1^ M k s Ar XXXIV. Številka 33 rlji: občinska konferenca SZDL • Kranj, Radovljica, Škofja Loka - Izdaja Časopisno podjetje i-Glavni urednik Igor Slavec ■iurednik Andrej 2alar fLASILO SOCIA 4. maj — dan spomina na našega Tita, dan, ko so se mu s spoštovanjem in s trdno vero v prihodnost poklonili gorenjski delavci po vseh delovnih organizacijah, delavci, šolarji, vojaki, mladina in vsi občani in delovni ljudje Gorenjske. Včeraj, ob 6. uri zjutraj, ob začetku dopoldanske dnine, so se njegovemu spominu poklonili tudi jeseniški martinarji. - Foto: D. Sedej NARAVA V SKODELICI ČAJA Kranj, torek, 5.5. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO o bi * Katka vedela i«, vrtu je češnja zacvetela, lahen majski veter se je L njeno belo krošnjo. Beli cvetovi poplesujejo po ko opojno dišečih gorskih narcis, po preoranih U in po zelenih poljih, po prostranem dvorišču, razposajeni Igri zvrgolijo mlada otroška grla. Zutava, včeraj se praznično majniška, visi na pol Na četrti maj ni več praznično majniška in vihrajoča, mirno visi in še igrivi veter je noče i v nemi slovesnosti. nas, za odrasle, je četrti maj tegoben, žalostnega poln dan. Dan, ko nam ni za brsteči cvet okoli m, ko se naseli v srce bridka, a obenem ponosna H na Tita: četrti maj, ko sleherno jugoslovansko ostane v pomisli na največjega heroja, komunista, največjega sinu naroda. Človeka, ki mu svetovna piše najlepše strani, humanistu, velikemu velikemu človeku. Četrtega maja, ko se pokloni njemu in zastavi je-' plavžar, ves sajast in ožgan, ko se globoko i glave železničarja, vojaka, rudarja, tovarni-delavca za strojem ali ekonomista v pisarni, prav Ti četrti maj pa tudi brezskrbno vihrajo za žogo i kitke štiriletne Katke na bližnjem dvorišču. ve še, dekliČek, zakaj je zastava na pol droga; ne zakaj toliko odkritega spoštovanja zastavi in spo-doveka. Ne ve se — in nekako žal mi je. Mi, ki žhreli z njim, s Titom, smo bogatejši, bogatejši zanj, fcti občutek in za tisto toplino, ki nam je bila dana tfcrai trenutek, ko je prišel med nas, nam pomahal, Hftil koga izmed nas v naročje. Pa pozneje, ko smo **ti: vsak naš dvom je ovrgla njegova jasna misel, slutnjo pregnala njegova srčna vera v človeka, t *• njegovem plamenu smo se kalili in ostali Nfciatei, polni jasne in ponosne zavesti. Tako mi, i , jM ivobode, ki smo pred njim odklenili srca, tako lArfi, ki so se z njim vred borili in krvaveli ter zgradili ™ Wino - mi vsi, ki nam na četrti maj lije v srce tok It Medne. Ko bi Katka vedela, da ji mrši lase svobodni veter, (•.j več nikogar, pred katerim bi trepetala ali bežala; mri vedela, kako dobro živi, ko lahko z drobnimi Nki poščipne vse rozine iz potice in kako je lahko ^eu, da se sonce lovi v njeno brezskrbno igro. »Pi veš, Katka, kdo je bil Tito?« •Vem... partizan ... pa... je umrl. Vsi so bili tako Nsstni... risanke in zajčka ni bilo, ker so bili vsi tako -1 Msftai...« d Zdaj Še brezbrižno binglja z nogami in grizlja ja-^, a ko bo odrasla, bo Katka vedela. Vedela bo, *fcjj risi zastava na pol droga, vedela bo, zakaj smo na ksajski dan vsi tako žalostni. io vedela bo mnogo več: da je na svetu edina pot *i v počlovečenje sveta in človeka, vera v delo in *hrirjalno8t, vera v bratstvo, v mir, v humane in ena-tyivne odnose med narodi domovine in vsega sveta. In oaš Tito bi želel prav to: da Katka v svoje male '4kt lovi svobodno sonce vse leto in vse majske dni, ttftraee, da ve in izve veliko in mnogo več, da Katka Sfiijno veruje in se bori za vse svetle ideale svobod-•p rveta... D. Sedej Slovesno tudi v tujini -Jugoslovanski delavci in občani so po vsem svetu proslavili mednarodni delavski praznik s številnimi prireditvami, izleti in srečanji v svojih klubih. Na Švedskem je proslavljanje potekalo v znamenju bratstva in enotnosti ter privrženosti Jugoslaviji in predsedniku Titu. V Zvezni republiki Nemčiji pa so naši delavci poudarili še tesnejše vezi z domovino m delavskim razredom Jugoslavije, katerega sestavni del so. Prvomajska srečanja po klubih in drugih združenjih kot tudi na uradnih jugoslovanskih predstavništvih so bila povod, da naši ljudje vnovič poudarijo tesne vezi s socialistično, samoupravno in neuvrščeno Jugoslavijo s P.adanj? .brat«"va in enotno- nost? narodov in narod- Z območja jugoslovanskih klubov v r reiburgu in Siegenu naši zdomci med katerimi je tudi precej Alban ceV s Kosova, posebej poudarjajo, da vztrajajo na Titovi poti ter da nikomur ne bodo dovolili, da bi jih od nje odvrnil. Pred 1. majem in na sam praznik je bilo zlasti aktivnih deset klubov Jugoslovanov albanske narodnosti, ki so na svojih zborovanjih nedvoumno izrazili privrženost jugoslovanski skupnosti in prizadevanjem za nadaljnji družbenoekonomski razvoj Kosova. Popoldne so zatulile sirene po vsej Jugoslaviji, ob 15.05 in oznanile, da je ob tem času, pred letom dni, za vedno zastalo srce ljubljenega maršala ... V. Naši najmlajši, šolski otroci, kiji/i je imel Tito tako rad in med kate rimi se je vedno tako rad in z veseljem mudil ter se z njimi pogovarjal, oni, ki jim je želel vse najboljše in svetlo, lepo bodočnost, so se spomnili nanj s proslavami, priložnostnimi razstavami in pogovori Med nnmi tudi mladi z osnovne šole na Planini, ki so pripravili razstavo o litu. Razstava je obogatena s 174 slikami, prispevki otrok, knjižnimi deli in z gradivom, ki prikazuje zadnjo težko bitko tovariša Tita. Ze prvi dan so si razstavo ogledali predstavniki skupščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij mesta Kranja. Foto: M. Ajdovec Spominska seja v Beogradu Tito - v idejah in dejanjih Zastave na pol droga, znak neme žalosti. Včeraj dopoldne so se zbrali na žalni spominski seji v Beogradu najvišji predstavniki organov in organizacij naše države, CK ZKJ, ZIS, republik in pokrajin, federacije, delegacija zborov Jugoslavije, akademije znanosti in umetnosti, narodne armade, diplomatskega zbora, delavcev na začasnem delu v tujini, verskih skupnosti, delegacija Beograda in Kumrovca, najožji člani Titove družine in drugi. Na skupni žalni seji so z eno-minutnim molkom počastili Titov spomin, nato pa je spregovoril o Titu in o njegovi revolucionarni poti predsednik predsedstva Jugoslavije C vije ti n Mi-jatovič. Tito je, kakor je dejal Cvijetin Mijatovič, že zelo zgodaj spoznal zgodovinski pomen partije, njen smisel in njen edini cilj. Kot sindikalni aktivist je izhajal iz interesov delavskega razreda, ki ga je dobro poznal — le tako' je lahko našel pravo idejno in akcijsko pot za nadaljnjo krepitev partije. 2e tedaj je opozarjal, da je edino čvrsta povezanost osnovni pogoj za akcijsko učinkovitost partije. V pravem času je spoznal vse nevarnosti in prepreke, ustvaril je strategijo nove borbe partije, za enakopravnost vseh narodov in narodnosti. V vojni se je izkazal kot odlični vojskovodja — srečni smo bili, da smo ga imeli. V naši NOB je bila prvič v naši zgodovini postavljena resnična narodna oblast, krepila sta se bratstvo in enakost, rasla je obrambna moč naše države. Tito je sedem desetletij izgoreval v revolucionarnem gibanju in Jugoslaviji je pod njegovim vodstvom ras tel ugled v svetu — Tito je postal simbol borbe, moči, borec za mir in humane odnose. Danes stojimo trdno na Titovi poti in brezupni so vsi poskusi, da bi Jugoslavijo oslabili. Ostali bomo na naši poti, zgodovinsko potrjeni poti in ni sile, ki bi omajala našo trdno vero. Ostali bomo budni in preprečili vsake sovražne namere. Ostali bomo na poti socialističnega samoupravljanja, na svojih temeljih, na poti enakopravnosti, na samostojni poti, na kateri bomo še čvrsteje razvijali naš sistem. Borili se bomo za demokratično in humano družbo, v kateri bodo mlade generacije imele še boljše življenje. Tito je Jasno videl pot v prihodnost, Tito je in bo ostal s svojim delom in s svojim izročilom vedno naš, po njegovi poti bomo krenili tudi naprej in si prizadevali za mir in neuvrščenost v svetu... G LAS 2.STRAN TOREK. 5 MAJA 1*1 PO JUGOSLAVIJI Praznično ob L maju Po vsej domovini so delovni ljudje in občani proslavili praznik dela in so se množično zgrnili V kraje s staro delavsko tradicijo in obiskali predele, kjer je žarel partizanski odpor. Kranjčani so se zbrali na Joštu, Ra-dovljičani na Šobcu, Ljubljančani na Rožniku, Mah borčani na Brestaniškem jezeru, Primorci na Socerbu itd. Enako je bilo po drugih republikah. Na Fruški gori so ljudje na vsaki jasi doživljali prvomajsko razpoloženje in ga dopolnjevali s kulturnoumetniškim programom, gneča je bila pri Haj-duški česmi in Topčideru, na Ohridu ... Veliko ljudi pa je 1. maj praznovalo delovno. Rudarji so kopali v rudnikih, delali so pri plavžih, v papirnicah in na poljih. V Liki vse manj prebivalcev Na območju Like živi 90 tisoč prebivalcev, kar je v primerjavi z letom 1971, ko jih je bilo 106.000, približno 16 odstotkov manj. Po neuradnih podatkih se je število prebivalcev zmanjšalo v vseh petih liških občinah. Le ta 1900 pa je imela Lika 193.000 prebivalcev. Trajekt med Mljetom inPelješcem Med polotokom Pelješcem in otokom Mljetom je v četrtek začel voziti trajekt, ki bo odslej ta otok bolje povezoval s kopnim. Vozil bo .*°5a septembra in sicer med Trstenikom na Pelješcu m pristaniščem Polače na otoku Mljetu. Popust za upokojence V notranjem in mednarodnem > železniškem prometu imajo od 1. maja dalje vsi starostni in invalidski upokojenci 30 odstotkov popusta. Vodovod do šole Okrog 500 mladih Grosu-peljčanov je minulih deset dni pridno delalo. Kopali so 1,7 kilometra dolg vodovod do novega izobraževalnega centra Ivančna gorica—Stična. Tako so mladi, predvsem dijaki srednjih šol in višjih razredov osnovnih šol, izkoristili pouka proste dneve med prazniki. To je bila obenem priprava na mladinsko delovno akcijo, ki bo junija na Kozjanskem. Obletnica Labinske republike S prvomajskim ljudskim zborovanjem, ki se ga je udeležilo desetjne tisočev prebivalcev z območja Labina in iz vsega istrskega polotoka, je Labin proslavil 60-letnico Labinske republike in upora na Prostini, praznik dela in jubilej vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. Praznovanja so se udeležili tudi najvišji predstavniki Hrvatske, slavnostni govornik pa je bal predsednik predsedstva ZSJ Miran Potrč. Dejal je, da Jugoslavija letos prvič proslavlja 1. maj brez predsednika Tita in to prav sedaj, ko proslavljamo 40-letnico revolucije. Vendar nas ob tem opogumlja in radosti spoznanje, da je Titovo delo sveže in neusahljivo ter da odločno in dosledno nadaljujemo pot, po kateri nas je vodil. Njegovo neminljivo delo, njegove misli in ideje so zanesljiv dokaz, da je Tito še vedno z nami. Praznične Javorje V nedeljo, 26. aprila, so v Javorjih odkrili Joiti novičev kip v spomin 39 padlim z območja te km jevne skupnosti v letih 1941-45 - Prvič podel)* na tudi priznanja OF in krajevne skupnosti ODLIKOVANJA NAŠEGA PREDSEDSTVA - Predsednik kranj ske občinske skupščine Stane Božič je v sredo v imenu predsedstva SFRJ uročil visoka državna odlikovanja. Najvišjega, red dela z rdečo zastavo, je prejel Franc Oman. dolgoletni direktor Ibija. kije lani dopolnil 60 let Demeter Valenčič je prejel red republike s srebrnim vencem, Pavel Subic pa red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Red dela z zlatim vencem so prejeli Ciril Hudovernik, Jože Kavčič, Marjan Skok in Viljem Zener, red republike z bronastim vencem pa Anton in Franc Bajželj. Z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo so bili odlikovani Milan Blaško. Franc Kern, Alojz Pavlic. Stanislav Rotar. Janez Šifrer in Jože Valant, Dobrivoj Božovič pa je prejel red ljudske armade s sre brno zvezdo. 19 posameznikov in Plavalni klub Kranj so prejeli red dela s srebrnim vencem, podeljene so bile tri medalje za narod in ena medalja za delo. (jk) - Foto: J. Košnjek KRANJ_— Sekretar Jože Kavčič je sklical za ponedeljek, 11. maja, 90. redno sejo komiteja občinske konference ZKS. Člani komiteja bodo obravnavali gradivo za bližnje zasedanje občinske skupščine: analizo lanskega gospodarjenja v občini, poročilo o uresničevanju programa gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih kranjske občine in poročilo o obrambnih pripravah v občini. Govoril bo tudi o uresničevanju delovnega programa občinske konference. - jk Pokazati na slabe in dobre odnose Dobro pripravljena programska volilna seja občinskega sveta ZS Kranj je podrobno ocenila dosedanje delo, uspehe in slabosti — Vrsta predlogov za boljše delo vnaprej dosegani boljši j Kranj — Kljub prizadevanju občinskega sveta ZS Kranj, da bi imel čim tesnejše stike z osnovnimi organizacijami sindikata v vseh delovnih sredinah, znova ugotavljajo, da jim to še ni povsem uspelo.. V bodoče se bodo poskušali še bolj približati delavcem v združenem delu, imeti več osebnih stikov, več izmenjav mnenj, stališč in predlogov. Seveda pa se morajo pri tem angažirati tako vsi člani sveta kot ostalih organov sindikata. Le z živimi stiki bodo lahko prišli do pravih ocen delavnosti sindikata, ne pa tako, kot doslej, ko so bile ocene rezultat posebej iskanih in pismeno zbranih podatkov. Oblike neposrednega izmenjavanja izkušenj bo treba širiti in utrjevati preko kluba samoupravljavcev; njegova naloga ni le izobraževanje, kot je bila praksa doslej, temveč naj bo klub organizator in povezovalec organizacij združenega dela, medsebojnih posredovanj dobrih rezultatov oziroma metod in načinov dela, organizator strokovne pomoči itd. Med izredno pomembne naloge, sindikata sodi tudi utrjevanje delegatskega sistema, oziroma aktivno vključevanje osnovnih organizacij sindikata v reševanje bistvenih vprašanj našega razvoja, ki so sicer predmet samoupravnega odločanja delegatskih skupščin. Sindikat naj bi v svojih sredinah spodbujal k delu delegacij in delegatov, sooblikoval predloge in pripombe in tako pripomogel k sprejemanju takih odločitev, ki bodo v interesu širokega kroga delavcev. Sindikat pa se mora povezati tudi s krajevnimi skupnostmi, posebno tam, kjer za to obstojajo potrebe. Osnovni nalogi sindikata bosta še naprej, so znova poudarili kranjski sindikalni delavci, uresničevanje že začete gospodarske stabilizacije in pa utrjevanje samoupravnih odnosov v sleherni sredini. Vendar pa to ne sme sloneti le na ramah sindikata. Večjo odgovornost je tu treba terjati od Zveze komunistov, mladine in drugih. Vsak trenutek moramo vedeti, kje delo šepa, pokazati na slabo razvite odnose, poudariti dobre in seveda tudi ukrepati. Člani sveta naj bi sodelovali tudi pri programiranju dela osnovnih organizacij in spremljali uresničevanje tega programa. Točno bi se moralo vedeti, kje člani občinskega sveta zgubljajo stike z bazo, za katero so zadolženi. Cim bomo dosegli to, bodo zagotovo tudi pri delu osnovnih organizacij sindikata, pri gospodarjenju in seveda tudi pri naši samoupravi dosegam uuijoi rezultati. . j , Vsekakor pa je za uspešno delo potrebno tudi pravilno kadrovanje. Dokler izvršni odbori sindikata in samoupravne delavske kontrole ne bodo imele dobrih kadrov, dokler bo prevladovalo mnenje, da je treoa najprej kadrovati v partijske organe, pa v samoupravne, šele nazadnje pa v sindikat, toliko časa bomo še ugotavljali slabosti v njihovem delu. Med osnovne naloge pa so kranjski sindikalni delavci znova uvrstili skrb za delavca, za zagotovitev njegovega realnega standarda. Poudarili so, da bremena stabilizacije ne more nositi le osebna poraba, ampak bomo večja odrekanja morali vgraditi tudi na ostala področja gospodarjenja. D.Dolenc Tržiški odlikovanci Tržič - V četrtek, 30. aprila, je bila v Cankarjevem domu v Tržiču slavnostna akademija v počastitev 40. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov, ustanovitve Osvobodilne fronte ter 1. maja, praznika dela. Ob tej priložnosti so podelili tudi državna odlikovanja. Prejeli so jih: Karel Kravsar, Janez Kavar, Vladimir Erjavšek, Branko Veselinovič, Marija Faganeli-Greif, Nada Polajnar, Peter Anko, Janez Ude. Slavko Teran in Drago Balukčič. H. J. Javorje - Prvo nedeljo po 27. marcu praznujejo sicer Javorci in okoličani svoj krajevni praznik. V spomin na tisti dan leta 1945, ko se je sovražnik skupaj z domačimi izdajalci v onemoglem besu lotil nebogljenega prebivalstva, ko je zagorelo tudi na Matikuš v Zapreva-lu, ko je sovrag naredil tu enega najhujših zločinov; v gorečem Mati-kuševem mlinu je zgorelo sedem ljudi, sedem Bohinčevih: pet otrok in starša. Prav ta žalostni dogodek je na hrastovem deblu upodobil umetnik-naivec Peter Jovanovič iz sosednje Zetine. Letos so krajevno praznovanje združili s praznovanjem 40-letnice vstaje, 40-letnice ustanovitve OF in 1. maja. Prvič so najbolj zaslužnim krajanom podelili tudi priznanje. Priznanja OF za svojo delo med NOB so dobili: Anton Tušek iz Ce-tene ravni, Marica Peternelj z Mu-rave, Jože Dolinar iz Javorij in Osnovna šola Javorje, podružnic šola OS Ivana Tavčarja Goren« vas, ki je bila kot ena prvih par rižanskih šol pri nas med vojno p»- žgana. Priznanja krajevne skupnosti m so dobili najprizadevnejSi kraju* Vencelj Peternelj, predsednik mx KS, Pavel Dolenc, predsednik skr* ščine KS, Milan Gartnar. predseJsi konference SZDL in Franc Frank član delegacije KS. Na slovesnosti ob odkritju ss?-menika je zbranim krajanom sprat voril Tone Volčič iz Kranja, neto* nji komandant Škofjeloškep oi reda, ki je prav tu februarja 1945 ki najhujše boje s sovražnikom Sp> menik je odkril poljanski prvobom spomeničar Maks Kalan. V bofit» kulturnem programu pa so nastopi otroci javorške osnovne Sole. doos1 pevski zbor in folklorna skupini h vorje. D. Dok* Tržičani v Franciji Tržič - Letos tržiška občina praznuje pomembno obletnico: petnajst let pobratenja s francosko občino Ste Mane aux Mineš v Alza-ciji. Pobratenje se je rodilo iz pristnih francoskih internirancev, zaprtih na Ljubelju, ter Slovencev, interniranih v taborišču blizu tega francoskega mesta. V petnajstih letih se je med prebivalci obeh mest razvilo nešteto prijateljskih vezi. Tovariški in neposredni stiki obstajajo tudi med raznimi organizacijami in društvi. Med letošnjimi prvomajskimi prazniki v pobrateni francoski občini gostuje 53 Tržičanov: uradni predstavniki, člani šahovskega društva, strelske družine Štefe Anton-Kostja ter Mladinskega gledališča Tržič. Skupina predstavlja nadaljevanje lanskih srečanj šahistov in strelcev, ki je bilo v Tržiču, obenem pa dodaja v pisano paleto pobratenja novo kvaliteto: predstavitev amaterske tržiške kulture, ki jo je doslej prikazala le folklorna skupina Karavanke. Osnovni namen prvomajskega obiska Tržičanov v pobrateni občini je nadaljevati pristno prijateljstvo dveh občin ter poudariti pomen prvomajskega praznovanja v Ste Marie aux Mineš, kar je bila izrazita želja vseh treh sindikalnih orga- občine. zadnjih obisk« 1 Slovesno na Primskovem — Tako kot v številnih drugih krajih Gorenjske so tudi na Primskovem v Kranju proslavili praznična 27. april in l. maj. Posebno slovesna je bila podelitev odlikovanj predsedstva SFRJ zaslužnim krajanom. Na sliki dobitniki odlikovanj. — B. M. nizacij francoske vanje 1. maja v imelo, kot so poudarili p sindikata med zadnjim Iržiču, v Ste Marie aux prave vsebine. Prav zato bo pbisk impulz prizadevanjem kata v pobrateni občini, da povrne prvotni pomen. Uspela prireditev v Naklem Naklo - V počastitev r. je TVD Partizan Naklo prvtf' niziral Pohod od spomenika*« menika na območju krajev« " nosti Naklo. Pohodniki so šh i spomenika ustanovitve prve ske čete na Cegelnici, mimo i nika padlim drugega bataljona! krškega odreda v Strahinju, M osrednjega spomenika v Nakks* pohod zaključili na Okroaiea, grobu padlih v okrogebki Skoraj 150 domačinov in Kranja in Tržiča se je l_ pohoda, ki bo postal v prihodnji d k-iona len. V soboto zvečer K f osrednja proslava s kresovanjes' športnem igrišču. D. F Izobraževanje mladih železarjev Jesenice - Koordinacijski Zveze socialistične mladine v niškt železarni je aprila pi minar za novo izvoljena v osnovnih organizacij iz ten organizacij in delovnih sku Petdeset*mladincev se je seznani* akcijo za izbor najboljšega mlaft delavci samoupravljala. Ghn\i vali so tudi naloge mladih na p« ročju splošne ljudske obrambe * družbene samozaščite. dolbW mladinske organizacije v politkV sistemu socialističnega samoupnj' ljanja in aktivnosti v idejnopc&tr nem delu ter informiranju. Seminar je bil nadvse usj.y^ Udeleženci so pokazali veliko ttj manja za predavanja, zelo aktiv*1 pa so se vključevali tudi v raifvtV H. kongres samoupravljavcev Trdno po samoupravni poti beograjskem centru Sava se je član CK ZKJ in «to federacije ter predsednik komisije za izde-t» resolucije Kiro Gligorov pogovarjal z doma-u in tujimi novinarji o aktualnih vprašanjih iljnjega razvoja socialističnega samoupravna in o pripravah na III. kongres samo-iljavcev - Kiro Gligorov je no-seznanil s pripravami na povedal je, da bo na sre-1400 delegatov, ki jih bodo po *i Jugoslaviji volili tajno — na *ia 4000 zaposlenih delavcev ?i delegata — povabili pa bodo 80 zaslužnih dolgoletnih sindi-*ss delavcev. 