Političen list za slovenski narod.
posti prcjeman velja: Za celo leto predplačan 1;, ?id., za pol lota 8 »Id., za četrt leta
v A .. ^ ... . 1	2a en meSBe 1 *'<>• 40 kr
« .Id ^naCl!i^JeManVVre!jlV, Za eel° let0 12	» H leta « «rld., za četrt leta
S »Id., za en mesee 1 gld. V LjublWi na dom pošiljan velja 1 gld. 2« kr. več na leto.
rosamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni tre št. 6, poleg „Katoliške Bukvama«.
O/.minila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat- 12 kr če se tiska dvakrat: lo kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefr&nkovana pisma se ne sprejemajo,
VredniStvo je v Semeniikih ulicah h. št. 2. I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/««. uri popoludne.
«te v. 170.
V Ljubljani,
v (Mitru
¡k 28. julija 1892-
Let;nili XX.
Jami napisi v Ljubljani.
V predzadnji številki smo poročali, da je c. kr. deželno predseduištvo z dne 24. t, m. prepovedalo izvršitev sklepa, ki ga je storil občinski za-- top ljubljanski v seji dne 24. junija t. 1., da je namreč v mestu ljubljanskem javne napise ulic, cest in trgov napraviti samo v slovenskem jeziku. V razpisu se naglaša v prvi vrsti, da se s tem nemškim prebivalcem Ljubljane kršijo narodne pravjce, katere so jim po členu 19. državnega temeljnega zakona zagotovljene v šoli, uradu in javnem življenju.
Občinski zastop ljubljanski je v zadnji seji dne 26. t. m. na predlog odbornika dr. viteza Bleiweisa sklenil, da se ta dopis c. kr. deželnega predsed-ništva izroči pravnemu odseku v pretres in v štirinajstih dneh vloži priziv na ministerstvo za notranje stvari.
Mi bi se iz umevnih razlogov ne pečali obširneje s tem, da nam ni dala povoda dunajska „N. Fr. Presse".
Ta je v včerajšnji številki v dolgem uvodnem članku naštela dolgo vrsto groznih krivic, ki se baje gode Nemcem na Kranjskem, odkar je gospod baron Winkler na čelu deželne vlade. „V tem času so bili Nemci potisnjeni v deželnem zboru v neznatno manišino, ki nema nobenega vpliva, iz mestnega zastopa ljubljanskega so popolnem pregnani. V teh dvanajstih letih je nekdaj cvetoče nemško šolstvo na Kranjskem skoraj popolnem poslovenjeno. . . . Državni temeljni zakon o narodni jednakopravnosti se v tem dolgem času ni nikdar poklieal na pomoč proti temu razvoju (narodnega duha), temveč ga je moral vedno le podpirati; kajti pelitično oblastvo je razsojevalo, kaj je v posameznem slučaju jednakopravnost, in da se ni dala po zakonu definicija tega poglavitnega pojma, brez katere je državni temeljni zakon le okvir brez vse-'
! bine, zato je na Dunaju skrbela autonomistična ve-I čina, v kateri senci je prospevala slovenska agita-. cija. Ce je bil baron Winkler provzročitelj te na-rodnostne politike na Kranjskem, tega ne vemo, da i pa jo je močno, neutrudno in radovoliuo podpiral, I o tem pričajo dokazi, katerih Nemci nikdar ne bodo | pozabili.
j Nemogoče je, da bi se popolnem predrugačile . narodne iu politične razmere na Kranjskem, katere so se ustvarile v zadnjih dvanajstih letih, iu da bi ; se povrnile razmere pred Taaffnjevo dobo, katere gotovo neso bile na škodo države, tudi ko bi vlada , resno hotela. Kar je dozorelo v letih spravne poii-, tike na Kranjskem, to bodo po vrednosti ocenili še I le prihodnji zgodovinarji; ko bode delovsnje grofa Taaffeja spadalo že v davno preteklost in bode že marsikaj pozabljeno, kar razburja sedanjost, še se bodo spominjali, da se ja pod njegovo vlado v uradu, šoli in političnih z a -stopih bistveno nemška kronovina poslovenila, da se je slovensko vprašanje, ki je bilo poprej le v domišljiji posameznih čudakov, pod to vlado še le ustvarilo...
Pozabljeno je, kar je pokojni pravosodni minister Glaser nekdaj v sijajnem govoru tako prepričevalno med ploskom državnega zbora in vsega omikanega sveta razložil tedaj še redkim slovenskim apostolom: da jeden jezik in jedna narodnost v državi ne moreta zahtevati več veljave in pomena, kakor ga imata po sebi, in da je najneumnejša zahteva, od države terjati, da narečju, ki nema ne slovstva, ne potrebne terminologije za javno rabo, vse to preskrbi, kar mu pripomore do jednakopravnosti, dasi nema sposobnosti za jednakopravnost. Ta zahteva se je stavila in se bode ponavljala, ' vlada pa jo priznava kot opravičeno. Izobraženost slovenskega jezika je v Avstriji postala državna na- j loga, tega jezika neso vpeljali v urad in šolo, ker
je bil potreben, temveč da je bil vpeljan v šolo in urad, in celi rodovi bodo še imeli posla, da preskrbe učitelje, knjige, šole in sredstva, da vzgojč sodnikov, uradnikov, duhovnikov in zdravnikov, katere zahteva kot svojo pravico v peči izvaleno slovenstvo. To . tako ustvarjeno, v svojem pomenu še ne pregledno
I vprašanje bode jedenkrat najtežji inventar iz zapu-( ščine Taaffejeve dobe."
j Človek bi ne verjel, da more pisati tako fri-volno, zlobno in zvito svetovni list, ki se ob vsaki j priliki ponaša pred svetom s svoiimi liberalnimi načeli, ko ne bi stalo črno na belem. Do cela drzuo pa je, klicati vlado na pomoč proti slovenskemu nasilstvu. Dunajski list je popolnem zavrgel libe-j ralna načela, zatajil vsa čutstva pravičnosti in kakor j volk dol ž', jagnje, da mu kali vodo. Torej Slovence j je iztakuil na Kranjskem šu le baron Winkler? On je ustvaril slovenski jezik ter v peči zvalil slovenstvo?
