se I opravičuje, ker je čakal tako dolgo:    - I
»Hvala vam,« je rekla Manjičkairtta« I koj odšla v hišo.                             . -.«.' v I
Prižgaila je luč in odprla kuverte.J Pismo je bilo od Morazova; javljal/je: I »Hitim vam naznaniti, spoštovana Marja I Vladimirovna, da imam za vas prekrasno I mesto. V našem mestu se otvori v kraY- I kem komisionalno podjetje na veliko.' Pd- j trebujejo inteligentnega človeka, ki: bil mogel voditi pismeno korespondenco' s I kienti, in to zanesljivo, ter jih tudi spre- I jemati. Povsem slučajno so se obrnili s 1 prošnjo name, naj jim priporočim človeka, I ki bi bil sposoben za to mesto; jaz sern-J seveda takoj priporočil vas, tako da je I mesto vaze, ako sprejmete. Nagrada- je j petdeset rubljev na mesec, pridejo pa Še I nekakšni procenti,, katerih se bo nabralo I za kakih petindvajset rubljev, z razvitjem I podjetja še več. S tem morete živeti z j vašo gospo maman prilično brezskrbno. I Blagovolite odgovoriti zelo hitro; iskreno I vam svetujem, da me pustite te lepe pri- I like, da si izboljšate s^oj položaj.«
flPridtle.)    I
snega in žametov precej zamudna.    Od' I Korna naprej je bilo 30 cm na debelem novo padlega snega.                        |r'\
Veliki Vrh je med Čepovansko dolino, Idrjico in Sočo najvišji vrh. Njegov tova-I riš Laščak (1069 m) stoji na njegovi juž-Lr.i strani. Za razgled proti jugu je bolj pripraven. Z Velikega rvrKa je razmeroma jako obširen razgled. Itnpozantno seprčd^ ^tavljajo Trebu&ke1 stene. Nad njimi kraljujeta Poldanovec in Zeleni rob. Za temi' kažejo svoje glave Mrzovec, čaven in Goljaki. Porezen in Blegaš zaključujeta s Črno prstjo venec gora do Krna. Posebno izrazovito se vidi predgorje. Št. Viško-gorska planota je videti kakor plastičen zemljevid.
Enako se v/živa pri sestopu čez Ši-I roko stalno nov razgled. Na desno in levo se menjuje panorama. Od severozapada" nas pa pozdravljajo stari znanci, kakor Veliki vrh pri Bovcu, Kanin in Matajitr. Idrjiska/baška in tolminska dolina se odpirajo pogledu. Kozlov rob s svojim razglednim stolpom in mična Mangartsik^a1 cerkev izpopolnjujeta gorsko sliko.
Ob 51/* sem dospel zadovoljen z izletom v Sv. Lucijo,   v glavno zbirališče
I nedeljskih izletnikov......
[                                Nedeljski izletnik,
Kralj Nikola se uda?
Priloga ..Sata" it. .40 z dna 19. aprila 1913.
nar porabi le za gosppdarske  namene in dovoliti kontrolo velesil,
Izpred Skadra.
Kotor 18. Črnogorci in Srbi pripravljajo naskok na Brdico in Mali Bardanjol. General Bojovič je srbske in Črnogorske vojake pomešal, posameznimi črnogorskim oddelkom poveljujejo srbski oficirji. Edini vzrok, da armaroMff.ni,jgKteja>.z. general^ nim naskokom, je bila neprehod^osOfto**' lisa, katerega sta poplavila Bojana in Kir. Ker je nastalo sedaj zopet lepo vreme in je poplava izginila, je vsak dan pričakovati generalni ;naskok?!            i  -....,
Nemški poslanik na Cetinju, ki zastopa od izbruha vojne turške interes*, je iže pred par tedni izročil generalu Bojoviču, poveljniku srbske armade pred Skadrom, znano turško noto, v (kateri prepoveduje Porta Essad paši napadanje srbske armade, ki! se ne vdeležuje več aktivnega dble-ganja in pripravlja na odhod. Ker general Bojovič še dosedaj ni odposlal imenovane note Essad paši, je včeraj admiralski svet internacijonalnega brodovja v črno-gorsikih vodah sklenil, eventualno odpo-slati mednarodnega parlamentarja k Essad paši.
Premirje na Čataldži.
Uradno se iz Carigrada poroča, da je bilo po ustmcnem dogovoru sklenjeno premirje na čataldskem bojišču pod sledečimi pogoji:
1.  Pri Čataldži in pred Bulairfem prenehajo do 23. aprila vse sovražnosti.
2.  Če do tega časa ne bodo končana mirovna pogajanja, se premirje sporazumno lahko zopet podaljša.
3: Sestavi se skupna komisija, ki določi nevtralno zono med obema armadama.
4.  Za slučaj, če pride do obnovitve sovražnosti, se mora to obojestransko obvestiti 48 ur poprej. 48urna doba se računa od osmih zvečer po obvestilu.
5.  Tekom premirja turško bf odo v je ne sme ovirati aprovizacie bulgarske armade med saroškim zalivom in črnomor-skim obrežjem. •
Bulgarlja, Srbija in Grčija sprejele mirovno posredovanje. — Sofija, 18. aprila. Včeraj popoldne je srbska vlada naznanila, da sprejme zadnjo mirovno noto velesil. Isto. je izjavila Grčija. Samo Črna-gora ni še odgovorila. Danes bodo zavezniki Črn-igoro obvestili, da so mirovno posredovanje velesil sprejeli in jo pozvali, naj se temu koraku pridruži.
Zakaj je tožil goriški municipij „S«oa"?
Danes teden smo naznanili, da je u-stavljeno 'kazensko postopanje proti našemu odgovornemu uredniku radi Članka »Magistra.tnl juristi«, priobčene-ga v »Soči« št. 115. dne* 8. oktobra 1912, radi katerega se je goriški municipij čutil žaljenega na svoji časti in je zanj tožilo našega odgovornega urednika državno pravdmštvo.
Naprošeni smo bili na to od raznih strani, naj objavimo še enkrat tisti članek, ki je bil -tako občutljivo dregnil v municipij. -
Tej želji ustrezamo'ter priobčujemo v nastopnem omenjeni članek, ki slove:
»Magistrata! juristi na delu. — Potem ko so Italijani v mestnem svebu 268 reklamacij brez 'utemeljevanja zavrnili in je vlada radi tega ustavila volitve, je končno vendar začelo zanimati kamoro, samo, kako bi zavrnitev utemeljili! »Priznati, da so jih zavrnili zato, ker so reklamantje Slovenci, se javno ne upajo, dasi je vsakomur znano, da nobene italijanske reklamacije ni bilo vložene. Treba torej iskati razlogov. Slovenci pravimo, da je izgovor dol xr, pa če ga tudi mačka na repu prinese. To velja o onih ^razlogih«, ki jih zdaj naknadno uveljavlja municipij. Prvič pravijo, da so reklamacije vložili volilci, mesto da jih vlože oni, ki so izpuščeni, a hočejo noter. Mirno lahko položiš roko v ogenj na to, da bi bili isti gg. v »Corrieru« Čisto resno priobčili razlog, da se reklamacije zavrnejo, ker jih je vložil nevolilec. Citirali bi potem razsodbe (notabene po-tvorjenel) in markirali sveto ogorčenje, da si upajo ljudje, ki niso volilci, sami re-
klamirati. Pravijo tudi, da reklamacije niso imele vseh izkazov, 'Dobro pa vedo, da jih imajo oni sami na municipiju pa tudi pri davkariji vsak hip na razpolago. Eno pa pogrešamo v njihovih polemikah: Ali si upajo trditi, da je bilo vseh 268 reklamacij stvarno neutemeljenih? V tem oziru sarni pe morejo reči, da nas nišo mnogo nalašč ali iz nemarnosti izpustili iz ime-*^^J^^#lic^Jfi-.T1.a pišk^ve formalne 'razlbge. Zakaj se je čutilo 268 naših v krivici in noben Italijan? Tu mora vsakdo prlfcnati, da je vmes delo onih, ki se jim hlače -tresejo pred opozicijo. In to »delo«, ki je v nasprotju z zakonom, krije z imenom in častjo župan Bombic. On mora vedeti, da je municipij nalašč in vedo-m a izpustil najmanj 500 slovenskih opravičencev iz imenika. Vidite, gg. kamoristl: to je končni namen naših pritožb. Pošten imenik hočemo. Dokazali smo, da je vaš imenik nepošten, kakor je bila falzificira-na vaša ljudska U&t&v. To izreči je hotela tudi vlada s tem, da je volitev vstavila. V ljudi, ki so falzificirali ob ljudskem šte-tui, zdaj pa Vedoma Slovencem kršili volilno pravico, dasi so prisegli na zakon, ne more nihče zaupati... Zato zahtevamo, da vodi volitve vlada sama!«
Kar je debelo tiskano, tisti očitki so zbodli magistratovo gospodo. Debelo tiskane besede so inkriminirane, radi teh je tekla tožba, ki je skončala za naše magistra tovce z novim tako občutnim udarcem! —
Politični pregled.
Avstro-Ogrska.
Izseljeniška postava. — Poslanec profesor Halbam je izdelal poročilo o temeljnih načelih izseljeniške postave. V poročilu naglasa, da zasleduj nameravana postava obrambne in kontrolne namene in oredlaga zakonito ureditev navodil iz-seljncem. Vlada naj določi poročevalca strokovnjaka, 'ki poročaj o delavskih trgih. Informacije se morajo objaviti. Indivi-duelno posredovanje 'je zvezano s koncesijo. Napačne informacije se kaznujejo z denarnimi globami do 1000 kron, namenoma napačne informacije pa z zaporom do treh mesecev. V vladnih krogih menijo, da 'bo predloga sredi junija brez izprememb (?) sprejeta. Kakor se čuje, skliče vlada po sprejetju postave konferenco izseljeniških podjetnikov.
Deželni zbor tržaški. — V sinočnji seji je interpeliral poslanec Cerniutz vlado glede ustanovitve šole za pomorske strojnike. Bosi. dr. Puecher je vprašal vlado, kedaj misli odgovoriti na njegovo interpelacijo glede vporabljanja mornarjev pri zadnjem štrajku kurjačev ter je prečital za tem članek iz »Lavoratore« o zadnjem kongresu gostilničarjev v Trstu, ki je bil konfisciran. Z odločnim pozivom na vlado je protestiral proti sedanji nezaslišani tatfiskacijski praksi. Nato je bila. brez daljše debate sprejeta prementba zakona o povišanju cene zemljišč in nekaj sprememb o lovskem zakonu. Daljša debata se je razvila pri zadnji točki dnevnega reda, namreč prememba § 98 mestnega statuta, ki določa avtonomo upravljanje občinskih prometnih podjetij. Za sklepanje je potrebno trs četrtine poslancev, to je 60 glasujočih. Ker pa vladajoča večina tega števila ne premore, morala se je ozirati tudi na manjšine in vpoštevati njih za-| stopstvo v 'teh občinskih upravah. Seja pa je bila prekinjena.
V šlezijskem deželnem zboru se ne sme govoriti v slovanskem jeziku. —• Pri razpravi o šolskih zakonih so slovanski poslanci v generalni debati odločno nastopili proti §§ 9 m 17, iki omejujeta pravico občin pri imenovanju učiteljskega osebja. — Ko je pričel poslanec Gudrich govoriti češko, je nemška večina ostentativno zapustila zbornico. Slovanski poslanci so radi tega početja zagrozili z najhujšo obstrukcijo.
Republikanska stranka na Ogrskem. — V kraju Mako je hotela imeti ogrsfca republikanska stranka svoj občni zbor. Ali policija jej je zabranila zborovanje. Na to je stranka sklicala občni zbor v Budimpešto. Ko je republikanska stranka v Italiji izvedela za zabranitev zborovanja, je zahtevala od poslanca Chiesa interpelacijo v italijanski zbornici radi preganjanja republikanske   stranke na   Ogrskem.
