TT A ^PHT TCJTT PT^TQTTTrT?T\T T TC?^ xV.il X wJLaJLjDxx UJJdaJttJtV. V JCaJN JLaJLo JL « »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velj& po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vinarjev, za četrt leta 2 kroni. V tiskarni sprejeznana za celo leto6 kron, za V, leta 3 krone, za , 1.): .,Pridi v moj vrt. moja sestra, moja nevesta! požel sem svojo miro s svojimi dišavami: jedel sem satovje s svojim medom: pil sem svoje vino s svojim mlekom: jejte. prijatelji, in pijte, in napiite se, preljubi!" Kakor bi hotel reči: ,,Pridite in razveseljujte se nad miro zatajevanj, bridkosti) in grefkostij. ki jih zapazite v vrtu mojega trpljenja : nad dišavami lepili čednostij. ki se v njem razširjalo, nad medom besedi j. ki se tam j glase; nad vinom in mlekom ljubezni, ki se pretaka v studencu odrešenja." V vrtu začenja Gospod svoje trpljenje. V vrtu, v raju je bil storjen prvi greh. Tukaj je začel človek nepokorščino in odpad od Boga, tukaj se je povzdignil nad božje zakone. V vrtu raja se je začela bolezen, v vrtu Oljske gore naj se začne ozdravljenje; v vrtu se je začela smrt, v vrtu naj se začne življenje; v vrtu je zmagal hudobni duh prvega Adama, v vrtu naj stare drugi Adam njegovo moč; v vrtu se je začelo pogubljenje, v vrtu naj se započne odrešenje. Napuh hoče popraviti z globokim ponižanjem. V vrt gre, ne da bi se radoval sadežev, nego da bi tu občutil bridko žalost, kakor je ni še nikdo poprej. Tu začenja postajati prestrašen, žalosten, otožen, tako da se mu izvije iz stiskanega srca vzdih: »Moja duša je žalostna do smrti." (Mat. 26, 38.) V molitvi, goreči molitvi si hoče olajšati stiskano srce. Moli prvič, drugič, tretjič, vedno gorečneje; strah, žalost, groza pa raste v njegovi duši. Dušna bolest njegova je tako velika, da je sam niti ne dopove, niti ne izrazi, izdajajo jo le krvave potne kaplje: one pričajo o smrtnih težavah, ki so obšle Izveličarja ob zapričetem delu odrešenja. „Njegov pot je bil kakor krvave kaplje tekoče na zemljo." (Luk. 22, 44.) V duhu je naš Odrešenik pregledal velikost greha, ki je razžaljenje Boga, stvarnika, gospoda, dobrotnika. V duhu je pregledal trpljenje dušno . in telesno, ki ga čaka, da izbriše ostudni madež greha. Od bolesti mu upadejo naravne moči njegovega telesa do konečne meje, človeška narava več prenesti ne more. Bolečin se hoče zgruditi njegovo utrujeno telo. Tu bi bil moral umreti Izveličar: bolečine so pretile ugonobiti mu dušo — priča temu je krvavi pot —, toda Bog je za-branil naravni tek, poslal je iz nebes svojega augelja, „ta se mu je prikazal in ga je potrdil." (Luk. 22, 33.) Pokazal je Odrešeniku kelih trpljenja od prave strani, pokaže mu vse trpljenje kot izdajajoče iz Očetove volje. Pokaže mu veličastne nasledke grenkega trpljenja. Pokaže mu kraljestvo božje na zemlji, sv. cerkev z vsemi sv. nauki in zakladi bogatih dragocenih milosti j: pokaže mu, da se bo njegova daritev ponavljala neštetokrat na altarjih kot spravna daritev. Ta daritev pa je sprava med Bogom in ljudmi. Pokazal mu trpljenje: kakor ključ do nebeških vrat. Pred temi nebeškimi vrati pa Božji Sin vidi neštete milijone pravičnih, spreobrnjenih never nikov in spokorjenih grešnikov, ki bodo po za- slugah njegovega trpljenja in bridke njegove smrti na vekov veke peli slavo trojedinemu Bogu. S tem kelibom je potrdil Izveličarja angelj. Iz njegovih rok ga je sprejel in ga sklenil piti v odrešenje. Z božj m očesom je pregledal velikost trpljenja, ki bode zasulo vrzel, koja loči Boga od ljudij. Smrtne težave so ga obšle in v teh smrtnih težavah so začele rositi na zemljo odrešilne kaplje njegove krvi. Krvavi pot — posledica strahu pred groznim trpljenjem zaradi greha. Zaradi greha je bil za vedno pahnjen angelj iz nebes, zavoljo enega greha je izgubil človek pravico do nebes. — Kako velika je zloba greha! Pravico do nebes sklene lzveličar pridobiti zavrženemu ljudstvu, a v kakošnem trpljenju! Na Oljski gori v krvavem potu zamore govoriti besede: .,0 vi vsi, ki greste po poti! ozrite se in poglejte, je li kaka bolečina, kakor je bolečina moja!" Uprimo