Sami ne vemo, ali tiči v tem skrajna nevednost ali najgrše licemerstvo. Slovenska ideja je že pred sedanjim gospodom deželnim prešinjala vse vrste prebivalstva, doba taborov je pred grofom Taaffejem in baronom Winklerjem vžigala slovenska srca za narodne pravice.
Sedanja vladna doba Slovencem ni storila večj h uslug, kakor da jim je pokazala pravičnejše lice ter pričela še le izvajati člen ravnopravnosti, ki ga je skovala ravno tedanja liberalna nemška večina.
Kako smešno je torej, kar piše „Neue Frei« Presse": , Während dieser Periode sind diu Deutschen in der Landesvertretung auf eine winzige, jedes Einflusses beraubte Minorität reducirt. In diesen zwölf Jahren wurde das einst blühende deutsche Schulwesen in Krain nahezu vollständig slovenisirt . . ."
Smešno je, kar nadalje piše dunajska Židinja, očitajoč deželnemu predsedniku Winklerju, „dass
LISTEK
Neron.
(Priredil Vilinski.)
(Dalje.)
Klavdij vede L'cina v jahališče. Ljudij je bilo j tukaj zbranih na tisoče, nepotrpežljivo so čakali j igre. Kamor si pogledal, glava pri glavi, živo morje, j brenčanje in šumenje, kakor v velikem čebelnjaku, velikanski človeški roj!
Klavdij res najde prikladno mesto, da je mogel Licin vse dobro videti.
Vrše se priprave, uvodni obredi, nato slede igre, med temi tudi vozarenje, katerega se je udeleževal tudi cesar. Lepi so konji, iskri, sam ogenj, tresoči dolgo svilnato grivo, nestrpljivo kopitajoči, kakor bi hoteli občinstvo opozarjati, da tekajoče, pred vozom, z zlatom in srebrom okovanim, vdelanim z dragim kameljem, bo danes vodil sam pre- : svetli cesar.	j
Gledalci vstanejo s sedežev in treskajoče ploskajo. Cesarjev oslobojenec da znamenje in igra se zsčne.
Cesar visne na svoj voz, zgrabi vojke, in konji besne uaurej. Upitje vozcev, pokanje bičev, rezge-tanje konj, klicanje gledalcev, vseobčui ropot, vse to je napravljalo gromovito zmešnjavo.
Vsak voz je moral trikrat po dirjališču. Koliko se jih je prevrnilo, razbilo, ljudi obranilo in po-mečkalo in pobilo, plemenitih živali pohabilo in pokončalo, ali divja tolpa je vihrala naprej, čez polomljene vozove, čez stokajoče vozce, čez poginja-joče konje. — Naposled je cesar prvi, to se ve, prvi na kraju. Imperator triumphator! Kdo bi si upal prekositi cesarja!
Licinu so se predle vsakovrstne čudne misli po glavi. „Glej, pa uči se!" govoril je sam pri sebi. — „Pozabi, da si stojik, misli, da si človek, n. pr. Rimljan. Puščaj modrovanje, pa uživaj življenje. V kot potisni Licina, ostrega, poslušajočega vzvišenega Zenona, pa odobruj razbrzdano veselje rimljansko. Ne plaši se, ne obračaj očij od cesarja, ki se pod-ložuikom razkazuje glediščarja, jahača, vozarja. Ne misli, kaj je dolžan delati, glej, kaj dela. Jeml|i itvari, kakor so, ne, kakor bi morale biti."—Tako se je resni mož silil v voljo, da bi bil zadovoljen z razveseljevaujem cesarskih Rimljanov. Ž novim tem prijateljem je obiskal tudi amtiteater, zveroboje, mečarske igre, izpoinal je najljubše zabave Rim-lianov.
V teh igrah pa se je kazala nečloveška trdo- j srčnost, grozovita surovost, vsa ostuduost nesramnih | bogatinov, vsa podlost in zaničljivost rimske dru- j hali, ki se je veselila prelivanje človeške krvi, kakor ; zveri same.	j
Taki igrokazi so trajali po več dni, eele tedne, mesece. Nastopalo je na stotine izurjenih mečo-borcev; premnogi so izgubili življeuje pod kremplji zverij ali prebodeni z jeklom tovarišev. Kader so korakali ti mečarji (gladiatores) pred tesarjem, predno so začenjali igre, pozdravljali so ga: „Mo-rituri te salutant!" „Smrtni pripravijenci te pozdravljajo!"
Pač res, smrtniki, umirajoči, ljudje pripravljeni, da se dado umoriti Življeuje, največe be-gastvo človeku, tu je bilo igrača, igrača brezsrčni, podivjani in krvoločni drubali. Druhal ta nečloveška je hotela videti kri, kri je morala teči. Zato so ne borci obupano borili, na življenje in smrt, da so jim oči stopale iz globin, da jim je »,rkla zasedala kri, da so se jim žile napenjale do debelosti ko-nopca, da so se jim kite poznale kakor biči; slišal si pokanie zlomljenih udov, sekanje mesarsko, stokanje zadetih, vzdihovanje padajočih, grgranje umirajočih, ugaševanje iskric življenj«, v kadeči se krvi — to so hoteli videti Rimljani, to slišati, tega se veseliti, tako se zabavati!
Licin je videl, kako so se mečarji srdito zaganjali drugi na drugega , kako si mesarili gola telesa, kako ro z železnimi drogovi vlačili mrliče iz bojnega meteža. kako so se odpirala vrata železnih iu zidanih kletek iu gajb, kako je kopa iverij: tigrov, levov, leopardov, medvedov, volkov in
unter seiner Regieruug aus eioem iu Amt, Scbule ua d politiseher Vertretuug w«Motlieb deutacbem
Kronlande eiu slavisches gemacbt." (!!) Kakšna je taka „nemšk*" kronovina, kjer poleg 95 odstotkov živi 5 odstotkov Nemcev, tega se zdrava slovenska pa met ne more misliti in tudi ne ratumeti, koliko naporov da je treba iz take „nemške" dežele napraviti slovensko.
Odločno pa moramo oporekati židovskemu pi-saču, kar govori o naši narodnosti, o našem slovstvu, češ, da je slovenski jezik „idijom" brez slov-st va, znanostne terminologije, da torej ni sposoben, za-se zahtevati jednakopravnosti v državi. — Ako smo Slovenci zaostali v razvoju svojega jezika, krivi tega nismo mi, ampak naši stoletni tlačitelji. Iz lastne moči v jedni roki pero, v drugi roki meč za brambo svojih pravic, dosegli smo Slovenci v zadnjih letih prelepih napredkov v našem slovstvu in razmeruo smo v tem času Nemce daleč presegli. V tem , oziru se nam torej ni treba sramovati pred Nemci.