Zborovanja v Budimpešti so se udeležili tudi zastopniki italijanske in francoske republikanske stranke. V ogrsko republikansko stranko je vstopilo na novo 753 oseb.
Cesarski avtograf zaplenjen. — Pred kratkim je priobčila »Arbeiter Zeitung« dos lovni tekst avtografa našega cesarja na črnogorskega kralja 'Nikito, izdanega o priliki petdesetletnice njegovega vladanja. List »Volksstimme« v Warnsdorfu je ponatisnil cesarski avtograf brez vsakega komentarja. Državni pravdnik t>a je zaplenil ta cesarski avtograf!
Vprašanje vojaškega kontingenta. — Z ogrske strani se poroča, da se razpravlja o zopetnem povišanju rekrutnega kontingente; ali v diplomatičnih krogih v Budimpešti se govori, da vojaki letnika 1910. letos v oktobru po dveletni služ'bi ne bodo odpuščeni, marveč ostanejo še tretje leto v službi*, ker morajo služiti še po starem vojaškem zakonu.
.      ^      i:   Inozemstvo.
Splošna stavka v Belgiji. — Število stavkujočih je 14. t. m. poskočilo na 400.000. Premoga zelo primanjkuje, ker stavka 95% premogarjev. Belgijska industrija je vsled stavke vsak dan za 10,000.000 oškodovana. V Bruselju se nameravajo stavki pridružiti tudi uslužbenci plinaren in elektraren, uslužbenci državnih železnic pa nameravajo v soboto pričeti stavkati.
Srbska skupščina je sprejela zakonsko predlogo o 90 milijonskem izrednem kreditu. Ministerski predsenik Nikola Pa-sič je povabil voditelje opozicijonalnih strank li konferenci, na kateri jim je pojasnil razloge, zakaj ne more odgovoriti na interpelacijo o srtsko-toulgarski zvezni pogodbi.
Strel v rumun&ki zbornici. — Pri otvoritvi seje rumunske zbornice 18. t. m. je nekdo ustrelil z galerije in zaklical: »Naj se čuje glas Makedonije«. Po trenotnem razburjenju se je dvignil predsednik in izjavil, da se seja nadaljuje. Oseba, ki je takoj po strelu vrgla v zbornico neko pismo, je bila aretirana in izročena sodniji.
V Nancy na Francoskem so Francozi natepli par Nemcev, ki so vzbudili pozornost pri njih, ker so pri neki predstavi nekaj zabavljali. Francozi sb šli za njimi na kolodvor in jih tam nekaj nabili. Radi tega je bila vsa Nemčija potomcu in vodila se je v Nancy stroga preiskava; vsi policijski funkcionarji, ki so bili takrat v službi, so ali odpuščeni ali premeščeni. Nemčija zna kričati, zna pa tudi izborno varovati svoje podanike.
Darovi.
Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Neimenovan 1 iK. Al. Bajec, c. kr. vad. učitelj, članarina 3 K. Prof. F. Povšič, članarina 3 K. — Na račun mesečnine je prišlo 38'40 K.
Za podporni sklad c. kr. ženskega učiteljišča v Gorici so o priliki »akademije« dne 6. t. m. darovali: Njegova Prejasnost gospod namestnik princ Hohenlohe-Sohil-lingsftirst 20 K, nadalje p. n. gg. general Scotti 2'50, dež. podglavar dr. Ant. vit. Gregorčič 10 K, namestništveni svetnik Relbek 8 K, dvorni svetnik vitez Klodič-Sabladoski 2'50 K, dvorni svetnik Bolle 10 K, višji dež. sodni svetnik grof Coto-nini-Cronberg 3 K, dež. šolski nadzornik Matejčič 20 <K, ravnatelj Bežek 5 K, ravnatelj Pirjevec 2 K, ravnatelj dr. Laroher 5 K, Msgr. prof. Castellfe 9 K, dež. svetnik dr. Pettarfn 4 K, šolski svetnik .prof. Fras 10 K, proi Babuder 5 K, ckr. š. nadzornik prof. dr. Pavlin 1 K, kn. šk. tajnik Zamparo 1 K, župnik Ziach -3 K, prefekt Novak 3 K, ekonom Stepančič 3 K, spiri-tual Zecchini 2 K, notar dr. Terituč 4 K, vadniški učitelji Cusulin 1'50 K, Sivec 5 K, Maurer 4 K, N. N. 3 K, nadnčitelj Kenda 3 K, p. n. gospe Fon 7 K, Makuc 1 K, Gan-dutti 5 K, Roža Munigherli 5 K, p. n. gg.. ravn. Ferfila 2 K, T. Hribar 3 K in poleg tega še mnogo blaga za kostume, eden častnik 1*30 K, trije drugi častniki po 1 K, H. Wehrle 1 K, N. N. 1 K, N. N. 1 K, N. N. 80 h, N. N. 80 h. — Skupaj 181'40 K. — Vsom plemenitim darovalcem fereka pre-srčno zahvalo ravnateljstvo c. kr. ženskega učiteljišča.
Domače vesti.
Prestolonaslednik v Ogleju. — V torek opoldne je dospel v Oglej prestolonaslednik, nadvojvoda Fran Ferdinand, V spremstvu namestnika princa Hohanlohe-ja, upravitelja Grattona im muzejskega ravnatelja prof. Majonica si je prestolonaslednik ogledal baziliko in se toplo zanimal za mozaike, odkrite pred par leti pod baziliko; potem si je ogledal tudi državni muzej. V Ogleju se je mudil dve uri, potem se je vrnil v svojem avtomobilu v Miramar.
Odvetnik dr. Stanič je odpotoval v Egipt.
Promocija. — V torek, dne 22. t. m. bo na staroslavni Karlo-Ferdinandovi univerzi v Pragi promoviral za doktorja prava g. Karel F e t Ing a, odvetniški koncipijent v Trstu. Naše čestitke!
Smrtna kosa. — V četrtek popoldne je umrl v RenČah g. Franc Stepančič, bivši zidarski podjetnik. Pogreb je bil danes ob ValO. uri dop. Preostali družini naše najiskreneje sožalje.
Deželne podpore za gasilna društva. Deželni odbor je sklenil, da se izplačajo podpore sledečim gasilnim društvom: v Gorici 2000 K, v Tolminu 1500 K, v Logu 800 K, v Selu 800 K, v Drežnici 700 K, Podbrdom 600 K, v Cerknem 500 K, v Plužnjah 500 K, v Bovcu 500 K, na Srpe-nici 400 K, v Kobaridu 400 K, v Gramtu 400 K in v Sežani 300 K.
Pragmatična sankcija. — Danes so razlagali po šolah pragmatično sankcijo, po kateri je urejeno nasledstvo na avstrijskem prestolu. Na temelju pragmatične sankcije je zavladala cesarica Marija Terezija, katere vlada pomeni blagor za avstrijske narode. Ob pragmatični sankciji so hrvatski stanovi povdarjaii svoje pravice in slovenske planinske dežele so se štele skupaj s, hrvatskimi. — S tukajšnjega gimnazijskega poslopja vihra danes avstrijska z?istava.
Za Narodni muzej je nabral prečast. gosp. Ivan Nep. Vidmar, dekan v Bovcu, precej zanimivih starin. Daovali so: 1. g. Franc Mlekuž iz Koritnice št. 34 2 podobi na steklu, in sicer Sv. Marija in Dete Božje, 2, g. Jožefa Kravanja iz Bovca št. 43 sliko na steklo: Božje Dete, 3. g, Jakob Komac iz Kala št 20 knjigo Izlaganje krščanskega nauka iz 1. 1801 in solnčno uro,.
4.  g. Ana Wagentrutz iz Bovca 1 staro cinasto Čutaro, leseno razpelo, kipec Matere Božje iz alabastra, reliefno sliko Matere Božje iz voska in posodico za poper,
5.  g. Jožef Muznik iz Bovca leseno razpelo, 6. g. Terezija Šarko iz Dvora sliko na steklo: sv. Peter, 7. g. Anton Mihelič iz Bovca št. 272 18 starih pisem iz 18.' stoletja in 1 katekizem iz 1. 1764 (jako redek), 8. g. Jožef Komac iz Koritnice Št. 13 1 srebrn tolar iz 1. 1760, 9. g. Jož. Muznik iz Bovca 1 Črevljarski stol iz 1. 1717, 10. g. Ana Prettner iz Bovca podobo na steklo: Sv. Lenard, 11. g. Ivan Pavlin iz Bovca 1 srebrn denaT iz »1. 1670, 12. g. Jos. Kenda (Žvikar) iz Plužne 1 srebrn novec, 13. g. Fr. Rijavec iz Bovca star tintnik, kineški vrč, porcelanast vrč, 4 stare ključavnice, par starih tečajnikov, staro tehtnico, 5 srebrnih in 1 bakren novec in še nekaj kovinskih predmetov. Prečastitemu Losp. nabiratelju, ki z veliko vnemo nabira starine, in vsem cenj. pg. darovalcem se, odbor iskreno fzahva-ljuje želeč, da bi se jim pridružilo po vsej deželi Icar največ posnemalcev, da bomo mogli čim prej otvoriti Narodni muzej.
Odbor.
IMI-ov Seidlitz-prašek
je sa na želodca trpeče neprekoBljivo sredstvo
katero ima nradnoRt pred Tsemi dragimi dra
¦ti&timi CistU. kroglicami in grenSioami.
Cena orig. škatlje K2*—
Ponarejanje sa sodnljsko i&sledoje.
¦ollo-vo Franc, žganje in
za ribanje tivota. — BoleClne olajlujote in oUrepInJoCe ata-romano sredstvo proti trganju in prefclajenja vsake vrsto. Orlgr* steklenica K 2 —
Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnioah. Glavna lokama A. M0LL, c. in kr. dvomi laloialk, ;   Tachlauben 9.
Zaloga v ttoriol v lekarni j A. G. CriatofoletU.
Dunaj,
V goriškem mestnem svetu, ki je imel -sejo v torek,.so dovolili: 1000 K ženskim ' rikreatorijem, 500 K trgovski šoli, 500 K zavodu za pospeševanje obrti, 2000 K gledališču, podpore 100 K laškim Študentom na Dunaju, 50 v Gradcu, 500 občinski knjižnici v Gorici. Denarja dosti. — Sklenili so tudi. ustanoviti mesta pod ur a d-, nikov na magistratu! Čemu le to? Kar treba uradnikov naj jih <bo; te treba dobro plačati- in zahtevati od njih delo. Podurad-niki so lehko dragi in nezanesljivi!
bbfiai' zbor -Deželne Zveze za promet tujcev na Goriško-Gradiščanskem bo v četrtek, dne 24. 4. 1913 ob 3. uri popoldne V hotelu »Sudbahn«. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika; 2. .Poročilo blagajnika; 3. Razdružitev Zveze z ozirom na Deželno organizacijo, katero snuje deželni odbor; 4. Slučajnosti.
Samomor učiteljske kandidatinje. — Na bregu Soče pod stanovanjem konje-derca -so našli truplo mlade gospodične, v kateri so spoznali nčiteljsko kandidati-njo Frido Rollett, hčsr znanega industrijalca "Rblletta v Lokavcu pri Ajdovščini. V obleki na njej so našli pismo, v katerem trdi, da ima strah pred zrelostnim izpitom, da bi ga ne prestala, m zato da je šla v smrt. Govori se pa ttfdi o drugih vzrokih. Truplo so prenesli v mestno mrtvašnico.
Rozina-Flnšger. — Oba se nahajata še v preiskovalnem zaporu. Vodi se pre-iskava; kako je glede krivde, se ne izve še nič. Po javnih lokalih in po sprehodih pa ugibajo, ali je prišel Rozina potlačit Finšgerja ali kavalirsko prevzet nase krivdo___
Za proslavo prvega majnika se že pripravljajo so^c. demokratje na Goriškem. Po Gorici so nabiti rdeči lepaki, vabeči delavstvo na proslavo delavskega praznika. »Zarja« pravi, da prvi majnik mora značiti na Goriškem tudi pričete^ volilnega boja za deželni zfeor.