svoje oko v Jezusa, Jezusa od krvavega potu oblitega in pomislimo, kdo mu je povzročil krvavi pot! Neskončna pravičnost božja je zahtevala primerno zadoščenje za greh; zavoljo greha torej obliva krvavi pot našega Izve-ličarja. Zakaj ne odslovi angelja s kelihom trpljenja od sebe, zakaj se poda v tako silne smrtne težave? Zato, ker se človek ne mara podvreči božji postavi, zato ker v napuhu povzdiguje svoje zle misli — zato se poniža Bog-človek-lzveličar. zato on sklene trpeti za nas; zato sprejme kupo trpljenja, ki naj ga izpije na lesu sv. Križa, sprejme in sprejemajoč: Trpi za nas v krvavem potu. L. P. Nedeljsko posvečevanje. Vsak dan, vsaka ura zemeljskega našega življenja je dar Gospodov, dragoceni dar Njega, ki nas je iz ljubezni vstvaril, postavil na zemljo in odločil čas, da se pripravimo za sprejem v kraljestvo luči, za katero nas je odmenil. Vsak dan, vsaka ura naj nas dovaja bližje temu vzvišenemu cilju. Blagor njemu, ki skuša posvetiti dneve svojega življenja Gospodu, slavnostni dnevi nad zvezdami mu ne odidejo. Vsak dan, vsaka ura našega življenja mora biti posvečena Njemu. Vsemogočni pa je odločil v proslavo svojega imena, v izveličanje naše duše eden dan v tednu. Stvarjenje sveta je trajalo šest dni, sedmi dan je bil dan počitku; odsev tega naj se po božji \ olji zrcali v človeškem življenju. Sest dnij je odmeril za delo. sedmi dan pa je bil dan počitku, praznični dan. sahotno posvečevanje. „Spomni se, da posvečuješ sabotni dan," govori Gospod Bog. „Sest dnij delaj, sedmi dan pa je sabota Gospoda, tvojega Boga; ne opravljaj nobenega dela ... V šestih dneh je namreč Bog vstvaril zemljo in nebo in morje in vse, kar je v njih, sedmi dan pa je počival. Torej je Gospod blagoslovil sabotni dan in ga je posvetil." (II. Moz. 20, 8—11.) Nobeden dan, nobena ura ne sme preteči brez namena: vse mora človek posvetiti Bogu, vse porabiti v dušno korist, niti trenutka ne sme onečastiti z grehom: vedno mu je vršiti čednostna dela, vedno iskati pravice božje. Ker pa je šest delalnih dnij odsev šestdnevnemu stvarjenju, ker je človek pa postavi obvezan v potu svojega obraza služiti si svoj vsakdanji, potrebni kruh, mora v tem oziru te dni res porabiti za delo, ker je to volja Božja: ker se z delom daje Bogu dolžna čast. ker si s tem nabira zaslug za večnost. Teh šest dnij velja zunanjim opravilom, telesnemu delu: sedmi dan pa mora počivati, mora posvečevati sabotni dan; sam v se mora iti, neposredno mora občevati z Bogom, premišljevati mora svoj namen, skrbeti mora za dušno izveličanje. „Spomni se, da posvečuješ sabotni dan!u Ta dan je Gospod blagoslovil, podoba večnega sabotnega odpočitka je, v katerem vsemogočni, neskončno blaženi vživa radost sam nad seboj. Znamenje mogočnega upanja nam je zares, da bomo kedaj tudi mi deležni počitka večne te sabote, ako se nam z milostjo božjo posreči brez nevarnosti, brez nesreče dokončati zemeljsko romanje. Ko pa se je po vstajenju Gospodovem in poslanju sv. Duha začela v cerkvi nova zaveza, nova vrsta praznovanj in je po volji božji stopila nedelja namesto stare sabote; ko je dalje sv. katoliška cerkev določila več praznikov v proslavo pomembnih skrivnostij iz življenja, trpljenja našega Gospoda Jezusa Krista in njegove smrti, v proslavo nebeške mu matere, v proslavo svetnikov: prenehala je stara postava o posvečevanju sabote, uveljavila seje cerkvena zapoved: ^Posvečuj zapovedane praznike; bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo pri sv. maši". (I. II. cerkv. zapoved.) Kako potrebna, kako koristna je za nas taka zapoved! Kaj bi pač bilo z našo dušo, ako ne bi nikdar hrumnega zemeljskega vrvrenja pretrgalo praznično slavlje! Koliko blagoslova bi bilo deležno vse človeštvo, ako bi vsi priznali svojo mater sv. cerkev. Koliko blagoslova, ako bi se vsi držali materinskih njenih navodil in bi vsi bili enega duha, sorodnih teženj za edino pravim namenom! Človek ni zgolj duhovno bitje; saj njegova duša biva v mesenem telesu. T varna njegova teža ga vleče navzdol in ako počutki slede temu pritisku, kmalu je ves človek v vezeh, kmalu je