90 odstotkov vseh J&otov bo neposrednih proizva-Jbv. Do zdaj so iz ogranizacij antene*? dela dobili že 125 spoli V odgovorih na vprašanja novi-*jt*jeKiro Gligorov poudaril, da J kongres samoupravljavcev ne bo * a ped odstopil od strateške •tri razvoja samoupravljanja, ki utemeljili z delavskimi ji leta 1971, z ustavo iz 1974 rn z zakonom o združenem Poglavitna naloga kongresa pa u ocenimo in spoznamo, zakaj ftrateftih ciljev ne uresničuje-oriroma zakaj se prepočasi jajo v praksi. osnovne teme bodo prevlado-at kongresu: kaj storiti, aa vci odločujoč dejavnik pri iju, razporejanju in delitvi kako izboljšati proces ja in združevanja našega va in kako izboljšati dele-. Prisotna pa bo seveda izacija ter ekonomski in problemi delavcev. o tem bo moral sprego-, je poudaril Kiro Gli-lj delavci še danes ne ■jo z vso akumulacijo, tem-!njena delitev določa »od zgo-sedanje razprave po te-organizacijah kažejo, da delegati zahtevali odločne *. ki naj bi onemogočili razne Mitične. poslovodne in III. KONGRES SAM O UPRAVLJALO EV JUGOSLAVIJE V 1981 j bančne ustanove pri razpolaganju z delavčevo akumulacijo. Vse premalo se naši delegati še zavedajo pravjc, ki jih imajo z našim delegatskim sistemom, je poudaril Kiro Gligorov, in zato je tu še vedno premalo slišati interese neposrednih proizvajalcev. Odprto in kritično pa bo kongres spregovoril tudi o nagrajevanju in vzpodbujanju ustvarjalnega dela. o zmanjševanju zaposlenih v interesnih skupnostih, o prestruktuira-nju našega gospodarstva, o večjem usmerjanju v pridelovanje hrane, pridobivanje energije in surovin, o enotnem jugoslovanskem trgu, ki naj bi podrl občinske, regijske in republiške meje. Vsekakor pa je kongres samoupravljavcev ena izmed faz v pripravi partijskega kongresa, saj bomo na njem .temeljito in kritično analizirali prehojeno pot in poiskali prave smeri razvoja. Seveda, trdno po samoupravni poti, in nič drugače. Gorenjski sejem >red novo prireditvijo /5 do 20. maja bo v Kranju sejem malega go-irstva — Velika razstava inovacij , V/, ij - Prireditve na Gorenj-tejmu si sledijo skoraj brez i. Niso še povsem pospravili ijskim sejmom, ko so že sredi za sejem malega gospodar-Le toliko časa bo vmes, da miru prekopali pot za vleko *tojnej*ih kablov in kanalizacije *v*o halo, ko bo moralo že spet jb»nared za razstavijalce in obi jNeenovega sejma, fcjtn malega gospodarstva bo ' prinesel zanimivo novost: raz-inovacij. Kar blizu polovice ega prostora bo zajela, je med odgovornimi na Go-gospodarski zbornici, razi-skupnosti in ljubljanski k prišlo do uskladitve pro-razatave in kraja prireditve, je, da bo junijski III. kongres vljavcev dal velik pouda-tndi temu delu našega ustvarja »gospodarstvu. In l«ot Je dejala topnem posvetu pripravljavcev predsednica Medobcinske-lnega sveta za Gorenjsko Sulgaj, inovacije niso noben , ki naj bi si jih ogledal le krog strokovnjakov. Inovacije ijo med širok krog ljudi. Prav **jnki sejem pa je mesto, kjer si 'fUUvo lahko ogledala resnično Hft ljudi. Bo pa ta razstava S podlaga za osrednjo slovensko •tivo inovacii v prihodnjem ali Ni naslednjih let. g Wa največjih in nagrajenih * Saj zadnjih let bo tu prikazana: « telezame Jesenice, Leka, Lito-I ^ Iakre, Elkoma, Železarne J * KŽK, Krke in druge. Inova-k i bodo predstavljene slikovno. u manjše stvaritve pa bodo J Majvljene tudi fizično. Prav bi 4 ^ 4« bi jih bilo kar največ z Go-*j Sši. da se gorenjsko gospodar-J sinjimi spozna. Vse raziskovalci ^*^nosti naj bi predstavile svoje t *tomt inovatorje in njihova dela ' tanovnem delu sejma bo seveda V "Ovijeno gorenjsko in sloven- V *' wlo gospodarstvo. Pa tudi iz \t ^va, saj so že prijavljeni pro-iV Ski iz Italije, Avstrije in Za- hodne Nemčije. Prav je, da se na takšnem mestu najdejo veliki in majhni proizvajalci, torej tudi industrija, ki potrebuje kooperante iz malega gospodarstva, ki bi lahko uspešno dopolnjevali proizvodne programe industrije. Od velikih delovnih organizacij, ki iščejo kooperante v malem gospodarstvu oziroma z njimi Že dolga leta uspešno sodelujejo, bodo tu Iskra, Gorenje, Magos, LTH in drugi. Sodelovala pa bodo tudi vsa obrtna združenja Gorenjske, Ljubljane do Grosupljega, Slovenska Bistrica, pričakujejo pa tudi Celjane. Koprčane in Novomeščane. Do 10. maja, dokler sprejemajo prijave, pričakujejo še številne razstav-ijalce. Da je za sejem izredno zanimanje ne le doma, temveč po vsej Jugoslaviji, potrjuje že to da bo iz Beograda prišlo pet posebnih avionov obiskovalcev, dva avtobusa sta najavljena iz Valjeva, javljajo se pa tudi iz Bihača, Subotice in od drugod. D. Dolenc III. kongres samoupravljavcev Franc Vončina: »Gorenjsko gradbeništvo ima še veliko možnosti povezovanja« Kranj - Vrsto ključnih problemov, ki tarejo gorenjsko gradbeništvo, je vpetih v sporočilo, ki so ga za III. kongres samoupravljavcev skupno pripravili gorenjski gradbinci Gorenje, Tehnik, Gradbinec, Kovinar Jesenice. Tozd Gradbeništvo, pa Inštalacije, Iskra in Elektrotehnično podjetje Kranj. O tem, kakšni problemi jih tarejo in kakšne rešitve nakazujejo, smo se pred dnevi pogovarjali s tovarišem Francom-Vončino, predsednikom sindikalne konference v Gradbincu in delegatom gorenjskega gradbeništva na III. kongresu. »Naša tematska razprava sloni na združevanju dela in sredstev na podlagi dohodkovnih odnosov za zagotavljanje zanesljivosti in tržnosti v delu in razvoju, sem pa seveda spada optimalna delitev dela med graditelji, stabilna za-loženost s surovinami, energijo, zapiranje posameznih gradbenih delovnih organizacij v občinske, regijske ali republiške meje, povezanost gradbenikov v regiji in navzven, sposobnost nastopati na zunanjih trgih itd. V tej skupni razpravi smo ugotovili, da smo na Gorenjskem že dosegli določen napredek v povezovanju - in združevanju sredstev na dohodkovnih osnovah, vendar možnosti so" še velike. Na Gorenjskem že postaja problem to, ker je nekaj gradbenih delovnih organizacij povezanih v en SOZD. druge so pa v drugem. Veliko lažje bi bilo dogovarjanje v enem samem. Sicer so bili ti sozdi organizirani iz različnih interesov, ki pa so vezali bolj formalno. Zdaj. ko prihaja do uresničevanja, pa že naletujemo na težave. GIPOS ima na primer dobro samoupravljanje, nima pa možnosti delovanja na zunanjih tržiščih, ker prave notranje povezave še ni. Potrebni bi bili dogovori med sozdi kot je SCT in Pionir, ki že imata delovišča zunaj naših meja. Vendar še vedno vsak gleda le na svoj interes. Preveč je še podjetniškega obnašanja.« »Do kakšnih povezovanj pa je na Gorenjskenvže prišlo?« »Medsebojnega sodelovanja na osnovi skupnega pridobivanja dohodka na skupnih gradbiščih še ni bilo, dogovarjamo pa se že za skupne naložbe v izkoriščanje starih betonarn, peskokopov, v nove objekte kot je na primer železokrivnica, v skupne delavnice za popravilo gradbenih strojev in podobno. V redu bi bila tudi skupna naložba v skupno nabavo armaturnega železa. Vse nabave gradbenega materiala slone še vedno na sporazumih, ne pa na dohodkovni povezavi. »Cena stanovanjskih površin nenehno raste. Bi se jih dalo kako zaustaviti, ali vsaj omiliti njihovo rast?« »Vsi izvajalci del pri gradnji stanovanj so danes le pogodbeno vezani. Dohodkovna povezava bi morala nastati že od priprave zemljišč, izdelave načrtov do končne izgradnje stanovanj. V enem stanovanju nastopa več kot 2(X) proizvajalcev, če pomisliš na vsa dela od parketa do ključavnice. Ce bi vsak gledal končni izdelek, bi bilo drugače. Tako pa vsak po svoje navija ceno, cena kvadratnega metra pa raste .. .« Tudi o tem bo spregovoril III. kongres. Pa še o marsičem, kar zadeva gradbeništvo. Na primer o tem, da delavce, ki jih gradbeništvo usposablja zase. jemlje industrija, ki nudi lepše in boljše delovne pogoje dela, o tem, da so nekateri sistemski zakoni oziroma predpisi močna ovira za nemoteno delo v gradbeništvu, predvsem planiranje. Predvsem pa smatrajo, da nekateri zakoni kot tisti o licitaciji, O carinskih predpisih za rezervne dele in podobno, niso prilagojeni zakonu o združenem delu. To bo vsekakor nujno spremeniti in o tem bo III. kongres moral reči svoje. Prav pa bi bilo, da bi še pred kongresom na Gorenjskem o teh vprašanjih sklicali problemsko konferenco, pa naj bo nosilec sindikat, partija zbornica ali gospodarska F). Dolenc Odločitev ta mesec Prijave v začetni letnik srednjega usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem kažejo razkorak med željami učencev in vpisnimi mesti v posameznih programih - Ta mesec bo glavni del preusmerjanja sklenjen > Na* po^njskem zaključujeta v tem šolskem letu osmi razred 2602 u*en£a< osnovnošolsko obveznost v nižjih razredih, to je v šestem in sedmem, pa še okrog 200 otrok Nova šolska mreža, kot jo zahteva usmerjeno izobraževanje, dovoljuje v 93 oddelkih vpis v prvi razred za 2790 učencev. Število vpisnih mest v posameznih vzgojnoizobraževalnih programih, teh je na Gorenjskem 34, je v glavnem prilagojeno potrebam združenega dela. Za dva oddelka odstopa navzgor le pri trgovinski dejavnosti, navzdol pa za enega pri naravo-slovno-matematični usmeritvi. Prvi krog vpisov učencev v začetni letnik srednjega usmerjenega izobraževanja je bil sklenjen 14. aprila. Do tedaj je oddal prijavnico 2401 učenec. Pomeni, da so v nekaterih šolah še precejšnje praznine, po drugi strani pa se je za posamezne programe odločilo preveč učencev. Poglejmo na kratko, kje se pojavljajo največji razkoraki. Dovolj prostora je še v železarskem izobraževalnem centru na Jesenicah, kjer tako v skrajšanih kot tudi nekaterih srednjih programih manjka kar prek sto učencev. Za zdravstveno šolo se jih je opredelilo približno štirideset preveč, medtem ko je število prijav v gimnaziji oziroma družboslovno-jezikovni usmeritvi usklajeno z vpisnimi mesti. V Kranju se pojavlja največji presežek v Iskrinem šolskem centru, in sicer pri programih za elektroenergetike, elektronike in kovinarje-strojnike, medtem ko za obdelovalce kovin« in upravljalce strojev ni dovolj zanimanja. Primanjkljaj je tudi v gradbeni usmeritvi, saj je bilo sredi aprila v primerjavi z 270 vpisnimi mesti za vse programe komaj 24 prijav. Preveč jih je v naravoslovno-matematični usmeritvi, premalo pa v gumarstvu ter v tekstilni in obutveni dejavnosti. Malo učencev se je odločilo tudi za kuharje in strežnike v gostinski šoli na Bledu, škofjeloška gimnazija jih bo morala nekaj napotiti drugam, podobno kot šolski center za kovinarsko in avtomehansko stroko. Preusmerjanje učencev je že v polnem razmahu. Vodijo ga komisije za spremljanje vpisa ob sodelovanju skupnosti za zaposlovanje. Pri tem upoštevajo mnenje osnovne šole in skupnosti za zaposlovanje, smer izobraževanja glede na potrebe združenega dela in Štipendijski odnos. Iz podatkov lahko razberemo, da je zanimanje učencev za družboslovne usmeritve še vedno precejšnje, čeprav nekoliko manjše kot prejšnja leta. Pojavlja se predvsem zaradi delitve na »moške« in »ženske« poklice. Zato bo preusmerjanje še posebej zahtevno, saj je za družboslovne usmeritve razpisanih le 30 odstotkov vseh mest v gorenjskih šolah. Do 1. junija, ko bodo prijavnice učencev potovale iz šole v šolo, bo glavni del preusmerjanja končan. Potem bodo posebne izobraževalne skupnosti sklepale o omejitvah vpisa, o povečanju zmogljivosti posameznih programov in o izbiri, osrednje dnevno časopisje pa bo učence sproti seznanjalo s primanjkljaji in presežki prijav. H. Jelovčan Svoje mora reči še razprava Kranj - Komite občinske konference ZKS Kranj je lani oblikoval delovno skupino in ji naročil, naj pripravi predlog razvoja in organiziranosti strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti v kranjski občini. To ni bila lahka naloga. Temeljila ni le na ugotovitvah komiteja, da je stvari na tem področju treba bolje in enotneje ^organizirati, ampak je bilo takšnega mnenja tudi predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Predvsem je Kranjčane vodila želja, da morajo biti strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti enotno organizirane, bodisi samostojno ali v okviru občinskega upravnega organa oziroma strokovnih služb, vsaj kar se finančnih in administrativnih del tiče. Prav tako je komite ZK, ko je lani obravnaval to problematiko, menil, da imajo strokovne službe interesnih skupnosti predvsem na- logo pripravljati takšno gradivo za skupščine, na osnovi katerega se bo mogoče odločati in poiskati najboljše rešitve, celovite in popolne. Strokovne službe morajo prav tako služiti vsem interesnim skupnostim in vzpodbujati svobodno menjavo dela. Osnova za oblikovanje enotnih strokovnih služb mora biti občina, kar bo sicer pri interesnih skupnostih regijskega ali širšega pomena težje, vendar je uresničljivo. Ko je kranjski komite ZKS v torek ocenjeval, kako je delovna skupina opravila delo (vodil jo je Edo Resman), je izrekel pozitivno oceno. Marsikaj bo v razpravi še treba dodelati in opredeliti ter mogoče poiskati še boljše rešitve, kot so pokazane v gradivu. O vsem tem mora reči svojo besedo združeno delo, prav tako pa tudi delavci strokovnih služb in organi interesnih skupnosti ne smejo stati ob strani. J. Košnjek Jezikovno razsodišče (20) Jezikovno barbarstvo v strokovnem časopisu ČASOPIS ZA KRITIKO ZNANOSTI je posvetil številko 37-38 (1980) »politekonomskim problemom sodobnih migracij« (po slovensko »političnogospodarskim vprašanjem sodobnih selitev); ponekod v številki se dobesedno megli od najrazličnejših jezikovnih nesnažnosti. Nekaj primerov: »Ce gledamo izvoze delovne sile pa je pojav nekaterih dolgoročnih negativnih posledic (OECD 1976) v zadnjih letih pripeljal v deželah emigracije do uvajanja različnih političnih ukrepov, z namenom ustavitve nekontroliranega izvoza delovne sile in z namenom zavarovanja delodajalcev proti odhajanju delavcev« (str. 6). »Pogoji za pojav mednarodnega migracijskega jedra se nahajajo v neenaki stopnji razvoja dežel izvoza in uvoza dela« (str. .12). »Eden del slovenske kvalificirane delovne sile odšel je na začasno delo v tujino.« »Ti nas pristopi tudi vpeljujejo v osnovne načine reševanja tipično emi-imigrantske situacije« v kakšni se nahaja Slovenija, in podajajo optimalne strategije za nadaljnje ukrepe . . .« (str. 300). itd. Jezikovno razsodišče je o prenekateri jezikovni pregrehi te vrste že izreklo sodbo, npr. v zvezi z znamenitim listkom iz Kanditove bon-boniere; zdaj pa se je pravi cvetober podobne slovenščine nabral v resnem strokovnem časopisu, ki ga na Slovenskem izdaja »Univerzitetna konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Ljubljana in Maribor«. V njegovem uredništvu in svetu pa sedi vrsta bolj ali manj znanih mlajših kulturnih in znanstvenih delavcev — vsi so na ovitku tudi poimensko zapisani. — Vsem in povrhu še Kulturni skupnosti Slovence predlagamo, naj resno pretehtajo dostojnost, razumljivost in s tem smiselnost takšnega javnega pisanja, on tem pa izmerijo razsežnosti cinizma, kakršen se s takšnim odnosom do slovenske besede kaže že v osrčju najtehtnejše slovenske misli! Razsodišče vapi posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim rii vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za holjšt' jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče. RK SZDL Slovenije. nl(KK) Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrl>! G L,AS4 STRAN T0BEK.5.MMUS1 Zgledna deska otoške Iskre V Iskri v Otočah bodo nadomestili nekatere uvožene materiale z domačimi in če bodo uspeli, bodo prihranili 700.000 ameriških dolarjev — Uvajanje lastftega znanja in lastnih sposobnosti Otoče - V Iskri Elektromehaniki Otoče. kjer se ukvarjajo s proizvodnjo električnih merilnih instrumentov, so v prvih treh mesecih letošnjega leta dosegli zadovoljive poslovne rezultate. Prihodek in dohodek so znatno povečali predvsem zato, ker so uvedli dosledne varčevalne ukrepe in tako porabili manj materiala, povečali produktivnost, izvedli delno reorganizacijo in se preusmerili v proizvodnjo donosnejših artiklov. Cene so vzdignili le za 15 odstotkov. Vendar pa v Iskri ugotavljajo, da poslujejo iz dneva v dan, saj imajo hude težave z uvozom potrebnega materiala. Ze lani so se s stabiliza- cijskim programom obvezali, da bodo čimveč uvoženih delov nadomestili z domačimi, povečali izvoz in zmanjšali uvoz. Čimbolj naj bi se preusmerili na zahodno tržišče ter prodajali tiste proizvode, za katere je na tržišču največ povpraševanja. V Iskri Otoče, kjer imajo zelo dobro kvalifikacijsko strukturo zaposlenih in kjer dobro dela njihov razvojni oddelek, pohvalijo pa se lahko tijdi s številnimi predlogi in izboljšavami, imajo kar okoli 10.000 »pozicij« različnih materialov. Tako se ukvarjajo s kar najbolj zahtevnim elektronskim delom in tehnologija poteka preko računalnika, prav tako tudi planiranje, da lahko obvla- ^^^hJ^M^ nad°™°»<° doma, so rekli v Iskri Otoče in že so KOVINSKO PODJETJE KRANJ p. o. Sučeva ulica 27 ■ k V t] I Raspisna komisija pri D8 KOP Kranj I j I J raspisuje dela in naloge' INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Za individualnega poslovodnega organa je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih zakonskih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjuje še naslednje pogoje: - da ima visoko ali viSjo izobrazbo strojne, ekonomske ali pravne smeri, - da ima 5 let delovnih izkušenj ustrezne funkcionalne usposobljenosti, - da je moralno politično neoporečen in da se zavzema za razvijanje socialističnih samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov, - da ni vodil organizacije združenega dela zoper katero je bil uveden stečajni postopek, - da ni kaznovan za kazniva dejanja, ki bi ga karakterizirala kot neprimernega za opravljanje te funkcije, - da sprejema program razvoja delovne organizacije. Od kandidatov pričakujemo sposobnosti vodenja, komuniciranja, dinamičnosti in ekspeditivnosti. Mandat individualnega poslovodnega organa traja 4 leta, z možnostjo ponovnega imenovanja. Pri opravljanju del in nalog ima delavec posebna pooblastila in odgovornosti. Kandidati naj pismene prijave, s kratkim življenjepisom, opisom o dosedanjih delovnih izkušnjah in s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev, pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti s pripisom »za razpisno komisijo« na naslov Kovinsko podjetje Kranj, Sučeva 27. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje 30 dni po preteku razpisnega roka. dajo vse operativno delo. Prav zaradi širokega izbora materialov imajo večje težave z nabavo repro-materiala iz uvoza. Zato so se odločili, da stabilizacijski program ne ostane le na papirju in so napravili pomemben korak naprej. Njihovi rezultati so že danes vidni, pobudo za nadomeščanje uvoznih materialov pa je prispeval direktor Jernej Vrtač ni k ki takole pravi: »V razvojnih skupinah smo razčlenili določene »pozicije«, jih opredelili tako, da smo se domenili, da jih lahko nadomestimo z domačimi. E le k trome -hanske izdelke lahko dobimo doma, medtem ko moramo elektronske elemente še vedno uvažati. Naša akcija poteka tako, da smo na posebno desko zapisali dvanajst najbolj kritičnih »pozicij« od stotih, tistih 12, ki po vrednosti največ predstavljajo. Opremili smo jih z vsemi zahtevami in tako predstavili delavcem, kooperantom, delovnim organizacijam. Odzivi so že tu in povedo, da so nekateri posamezniki ali delovne organizacije zmožne dele izdelati doma. Če*bi nam akcija uspela, bi letos zmanjšali uvoz od planiranih milijon 700.000 dolarjev za okoli 700.000 dolarjev. Največji problem so magneti, ki jih bo delala TOZD magneti v Ljubljani, potem so še nosilec konice in okvirček ter drugi elementi, ki se jih bodo lotili naši inženirji in tehnologi. Trije kooperanti pa so pripravljeni izdelovati os, spiralo in vzmetni ležaj. Ker uvajamo raziskovalno delo in izkoriščamo domače znanje, smo se tudi domenili, da bodo inovatorji uporabljali predvsem domači material in z uvoženim naj bi bila v razmerju 90 proti 10. Sklep delavskega sveta je tudi, da mora imeti vsak instrument to razmerje, če se le da: se pravi, da bi uporabljali predvsem domači material. Lani smo se odločili za nov bimetalni sistem za merjenje električnih tokov, ki vsebuje že to razmerje v materialih, ko je iz uvoza le bimetalni trak. Prej pa smo uvažali ves sistem in le z enim takim sistemom smo zmanjšali uvoz za 400.000 nemških mark. Kljub zelo specifičnim materialom pa so se naši delavci pogumno lotili tudi novih sistemov in novih instrumentov in že ugotavljamo vse prednosti, ki prihajajo z uvajanjem lastnega znanja in lastnih materialov.