Vodstvo kolesarske dirke okrog »Goriškega Krasa« opozarja ponovno, da se prijave zaključijo nepreklicno v sredo 30. aprila t. 1.; po tem dnevu se ne sprejema nobenih nadaljnih prijav. — Z ozirom na to, da je še malo časa, naproša se, da se kolesarji dirkači čim preje priglase.
Streljanje tudi na dan 28. aprila. — Naknadno k naznanilu o streljanju goriš-ške garnizije, se naznanja, da bode goriška garnizija tudi dne 28. aprila streljala. Županstva v prizadeti   okolici so to raz-
Razglas dražbe- lovov. — Dne 29. aprila 1.1. se oddado potom javne dražbe na c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici ti-le občinski lovi goriškega političnega okraja
'kateri na prvi dražbi niso dosegli vsklic-ne cene in sicer za zakupno dobo 8 let, to je od 1. maja 1913 do 30. aprila 1921. Lovišče: Kal, obseg 3776 ha  vsklicna 100 K,
-Lovišče Lom, obseg 3776 ha, vsklicna cena 70 K; Lovišče: Peč, obseg 122 ha, vsklicna cena 200 K; Lovišče: Podsabo-tin, obseg 543 ha; vsklicna cena 150 K. Pripominja se da se dostane lov tudi lahko po nižji nego vsklicni ceni. Vsak po~ nudbenik ima izročiti pred dražbo (t. \: pred 9 uro predpoldne) 20% vskiicne cene dražbenetmi voditelju na ime jam-ščine, katera se po končani dražbi povrne ppnudbenikom razven zakupnika. C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici, dne 14. aprila 1913. C. kr. namest. svetnik: Rebek. »Kontrabantar« pred sodnijo. — 52-letni Šieusek) iz Videmske provincije je znan kontrabantar. Dne 2. marca letos so ga ustavili na meji naši finančni stražniki, katerim pa se je ^operstavljal* jih žalil tolkel s pestjo, rešpicijenta Losa pa je ugriznil v prst. Pred sodnijo v Gorici je bil italijanski tihotapec obsojen na 6 mesecev težke ječe; Losu, ki ga je ugriznil v prst, pa mora plačati odškodnino 37 K.
Preveč je stisnil 20-Ietni Leopold Vit-tori neko Lucijo Brumatovo, tako da je prišel pred sodnijo radi "omejitve telesne prostosti. Lucija Brumatova mu je sicer odpustila stisek, ali sodnija je vendar poslala stiškalca na teden dni v strogi zapor in še en post bo po vrhu užival za najhujši moment stiska.
Rubijev grad na Vogrskem hočejo kupiti za šolsko poslopje. Pomnoženi okrajni šolski svet ima presoditi, če bo sposobno za šolo.
Razpis natečaja. — Deželni odbor razpisuje denarno (podporo letnih 240 kron, ki se podeli U dohodkov zaloga za
obnemogle delavce, ustanovljenega od prevzviŠenega deželnega »glavarja grofa Franca Coroninija v spomin zaroke pre-jasrie nadvojvodimje Marije Valeriije. Za podporo se smejio ipotegniti delavci in delavke, ki so pristojni v ikako občino po-knežene gnofovine GaiiŠko-Gradiščanske ter so postali trajno nezmožni za delo; v pivi vrsti pa se bode upošteval revež izmed njih, ki so svoje moči posvečali podjetjem velike ali male obrti ali pa kmeti jskim, podjetjem. Prošnje naj se vložijo pismeno na zapisnik deželnega odbora do 30. aprila 1.1. in priloži naj se jim: 1. spričevalo župnijskega urada dotičnega kraja, potrjeno ali, če treba, izpopolnjeno po županstvu pristojnoistne občine; v spričevalu naj se vestno navede starost, stan družine, prosilčeva vzdrževalna sredstva, kakor tudi, kako se je bavil z obrtjo in kakšno je njegovo nravno obnašanje; 2. zdravniško ispričevalo potrjujoče pro-silčevo bolehnost ali pohabljenost, ki je vsled nje nesposoben za delo. Če se izve, da je v naslovih ki so bili pri podelitvi podpore merodajni kaj neresničnega'', ali pa če neha pod/pitrančeva revščina, se podpora takoj ustavi. Deželni odbor.
Slana po Vipavski dolini. — V,sredo zjutraj je padla slana po Vipavski' dolini m napravila znatno škodo. Sneg je šel prejšnje dneve in Čaven je bil bel. Sneg je segel de Kamenj in še nižje v dolino. Ko je sneg na Čavnu,- se zrak hitro ohladi in se to močno čuti po dolini. Kmetje so pridno kurili in delali dim, da bi kolikor toliko odvrnili škodo slane; ali škoda je vendar velika.
Poskusen samomor v Gorici. -7 V torek okoli 5'A popoludne je prišel v »Albergo Nazionale« 25-letni kovaškt"po-močnik Ivan Bitežnik. Tam je izpil, komaj je dobro sedel, precej salpeterne kisline. Ko so v gostilni videli, kaj se je zgodilo, in je Bitežnika vilo, so poklicali hitro dr. Baderja, ki stanuje v bližini. Prišel je, mu dal prvo pomoč in na to so odpeljali Bitežnika v bolnišnico; tam so mu sprali želodec. Prvotno se je kazalo, da je nevarnost za njegovo življenje. Predno je storil ta korak, je poslal Bitežnik na uredništvo tukajšnjega lista »U Eco« dve pismi, eno za očeta Matijo Bitežnika, drugo za Albino Ječič v Gradišču ob Soči v »albergo al Friuli«. Bitežnik je dolžil v pismu svojega očeta, da je on kriv njegove nesreče, ker se je protivil zvezi z Ječičevo. Tej je priporočil, naj pride pogledat nje*-, govo truplo in njegovo fotografijo naj shrani v nedrih in moli naj za njega. U-redništvo lista »L* Eco« je izročilo pismi na dani naslov. Oče pravi, da je radi sina mnogo pretrpel, ker mu ni delo dosti dišalo, pač pa je razsipal denar, kadar ga je imel, in dolgove je delal; tako mu je napravil v Trstu polno dolgov. Ko se je vrnil, mu je oče pomagal kolikor je mogel. Sin je silil za Ječičevo, on, oče pa je bil nasproten temu. Ko je dobila Ječičeva pismo, se je kazala nekaj žalostno pa je vskjifcnila: Ta je tretji! Sicer ga nisem marala, pa mi je vendar le žal zanj. Ječičeva je izpovedala, da je rojena v Pulju ter se nahaja v Gradišču kot privatna oseba ne kot hišinja na gostilni. Vozila se je z bicikljem, nekoč je padla in si zlomila nogo; da popolnoma ozdravi, zato se nahaja Še tam. Zatrjuje, da mi nič zaljubljena v Bitežnika, da se ji je pa usiljeval, čeprav mu je večkrat rekla, da naj jo pusti : v miru. V Gradišču pa pravijo drugi ljudje, da je veljal Bitežnik za njenega bratranca ter da se ni branila njegove družbe.' Po-" vedala je Ječičeva dalje, da je imela dva ljubčka, eden se je ustrelil, ker ga ni marala, drugi je pobegnil v Ameriko; žaro-' cena pa da je že dve leti z nekim fotografom, zato dragih umevno ne mara. — Bitežniku se -je v bolnišnici obrnilo na bolje, tako da je izven nevarnosti.
Dezerier iz Čedada. — Tukajšnji po« liciji se je predstavil eki Peter Casa-grande, rekoč, da je vojaški dezerter iz Čedada.
Iz Gorice v Trst sta šla neki deček in neka deklica; ustavila pa sta se v Tržiču in hodila zbegana po ulicah. Prijel ju je redar in peljal na policijski urad, kjer sta povedala,, da sta hotela iti v Trst. Oba sta doma iz Gorice. Deček je stiskal šolske knjige pod suknjo, S prvim vlakom sta prišla v Gorico ter bila izročena svojim starišem.
Cepljenje koz v Gorici. — Včeraj so cepili koze otrokom v otroškem vrtcu in slovenski ljudski šoli v ,r ulici Bertolini; dne1 22. bo cepljenje v slov. šolskem vrtcu in ljudski šoli pod Kostanjevico; dnč 24. bo cepljenje v nemški šoli ob državnem kolodvoru in na Grčini št. 31; dne* 25. v šoli v Kapucinski ulici; 29. t. m. v Šolskem Domu v Križni ulici. Pregledovanje ptrok sledi po 8 dneh v istih prostorih.
Voz Je prevrnil malo Emilijo Mazzor lini iz Gorice. Voz je bil g. F. Faganellija iz Mirna. Deklica je dobila hitro zdravniško pomoč in nima nobenih hujših poško-deb.
Javnega uasilstva je obdolžen neki Anton Dornik iz Šmarja. Radi tega so ga pripeljali v goriške zapore.
Iz Prusije je prišel v Gorico neki Fran Tiednig. V Gorici pa ni imel nič opravila in tudi v žepu nič denarja. Prišel je zato hitro v roke policiji, ki je poslala Tiedniga nazaj v Prusijo.
Neki Ivan Cejan iz Št. Artdreža je bil aretiran, osumljen tatvine. Po par dneh zapora je bil puščen na svobodo in sodnija ga ne bo več zasledovala.
Odprti lekarni. — V nedeljo popoldne boste odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 20. do 27. t. m.
Ključ k bogastvu hrani boginja For-tuna. Njen naslov pove glavno zastopstvo Češke industrijske banke v Ljubljani, katera s svojim današnjim oglasom vabi vse dotičnike, ki se za ta ključ zanimajo.
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«.
Domača politika.
Kompromis med italijanskimi liberalci in klerikalci. Govori se že dlje časa o volilnem kompromisu za deželnozborske volitve med italijanskimi klerikalci in liberalci. Sedaj pa se razglaša, da so pogovori dokončani in da so klerikalci odbili ponudbeni volilni kompromis.
Deželnozborske volitve tudi prav zelo razburjajo našo kamoro. ' Bali so se predvsem, da namestništvo vodstvo vo-litev t. j. predvsem sestavo imenikov pridrži okrajnemu glavarstvu. To pa j e žeukren jeno. Saj je nekaj obsebi um-Ijivega. Notoričnrm volilnim potvorjeval-cem vendar ni možno zaupati. In če glavarstvo sestavlja imenike za občinsko volitev, vendar ne bo municipij delal drugih imenikov. No, zabavno bi bilo gledati, kaj bi naklepali na municipiju. Bolje je pa vendar za nje same, kajti končno bi se vendar ujeli, da ibi jih dobro priprli. A tu ne gre eksperimentirati. Volilni imeniki se ne smejo delati na municipiju! - Mestni proračun si je vendar enkrat podrobneje pogledalo tudi c. kr. namestništvo. Tako revidiranje, ki se vselej; vrši nekako z daljave, je precej težavno. Zato je jasno, da se zasledi le najbolj jasne napake, vsaj 70% pa se jih tiho mora prezreti. Vkljub temu je bilo namestništvo prisiljeno kar 80.000 K municipiju črtati. 80.000 pri takem-le malem proračunu, tn niso mačje solze. Da je med temi izdatki samo podpiranje laško-nacijonalnih stremljenj, si lahko mislimo. Mesto, v katerem je nad 50'/fc Slovencev in komaj 40% Italijanov, ne srne z mestnim denarjem vzdrževati Italijanstva. Je vse premalo pel ru-deči svinčnik narnestništva, kajti še vedno je ostalo notri toliko za laške, potrebe, da je krivica kričeča. Gledališče in godbo ter razne prosvetne zavode, to si moramo vzdrževati sami. Naj store isto tudi naši »požrtvovalni« Italijani. Ako bi imeli v mestnem odboru opozicijo, bi bilo vse to prav kmalu spremenjeno.
Narodna obramba.