priklenjen na zemljo. Čutnost, posledica izvirnega greha, je premočna: poželjenje očij hlasta po zemeljskih dobrinah, — poželjenje mesa po čutnem vživanju, — napuh življenja ne išče prave velikosti v Bogu, prazna zemeljska čast ga prešinja in vodi, v njej išče veselja in utehe. Ako bi ne bilo po Bogu postavljene cerkve, ne bilo bi svečeništva. Ako bi ne bilo daritvenega altarja. učeče avtoritete; ako se ne bi nikdar oglasil iz visocih lin zvon in ne bi povabil ljudi v svetišče Gospodovo: je li misliti, da bi človek odložil vsakdanjo obleko posvetnih skrbij in oblekel praznično obleko, da posveti zbranega duha nebeškemu kralju, nebeški kraljici in nebeščanom praznični dan. Ako ne bi nikdar slišal opominja, naj povzdigne svoje oči in se ozre v nebo, ako bi bil tako nesrečen, da bi poznal le to edino skrb. s čim se obleče, s čim preživi — gorje potem človeku! Človek ne more živeti ob samem kruhu: človek potrebuje pred vsem besede, ki prihaja iz božjih ust. Kmalu bi izginila pred njegovimi očmi večnost, izginil bi čas. Uboga zemlja bi ga obvladala in on, ki je neumrjoč, stvarjen za večno luč — za Boga, bi zašel v temine, v katerih bi ga divje strasti tirale v va-lovje pregreh in bi ga odnesle v prepad večnega pogubljenja. Prišel pa je Gospod na svet, da preišče in izveliča. kar je bilo izgubljenega. Podal se je v puščavo, da poišče tam izgubljene ovce in jih pridruži svoji čredi. 1 >a svojo čredo obvaruje pred dušnim poginom, odredil je v pastirski svoji gorečnosti, v stari zavezi po svojem služabniku Mozesu. v novi pa po sveti cerkvi, da verni posvečujejo saboto. nedeljo in praznike. »Spomni se. da posvečuješ sabotni dan"! »Posvečuj zapovedane praznike. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznik*b s spodobno pobožnostjo pri sv. mašiu. Bogu posvečene dneve mora počivati delo, utihniti m«»ra bruni svetnih opravil. Človek si mora prizadevati p«» Martinem izgledu, gledati mora na to. kako si izbere po Marijinem izgledu najboljši del. prizadevati si mora za to. kako preskrbi, kar je pred vsem potrebno. V svečani tihoti prazuiškega počitka, ko utihne zemlja in -e »glasa v človeških sreih nebeško kraljestvo, v taki tihoti naj se »»žira v nebo. naj bolj jasno in trezno premišljuje resnico, da nimamo tu stalnega bivališča, da smo tu tujci in popotniki, da je nebo naša domovina in da je naše izveličanje le potem gotovo, če potujemo v novo, nebeško domovino z Jezusom. Na ta način postane sveta tišina, blaženi počitek za vse glasna in prepričevalna pridiga, ki nam pokaže pomen življenja v jasni luči in izlije blagoslov na vso zemljo. Hlapčevsko delo v teh dneh počiva. A ne samo to. Pod smrtnim grehom je vsak vezan s spodobno pobožnostjo prisostvovati sv. maši, opravičuje ga le bolezen in res tehtni vzroki. Sv. maša je daritev našega Gospoda na križu, obuovljena na nekrvav način po posvečenih služabnikih. Sv. maša je torej ona velika daritev, v kateri zadobiva svet svoje odrešenje, ona je vir in zaključek naše blaženosti. Sredotočje vsega krščanskega življenja, bogoslužja, bogočastja je sv. maša. Studenec je, iz katerega pijemo večno življenje mi popotniki, studenec, ki pošilja hladilne svoje kaplje v kraj očiščevanja, kaplje, vlivajoče trpečim dušam sladki up do večnega življenja v nebesih. — Cerkev pač dobro pozna vsa bogastva, ki so skrita v tej skrivnostni daritvi, vsak dan pošilja svoje duhovne k altarju, da molijo in darujejo daritev, ki naj izbrise grehe zemlje in ji nakloni nebeških blagoslovov. Vsak dan so odprta svetu vrata njenega svetišča, vesela je, ako vidi verne otroke svoje zbrane krog žrtvenika. Ne tira jih šiloma na to sv. mesto, vabi jih. Ona pozna slabosti človeškega srca, ve, da odnošaji življenja zahtevajo svoje; zato ob navadnih dneh ne sili, pač svetuje; ob nedeljah in praznikih pa ukazuje, da se zberejo verniki v svetem hramu. Mlačuim in pozabljivim pa kliče z vso resnobo. naj se pod smrtnim grehom udeleže sv. prazniškegs opravila. Vsled te sv. zapovedi mora kristijan vsako nedeljo in vsak praznik priti v Gospodovo svetišče. Tu, kjer leži jagnje božje kot klavna