« V Iskri Otoče so torej napravili pomemben korak v lastnih stabilizacijskih in varčevalnih prizadevanjih — pomemben in konkreten korak, ki jim bo prinesel nove prednosti in nove koristi. Zavedajoč se, da je treba zmanjšati uvoz in da je lahko nadomestiti tuje materiale z lastnimi, domačimi se jim že kažejo prvi uspehi. V Iskri v Otočah torej niso stali križem rok, temveč so uresničili in uresničujejo vse tisto, za kar so se dogovorili. Z dosedanjimi uspehi pa so lahko za zgled, za vzor... D. Sedej sil Seja de^a *** *«"" " """"""" „m j„ kooperantom - Foto: M. Ajdo,« Tržišče jih je kalilo Temeljna organizacija združenega dela M mehanika Kmetijskoživilskega kombinata Ki že dolgo ni več poznana le na Gorenjskem Sloveniji, ampak tudi v Jugoslaviji in izven nje Sodelovanje s kooperanti nadomešča uvoz krompn, Kultivatorjev. vitlov i različnejših drugih izdelkov Eovezovati s kooperanti, bosi enimi organizacijami ali i S takim sodelovanjem je -delana oprema, ki bi jo bđo sicer drago uvažati iz tujine, tem področju ie Agronu veliko napredovala, prezreti , kaže tudi njene pomoči kmet* j zagotavljanju kmetijske cije. Agromehanika skrbi ta bogatitve in širitve svoje dej Rastejo novi proizvodni H rastju nastaja servi__ center, osvaja pa se nova logi j a škropilnih sistemov. V* I dobra osnova za razvoj te ti organizacije, obenem pa tudi vek k razvoju celotnega k iz Kranja. Kranj — Kmetijskoživilski kombinat iz Kranja je takšna tvorba, ki je omogočila razvoj temeljne organizacije združenega dela Agromehanika, so poudarili na zasedanju delavskega sveta temeljne organizacije pred prazniki, na katerem so podelili priznanja delavcem in kooperantom. Agromehanika je rasla skupaj s kombinatom in se sama ali skupaj z njim uveljavljala v Sloveniji, Jugoslaviji in tudi izven nje na področju izdelovanja kmetijskih strojev in priključkov, prav tako pa tudi na področju ustvarjalnega sodelovanja trgovine in proizvodnje. Zahteve trga so v marsičem oblikovale sedanjo Agromehaniko. Pri tem se je ta temeljna organizacija pri izdelovanju najrazličnejših delov za traktorske priključke, črpalk za škropilnice, škropilnic, sadilcev za r SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Spremljanje izbire in pridobivanja k4Vs poklica (3) Dosežki na posameznih testih so Zanimivi; tako je na testu abstraktnih odnosov v generaciji 74/75 do segla najvišje rezultate OS PB Železniki. Kar 64 odstotkov rezultatov je bilo nad povprečjem, sledila je OŠ IT Gorenja vas s 56,6 odstotki, nato OS CG Trata s 56,5 odstotki in OP PP Ziri s 55,2 odstotki ter OS PK Skofja Loka z 38,4 odstotki nadpovprečnih testnih rezultatov. Vendar pa je ravno OS PK Skofja Loka pokazala najbolj izenačene rezultate sposobnosti presojanja abstraktnih odnosov, saj je razpršenost rezultatov najmanjša. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je OS CG Trata imela kar 23,2 odstotka odličnih testnih rezultatov. OŠ PB Železniki pa ima najvišjo srednjo vrednost, istočasno pa tudi veliko razpršenost rezultatov. Na testu presojanja besednih odnosov je dosegla prvo mesto OŠ CG Trata. Kar 58,1 odstotka rezultatov je bilo nadpovprečnih, poleg tega pa niti enega rezultata ni bilo v najnižji kategoriji. Drugo mesto ie dosegla OŠ PB Železniki s 47 odstotki. Tudi ta šola ni imela nobenega rezultata v najnižji kategoriji, isto časno pa je med vsemi šolami dosegla najvišji odstotek (23,5) najvišjih testnih rezultatov. OS PP Ziri je dosegla tretje mesto ali 40.3 odstotka nadpovpreč- nih rezultatov OŠ PK Skofja Loka četrto mesto s 35,3 ^ odstotka in OS IT Gorenja vas peto mesto ali 30,7 odstotka. Največjo razpršenost kaže OŠ PK Skofja Loka, najvišjo srednjo vrednost pa OŠ CG Trata. Na testu presojanja prostorninskih odnosov je v številu nadpovprečnih testnih rezultatov zopet prva OŠ CG Trata — 53,6 odstotka rezultatov je nadpovprečnih, ob tem, da je bilo tudi kar 26,1 odstotka rezultatov v kategoriji visoko nadpovprečnih. Drugo mesto so s 40,3 odstotka dosegle OŠ PP Ziri, tretje mesto OŠ IT Gorenja vas s 36,3 odstotka, četrto mesto 8 33,7 odstotka nadpovprečnih rezultatov OŠ PB Železniki in peto mesto s 26,3 odstotka nadpovprečnih rezultatov OŠ PK Skofja Loka. Na testu prostorninskih odnosov so na splošno vzeto rezultati najbolj razpršeni, srednje vrednosti pa na vseh šolah v isti kategoriji. V generaciji 74/75 je najzanimivejša med škofjeloškimi šolami v testnih rezultatih na DAT seriji v presojanju abstraktnih, besednih in prostorninskih odnosov OŠ CG Trata, saj dosega na testu abstraktnih in prostorninskih odnosov največ najvišjih rezultatov, na testu besednih odnosov pa ima prvo mesto po nadpovprečnih dosežkih. OŠ PB Železniki se je odlikovala po procentih nadpovprečnih rezultatov na testu abstraktnih odnosov, istočasno pa ima največji odstotek odličnih rezultatov na testu besednih odnosov. Zanimivo, da OŠ PK Skofja Loka ne izkazuje prednosti na nobenem izmed uporabljenih testov, čeprav šolo štejemo bolj za mestno kot podeželsko. v Osnovna šola IT Gorenja vas izkazuje odstopanje navzdol na besednem področju, sicer pa se giblje v zlati sredini, prav tako tudi OS PP Ziri, ki pa na testu abstraktnih odnosov kaže izrazito homogenost in dokaj visoko srednjo vrednost. Rezultati so nas nekoliko presenetili. Čeprav je strokovna služba v letu 1978/79 zamenjala testno baterijo za zaključujoče učence, bi bilo vseeno zanimivo ponoviti analize in ponovno ugotavljati razmerja med posameznimi šolami. ^ nadaljuje) Antonija Habjan-Križaj Odlikovani delavci Zvezde mm • t__: %~___________,■ Kranj - Lani so sicer praznovali 40-letnico dela in obstoja v kranjski Zvezdi in morda bi ta odlikovanja, ki so jih podelili njenim delavcem, bolj sodila v tisto praznovanje novembra lani. Zagotovo pa so podeljena letos, ob praznovanju 40-letnice vstaje naših narodov, 40-letnice ustanovitve OF in praznika dela, dobila še večji pomen, še večjo vrednost. Kot ie v svojem govoru poudarila predsednica delavskega sveta Zvezde Marinka Učakar, se je njihova delovna organizacija prav vsled prizadevnosti in naporov njenih delavcev dvignila na visoko samoupravno in gospodarsko raven tako, da je danes po gospodarski uspešnosti med prvimi delovnimi organizacijami v Sloveniji in Jugoslaviji. Upravičeno so ponosni na delo in rezultate dela vseh delavcev in ostalih dejavnikov, ki so pripomogli, da ima Zvezda poslovne rezultate, ki so za vso našo tekstilno industrijo lahko samo vzgled. Hkrati pa so njihovi uspehi tudi dokaz, da je tudi tu mogoča visoka akumulacija in produktivnost dela, če prevladuje v vseh delavcih zavest, da si bodo le z lastnim delom lahko ustvarili dober gospodarski položaj, gospodarsko stabilnost in socialno varnost. Bogat in lep kulturni program so pripravili ta dan v Zvezdi; mešani oktet Glasbene šole iz Kranja je nastopil in dijaki tehnične tekstilne šole iz Kranja. Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj Milan Bajželj pa je podelil odlikovanja predsedstva SFRJ. Z redom dela z K slovesnemu razpoloženju ta v Zvezdi so doprinesli tudi tekstilci s svojim recitalom zlatim vencem je bil odlikovani Bele, z redom republike z bi vencem Vincenc Crnilec. t r dela s srebrnim vencem pa Mi Draškovič-Ružič, Pavel Kn Marjan Mesec, Marija Potočnu stin, Andreja Preželi. Marjan gelj, Jože Rozman, Emilija Hi Gubic in Marija Bevk-Učakar. D. Nagrade najbolj vestnim, delavnim in prizadevnim lastop gorenjskih glasbenikov Tržiču srečanje glasbenih Sol -o po vrsti — je pri-šola in ga posvetila t jugoslovanskih* na-injs, ki je bilo 17. aprila soli heroja Bračiča v Tržiču so se udeležile i, Škofje Loke, K aru i, Jesenic in Kranja, so si razmeroma ena-porazdelile razpoložljivi sporeda pa so očitno faktorji: prostor, pia-nje tekmovanje učencev Slovenije, ki je bilo i v Mariboru, dvoran, v katerih so bila večanja, ni bila primerna 1 tstoptnje večjih instrumen-i sipin. Letošnja je to omo- gočila — ne le sam oder, pač pa tudi stranski prostori, ki jih ob takih priložnostih mora biti dovolj. Ker v šoli ni klavirja, je le pianino, so se šole z eno samo izjemo odrekle pianističnim točkam. Kar prav je bilo tako, čeprav le-te običajno tvorijo pomemben del nastopov glasbenih šol. Pianino mladim pianistom ne bi omogočal, da se izkažejo in nastopijo enakovredno z drugimi. Na mariborsko tekmovanje so gorenjske glasbene šole poslale lepo število tekmovalcev, ki so se sicer različno, a vendarle dobro odrezali. Povsem razumljivo, tudi pravično in zanimivo za pedagoge, učence ter poslušalce je bilo, da so jih prijavile in pripeljale tudi na tržiški koncert. Tako so se predstavili kar štirje lladinsko gledališče gostuje francij i Te dni je iz Tržiča , pobrateno francosko mesto tut Mineš skupina trži-atrelcev in sedemnajst lakega gledališča, ki jih tela prijetna dolžnost, fSĆino in našo republiko tudi v pogledu kulture. Člani gledališča so v ta namen pripravili pisan kulturno zabavni spored, ki bo pobratenim Francozom predstavil naše avtorje v slovenskem in francoskem jeziku. Poleg pesmi Otona Župančiča, Ceneta Vipotnika, Srečka Kosovela in Mateja Bora bodo v prvem delu sporeda sodelovale tudi članice baleta Mladinskega gledališča, ki bodo z izraznim plesom preko glasbe predstavile našo povojno zgodovino. Izbor plesnih točk in koreografija je v rokah Alenke Dolenc, ki bo s svojimi dekleti začela tudi drugi del sporeda z zabavno vsebino. Plesi modernega ritma bodo v svoji sestavi vsebovali tudi folklorne motive vseh naših republik in narodov. Simona Vodopivec bo v drugem delu zapela nekaj zabavnih melodij, Tatjana Šmid pa bo kot pevka grotesk skrbela za rdečo nit med plesnimi točkami in pevskim sporedom. Člani Mladinskega gledališča so za pot v Francijo pripravili tudi krajše filmske zapise o svoji dejavnosti, ki bodo popestrili poldrugo uro trajajoč program. Skupina sedemnajstih članov je nastop dobro pripravila, zato upa, da ga bodo Francozi lepo sprejeli. Boris Kuburič iko Krek rojstvo in kaj smrt, če v ni bilo človeka, ki je Jil, čustvoval, delal zato, ker je bilo nje-Jivi in delaj! in novih načrtov je Krek. Po stroki je bil bibliotekar, po svojem pa ljubitelj knjige, glasbe, slikarstva in vsega, čemur lahko Jmetnost. Življenje. se je Janko Krek ,jv izžrtvoval. V Škofji njeni bližnji in oddaljeni je postavil trdne temelje imenovanega knjižnica, ki jih ie podaril knjižni-sedajo prešteli, dnevi in „ ne. Tako kot tudi na vse kar je za širjenje slovenske storil kot bibliotekar, kot ni ravnatelj škofjeloške kot vsestranski sveto- * kot aktivni član odborov, in drugih teles, ki skrbe za raat delovnega človeka, ae ga spominjamo tudi 'pedaednika kranjske podruž-SkvMtičnega društva Slo- v tem trenutku treba , kdo vse bo Janka il? Pogrešal ga bo vsak, «je poznal. Med njegovimi >jjj, sodelavci pa tudi vsemi mi ostaja veliko, česar pozabili. Najmlajšim je i obdržali jih bodo, najraz-pravljice, pripovedke in urah pravljic v knjižil osnovnošolci, sred-i in študentje se bodo spo-svojih prvih korakov na književnosti, ki ^o jih na Jankovih in svojih i večerih. djem in članom Loškega » je težko sprijazniti z », da jim je letošnji april ie drugo življenje, po- * gledališču in kulturni deti v ftkofji Loki. in to prav ko t vtto vnemo obnavljajo *AV na katerega je bil Janko Krek tako močno navezan. Zolajeva Therese Raquin, ki jo je nameraval postaviti na oder v prihodnji sezoni, verjetno v Loki še dolgo ne bo uprizorjena. Zato pa se bodo škofjeloški ljubitelji gledališča še naprej spominjali Jankovih Veselih večerov, Miše-lovke, prireditve ob 1000-letnici Loke: Skofja Loka skozi stoletja ... Ko je njegova knjižnica* v Skofji Loki pripravljala recital odlomkov iz Škofjeloškega pasi jona in srečanje s Filipom Kum-batovičem, je v bolnišnici na rob besedila napisal dva, tri znake za' narečni izgovor besed, takrat smo na tihem še vsi upali. A v naš delovni dan je dober teden za tem udarilo sporočilo: Janko je umrl. Tam, kjer se postavljajo temelji splošne kulture, je zdaj en delavec manj. A preveč knjig je v njegovi knjižnici, ki še čutijo človeško toplino njegovih dlani, preveč katalogov, ki hranijo prebirajoči dotik njegovih prstov, preveč ljudi; ki se je z njimi še pred kratkim z nevsiljivo strokovnostjo pogovarjal o pomembnih rečeh in čisto preprosto človeško o naših vsakdanjostih. Iz sr jivega spomina nanj in iz pr .anja, da je delo treba nadaljevati, se od Janka po-slavljamo in se zahvaljujemo — sodelavcu in pri ja tel j n. učenci s klarinetom, trije s flavto, trije z violino, dva s trobento, dva s kitaro, razen tega pa eden s čelom, kljunasto flavto in harmoniko. Pridružil se jim je kvintet iz Tržiča (trobenta, klarinet, dve flavti, pianino), kvartet z Jesenic (kljunaste flavte) ansambel z Jesenic (trobila, kitara, magnetofon), godalni orkester ter solopevka iz Kranja. Z dobrim nastopom so se izkazali Franci Podlipnik, Marko Istenič, Gašper Poženel, Aleš Bohinc, Vojko Rebolj, Maja Bogataj, Iztok Vidic, Vladimira Vremšak, Marko Povčin, Mojca Jovan, Helena Cerne, Maja Plazar in Metod Rogelj. Še najuspešnejši so bili Boris Vremšak, Matjaž Ferjan, Metka Špenko, Benedikta Markič, Nevenka Zadnik in seveda Polona Brvar, ki gre v kratkem na zvezno tekmovanje v Sarajevo. Privlačno je bilo tudi igranje skupin. Skupinsko igro bi morali še več gojiti. Morda se še premalo zavedamo vrednosti te oblike glasbene in splošne vzgoje mladih, res pa, je. da se zanjo lahko opremo le na lastno iznajdljivost, saj primanjkuje priročnikov, notne literature "itd. Zato se pri skupinah pogosto srečujemo z raznimi priredbami, ki originalno instrumentacijo prilagodijo možnostim in znanju učencev. Na opisanem nastopu se je taka sprememba zadovoljivo posrečila Tržičanom, podobno pa velja tudi za Jeseničane, ki so predstavili za nekatere nekoliko nenavadno, a vsekakor zanimivo priredbo skladbe Bitka pri Bilbau. Težišče sporeda je bilo precej pre senetljivo na skladbah iz predkla-sične dobe ffi so bila ta dela neznanega skladateja iz 17. stoletja, Torellija, Vivaldija, Marcella, Bacha, Handla, Kriegerja in Cimarose. Ob njih sta bila klasika Mozart in Haydn, pa še nekaj imen iz našega stoletja: G. Berlioz, Osgian, De-bussy, Ščelokov, Dorsselaer, od slovenskih skladateljev pa Rojko, Sker-janc in VVeingerl. Torej bo treba še naprej več skrbi posvetiti negovanju Klasbe s sodobnejšimi izraznimi sredstvi, saj na ta način oblikujemo glasbeni okus, ki naj pozna in ceni tako staro kot novo v glasbi. Skupni .koncert glasbenih šol je dokazal, da se učnovzgojno delo v njih še naprej opazno zboljšuje, s tem vred tudi raven njihovih nastopov. Zadnji je bil torej lep člen v verigi tistih, s katerimi častimo letošnje jubileje. Bil je tudi dobro organiziran, da je v zadovoljstvo nastopajočih in poslušalcev gladko potekal. EG Mara Smoletova Tiho je odšla. Slovo od tako dobrega, spoštovanega človeka je težko, boleče. Rodila se je v Tržiču. Tu si je ustvarila družino in preživela vsa svoja plodna in delovna leta. Ko je v deželo privihral okupator, se je takoj vključila v narodnoosvobodilno gibanje. Zbirala je hrano, sanitetni material, pletla ter prek zveze pošiljala poročila v partizane. Njen dom je bil zatočišče partizanom in ranjencem. Zaradi izdajstva je družina preživljala težke dni v begunjskih zaporih. Vse njeno delo je bilo posvečeno delovnemu človeku. Pol stoletja je bila vodilna igralka amaterskega gledališča Tržič. Se zdaj, ko ji je čas nameril leta, je bila prisotna na odru. Bila je najzvestejša igralka. Delavna in skromna, nikoli ni terjala nagrade. Neštetokrat so ji zaploskali. Tokrat se zavesa ne dvigne več. Draga Mara, hvala za veliko delo, ki si ga dala tržiški kulturni ustvarjalnosti! »Albatros« Iskanje globljega glasbenega izraza Lepo petje okteta Kranj — Oktet Sava se je v soboto. 11. aprila, predstavil v prostorih prizidka gimnazije. Koncertni spored je bil razdeljen na tri dele. Najprej so oktetovci zapeli dve skladbi iz obdobja renesanse in pet pesmi slovenskih avtorjev, drugi del je obsegal pet ljudskih pesmi raznih narodov, v tretjem delu pa smo slišali pet ljudskih koroških pesmi. Oktet je s svojim petjem ogrel občinstvo, saj je bil že spored dovolj mikaven. Priredbe ljudskih pesmi so bile primerno izbrane, čeprav so nekatere namenjene moškemu zboru. Zvenele so prepričljivo in zavzeto, kar je nedvomno zasluga umetniškega vodja Jožeta Mohorja. Oktet razpolaga z dovolj velikim tehničnim znanjem, poje disciplinirano, zbrano, glasovi so homogeni, vstopi točni, dikcija razumljiva zlasti v umetnih pesmih na prvovrstna slovenska besedila. Dinamični razpon je velik, fortissimi zvenijo polno, zborovsko. Oktet je dobro izkoristil različnost barv solistov, kar mu omogoča izbor skladb iz različnega čustvenega sveta. Volje do dela in izpolnjevanja mu ne manjka, zato lahko sega tudi po najnovejši literaturi. Posebno veseli bomo, če bo kdaj predstavil slovensko noviteto, ki bo posvečena prav oktetu Sava. Liljana Kunst-Dolgan Ne dolgo tega se je kranjski publiki na povsem izviren način predstavil še en glasbeni debitant, ansambel »Albatros«. V okrilju Slaparjeve »Slutnje poletja — glasba, happening, show« je ansambel kot samostojen ustvarjalec zajel osrednji glasbeni del. Predstavil je vrsto svojevrstnih skladb iz zvrsti jazz-rocka in med publiko požel kvaliteti glasbene vsebine in izvedbe primerno odobravanje. Ansambel sestavljajo: bobnar Sandi Cemažar, Marko Pleško z ritem kitaro, Simon Horvat z bas kitaro, Marko Derlink na klaviaturah in solo kitarist Lojze Studen. • Kako je nastal »Albatros«, kakšen je zdaj? »Naša glasba je sicer bolj za poslušanje, vendar smo sprva igrali na plesih. Mimo zabavnoglasbenih ambicij pa smo načrtovali še nekaj globljega, izvirnejšo glasbo, ki je težila k vsebinski izpovedi, ne pa k ustvarjanju širokega zaledja pristašev. Prvi premik tej začrtani predstavi o smislu našega glasbenega izraza je bil koncert v Skofji Loki, še bolj pa smo se svojemu konceptu približali z glasbenim prispevkom »Slutnji poletja' v Kranju.« • V vaši glasbeni genezi je bržčas prihajalo tudi do težav, ki Zlato iz Kolumbije V Muzeju Goričane pri Medvodah bo do konca maja odprta razstava »El Dorado«, ki jo je posredoval Muzej zlata Banke republike Kolumbije iz Bogote — Na ogled 300 zlatih predmetov in 50 predmetov izredne keramične umetnosti Goričane — Slovenski etnografski muzej iz Ljubljane je v gradu Goričane pri Medvodah v okviru ciklusa razstav »Kulture neuvrščenih« odprl reprezentativno razstavo »El Dorado — Zlato iz Kolumbije«, s katero pri nas gostuje Muzej zlata . Banke republike Kolumbije iz Bogote. Razstava leta, kakor jo imenujejo pri etnografskem muzeju, je resnično reprezentativna, saj je iz največje zakladnice zlata na svetu izbranih 300 zlatih predmetov in 50 predmetov izredne keramične umetnosti. V Goričanah razstavljene dragocenosti spadajo v sedem najbolj pomembnih starih kultur Kolumbije — to so znamenite kulture Calima, Muisca, Narino, Quimbaya, Sinu, Tairona in Tolima, ki zajemajo čas od I. do XVI. stoletja, do prihoda Španskih zavojevalcev v Južno Ameriko. V umetnosti obdelovanja zlata so kolumbijski staroselci dosegli popolnost v reliefu in v vseh tehnikah od varjenja do pozlate, tanjenja, tiska, do zapletenega vlivanja v tehniki izginulega voska. Predmeti na razstavi v Goričanah vse to dokazujejo. Razstavljene so izredne umetnine: nakit Indijancev, drobne in velike figure, ki so jih polagali v grobove, daritveni predmeti, zlate maske in glasbeni instrumenti, čelade, oklepi itd. Vse je iz zlata in vsi ti predmeti so vsak zase tudi velika umetnina. Zgovorno nam predstavljajo staro zgodovino, umetniški razvoj, zapletenost verovanja in načina življenja starih prebivalcev današnje Kolumbije. Razstava oživlja staro legendo o »El Doradu«, o zlatem poglavarju Mui-seov, o zlatu in smaragdih, ki so jih zmetali njegovi podaniki ob njegovem ustoličenju v sveto jezero Guatavita, ki še danes budi poželenje iskalcev zlata. Posebna mikavnost razstave v Goričanah pa so nove najdbe, nekaj predmetov, ki so prvič predstavljeni javnosti. Poleg drugih seveda, ki jih že desetletja čuva v svojih trezorjih Banka republike Kolumbije. Razstava, ki jo je Slovenskemu etnografskemu muzeju uspelo pripeljati v Jugoslavijo, bo nato potovala v Avstralijo. Povsod po svetu vzbuja veliko zanimanja in pred tremi leti so v Londonu našteli več kot milijon obiskovalcev. Razstava v Goričanah pa je brez dvoma tudi dokaz naše pravilne kulturne politike, saj Muzej Goričane v zadnjem času uspešno uresničuje sodelovanje z neuvrščenimi na področju kulture in vsaka razstava je bogat prispevek k boljšemu poznavanju in razumevanju. Razstava bo odprta do 31. maja, ogledate si jo lahko vsak dan razen ponedeljka od 10. do iS. ure. Predvajajo tudi filme o Kolumbiji, tako da se obiskovalci celoviteje seznanijo z značilnostmi vseh sedmih kultur Kolumbije iz predšpanske dobe. Zaradi strokovnega vodstva po razstavi skupine lahko svoj obisk najavijo po telefonu številka 061/22-475 ali 061/611-155 ali pa pismeno na naslova Slovenski etnografski muzej . Ljubljana, Prešernova 20. tarejo večino novoosnovanih ansamblov: draga zvočna tehnika, prostori za vaje ... »V ozvočenje smo seveda vložili precej, saj le z ustrezno opremo dosegamo tudi pravi zvočni učinek. Prvotna bolj klavrna tehnična opremljenost nam je delala začetne težave v uigravanju, zdaj pa smo že mimo tega, čeprav tehnične izurjenosti in znanja še nismo povsem izklesali. Vadimo pa pri Simonu doma, njegovi starši imajo namreč obilo razumevanja za naša srečanja ob glasbi.« • Kaj je odločalo o vašem premiku od komercialne glasbe k vsebinsko kvalitetnejšemu izrazu? _ »Do glasbe imamo že ves čas ustvarjalen odnos. Začetki so bili kajpada plašni, saj amo imeli v glasbi mnogo konkurence in še neustvarjeno zaledje. Tega zaradi resnosti glasbe tudi zdaj nimamo. Ko smo se dodobra spoznali, smo lahko postali tudi zahtevnejši do sebe. Zmogli in morali smo dati več naši glasbi. Rojevala se je iz občutn posameznika, potem pa smo jo po«! redili neki skupni ideji. Glasba je težak jezik za izražanje sebe; ko združuješ svoja občutja z umetniško zvrstjo, moraš imeti pred sabo ta obliko in vsebino, ki bo idejo pones,a med ljudi, ne moreš z glasbo zadoščati le sam sebi.