Zahvala. — Ženska in možka podružnica Ciril-Metodove družbe v Gorici in gojenci tuk. mož. učiteljišča se prav toplo zahvaljujejo vsem onim, ki sO pripomogli, da se je izvršila veselica s tako dobrim vspehoin. Posebno zahvalo se izreka si. »Dramatičnemu odseku Sokola« za,prijazno sodelovanje pri igri, gg. dijakom z gimnazije in realke za sodelovanje pri orkestru in petju ter vsem onim gospem in gospodam, ki so poslali svoja darila 'bodisi v blagu aH denarju »ter onemu gospodu,
ki je plačal pivo za dijake. Pri tej. priliki-, bodi izrečena še posebna zahvala našemu' vrlemu "Maksu! gostilničarju za vso naklonjenost. —r Združeni odbori.
»Schulvereln« v, Primorskih deželah. Politični okraj Goriški: Moška podružnica šteje 223 -udov, prispevkov je dala lani K '621.10,. predsednik podružnice Adolf Kropsch, žel. inšpektor v pokoju; ženska podružnica šteje 132 udinj, predsednica Marija pl. Scfoubert, profesorjeva soproga, prispevkov lani je bilo K 504.24. — V Trstu so nabrali lani v moški in ženski podružnici K 1026; članov in članic je 360 in 158; predsednik strokovni učitelj Jos. Blohman. — Na Voloskem so nabrali lani K 462.41; članov in članic 70 in 50; predsednik c. kr. učitelj C Bruckner, — V P u 1 j u so nabrali K 239: članov in članic je 49 in 60; predsednik profesor Prodinger. — Najbolj živahni ste podružnici v Gorici!!
V Št. Petru pri Gorici se je ustanovila v nedeljo 13. t. m. Ciril-Metpdova podružnica. Ustanovni oibčni zbor je bil pri »zlatem orlu«. Udeležba še bila naravnost . sijajna, dokaz, $a so naši vrli Šempeter-čani politično zreli in narodno zavedni. Tudi sosednje podružnice so poslale svoje zastopnike kumovat novi sestrici, tako Gorica, Bilje ,Miren in Vrtojba* Glavno družbo je zastopal potovalni učitelj Ante Beg. Zborovanje je otvor.il v imenu pripravljalnega odbora g. Ant.. Silič, ki ima tudi glavno zaslugo za ustanovitev podružnice. Zastopnik glavne družbe je v daljšem govoru poljudno razložil namen in delovanje družbe, kazal v 'številkah razliko med našimi in italijanskimi žrtvami za. narodno obrambo ter posebno, naglasa!, da smo bili Slovenci primorani si ustanoviti v lastno obrambo D. C. M., ki ni politična, itemuč dela brez razlike strank *za vse zatirane Slovence, Podal je novemu odboru vsa podrobna navodila ter pohvalno naglašal, da je goriška okolica na}-, vzorneje organizirana <za našo narodno obrambo, zakaj v zadnjih štirih letih se je ustanovilo v goriški okolici med Biljano^ Kanalom, Ajdovščino in Komnom 16 novih podružnic. Pričakovati je le še, da se zganejo zavedni R e n č a n i in da začne delovati že potrjena podr. Sovodnje-R u b i j e, nakar bo goriška okolica imela prvenstvo. — V odbor so bili 2 velikim navdušenjem izvoljeni sledeči: predsednik g. Božidar M e r v i c,» podpreds. r g.ona Petrina Černic, tajnica gdč. Dorica M e r v i c, nam. Viktor Savli, blagaj. g. C. B i t e ž n i k. Odbornika sta g.a iKaroli-na S', lič in Albert Pavlic. Pregled, .čunov #g. Ant. Droč in Alojzij Blaži c a, delegata pa g. Ant. S i 1 i č in .gdč. Petrina Černic. Pristopilo je takoj 62 letnikov, kar dela čast kraju in prebivalstvom ter daje upanje, da bo nova podr., med naiuzornejšinni na Goriškem. Glavni odbornik, in zastopnik goriških podružnic g. dr. j5. Dereani je imel navdušujoč govor, ki je elektriziral ;zborovalce, da so prisegli vse storiti za prospeh in procvit podružnice. Zadonele so narodne himne iz grl moijsterskih pevcev ter zaključile to velepomembno zborovanje.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca marca 1913. 1. sledeči promet i. s. I. Prejemki, a) Redni prejemki. 1. Prispevki iz nabiralnikov 503 K 19, 2. Prispevki podružnic i. s. Kranjska 478 K 35, Štajerska 684 K 73, Koroška 25 K 20, Primorska 880 K 08 skupaj 2.068 K 36. 3. Razni prispevki 3.631 K 87 skupaj 8.203 K 42. b) Izredni pfispevki. 4. Prispevki za. obrambni sklad 1.390 K, skupaj 9.593 K 42. II. Izdatki, a) Redni izdatki. 1. Plače, remun. učit. osobju, razni računi itd. 21.597 K 26. b) Izredni izdatki. 2.Naložitev na glavnico, oziroma obrambni sklad 1.390 K, skupaj 22.987 K 26, torej primanjkljaja 13.393 K 84.
Opomba., Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
Prosveta.
G. dr. Bogumil Vošnjak je daroval sledeče nove knjige »Narodni prosvetU:
Martin Rade: Meto Idealismus in der Politik. Heinz Potthoff: Soziale Rechte umi PfKchten. Kindenmann; Volkssvirtschaft umd Staat. Wernicke: Der Mittelstand und   seine   wirtschaftliclie   Lage.   Rad-
bruchi Einfiinrmig In die Rechtsvvissen-schaft. Weber: Die Li ros s sta d t und ilire sozialen Probleme. Lange: Die, Frauen-bewegung. Binz: Kohle und Eisen. Ha-rnacher: Telegraipl le. und Telephonie. Pabst: Praktische Craiehung. Elsenhans: Charakterbildung. Herre: Der Kampf um die Herrschaft im Mittelmeer. Pfordten: Mozart. Aster: Kant. Strzygowski: Die •bildende Kunst der Gegenwart.
»Ljubezen- ^^'kfattfei«,^ Jgtjčako-. vali smo sicer velike udeležbe, toda iBitf* smo vendar presenečeni. Poprej je bila dvorana dvakrat pol prazna, sedaj naenkrat pa nabito polna; 'Obiskovalcev je bilo okrog 600, če ne več. Vidi se, da pcejšoje. praznote pa& ni (bila kriva finančna ikriza, niti vreme, ampak le .indolenca. To se da torej popraviti, — in to nas »še tolaži. Najbolj potolažena bosta pa 'menda g. Danilo, ki je imel ta dan svoj častni večer in ki je dobil pa prvem aiktu lep venec, ter dr. Gradnik, ki sme del uspeha pripisati sebi. Z.igro smo bili na splošno zadovoljni; toda le tako na »splošno* ker se ni igralo! tako, kakor je bilo potrebno, dasi so se igralci vidno potrudili. Pesnitev je krasna, če jo čitaš, v originalu kakor v prevodu, predstavljanje pesnitve na odru pa povzroča igralcem izrednih težkoč. Pri Danilu je bila opaziti njegova stara -hiba, da neYad memorira. Vendar je rešil svojo ^a-dačo še precej, toda med deklamiranjem je pozabil na mimiko; isto velja o g. Buk-šeku in Pečku (Manfred, Flamrnij) ter v manjši meri tudi o g. Skubfoišku (Avito)-, pri vseh teh/je nedostajalo tiste strastne, žive igre, iki moja gledalca potegniti za seboj» da se uživf v pesnitev, kakor da Ibi jo doživel: Pa tudi Reklamacija sama je imela hibe; poleg že 'gori omenjenega slabega memoriranja grajam, daje g. Skr-binšek govorSfestpma. vr%tim^.no&rd-je, g. Bukšek pa tako hitro in nerazumljivo, da je vrag vzel vso lepoto jezika in vema? Edino Fiora (g. Kreisova) je igrala, kakor to zahteva ta težki tragični poern, igrala, z vervo, s povdarkorn, ter pri tem ' recj.ter.aia verze, da se niso zdeli navadni vfcr-fcj^ ainupak kakor petje v prozi Njej'"* se moramo zahvaliti, da nam je pokazala, . kalko lep more biti ta umotvor tudi na odru. .Burni aplavz le v največji meri veljal ravno njej, jubilantu. Danilu pa4e,-v kolikor smo ga dolini enemu izmed staire-garde siovenskega.odra. Mnogo je pokvarila nedostatna oprema. Toda »iuriip, kdor da več, nego ima.«
Po <t«§« predstavi so odšli igralci v Ljub-lja*©?---------      .....
Rekord v knjigah. — Dosedaj se je splošno sodilo, da največ knjig na leto izdaje Nemčija, ali »Kolnische Zeitung« naznanja, da temu ni tako, marveč da ima rekord v knjigah Japonska. Japonski narod je vedoželjen in napreduje; na Japonskem se današnje čase piše več nego kjerkoli na svetu/V letu 1910. je bilo na Japonskem izdanih 41.620 knjig, v Nemčiji pa 31.281. Med knjigami je 455 'romanov in več pesniških del; največje število knjig pa se peča s političnimi vprašanji.
DOPISI.
Iz Gorice. — (Piscu vrstic v »Novem Času« št. 15. od 11. 4. 1913, ki se glase: Spominjamo se tistega lista v Gorici, ki nosi na svojem čelu sramotno v m r -lega dr. Lavriča geslo: vse za narod,, svobodo in napredek....) — Gospod! Prav globoko in skrajno odljudno ste dregnili v najobčutljivejšo stran vsakega olikanega in zavednega goriškega Slovenca, ki pozna ranjkega dr. Lavriča. Jaz sem poznal dr. Lavriča osebno že od leta 1860. naprej in sem bil včasih prav blizo njegove duše: videl sem v njem in spoznal blagega človeka, ki je bil vnet za vse lepo in dobro in vzvišeno in je posebno mladino učil in vnernal za najviše ideale. Bil je nad vse nesebičen in pripravljen vselej tudi z denarjem in dobrim svetom pomagati naši neprcmožni učeči se mladini, posebno pa za časa, ko je bil goriški deželni odbornik. Koliko njih je, to še med nami žive, ki so od njega, tedaj dobivali izdatne podpore! Koliko je slovenskih zdaj vi-sokostoječih sodnijskih uradnikov, ki vži-vajo sadove njegovega tnida: »Naj le pride veliko slovensko pisali i h v 1 o g n a v s e u t a d n i j e o d ok r. sodišč do najv,iše>ga sodnega dvora, od glavarstev do minis-
>t e r s tfi v, i n c e lo n ajpon i 2 n eij 5 i h •prošenj do svitlega cesarja na Dunaj, in naj se preplavijo vse ¦oblastnije s prošnjami v slovenskem jeziku«! tako je dejal večkrat dr. Lavrič »in tako se našemu je» ziku odpre pot do najvišjih mest,..naši ljudje dobijo službo tam, kjer nas radi ne vidijo in do zdaj ne potrebujejo. Potem bo vse drugače!« In tako je skrbel dr. Lav- j ^j^^af^ia^ai^tevettski jezikJsalikor mo-'gocV Vpelje v vse urade na Slovenskem. I tIn co Je jako rado videlo najbolj naše slovensko duhovstvo. Dr. Lavrič je bil nesebičen, dobrohoten Čjovek; podlost mu je Jbila neznana, puhle in prežvečene fraze tuje. Smrti njegove pa ni bila ikrrva nobena sramotna še misel ne, ampak živčna razdraženost, ki se pojavlja vsakokrat pri živčno bolnih ljudeh, ko se v spomladi urno spremeni vreme kakor leta 1876. Trpljenje ga je spravilo s smrt. Vi ste prepričan katolik. To je prav in dobro. Delajte tudi tako in zato pustite v miru spomin na dr. Lavriča!
Iz kanalskega okraja.
Iz Kanala. — Odbor Čitalnice je Dri-, čel nabirati milodare za prispevke k spominski plošči na rojstno hišo skladatelja Jos. Kocjančiča, katerega 35-letu;co smo te dni slovesno obhajali. Posebno lepo nam je govoril o pok. Koojančiču g. Žoga toliko na predvečer kolikor tud: ob nkin-čanem grobu.
iz komenskega okraja.