daritev na altarju za naše grehe, tu, kjer preliva svojo nedolžno kri v odrešenje sveta — tu naj poklekne zemeljski romar, spominja naj se večnosti. povzdigne roko in srce in n^j v pobožni molitvi zajema iz milostnega studenca. Grešnik naj moli tu, da zadobi milost spreobrnenja: žalostni, da zadobi tolažbo in lek za zbegano svoje srce: obupajoči, da zadobi srčnost v boju tega življenja; pravičnik pa, da zadobi neprecenljivi dar vstrajati v dobrem do konca. Tako praznuje sv. cerkev dne\e Gospodove in dneve svetn»kov in uči svoje otroke, da jih praznujejo z njo vred. Duše v vicah prosijo živečo, vojskujočo se cerkev pomoči, k altarju stezajo svoje roke in .lagnje božje, katero molimo pod podobo kruha in vina, se združi z nami v molitvi in tudi za nje prosi nebeškega Očeta. Pa še v drugem oziru so nedelje in prazniki izvanredni dnevi v naše izveličanje. Potomci Adamovi smo, nagnjeni grehu, ki vemo, da celo pravični na dan sedemkrat pade. Te vezi pa se morajo streti, ako hočemo postati mi, sužnji greha, otroci prostosti, dediči nebeškega kraljestva. Potujemo v dolgo, neznano večnost; na tej poti morejo opešati nase moči, ako nam ne dohaja nebeška mana v puščavo tega življenja. Cerkev ima oblast zavezovati in odvezovati, na materinskem njenem srcu skesani grešnik vsako uro ob vsakem času zadobi odpuščanje in milost, miza Gospodova je vedno pogrnjena, da sprejema in okrepčuje utrujene in obložene. Vsakdo pa ve, da so nedelje in prazniki za to najbolj pripravni in najbolj slovesni dnevi. Tu naredi pričo maš-nika račun z Bogom, poklekne skesan pred altar, da prejme »kruh močnih", da zadobi srčnost in moč za potovanje v dolgo večnost — v večno blaženstvo. Pokrepčan in spravljen z Bogom želi Njega, ki ga njegova duša ljubi, bolj in bolj spoznavati in spoznanega bolj in bolj ljubiti. »Kdor je iz Boga, posluša besedo božjo" pravi Izveličar (Iv. 8, 47.) In on, ki se raduje v Bogu, hiti tje k vrelcu besedij večnega življenja. Tu ne vidi človeka, ki mu govori: v služabniku božjem vidi Gospoda samega. Njegove besede so mu luč, ki ga razsvetljujejo, plamen so, ki mu vžigajo v duši žar ljubezni. Luč se širi, ljubezen množi, čuti se poleg vrelca, iz katerega teče večno življenje, čuti se v družbi Prečiste in svetnikov, priznava, da so si vsi nebeščani izvolili najboljši del. „Kako prijetna so tvoia bivališča, o Gospod". (Ps. 83, 1.) S temi besedami zapušča božji hram. Domov grede čuti v sebi moč, ki ga vleče kakor navdušenega kraljevega pevca nazaj v Gospe .lov hram. Tej sili se vda tudi v popoldanskih in tudi v večernih urah: tje hiti, da v molitvi in pobožnem premišljevanju »raste v spoznavanju Boga". (Kol. 1, 10.) Pa tudi doma v tihi samoti se peča z mislijo na Gospoda in posvečuje nepretrgoma Gospodove dneve. — A še v drugem oziru 8e razodeva njegova pobožnost, v delih ljubezni. Izgled, nauk Gospodov ga spodbuja, da spoznava v revnih trpinih njega samega. Zato hiti v revno kočo, kjer vlada sila in pomanjkanje, tu dela darežljiva desnica, da za njo ne ve levica. Tudi v hišo žalosti hiti, da tolaži obupajoče. hiti k bolnikom, da v bolnem sobratu ; počasti trpečega Izveličarja. Ljubezen, ki ne umre, ga žene na gomile, v katerih vlida troh-| noba. Tu se spominja umrlih, prosi jim miru, živo se spominja na tem tihotnem kraju resnice, da smo popotniki na zemlji, da se moramo pripravljati za večnost. Tako bi morali biti praznični dnevi pred vsim dnevi molitve, a tudi dnevi prilike delalni ljubezni do bližnjega. — A zakaj niso, zakaj so uprav nedelje in prazniki redom mnogim dnevi, v katerih se namnožijo njih grehi, tako da so mnogim dnevi teme! Zato, ker so vsi oni spozna vši Boga pozabili nanj, na njegove zapovedi, pozabili, da je med gromom in bliskom govoril: »Spomni se, da posvečuješ sabotni dan"! Besede zakonodajalca so jim izginile iz mislij. Ne iščejo namreč, kar bi morali: Božjega kraljestva in njegove pravice: iščejo le jeze božje in kraljestva pekla. Zakaj pa pravi, goreči kristijani posvečujejo gospoduje dneve? Zato, ker vedo, da solnce tega sveta kmalu zatone, da onstran zatona vzide v