Sploh pa je namen članku dunajske Židinje pjpolno jasen. Samoslovenski napisi nemškim liberalcem niso toliko v mislih, kolikor samonemški liberalni novi deželni predsednik. Tacega človeka izsiliti od osrednje vlade kot predsednika na Kranjsko, to je namen temu nerošfco - liberalnemu hrupu.
Slovenci smo na vse pripravljeni. Pride naj, kar rado, gotovo je, da bomo v vsakem slučaju storili dolžnost, katero nam veleva naša domovina.
O katoliški zavesti.
Govoril dne 26. julija t. I. čast. g. Janez Ažman na pripravljalnem katoliškem shodu na Brezjah.
Dragi gorenjski rojaki in vi drugi Slovenci, ki ste danes tukaj zbrani, bodite mi pozdravljeni ua tej sloveči božji poti, tu v našem slovenskem Lurdu!
Mora biti že kakih petintrideset let, ko sem bil prvikrat tu na Brezjah pri čudodelni podobi milostne Matere Božje; takrat, ko ta božja pot po svetu še ni bila znana. In od takrat pa do danes, kakšna prememba!
Namesto stare majhne cerkvice vzdiguje se pred našimi očmi veličastni hram božji, ki se bo — dodelan — prištevati smel največjim in najlepšim cerkvam na Slovenskem.
Iu če vprašam: Odkod ta prememba? Kdo je to naredil? Kako se je to sešlo? — moram na to odgovoriti:
To je storila pobožnost vernega slovenskega ljudstva! Iz milih darov in malih doneskov pobožnih romarjev, ki so skozi trideset let neprenehoma na tisoče iu tisoče sem hodili iz vseh slovenskih krajev, je zrastla ta cerkev, ki je in bo živa priča našemu in prihodnjim rodovom: da je Slovenec res veren in pobožen, in to, — rekel bi, — po rodu in krvi! Morebiti se motim: ali verujte mi, — jaz si Slovenca drugače misliti ne morem: kot vernega in pobožnega!
Mi Slovenci smo majhen narod, — komaj poldrugi milijon na* je, in 6e ti smo po šestih deželah raztraaeni. Mi Slovenci smo dalje * primeri c drugimi narodi — reven narod ;'ali to srečo imamo, da smo skoro vsi k a t o I i č a n j e.
Mi smo torej po jeziku Slovenci, — po veri pa smo katoliški k r i s t i j a u i — katoličani!
Ia to dvoje očitno pred svetom spoznati, je glavni namen prvemu katoliškemu shodu, ki se bo ravno čez mesec dnij vršil v Ljubljani. In k temu shodu vabiti vas, je namen današnjemu zborovanju. Kolikor več nas pride, toliko boljše, toliko lepše! Mnogi pa ne boste mogli, ne boste utegnili iti; tis im naj pa velja že današnji shod v p o ž i v -ljenje katoliške zavesti. In k temu pripomoči, je namen mojemu govoru.
Mi smo Slovenci! — tega še tajiti ne moremo, ker nas že naš jezik razodeva! Mi smo pa tudi k a t o 1 i č a n j e, kaj nas pa kot take razodeva?
Pravega katoličana razodeva življenje po veri, to se pravi: Le tisti je pravi katoličan, ki spolnuje svoje verske dolžnosti in posluša svojo mater, sveto katoliško cerkev. Tedaj ni vsak že katoličan, ki sam pravi ali piše, da je katoličan, če pa njegovo življenje ni po tem. Iu žalibog, da imamo tudi pri nas na Slovenskem takih, ki so sicer zapisani v krstnih bukvah, ki pa svojih verskih dolžnostij malo ali nič ne izpolnujejo !
Tudi med nas se je vtepla nesrečna pogubna zmota, kakor da bi vere treba ne bilo, ali pa, da se katoliško življenje in omika ne strinjata, ali pa, da je vera in pobožno življenje le za otroke in ne tudi za odrasle, da je morebiti le za ženske, ne pa tudi za moške; le za kmetko ljudstvo, ne pa tudi za meščane, gospodo in učenjake; da je katoličan-stvo le za domii, ali k večjemu za cerkev, ne pa tudi za javno življenje!
V resnici so tudi že med Slovenci taki, ki se za molitev, cerkev, za post in sv. zakramente več ne zmenijo, ki tako živč, kakor bi cerkvenih zapo-vedij ne bilo, ali da bi jih cerkvene zapovedi več ne vezale.
Ce je kolikanj bolj gosposk, že se sramuje moliti, — Če si je le nekoliko opomogel, že misli, da mu v cerkev več treba ni! In kolikor višji je kdo v človeški družbi, tojiko manj misli, da mu je vere trebB.
Nekaterim je vera le še kakor zgornja suknja, ki se o mrazu ali dežju ogrne, pa še takrat jim je nadležna, in ne vedo, kam ž njo.
In kar je pri tem najbolj žalostno, je slab vzgled, ki se s tem daje in velikokrat tudi posnema. In tako se verska vnemarnost vedno bolj tudi med nižje ljudstvo zanaša. Naš kmet ali rokodelec namreč je od doma, kakor pravimo, še dovolj veren, pa nima včasih toliko moči in stanovitnosti, da bi premagal tisto neumno sramežljivost in strah pred ljudmi. Domii ti bo molil, — pa pride v mesto, kjer ne molijo, misli si, pa še jaz ne bom. Domii se odkrije pri angeljevem češčenju; v mestu
hijen . . . napadala četo pogumnih sužnjev ter jo trgala in raztrgala na kose.
Zmagovalcu je donel divji „repete", „še enkrat", „od kraja", kakor se pri nas od pevca zahteva, da ponavlja pesen. Cim grozovitiše, čim okrutniše, čim divjiše je bilo rjovenje in tulenje, vpitje in borenje, sekanje in klanje in umiranje v peskari (areni), tem divjiše je ploskal» drifhal, ukala, kričala, razgrajala, kakor za stavo.