Bralno in pevsko društvo »Jenko« v
Temnici priredi na Binkoštni pondeljek ples. Vsa bratska društva so tedaj napro-šena, da ne prirede" tega dne^ kaj enakega: Na svidenje!
Iz tolminskega okraja.
»Narodna Čitalnica« pri   Sv.   Luciji
ponovi v nedeljo, dne 20. t. m. narodno igro »Domen«. Sedeži 1 K 40 in 1 K, stojišča 40 viri. Začetek točno ob 4 in pol popoldne.
Veliki ljudski protialkoholni shod s poučnimi predavanji in skijoptičnimi slikami se vrši v nedeljo dne 27. t. m. ob 2 uri popoludne v gledališki dvorani »Rokodelskega bralnega društva« v Tolminu,
Naj bo ta ljudski protialkoholni shod drugi tabor v Tolminu, na katerega se zberi, če ne 8000 ljudi kakor 1. maja 1870 1. na prvi tabor, pa vsaj lepo število ljudstva, da mu bodo zdravniki in drugi govorniki pokazali .in ga poučili o našem največjem sovražniku -— o alkoholizmu, katerega ne pozna in se mu vsled tega vdaja! Pridite in agitirajte za vdeiežbo, da napovemo zlasti boj žganju, o katerem pravi angleški državnik Gladstone: »Žganje dandanes bolj pusioši, kakor zgodovinske šibe: lakota, kuga, vojska«!
Iz goriške okolice.
Za avtomobiuio vožnjo po, Brdlh. —
Kojščansko starešinstvo je sklenilo, da je pripravljeno stopiti v društvo z ostalimi briškimi občinami glede avtomobilne vožnje po Brdih; nabavita se dva avtomobila. Ako bi ne prišlo do društva vseh občin, naj se združita pa kojščanska in števerjanska ter si nabavita en, avtomobil. Ob jednem se je starešinstvo zavzelo toplo za potrebno zboljšanje cest.
Z Gradišča. — V predzadnij štev. »Novega časa« se imenuje moj zagovor v »Soči« domišljava prevzetnost, oziroma prevzetna domišljija (?). Sicer nimam namena z izpreobrnjenim liberalcem, vendar pa moram protestirati proti smislu gorinavedenega članka v »N. C« Ker je ta list glasilo gotovih cerkvenih, političnih krogov, ie zanimljivo, kakošno mišljenje vlada pri njih o pravicah in dolžnostih cerkv. ključarjev. Čeravno so ti le zastopniki cerkv. občine pri upravi cerkvenega premoženja, bi vendar ne smeli nikdar imeti svobode v uporabljaidu tega premoženja. To se prakticira povsod, a neko posebno mero imajo pa gospodje v naši majhni, siromašni občini. Splošno je znano, da se daje v najem cerkv. zemljišče v plačilo za politične usluge. Čim večja je bila usluga, tem manjša najemnina se določa. Seveda mora potem občina z do-
kladami po-kravati primanjkuje- cerkv. premoženja. Ni čuda torej, da -se občinske doklade v naši občini skoro redno gibljejo med 300 do 400%, da presegajo v nekaterih letih celo 500%. Korist od takega gospodarstva imajo le nekateri, drugi pa morajo k temu molčati, sicer trpe na domišljavi prevzetnosti, oziroma prevzetni domišljiji(?).
____                I. K.
Iz tržiškega okraja.
Bralno in pevsko društvo »Ladija« v DevJnu priredi dne 12. maja t. 1. (na binkoštni pondeljek) svojo običajno javno tombolo v prid slovenskega otroškega vrtca v Devinu na občinskem vrtu. Začetek ob 6. uri zvečer. Dobitki: Činkvina 70, Tombola 15ft 'kron. Finančno takso plača dobitelj. Pred tombolo in po tomboli javni ples, pri katerem svira vrla godba N. D, O. iz Trsta. Srečke po 40 vin. komad, prodajale se bodo isti dan na več krampi v Devtou. K obilni udeležbi vabi odbor!
Vojaški nabor v Tržiču se bo vršil dne 21. t. m. za občine Tržič, Starancan, Devin in Doberdob; 22. pa za občine Foljan, Ronki, Št. Peter ob Soči, Škocjan in Turjak. Tržiški magistrat je prepovedal nabornikom petje po mestu.
Gospodarske vesti.
Občni zbor posojilnice in hranilnice v Štanjelu bo dne 27. t. m. ob 3. uri popoldne. Ob nezadostni udeležbi se vrši pol ure kasneje drugi Zbor po pravilih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za L 1912. 4. Volitev nadzorstva. 5. Predlogi.
Društvo kmetijskih učiteljev iz južnih avstrijskih kronovin bo imelo svoj u-stanovni občni abor v Gorici na Binkoštno nedeljo. Pravila je vlada potrdila. Dnevni red zborovanja se v kratkem objavi.
Lokalne železnice. — V programu lokalnih železnic, ki se predloži parlamentu, se nahaja tudi železniška proga Go-r i c a-Č e r v i n 'j a n. Železnice tam obsežene, se imajo zgraditi tekom 10 let. Stale bodo 260 milijonov K.
Avtomobilska vožnja med Gorico in Postojno po Vipavski dolini prične z dnem 1. julija. Vozila bosta dva velika obsežna avtomobila. Koncesijo imata Bolko iz Gorice in Majer iz Vipave.
Protiavstrijskega bojkota v Srbiji se bojijo posebno ,na Ogrskem. Predsednik trgovske zbornice v Osjeku je dal inicl-jativo za sklicanje vseh ogrskih trgovinskih zbornic v Budimpešto, kjer se bo razpravljalo o načrtu, kaj naj se ukrene proti grozečemu srbskemu bojkotu, od katerega bi imela največ škode ogrska državna polovica.
Podjetnik ne jamči za zlorabo svoje štainpilje po tretjih osebah. — Neka družba z omejenim jamstvom je prodala nekemu kavarnarju reklamno tablo" z lučjo za znesek 300 K, «ki so se odplačevale v mesečnih obrokih. O načinu plačevanja se ni nič dogovorilo. iKavarnar je prvi obratk plačal družbenemu slugi. »Naslednje štiri obroke je pa plačal tedanjemu knjigovodji družbe, ki je, ne da bi imel pravico inkasirati, denar vzel pri kavarnarju in zase odbržal. Inkasiral je pa na ta način, da je na poslovni papir družbe, ki~ mu je bil kot knjigovodji na razpolago, napisal prejemno potrdilo, opremil s tvrdki-nini pečatom, ki ga je tudi lahko rabil, ter pod pečat podpisal svoje ime in pred ime zabeležek »kot nam.*; (kot namestnik). Knjigovodja je bil radi tega obsojen rad? zločina goljufije. Družba je nato tožila kavarnarja na še enkratno plačilo obro-ikov. Okrajno sodišče je kavarnarja obsodilo na plačilo in vtemeHilo razsodbo z naslednjim: Pri rešitvi tega pravnega vprašanja je odgovoriti le na vprašanje, kdo ima nositi škodo, nastalo iz kaznivega dejanja knjigovodje, to je, če je ta izvršil napram tožiteljici poneverjenje ali če je toženca ogoljufal. Ni dvoma, da se mora njegovo postopanje smatrati kot goljufija, ker ni bil upravičen inkasirati; knjigovodja je z zvijačnimi navedbami, da ima pravico pobirati denar, premotil toženca in mora torej toženec nositi škodo. Prizivno sodišče je prizivu ugodilo in razsodbo ra«veljavilo z utemeljitvijo:   člen
206 trgovskega' zakonika opravSc^k'l/<Mp. čnjka, da prinesitelju pobotnice plača: Po! mnenju priziv. sodišča, mora (biti plaičnfe predložena.pobotnica res pristna aj^mo* rajo pa, take okolnostJ dolžnika preveriti, do sklepa, da je pristnost izročene pobotnice brez vsakega dvoma. Najvišji- sodni dvor je to »razsodbo zavrgel ter.Jsetpridru* žil mnenju okrajnega sodišča,
;  '                »SfcvT. V;«
Tečaj za pridelovanje zetefljadi'priredi kmetijska Šola na Gnfigu -dne 5, 6. in 7. maja t 1. z naslednjim sporedoma V pondeljek, dne' 5; maja: -Odv2;; d©-4. -ure dopoludiie:. Važnost, pridelovanja rzelenja-di na kmetih in okolici mest; Naprava m razdelitev vrta. Obdelovanje in imojenje zemlje. Od 4. do 5. ure: Razkazovanje šolskega vrta..V torek*.dn&€. maja:-Od 8. do 10. dopoludne: Naprava- -gorkih len. Pridelovanje sadižc in sgodnjejzelenjadi.v gorkih lehah in na prostem. Dobaroa-potrebnega semena. Naročanje semena' po cenikih. Kolobarjenje na vrtu in -medsetve. Od 10. do 12. ure: Praktično razkazovanja na vrtu. Popoludus od 2. do 4. ure: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi za prodajo in domačo porabo. Od 4. do 6.vure: Praktično razkazovanje. V sredodnd 7. maja od 8. do 10. dopoludne: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi (nadaljevanje). Od 10. do 12. mre.: Ohranjevanje in >u)kuba-vanje zelenjadi za zimsko rabo. Popoludne od 2. do 5. ure: Ukuhavanje zelenjadi v sadni kuunji (praktično). Ker se pripusti k tečaju le omejeno število udeležencev, se je zglasiti za tečaj do 27. aprila.
Obrtne Šole v naši deželi so dobile deželno podporo in sicer: v Komnu 350 K, v Gabrovici 601 K 43 vin., v Ajdovščini 300 K-73 vin., v Bovcu 300 K 73 vin.,. v Sežani 300 K 73 vin., v Tolminu .300 K 73 vin., v Kanalu 300 K 73 vin.-
Vinarska In gospodarska zadruga v Šempasu bode imela redni občni sabor dne 27. aprila t. 1. ob eni uri popoldne v zadružnih prostorih v Šempasu. Dnevni red po pravilih. — Načelstvo......
Tudi 'A mer i kanci ponujajo Balkanu svoje izdelke. — Neka velika -trgoivska družba v Newjorku hoče ustanoviti na. Balkanu, v Solunu in drugih prometnih krajih filijalke, ki bi razpečavale po Balkanu izdelke ameriških tovarn ' in tudi zemske pridelke. — Vse sili na Balkan. Kar na izbero imajo Baikanci vse, kar hočejo. In pri takih razmerah si nakopava Avstro-Ogrska na Balkanu le še več-in več sovraštva.___
Slovenska pivovarna v Trstu. — »Jadranska banka« v Trstu je v zvezi z gosp. Petrom Liebmannom v Trstu in Jurijem Liebmannom iz Senožeč dobila od; ininisterstva dovoljenje za ustanovitev delniške družbe »Adria«, ki se bo pečala s pivovarskim obratom. Pravila družbe, ki irna za sedaj 1,000.000 K" kapitala, so že odobrena.
Živnostenska banka, podružnica v Trstu otvori s 1. majem t. 1. zopet svojo ekspozituro v Oradežu, -ki bo poslovala-do 15. septembra t J.
Sokolski vesfemk.
Sokolstvo- v Brdih.