lepšem svitu, da razsvetli tam lepši dan, ki nima več večera — dan vstajenja k večnemu nedeljevanju in praznovanju. L P. Božja volja nad vse! Blagor človeku, ki se ravna vselej in povsod po Božji volji in hodi tisto pot, ki je edino prava in začrtana od Boga. Kaj je pa Božja volja? Tolikokrat se sliši, to je Božja volja, in ljudje sodijo včasih prav. se večkrat pa neprav, kajti oni podtikujejo F svojo voljo in menijo, da je to Božja volja. Ako trešči v hišo, ki pogori do tal, ako kmetu toča uniči vse poljske sadeže, ako pobere smrt ženi moža, možu ženo, starisem otroka, vidite, to je Božja volja. Tega ni bilo mogoče človeku odvrniti, kajti vse kar imamo je od Boga. On je gospopar vsemu življenju in smrti. Blagor človeku, ki prenese vdan v voljo Božjo vse križe in težave, katere mu Bog pošlje in kliče z Jobom: „Gospod je dal, Gospod je vzel. Kakor je bilo Gospodu všeč, tako se je zgodilo. Ime Gospodovo bodi češčeno!u Ako pa kdo samega sebe usmrti, zapelje nedolžnega v greh. bližnjemu krade poštenje in čast, ali je to Božja volja? Gotovo ne. Bog ne mara tega. Oq nam je to prepovedal in ostre kazni večnega pogubljenja za to zažugal. Bog nas je ustvaril za nebesa. On hoče, da se vsi izveličamo in ne večno pogubimo. Božja volja je torej to. da vse naše dejanje in nehanje vredimo tako, kakor Bog hoče. Bog nam govori večkrat po svojih dejanjih in znamenjih tako jasno, da prav lahko spoznamo voljo Božjo, ako nismo slepi. Pot, katero nam sam Bog začrta, je gotovo prava in blagor človeku, ki sluša Božji glas in se drži zvesto in neustrašeno te poti. Vsaj ga spremlja Božja milost na tej poti in ako mu tudi Bog križe in težave pošlje, vender ne bode opešal nego srečno bo končal pot, ki pelje do živega Boga. rKer si bil v malem zvest, hočem te nad veliko postaviti- to mu bode plačilo, ker je vestno in natančno izpolnjeval Božjo voljo. Veren kristijan pa si tudi prizadeva Božjo voljo prav spoznati. Lepa navada je, da se priporočamo Mariji Pomočnici, ali presvetemu Marijinemu in Jezusovemu sr« u za spoznanje Božje volje, posebno kadar >i izbiramo stan. In kdor prav goreče moli in zaupljivo prosi, tega Bog gotovo usliši in mu da spoznati to Svojo voljo. Blagor mu. ki spozna Božjo voljo, pa se tudi po njej ravna. Naj potem pride kar hoče, Bog, ki je človeku pokazal pravo pot. ga bode tudi varoval na tej poti in mu bo vse potrebne milosti dal v toliki meri, da se bo srečno izveličal. Kako srečni bi bili ljudje, ako bi se zmenili za Božjo voljo, iskali jo in se tndi po njej ravnali. Tako pa celo taki. ki iščejo Božjo voljo in katerim se Bog razodene, mnogokrat zavržejo Božjo voljo in vse drugače ravnajo nego je Bo vlekel za lase na pravo pot. Odločitev imamo sami v rokah, ali z Bogom, ali brez Boga, kakor sami hočemo. Pot v večno življenje je le ena. če tudi ozka in trn jeva vender le pa prava — in le ena! Ker sem spoznal Tvojo voljo o Gospod vojskinih trum. hočem se vedno zvesto in natančno držati te spoznane poti. ki si mi jo začrtal v Svoji neskončni usmiljenosti. Gospod ne dopusti, da bi katerikrat krenil le za eden trenutek s te poti. Hvaljen bodi na veke vekov moj Bog in Gospod! 1 V»Ms — /'; ŽirortLih hrt hov. Izlam in krščanstvo. (Dalje.) Poročila nam povedo, da je bil Mohamed v selej jako vstrajen, podjeten in pošten. Ko je bil star 25 let, ponudila so mu je bogata 4< »letna vdova Kadidža za ženo. Mahomed je z veseljem vsprejel ponudbo. Živel je srečno s svojo priletno ženo, ki mu je rodila dva sina in štiri hčere. Tako je živel mirno in zadovoljno do svojega 40. leta. Doslej ni nihče opazil na njem kaj posebnega; bil je tak kakor vsi drugi arabski trgovci. A tedaj se je izvršila nakrat velika izprememba. Alah ga je čudežno poklical v svoje poslanstvo. Tradicija o tem njegovem poz vanju je jako različna. Vender približno soglaša v tem, da se je v mesecu ra-mazanu prikazal Mahomedu v sanjah angelj Džibril (Gabrijel) in mu dal neki spis, naj ga bere. Mahomed se je branil, a angelj ga zgrabi in tako stisne, da bi ubogi Mahomed skoro iz-dahnil. Nato se je vdal. Angelj mu je povedal, da je izbran