Kaj ne, Licin, ti ubogi stojik, o takem niti sanjal nisi. Modroslovje tvoje te je učilo, da svoje bolečine ravnodušno prenašaj, da tujih ne prouzročuj, kaj še, da bi pasel oči na bridkih tujih mukah — tega ti nisi poznal! Poznal si plemenite duševne boje, prihajoč iz domovine obrazbe in omike; boje pesnikov, pevcev, glasbenikov, umetalnikov, izkazu-jočih se pred ljudstvom, kaj premore duh človeški. Ce so bile telesne vaje, to so bile, da se urijo bo-rilci za čast domovine; toda ni tekla kri človeška po grških peskarah, mož se ni ponižaval do zverine, v veselje gledalcev. — Ves omamljen je zapustil Licin amiiteater.
Cesarju na čast je pripravil mehak Tigelin velike gosti, ono razupito subaritsko goščeuje, kakoršno so celo bogati in imenitni Rimljani le redko dajali. Gostba se je vršila ua plavu, ki so ga vlekli po jezeru čolnovi z zlatom in slonovino pokriti. Dragega posodja, zlatega in srebrnega, preumetno iz-
delanega, je bilo na kupe. Jestvine vse izbrane, znošene z vseh krajev zlata, prekrasne obleke, mehkužno petje, šumnodoneča godba, grdi plesovi na bregu se tročih žen in deklet, divje rajanje v noči, s tisočerimi plamenicami kakor dan razsvetljeni. Tam, na dragocenem sedežu je sedel cesar med veselimi tovariši in razuzdanimi ženskami, od vina rudečega obraza, smejoč se, šaleč se, zdaj razuzdano razburjen, zdaj slabovoljen, molčeč, zamišljen. Da, da, sredi noroglavega razveseljevanja je moral trinog poslušati grozno glasnico v prsih — umoril si je bil mater, njen duh ga je spremljal kakor strah, preganjal kakor pošast, kamor je stopil, kjer je bil. Straže v cesarski palači so ga vidile, da je taval po noči, na pol oblečen, bled, po lopah, sobanah. Včasih je divje zakričal, kakor bi videl fu-rije, mahajoče po njem z biči in mračno ga osvetljujoče z gorečimi bakljami. Ni ga mogla prav veseliti nobena stvar, ne prijatelj, ne igra, ne hvala, ne ljudstvo, ne potovanje, nikakoršno podjetje, ne mnoge žrtve v spravo in čast rajni. — Vse to je videl Licin, in vse to se mu je zdelo, kakor v po-vedki, in studilo se mu je tako življenje in tako razveseljevanje.
Le polni svet s hudobami, le maši mu usta, vladar sveta, ti bog ua zemlji, enega glasu vendar ne moreš umiriti, črva svoje vesti. (Dalje sledi.)
pa se ne odkrije, ker je tako bolj gosposko. Domi se še posti, pa prida med gospdd«, ki se ne posti, no, pa ž njo potegne, da ga ne imeaajejo hribovca 1
Ce pa že naš kmet z olikanci na potegne, ga pa vendar njih ravnanje bega in iali. Misli si pač sam pri sebi: Kako je to, da ti ne spolnujejo cerkvenih zapovedij, ko bi ložje mogli in več prilike imajo; morebiti pa ni vse res, kar nas duhovniki uč4, ali pa vsaj tako hudo ni, kakor pravijo!
Velikokrat pa se mora vera in katoliško vedenje po stanu ravnati, ne pa, kakor je edino pravilno, da bi se stan po veri ravnal.
Če je kdo v kaki cesarski službi in pravimo, da dobro stoji, že misli, da bo čast in dobro ime zgubil, ko bi šel k sv. maši in sv. obhajilu.
Avstrijski cesar se ne sramuje iti vsako nedeljo v cerkev, ne sramuje se pristopiti k mizi Gospodovi, njegovi služabniki pa se sramujejo!
Vprašam te: Ali bodeš mar • na časti zgubil, če te ljudje pri mizi Gospodovi vidijo?
Marsikateri je poprej rajši hodil v cerkev iu k sv. zakramentom, kar je pa postal srenjski odbornik, ali celó župan, pa misli, da to ne gre več, da se ne strinja z njegovim dostojanstvom. Marsikatera je bila domá pobožna, bogaboječa; zdaj je prišla iz Trsta ali iz Ljubljane v gosposki obleki ali v klobuku ali je postala celó gospa: zdaj pa to ne gre več: to bi bilo celó prekmečko!
Dijak se je komaj nekaj latinščine in grščine naučil, pa že misli, da mu krščanskega nauka ni treba znati, in da že toliko zná, da mu duhovnikov v cerkvi ni treba poslušati.
Mogel bi Vam še celo vrsto takih nasprotii in žalostnih zmot našteti, da se kdo pač katoličana imenuje, po katoliško pa vendar ne živi 1 Temu nasproti pa je treba vedeti, da bodisi katerega stanú hočeš, ostaneš še vendar kristijan in postavam krščansko - katoliške cerkve podložen. Bodisi uradnik, profesor, učitelj, vojak, trgovec, rokodelec, kmet ali delavec, vendar si najprej še katoličan, in kakor si zavezan, dolžnosti svojega stanú izvrševati, tako moraš tudi spolnovati zahteve tvoje zveličanske vere, h Kateri se spoznavaš!	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. julija. Notranje dežele.
Katoliškega shoda v Lincu udeležite se tudi kardinal-nadškof dr. Gruša in škof dr. Binder, kakor poroča dunajski „Vaterland".
C. in kr. Ifudske šole. Vojno ministerstvo je v več krajih, kjer ni nemških ljudskih šol, osnovalo c. in kr. ljudske šole, bajé za častniške otroke. Sem ter tja pa tudi drugi otroci hodijo v take šole in zatorej so té šole v gotovi meri ponemčevalnice. Poljski list „Nowa Reforma" pa piše sedaj, da te šole nemajo zakonite podlage. Nekateri poljski poslanci bodo bajé zaradi teh šol interpelovali v delegaciji.
Ogersko. Rumunska spomenica se je vrnila voditelju deputacije na Dunaj, Ratiu, potom župa-nijskega urada. Ogerska vlada je torej preprečila, da se spomenica ni vročila vladarju.
Tnanje države.