« • Vodilo vaše glasbe je izvirnost; je ta odločala tudi v »Slutnji poletja«. »V glasbi je veliko odkritega, zato je včasih težko biti izviren. .Slutnja poletja' — sprva smo jo nameravali oblikovati kot predstavitev country glasbe, a je kasnejši koncept zajel vso stvar kompleksnejše - je ponujala eno od možnosti, dala je glasbi novo mesto med umetnostmi in drugačen poudarek. Glasba je namreč medij, ki sili v razmišljanje. Poslušanje izzove čutne učinke, porodi se vrsta predstav. Dopolnitev glasbe z drugimi umetniškimi zvrstmi olaj šuje razmišljanje, usmerja ga, da r izgubiš osnovne ideje. Glasba mnogo izraža, zato mora izzvati razmiš'Ja-nje.« • »Slutnja poletja« pa je bilr bržkone tudi izkušnja za v< prihodnja snovanja? »Seveda. Rodila ie kup i morda niso vse izvedljive, a pot mezni delčki teh zamisli bodo prip. mogli k naši izvirnosti. .Slutnja po letia' pa je bila tudi izkušnja • publiki. Naša glasba je zahtevnej? potrebuje resno in razmišljujočo p bliko, ki je voljna sprejemati impu ze rmvega nenavadnega, pripravlj na na različne umetniške provok« cije. Odziv takega poslušalstva pa dokazuje kvaliteto glasbene vsebine. Občinstva, kakršno je bilo v Kranju, si lahko le še želimo.« Doslej je nastalo kakih petnajst svojevrstnih skladb, ki po idejni in vsebinski dozorelosti spadajo v sam vrh njihovega dosedanjega ustvarjanja. Glasbeno izgrajevanje bo še intenzivneje potekalo do jeseni, ko se bodo fantje zaradi vojaščine začasno razšli, po odsluženju pa so se sklenili bolj posvetiti jazzu. V doslej klasično sestavo bodo vključili še sak sofon in se lotili trših glasben' orehov. D.Zlebir GLAS 6 STRAN TOREK, S. MAJA IVI » KRANJ 38. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, sreda, 13. maja ob 15. uri v dvorani kranjske občinske skupščine 39. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, sreda, 13. maja ob 15. uri v dvorani kranjske občinske skupščine 37 SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, sreda, 13. maja ob 15. uri v dvorani kranjske občinske skupščine r-—;-1 Dnevni red Zbori kranjske občinske skupščine bodo na zasedanjih v sredo, 13. maja, najprej Izvolili komisije za verifikacijo pooblastil in ugotovitev sklepčnosti, nato pa bodo razpravljali in sklepali o zapisnikih zadnjih zasedanj in n poročilu o uresničevanju sklepov zadnjih sej. Nato bodo delegati obravnavali - analizo gospodarskih rezultatov v kranjski občini lani skupaj z oceno poročil o gospodarjenju in oceno planskih dokumentov za letos temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti - poročilo o izvajanju programa gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih kranjske občine med letoma 1»7S in 1980 - poročilo o stanju in uresničevanju obrambnih in varnostnih priprav ter načrtov za leto 1980 - sisteme in načine obveščanja v organizacijah združenega dela kranjske občine - poročilo o uresničevanju sklepov in stalite skupščine občine Kranj v zvezi z izvajanjem zobozdravstvenega varstva v kranjski občini - predlog sprememb družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani . ~ Predlog odloka o povprečni grad oenl ceni stanovanj, o odstotku poprec-ne »radbene cene in o poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju kranjske občine - predlog odloka o dopolnitvah in spremembah odloka o ureditvi prometa v delu mesu Kranja - predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah - predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem nacrtu Kranja v območju naselij Circ in H rastja - predlog asanacijskega nacrta za območje Circ in H rastja - osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča - potrditev davčnega zaključnega računa v občini Kranj za leto 1980 - kadrovske zadeve Zadnja točka izredno obsežnega dnevnega reda bodo predlogi in vprafta-nja delegacij in delegatov. DOGOVORIMO SE Kako smo gospodarili lani in načrtovali razvoj Uspešna vključitev v stabilizacijska prizadevanja Gre sicer za izredno celovito in popolno gradivo, ki pa je sestavljeno iz treh delov: iz analize uspešnosti lanskega gospodarjenja v kranjski občini, iz ocene poročil o lanskem gospodarjenju, ki so jih pripravili v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih, in za ocene planskih dokumentov delovnih in drugih organizacij in skupnosti iz kranjske občine za letos. Pri vsakem delu gradiva se kaže ustaviti posebej. Ocena kranjskih lanskih gospodarskih rezultatov kaže, da se je združeno delo uspešno vključilo v stabilizacijska prizadevanja. Stabilizacijski ukrepi gospodarske politike so sicer vplivali na nekoliko nižjo dinamiko gospodarske rasti, vendar so bile dosežene pomembne spremembe v delitvi dohodka. Celotni prihodek se je lani v primerjavi z letom 1979 povečal za 34,4 odstotke. Zaradi visokih cen surovin in reprodukcijskih materialov je rast porabljenih sredstev za dva odstotka presegla rast celotnega prihodka, kar se odraža v znižani ekonomičnosti poslovanja in v počasnejši rasti dohodka in družbenega proizvoda. Kranjčani ocenjujejo, da sta se družbeni proizvod in dohodek realno povečala za tri odstotke, produktivnost pa za 1.4 odstotka. Izjemno uspešna je bila lani kranjska občina pri doseganju ciljev zunanjetrgovinske menjave. Izvoz je bil leta 1980 v primerjavi z letom 1979 večji za 51 odstotkov, uvoz pa le za 5,4 odstotke, kar je vplivalo, da je kranjska občina dosegla 97,7 odstotno pokrivanje uvoza z izvozom, kar je za njene razmere ugodno! Ta odstotek je višji od republiškega. Ob tem pa analitiki lanskega kranjskega gospodarjenja ugotavljajo, da bi bilo pokrivanje uvoza z izvozom še ugodnejše, če ne bi imele nekatere delovne organizacije težave pri zagotavljanju tujih, predvsem pa domačih surovin in reprodukcijskega materiala. Sestava zunanjetrgovinske menjave v kranjski občini se lani v primerjavi z letom 1979 ni bistveno spremenila. Nekoliko se je povečal izvoz na vzhod, menjava z deželami v razvoju pa je ostajala na okrog 10 odstotkov. Ugodna so bila delitvena razmerja. Skladno z določili resolucije so sredstva za akumulacijo naraščala hitreje od rasti dohodka, delež akumulacije pa je bil lani v primerjavi z letom 1979 tudi višji v sestavi dohodka. Vendar pa je treba ugotoviti, da so se sredstva za akumulacijo v glavnem povečala na račun osebnih dohodkov. Rast za Položaj se zboljšuje Občinska skupščina se seznanja s poročilom o uresničevanju sklepov in stališč o izvajanju zobozdravstvenega varstva v kranjski občini Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Kranj je na pobudo republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo zadolžila svoj izvršilni odbor, temeljno organizacijo združenega dela Zobna poliklinika Kranj in strokovno službo regionalne zdravstvene skupnosti, da pripravijo poročilo oziroma analizo o problematiki zobozdravstvenega varstva v kranjski občini. Analiza je bila osnova, da je skupščina občinske zdravstvene skupnosti sprejela leta 1979 več sklepov in stališč. Posebej velja poudariti odločitev o 10-odstotnenV povečanju normativov kot osnovo za sestavo delovnega načrta za leto 1979 ob sočasni zagotovitvi večjih finančnih sredstev s strani uporabnikov zobozdravstvenih storitev. Prav tako je bilo pomembno stališče, da je treba z boljšo notranjo organizacijo dela in učinkovitejšo izrabo delovnega časa skrajšati čakalne vrste, da je treba postaviti v večjo soodvisnost nagrajevanje po delu in storilnost dela in da je treba razvijati neposredno menjavo dela med TOZD Zobna poliklinika in delovnimi organizacijami ter skupnostmi. S sklepi so soglašali tudi zbori občinske skupščine in sklenili, da jih je treba z uresničevanjem sklepov seznaniti. Temeljna organizacija združenega dela Zobna poliklinika ni soglašala z zahtevo po 10-odstotnem povečanju normativov in pri sodišču združenega dela v Kranju terjala razveljavitev sklepa občinske zdravstvene skupnosti. Kranjsko sodišče je sklep razveljavilo, sodišče združenega dela Slovenije pa je menilo drugače in sklep potrdilo. V poročilu, ki bo v sredo pred delegati skupščine, je ugotovljeno, da je vrsta spornih vprašanj odstranjenih. Dolge čakalne vrste še ostajajo, vendar je to tudi posledica zahtev pacientov, ki želijo k določenemu zobozdravniku. Svoje so prispevali tudi izpadi delovnih ur v temeljni organizaciji zaradi bolniških in porodniških izostankov, ki so jih skušali pokrivati z nadurnim delom. Sedanji podatki govorijo o 1500 vpisanih pacientih, vendar jih je vsaj 30 odstotkov takšnih, ki so vpisani zaradi tega, da bi prišli ponovno na pregled. Napredek je bil dosežen pri mladinskem zobozdravstvu. 10-odstotkov več storitev pa je bilo opravljenih na račun svobodne menjave dela. Sklepi skupščine se torej uresničujejo, kar je tudi posledica boljše organizacije dela v temeljni organizaciji, smotrne izrabe delovnega časa in drugih notranjih rešitev. Večjo pozornost pa bo še treba namenjati sistemu nagrajevanja dela po storilnosti . > . a . trs * '» d 6 vse oblike porabe je bila lani nižja, vendar je vseeno presegla dovoljeno mejo. Pomemben element stabilizacije so investicije. Ko v kranjski občini analizirajo to področje, ugotavljajo, da so se izplačila za investicije na splošno povečala za 8,9 odstotka. Realno pa so bila ta izplačila za okrog 15 odstotkov nižja. Družbena akcija na tem področju je bila lani še posebej učinkovita v drugem polletju. Boljša je bila sestava virov financiranja. Za 6 odstotkov je bila višja udeležba lastnih in združenih sredstev, kar pomeni, da se je za enak odstotek znižal delež bančnih posojil. Štiri temeljne organizacije so lani poslovale z izgubo. Udeležba izgube v dohodku je minimalna, predvsem pa nižja kot leta 1979. Lani je znašala 0,1 odstotka. Ko Kranjčani oblikujejo realno oceno lanskega gospodar jenja, menijo, da so bili rezultati kljub pomembnim pozitivnim premikom povprečni, vendar veliko boljši, kot jih je bilo mogoče pričakovati v začetku leta. Posebej razveseljuje napredek pri zunanjetrgovinski menjavi. Delegatska pozornost bo v sredo veljala tudi poročilom o lanskem gospodarjenju, ki so jih posredovale temeljne in druge organizacije združenega dela ter skupnosti. Poročila so na splošno dokaj celovit prikaz gospodarjenja, čeprav so poročila še vedno preveč odraz strokovnosti za oblikovanje teh poročil zadolženih služb ali celo posameznikov. Delegati nameravajo v sredo na zasedanju skupščine sprejeti določena priporočila, da bi bila poročila o gospodarjenju v prihodnje boljša in popolnejša. V poročila bi kazalo v prihodnje vnašati več primerjalnih podatkov. Prav tako bi morala poročila, namenjena javni razpravi v kolektivih, vsebovati več besed o uresničevanju stabilizacijskih programov in to ne le v tekočem letu, ampak v vsem srednjeročnem obdobju. Več pozornosti bi kazalo namenjati tudi notranjim kvalitetnim dejavnikom dobrega gospodarjenja, med katere uvrščamo organizacijo dela, zboljševanje delovnih pogojev, inovatorstvo in racionali-zatorstvo itd. KVALITETNEJŠE PLANIRANJE Del analize o lanskem gospodarjenju v kranjski občini je tudi ocena planskih aktov za letos. Drži temeljna ugotovitev, da je združeno delo pri kvaliteti planiranja napredovalo in da so v glavnem vsa področja planiranja usklajena z občinsko resolucijo in dogovorom o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka. Vendar planiranje še prepogosto jemljemo preveč enostransko. Ne gre le za sprejem planov, ampak tudi za prevzem odgovornosti, da bodo ti plani tudi uresničeni. Opozoriti pa je treba na nekatere pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri oblikovanju letošnjih planskih dokumentov. Sestavljalci analize so priporočila strnili v štirinajst točk. Povzemamo le najvažnejše. Vsebino in kvaliteto planov bo treba še dopolnjevati v smislu načela stalnosti planiranja. Tudi disciplina pri posredovanju planov ustreznim organom ni bila najboljša. To velja še posebej za negospodarstvo. Potreben je bil ponoven poziv, ki je bil uspešnejši od prvega, saj je plane posredovala večina temeljnih in drugih organizacij ter skupnosti. Nekatere plane bo prav tako Še potrebno usklajevati in jih primerjati še z drugimi kazalci in usmeritvami. Posebna pozornost velja zaposlovanju. Marsikje so še prisotne težnje po zaposlovanju nad dovoljeno in dogovorjeno 1,6-od-stotno stopnjo rasti zaposlovanja. Analiza planov nadalje kaže, da bo letos mogoče 85-odstotno pokriti uvoz z izvozom, da pri investicijah prevladujejo investicije, začete v preteklem letu in vlaganja v modernizacijo in racionalizacijo proizvodnega procesa. Začela se je tudi presoja nekaterih večjih naložb s stališča prestruktuiranja gospodarstva. V letošnjih planih so preredki posebni stabilizacijski plani, pozitivno pa so bila sprejeta priporočila o zaostajanju rasti sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka. Izjeme so, vendar se nanašajo na nekatere, manjš^ delovne organizacije in skupnosti. Uresničen program Delegati kranjske občinske skupščine bodo v sred«, 13. maja, obravnavali poročilo o uresničevanju programa gradnje družbenih objektov v kranjski občini v letih 197«- It*. Program je bil sprejet leta lf75 in je obsegal gradnjo osnovne šole na Planini, nepopolne osnova« šole na I vem, otroških vrtcev na Planini in v Preddvoru, umetnega dna-lisca, strelišča za malokalibrsko puško in pištolo, rekreativni* objektov v Šenčurju, Naklem, na Jezerskem, na Goban v Dupljah, Štražišču, Voklem in Besnici, na Kokrici hi Orehku, v Predosljah in v Trbojah. V program so bile vkjučese priprave na gradnjo centra usmerjenega izobraževanja v Kranju in sofinanciranje posebnih programov krajevnih skupnosti, kamor so bila vključena dela na kanalizacijah in vodovodih,cestah in drugih družbenih objektih po krajevnih skupnosti! kranjske občine. Poročilo, ki ga je pripravil poseben koordinacijski odbor, o njem pa je razpravljal tudi izvršni svet občinske skupščine in komite za družbene dejavnosti, pravi, da je bilo od leta 1975 dalje v kranjski občini za ta namen zbranih 260.374.528,48 dinarjev. Tu je upoštevan tudi denar, zbran »podaljšanim samoprispevkom v zadnjih šestih mesecih lanskem leta, ki se namensko izloča za gradnjo vrtca Planina II. Denar je obogatil kranjsko družbenopolitično skupnost Zgrajeni sta bili osnovni šoli Primskovo in Planina skupaj t športno dvorano. Preddvor in Planina imata nova otroški vrtca. Sredstva pomagajo pri gradnji večnamenskega objekta t drsališčem na kranjskem sejmišču. Popravljeno je bilo strelišč« na Hujah. Zgrajeni so bili rekreativni objekti v Šenčurju, Naklem, na Jezerskem, na Golniku, v Dupljah, v Stražišču, v Voklem in Besnici, na Kokrici in Orehku, v Trbojah in Predosljah. Del sredstev so v kranjski občini namenili za pripravo gradnje centra usmerjenega izobraževanja na Zlatem polju, v 29 krajevnih skupnostih kranjske občine pa je ta denar skupaj s krajevnimi samoprispevki in prostovoljnim delom krajanov uresničeval posebne programe. Program je bil torej uspešno uresničen. Zagotovljen je tudi denar za nekatere še neporavnane obveznosti, vendar pa morajo do družbenega dogovora in družbe nasploh izpolniti obveznosti tudi tisti, ki s plačilom zamujajo. Skupščina namerava vtetr ponovno pozvati. Predlogi in osnutki odlokov • PREDLOG ODLOKA O POVPREČNI GRADBENI CENI STANOVANJ, O ODSTOTKU POVPREČNE GRADBENE CENE IN O POVPREČNIH STROŠKIH KO MUNALNEGA UREJANJA ZEM LJIŠČ V KRANJSKI OBČINI -Po predlogu izvršnega sveta občinske skupščine so določena tri območja s povprečnimi gradbenimi cenami stanovanjskih površin in sicer za mesto Kranj in za naselja mestnega značaja Preddvor in Cerklje. Za ostala naselja mestnega značaja velja enako kot za Kranj, za naselje mestnega značaja Šenčur in ostalo področje občine pa veljajo merila cerkljanskega območja. Predlog, o katerem bo v sredo odločala skupščina, pravi, da je povprečna gradbena cena za kvadratni meter stanovanjske površine v družbeni gradnji na območju mesta Kranj 13.640,00 dinarjev, za območje Preddvora in Cerkelj pa 12.276,00 dinarjev. Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v mestu Kranju v višini 1,011 odstotka od povprečne gradbene cene, tako da dobi razlaščenec 138 dinarjev. V Cerkljah je višina odstotka 1,1 odstotka, v Preddvoru pa 1,11 odstotka. V Preddvoru naj bi na primer dobil razplaščenec 136, v Cerkljah pa 135 dinarjev. V Ljubljani so povprečni stroški komunalne opreme individualne rabe 740 dinarjev, kolektivne rabe pa 627 dinarjev. Kranjčani predlagajo za prvo skupino 10, za drugo pa 25 odstotkov več. Stroški komunalne opreme individualne rabe so v Preddvoru in v Cerkljah za 10 odstotkov nižji kot v Kranju, naprave kolek' tivne rabe pa v Preddvoru za 6 odstotkov višji kot v Kranju, v Cerkljah pa za 4 odstotke nižji kot v Kranju. Razlike so posledica lege zemljišča, uporabnosti, prevozov, značilnosti zemljišča itd. • PREDLOG ODLOKA O DOPOLNITVI IN SPREMEMBAH ODLOKA O UREDITVI PW TA V DELU MESTA KRANJA Spremenjeni odlok ima namen Siriti območje, kjer se uvaja p prometni režim, tudi na Gr»r-čevo ulico od Maistrovega trn' Stritarjeve ulice. Predlagane »t višje mandatne kazni. • PREDLOG ODLOKA 0 -MEMBAH IN DOPOLNITVI ODLOKA O OBČINSKIH UPRAV.] NIH ORGANIH IN STROKOV NIH SLUŽBAH - Srž sprem« je delitev sedanjega komiteja n i spodarstvo in finance na dy» a stojna upravna organa: na icwu» za gospodarstvo in na sekretariat I finance. Na obeh področjih se zadnje čase dejavnost izredno širila. Sprememba ne pove administracije, delo pa bo bolj cializirano in racionalizirano. • PREDLOG ODLOKA 0 SP MEMBI URBANISTIČNEGA ČRTA KRANJA IN PREDI ASANACIJSKEGA NAČRTA J OBMOČJE ČIRČ IN HRASTU S pripravljanjem asanacijsketi ■ črta za Cirče in Hrastje, kp1 opredeljene nekatere nove zai površine, drugim pa je bila su njena namembnost, je nujno meniti urbanistični načrt Krtn; delu, kjer je govora o področja' in Hrastij. Domplan je prif*»v predlog asanacijskega načrta, kjatj upošteval celovitost sedanjega \ žaja na tem območju, pomaniklj sti in smeri prihodnjega nuni tako po stanovanjski kot tudi drugih plateh. Med obema ni ma naj bi bile v prihodnje povn za osrednje dejavnosti, gradnja naj bi se razvijala znotraj obehi seli j. V obeh krajih je tudi zaščitenih kmetij, katerim je i zagotoviti razvoj. Za oba kraja neurejenost na komunalnem r ročju, pa tudi cestam bo t* namenjati več pozornosti. Sadovi prizadevnega dela Lani smo začeli uveljavljati določila novega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Kako so bili v kranjski občini na tem področju uspešni, so pristojni organi pripravili poročilo, ki ga bodo v sredo, 13. maja, obravnavali tudi delegati občinske skupščine. Razveseljuje osnovna ugotovitev, da so v'zaostreni mednarodni situaciji delovni ljudje in občani pokazali visoko stopnjo zavesti in pripravljenosti za opravljanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Prav tako je bilo lani zaključeno srednjeročno obdobje, v katerem smo posvečali veliko pozornosti opremljanju enot teritorialne obrambe, civilne zaščite in narodne zaščite. Opravljeno je bilo precejšnje delo, čeprav tudi nekaterih pomanjkljivosti ne gre prezreti. Lani je bilo izvršeno vsakoletno ažuriranje in dopolnjevanje načrtov, prav tako pa tudi bilanc za delovanje v vojnih razmerah. Napredovalo je medsebojno sporazumevanje , zat zagotavljanje surovin, reprodukcijskega materiala in energije za delovanje v izrednih in vojnih merah. Premalo pa je na področju še sodelovanja med nimi skupnostmi, organa«, združenega dela in samoupra interesnimi skupnostmi. V kra skupnostih je bil pri uspoaab in izobraževanju krajanov ■ poudarek protidesantni obrambi je tudi osrednja tema letošnje Nič nas ne sme presenetiti. Na osnovi dogovora o nalog s področja ljudske umi družbene samozaščite je bilo , sodelovanje sveta za splošno h obrambo in družbeno samou», ter komiteja za ljudsko obramba družbeno samozaščito. Izvršni je namenjal posebno novelacijam obrambnih ntv„ prav tako pa tudi usposabljanju lovnih ljudi in občanov. Lani je bil pripravljen in spn»*,| samoupravni sporazum o mruJeva-) nju sredstev za izvajanje skupna nalog na področju splošne ljudske1 obrambe in družbene samozaščite ta naslednjih pet let. V njem ao natančno opredeljene naloge vseh njj delujočih v. uresničevanju spor ma. ■ej« DKl'ŽBKNO- utiCnega zbora r^inc občim« Tržič, trn, maja, 17. uri v mali sejni -kupSčine občine »eja ZBORA IRUZENEGA DELA ipirine občine Tržič. "•k. 7. maja. ' uri v veliki sejni •kupšoine občin«* t /MOKA KRA-MHSKIPNOSTI ipirineobćine Tržič. r« k. 7. maja. 17- uri v mali sejni -kupsčinr občine DOGOVORIMO SE 7. STRAN. GLAS Dnevni red 'upUtBTi i klepenosti bodo delegati I • ispisni ki h zadnjih eej in sklepov, zatem pa ,-aabfsklsps o razpisu referendu-■ ■msV) samoprispevka za so-I kadnaje programov rasvoja |agn* skapaoati v občini Trtic organov, or-|aaw srsj—a, družbenega pravo-I ftafc* auasupravijanja Tn posrtaje i nlisaiaa delovnim pod- i _J tascilaosti goapodarakih IMrlsta 1M v občini Trtic I mM* s arasnicevanju politike sitna) tnu v občini Trti« Mlaj snska o potrditvi zaključaj ratau proračuna in reaerv-*j«iaia občine Trti« za leto Ji . l- Vas abors podpisnikov drukbe-Inkgliiri o načinu