za božjega poslanca. Potem je bil skoro vsak čas zamaknjen; Bog in angelj sta mu razodevala razne skrivnosti. Včasih se je celo njegova žena prepričala o prikazni in zato je bila ona prva vernica. — Potem je „razo-detjeu tri leta prestalo. Žalost Mahomedova je bila neizmerna. A na novo se je prikazal Džibril in odslej je prihajal vsak dan ter učil Mahomeda božjih skrivnostij. Mahomed bi bil moral kajpada pridobiti svoje someščane, da bi bili verjeli njegovemu poslanstvu. A to je bilo težk**. Čeprav ni bil siromašen, vender se ni mogel meriti z bogatimi rnekan-skimi aristokrati, ki so prezirali vsacega manj premožnega Arabca. Socijalne razmere so bile one čase v Meki podobne našim: nekaj rodovin je imelo skoro vse bogastvo v svojih pesteh, a velik del prebivalstva je bil brez vsakega imetja. Meka je imela že tedaj dosti svojega „proletarijata'\ Mahomed je izpre-videl, da je najbolje, ako se poprime nižjih slojev. Zato je proglasil po Alahovem navdihnjenju, da so bogatini grešniki, kateri prav gotovo po smrti ne pridejo v raj, če se preje ne očistijo s tem, da podpirajo siromake s posebnim davkom. Imenuje jih malikovalce (sura 96.): človek vganja malikovalstvo — ker je obogatel. — Ta njegov socijalistiški nauk mu je kmalu pridobil obilo pristašev, obenem pa tudi dosti sovražnikov. Skoro vsi premožnejši Koraišiti so nastopili proti njemu. Mahomed je u videl, da tako ne pojde dalje. Zato je gledal, kje bi si pridobil novih prijateljev. Poskušal je v sosednjih mestih in naselbinah navdušiti prebivalce za svoje ideje, a povsod so ga neljubez-nivo odpravili; nikjer se niso hoteli zameriti bogatim Koraišitom. Slednjič se je posrečilo že na pol obupanemu proroku najti ugodna tla svojim naukom. Bilo je to severno od Meke ležeče mesto Jatrib ali Medina. To mesto je bilo sprva popolnoma židovsko, a pozneje so se ga polastili Arabci in Zidje so se jim morali pokoravati. Mahomed je stopil najprej v tajno zvezo z Medinci, in ko je imel tam dovolj pristašev, preselil se je očitno z vsemi svojimi verniki na novo mesto.*) Tu so si sezidali hiše in se stalno naselili. V to dobo spada mnogo koranskih sur, katere je Mahomed pisal, kakor mu je kazalo.**) Kadar se je pojavilo kako nasprostvo proti njemu, napisal je naglo nekaj „božjih" besedi j, s katerimi Alah ostro obsoja nasprotnike svojega proroka. Glavni namen, radi katerega se je Mahomed oprijel Medincev, je bil ta, da se z njihovo pomočjo maščuje nad Meko. Za ta načrt jih ni bilo ravno težko pridobiti, ker že dalj časa je bilo nekako tekmovanje med Meko in Medino za trgovinsko prvenstvo v Arabiji. Najprej jih je znal Mahomed premotiti, da so bili v dno duše prepričani o njegovem božjem poslanstvu. Zato mu ni bilo težko prilastiti si neomejenega go-spodstva nad mestom. Pripravljal jih je na boj s tem, da je najprej z malimi četami napadal karavane in trgovce ter jim jemal blago. Ker se mu Zidje niso marali pridružiti, pričel je neusmiljeno gonjo proti Zidom. Vse židovske naselbine v okolici je opustošil, vzel jim imetje, nje same pa pregnal ali pomoril ali jih tudi zasužnjil. S temi roparskimi napadi si je mnogo opomogel. Zveste svoje vernike je obilo nagradil, ob enem pa si nabavil vsega potrebnega za večja vojna podjetja. Ko je pri nekem zavratnem napadu pomoril več Mekancev, dvignila se je vsa Meka proti Mohamedu. 1000 pešcev in 100 konjenikov je prihrumelo proti Mtdini; Mahomed je svojce navdušil za boj z obljubo, da mu je Alah dal 1000 angeljev na pomoč. Radi nereda v mekan- *> Ta Mahomedov beg (arabski »hedžra«) je tolike važnosti za nadaljni razvoj islama, da po tem dogodku štejejo še dandanes mahomedanci leta, kakor mi kristijani po rojstvu Kristovem. **) Mahomed je napisal vse one »resnice«, ki jih morajo verovati njegovi verniki. Zbirka teh zapiskov se imenuje arabski koran, ali: kur'an, kar bi se reklo po naše: berilo. Celi koran se deli v 114 sur (spisov); vsaka sura ima zopet večje ali manje število vrstic. Koran je pisan večinoma v govorniškem tonu, ker navadno je Mahomed prej govoril svojim vernim, potem ša le pisal. Opaža se tudi neki nestalen sistem, ki daje suram pesniški izraz, vender »ne doni našemu ušesu koranov slog niti dovolj harmonično, da bi nam pripravljal pesniškega okusa, niti dovolj jasno, da bi ga smeli imenovati izgledno prozo.