Bolgarija. Kakor včerajšnji telegram iz Sofije poroča, so usmrtili Svetoslava Milarova, Konstantina Popova, Tomaža Georgjeva in Aleksandra Karagiilova, katere je bilo sodišče obsodilo na smrt. Vsi trije so pravoslavne vere in še mladi. Najstarejši je bil Milarov, ki ima 42, najmlajši pa Popov s 25 leti. Georgjev in Karagulov sta pa imela po 34 let. Vsi štirje bili so obešeni na dvorišču Črne Džamije v Sofiji. Kazen je ostra, ali poštevati je treba čudne razmere v Bolgariji. Rusija dela z denarjem, da bi napravila nerede. Vedno se dobe ljudje, ki so za denar pripravljeni za vse prekucije. Le smrtna kazen jih more odvračati od izdajstva domovine. Pri vseh lepih lastnostih, ki jih ima bolgarski narod, ima to napako, da je grozno pohlepen po denarju. To ve Rusija in zatorej deluje s podkupovanjem.
Bolgarija in Rusija. „Svoboda" nadaljuje priobčevanje diplomatičnih dokumentov. V poslednji številki objavljeno je pismo poslanika Hitrova ruskemu ministerstvu vnanjih stvarij, v katerem naznanja, da sta v Bukarešt prišla Dragan Cankov m Peter Stančev s pooblastili vseh opozicijskih strank, da se pogajajo o odstranjenju kneza. Tudi revolucionarni odbor v Sofiji s Pánico in mestnim poveljnikom Kisovom jo zadovoljen. Cankovu in Stau-čevu je on dal 10.000 frankov, pa še zahtevata denarja. Odgovor na to pismo je bil kratek. Ukazalo se je poslaništvu v Beligrad, poslati 50.000 frankov za Cankova. „Svoboda" obeta, da priobči še več zanimivih spisov. Ruski listi seveda oporekajo
pristnosti teh dokumentov, ali jim je malo verjeti, ker je vendar le predobro znan o, da Rusija ni šla nikdar na roke, da bi se prijeli zarutniki proti bolgarskemu knezu ali pa morilci bolgarskih državnikov. Iz tega pač smemo sklepati, da so Rusiji ta zločinstva bila po volji. Dognano ie, da je rusko zastopstvo v Carigradu celo pomagalo morilcem Vul-kovičevim v Rusijo.
Nemčija. Še vedno ni gotovo, da bi bila razstava v Berolinu. Saksonska vlada se je izrekla proti temu, da bi se razstava podržavila. S tem je pa sploh razstava prišla v nevarnost.
Norvegija. Ker konservativci neso hoteli prevzeti vlade, sta se obe večji stranki v zbornici sporazumeli, da naj ostane dosedanla vlada in se vprašanje ob osnovi norveških konzulatov še za nekaj čssa odloži. Kralj je bil seveda s tem zadovoljen.
Tonking. Vojaške operacije v Tonkingu so se morale ustaviti zaradi silne vročine. Še-le v oktobru ali v novembru se zopet začno. Sploh so pa dosedanji vspehi proti roparjem po suhem bili jtko majhni.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. julija.
(Letni občni zbor duhovskega podpornega društva) vršil se je danes ob 10. uri v knezoško-fovski palači. Zbora se je udeležilo nad 40 društve-nikov. Poročili blagajuikovo in tajnikovo sta bili pohvalno vsprejeti in potrjeni. V odbor so izvoljeni: Dr. A. C e b a š e k, predsednik, Audr. Zamejec, predsed. namestnik; odborniki so: Jan. Flis, L. Jeran, Mat. Kožuh, dr. J. Lesar, Fr. Povše, Jan. Rozman, Jos. Šiška, Anton Zupančič; odbornikov namestniki: Ž. B o h i n e c, A. K a lan, K. Klnn, Ant. Kržič, J. Potočnik. — Precej za duhovskim podpornim društvom je zborovalo katoliško tiskovno društvo. Predsednik prof. Ant. Zupančič pozdravil je društvenike ter omenjal, koliko lepih vspehov da je tiskovno društvo doseglo uprav v minolem poslovnem letu, ker si je zgradilo novo poslopje za tiskarne ter v mnogem vredilo in pomnožilo tudi notranjo opravo. Društveni tajnik prof. dr. Jos. Lesar je na to c bširno in natanko poročal o društvenem delovanju, katero se sme imenovati prav povoljno. — Prevzvišeni gosp. knezoškof so kot pokrovitelj društva navzoče, zlasti odbornike zahvaljevali za njih velik trud in znano požrtovalnost, povdarjali so važnost krščanskega tiska zlasti v sedanjem času ter izrazili svoje veselje nad tem, da je zlasti v preteklem letu storilo tiskovno društvo tako važen in pomenljiv korak ter priredilo si lastno poslopje za tiskarno. Naposled so prevzvišeni podelili vsem navzočim na prošnjo gosp. predsednika višjepastirski blagoslov, kot zastavo pomoči Gospodove, ki naj vsikdar spremlja kat. tiskovnega društva nesebično in vspešno delovanje za versko-nravni in gospodarski prospeh katoliških Slovencev.
(Tretji notar v Celju.) Celjski Nemci so prosili, da se osnuje tretji notarijat v Celju, ker sta sedanja dva notarja Slovenca. Nemški prošnji se bode baje v kratkem ustreglo in se imenoval tretji notar. Ta prošnja celjskih Nemcev izvira le iz uasprotstva do Slovencev. Slovenska notarja na-pravljata slovenska in nemška pisma, kakor zahtevajo stranke. Nemci torej v svojih pravicah niso za las prikrajšani. Nemšsi notar je torej popolnoma odveč. Sicer pa moramo po narodni jednakopravnosti Slovenci zahtevati, da se bode tudi pri tretjem notarskem mestu gledalo na znanje slovenskega jezika. Ce morata slovenska notarja tudi nemški nradovati, zakaj bi nemški slovenski ne. Sicer se pa pri imenovanju notarjev in uradnikov, kakor Nemci trdijo, mora pred vsem gledati na sposobnost, ne pa na narodnost. K sposobnosti pa gotovo spada tudi jezikovno znanje. Vsak celjski notar bode nastavljen za ves tamošuji sodnji okraj, torej se mej kvalifikacijo ne sme delati nobena razlika.
(Promocija.) Na graškem vseučilišču bil je te dni dr. modroslovja, g Viktor Skodler iz Ljubl|ane, promovjran doktorjem prava.
(Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Od 1?. do 23. t. m. je bilo rojenih 17, umrlo je tudi 17 oseb. Za legarjem sta umrla dva fv bolnici), 4 so umrli za jetiko, 18 pa za drugimi boleznimi. Mej umrlimi so trije tujci in trije pa v zavodih.