uporabe in sredstvi solidarnosti idanrljaa _|*J posledic Sloveniji naravnih •Mri as delegatska vpraianja • psfagi in vprašanja delegatov jtbori pa bodo pretrčali ie: __Ilir*" o ureditvi določenih a^ ( področja zaaebnih obrti v i ga valorizacijo programov mih dejavnosti as. s gsasBdnrjanha ■ aredatvi. ■ tt krsjsVa« skupnosti oMine lasdt ta vas dejavnosti v 6asu ftatll. It. 1— brćno dli denar . trti »k i h krajevnih „J jc lani za svoje delo i dobrih 14 milijonov di-, Glavni vir prihodkov J aamoprispevki kraja-kjpo nanesli več kot 4,2 dinarjev, okrog 2,6 to zbrali na osnovi i v neg a sporazuma o _jaju naložb, 3,4 milija« so prispevale interes-rigssiiitl zlasti komunal- _ znesek ni bil izko-Na računih krajevnih jc konec leta ostalo dinarjev, ki so jih d letošnje prihod-korona so jih namenile v a naložbe. Največ kar Mura 8 milijonov, zs investicije, za gradnjo in poso-koaaunalnih naprav, k M Bilijon pa za vzdrže-I* * Vattko je stala tudi de-<| *n anpuost, saj so za t« Wodake, tajniške, hišni-V (aatarske in snazilske * odštele okroglo 1,4 milna dinarjev. Druge po-Ht v odhodkih so dosti Ht,kar pomeni, da so kra-* ht ikvonosti lani varčno A Pak vsak dinar Interesne skupnosti v stiski Izvršni svet predlaga, da bi iz lanskih presežkov interesnih skupnosti prenesli 4,7 milijona dinarjev za nujne naloge otroškega varstva, izobraževanja, socialnega skrbstva in zdravstva Lani se je skupna poraba v tržiški občini povečala za 16 odstotkov v primerjavi z letom prej, razen pri izobraževalni in zdravstveni skupnosti, kjer je bilo z republiško resolucijo dovoljeno 18-odstotno povečanje. Kljub temu, da so skupščinski zbori ie med letom odobrili obema skupnostima valorizacijo v visini okrog 1,8 milijona dinarjev, so imele interesne skupnosti družbenih dejavnosti konec leta 8,5 milijona dinarjev presežkov. V skladu z ukrepi za zaščito standarda in socialne varnosti delavcev ter občanov, ki jih je sprejel republiški izvršni svet, predlaga izvršni svet skupščine občine Tržič valorizacijo programov skupnosti otroškega varstva, socialnega skrbstva, izobraževalne in zdravstvene skupnosti v višini 4,7 milijona dinarjev, ki bi jih bilo potrebno prenesti iz presežkov drugih interesnih skupnosti. Vse štiri so namreč imele že lani velike finančne težave. Letos skupnost otroškega varstva ne more več kriti velikega povečanja materialnih stroškov v vzgojno varstveni organizaciji in bi morala dvigniti ceno oskrbnega dne kar za 43,5 odstotka. Z uporabo lanskih presežkov v znesku 1,5 milijona dinarjev bi se oskrbni dan podražil le za 17,5 odstotka. Skupnost socialnega skrbstva bremenijo predvsem naloge zagotovljenega programa, ki so se od oktobra lani povečale za okrog 50 odstotkov, medtem ko v občinskem programu izstopa zavodsko varstvo, ki ga skupnost sofinancira. Za rešitev težav bi rabila 1,1 milijona dinarjev lanskih presežkov. Izobraževalna skupnost pa želi uresničiti že lani načrtovano nalogo, in sicer nakup brezplačnih učbenikov za vse otroke osnovnih šol. Za to bi potrebovala dodatnih 719.000 dinarjev. Zdravstvena skupnost predlaga valorizacijo v višini 1,3 milijona dinarjev. S presežki bi lahko zadržala dvig participacije za zdravstvene storitve, ki bi sicer krepko obremenila bolnike, predvsem tiste z nižjimi osebnimi dohodki. Drugi del presežkov pa bi usmerila za zagotovitev sredstev za nadomestila osebnega dohodka zaradi nesreče pri delu in poklicne bolezni, ki jih morajo po novem zakonu odvajati organizacije združenega dela. Te bi bile obveznosti letos na ta način oproščene. V desetih letih 395 odlikovanj Za delo in dejanja, ki zaslužijo posebno priznanje, se podeljujejo odlikovanja Socialistične federativne republike Jugoslavije. Spodbujajo delovne ljudi in občane, kolektive ter druge organizacije in skupnosti, da prispevajo čim, več k splošnemu napredku nase družbe; k razvoju znanosti in kulture, socialističnih samoupravnih odnosov v združenem delu in krajevnih skupnostih, k razvoju delegatskega sistema. Odlikovanja SFRJ imajo velik pomen tudi pri krepitvi bratstva in enotnosti, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter pri nadaljnjem uveljavljanju naše miroljubne in neuvrščene zunanje politike. Vsi, ki so odgovorni za uresničevanje kadrovske politike, morajo skrbeti tudi za uresničevanje politike odlikovanj. Komisija za odlikovanja in priznanja pri skupščini oWinp TV*i(* pa ugotavlja, da ta funkcija še vedno ni v celoti zaživela. Prepogosto se dogaja, da predlagatelji dajejo pobude preveč kampanjsko. Povezujejo jih z jubilej delovnih organizacij, poteki posameznih funkcij in življenjskimi juoneji. Zato komisija priporoča organizacijam združenega dela družbenopolitičnim organizacijam.' samoupravnim interesnim skupnostim ter organom krajevnih skupnosti, da prevzamejo odgovornost za uresničevanje politike odlikovanj kot sestavnega dela kadrovske politike. V obdobju od 1970. do 1975. leta so bila v tržiški občini podeljena 304 odlikovanja, v zadnjih petih letih pa 91. Prva številka je povezana s 30. obletnico osvoboditve, ko so občani prejeli največ odlikovanj za zasluge med narodnoosvobodilno vojno. Trenutno je v postopku 27 predlogov za odlikovanja. Paket poročil Izvršni svet skupščine občine Tržič je sredi prejšnjega meseca obravnaval poročila o delu v letu 1980 za sodišče združenega dela, temeljno javno tožilstvo, temeljno sodišče in temeljno javno pravobranilstvo Gorenjske v Kranju ter poročilo organa za postopek o prekrških občine Tržič, družbenega pravobranilca samoupravljanja in postaje milice Tržič. Ugotovil je, da število obravnavanih zadev iz leta v leto narašča, da pa nekateri organi, na primer temeljno sodišče in sodišče združenega dela, pri sestavi poročil niso v celoti upoštevali sklepov in smernic, sprejetih ob pregledu poročil v mi- _ vasica Gozd bo v tem petletnem obdobju, če se bodo tržiški iaHotili za nov samoprispevek, končno dobila boljšo cestno povezavo nulem letu. Iz njih naj bi bila namreč razvidna predvsem problematika, ki izhaja iz obravnavanih zadev, in to po posameznih občinah, kot tudi uresničitev nalog glede na sprejeti program. Premalo je obdelana tudi preventivna vloga nekaterih organov, zlasti sodišča združenega dela. Iz poročila organa za postopek o prekrških pa je razviden znaten porast števila nerešenih zadev. Izvršni svet meni, da je potrebno napeti vse sile, da bo stanje konec leta boljše, in hkrati predlaga, naj naslednje poročilo navaja tudi podatke o socialnih kategorijah kršiteljev. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je imel v drugi polovici leta, kar obstoja samostojna služba za tržiško občino, veliko dela. Med drugim je opozoril vse podpisnice, ki ne uresničujejo dogovora o financiranju družbenega izobraževanja. Izvršni svet je ob tem poudaril, naj tako ravna tudi v vseh drugih primerih, ko gre za nespoštovanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Obenem pojasnjuje, da sta Rogova Cevarna ter Tovarna kos in srpov, ki se v poročilu pojavljata kot kršiteljici dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980, po zaključnih računih izplačila uskladili z dogovorom. Število mladoletnih prestopnikov v tržiški občini narašča, pravi poročilo postaje milice. Zato bo temu problemu skupaj s skupnostjo socialnega skrbstva odslej treba posvetiti več pozornosti. Izvršni svet opozarja tudi na prostorske težave postaje milice in meni, da bi morali čimprej poiskati možnosti za gradnjo novih. Samoprispevek za hitrejši razvoj Petletni program izgradnje komunalnih in drugih objektov v tržiški občini, ki naj bi ga uresničili s pomočjo samoprispevka, je usklajen, velja pa tudi dogovor o solidarnostnem prelivanju denarja manj razvitim krajevnim skupnostim — Referendum bo 7. junija Priprave na uvedbo četrtega občinskega samoprispevka -tretji bo v kratkem sklenjen - ki bo namenjen za izgradnjo komunalnih in drugih naprav v tržiških krajevnih skupnostih, teko že dalj časa. Izvršni svet skupščine občine je pripravil osnutek programa naložb ter ga na osnovi sklepa zborov skupščine predlagal za javno obravnavo. Na zborih občanov, ki jih je vodila socialistična zveza, je predlog za uvedbo novega samoprispevka naletel na popolno podporo. Pripombe so imeli v nekaterih krajevnih skupnostih le zaradi časovnih premikov pri uresničevanju programa, v dveh se niso strinjali z obsegom solidarnosti, ponekod pa so želeli program izgradnje nekoliko spremeniti. V obdobju nadaljnjega usklajevanja so se v vseh krajevnih skupnostih zedinili, da predviden delež solidarnosti ostane, saj sicer naložb v manj razvitih krajevnih skupnostih ne bi mogli uresničiti. Obveljalo je tudi stališče, da krajevne skupnosti, ki solidarnost prejemajo, svojih programov ne morejo spreminjati, medtem ko bodo časovni premiki mogoči glede na stopnjo pripravljenosti tehnične dokumentacije za gradnjo posameznih objektov, najetje kreditov in možnosti zajemanja drugih virov financiranja. , , Referendum za uvedbo četrtega občinskega samoprispevka bo 7. junija. V petih letih bodo delovni ljudje tržiške občine, če se bodo tako odločili, zbrali dobrih 68 milijonov dinarjev za izgradnjo komunalnih in drugih objektov ter na ta način omogočili hitrejši razvoj krajevnih skupnosti, zlasti zunajmest-nih. 8 pomočjo samoprispevka bodo dobili lepše in boljše ceste v Lomu, na Brezjah, v Jelendolu, Seničnem, Podljubelju, Lesa h ter v Gozdu, medtem ko so se v Sebeniah odločili za gradnjo kanalizacije. Prometne žile bodo posodobili še v Tržiču, Kovorju in na Ravnah, v Bistrici in Pristavi pa bodo denar vložili za domova družbenih organizacij. Samoprispevek bodo plačevali delavci in upokojenci po stopnji 1,5 odstotka od čistega osebnega dohodka oziroma od pokojnin, obrtniki in drugi, ki se jim ugotavlja dohodek, po stopnji 3 odstotke od celotnega dohodka, zmanjšanega za priznane odbitne stroške brez osebnih dohodkov, tisti pa, ki se jim dohodek ne ugotavlja, po stopnji 3 odstotke od °"»°ve' kmetje po stopnji 6 odstotkov od katastrskega dohodka, medtem ko bodo ljudje iz drugih občin, ki imajo na območju Tržiča stanovanjske ali počitniške hiše, prispevali 1800 dinarjev na leto. Kot določa predlog sklepa o razpisu ™'eren/^a'^J££0" prispevek ne plačuje od invalidnin, socialnih P^I»r, pokojnin z Varstvenim dodatkom, otroškega dodatka in štipendij. Oproščeni pa ga bodo tudi nekateri drugi socialno ogroženi občani. V. Volitve, imenovanja Komisija za volitve in imenovanja pri skupščini občine Tržič predlaga delegatom, da za sodnico temeljnega sodišča v Kranju namesto Majde Demšar izvolijo Dragico Kuhar iz Naklega in da Ivanko Strajnar iz Kranja, zaposleno v Tovarni kos in srpov Tržič, razrešijo dolžnosti sodnice sodišča združenega dela v Kranju, ker ne izpolnjuje moralnih pogojev za opravljanje te funkcije. Oba predloga je posredoval medobčinski svet SZDL za Gorenjsko. Komisija daje tudi pristanek k razrešitvi Staneta Mihaliča dolžnosti načelnika uprave za notranje zadeve Kranj in k imenovanju Ludvika Slamnika za novega načelnika. Poslovodne organe v organizacijah združenega dela imenujejo, tako predpisujejo zakoni, delavski sveti na predlog razpisne komisije, v kateri pa so tudi predstavniki Širše družbene skupnosti. Le-te imenuje skupščina občine, v kateri ima organizacija združenega dela sedež. Po podatkih kadrovske službe pri skupščini občine Tržič nekateri člani v razpisni komisiji iz objektivnih razlogov ne sodelujejo več. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja zato predlaga razrešitev petih, in sicer: Pavla Perka, Ladtr Brzina, Zivka Aleksiča, Borisa Kuburiča in Staneta Terana. Namesto njih predlaga drugih sedem članov komisije: Milana Kersnika, Marka Valjavca, Zdenko Maglica, Mira Brovča. Franca Kavčiča, Ferda Demšarja in Marjana Rozmana. Pomoč prizadetim občinam Republiški odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč predlaga, da se občinam Brežice, Koper, Laško, Mozirje, Šmarje pri Jelšah in Tolmin odobri 35,240.040 dinarjev solidarnostnih sredstev za odpravo posledic oktobrskih poplav, občinam Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana pa 104,656.000 dinarjev za odpravo posledic neurja s snegom, ki je te kraje prizadel novembra lani. Ker je tudi tržiška občina podpisnica družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti, izvršni svet predlaga, da se prizadetim občinam odobri pomoč v skupnem znesku 139,895.040 dinarjev. Presežek v proračunu Skupščina občine Tržič je odlok o proračunu za leto 1980 sprejela marca lani in z njim določila obseg splošne porabe. Tako naj bi v proračun priteklo dobrih 31,6 milijona dinarjev izvirnih prihodkov, ki bi skupaj s prenesenimi sredstvi iz leta 1979 tvorili nekaj več kot 34,4 milijona dinarjev splošne porabe. Od tega zneska naj bi 2,5 milijona vložili za blagovne rezerve, večino pa porabili za dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna. Ker je bilo treba med letom financirati nekatere naloge, ki sprva niso bile predvidene in ker je bilo po ocenah mogoče sklepati, da bo izvirnih prihodkov približno 4,5 milijona več, je skupščina občine decembra sprejela odlok o spremembi proračuna. Čeprav je proračun postal bogatejši, pa razporeditve prihodkov ni bilo mogoče povečati, saj je bilo treba upoštevati določila družbenega dogovora o ukrepih za omejevanje splošne porabe v občinah. Tako je bilo konec leta v proračunu dobrih 40 milijonov dinarjev prihodkov, 18 odstotkov več kot je bilo predvideno v začetku leta in kar 37 odstotkov več kot 1979. leta. Porabniki so dobili 32,5 milijona dinarjev, za blagovne rezerve in kompenzacije pa je šlo iz presežkov dobrih 1,7 milijona dinarjev. Za oblikovanje blagovnih rezerv izvršni svet predlaga še okroglo 2,4 milijona dinarjev, manjši znesek pa naj bi prešel na posebno partijo proračuna. Presežek je lani nastal tudi v rezervnem skladu. Od 856 tisoč dinarjev je bilo porabljenih slaba polovica, in sicer za odpravo elementarnih poškodb v Kovorju, na Koroški cesti, na cesti JLA in na cesti v Dolino. Ostanek naj bi se po predlogu izvršnega sveta prenesel v leto 1981. G L,AS 8.STRAN T0REK.5 t*AM1»1 Tomo Križnar 28 Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Prebijanje je postalo mučno. Mislim, da sva lazla vsaj petkrat počasneje, kot se sprehajamo po naših gozdovih. Enkrat se je blizu naju splašila neka žival. Bobnenje in lomastenje mi je povzročilo krdelo kurjih mravljincev. Videti tu zaradi goste goščave ni mogoče ničesar. V naših gmajnah imaš več možnosti opaziti divjo žival. Ves prepoten in popikan in ogrizen, ožgan od listnih sokov presekanih lijan, bi se najraje vrnil k cesti. Ko pogledam nazaj, izgubim vsako upanje. Pragozd se je zaprl za nama. Nobene orientacije nimam, sonca niti slutim ne. Na milost in nemilost sem prepuščen temu puščavniku. Cofotam po črni vodi za njim in kolnem sebe in svojo radovednost. »Enkrat te bo spravila ob glavo,« se spomnim besed kolegov. No... Nenadoma vodič trzne. Z roko pokaže navzgor. V krošnjah podrasti visijo cvetovi, ki s svojo nežnostjo, milino in nedolžnostjo vzamejo sapo. Orhideje! Ne poznam orhidej. Slišal sem le, da jih je dosedaj najdenih več sto vrst. Da so te eksotične rastline sila iskane in cenjene in da na borzah Londona in Pariza dosegajo, njihove čebulice astronomske vrednosti. V Ameriki prirejajo družbe, na katerih se zamenjujejo za rolceroyceye. Baje je njih lepota omamila mnoge, nekatere spravila v pragozdove, kjer so v ekspedicijah leta in leta tavali po malaričnih močvirjih, v strastni želji dobiti cvet, ki še ni bil odkrit. Konec tridesetih let je bila to moda vsega presitih iz najbolj bogatih dežel. In sedaj jo vidim na lastne oči! Bela orhideja, cvetlica pekla. Devica sredi gomazečih vulgarnosti prepotentnega življenja. Kakršen koli poetični naziv naj si še izmislim za tisti občutek, ne more zadeti mojega počutja. Ne vem, kje sem našel moč. Povzpel sem se gor in jo odtrgal ... »Brez vrednosti,« reče moj seringuero. »Takih raste povsod dovolj. Vredno so le tiste, ki jih je malo. > # I Prva civilizirana koča po dolgem času osamljenega potovanja Kot zlato, diamanti, slonova kost. filmske zvezde ...« . kajenem^pros^toru^ ^^.^ R() je podivjan žolnir raztreščil prazenjir. Vsakega je razbil. Menda ni mogel prenesti pogleda na prazen vrč. Hinkje v mislih preračunaval škodo. Vrči so po grošu. tudi več_Bog se usmili.\» si kar po glavah zlivajo. Le kdo bo plačal vse skupaj. Tile divjaki mjrtMJ plačujejo z mečem. Nesreča, nesreča. T^ No pa je šel stol na kose. Sele lam je bil nov. Dva groša rek «d Hinku so trzale debele veke. Ose™ vojščakov pa se je zabavalo di neugnano. • ... , . , - Kdo je pijan? Ti boš meni Moje. tvoje, božje . . - Ti! Lahon! Ze nekaj časa te imam na piki! Najbolje, da kar takt« obračunava! ( Prep^je%>sta%l vedno bolj bučen. Vsi možje so se pričeli pripravili! na vsesplošen pretep. , - Rdečebradec in osivel vojak, ki je imel eno oko v umazani preveu.! se sovražno merila. Jernej je pobesil glavo in se poknžal. Preden bo spopada konec boi gostilna na kose. Da le ne-bi. zažgali. Pa nova miza. stoli. sodi. Sveč*. I zakaj je prižigal sveče. Kakor za božič. Zdaj jih bodo uničili. OgnjSf*r| dovolj svetlo za takele rokomavhe . Preden je zagrmelo. so se odprla vrata in vstopu je visok dolgem volnenem plašču. Ne meneč se za grožnje pijanih žolnirjev. jp< za mizo v kotu. . r Jernej je začudeno trznil z vekami. Matan Gal. Kakšen vrag pa| jaše v temni noči. ko so zunaj samo vešče in volkodlaki. Prihod tujca je zmotil prepir. Vsi so se radovedno za strmeli *• Rdečebradčeva orjaška postava ja zakoračila proti njegovi mizi je za stol, se pijano zagugal in zarenčal: Kmet umazani! Vrata si pozabil zapreti! Pozabil si pozdraviti viteze. - I 1 A M t ■ • . - Nareži mu ušesa! je zarjovel nekdo. Nauci ga manir! - 'Obriši mu mleko izpod brk! - Prstan je moj! - Pha! Navaden baker. Ce si že prišel umret %bi vsaj mošnjo i seboj. Rdečebradec ga je meril z očmi. Tujčeva mirnost se mu 'ft sumljiva. Štefan Gal se je nasmehnil. - Pozdravljam visokospoštovano gospodo. Od kod in kamjnU N jegov smehljaj jih je zbegal. - Naš poveljnik je vitez Draškovič. je zagodrnjal rdečebradec - Tako? Torej iz vojske Pemca Vitovca? Vi ste potolkli kaštelani! zažgali Turen. - Potolkli! Ho, ho, zažgali, podrli smo grad, da ni ostal kameni kamnu. Ziv se ni rešil nihče in danes je zadnji plačal račun. - Hm? Plečnik, kaj? Zdi se mi. da ste danes popoldne požgali nj< kmetijo? - Bežal je kakor pes v svoj brlog. Ampak nam ne moreš Krepko smo mu podkurili pod nogami, preden je spustil dušo. Znano « je ta garjavec, ta kužni pes, skril kaštelanov zaklad. Enooki sivec se je namrdnil in si popravljal šlem. Pa denar ste dobili? Se je pozanimal Štefan. - Vraga, dobili. Hudič ga je dobil. Pa Plečnika tudi In vi Vse skupaj smo scvrli v ognju. Kako je lagal. Nikoli ni bilo der cvilil Da je vse pri Schrattenu. On je samo naprej dajal. Rdečebradec je poskakoval okoli Gala in kar rezgetal. - Bratu Erazma Stainerja se ne spodobi, da bi bil za krvni nenadoma mrzlo dejal Gal. Rdečebradec je privzdignil obrvi in se sumljivo zazrl v Gala. - Čigav pa si ti, da me poznaš. Pa ne, da si iz te doline0 _ Pusti to. Ti si jih pripeljal do Plečnika, kajne? Na lasti Denar ti je dišal. Drugi se tod ne bi znašli pa tudi upali si ne bi. - Pa kaj čenčata! Kaj čenčata, ti pes škilasti! Rdečebradec je odmahnil z roko in premerjal Gala j rumenimi očmi. - Galov si, je izdahnil nazadnje. Galov si, ves kar te je. Plečniki poročen s tvojo sestro. , Čudovito urno je skočil k steni, kjer je imel prislonjeno sekiro Gal je prevrnil mizo in planil za njim z izdretim mečem Pobil trenutku, ko je zgrabil za toporišče. - Po njih! je zarjovel. Jernej se je kljub obilnemu trebuhu gibčno skril pod stopnišče Zgrbil se je na malem prostorčku in se prekrižal. Potem je na razprl oči. Tudi z vekami je pozabil trzati. Dogodki so si namreč peklensko naglico. Ivka Križnar Delo dobravskih komunistov v stari Jugoslaviji med kmečkimi ljudmi Žagar je začel iskati somišljenike na Dobravi in okolici. Najprej se je povezal s kmetom Jožetom Resma-nom, ki se je tudi smatral za komunista, ker je na volitvah za konsti-tuanto glasoval za komunistično listo. Preko Resmana se je povezal s sedlarjem Ivanom Križnarjem, ki se je spomladi 1925. leta preselil v Lipnico. Križnar je bil član partije že od 1920. leta. Tedaj je bil član krajevne organizacije KPJ v Kranju. Leta 1921 se je pred policijskim terorjem umaknil najprej v Zagreb, potem pa v bosanske gozdove. Žagar, Resman in Križnar so se začeli vse pogosteje sestajati. Ocenjevali so položaj in se dogovarjali za delovanje med vaščani. Na Za-garjevo pobudo so leta 1925 ustanovili pevsko društvo Vodice, v okviru tega pa so delovali tudi tamburaši. Vaje so imeli le od kasne jeseni do zgodnje pomladi, ker so se s težkim kmečkim delom preko poletja morali ubadati vsi ne le kmetje. Žagar je razgovore po pevskih oziroma tamburaških vajah izkoristil za obravnavanje političnih vprašanj. V času šestojanuarske diktature je društvo prenehalo delovati. Leta 1926 je postal Žagar tajnik sadjarskga društva na Dobravi. Okoliš je ugoden za sadjarstvo in društvo naj bi pomagalo kmečkim ljudem pri gospodarskem napredku. Za Žagarja in Resmana pa je bila to nova možnost za sodelovanje in povezovanje z vaščani. V letih 1928/29 je društvo uredilo drevesnico s sadikami sadnih sort, ki so najbolj odgovarjale kraju. V njej so se poleg odraslih učili tudi osnovnošolski otroci cepljenja in sajenja drevesc. Večkrat smo jo tudi pleli. 