« (Grimme. Mahom. II. Bd. 23.) Sure niso razvrščene niti kronologično. kakor so bile spisane, niti sistematično. Zato morejo islamski »teologi« tem svojevoljneje razlagati koranske nauke. ' škili četah je Mahomed res zmagal. Doneči sla-vospevi so bili kmalu na to spisani v ,,svetiu knjigi. Bogati plen in vojno odškodnino so si razdelili med seboj: peti del je bil odločen „pro-roku". Po tej zmagi je padel Mahomed še bolj kruto po Židih, ker se niso vdeležili boja. Celo nekateri zvesti „moslemini"*) so se ustavljali takemu početju. Meka ni mogla pozabiti sramotnega poraza. Na tihem se je pripravljala na boj. Tretje leto po hedžri se je bližalo 3O00 pešcev in 200 konjenikov Medini. Mahomed je zbral okrog sebe 1000 mož ter jim obljubil 500o angeljev na pomoč; drago je poplačal svojo trdoglavost, da se je kljub vsemu prigovarjanju spustil v boj: Mekanci so ga pošteno premagali. Padlo je <>f» muslimov in Mahomed sam je bil ranjen. Po tej bitki pri Obodu je pomogla Malio-| medu le njegova prekanjenost, da ga niso pustili verniki na cedilu. Prepričal jih je, da jih je Alah kaznoval, ker so premalo verni. — Ta poraz Mahomeda ni potrl: že dve leti pozneje je korakal z mogočno vojsko naravnost proti Meki. Več nego 10.000 oboroženih mož je vodil proti svojemu rodnemu mestu. Koraišiti so uvideli, da je vsak odpor zaman, zato so se vdali. Pri tej priliki se je pokazal Mahomed velikodušnega: pomoril je samo deset Mekancev, druge je pomilostil in jim pustil tudi imetje. Le islam so morali vspreieti in priznati njega za neomejenega gospodarja. Da se je Meka tako brzo vdala, iskati je vzroka v veliki lakomnosti Arabcev. Prebivalci Meke so videli, kako hitro so obogateli Mahome-dovi prijatelji; in ker jim je bilo bogastvo več nego bogovi in vse drugo, vklonili so se mu radovoljno, češ, tako si bodo na lep način pomnožili premoženje. Ta nada jih ni varala; pri roparskih napadih na Žide in paganske Arabce, koji niso marali za islam, so bili deležni bogatega plena. Mahomed je proglasil že prej za glavno in edino svetišče Cabo v Meki. Natvezil je svojim vernikom, da je to svetišče vstanovil Abraham. Predpisal je tudi, kako se mora častiti sveti kamen i. dr. Ko je bil osvojil Meko, mislil se ni vračati v Medino: a to je jako užalilo zveste njegove tamosnje vernike. Da se izogne kakim uporom, vrnil se je v Medino. *) Islam je arabska beseda in potnenja vdanost (v Boga); izpeljuje se od besede »sal;»m« (mir. blagor). Kdor se priznava islamu, imenuje se moslem ali mu si i m (v mno/.in. arab moslem in1, kar zn?či toliko kakor <*eta islamova. Tatu je živel zadnja leta silno razuzdano: ob enem je pošiljal čete in jih tudi sam vodil po vsej Arabiji. V 10. letu po hedžri je bila vsa Arabija v njegovi oblasti. Leta 11. po h. dne 12. rebija je nenadoma umrl. Prijatelji so ga umili in o polnoči pokopali na istem mestu, kjer je izdihnil. Za naslednika so izvolili koj nato Abu Bekra. ker ni Mabomed sam nikogar določil. Bo gosi o e Karol Cankar. Dalje pride.) Književnost. Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami. Zbral Anton Kržič. (Ponatis iz ..Vrtca" in „Angeljčkaa. — V Ljubljani 1901. Založilo društvo ^Pripravniški dom." Tisk Katoliške tiskarne.) Vrednik Vrtca" in »Angeljčku- prof. Kržič je naklonil s tem delcem šolski mladini, zlasti prvencem lep književni dar. V mladinskih listih „ Vrtcu" in ..Angeljčku" natisnjene pesmice — nad devetdeset jih je teh ljubkih otroških pesmic in do 70 slik in sličic; — je zbral in jih razporedil po vsebini. Razporedil jih je tako. kakor je mislil, da bode duhu mladine najbolj primerno. Da je stvar izborno pogodil, o tem >e prepriča vsak. ki knjižico vzame v roke. — Vse delce še da razdeliti v dva dela. V prvem delu se nanašajo pesmice na najvažnejše godove in čase v cerkvenem letu in na štiri letne čase. Nekatere med božičnimi, med posvečenimi Kraljici