(Tombola kmetijske podružnice v Zagorju.) Iz Zagorja ob Savi se nam poroča dne 26. julija: V nedeljo 24. t. m. je priredila tukajšnja kmetijska podružnica pod vodstvom preč. g. župnika Jakoba Grossa javno tombolo. Vreme je bilo ugodno in zato je bila udeležba obilna. Posebno ponosni sme
biti podružnica, da se je zbralo veliko najodličnej-šega občinstva topliško-zagorskega in nekaj topli-čarjev iz bližnjih toplic na Mediji (Galleneg). Dobitki ! | so bili lepi, katere so darovati požrtvovalni prijatelji j kmetijske družbe. Dnd 28. avgusta bode priredila ! j ista podružnica drugo tombolo na Mediji, v topliški restavraciji, pri kateri bode govoril tudi tajnik glavne družbe g. G. Pire.
(Ljubljanski občinski svet.) | Konec. | Mestni i odbornik dr. vitez B 1 e i w e i s poroča za policijski odsek o dopisu c. kr. deželnega zdravstvenega sveta naj bi se iž zdravstvenih ozirov prepovedali vleki (pometi) pri ženskih oblačilih. Po vlekih zatrosijo ' j najnečednejše stvari v stanovanja in širijo se infek-cijozne bolezni. Predlog dr. pl. Valeute ima, kakor ga je stavil v c. kr. deželnem zdravstvenem svetu, gotovo trdno podlago, a vendar misli poročevalec, da bi se proti ženstvu ne postopalo drakonično s prepovedjo, temveč naj bi se potom časnikov obrnil | mestni magistrat do ženstva ljubljanskega, naj opusti vleke na svojih oblekah. V tem smislu nasvetuje resolucijo, ki se naj naznani deželni vladi. Mestni odbornik vitez Zitterer pozdravlja nasvet vladnega svetnika dr. pl. Valente in je mnenja, naj bi se za vleke določilo 4 gld. davka na leto. Nasvet v tem smislu se s 6 glasovi proti 10 odkloni, sprejme pa resolucija dr. viteza Bleiweisa. Odbornik Klein pri-lično opomni na nečednosti nekaterih dvorišč, ker bi bila sedaj, ko se v Rusiji širi kolera, največja snažnost potrebna. Župan Grasselli odgovori, da se drugi dan snide mestni zdravstveni svet in bode v tej zadevi ukrepal. — Za šolski odsek poroča odbornik Šubic o mestnih otroških vrtcih. Nasvetuje, da se opusti šolski vrt v Poljskih ulicah, poišče mestni magistrat primerne prostore kje v Gradišču ter razpiše mesto šolske vrtnarice na mesto umrle go-spodičine Podobnik. Na Poljanah pa naj šolski vrtec ostane. Dr. vitez Bleiweis podpira te predloge, ki pri glasovanju tudi obveljajo. — V imenu odseka za olepšavo mesta poroča mestni odbornik Šubic o dopisu deželnega odbora kranjskega glede razsvetljave in uravnave prostora pred novim deželnim gledališčem in nasvetuje, naj se želji deželnega odbora za napravo 6 novih lepih kandelabrov ue ustreže, ker bi to preveč stalo in je mesto vže dovelj denarja žrtvovalo za gradnjo gledališča, park se pa pač napravi pred gledališčem, kakor ga je načrtal mestni vrtnar, a le proti temu, da se prostor pred deželnim gledališčem proglasi po deželnem zboru kot javni prostor, ako pa se ta sklep ne izvrši, moral bi deželni odbor povrniti mestni blagaj-nici vse stroške za park. Mestni odbornik Hrasky je mnenja, da mora mesto skrbeti za razsvetljavo javnih prostorov in to bode prostor pred gledališčem, vsaj sklene naj se, da se dovoli svota, kolikor bi veljalo 6 navadnih kandelabrov. Ta predlog se sprejme. K drugemu predlogu, da se napravi park pred deželnim gledališčem, opomni dr. Stare, da se ima napraviti z navedenim pogojem le do ograje okolu deželnega gledališča. Ta predlog obvelja. Mestni inžener Hanuš poroča za vodovodno upra-viteljstvo glede oddaje vode za deželno gledališče.. Isti nasvetuje, da se vzida 10 malih vodomerov, ki veljajo na leto 144 gld., voda pa naj se oddaja brezplačno, dokler se ne trati ž njo, drugače se zahteva plačilo. Vodomeri pa naj se znižajo na leto za 100 gld. Odbornik vitez Zitterer se proti vi tem predlogom. Mestni zbor je sklenil, da se voda za znižano ceno oddd le dobrodelnim zavodom, tudi ni treba znižati letne cene za vodomere. Pri glasovanju pa se sprejmo odsekovi predlogi. Odbornik vitez Zitterer vpraša župana, zakaj se plačilni roki davščin od hiš doslej še niso vravnali po novih plačilnih in odpovednih rokih za stanovanja? Zupan Grasselli odgovori, da se je dotična prošnja izročila finančnemu ravnateljstvu že pred dvema letoma in letos vsled pritožb mnogih hišnikov se je pred tremi me- : seci ponovila, a finančno ravnateljstvo je doslej še ni rešilo. Potem se prične tajna seja.
(Ljudska šola v Cerknici) objavila je svoje letno poročilo, kateri je založil krajni šolski svet v Cerknici, tiskal pa R. Šeber v Postojni. Iz poročila je razvidno, da je v minolem šolskem letu obiskovalo šolo 626 otrok, ki so splošno s prav dobrim vspehom završili svoje nauke. Poročilo natančno poroča o šolski kroniki, zahvalno omenja dobrotnikov šoli.
(Občinske volitve v Žireh.) Poroča se nam: Zadnje volitve za občinski svet bile so v Žireh zelo ' viharne. Pritožb in ugovorov ni bilo ne konca ne kraja. Zato se je zelo z»vlekla volitev županova.
Dne 21. t. m. je vendar po odbitih ugovorih prišla na vrsto tudi ta volitev. Za župana je izvoljen Anton Sedej, posestnik z Nove vasi, svetovalci so: Franc Jurca iz Loga, Jurij Mlinar iz Veršnika in France Lengov iz Žirov.