1935. leta so na Srednji. Dobravi zgradili tudi sušilnico za sadje. Žagar je v prostem času rad priskočil na pomoč vaščanom pri kmečkem delu. Kolikokrat si ga videl obkladati seno, otavo ali žito v kozolec, obrezovati sadno drevje, obirati sadje itd. Med kmečkimi ženskami pa je delovala zlasti njegova žena Pepca. Svetovala je pri zdravljenju in vzgoji otrok, pri ureditvi zelenjavnega vrta, pripravi ozimnice. V letih 1927/28 je Žagar pričel pri pouku uvajati tki. delovno šolo. Vsak mesec smo učenci volili razredni odbor, ki je skrbel za red in disciplino in odbor za upravljanje šolske knjižnice. Predsednik razrednega odbora je skrbel za nemoten pouk četudi ni bilo učitelja v razredu. Na mesečnem delovnem sestanku smo se dogovorili o delovni temi za prihodnji mesec. V četrtem razredu se npr. spominjam teme: Naš šolski okoliš. Okoliš smo obdelali res iz vseh vidikov: zgodovinskega, zemljepisnega, prirodopisnega, predvsem pa ekonomskega. Za vse domačine smo morali ugotoviti velikost, površine njiv, travnikov in gozdov, kulture, ki jih gojijo, število živine itd. Preračunali smo dohodke in izdatke posamezne družine. Ugotovili smo, kaj bi bilo bolj smotrno gojiti. Vsak učenec ie moral poznati cene živine in pridelkov. Hitro je moral znati izračunati koliko mu vrže prodana živina, sadje ali les. Naučili smo se izračunati ploščine parcel, meriti hlode in izračunati kubaturo lesa. Veliko smo govorili o vzrokih siromaštva, o izkoriščanju, o vzrokih vojn. Večkrat sem že slišala ali brala mnenje, kje je Žagar dobil pobudo za tako šolo. Res je bilo tedaj na Slovenskem gibanje za uvedbo delovne šole, toda naša dobravska je bila samonikla, prilagojena prilikam in potrebam naših vasi. Vodil pa jo je lahko le visoko izobražen človek, ki je tako v pedagoškem, kot ideološkem smislu natančno vedel, kaj hoče doseči. Žagar pa je Kmalu spoznal, da bo delo s šolsko mladino le počasi rodilo uspehe. Sedanji učenci, je razmišljal Žagar, bodo postali gospodarji šele čez 15 ali 20 let. Zato je začel pri- pravljati kmečko nadaljevalno šolo. Poleg fantov in mož iz dobravskega Šolskega okoliša je povabil tudi fante in može iz ovsiškega šolskega okoliša. Propagando za vpis sta vršila zlasti oba komunista Resman in Križnar, pa tudi člani pevskega društva Vodice in sadjarskega društva. Vpisalo se je 21 učencev. Naj-oddaljenejši so prihajali s pet km oddaljene Poljšice. Pouk se je začel 28. oktobra 1928. Šola je trajala dve leti 1928/29 in 1929/30. Dala je veliko strokovnega, pa tudi svetovnonazorskega znanja. Žagar je prvo leto to delo opravljal brezplačno, kasneje pa so mu dodelili skromen honorar iz okrajnega sklada" za šolstvo. V jeseni 1930 bi morala začeti s poukom druga generacija. Takrat se je vpisalo 31 učencev. Toda bil je čas šestojanuarske diktature in oblast je šolo preprečila. Toda kmečki živelj Dobrav in okolice se je že osvestil. 1929. leta so bile dobravske vasi tudi elektrificirane, kar je veliko pripomoglo k nadaljnemu napredku. Pomladi 1931 so trije dobravski komunisti sklenili, da se povežejo z vodstvom PK KPJ za Slovenijo. Kako so to storila ni čisto jasno, zagotovo pa je, da je bila 1931 na Dobravi že celica povezana s začasnim vodstvom PK KP. Tega leta že tudi najdemo Žagarja na spisku komunizma sumljivih oseb iz vse države. Dobravska partijska celica je že 1931. leta dala pobudo za ustanovitev Kmetijske zadruge. To je bil čas hude gospodarske krize. S po- močjo zadruge so se ljudje | pu in prodaji blaga ognili ^ štvu trgovcev. Poleg naba* dajnega odseka je zadruga L živinorejski in čebelarski Prostore zadrugi je dal kc Resman v svoji hiši. On in * tudi brezplačno prodajala v zadruge. Število, članov zaoi raslo in zadruga je uspešno vala vse do okupacije. Na Žagarja pa so se ljudje tudi, da jim je pisal prošnje in pritožbe npr. proto visokim davkom in drugim vam. Žagar si je za vsakega vida se je z njim še kaj pof* Dnevni stik z ljudmi pa je ima1 Križnar, ki je kot vaški obrtniki veliko delat tudi na dom tk-Hodil je v vse vasi od Bledi Besnice na desnem bregu levem bregu pa predvsem v \.f Podbrezje in Zvirče. Ob tem nalog, predvsem na področju usposabljanja, zaposlovanja in '\umocialno varnost invalidov. - Foto: ff.Jelovčan »Prosti čas 81« v Celovcu Od 7. do 10. maja 1981 bo na celovSkem sejmišču 6. strokovni sejem s ponudbami za prosti čas. konjičke in potovanja. Razstavljena bo raznovrstna oprema za aktivno izkoriščanje prostega časa. športne aktivnosti, taborjenje, potrebščine za konjičkarje. oprema za lov. ribolov in jahanje, na sejmu pa bodo na voljo poleg drugega tudi informacije o dopustih in potovanjih. Svojo turistično ponudbo bodo predstavile Borovlje, Hodiše, Kotmara vas in zdravilišče Št. Lenart. Na sejmišču bo tudi razstava avtomobilov, prikazana bo dejavnost klubov za modelarstvo in jadranje ter radioamaterjev, avstrijska delovna skupnost za zdravstvo pa bo pripravila razsta vo o narkotikih. Sejem bo spremljalo vrsto prireditev. V petek, 8. maja. bodo imeli upokojenci svoj dan in bodo na sejmišču predstavili svojo dejavnost. Na več zasedanjih bodo skušali definirati pojem »prosti čas«. Zasedanja bodo v konferenčnem centru celovškega sejma. V okviru sejma so pripravili tudi' razstavo iznajdb za prosti čas. mladi bodo tekmovali v govorništvu. Na kratko, na sejmišču se bo vsak dan nekaj dogajalo. Odprto bo od 9. do 18. ure. Spominski pohod na Blegoš Spominskemu pohodu na Blegoš, ki bo v nedeljo. 10. maja, se z organiziranim odhodom priključuje tudi PD Kranj. Posebna avfobusa bosta odpeljala ob 6. uri izpred hotela Creina do vasice Javorje. Pohodniki se bodo nai!° P°vzpe,i Preko L562 m visokega vrha do planinske postojanke, kjer bo ob 11. uri proslava. Vračali se bodo po zahodni strani Blegoša v Javorje, kjer bodo ob m. uri čakali posebni avtobusi. Tradicionalni pohod organizirajo v počastitev dneva zmage jugoslovanskih narodov in narodnosti in bo ob vsakem vremenu. V prostorih Planinskega društva Kranj dobite še dodatna pojasnila le se pa želite peljati z avtobusom, * preJe Plavite. p Leban Upokojenci na izletu ie t?'06 7 DruS*vo upokojencev je organiziralo v počastitev 40 ob> letnice Osvobodilne fronte in letošnjega praznika dela izlet v Cerkno Prek štirideset upokojencev «e je 25. aprila zjutraj z avtobusom odpelje o z Jesenic skozi Škofjo Loko in Poljansko dolino do Cerknega. Po krajšem počitku v Cerknem so se udeleženci izleta podali na ogled partizanske bolnice Franja v soteski Pasice pri Novakih, kjer so od decembra 1943. leta zdravili ranjence IX. korupsa. Izlet so upokojenci nadaljevali z obiskom Idrije. Tod so si v mestnem muzeju ogledali znamenitosti idrijskega rudarstva, obiskali pa so tudi čipkarski muzej. Izlet je društvo dobro pripravilo, zato so se udeleženci na njem prijetno počutili. Zanj se posebno zahvaljujejo vodji izleta tovarišu Jesenku in vozniku avtobusa Francu Pogačniku, ki jih je kljub snegu v višjih legah varno pripeljal domov. J. Mrovlje Črtomir Zoreč NEKAJ BESED 0 KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI (87. zapis) Jakob Alešovec (1842-1901). rojak s Skaručne pod Šmarno goro, je v svoji knjigi Kako sem se jaz likal (povest slovenskega trpina — v poduk in zabavo), ki je prvič izšla leta 1884, pozneje pa bila še dvakrat (1910 in 1973) ponatisnjena, šegavo povedal, kako je svoje mlade dni veselo preživljal v kamniškem frančiškanskem samostanu, o katerem je tekla beseda v prejšnjih dveh zapisih. Alešovec je bil ljudski pisatelj v dobrem pomenu besede, brez umetniških stremljenj je pisal preprosto ter z veliko hudomušnostjo in Šega-vostjo. Dve njegovi deli (Ljubljanske slike in avtobiografska povest. Kako sem se jaz likal) imata še danes kulturno-zgodovinsko vrednost. Pa poslušajmo, kaj pripoveduje Alešovec o svojih šolskih letih pri očetih frančiškanih v Kamniku. KOT PREŠERNOV »ORGLARČEK« Pater Miklavž je bil slep. Preden je oslepel, je bil profesor v Novem mestu. Bil sem dolgo njegov minjstrant. Pater je imel veselje posebno s ptiči, zato je bilo v njegovi sobi polno ptičnikov. Vse te svoje rejence je učil žvižgati pobožno velikošmarnsko pesem. Pater Miklavž je cedil svoje ptičnike vsak dan in dajal pičo svojim rejencem vedno pri odprtem oknu. Ker je moral to opravljati edinole z rokami, ki so mu nadomestovale tudi oči, je raztresel mnogo zrn po oknu in po tleh. Vrabci, zviti kakor so, so morali vedeti, da revež nič ne vidi. Zato jih je bilo vedno polno na oknu in še celo v njegovi sobi. — Ker smo to videli, smo odprli tudi okno svoje sobe in s pičo na oknu in v sobi privabili vrabce. Na okno smo pritrdili vrvico, sami pa smo se poskrili pod postelje. Ko so bili ptiči v sobi, smo z vrvico zaprli okno in s cunjami po-lovili vrabce. Pater Miklavž je bil tedaj v spo-vednici, meni pa je že prej dal ključ svoje sobe, da mu počistim in pometem — pač kakor sem delal vsak dan. KLOŠTERSKI MUC Sfanti, kloštrskimi muci-mi-nistranti, smo brž skovali zaroto. Praznih, starih ptičnikov je bilo dovolj pod streho in brž smo jih nekaj prinesli. Potem pa poberemo patra Miklavža ptiče iz ptičnikov in damo namesto njih vanje vrabce. Ptiče pevce pa pospravimo po onih ptičnikih, ki smo jih prinesli v svojo sobo s podstrešja. In čakamo, kaj bo. — Kmalu zaslišimo, kako je mož tipal po tlaku s svojo palico in Žvižgal pobožno pesmico, da bi jo po njem povzeli njegovi ptiči pevci. - A kaj je to? Noben ptič se ne oglasi, vsi pa zbegano frfotajo po nevajenih kletkah. To se je patru gotovo zdelo čudno in brž odpre vratca prvega ptičnika in ujame ptiča. Začne ga tipati od vseh strani, posebno po kljunu. Po tem spozna, da ni pravi, ampak vrabec in strašen sum prešine njegovo sivolaso glavo. Vrabca dene nazaj v kletko, potem pa preišče še druge svoje ptičnike. In povsod je bilo enako. »To je pa vendar preveč! To so storili fantje, ti poredneži. No. le čakajte, to pot vam bom pa že pokazal.« In Že hiti previdnih korakov ven in proti gvardijanovi sobi. Zdaj pa smo spoznali, da smo šli predaleč in da bo kazen huda. Zato smo brž premestili ptiče pevce iz kletk v naši sobi in jih dali nazaj v patrove ptičnike. Potem smo se poskrili po kotih in čakali kaj bo. Ko pride pater Miklavž s patrom gvardijanom, slišimo: »No, če so fantje to naredili, bo pa druga pela« Ves razjarjen stopi pater Milavž v svojo sobo in reče patru gvardijanu: »No. le poglej, ali niso po vseh ptičnicah vrabci?« Pater gvardijan stopi za slepcem v sobo, pogleda po kletkah in se začne na ves glas smejati: »Na, veš Miklavž, ti si slep in pa tudi s prsti nič več ne vidiš. Brez zamere! Ce je le v enem ptičniku vrabec, pač jaz še nikoli nisem videl nobenega ptiča. Le prepričaj se ali pa pokliči še koga, če ne verjameš mojim očem.« Nato slepi pater odpre nekaj ptič-nic, otiplje ptiče, vsakega do kljuna in zagodrnja: »Kaj takega se mi pa vendar še ni pripetilo! Le kako je to? Jaz bi stavil glavo, da so bili sami vrabci. To je res čudno!« Potem me je na hodniku prestrgel pater gvardijan in mi zažugal: »Vem, da se je ta neslana burka s slepcem rodila v tvoji glavi. Jšttra Miklavža pa prosi odpuščanja. Danes ne, je še prehud, jutri pa zagotovo.« PLEMENITO »MAŠČEVANJE« Drugi dan je bila nedelja in jaz .sem spet ministriral pri maši patra Miklavža. Po maši me povabi v svojo sobo. Ker sem imel slabo vest, sem se hotel izgovoriti na neke opravke, da ne utegnem. A pater me !e opogumi, naj se ne bojim, saj mi ne bo nič storil. Zato vstopim za njim v sobo. Mož stopi k omari in z vajeno roko izbere tri velike knjige in reče. ... »Te so tvoje. Potreboval jih boš, ko boš v višjih šolah. Pa tudi zdaj jih lahko prebereš, da ne boš mislil na take burke, kakršno ste včeraj naredili z mano.« - Ves osramočen po takem blagem dejanju maščevanja, grem v svojo sobo in prisežem sam pri sebi, da patru Miklavžu ne bom nikoli več nagajal. - V srcu sem ga prosil odpuščanja za tisto neslanost, s katero sem prizadel slepega patra, učenega profesorja. No, vse to je skop in prirejen povzetek Alešovčeve lastne pripovedi. Najbrž pa mož niti tedaj, niti pozneje, ni vedel, da se je norčeval iz človeka, ki nam je vzgojil pesnika Simona Jenka, po svoje tudi povezanega s kamniško kulturno preteklostjo. Več o Juriju Jenku, f)oznejšem frančiškanu patru Niko-aju (1809-1868) pa v prihodnjem zapisu. Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše« Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski T 9 * 1 bntUe pa ie bilo m tistimi, ki so pirinili čez obzidje. >W* obramba trdna. Ko pa so Turki zaslišali, da jim \M glavar v sovražnikovih rokah, so se še z večjim Hm zaletavali proti trdnjavi. Hlapci pa so se tolkli lw, tato to noč Turki niso mogli v klošter. Potok pod to« je bil rdeč od njihove krvi. Pot, po kateri so j I fanti v kloiter, pa so branilci zasuli, ker jim ni S rec koristiti. 8 eda j ni bilo več umika, vedeli pa so, »tafi braniti ne bodo mogli dolgo. 194. Pa se je spet domislil cigan, najboljši izmed borcev. Poslal je ujetega Turka v tabor z novico, da bo njihov glavar nataknjen na kol pred vrati, če bodo se napadali. To je Turke pomirilo, da so čakali z napadom nekaj dni... Medtem pa je v kloštru hodil zvezani Jurij Kozjak pred svojim očetom sem in tja. Stari Marko je s solzami v očeh Slećal svojega spreobrnienega sina, ki mu ni mogel pove-atf svoje bolečine. Tudi janičar je bil zamišljen, saj mu je bil stari menih, ki mu je skrbno stregel, nekam z#čuda znan. 195. Kakor je cigan obli ubil Marku, da bo on izpeljal vso stvar, tako je tudi storil, kajti le on se je znal pomeniti z janičarjem. Počasi, vsak dan nekoliko, je pripovedoval fantu njegovo lastno zgodbo o bogatem očetu, ki je imel sina, ki je moral na vojsko in je prepustil malega bratu. Ta pa ga je prodal na Turško za janidarja. Cigan se ni motil, ko je trdil, da zgodba napravi vtis na Turka. Čez nekaj dni je že vprašal cigana, ali ve za tistega očeta, in kako je zvedel za to zgodbo. GLASU.STRAN Petnajsta mednarodna jubilejna kolesarska dirka Alpe Adria MURSKA SOBOTA - 5. maja — Dane« dopoldne se je v Murski Soboti začela jubilejna mednarodna petnajsta kolesarska dirka Alpe-Adria. S starta je danes na 861 kilometrov dolgo pot krenila pisana mednarodna kolesarska karavana. Tekmovalci iz desetih držav, na startu se jih je zbralo devetdeset, bodo v testih dneh prekoleaarili ceste Slovenije, avstrijske Koroške in Benečije-Julijske Krajine. Vsekakor bo zanimivo, kdo bo letošnji zmagovalec te jubilejne mednarodne kolesarske prireditve in kco bo dobil mošt ve no prvo mesto v generalni razvrstitvi. Ali bodo to kolesarji SZ, Italije, ZRN, Madžarske, CS8R, Švedske, NDR, Poljske, Liechtenstei-na ali Jugoslavije. Med temi kolesarji je tudi ekipa Avstrije, Hrvatske, kombinirana ekipa Rog-Save, Novo mesto-Sofa in ljubljanske Astre. Torej tudi naši kolesarji, še posebno kombinirana ekipa Roga in Save, niso brez motnosti za visoko uvrstitev. Prva etapa bo že dala odgovor, kdo bo' tisti, ki bo v nedeljo v Grosuplju stopil na najvišjo stopnico kot zmagovalec v generalni uvrstitvi. Start je bil danes v Murski Soboti in kolesarji so krenili na 132 kilometrov dolgo pot do Raven. V kombinirani ekipi Roga in Save so prekaljeni kolesarji. Ne sicer najboljši, saj bodo najboljši nastopili na »Dirki miru«, a vendar dobri kolesarili Za to ekipo vozijo Udov«*. TOREK. 5. MAJAlttl Cilj druge etape jutri na Bledu Bolha, Penko, Rakuš in Marinko vi*. Jutri imajo kolesarji težko drugo etapo. Iz Raven bodo startali ob 12. uri, cilj te najtežje etape pa je predviden za 15. uro na Bledu. V tej etapi bodo kolesarji vozili po avstrijski Koroški in mejo bodo prevozili na Jezerskem vrhu. Od tu bodo vozili skozi Preddvor, Kranj, Lesce in nato na Bled. Četrtkova etapa ima dva dela. Z Bleda bodo kolesarji na pot odšli ob 8. uri. Prekoračili bodo državno mejo v Ratečah in nato kolesarili po Julijski Krajini in Benečiji vse. do Humina. Po počitku bo drugi del etape do Pordenona. Julijska Krajina in Benečija bo gostila še en dan mednarodno kolesarsko druščino. V petek je namreč četrta etapa od Pordenona do Trsta. Najdaljšo pot bodo kolesarji prekolesarili v peti etapi. Ta etapa je dolga 140 kilometrov. Kolesarji bodo krenili iz Trsta, mejo prestopili pri Novi Gorici, in vozili do cilja, ki bo pred veletrgovina Astra v Ljubljani. Prihod je predviden za 12. uro. Ta dan bodo v našem glavnem mestu tudi prireditve »Po poteh partizanske Ljubljane«. V te slovesne prireditve, ki so nosvečene letošnjim jubilejem, se bodo vključili tudi kolesarji. Vozili bodo že tradicionalni kriterij po ljubljanskih ulicah. V nedeljo je zadnja etapa. Kolesarji bodo vozili v Grosuplje mimo Kočevja, Ribnice, Turjaka in Škofljice ter nazaj v Grosuplje. . D. Humer BLED - USPEH BLEJSKIH VE8LAČEV NA PRVOMAJSKI REGATI - Na letošnji že tradicionalni blejski prvomajski regati je nastopilo šeststotrideset veslačev iz osemindvajsetih jugoslovanskih veslaSkih kolektivov. Prva veslaška jugoslovanska prireditev v Jugoslaviji je pokazala, da so naši veslači dobro delali med zimskimi pripravami. To je bila tudi prva letošnja preizkušnja naših reprezen-tantov za letošnje mednarodne nastope in svetovno prvenstvo, ki bo od 22. avgusta do 6. septembra v Munchnu. Vsi so pokazali za ta čas dobro formo. Med člani je imel največji uspeh Gusar iz Splita. Split-čani so osvojili tri prva mesta. Od slovenskih veslačev se je med člani z zmago (Klrezal skifist mariborskega Branika Dušan Jurše. Odlično so veslali v mladinski konkurenci tudi mladi veslači Bleda. Zmagali so v četvercu brez krmarja, Dani Ferčej in Miran Bratuša pa sta bila najhitrejša v dvojcu brez krmarja. K temu uspehu blejskih veslačev je svoje dodal tudi mladi skifist Polančec, ki ie bil v tej konkurenci drugi, (dh) A KOLO — ZA ZDRAVO TEL(J C 0 O D Tj /) D 5 E \_ h- PRltlAVNICA velja skupaj z izrezkom original odtisnjenega naslova na časopisu Glas ali z naročilom Glas vsaj za eno leto Prijavljam se na GLASOV IZLET S KOLESOM Priimek in ime Datum rojstva Poleg sebe prijavljam še člane svoje družine 1. 2. 3. 4. 5. Teniški klub Triglav Kranj organizira v mesecu maju teniške tečaje: — teniško šolo za otroke do 12. leta starosti. — začetni teniški tečaj za odrasle in mladino. — nadaljevalni teniški tečaj za odrasle in mladino. Prijavite se lahko v sredo. 6. maja. četrtek. 7. maja od 16. do 18. ure in v nedeljo. 10. maja od 10. do 12. ure na teniških igriščih stadiona Stanka Mlakarja. Tečajnina: 300 din za teniško šolo, 500 din za odrasle in mladino. Tečaji se bodo pričeli 11. in 25. maja, trajali bodo 25 ur. Število tečajnikov je omejeno. Prijave prihajajo TR2IČ — Organizatorji letošnje šeste dirke za svetovno prvenstvo v motokrosu za kategorijo do 125 ccm, to bo že deveto svetovno prvenstvo, v Tržiču, imajo polne roke dela. V pisarno AMD Tržič vsak dan prihajajo prijave znanih tekmovalcev, ki bodo 24. maja nastopili na dirki v Podljubelju. Obilico dela organizatorji iz Tržiča te dni opravijo na znani in razgibani progi v Podljubelju. Do direk mora biti namreč proga taka kakršne so znani svetovni motokrosisti tudi navajeni. Za najboljšimi tekmovalci v kategoriji do 125 ccm so že tri dirke. V vseh teh nastopih so bili srditi spopadi za točke, ki prinašajo uspeh v končni razvrstitvi svetovnega prvenstva v tej kategoriji. Tretja dirka je bila v avstrijskem Launsdorfu. V prvi vožnji je bil najhitrejši Japonec Watanabe pred Belgijcem Velke-neersem in tekmovalcem iz San Marina Andreanijem. V drugem nastopu je bil najhitrejši Belgijec Everts, drugi je bil zmagovalec prve vožnje Watanabe in tretji spet Belgijec Velkeneers. Organizatorji so v teh dneh dobili prijave dvaintridesetih tekmovalcev. Prijavili »o se že trije Avstrijci, štirje Belgijci, po dva Finca, Francoza, Nizozemca, tekmovalca iz SZ, Švedske, Švice in ZRN. Italijani in Luksenbur-žani so prijavili po tri tekmovalce za barve Jugoslavije pa bosta nastopila Drago Predan in Franc Pušavec. Prišla je že tudi prijava Japonca Watanabeja, Španca Eliasa in Danca Kruseja. Torej prijavili so se že vsi najboljši motokrosisti v kategoriji do 125 ccm na svetu. Hkrati s to dirko bo predzadnjo nedeljo v maju v Podljubelju tudi dirka za »Pokal Karavank« za kategorijo do 250 ccm. Pokrovitelji letošnje šeste dirke za svetovno prvenstvo v motokrosu za kategorijo 125 ccm so Zavarovalna skupnost Triglav, Tehno-Impez, Unior, Jelsigrad in Riko, pokrovitelj »Pokala Karavank« pa je tržiška tovarna Peko. D. Humer Dražgoše — V nedeljo. 