majnika in angelju varuhu, zlasti med onimi na grobovih so res ganljive — gotovo se vcepijo globoko v »nedolžna srca", posebno še. ker so tako lepo umerjene otroškim čutilom, nežnim srcem. V drnpem delu si slede vsakovrstne pesmi o vseh rečeh, ki so priljubljene nepokvarjenim sr. rm. Ljubke prinatisnjene sličice so prav umesten komentar vsebini, prav dober pomoček šibkemu spo-minju, nekaka vada. ki prisili vsakega, da bere tndi dotično pesmico in si jo s pomočjo slike vtisne v spominj. Kes, vsebina je za — nedolžna srca. Zbirka dela čast neumornemu vredniku, ki zbira že nekaj let okrog sebe mlade pesniške in pisateljske moči v ta namen, da preskrbi nedolžni mladini primernega berila. Mladina želi berila, če nima primernega, sega po neprimernem. Da to delo ni posebno lahko, o tem nas prepriča nedavno pretekla literarna doba. v kateri se je za mladino bore malo pisalo. Po tej knjižici naj bi torej segli skrbni stariši, kjer jim je težko najti primernejšega darila svojim otrokom. Katehetje, zlasti še šolska vodstva naj bi med darili, ki se konr-em leta dele pridnim šolarjem, ne prezrli te lepe knjižice. MladinoJjubi — bodi vam knjižica toplo pripo- con •• ' rocena. L. H. L Bratovske zadeva molitvenega apostolstva. a) Glavni namen za mesec februarij 1902: Delajmo pokoro (Namen potrdili in blagoslovili sv. Oče.) b) Posebni nameni: 8.* St. Jn ven olj. Slovenska mladina. Razširjanje prave omike po katoliškem časopisju. Katoliška duhovščina v Bose i. f.) St. Ciril Alekaandrljikl. Ugled duhovskega stanu pred svetom. Ponižanje nasprotnikov sv. cerkve. 10) St. Solaatika. Družba sv. Cirila in Metoda in njeni podporniki. Dejanska ljubezen do bližnjika. n.) St. DazldarlJ. Sv. Oče. S Francoskega pregnani redovniki. 12.) Pepelnlca Vestno izpolnovanje cerkvenih ukazov glede posta. Ljubezen do samote. 1*. St. GragorlJ DL Slovensko vseučilišče. Slovenski visokošolci. srednješolci in ljudskošolci. 14.) St. Valentin Slovenski bogoslovci. Premišljevanje trpljenja Kristovega. S. IL Bratovske zadeve N. 1). Gtosp* presv. Jezusovega Sroa. Zahvala. Napadla me je pljučnica tako hudo. da je zdravnik zadnje upanje odrekel in vsi okoli stoječi so čakali zadnjega izdiha. Ali naša ljuba Gospa je vslišala prošnjo moje dobre sestre in prav hitro se mi je izboljšalo. Sedaj izrekam najsrčnejšo zahvalo naši ljubi Gospej presv. Srca Jezusovega. Kranjska Gora. Jorip Pečar, duhoven v pokoji. Raznotero?!/. Bismarck je velik mož svojega nemškega naroda. Tudi ga časte Nemci v svoji hvaležnosti nad mero navadnega človeškega češčenja. Vse to bi bilo prav: vsak narod naj časti svoje velikane in svoje zaslužnjake. Narod, ki svojih odličnjakov ne časti, nikakor ni vreden sreče, da so se mu rodili. -- A zapiski generala grofa Blumenthal, ki jih je izdal te dni njegov sin, so pa pokazali, da je bil Bismarck pač velik mož, ne pa velik človek. Bismark ni imel človeškega srca. General grof Blumenthal je namreč 1. 1871 zapovedoval onemu topništvu, ki je oblegalo Pariz. Vsi generali nemške armade pa so trdili z Blumenthalom vred, da bode bombardiranje francoske prvostolnice brez Nemcem vgodnih posledic. Vsi so bili odločno zoper; že s strogo vojaškega stališča so bili zoper — ko bi jih tudi ne bili vodili nikaki humanitetni nagibi. — A takrat vsemogočni Bismarck pa je prisilil, da se je pariško bombardovanje nadal evalo še potem, ko so jasni postali nevspehi prvih dni. Bismarcksi jepostavil tem činom spomenik neusmiljenosti, rabelj-stva ter pomanjkanja vsacega človeškega čuvstvovanja. To zgodovinsko novost o velikem talentu Bismarcku človeštvo torej zahvaljuje sinu generala grofa Blumenthal. — Bismarck se sicer še počasti med pruskimi Nemci; žal, tndi morda še med avstrijskimi Nemci. In ne le med Nemci — v slovensko Celje prišed s koledvora zabereS nepo-srednje pred seboj nad hišami nadpisano rBismarckov trg." Torej Bismarck med Slovenci! A čuteč-nikov ga po teh odkritijih nikdo več ne bode spoštoval kakor čioveka. — To pa je bridko: človek biti in ne biti — človek! Odgovorni vrednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.