(Iz Vodic) se nam poroČB, da je dne 17. t. m. blagoslovil oudi mil. g. prošt dr. Anton Jarc lično kapelo, katero je pohvalno izvršil kamenar - mojster g. Alojzij Vodnik in novo prekrasno podobo lurške Matere Božje. Slavnosti primeren, lep govor je govoril cerkljanski kapelan g. Fr. Krek. Cerkvene te slavnosti udeležila se je ogromna množica pobožnega ljudstva. Nova lurška kapela v Vodicah )e nov dokaz vsestranske skrbnosti in marljivosti domačega čast. gosp. župnika Sim. Zužeka ter gorečnosti in vernosti vodiških vrlih faranov.
(Onečastenje nedelj.) S Štajerskega se nam piše: Delavci na železnici Poljčane-Konjice delajo tudi ob nedeljah, če tudi je do otvorjenja te železnice še tri mesece časa. Ljudje se nad tem močno spodtikujejo. Vprašamo torej, vedo li gradbena podjetje in pristojni uradi za to onečastenje nedelj?
(Umrl) ju v Frajhamu na Štajerskem 76 eiui posestnik Fran Divjak, ki je bil več let župan, načelnik okrajnega šolskega sveta, krajni šolski nadzornik in ubožni oče. Bil je odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Bil je v vsakem oziru mož-poštenjak. Počivaj v miru!
(Strela) je udarila v soboto v vincarijo posestnika Ploja v Št. Lenartu v Slovenskih Goricah, poslopje užgala, ubila jedno žensko in jednega šest-najstmesečnega otroka.
(Pevodenj.) Veliko škode je napravila Drava na Štajerskem. Že 18 let ni tako narasla, kakor zadnjič. Velik del doline je popolnoma poplavila. Mej Lazami in Lesičjo vasjo je bila tudi okrajna cesta pod vodo. Poškodovala je voda precej tudi ozkotirno železnico Polič&ue - Konjice, ki je ravno sedaj v delu.
(Letina.) Po poslednjih poročilih c. kr. kmetijskega ministerstva je žito v več krajih poleglo zaradi hudih nalivov, tudi se že na žitu kaže rji. Rrž je večjidel majhna, kar se pa zrna tiče, bode pridelek sreden. Pšenice se je več pridelalo, nego rži. Za pšenico je bila letošnja letina skoro v vseh deželah dobra. Tudi ječmena se je dosti pridelalo. Oves tudi precej dobro kaže, ali vendar nekoliko slabše nego |ečmen. Turšica se je dobro razvila in pričakovati je ' bilnega pridelka. Sočivje kaže sploh dobro, izimši Kranjsko, Bukovino in Istre, od koder je mujisterstvo dobilo neugodna poročila. Krompir lepo kaže >n tudi bolezen se dosedaj na njem ni dosti pokazala. Pese bode tudi splošno precej, ali v nekaterih krajih je pa vendar slaba. Sena se je dosti nakosilo, le dež je oviral spravljanje. Otava lepo kaže. Po planinah ima živina dosti paše. Lan kaže z malimi izjemami dobro, ravno tako tudi hmel|. O hmelju je miuisterstvo dobilo posebno ugodna poročila s Štajerskega in Moravskega, manj ugodna pa iz Galicije, kjer so nasade v več krajih poškodovali viharji. Vina bode dosti. Le na Kranjskem trta ni prav dobro cvela. Na Kranjskem in v južnih krajih se strupena rosa ni dosti pokazala, pač se je pa prikazala na Srednjem Štajerskem , kjer bode pridelek le sreden. Sidja bode le na Tirolskem dosti, drugod pa le malo. V Istri in Dalmacni bodo pa pridelali dosti laškega olja _
Telegrami.
Dunaj, 28. julija. Taaffe je danes odpotoval k cesarju v Išl.
Reka, 27. julija. Kneginja črnogorska je s prestolonaslednikom Danilom semkaj prišla in sta takoj šla na črnogorski parnik Jaroslav, ki je tukaj zasidran.
Katanija, 27. julija. Aetna jako močno bluje. Debelo kamenje, pepel in pesek bruha v zrak. Bobnenje je tako močno, da okna ropotajo. Lava se vedno močneje izliva.
Potsdam, 28. julija. Cesar je včeraj zvečer se semkaj pripeljal.
Kristijanija, 27. julija. V Sarporgu je v najlepšen delu mesta pogorelo kacih trideset hiš. Škode je pol milijona kron.
London, 28. julija. Po poročilih iz Feza bo maročanski sultan poprosil ruskega carja, da imenuje ruskega konzula za Maroko. da bode pri prijateljstvu mej Francijo in Rusijo potem maročanska država bolj nezavisna od drugih vlastij.
1'mrH HO:
25.	julija. Ludovik Vertačnik, delavčev sin, 11 mesecev, Dunajska cesta 35, božjast.
26.	julija. Marija Pribovšič, čevljarjeva hči, 12 dni, Florjanske ulice 31, čelustni krč. — Antonija Janežič, del v-čeva hči, 14 mesecev, Kolezijske ulic-e 2, božjast.
V b olnišnici:
24.	julija. Janez Dimnik, hlapec, 51 let, oedema cerebri.
25.	julija. Anton Spik, delavec, 32 let, legar.
T M .J v L
26. julija^
Pri Maliču: Hafner, Sečanski, Pasohka, trgovci, z Dunaja. — Funk, potovalec, iz Gradca. — Bučar iz Kamnika.
—	Pavlovič, višji nadzornik, iz Zaareba. — Gautsch s hčerjo iz Lipe. — Obreza, posestnik, z Vrhnike. — Purman s sinom in hčerjo iz Budimpešte. — Kirsch, zasebnik, soprogo, iz Celovca. — Khern, trgovec, i/, Linea. — Straschnow, trgovec, iz Prage.
Pri Mi ort u: Hausner, zasebnik; dr. Janowitz, okrajni zdravnik, s soprogo, iz Trsta. — dr. pl. Thalloczy; dr. Drozda, primarij; Neuroth, zasebnik; Taussig, Seeber, Eichholzer, trgovci; Berkowitz, potovalec, z Dunaja. — Uotelj iz Kanfanara.
—	Salomon s soprogo iz Pulja. — Brezinščak iz Huma. — Hudovernig, notar, iz Kostanjevice. — Knific, župnik v pok., iz Gorice. — Reichard iz Dornbirn-a. — dr. Defranceschi iz Gradca. — Griinwald, Szalonak, Hauffe, trgovci, iz Draždan.