Tudi v naša sicer taiko zapuščena a< krasna vinorodna Brda se je zanesla pred5 par leti istotako krasna sokolška idčja: Z velikanskim navdušenjem se je-takrat po-.-prijel večji del naprednega življa sdkol-skega»dela. A videti je bito na prvi hip, da se je le preveč vdadalo bipnemu navdušenju in le malo je bilo onih, ki so res TaBit^ mevali pravo Sokoteko idejo; praivi pomen sokolskega delovanja, ikak'orštiOjmas je učil oče ^Sakiolstva Miroslav Tyrš:
Treba je bilo tzačeti orati trdo, pustir; ledino. Kakor je šota! ptica jasnega dnei-' va, istotako poprijeli smo se i mi<z odkfF tim čelom in ponosom v srcu delavna so-kolskem ipolju. S ponosom v srcu\pTa!vim;' kajti večjega ponosa pravi Sokol ne Buti" kakor kadar mu je dana prilika Sdkolstvb * razširjati. Ne koristi me slave! Tako nas' uči sodobnik Tyršev insoustiam>vitel5"So-kolstva pok. Jindfih fugnef. 'NawJdl!d*jde-lo-ni^plačljiivoin (tisdi'ne'z lavorjer^jmi-' venci ovenčano":kakor; nas iaknišiije mSiio,. a delavec na narodrieonfpblju'tegantiidi ne' )išče. Zavest, da delamb tam&k celokupen' slovanski narod, Tias-podkrepljuje/nam^HJ. • va zopet m izopCt poguma  za nad!aljino>:
delo. NfcpreJ si moramo' želeti, nazaj iiNc- J •dar! To wiar,a biti -nage gesto in spremflaa-ti ga mora Železna volja, volja, kakorSno nam predočmje soikolska misel. Ži#ka 3>ta- j vi: soivražnikov ise ne bojte, njih števila : ne glejte! Da, ne giejmo tiaSega nasprotnika, me glejmo njega šteivilo, teimveč ne oziraje se ne na desno ne na levo kora-kajmo svojo pot dalje do izaželjemega cilja. V Brdih so za razširjenje sokolske misli izboraie imoči -na razpolago, a Sokol-stva se ne razširja tako, kakor bi se moralo kakor -bi foiio pričakovati. In kajj je terira krivo? Krivo je oviranje od raznih strani. .Raizrri zaslepljenci so. maslikali Sokole kakibr .prave razbojnike in še 'hujše. Fra/masoni, brezverci in takšna imena so nam blagovolili "pokloniti. >Proč z umazano sokolado se je razlegalo in se še razlega raz prižme*, in koliko je to izdalo? Hipno nns srcer zadržujete, ustavite nas ne, uničite nikoli več!
Jasna in odkrita so naša pota in naše delovanje je čisto in nesebično, hi sloni na . strogo demokratični podlagi. Zbog tega nas Vaše pušice ne zaidevajo.
Imamo tudi druge vrste nasprotni-¦ kov. So to razni sebičneži, kateri kaj radi izustijo pikro besedo na naš račun, in kateri nas-le tako po strani (gledajo. Tem pa kličemo: na noge. v naše sokolske vrste! " pomaoraite orati in sejati! Komur je mar napredek, naj stopi v sokolske ¦vrste, da s skupnim delom čimpreje uredimo in pospešimo naše zamujeno delo. Bodite odkritosrčni in pogumni! Sokolstvo v Brdih je izčistilo svoje vrste do skrajnosti, zato pa tem iposDumnejle na delo!
Vam pa, dragi bratje Sokoli, kHSem: naprej po začrtani poti! Hitimo do cilja pod sokolsUčtm praporom! Delajmo, da se skačeimo vredrrtm bratom velikanske slovanske sokolske .airmade! Sokolsko delo bedi naš spas, Sokolstvo naš .ideal. Le na ta način smemo računati na'-uspeh pri letošnjih zletih! Na delo torei! Na zdar!
Te!, društvo Sokol v Komnu priredi na 15. junija pomlad, veselico, na. kar opozarja že sedaj bratska društva v bližini, s prošnjo, da bi na omenjeni dan ne imela kake prireditve.
Sokoi v Gorici naznanja, da priredi dne 1. junija t. 1. veliko pomladansko veselico na Katarinijevem vrtu. — Prosimo bratska društva v mestu irr okolici, da ne prirejajo tega dne svojih vesel;c. Veselični odsek.
Sokol v Gorici se udeleži okrožnega pešizleta v kroju v nedeljo 20. t. m. skozi Števerjan, Kojsko, Vrhovi je, -Plave. Zbirališče ob 1V2 uri popoldne v gost. pri Maražu v Pevmr: povratek ob 9. uri zvečer z vlakom. Bratje! Naproša se Vas, da se pomoštevilno udeležite izleta.
Odbor.
Sokol v Bulah priredi dne' 1. maja veselico z bogatim vsporedom. Vspored se objavi pravočasno.
Kojsko. —Hudo zimsko vreme je preprečilo, da se miriolo nedeljo sokolska prireditev na Vrhovlju ni mogla -končati kakor je- biTo pričakovati. Priznati se mora, da nas vsakokrat cenj, občinstvo po-seča v obilnem številu,- kar nas živo vspodbuja k vstrajnemu žilavemu delu za sokolsko misel na meji domovine. Med izletniki bil je tudi fbr. starosta Gš. S. 2. dr. Irjrolič. Nastopilo je z ljubljanskimi prostimi vajami 11 telovadcev vzorno, zdelo se je gledalcu, da vidi samo eno premikajoče se telo, izvajali so vaje z lahkoto in odločnostjo, kar priča jasno o njihovem smotrenem in neumornem trudu v telovadnicah. Prikorakala je nato k bradlji zbrana vrsta )z Gorice, sestoječa iz pet neustrašenih narodnih junakov, kc#h hraber nastop -in čile postave so osupljali Izletnike. Razovka ob desnem lehtu brez opore z levo Toko, sigurne razovne in tezne stoje na rokah, obrati, skrčke, vse to 5e foilo vzorno izvedeno in izsililo je burno ploskanje pri -gledale?*!. Na drogu si videl vratolomne vaje, igraje izvedli so še tako težke gibe, .mojstri so in ponosna je lahko Gš. S. 2., da razpolaga s takimi močmi. Čast in hvala fnnl
Kojsko. (Zahvala.) — Zahvaliujemo se čč. gjr. Mihi Ivančiču in g. županu Francu -Obljubku za (brezplačno odstopitev veseličnega prostora, iskreno hvalo izrekamo br. starosti Gš. S. Z. dr. IrgoliSu za njegovo požrtvovalnost in trud, sosebno br. sokolski godbi iz Kojskega, ki je v tem
letu že trikra't"svirala brezplačno, kakor tudi vsem, ki so pripomogli v to, da se je naša prireditev končala 'mirno in povoljno v vsakem oziru. — Telovadno društvo »Sokol«, Kojsko.
Kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici vabi vljudno gg. člane na celdnev;.-' izlet v Italijo, ki se vrši 27. t. m. Odhu-1 zjutraj iz društvenih' prostorov' ob 5.3:-skozi Gradišče, Palmanovo, Videm, Kr-min in nazaj. V slučaju slabega vremena se iziet prenese na poznejši nedoločen čas.
Razne vesti.
Pisatelj Cankar pod obtožbo.   --   V
soboto je predaval v Ljubljani pisatelj Ivan Cankar o Slovencih in Jugoslovan-stvu. Vsebina tega govora je dala ljubljanskemu državnemu pravdništvu povod, da je začelo Cankarja kazensko preganjati, kakor se poroča iz Ljubljane.         .*• »
Papeževo zdravje je po oficioznih zatrditvah nespremenjeno; privatna poročila pa trde, da je brezupno ter more slediti v kratkem katastrofa.
Siov. akad. drištvo »Adrija« v Pragi si je izvolilo za'petnajsti društveni tečaj taie odbor: preds.: Fran Marinič, stud. med., podpreds.: Jos. Vuiga, stud. phil., tajnik: Janko Rak, stud. med., blagajnik: Edvard Abraim, stud. ing., knjižničar: Jos. AnČik, cand. pharm,, gospodar: Ciril Cej, stud. ing., časnikar: Riko Debelak, stud. •comerc, namestnika: Žerjav Jos. in Aib-ram Anton, preglednika: Ozivald Anton in Ražem Joahim.
Tržaška podružnica Slovenskega plan. društva bo imela svoj redni občni zbor danes* dne 19. aprila 1913 ob 8l/a zvečer v gorenjem prostoru restavracije »Balkan« (Narodni dom).
Svedrovci v Trstu. — Udrli so neznani svedrovci v prostore anonimnega društva za izkoriščanje vode v Dalmaciji v ulici Stadion. Na železni blagajni so bili znaki vrtanja. Ulomiiei so pa bili najbrže moteni. Odnesli niso nič. Enkrat so že u-! krmili v te prostore pa tudi brezuspešno. Spomenik ponesrečenim na »Titanicu«. V torek je bil v Novem Jorku odkrit in izročen prometu velikanski svetilnik v spomin žrtvam »Titanica«. Premer svetilnika je U angleških milji. V torek je potekel tudi rok za priglasitev odškodninskih zahtevkov po ponesrečencih. Priglašenih je zahtevkov za 52 miljonov kron.
Laške »lastovke«. — Preko Beljaka se vsak dan vozi v Nemčijo s posebnim delavskim vlakom 800 do 900 laških delavcev.
Pristaniška stavka na Reki traja dalje. Zveza delodajalcev je povabila zaupnike delavcev na posvetovanje za zopetni nastop dela. Zaupniki so povabilo odklonili. Zveza je potem sklenila izpreti vse stavkujoče na nedoločen čas.
Pri gradbi nekega vodovoda se je iz-vršiia, kakor poročajo iz Gradca, velika eksplozija. Trije delavci so nevarno ranjeni. Prenesli so jih v bolnišnico v Marijino Celje.
Štiri delavce je zasulo. — Iz Perugie v Italiji poročajo, da se je tam blizu posui neki tunel ter zagrebel 4 delavce.
Žrtve balkanskih zaveznikov. — Sofija, 18. aprila. Izgube zaveznikov znašajo: Crnagora 6000 mrtvih, Grčija 11.000, Srbija 22.000, Bulgarija 80.000. Ranjenci niso všteti.'
Šestinpetdeset dni se je postil in potem umrl neki kmet Josip Szabo na Ogrskem Mož je trpel na verski 'blaznosti. Rekel je, da se mora po božjem ukazu postiti 40 dni. Zaprl se je v svojo sobo in 40 dni ni nič jedel. Potem je rekel, da se mu je prikazala Mati božja ter mu velela, da se mora postiti še 20 dni. Ko je nastopil 56. dan posta, je Szabo izdihnil.
Papeževe sanje. — Papež .Pij X. je star in bolan. Pripravljeno je že vse za slučaj njegove smrti.. Zadnje dneve pa se mu je nekoliko obrnilo na bolje in upajo ga še vzdržati nekaj časa. — Angleški list »Standard« poroča iz Rima, da dne* 16. t. m., ko se je zbudil papež, je pravil, da je imel čudne sanje:, nahajal se je v Benetkah v svoji patriarhalni gondoli. Kar na-krat je zagledal nad baziliko sv. Marka svojo pokojno sestro, ki mn je rekla; Nič
se ne boj; tvoja ura Še ni prišla. Ti moraš* poprej dokončati svoje delo!
Koliko je vreden Šaljaplnov glas. —
Sloveči ruski baritonist v Petrogradu Ša-Ijapin, katerega ne pozna le Rusija, marveč tudi inozemstvo, je zavaroval svoj glas pri neki ameriški družbi za svoto 800.000 rubljev. Ruske zavarovalne druž-I be so odklonile priglas, češ da je fiziko I za. nje prevelik. Po pogodbi je ameriška ¦' zavarovalna družba dolžna plačati omenjeno svoto, ako v nastopnih 20 letih Sa-liapin izgubi svoj glas vled nesreče aH vsled bolezni. — To zavarovanje spominja na zavarovanje poljskega umetnika na glasovirju Paderewskega, ki ima zavarovane svoje prste pri neki francoski zavarovalni družbi za milijon frankov.   .