26. aprila, se je 23 tekmovalcev 2. medklubskr ga tekmovanja radijsko vodenih jadralnih avionov pomerilo v prtitto Dražgoše—Rudno za pokal Dražgoš. Tekmovanje je organiziral Aen klub Kranj, udeležili so se ga pa tudi tekmoialci aeroklubov u Man bora, Celja in Ljubljane. Najivč točk, 4972, si je nabral Andrej Šahi; Kranja, drugi je bil Vlado Horvat (RC Maribor) s 4943 točkami trebi Martin Klančišar. (LT EMO Celje) s 4923 točkami, četrti Stanko Ober-lajt (RC Maribor) s 4912 točkami in peti Ivo R opre t (AK Kranj) s m tttčkami. — Foto: D. Dolenc Glasov izlet — Na kolo za zdravo telo Ze v prejšnji številki amo napovedali nai izlet. Tokrat, kot smo obljubili, nekaj več o tem. V nedeljo, 17. maja, ae bomo zbrali pred Kulturnim domom na Kokrici in ob 8. uri itartali proti Bobovku. Pot bo potem vodila skozi Spodnjo, Srednjo Belo do Preddvora (do znaka, ki označuje naselje Preddvor), kjer bo kontrolna točka. Nato ae bomo usmeril i roti Trsteniku, vendar bomo na »gornji Beli zavili levo nazaj proti Kokrici. Ce bo kdo utrujen, bo lahko počival in se tudi lahko okrepčal. Hitrost torej ne bo pomembna, ampak bo moral vsakdo paziti na pravilno vožnjo. Brez žrebanja pa tudi tokrat ne bo šlo. Izžrebali bomo udeležence, ki bodo dobili Glasove majice, kapice, torbice za toaletni pribor in posebne Glasove svinčnike. Razen tega bodo vsi udeleženci, ki se bodo prijavili do torka, 12. maja, dobili tudi posebno nagrado DO Merkur. Nagradili pa bomo tudi najstarejšega kolesarja ter najštevilnejšo družino. Prijave pošljite na uredništvo Glasa, M ose Pijadeja 1, Krsnj a pripisom »Glasov izlet*. Izleta ae lahko udeležijo naroCniki Glaaa in tudi drugi bralci, vendar pa morajo akupaj a prijavnico naroČiti Glaa vsaj za eno leto. Razumljivo pa mora biti kolo (navadno ali tekmovalno) izpravno, kot to določajo predpisi /.« vožnjo v javnem prometu. Vai udeleženci izleta bodo nezgodno zavarovani pri Zavarovalni akupnoati Triglav, vsak pa bo vozil na laatno željo in odgovornoat. Poeebej pa opozarjamo na Zakon o temeljih varnoati cestnega prometa. Ur. liat SFRJ at. 63/80 in 4/81, ter na navodila redarjev in usmerjevalcev. ,,.,,„„ ^Komentiramo-Košarkarice Save v drugi zvezni ligi KRANJ - Košarkarice kranjske Save so nove drugoligaštctV slovenski ženski košarkarski ligi si> brez poraza osvojile republiški* slov in s tem prvim mestom so se uvrstile v sezoni 1981 — 82 vdrufoMt višjo jugoslovansko žensko košarkarsko tekmovanje. To je hkrati nit največji uspeh mladih stražiških košarkaric. Dokazale so, da srdi*' trdim delom doseči veliko. Res je sicer, da letošnja ženska repubhikt liga ni bila najbolj kvalitetna, toda to ne zmanjšuje uspeha ifn*>' Save. Vseh dolgih šest mesecev prvenstva so bile v dobri formi i« t* nasprotnice so premagovale z veliko razliko. V tej ligi ho nastopile td košarkarice Jesenic. To je mlado moštvo, ki se je v tej ligi l^ta*', Uspelo je, da so tretje najboljše moštvo v Sloveniji. Tudi zanje F1" uspeh. Jesničanke tako nadaljujejo z bogato tradicijo uspešne itnsk* jeseniške košarke. Gorenjska ženska košarka je tako dobila še enega drugolipi* Košarkaricam Zirov so se v tej ligi sedaj priključile še Savčanke.t rovska Alpina je tisto moštvo, ki je dokazalo, da se je snosoŠM I držati v drugoligaški druščini. Samo nekaj je motih) letošnje košarke' sko prvenstvo v ženski slovenski ligi. Bilo je predolgo Več kot M mesecev je trajalo. Skoraj mesec reč kot pri fantih. Preveč ie Momi prvenstvom prekinitev. t J skih mušin njskega Tn , ......-j «.«,<:^w načrtom* ---- -«----so na začetku sezone ostali skorai s nolui^ moštva, (najboljši so moral, v JLA)m so vseem> s ^t SmSt tgrakev Skubica Farthain Koširja dokazali, da so se spZJmbZt v tej slovenski ligi. Razočarali so Ločani in Kamničam. Obojil vekaj slabih predsto, zadnja mesta i as - drugi sloivnski stopali Jeseničani in Radmijii T). Humer Dvojna zmaga Murke Moška in ženaka ekipa iahovakega društva MURKA iz Lesc sta zmagali na republiškem prvenstvu za pokal Maršala Tita in pridobile pravico, da zastopajo SR Slovenijo v zveznem finalu, ki se bo igralo v okviru festivala za dan mladosti od 18.-23. maja vPulju. Ekipa članov v postavi Planinec, Oster-man, C ude rman, Mencinger, Praznik in Petek je v konkurenci 17 najboljših moštev iz nase republike zbrala 15 točk in osvojila prvo mesto. Enako število točk je imela tudi ljubljanska ISKRA, vendar je pristala na drugem mestu, ker je imela nekoliko slabše nasprotnike. Boj za prvo mesto je bil izredno napet. Od samega začetka so povedli: MURKA, ISKRA in Maribor. Izredno neugoden žreb je igralcem MURKE dajal težje nasprotnike, tako da so pred zadnjim kolom imeli točko manj. Borbenost ni zapustila vrste MURKE, ter so v zadnjem kolu z maksimalno zmago proti KOVINARJU iz Maribora dohiteli po točkah ISKRO, kateri so izgubili eno točko v dvoboju z selekcijo JLA. Težji nasprotniki, ki so jih dobili po žrebu, so pa bili boljši, imeli so več točk tako, da ao šahisti MURKE po tem kriteriju slavili. K zmagi so prispevali Planinec in Mencinger s 4 osvojenimi točkami, Osterman z 3,5, Cu-derman z 2,5 in Praznik z 1 točko. Omeniti je tudi uspešen nastop moštva K z 9,6 točkami delilo 8. - 10. mesta Žensko mostvo MURKE je | mega začetka in ui dovolilo dvoma v končni uspeh. Zmagale {»rednosti. Nastopile so Petek F e osvojila 4 točke in Pongrac U točk. Velik uspeh so priredile bovškega društva Radovljica, s sahietkami Iskre i - ^Andreja in Peklaj Sin faJiS"?11 ta Ptuia- bi so bile i lavoritinj za prvo mesto. Uspehi gorenjskih sahistov načrtnega dela. ki se že ve* let i_ Gorenjskem. Republiški šahovski velemojster A. Planinec že vse uspešno mladinsko šahovsko -Lescah se je pod okriljem MURU ralo močno šahovsko društvo, v \ pristopil tudi sam velemojster tako da bo od sedaj tudi sepasrm igralec in ne samo kot trener asesnadl nadaljnjem razvoju gorenjskega taaa V IW Slepi šahisti - Pretekli teden je bilo v Domu Zveze slepih in sfeon. vidnih na Okroglem pri Kranju osemnajsto slovensko prvenstvi) v šahu za slepe. Naslov slovenskega šahovskega priKika med slepimi za htt» 1981 je med 12 kandidati osvojil Ivan Komovec iz Ljubljane. Pnrediter jc organizirala Medobčinska zveza društev slepih in slabovidnih z* i',< oh sodelovanju Ljubljanske banke - Temeljne banke Go-renjske. — Fot L. M Miti VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA obvešča vse starše na območju občine Radovljica, da bo vpis otrok za sprejem v otroške ntce za Šolsko leto 1981 /82 12. maja. 13. maja, 14. maja in 15. maja 1981. Vpisovanje bo od ldo 15. ure v prostorih otroških vrtcev: Begunje. Bled, Bohinjska Bela. Bohinjska Bi-Mrica.Gorje, Kamna gorica. Kropa. I,esee. Radovljica, Srednja vas. Vpisani bodo predšolski otroci v starosti od 2. do 7. leta ter tudi otroci letnik 1975 in 1976 (do meseca marca ter pogojni do meseca septembra) ki bodo v šolskem letu 1981 /82 obiskovali malo šolo. O dokončnem sprejemu bo odločala komisija. Kasnejših prijav otrok ne bo mogoče upoštevati. Oaovna šola IATUA VALJA VEC za delovna raz-razpisuje dela in na- rODJE čas (nadome-šnavke na porodni -• t fts^aata) i tehnik to t dokazili o izobraz-i kratkim življenjepi-lerajeata komisija v 15 4m objavi. 'fer - Mahoma t in zabavna igračka, za lovljenje muh in j, Ne zastruplja oko-[a 100 din vam pošljemo TRIMER Zagreb, Boškoviceva 40 fi-od jran KAMINI ■ (MGRIL KAMINI -«J JgME, OPREMA, i . Vodilja, montaža. ^ lifearija vseh vrst p* >*ih kaminov s popolnim «*J * ogrevanjem zraka in J% UlUmke vode (15.0OO ■Ji P«J(Janez, Maistrova 1, S ^-BNGES, tir" U1/7J7-M2 di/kont KRANJ Komisija za delovna razmerja PSIHIATRIČNE BOLNICE BEGUNJE objavlja prosta dela in naloge f I. KLINIČNEGA PSIHOLOGA SPECIALISTA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: — filozofska fakulteta — specializacija iz klinične psihologije Poskusno delo traja 3 mesece. II. STREŽNIKOV IN STREŽNIC za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: — osnovna šola — izpit iz higienskega minimuma * — delovne izkušnje zaželjene Poskusno delo traja 1 mesec. Vloge naj kandidati pošljejo na naslov: Kadrovska služba Psihiatrične bolnice Begunje v 15 dneh po objavi. /K Delovna organizacija AVTOKOVINAR Skorja Loka, Kidričeva c. 51 objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. referenta za vodenje saldakontov Pogoj: srednja šola - ekonomski tehnik z dvema letoma delovnih izkušenj ah 7 delorn pridobljenih izkušenj - 5 let ter strojno knjiženje na stroju Dara 1750. Delovno razmerje se sklene za določen čas za nadomeščanje delavke med bolniškimi staležem. Nastop dela možen takoj. Osebni dohodek po pravilniku o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke. Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh od objave oglasa na naslov Delovna organizacija Avtokovinar, Skofja Loka, Kidričeva c. 51. ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko Kranj, n. sol. o. Delavski svet TOZD Tovarna mehanizmov Lipnica razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJE TEHNIČNE KONTROLE 2 VODJE PROIZVODNJE Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: pod 1. - visokošolska ali višješolska izobrazba elektrotehniške ali strojne smeri, - 5-letne ustrezne delovne izkušnje po možnosti na področju kontrole, — znanje svetovnega jezika, pod 2. - visokošolska ali višješolska izobrazba elektrotehniške, strojne ali organizacijsko-proizvodne smeri, - 5-letne delovne izkušnje po možnosti v proizvodnji, — znanje svetovnega jezika. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Radovljica. Za razpisana dela in naloge velja 4-letna mandatna doba. Sprejetima kandidatoma bomo pomagali reše.vati morebitni stanovanj ski problem s pomočjo stanovanjskih posojil. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Iskra Elektromehanika Kranj. Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem razpisnem roku. . ALPETOUR SOZD ALPETOUR Skofla Loka TOZD Servis osebnih vozil in mehanizacije Kranj razpisuje na podlagi določil 22. člena Zakona o delovnih razmerjih in sklepa delavskega sveto prosto dela in naloge 1 TEHNIČNEGA VODJE 2. VODJE OBRATA CERKLJE 3 IZMENOVODJE ZA SERVIS ZASTAVA 4. REKLAMANTA - TEHNOLOGA Zahtevani pogoji: pod 1*— višja izobrazba strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali srednja izobrazba strojne smeri in 5 lef delovnih izkušenj ter moralno politična neoporečnost; pod 2. — višja izobrazba strojne ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali srednja izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj ter moralno politična neoporečnost;* Za opravljanje navedenih del in nalog bosta izbrana kandidata imenovana za dobo 4 let; pod 3. — delovodska šola avtomehanske smeri in 3 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo 2 meseca; pod 4. — srednja šola tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. Za vsa navedena dela se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Kadrovska služba Kranj, Koroška 5. Za dela in naloge pod točko 1. in 2. naj kandidati pošljejo vloge z oznako »za razpis«. Kandidati bodo o izidu obveščeni v roku 60 dni po izteku prijavnega roka. GORENJSKA PREDILNICA Skofja Loka Kidričeva 75, n. sol. o. razpisuje prosta dela in naloge 1. VODJE AOP 2. SISTEMSKEGA PROGRAMERJA 3. PROJEKTANTA AOP (2 delavca) 4. ZUNANJEGA DELAVCA 5 VZDRŽEVALCA DVORIŠČ Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. - visoka ali višja izobrazba tehnične, ekonomske ali organiza-cijskt1 smeri, - 4 leta delovnih izkušenj na področju računalništva in znanje angleškega jezika, pod 2. - visoka ali višja izobrazba tehnične ah organizacijsko-ra- čunalniške smeri, - 3 leta delovnih izkušenj na področju računalništva, - znanje zbirnega programskega jezika in vsaj enega višjih programskih jezikov ter znanje angleškega jezika. pod 3. - višja ali srednja izobrazba tehnične, ekonomske ali organi- /ricij.skf SIIH*ri - 5 let delovnih izkušenj na področju računalništva, poznavanje programskega jezika COBAL, - zaželjeno tudi znanje angleškega jezika, pod 4. in 5. - NKV delavec, končana osnovna šola. Poskusno delo je 3 mesece. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Gorenjska predilnica Skofja Loka, Kidričeva 76, kadrovska služba Prijavljene kandidate bomo obvestili preteku roka za sprejemanje prijav. o izbiri v 30 dneh po Trgovska delovna organizacija GOLICA o. o. Odbor za delovna razmerja Temeljne organizacije ROŽCA o. sub. o. Jesenice, Delavska 11 objavlja prosta dela in naloge DVEH NATAKARIC za potrebe okrepčevalnic TO s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoji: — dokončana gostinska šola — smer — natakar. — dve leti ustreznih delovnih izkušenj, — dvomesečno poskusno delo. — dela se v dveh izmenah, ob nedeljah in praznikih so okrepčevalnice zaprte. Kandidatke naj ponudbe o izpolnjevanju pogojev glede strokovne izobrazbe, pošljejo na naslov, Trgovska delovna organizacija Golica — Kadrovska služba Jesenice, Titova 22, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo prijavljene kandidatke obveščene v 15 dneh po onjjfefljenem postopku. S4 GIP GRADIŠ Ljubljana TOZD Lesno ind. obrat SKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge 1. ENOSTAVNA ROČNA OPRAVILA V MIZARSKI DEJAVNOSTI IN PRIMARNI PREDELAVI LESA Pogoj: — poskusno delo traja 30 dni 2. ČIŠČENJE PROIZVODNIH PROSTOROV Pogoj: — poskusno delo traja 30 dni 3. ZAHTEVNA MIZARSKA OPRAVILA Pogoj: — poklicna Šola lesne stroke in 6 mesecev delovnih izkušenj. — poskusno delo traja 30 dni Delovno razmerje se sklepa za vsa navedena dela za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo ponudbe z opisom dosedanjih del v 15 dneh po objavi na naslov Gradiš, TOZD LIO, Skofja Loka, Kidričeva 56. Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 25/76) objavlja Komisija za odlikovanja in priznanja RAZPIS za podelitev priznanj skupščine občine Radovljica v letu 1981 Priznanja se podeljujejo občanom, temeljnim organizacijam in skupnostim ter društvom za dosežene posebne uspehe v naslednjih primerih: - za dolgoletno izredno uspešno družbenopolitično delo, ki je prispevalo k napredku in ugledu občine, - za uspehe trajnejšega pomena na področju gospodarstva, če so ti uspehi odločilno vplivali na zboljšanje gospodarjenja, na utrditev njihovih razvojnih perspektiv ter tudi na zboljšanje medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, - za posebne uspehe pri razvijanju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, - v primeru aktivne udeležbe v različnih humanitarnih akcijah, zlasti pn reševanju človeških življenj, pri preprečevanju škode na premoženju in pri delu za prizadevanje v korist družbene skupnosti. Pismene predloge z obrazložitvijo, ki jih lahko dajo občani, delovne in druge organizacije ter društva,« je treba dostaviti Komisiji za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Radovljica najkasneje do 31. maja 1981 VELIK USPEH AMERIŠKE KINEMATOGRAFIJE PONOVNO PRI NAS Dr. ŽIVAGO Ekranizacija romana Borisa Pasternaka — dobitnika Nobelove nagrade! Režija: David Lean Igrajo: Omar Sharif, Julie Christie, Geraldine Chaplin, Alec Guinnes DOBITNIK 6 OSKARJEV! Na sporedu: kino CENTER KRANJ: sreda, 6. maja in četrtek, 7. maja ob 16. in 19. url KINO DOM KAMNIK: torek, 5. maja ob 17. In 20. uri NE ZAMUDITE! Kinopodjetje Kranj DODATNI RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1981-82 UVOD Skupni razpis kadrovskih štipendij je bil objavljen v Delu 11 12. marca 1981. Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovin* je po dodatnem preverjanju uradno zbranih podatkov seznam po-daljšala še za 429 štipendij, ki so bile vključene v skupni razpis vsA petih gorenjskih občin. Kljub temu je bera letošnjega razpisa pomembno nižja od lanskoletne, zato je stekla akcija po dodatni objavi. Za občine Jesenice. Kitaj. Radovljica, Skofja Loka in Tržič se je tako do 28. 4. 1981 nabralo*t# kadrovskih štipendij za šolsko leto 1981 — 82, ki jih dodatno obiavla- mo. Rok za oddajo prijav je najkasneje do 15. julija, za kandidate, ki * bodo vpisali naknadno, pa najkasneje 30 dni po vpisu. Prosilcem u u-drovske štipendije priporočamo, da vloge po možnosti oddajo ie v maji ali juniju. Podrobnosti razpisa so razvidne iz skupne objave v Dem (11. marca 1981. str. 3). Kandidati jih lahko zvedo tudi v stroko« službi občinskih skupnosti za zaposlovanje (v vseh petih &ot*n»sk» občinah). POKLIC Štev. štip. STIPENDITOR avtomehanik brusilec ekonomski tehnik elektroindtalater elektromehanik finomehanik gradbeni tehnik — visoke grad. kamnosek kamnoseški'delavec kuhar mehanik elektronik natakar orodjar Erodajalec TV mehanik strojni ključavničar strugar tehnični risar zobotehnik inženir gradbeništva višji upravni delavec predmet, učitelj glasb, vzgoje predmet, učitelj fizike in tehn. vzgoje predmet, učitelj likovne vzgoje predmet, učitelj matem.-fizike predmet, učitelj tel. vzgoje razredni učitelj dipl. inž. gradbeništva dipl. inž. elektrotehnike-industrijska elektrotehnika dipl. ekonomist dipl. pravnik dipl. inž. strojništva 1 2 1 10 1 1 2 2 4 1 2 2 1 3 5 1 3 4 2 1 Bombažna predilnica in tkalnica Trbt ALPINA Žiri Orodj. in ključavn. Pretnar Vinko. * strana Elektrotehnično podjetje Kranj Elektrotehnično podjetje Kranj Bombažna predilnica in tkalnica TrW SGP Gradbinec Kranj MARMOR Hotavlje MARMOR Hotavlje ŽIVILA Kranj, TOZD Trgovina BM ALPINA Žiri (1 za lokacijo Gornja«« Ziri) Bombažna predilnica in tkalnica Titi ŽIVILA Kranj, TOZD Trgovina BM ALPINA Ziri ŽIVILA Kranj, TOZD Trgovina Bled Elektrotehnično podjetje Kranj ALPINA 2iri Bombažna predilnica in tkalnica T rtič ALPINA Ziri ALPINA Ziri Gorenjski zdravstveni center Kranj »s I trebe Zdravstvenega doma Bled) SGP Gradbinec Kranj Občina Skofja Loka, Sekretariat a upravo in proračun Občinska izobraževalna skupnost §k L«a Občinska izobraževalna skupnost Sk Lok* Občinska izobraževalna skupnost §k. Uši Občinska izobraževalna skupnost šk Lok -Občinska izobraževalna skupnost Sk lob ] Občinska izobraževalna skupnost §k lob SGP Gradbinec Kranj Občina Skofja Loka. Sekretariat u upravo in proračun Elektrotehnično podjetje Kranj Občina Skofja Loka, Sekretariat u upravo in proračun Občina Skofja Loka, Sekretariat ia upravo in proračun LTH Skofja Loka STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE GORENJSKE-KRANJ iSrnRAVNA K°MUNALNA NERESNA SKUP* SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST KRAN razpisujeta tekmovanje o urejanju ok( stanovanjskega bloka krajevne in— — Vodovodni stolp — Zlato polje — Planina — Center Tekmovanje traja od 15. maja do 1. oktobra 1981 Pismene prijave pošljite na Strokovno službo «?IQ -J-__i «.. , nosti občine Kranj, Oldhamska 4, do 15. 5 1981 **P«fc«M» *X Tekmovalni sistem bo zajemal: a) čistočo okoli stanovanjskih blokov in pripadajočih zeleni b) čuvanje zelenja in igrišč ter ostalih naprav okoli obiki. nMrf škodbami in uničevanjem H KOM obJ*™« P™ c) okrasitev oken in balkonov s cvetjem d) prizadevnost hišnega sveta za lepše okolje, odviano od molnoatii sodelovanja s strokovno službo SKIS Hišni svet z najbolje urejenim okoljem bo nagrajen ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, deda in strica URBANA DOLENCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem a izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Reiku za zdravljenje, g. župniku ta lep pogrebni obred, OOS Tehnik Skofja Loka, KZ Skofja Loka. ZB Lena« za podarjene vence, sodelavcem Nika Železniki, Iskre Železniki. Tehnika Skofja Loka ter Tonetovim sodelavcem za podarjene vence, praporščaku Zveze borcev Lenart in tov. Bajtu za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Marija, sinovi Franc, Tone, Janko, Stane. Irhan. hčerke Stanka, Ivica, Mici z družinami! Lenart, Železniki, Tolmin, Poljane, Jazbine, Žirovnica. 18. april« ltsl Odprto vsak dan od 10.—19. ure tudi v nedeljo muHria OGLASI 10DAM telefon 23-341 [#•00 prodam novo OKNO KLI 180x 140, z žaluzijo. Kalan IVoklo 14/a, Šenčur 4019 [baz rabljen cementni ŠPI-n OSTREŠJE. Naslov v i oddelku 4O20 Se dobro ohranjeno ICO in otroško POSTELJI lisenktc.43, Kranj 4021 frtim 2 mladi OVCI. Bobovk 22, ' 4022 |fa> OSLA. Ziherl Tine, ije 97, Zabnica 4023 prodam pločevinasto CI-). 4200-litrsko, in električni s kolutom, 100 m, 200 V. »15. tel. 57-088 4024 l£wni prodam 300 kg črnega ACO PESKA. Telefon 23-948 4025 Prodam KRAVO. Britof 42. Kranj 4026 Pnxlam 14 dni starega BIKCA ali menjam za črno TELIČKO Pod-brezje 25 4027 Prodam PEC za centralno ogrevanje CENTRAL 20. Praprotnik, Brezje 21, Tržič 4028 Prodam PUNTE. Zaloše 14. Podna rt 4029 Prodam 2000 kosov bele fasadne OPEKE (poceni). Šiškovo naselje 40, Kranj 4030 Prodam GOBELINA »PASTORALA«, 76X56, »MAK«. 63 x 42. Telefon 74-937 zvečer 4031 Prodam STREŠNIK novoteks-vesna. Roblek Marjan, tel. 23-004 4032 Prodam DIMNIK schiedel, 20 X X 20. cena 1.2 SM. Zg. Besnita 18 4033 Prodam približno 2000 kosov STRESNE OPEKE. folc. Mlaka 74. Kranj 4034 Prodam GUMI ČOLN z motorjem TOMOS 4, cena 10.000.00 din. Jurca Stane, Ziri 151 4035 V SPOMIN 1 k^aak <3M^HBflliiP 27. aprila je preteklo leto dni, odkar je preminil nas dragi mož, oče, stari oče. tast, brat in stric FRANC VRANIČAR upokojenec V naših mislih si vedno z nami * enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pomagali ob bolezni, ob smrti, in vsem, ki se ga spominjate tudi sedaj. 