—	Farkaš, trgovec, iz Krapine. — Tomšič iz Ilir. Bistrice. — Sliber iz Dupelj.
Pri .1 uinem kolodvoru: VVran, uradnik; Modam, potovalec; Schimatschek, profesor, s soprogo, z Dunaja. — Wallner iz Maribora. — Schutz, profesor, iz Novega Jičina. Wenzel iz Brna.
Pri avstrijskem caru: Reberšek iz Trojane. — Rovšek iz Moravč.
Pri bavarsketn dvoru -. Pogner, medicinec, z Dunaja.
—	Höge iz Gradca.
Vremensko sporočilo.
Srednja temperatura 17 8", za 1'8° pod normalom
V
Žensko učiteljišče v Mariboru.
Začetkom šolskega leta 1892/93 otvori se na privatnem ženskem učiteljišču pri šolskih sestrah v Mariboru
tečaj I., II/ in IV. in tečaj za ženska ročna dela.
Več pove predstojništvo.	345 i
344 i
Bralje in sestra Hinterlechner naznanjajo v svojem in imenu sorodnikov tužno vest, da je gospod Bog njih ljubljeno sestro
ANO
zasebni co,
danes, dne 27. julija, ob 4. uri popoldne, staro 40 let, po več let trajajoči mučni bolezni po sprejemu tolažil I svete vere k sebi poklical.
Truplo drage ranjke bode v petek, dne 29. julija, ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti Gradišče št. 12 preneseno k sv. Krištofu in ondi k počitku položeno.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v frančiškanski cerkvi.
Blaga ranjka se priporoča v molitev in blag [ spomin.
V Ljubljani, dne 27. julija 1892. Mesto druzih naznanil.
SMliamv
j©»
Dunaj, I., Seilergasse 10,
Gottweigerhof, priporoča visč. duhovščini cerkvene zastave, bal-dahine, kazule, dalma-tike, pluvijale, vela, monštrance, kelhe, kadilnice, altarske svetilnice, svete kipe, križeva pota , božje grobe, steklene in bronaste cerkvene lestence v vseh (blikah in slogih. Paramenti pošljejo se na zahtevanje na ogled.
Skoro stoletni obstoj nase tvrdke, bi je nft dobrem glasu, jamči za njeno solidnost.
Ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto, fin 20-14
Proti boleznim v vratu, kataru, hripavosi, kašlju,
posebno otrok, proti zaslizenju, boleznim v želodcu, na ledvicah in mehurju se najbolj priporoča 328 6—3
koroški rimski vrelec,
m" najboljša namizna voda, - čista alkalična planinska kisla voda.
Zaloga v Ljubljani pri M. E. SUPAN-u.
Poletno stanovanje
se odda v Kamni Gorici na Gorenjskem,
in sieer dve sobi, tri postelje in vsa kuh mska oprava.
Več pove uredništvo „Slovenca". 343 3—2
1 i
Od občinskega sveta ljubljanskega mesta
tx*ta&0YS)aai šlipemiif
letnih 250 gld. za obiskovanje obrtne šole v Gradcu se za
dobo 2 let — 0(1 prihodnjega šomtcga leta počeši — v podeljenje razpisuje.
Pravico do teg-a štipendija imajo učenci, ki so dovršili 1 dobrim vspeh^ra tukajšnjo obrtno pripravn eo, tudi če ,<0 sirao slovenskega jez ka zmožni. Prednost pa imajo oni učeiic>, ki so v Ljubljano pristojni. Prošnje, katerim je prilož ti krstni I nt. doraovnico iu' pa šolsko «pričevalo, vlože naj se pri mestnem magistratu
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
19. di.e 1 ali.|a 1892.
Zaradi oddaje
Razglas.
341 3-3
stavbe novega okrajnega mostu čez Savo
med Smlednikom in Sbiljami na okrajni cesti Loka-(Medvode)-Kamnik vršila se bode
(lile 16. avgusta t. 1. dopoldne ob 10. uri
javna dražba V občinski pisarni v Kranju in pri tej priliki izklicalo:
1. Stavba lesenega mostu z obrežnimi zidovi za 13.000 gld. 2 Preložitev obestranskih cest za...... 5.000 „
Vabijo se k tej dražbi vsi podjetniki z dostavkom, da ima vsakdo pred ustno obravnavo vročiti načelniku komisije 5% varščine v znesku 900 gld.
Dotični načrti in pogoji, kakor tudi vsa druga sredstva ležijo podietniku na razpolaganje v ogled v občinski pisarni v Krauju ob uavaduih uradnih urah.
Cestni odbor v Ivi-Mii jn,
doe 25. julija 1892.
Prodajalnica
oljnatih barv, firnežev, lakov in kleja
L mWMMEA
.je sedttj
mm s£w® VMm m®M Mi® it® M
ob vogalu Rese! je ve ceste v lastni hiši.
F i 1 i j a 1 a :	3215
Slonove ulioe štev. IO—13.
D 11 11 a j 8 k a borza.
Dne 28. julija.
Papirna renta 5%, 16% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . , Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kreditne akcije, 160 gld. .....
London, 10 funtov stri......
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini ........
Semških mark 100 . .
Dn6 27. Julija.
Ogerska zlata renta .......no
Ogerska papirna renta o%......100
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	152
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....182
Zastavna pismaavstr.osr.zem. kred. banke 4%	96
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/, %	100
Kreditne srečke, 100 gld.......191
St„ Genois srečke. 40 eld. , ....	63
Ljubljanske srečke, 20 gld....... 22 gld. — kr.
45 50 25 50 25 20 25
JIERCUR'
ifmenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., Wollzeile štev. 10.
Najkulantnejše se kupujejo in predajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valuto in devize.
Razna naročila izvrSč so naj točneje. W
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališko propinacijske zadolžnloe. 4'/i % zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4-ll,% komunalne obveznice ogerske hlpotečno banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Ifwi a a
■i lj

m
m
cele gld. 14',, petina gld. 4 in kolek BO kr.
Glavni dobitek 300.000 gld. av. velj.
i'0F~ Žrebanje že dne 1. avgusta!
Izdajatelj: Dr. Ivan Janožii.
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.
Tis'i „Kstloiiike Tiskate«" v Ljubljani.