Prepovadano   fotografiranje v Pulju. —   Te dni so aretirali v   Pulju poštnega tajnika Hugona Alberta in Tiibingena, ki je fotografiral po Pulju razne stvari, katere je prepovedano fotografirati. Ko se je •izkazal, kdo je in ko so mu pobrali fotografije, so ga izpustili. Potem so aretirali in pridržali v zaporu neko Poljakinjo ali ' Rusinjo Marijo Marjevsko, ki se je pripe-! ljala v Pulj z Dunaja in se nastanila v ne-| kem hotelu; z okna svoje sobe v hotelu je ; fotografirala Puljsko lutko.    Z daljnogle-i dom je opazil to neki častnik, j        »Nebotičniki« v Newjorku. — New-. jorški mestni stavbeni urad je izdal sta-; tistiiko največjih poslopji z največ nadstropji v -mestu:   poslopji z 10 nadstropji je 179, z 11 jih je 181, z 12 jih je 191, s 13 i jih je 389; potem pada število   poslopji, ; katera- imajo  več  nadstropji   kot doslej našteta. Poslopji s 14 nadstropji je 44, z 20 i nadstropji 12, z 31 nadstropji 1, potem rastejo nadstropja od 31—55; 1 poslopje ima 55 nadstropj', *to je najvišje. Vseh »nebotičnikov« v Newjorku je 1156. i        Katoličanov v Ameriki je vsega skupaj 22.329.074. Katoliških cerkva je 14312. Najštevilnejše katoliško prebivalstvo ima Newjork.
Premoženje umorjenega grškega kra-l!a. — Kakor poročajo razni listi, je bilo v kraljevi blagajni denarja 400.000 frankov; ostali denar ima naložen na Danskem; znaša dva in pol milijona v papirjih in za tri milijone nepremičnin. Vse premoženje kraljevo ne presega 6 milijonov frankov. Ta denar podedujeta za kraljem sinova princa Andrej in Krištof.
Obleganje Skadra
u letih 1474. jn 1477.
V teh letih je bil Skader, ki je staro mesto ter je imelo že več gospodarjev, v oblasti Benečanov. Turki bi se bili rad: polastili Skadra.
Sultan Muhamed II. je bil poslal v letu 1474. svojo armado, da naj zavzame Skader. Sulejman paša je poveljeval armadi. Ali opravil ni nič; Skadra ni mogel vzeti. Takrat je bil Skader pod oblastjo bene-čanske republike. Upravitelj Antonio. Lo-redano je zbral okoli sebe v trdnjavi, (ki so jo Benečani zgradili, pogumne ljudi in uredil posebne oddelke, ki so hodili iz trdnjave nadlegovat oblegovalce. Turki so napadali Skader ali brez uspeha. Po preteku treh mesecev so opustili obleganje, zlasti še, ker se je bližala benečan-ska mornarica.
Tri leta je imel Skader 'mir. Ali sultan Muhamed II. Je sklenil, da mora zavzeti Skader. On sam se je postavil na Selo armade in v letu 1477. vodil naskoke na Skader. Sočasni zgodovinopiaec pravi: da je bila turška armada tako mnogoštevilna, da po dolinah, po hribovju, na obrežju, kamorkoli je seglo oko, povsodi so bili šotori, povsodi turški vojaki. Turki so ob tej priliki rabili prvikrat užigalne bombe in nov tip dvojnega topa, ki so ga imenovali »prinčev top«.
(Dalje na sedmi strani.)
Naznanilo.
Plzensko pivo »Plzenski prazdroj* meščanske pivovarne v Plznu se toči v Gorici v sledečih lokalih: Hofe! della Poste, Hotel prt treh kronah, u kavarni Corso in u restavraciji pri Zlatem jelenu.
Vsak dan sveže pivo se lahko dobi v steklenicah v glavni zalogi A. Pečenko* Corso Jos. Verdi št. 26. — Tamkaj je tudi naloga različnih vin.
Cene zmerne.      ns-2
Slavnim iupanstvom uijudno
naznanjamo, da imamo že izgotov« ljene se potrebne tiskovine za de-želnosborske volitve. ~ NaroČila se izvršujejo z obratno pošto.
»Goriška Tiskarna" A. GabrStek.
[/linimenf s sidrom LL?\
'        i*MfflH n fdrgsnSkr i Hi"        1 Oaloclm ¦Matiijtfa
*• ^t2MU^t!WIaUokWi''
ODLIKOVANO
MIZARSTVO
: z električnim mehaničnim obratom :
ANT. ČERN1GOJ
Gorica, Tržaška cesta št. 18.
Izdeluje: vsa stavbena dela, okna, vrata, podove. - - - -
Zaloga pohištva omare, mize, , postelje, stolice, okvirje, blazine in šuste. ---------
Zaloga: Strngarskih in rez-barskih izdelkov. ------
(('VArVA/VVAV
a/vaaaaa-aav
VAAAAA/V
,,Goriška ljudska posojilnica'*
vpisana asadnsgal omejenim Jamstvon.
(V lastni hlil, floaposka uIIcm it. 7, t. nadslr.) — Tsfaf t?R i«. ?L.
BaSu polti« hranilnice lte?< 887.315. Ne občnem zboru dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilna vlog« se   obrestujejo  po 5%. Stalne večje vloge s enoletno  odpovedjo po dogovoru.   Rentni  davek  pladnje posojilnica sama.
Hrn*»j'»i*» vloge *e 8T>r^l©raiito od vs*fc««r**» Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Z znanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega podraženja itmlp, zvliatl so se morale sorazmerno tudi dosedanje Sv, oz. 9% obresti od posojil, Olavnl dalažl se obrestujejo koneetn leta 1911. s 6%. Stanja SI. dec. 1911.: Zadružnikov 1863 z   deleži v znesku 70.910 kron. — Hranilne   vloge?   lf103.254-&8.  -Posojila: 1,068.002'-. — fteterrni 8aklad:X00.451'56. — Vrednost hifis 883,638-29.
Bene2ani prt so vstrajali v trdnjav!, Muhamed II. Je vodil sam osebno dva najhujša naskoku na trdnjavo in pri drugem naskoku je bil on ranjen. Vzel pa ni Ska-dra s temi naskoki Zgodovinarji pravijo, da so se pri obrambi Skadra odlikovale zlasti ženske; mnogo jih je 'bilo ranjenih in ubitih.
Ker je videl Muhamed, da ne more vzeti Skadra-^Jfflskok^^j^^lej^s-tFd-;! iijavo prisiliti h kapitulaciji z lakoto. Tiir-ki so obdali rnesto tako, da ni moglo v mesto nič živeža. -Muhamed je sodil, da v par dneh bo Skader njegov. Ali Muhamed seje motila Prebivalci Skadra. ?e.oi&0, ho-, teli udati in pripravljeni s;o bili rajše umreti kakor pa podati se. Obleganje mesta je trajalo dalje, v aprilu leta 1478, pa je sklenil Beneški senat, naj se stopi s sultanom v mirovna pogajanja. Končno so sklenili mir 25. januvarija 1479. Benečija je odstopila Skader Turkom, in se glede proste trgovine z Levanto obvezala plačevati Turčiji na leto 10.000 dukatov; lOCMKJp* diikatov pa je dobil sultan v dar. Dovoljeno je bilo oditi iz Skadra, kdor je hotel. OdSIo je 450 moških in 150 ženskih, katerim je Benečanska republika podarila zemljišča ob Gradišču ob Soči. Del domačega prebivalstva je odšel v gorovje. ;.; Obleganje je trajalo 15 mesecev. Tako dolgo je vstraja! Skader v tistih časih; ni čuda torej, če vstraja dandanašnji, ko je moderna trdnjava z naravno, tako pozicijo, da se zdi nepremagljiva.
Važno  za   gostilničarje   in   one, ki
imajo sobe zu leioviSčarje.
Se dober mesec dni in začelo se bo živalrno življenje tudi tam, kjer ije sedaj mrtvilo. Tujci bodo začeli prihajati in pojdejo seveda tje, kamor jim kdo priporoči. Umestno bi bilo, da bi imela vsaka občina kamor zahajajo tujci   seznam   igo-stilen in privatnikov, kjer se dobi udobne sobe m dobro postrežbo ter   bi to   tudi razglasila.   V tem oziru se ni pri nas Še . nič storilo. Vsako leto bi imeli lahko več ! tujcev, toda .v to svrho nam je* potrebna :,rek lama.   Naši »gostilničarji na deželi '. ^ morali skrbeti za to,   da zvedo ljudje ** in"s1c^r;t'u:d]'Mi; ki'ne stanujejo v vasi, - da ima dotični gostilničar toliko in toliko )¦ sob, da postreže ž diihfhni jedili itd. itd. J;L:-*Da se odpomore tem nedostatkoni je !. $klenila »Goriška tiskarna« A. Gabršček /.vf. Gorici, da izda s. prvim majem vozni red v iepni obliki in da istega priloži vsem naročnikom   »Soče« in »Primorca«.    Ta vozni red bo obsegal vse one železniške zveze, ki se jih največ rabi, koledar, zapisnik, razne nasvete za (kmetovalce, vinogradnike, gostilničarje itd.
Da bodo kriti troški tega dela, se sprejemajo oglasi po sledečih cenah: cela stran.stane kron'12, pol stra-ni kron 7, 1/i strani kron 4. Cene so jako nizke in omogočeno je vsakomur, da si napravi za svojo obrt, trgovjno ali karkoli potrebno reklamo. Kdor želi. da pride njegov oglas v vozni red, naj nam pošlje takoj potrebno besedilo in nam naznani, kako velikost želi.
Dotičnik, ki naroči oglas v voznem redu, je upravičen, da dobi tudi nekaj voznih redov, da jih razda potem svojim odjemalcem. Kdor naroči 1 stran, dobi lahko 50 iztisov, kdor naroči V« strani 25 iztTsdV: kdor naroči 7., strani pa 15 iztisov zastonj.
- Priporočamo se vsem "^g. interesentom^ in pričakujemo, da vsak porabi to u#>ano priliko.
':"                    A. Gabrščck v Gorici.
Goriška Tiskarna
Odgovora! urednik In hd>]ntelf !vniikavLi{ v Oorid.
Tlibip •Oorilka Tlskanut A. Oabrl&k (odgor. J. P*b«lft.
Ztlift': Drnib« n izdajanje Ihtov »So«t« In »Primorec«.
Mali oglasi.
Igntajla vrtitojkuia atua 60 rta. 4ko 1« oglu otftbojlt t« rum u vitko btnAa 3 ?!a. I*$!rtira»i«Jle lBMririaje u trgom ta obrtnik«.
<j^v KMJfeoJ* nanjlih trgoreov Ib obrtnlkOT <r Gorltl, kiti*!*. MdaTtU (In fte-lo t menttrt niha* nt pomi, ktv »*|« m lamtrajo. Skoda nI aajbm.
Slovenska šivilja zjgrsfcffffz.
izdeluje obleke In kostume po najnovejši modi Joslpina Bregantič, ulica Caserma št. 5, III. nad.
napredek vede!
NajenorglfinejSo in   gotovo
80 zdravi s i f i J Is s  sto*
tovnim sredstvom
~ I0RUBIM GASILE -
Stotino zdravniških potrdil
potrjuje,  da se uretralna
zoženja,   nroBtatitis,   nre-
r    tritis in meh. 'katarji ko-
»-•«•—. rcnita-flsdjavijo s
koristi Camie
> • Konfeti« Gasile urejajo nriniranje, ne da bi bjlo'treba*Tabiti zelo navarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in ublažajeio pe&enje in . pogoBto uriniranje; edini korenito ozdravijo ureiralna zoženja (prostafitis, urotritis, cistitis, mehurne katarje, kamen, nesposobnost za za-državanje urina, sluzaste tokove itd. — Skatlja konfetijev Caailo E 4—.
Iornbin Gasile, najboljše protisifiliticno in poživljajoče kriCistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, isMas, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoroi, steriti-t-eti, neurasteniji, energičen razkrojevaleo uranove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casile K 3'50.
Tbrisganec Casile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitiB, uretretis, endo-metritiB,' vnetne in izpad maternice itd. — Steklenica vbragaaca Casile K 350. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. uaj naslovi' dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki poda .odgovor z obratno pošto zastonj in z vso rezervo. Priznam medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vBeh akreditiranih lekarnah. -*• V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba.                     6—1
Slovenci!