2ALUJOCI VSI NJEGOVI! Lesce, Ljubljana, Skofja Loka, 27. aprila 1981 Prodam JARKICE, rjave, stare 2 meseca. Dobre Helena, Loka 4. Tržič 4036 Prodam JABOLKA, londonpe-ping, kg: 10 din. Globočnik. Mošnje 16, Radovljica 4037 Prodam suhe hrastove PLOHE Telefon 40-089 4038 Prodam bel mlet PESEK; za omet 0.3. Telefon 26-216 od 14. ure dalje 4092 Prodani plemensko KRAVO si-mentalko. drugič brejo 2 meseca. -Justin Jože. Volča 6. Poljane nad Skof jo Loko 4093 JEDILNI KOT z MIZO, pomivalno mizo z bojlerjem, poceni prodam ali zamenjam za grelno PEC kuppersbusch. Likozarjeva 9. Kranj, tel.064-25-966 4040 Poceni prodam SPALNICO in ŠIVALNI STROJ singer. Kocjano-va 17, Kranj 4041 Prodam smrekove PLOHE (5 cm). Naslov v oglasnem oddelku 4042 Prodam SENO. Luže 11. Šenčur 4043 Prodam električno MARJANCO. rabljeno, ispravno. Ogled popoldan. Stara c. 27/a. Kranj (Behek Olga) 4044 Prodam 5 kv. m suhih borovih DESK. 5 kv. m suhih mešanih DRV. lesene BRANE ter nevozen MOTOR ponv express. Sp. Brnik 66, Cerklje 4045 Prodam FOTOAPARAT olym-pus-om-system s širokokotnim in teleobjektivom. Puhar Rudi. Bistrica 88, Tržič 4046 Ugodno prodam belo dekliško OBLEKO, za starost 7 do 10 let. C. JLA 25, K ranj 4047 Prodam 3000 kg razrezanega SENA. Pa jer. Beleharjeva 6, Šenčur 4048 Prodam otroško POSTELJICO z zimnico za 600 din in nov »TEPIH« (itison) svetlo krem barve, velikost 194 X 144, za 850 din. Frelih Marija, Cankarjeva 28, Radovljica. Ogled vsak dan po 18. uri 4049 Prodam gradbeno BARAKO in PUNTE. Čarman Marjan. Zabu-kovje 10, Zg. Besnita 4050 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame. babice in prababice MARIJE MIKELJ »iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili n« ™a • U ter ji darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. JBaPjž?S?zadoLofelno Pravljenje, kakor tudi zdravnikom in strežnemu osebju bolnice Golnik. Hvala T iZnSlu Ji pogrebni obred ter pevcem Društva upokojencev Kranj za lepo zapete žalostinke Vsem še enkrat najlepša hvala! VSI NJENI! Kranj, 25. aprila 1981 Sporočamo žalostno vest, da je dotrpela v 60. letu starosti naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta N JUSTINA KOCIJANČIČ roj. Švegelj iz Vrbenj pri Radovljici Na njeni poslednji poti od doma žalosti v Vrbnjah St. 7 jo bomo spremili na pokopališče v Mošnje danes,v torek, 5. maja 1981, ob 16. uri. ŽALUJOČI: mož Janez, sinova Jaka in Janez z družino ter brat Tine in sestra Micka z družinama! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica ALOJZA KOTNIKA z Zg. Brnika ■e iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno so-žalje, podarjeno cvetje in vence ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja tudi gasilcem 1%. Brnika. AMD Cerklje, Elektro Kranj ter delovnim organizacijam: IBI. Tekstilindus, Sava in Iskra. Hvala tudi g. kaplanu za lep pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi; Zg. Brnik, Visoko, Adergas, Kranj, Schwanenstand, Fieberbrunn, 11. aprila 1981 Prodam termoakumulacijsko PEČ. 4 kW. Pogačnik. Lesce. Tovarniška 24. tel. 74-104 4051 Prtidam trajnožarečo PEC kreka-vveso in PEC na olje EMO 5. Informacije po tel. 88-689 4052 Prodam dve leti starega LIPICANCA. Robič Anton. Poljska 63. Zatrata, Zg. Gorje 4053 Prodam delovnega VOLA. Palov-če 3. Tržič 4054 Prodam jedilni KROMPIR igor. , Zaje, Valburga 15, Smlednik 4055 Prodam PUHALNIK za seno Hlebce 30, Lesce 4056 Prodam SENO Bohinjska Bela 42 4057 Prodam 6 mesecev starega čistokrvnega nemškega OVČARJA. Bohinjska Bistrica 8. Ajdovska 8 4058 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Kranj, C. 1. maja 61. tel. 21-767 4095 Prodam kombiniran italijanski VOZIČEK PEG. Telefon 25-412 4096 Prodam nov moder SUKNJIČ iz žameta (uvožen), za 9 let, cena 700 din in črnobel TELEVIZOR, cena 2500 din. Informacije po tel. 50-075 od 6. do 14. ure 4097 Prodam 2 toni APNA. Bergant, Sv. Lenart 2, Selca nad Skofjo Loko 4101 Prodam novo PEČ TAM, 50.000 kal, z bojlerjem. Telefon 064-62-581 4102 Prodam suh obdelan »POBJON« - NAPUŠČ. Potočnik Franc, Sv. Duh 46, Skofja Loka 4103 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK z avtosedežem. Tel. 064-61-231 4104 Prodam osem tednov stare PUJSKE. Kalan. Stara Loka 11. Skofja Loka 4105 Prodam SENO in OTAVO. Tene-tiše 25. Golnik 4110 KUPIM Kupim rabljeni ŠTEDILNIK, HLADILNIK in manjšo OMARO. Telefon 21-962 (Ivo) vsak delovni dan od 6. do 14. ure 4094 Kupim 1 teden starega TELIČKA. Urh Frančiška, Podvrh 6. Poljane nad Šk. Loko 4106 Kupim PUHALNIK tajfun. Dolenc, Gorenja Ravan 2, Poljane nad Skofjo Loko 4107 Kupim rabljen električni ŠTEDILNIK. Pečica mora biti brezhibna, visoka najmanj 28 cm. Po-, nudbe na: K one. Poljšica, Podnart ali tel. 70-122 4059 Kupim KOSILNICO BCS, v dobrem stanju, staro do 10 let. po možnosti z manjšimi kolesi. Bizovi-čar Jože. Zadobje 13. Gorenja vas 4060 VOZILA Prodam AUSTIN 1300, vozen, lahko po delih. Jeras, Podreča 44, Mavčiče 4111 Prodam 4 nove GUME michelin, 165X13. Sitar, Šenčur, Velesovska C 20 4108 Prodam »KATRCO«, letnik 1976, za 5 SM. Telefon 75-007 od 18. do 20. ure (Radovljica) 4109 Prodam ASCONO 16-S, letnik 1972. Informacije po tel. 064-77-019 4098 Prodam ZASTAVO 750. Hotema-že 15, Preddvor 4099 Prodam DIANO 6, letnik 1978, registrirano do marca 1982. Spodnji trg 18, Skofja Loka 4100 Prodam DKW 1000 S. po delih. Svetina Vinko. Koritno 9, Bled 3981 Prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1977 in Z-750, letnik 1974. Voklo 47, Šenčur 3983 Prodam ZASTAVO 126-P. oktober 1977. Ogled vsak dan po 15. uri. Avbelj Desanka, Kajuhova 23, Bled 4061 Prodam 126-P. letnik 1978 -oktober, 22.000 km, garažiran. Strniša. Benedikova 13. Kranj. tel. 23-674 4062 VVARTBURG, star 8 let, po generalni, poceni prodam. Kolar. tel. 22-765 4063 LADO SL, stato 2 leti, michelin gume, zimske gume. dynit.ro] zaščita, registrirano do februarja 1982. prodam. Kolar. tel. 22-765 (14 M) 4064 Prodam karamboliran R-4. za 19 tisoč din. Rančigaj. Bavdkova 33, Kranj - Stražišče ' 4065- Prodam avto 125-PZ, dobro ohranjen, registriran, letnik 1973, za 25.000 din. Ogled popoldan. Čater Maks, Kropa 3/b 4066 Ugodno prodam zelo dobro ohranjen NSU 1200. Grm. Rodine 45. Žirovnica 4067 Motorno kolo SUZUKI 750 GSE. prodam ali zamenjam za soliden avto. Cvenkelj Andrej. Begunje 1(X) 4068 ŠKODO 1(X). letnik 1973, prodam Šter.Trboje 41, Kranj 4069 Prodam komplet PODEN za zastavo 750. Naslov v oglasnem oddelku 4070 0 to H mi ii D« Skofja Loka Komisija za prodajo osnovnih sredstev odproda naslednje osnovno sredstvo AVTO ZASTAVA 616, nosilnost 1666 kg, disel motor Licitacija za družbeni sektor bo v četrtek, dne 7. maja 1981 od 8. do 10. ure v steklarski delavnici v Puštalu, za ostale interesente pa od 10. do 12. ure, istega dne. Izklicna cena je 56.6M din. Civilno pravne osebe morajo poleg izklicne cene vplačati tudi pripadajoči prometni davek (18,9 %) Avto je v voznem stanju. Prodam SIMCO horizon. letnik 1979. Telefon 45-017 4071 RENAULT 18, letnik 1979 in KATRCO, letnik 1980, ugodno prodam. Telefon dopoldan 081-555-144. popoldan 061-053-151 40'2 Prodam ZASTAVO 750 lux. 1976. ohranjeno, 4,5 SM. Kavčič Vili, Zg. Besnita 64, tel. 40-626 4073 Prodam 126-P, letnik 1979. Vogt 1-nik Nuša, Hlebce 7/a, Lesce 4074 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do aprila 1982. Interesenti naj se javijo pri: Martič Janez, Bistrica 193, Tržič 4075 Ugodno prodam MOTOR APN-4, cena 4.500 din. Šuštaršič. Zg. Bitnje 213, Zabnica 4076 Poceni prodam MOSKVIČ 1500, letnik 1978, brezhiben. Ogled v petek in soboto popoldan ali tel. 77-416 od 6. do 12. ure. Čuden, Bled, Kajuhova 12 . 4077 Prodam OPEL KADETT. letnik 1963. Informacije po tel. 74-823. Sp. Lipnica 2 4078 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1973. Pogačar Vili. Mošnje 10/ i, Radovljica, tel. 75-350 popoldan 4079 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1976, registrirano do aprila 1982, ter JAWO 350. Hafner Jure. Forme 18. Zabnica 408J) Prodam VVARTBURGA, letnik 1971. v voznem stanju, neregistriran in potreben manjšega popravila. Ogled vsak dan popoldan na Zupanovi 5, Šenčur 40H1 Prodam ZASTAVO 101. oker barve, letnik december 1977. prevoženih 55.000 km. Telefon 60-232 dopoldan; 62-428 popoldan 4082 Prodam obnovljeno DIANO. letnik 1977. 53.000 km, cena 7.8 SM. Kalamar, Alpska 25. Lesce 4083 STANOVANJA i Družbeno STANOVANJE v Celju zamenjam za enako na Gorenjskem ali v okolici Ljubljane. Ponudbe po tel. 063-218-52 4084 1 POSESTI ■ Kupim majhno nizko HIŠICO v Kranju ali okolici. Ponudbe: Gotovina 4085 ZAPOSLITVE! Iščem PASTIRJA. Oglasi naj se na Višelnicišt.4.Zg.Gorje 4086 OBVESTILA i Vabim upokojence tovarne SAVA Kranj in vse ostale izletnike 23. maja na POHORJE. Prijave sprejemam do 10.5.81. Pajer Francka. Srednja vas — Šenčur. Cena izleta je 400 d in 4087 Zidar, s skupino, opravlja vsa ZIDARSKA in FASADERSKA dela (Imam svoje fasadne odre). Šiško-vo naselje 40, Stražišče — Kranj 4088 OSTALO V VARSTVO vzamem otroka. Naslov v oglasnem oddelku 4089 Starejšima zakoncema grem od maja do septembra pomagati v gospodinjstvu, zlasti pa na vrtu; v zameno za hrano in stanovanje. Šifra: Starejša gospodinja 4090 Izvajalca za zahtevnejše ostrešje z eternit kritino, približno 230 kv. m. iščem. Začetek del takoj. Telefon 064-82-346 409r Izdaja CP Glas, Kranj, Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP I.iudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju: številka 51600-603-31999 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-860, komerciala - propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Individualna polletna naročnina 250,- din, za inozemstvo preračunano v valuto vključno s poštnino. Oproičeno prometnega davka po prisojnem mnenju 421-1/72. Tisoči v Kamniški Bistrici Prvomajsko slavje pri Šobcu — Ze na tradicionalnem srečanju za 1. maja so se zbrali občani radovljiške občine pri Sobcu, kjer so podelili letošnje srebrne znake sindikata, obenem pa pripravdi bogat kulturni program. Slavnostni govornik je bil predsednik delavskega sveta Sukno Zapuže Albin Mrak, v kulturnem programu pa so nastopili pevci iz Zasipa, folklorna skupina Karavanke iz Tržiča ter godba na pihala DPD Svoboda Lesce. — Foto: D. Sedej Joit nad Kranjem - Množica Kranjčanov in okoličanov seje 1. ma ja zbrala na Joštu, kjer se ob tem delavskem prazniku že tradicionalno srečujejo delavci in mladina Kranja. Slavnostni govor je imela kranjska prvoborka Danila Grilova, v kulturnem programu pa so na stopili kranjska godba na pihala, folklorna skupina s Podblice, moški pevski zbor iz Cerkelj in recitatorji Prešernovega gledališča iz Kranja. Letošnji Jošt pa je bil še posebno slovesen, saj smo na mestu, kjer je 1. maja 1977 zbranim spregovoril naš tovariš Tito, posadili lipo miru. - Foto: D. Dolenc NESREČE NEZGODA NA PREHODU Jesenice — V torek, 28. aprila, ob 5.25 se je na cesti maršala Tita pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Franc Mali (roj. 1925) iz Radovljice je vozil od železniške postaje proti bolnišnici in pri odcepu ceste za Golico na prehodu za pešce zadel Slobodanko Nikolič (roj. 1953) z Blejske Dobrave. Pri tem je bila Nikoličeva lažje ranjena. r Lisjak oklal psa Sidraž — V petek, l.maja. okoli 4. ure zjutraj je velik lisjak prišel na dvorišče Antona Do-bovška, Sidraž 6, in se stepel z domačim psom, od tu pa je žival odšla še k sosedu Frančiški Do-bovšek, kjer se je prav tako spopadel s privezanim psom. Lisjaka, za katerega domnevajo, da je bil stekel, sta pregnala sinova Frančiške Dobovšek. S tega področja je bilo doslej že več lisic steklih. R. Carman VOZIL PO LEVI STRANI Jesenice - Na Cesti maršala Tita se je v sredo, 29. aprila, ob 18.30 " pripetila prometna nezgoda, ker je voznik osebnega avtomobila Esad Čatak (roj. 1934) z Jesenic zapeljal na levo stran ceste. Čatak je vozil od Hrušice proti Koroški Beli in je na zoženem delu ceste pri hotelu Pošta zapeljal na vozni pas namenjen za promet vozil iz nasprotne smeri; pri tem je oplazil osebni avtomobil Jožice Kristan (roj. 1960) z Jesenic in osebni avtomobil Bojana Raspeta (roj. 1960) z Jesenic, Jki sta se sicer umikala skrajno desno. Voznik Catak je peljal še naprej in se zaletel v oporni zid in betonski steber. V nesreči sta bila ranjena voznika Catak in Raspet. Škode na avtomobilih je za 50.000 din. S CESTE V DREVO Kropa — V sredo, 29. aprila, oh 23.30 se je na lokalni cesti v Kropi pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Marijan Avse-nik (roj. 1963) iz Mišač je pri tovarni Plamen zaradi neprimerne hitrosti r Novosti zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (10) ANALIZA KRVI Zakon vsebuje novo določbo, ki obvezuje voznika, da se mora podrejati zahtevi za preizkus oziroma napotitev na strokovni pregled, da,se ugotovi, če ima v organizmu kaj alkohola oziroma ali kaže znake alkoholnih motenj ali je pod vplivom mamil ali psihoaktivnih zdravil. Kdaj se opravi pri vozniku analiza krvi in urina? Opravi se pri vozniku, ki zanika, da je pod vplivom alkohola, ko je bil alkohol v njegovem organizmu ugotovljen z ustreznimi sredstvi ali aparati, vendar pod pogojem, da zaradi tega ne nastanejo škodljive posledice za njegovo zdravje. Ce pa voznik noče opraviti preizkusa z ustreznimi sredstvi in aparati ali noče na strokovni pregled, da bi se preverilo ali ima kaj alkohola v organizmu, ali ima alkoholne motnje ter če je pod vplivom mamil ali psihoaktivnih zdravil, se kaznuje z kaznijo od 800 do 4000 din ali s kaznijo zapora do 60 dni. Za ta prekršek je tudi obvezen izrek varstvenega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila od treh mesecev do enega leta. Če pa je bila s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za druge udeležence v prometu ali prometna nezgoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo do 1000 do 5000 din ali s kaznijo od 30 do 60 dni zapora. Kamniška Bistrica — Ze zarana, v petek, 1. maja. so Kamničani prihajali v Kamniško Bistrico. Prava reka ljudi se je vse do opoldneva vila navzgor po prelepi dolini Kamniške 'Bistrite. Tradicionalno prvomajsko srečanje vselej zbere tisoče, toda letos jih je prišlo res veliko, so nam pripovedovali tisti, ki pridejo vsako leto. Dopoldanska svečanost se je začela ob deseti uri, ko je uvodoma spregovoril Janez Brlogar, predsednik občinskega sindikalnega sveta Kamnik, ki je posebno pozornost namenil vsebinskemu poudarku letošnjega prvomajskega shoda v Kamniški Bistrici — tretjemu kongresu samoupravljalcev Jugoslavije. Nato so podelili srebrne znake sindikata, ki jih Zveza sindikatov podeljuje najbolj delavnim osnovnim organizacijam sindikata in najbolj prizadevnim posameznikom pri sin- Iščemo očividce 15. oktobra 1980 se je pripetila okrog 16.45 na magistralni cesti v bližini gostilne Potočnik v Bistrici huda prometna nesreča. Osebni avto Ford Cortina 1300 L. reg. št. SG-1506-80 (CH) je peljal iz Naklega proti Podtabq-ru. V nasprotni smeri je vozil osebni avto Fiat 126 P, reg. št. KR 713-24. Med omenjenima voziloma je prišlo v bližini mostu preko reke Bistrice oziroma v bližini gostilne Potočnik do silovitega trčenja, pri katerem sta voznik osebnega avtomobila Fiat 126 P in sopotnik umrla, v drugem vozilu pa sta bili dve osebi hudo poškodovani. Do trčenja je prišlo na skrajnem levem delu ceste, gledano v smeri vožnje Ford "Cortine, švicarske registracije. Ker vzroki, zaradi katerih je voznik Forda zapeljal na skrajno levo stran ceste, še niso dokončno znani, pozivamo očividce te nezgode, da se javijo preiskovalnemu oddelku TS Kranj ali najbližji PM. Preiskovalni oddelek Temeljnega sodišča Kranj zapeljal s ceste in trčil v drevo. V trčenju sta bila ranjena voznik in sopotnik Anton Ažman (roj. 1959) iz Mišač. Oba so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 10.000 din. AVTO ZANESLO V OVINKU Kranj - Na Ljubljanski cesti se je v nedeljo, 3. maja, ob 5.45 pri vožnji po klancu navzdol pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Ri-fet Kamič je vozil od Labor proti Kranju, v ovinku pa ga je zaneslo v levo, da je trčil v osebni avtomobil Janeza Porente (roj. 1954) iz Zabni-ce. V trčenju je bila lažje ranjena sopotnica v Kamičevem avtomobilu. Škode na vozilih je za okoli 190.000 din. STEKLA ČEZ CESTO Skofja Loka - V nedeljo, 3. maja, ob 9.50 se je na regionalni cesti v Sv. Duhu pripetila prometna nezgoda. Sedemletna Mojca Goričanec iz Virmaš je skupaj s svojo staro mamo hodila po desnem robu vozišča, nato pa je nenadoma stekla čez cesto prav takrat, ko je mimo peljal voznik osebnega avtomobila Miroko Duič (roj. 1948) iz Škofje Loke; voznik se je umikal, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Mojca si je v trčenju pretresla možgane, zlomila roko in dobila še druge poškodbe. V OVINKU S CESTE Skofja Loka - V nedeljo, 3. maja, ob 20.30 se je na lokalni cesti Crngrob—Dorfarje pripetila prometna" nezgoda vozniku osebnega avtomobila Stanku Mirtu (roj. 1954) iz Škofje Loke. Voznika Mirta sta malo pred nezgodo ustavljala miličnika PM Skofja Loka. vendar pa Mirt ni ustavil, pač pa pospešil in čez kakih 200 metrov v ovinku zapeljal s ceste. V nesreči je bil voznik huje ranjen, škode na vozilu pa je za lOO.OOOdin. L. M. Požar Gorenja vas — V soboto. 2. maja, okoli l.ure ponoči je začela goreti hiša Bogdana Kovača v Dob-ju. Ogenj je nastal pri dimniku, ki vodi iz krušne peči; zaradi močnega kurjenja se je segrel in vnel lesen tram ob dimniku. Ogenj je napravil škode za okoli 40.000 din, požar pa so pogasili gasilci. dikalnem delu. Prejeli so jih: Albin Pirš iz Svilanita. Alojz Cevee iz Menine. Rajko Rems iz Titana. Ivo Grilje iz Graditelja. Marija Bevc iz Alprema. Stane Osolnik iz Stola. Marica Tajč iz Ete in Marjeta Majcenovič iz Titana. V osrednjem sporedu srečanja je nastopil še moški pevski zbor Solidarnost iz Kamnika, kamniška pihalna godba in folklorna skupina Kamniška Bistrica. Ob zvokih ansambla bratov Poljanšek se je nato prelil v prijateljsko srečanje. Praznovanje delavskega praznika, prvega maja. v Kamniški Bistrici je tradicionalno. Ze leta 1921 so « kamniški delavci v tedaj vse drug*1 nih časih zbrali in s shodom prosk-vili svoj praznik. Vss leta pred vojw so se nato shajali v Kamniški bV strici, tudi tod se je kabla nji skupna zavest. Zato je Se prvomajsko srečanje tako mnontol skorajda ie »obvezujoč izlet« za slehernega Kamniraai povojnih letih so srečanja Ijale posamezne osnovne rije sindikata, leta 1971 je teljstvo prevzel občinski svet. M GLASOVA ANKETA Rdeči nageljni v gumbnicah Najprej so zagoreli kresovi. Vsenaokrog. na vseh vrhovih. Kot žareča zlata ogrlica so se nanizali okrog dolin. Da je zapelo v srcih: jutri je naš praznik. Nič kolikokrat krvav, danes, v svobodi, pa ves naš. vesel in lep. Zjutraj pa so nas že zarana dvignile budnice in zvabile ven. v naravo, na bližnje vrhove: na Jošta, Križno goro. k Šobcu. v Kamniško Bistrico, na Lubnik. v Rovte. na Mežakljo. pod Krvavec, na Kriško goro, pod Stor-žič . . . Z rdečim nageljnom v gumbnici. Kaj nam pomeni ta dan? blagajnik v sindikatu. Kidat le morem, aktivno delam v s dikalni organizaciji, sodeluji pri vseh akcijah, obenem pa v samoupravnih organih dek organizacije. Prav zdaj se •* i pravi jamo. da bomo obiskali M» cvetja in v Beograd nas bo a& | okoli 140.« *MSW Iztok Podobnik, tabornik odreda »Albina Drolca — Krtine«, gumar iz Save: »Prvi maj je za nas tabornike še posebno doživetje. Naša naloga je. da uredimo praznični prostor, izobesimo zastave. postavimo mlaje, na predvečer zakurimo kres in potem dežuramo vso noč. da ne pride do kakšnega požara. Vzdušje je na Joštu ob ognju enkratno. Veselo je, polno pesmi. Vsako leto več ljudi prihaja sem gor že na predvečer.. Posebno mladih. Prvi maj sem prvič globlje zaznal, ko sem bral Vo-rančeve Solzice. črtico, kjer P rezih piše. kako je prvič srečal delavce z rdečimi nageljni... Moram reči. da ga zdaj, ko sem sam delavec, čeprav delam komaj štirinajst dni. občutim drugače kot prejšnja leta. ko sem bil še šolar. Je le precej drugačen obču: tek. če prideš na takole praznovanje od stroja kot pa iz šolske klopi.« Milka Prešeren, iz Žirovnice, zaposlena v radovljiški Almiri: »Prvomajski praznik ponavadi preživim na prvomajskem srečanju, v Završnici ali pri Šobcu, če je le lepo vreme. Mislim, da so takšna srečanja nadvse dobrodošla in koristna, a ne le za starejše borce, delavce in občane, temveč tudi za mlajše. Meni bo letošnji prvi maj še posebej v dolgem in dragem spominu, saj sem prejela srebrni znak sindikata. Nisem ga pričakovala, zato sem bila tembolj presenečena. V sindikalni organizaciji v Almiri delam dvanajst let; začela sem kot delavka v proizvodnji, danes pa sem računovodja, obenem pa Slavko Šuštar, upokojtsK iz Kamnika: »Ze vsa leta pnh» jam na prvomajsko srečanje < Kamniško Bistrico. Pomeni m najlup&i izlet, srečanje v letu T« se dobimo prijatelji, delavci, s katerimi sem nekdaj skupaj debi Pogovorimo se, »premeljemo a obdelamo« stare spomine. Leto je prišlo res veliko ljudi, svoje j» naredilo vreme, ki se kar doba drži. zadnja štiri leta je najajd dež. Shod v Kamniški Bistrih * tradicionalen. Delavci so se tli prvič srečali ie leta 1921. Tako * bilo nato vsa leta pred in p* vojni, le vojna leta so jih prek nila. Po vojni je organizacijsko spodbudo dala delovna organi« cija U tok. v.sedemdesetih letih jr pokrivoteljstvo prvomajskega srečanja prevzel občinski sav dikalni svet. organizacijo pa so prevzemale posamezne osnovne organizacije sindikata, v največji meri podjetja Usluga in Meso Vsako leto ima srečanje v Kamniški Bistrici vsebinski pou darek. glede na sočasno probV matiko. Letos je posebna poior nost namenjena tretjemu konpr su samoupravljalcev«