Podpirajte in poslužujte se
Prve slovenske brivnice
v Gorici,
Sosposka ulica štev. i (nasproti ffonta).
Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča
FRAN N0VA5, brivec in lasničar
Ljubi   moj kam greste ?
K BATJEL-U
v Gorico Stolna* ulica 24
po novo dvokolo, Micka pomivalni stroj, Jože po gramofon in TinCe po kmet. stroj.   . Tam je  velika  zaloga  in  mehanična   delavnica. Predaja na obroke. Ceniki franko.
, IZIDOR NANDT
autorizouana stavbena fordka
i           $ diovici
ulica Adelaide Ristori štev. 5
se priporočata  p. 11. občinstvu  za vsa
stavbena  dela.  Izdelujeta  vsakovrstne
načrte,   proračune   in   kolavdacije   po
najnižjih cenah.
JOSIP BUDIN
urar
ulica Raballa 9 -
. Gorica
ima veliko zalogo vsakovrstnih ur in verižic ter sprejema vsakovrstna popravila po zmernih
cenah.
Priložnostni nakup vsakovrstnih
daril za birmance.
137- 10
Zgradba mostu
„na traverzah" čez Sočo seoddt
na zmanjševalni bfertni dražbi.
Delo proračunjeno na 8000 kron. Načrt in stroškovnik je na razpolago pri županstvu.
Sprejem gotove ponudbe aavisi od potrdila c. kr. okr. glavarstva v Tolminu. — Ponudbam treba je priložiti b% varščino.
Rok ponudbam* traja do konec aprila t. I.
Županstvo v Soči,
dne 7. aprila 1913. Župan : Andr. FSaJf.      128-1
V najem se odda v Gorici
žganjarijo s prodajo vina in piua.
Naslov pove naše upravništvo.
184-1
OKLIC:
Dne 25. aprila ob 9, uri dop. bo v tovarni v Klavžah pri Podmelcu javna dražba nepremičnin kakor: les, pohištvo itd,
C. kr. okrajna sodnija odd. II.
Tolmin, dne 8. marca 1913.
Kdor iš^ službe  -
naj zahteva časopis „Deutsche          '
Stellen-Post" Hamburg 36, c265 zadostuje dopisnica.   ......       265-1
- uradnika.«
Nastop takoj  aH v kratkem.  Plača po dogovoru,   giediš na dosedanje   izvež-
, banje prositeljev,         }}\.
Pogoji:   Samopravnost   (polnoletnost), zanesljivost v računih  ip   v vodstvu blagajne z jamstvom. ;   iai_i
PRODA ali pa v NAJEM
^**
se da po ugodnih pogojih hotel „Črna prst1 >   -   v Hudajužni tik železniške postaje.   -   -
Pojasr.iia daje Delniška pivovarna v LaSkem trgu na Štajerskem.                          130-1
ZdSE Varaždinske Toplice (Hrvaško).
Želciniška in poštna postaji, telefon, brtojav. Novo  zdraviHščc as električno razsvečavc.
Stnroznano  radioaktivno  zdravilišče z žveplom -j- 58» C. jako priporočljivo proti protinu, revinatizmn, ischias itd.
Zdravljenje z pitno vodo pri boleznih v vratu, grlu, prsih, jotrah,
želodcu in čravosnili boleznih. Elcktr. masaža. - Blatne In solnfine kopeli. — Odprto celo leto. Moderna oprema. —Novihotelt Krasna okolica — Vojaška godba.
_                                                         Prospekte poSiljn gratis.
Zdravnik: Dr. J. Lonert.
ca koiloviiie. rieninii is irngili M.
Zaloga neobdelane koilovine in v plasteh.
Distilirni aparati za žganje po najnovejšem modelu. Stroji  za   žveplo 3 vrst: leseni, železni  in  iz kotlbvine, zadnji model, jako pripravni z potegalom, kakor kaže slika. Prenavljajo se tudi stari stroji na nov sistem. - Velika zaloga vsakovrstnih cevi iz gumija proti-peron osperi raznovrstnih škropilnic in mehov za žveplo.
Oeoe konkurenčne,
Kupuje staro kotlouino po najuišji dnevni ceni;
Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča                                      .<,
PETER MORETTI, kotlfi* GORICA. *
I
k
Prvo Vacuum goriško
Gorica, Via Ascoll Št. 20.
Priporoča se za čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev,,> šol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd. — Pri privatnikih^', osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge,; zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd.'— ffama-zanje in polironje parketov ter čiščenje sip. — V shrambo^ se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. 109-48     Posluži se s proračuni in prospekti.
Paten.ouani sidro-strešniki
(Patent Hnher Falzzlgeel.l
No?a, viharju In dežju kljubujoča kritba. Najednoitavnejie, nij-
je in najcenejše strelno kritje. Ni potrebno ne privesovati, ne
bijail. Kritba skoraj dvojnata, t sled tega varuje pred mrasom
In vročino. — Sidro strešniki se pripravljajo iz najboljše tvarine
na najnovejših strojih, na najpopolnejši način.
Glavni zastopnik za Goriško, vipavski in tolminski okraj ter za Kras i tvrdka z železnfno
O. Žalec - Gorica,
Gosposka ulica št. 7., telefon št. 107.
A.vd. Berini
Gorica, Šolska ulica št. 3.
velika zaloga
oljkinega olja
prve vrste
NjMjt* tati it ittn, Biliidji iiliitti, lari li in
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kroi -W, 104, 112
Wft 1*28, 1"36, H4. i'60. 1'80, 2'-. 240
la lači po 72 vfa.
------    Na debelo cene ugodne.    ------
PoSilja poštnine prosto na dom. Posodo ee puSča kupen do  popolne  vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski lds in navaden. Zaloga ------------— mila in sveC -—¦----------
Cene zmerne.
Anton Fstatzky v Gorici
JiHLTerpia.
Na ueii Rešteija 1.
taaeviNA najdrosno in debelo.      j
Kajeaatje 3umwali$a ilraierikog* I« dreiiega i •taja Ur tkMliujrela le nitij.
POTREBŠČINE
a piiBrtlee, M\m ii pepitailt.
NejboljBe Si vaška sa šivalne atroje.!
POTREBŠČINE
ta irgjaiš in ievifatte,
gtettnjle*. — toini venel. — MaSne kajifilee.
lišne obufala za tss letna fesa.
Posebnost:
nn\n\mt\m%\ite\*\\i.
nTajboJje oskrbljena zaloga za kramarje, kroinjarje, prodajalce po sejmih in trgih .____________ter na der "    "    "'    '
5 glavnih dobitkov
90000,40000,30000,20(00 in 10000 K oziroma frankov in lir zadene tekom meseca maJnika
v srečnem slučaju že z vplačilom   S411110   5   kron,  kdor naroČi izborno  skupino  5   srečk  na   70  mesečnih   obrokov po K 5*—.
V»r» 15 žrebanj vsako leto! -*%il
Zahtevajte   obširni   majnikovi   prospekt!   —   Iz   njegove vsebine •
Za eno krono 100.000 frankov! Češke industrijske banke glavno zastopstvo Ljubljana.
______________________________________•_______        *           139- 3
Ivan KraDos- Gorica
na Koran 3t. II.
Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje,
kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje,
istnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-
rjreggsgv   ciranje raznih kaleseijnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se
(IpflsiSd                    izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince.
Zobozdravniki in zabofehniški atelje
Dr. I. Eržen
&ORICH
Jas. iferdf fetall&e sieo. 3?.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe
vsake vrste.
Drdlflfira v suaieiii atellein
od 9. are dop. do 3. are pop.
AftK^^         Kupujte samo dvokolesa nRlt8BaM9 ki so naj-
'   "B^BBiei^:.      boljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bo-^•^LSLHbBr               diši za navadno rabo ali za dirke.
§        ^^M Šivalni stroji Oslgllial VlCflllifl  so najprak-WKf tičnejši za  vsako  hišo.  Isti  služijo  za  vsakovrstno šivanje  in štikanje (vezenje).   Stroj
teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi  po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
GORICA, n Stolnem trnu it. 9.
millonS llndl=
je. odpravilo
Kašelj
hripavost, katar,  zasliženost,  krčni in oslovski kašelj s
I8T Kaiserjeuimi
-------prsnimi karamelami — —
z znamko 3 jelke.
fil AH    nctar8ko po^jonih priznanj od raznih zdravnikov
muli    in privatnikov, kateri jamčijo za dober uspeh.
Bonboni so jako lahko zaužitni in okusni.
Zavojčki so po 20 ali 40 vio., dozo po 6<> vi>».
Dobiva so v lekarnah pri G. CristofoleUi, o. kr. dvorni
dobavitelj* L. Oliabich, C. B. Pontoni, Ruggiero Kiiraer
A. do Oironcoli, v mirodiinici A.  Mazzoli, v lekarnah:
Jurji Hus v Vipavi, L. Kurschon  v   Ajolu in Maks
Kozower v Ajdovščini.
Mikoma pekarila li slaMiaraa
Karol Draščik
»Gorici h Kini»(lirlil kiti)
zvrfiuje naročila vsakovrstnega tudi najfl-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odjlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina Im llkarf o na drobno ali v originalnih butelkab Priporoča bo slavnemu občinstva za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦n** po Jako zmernih cenah. ~*m
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. Brsrfovka forica. Raštelj 3. Zaloga usnja.
PALM*  ¦'
Jauno zahualo
izrekam gospodu  Franca Y1106101,  lokar« narju,»c. kr. dvorcema dobavitelju v Neon-
kirchen pri Dunaja.
Po vporabi.  njegovega  Wilhelra Gaja sem
popolnoma ozdravel od dolgoletnih
bolefiiii pratina in revmttizma.
Obiskal sem prej različna zdraviti!?a v to-in inozemstvu, dokler nisem doznal od nekega ozdravljene;; za ta »loveči čaj. Pri-ohPujcm te vrste iz lastnega nagiba, brez vednosti g. Wilhelm, ker nočem delati m« reklame, psC pomagati vsem onim, ki trpijo na takih boleznih.
Dunaj.           Ferdlaaad Schubert,¦*
profesor na konservatorjo   in
(lan c. kr, dvornega opensega
orkestra.
Cona zavoju K 2.   6 zavojev E 10.
Kjer se ne dobi v lekarnah )n mirodilnicah Se poSijc direktno. V Trat« se dobi f lekarni : Ur. Vittorio Scravalld „Al Redentore' Piazza Cavaoa, najemnik Mario !.ang; 1 de LcitenburgoTi nad. „AlSa Salate", Via (Httlia l, ptovis: Siivio (ifrj?.ldi.
420»    l
Lekarna
Cristofoletti f Sorioi na fiavniku
Trsklno (ItokftlCTO) Jetrno olj«. Posebno sredstvo proti prsnim Boleznim in sploJni telesni »labosti. Izrirna steklenic« te««, o^a aar*J»9 rmene barve po & 1*40, bel« ban« & I Trsklno selezstte jetrno olj«. Raba trga olja je w»bn& priporočljiv* otrokom   m defckom, ki so nervozni in neine narav«. Trsklno jetrno olje se telesnim Jodecem. 8 tem oljem se ozdravijo v kratkem tom t gotovo«*!«* vse kostno bolezni, ilesnl otoki, gollo, malokrvnost itd. itd.
.....                  Cena ene steklenice Je l krono 40 vinarjev.   ===sr===r==
OPOMBA. 0«e, katerega Mrofam direktno i* Uortre^e, vrtite se tedno f mojem kem. lakorttoi%
predno se  napolnUo steklenice. Zato zamorem jamem ivojim  ee.  odjemalcem fltit tlstots U
=====  stalne sposobnosti za zdravljenje.   =====
CrlstoffolAttlJava pijača la kina In žalaaa.
NajBdlH pripomoček prt zdravljimj« s tnkla eljam. —   Ena steklenica stane 1 krono  60 vinarjev.   =
i i
i
i
i