Posameznaštevflka 20 M 80. S Velja po pošti: s sa oelo leto aapre].. K 40*— ' za en mesec „ .. „ 3.50 za Nemčijo oeloletno. „ 45'— sa ostalo Inozemstvo. „ 50 • V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 36*— n en meseo „ .. K 3*— V »prati prejeman mesggno,, 2-50 = Sobotna izdaja: — Za oelo leto.....K 8-— ■a Nemčijo oelolelno. „ 10 — sa ostalo inozemstvo. „ 13 — v LMan, v M, me s. aprila n. r 1 ' "v 1 -i* i , : »( ' ■ m L v LCIO XLYt Enostolpna petitvmta (72 mm široka ln 3 mm visoka aU nt* prostor) za enkrat .... po 50? za dva- in večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primere* popust po dogovorn. Ob sobotah dvo|nl tarif, ■ Poslano: Enostolpua petitvrsta K Izhaja vsak dan izvzemšl nedelje ln praznilro, ob 3. nri pop. Redna letna priloga vozni tat Uredništvo ]• v Kopitarjevi allol štev. 8/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne =s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravništvo je v Kopitarjevi ulici št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske M. 24.797, ogrske 26.511, hosn.-berc. št. 7563. — Upravuišlccga telefona št. 188. Potrebo socialne vzgoje. Ako izvzamemo Čehe, imamo Slovenci med vsemi slovanskimi narodi najbolj razvito zadružništvo. Zlasti naša denarna organizacija in to predvsem kmetijska, je naravnost vzorna in skoraj že popolna. Kar je pa glavno, je naša denarna organizacija prebila neizogibne otroške bolezni brez večjih žrtev. Tako je danes naša denarna zadružna organizacija sila, ki bo mogla po vojni in osobito v dobi prehodnega gospodarstva uspešno podpirati prehod v normalno gospodarstvo; v prvi vrsti pa bo v tej organizaciji imelo naše kmetijstvo najmočnejšo oporo. Žal, da tega, kar smo rekli o naši denarni organizaciji, ne moremo reči o organizaciji našega konsuma in naše produkcije. Res je sicer, da so se nekatere panoge naše organizacije producentov pred vojno prav lepo razvijale. To se more pred vsem reči o našem mlekarstvu. Brez ozira na to, da je vojna vplivala ravno na to produkcijsko panogo zelo neugodno, smo imeli toliko pri produktivnih, kolikor konsum-nih zadrugah nekaj prav občutnih polomov, ki so morebiti vplivali demoralizu-joče in neugodno na daljni razvoj organizacije konsumentov in producentov, Nehote nam se mora torej vsiliti vprašanje: Kje je iskati razloga temu? Kako naj si raztolmačimo okolnost, da imamo na eni strani tako lepo razvito in cvetočo denarno organizacijo, dočim organizacija konsumentov in producentov ne more prav ven iz otroških povojev? Važen vzrok je vsekako v pomanjkanju strokovno izšolanih ljudi za vodstvo produktivnih in konsumnih zadrug. Dočim za vodstvo male denarne zadruge ni potreba mnogo strokovnega znanja, treba za vodstvo konsumnih in produktivnih zadrug mnogo teoretičnega, kolikor praktičnega strokovnega znanja. Tu treba poznati bla- j go, treba poznati kalkulacijo, treba jemati i v poštev razne faktorje, ki pri malih de- j narnih zadrugah povsem odpadejo. Vendar je iskati glavni razlog, da se konsumno in produktivno zadružništvo med nami ne more, oziroma dosedaj ni moglo prav razviti, v pomanjkanju pravega smisla vzajemnosti, v pomanjkanju socialnega č u-I t a. Duh novega časa gre za socializacijo, naša vzgoja je pa še vedno povsem individualistična. Duh novega časa nam sicer pripoveduje, da more posameznik najti svojo srečo le v srečni in zadovoljni celo-kupnosti, toda mi živimo še vedno v ideologiji individualizma, po kateri je dolžnost vsakega posameznika, da si nabere kolikor mogoče bogastva.1 Saj je temu primerno prikrojena tudi vsa naša šolska vzgoja in naši mladini se postavljajo kot vzor možje, ki so si znali pridobiti veliko bogastvo. Tako nam jc prešlo v kri in meso, da je glavni namen posameznika, da si nabere čim največ svetnega premoženja. To bi bili oni, ki se čutijo v to sposobne. Drugi, ki se ne smatrajo poklicane ali sposobne, da bi si nabirali svetno bogastvo, pa gledajo, da bi našli varno zavetje v državni službi, ne morda zato, da bi posvečali svo-j<* najboljše moči javnemu blagru, ampak zato, da bi živeli čim udobnejše na račun splošnosti. Ideal pa jim je: penzija in s tem prezorno brezdelje. Vendar ni naš namen, da bi se danes bavili s to zadnjo vrsto, pač pa si hočemo ogledati one prve, ki smatrajo kot nalogo svojega življenja nabiranje čimvečjega osebnega bogastva. Koj bo storil tak človek, ako dobi v roke vodstvo zadruge? Jasno je, da bo gledal v prvi vrsti na svoje lastne koristi in ne na koristi zadruge. Saj je danes veljavno načelo, da je dovoljeno vsako sredstvo za pridobivanje premoženja, da se človek le zna spretno izogniti posledicam kazenskih paragrafov. Tam, kjer sc gre samo za poslovanje z denarjem, so nepoštene manipulacije trajno nemogoče, ker je kontrola prilično enostavna in bo vsako nekorektno postopanje, vsako nepoštenje prej ali slej razkrito. Vse drugače pa je tam, kjer se gre za blagovni promet. Kdo bo nadziral sproti vhod in izhod blaga, kdo kako itd.? To je nemogoče zlasti tam, kjer se tfre za raznovrstno blago. Seveda so tu razmere enake, kakor pri privatnem trgovcu: ako je mogoča kontrola tu, bo pač mogoča tudi tam. Toda mi ne mislimo toliko na nižje uslužbence, kolikor na funkcionarje zadrug: odbornike, ravnatelje itd. Ti pa morajo imeti visoko razvit socialni čut, da bodo na eni strani žrtvovali zadrugi toliko časa, kakor ga žrtvuje privatni trgovec svojemu osebnemu podjetju, a na drugi strani, da bodo znali premagati skušnjave, ko se jim nudijo osebne koristi. Nepoštenju in brezvestnosti, ali če se hočemo izraziti milejše, pomanjkljivemu mo-raličnemu čutu, so odprta vrata na stežaj. Končni efekt je polom, a tudi tedaj pravim krivcem še ni mogoče priti do živega, j To velja posebno o produktivnih zadrugah. Koliko takih zadrug je bilo med nami ustanovljenih in koliko se jih je obdržalo? Večina jih je pospala. In zakaj? Radi pomanjkanja socialne vzgoje, ker je toliko članom, kolikor voditeljem manjkalo potrebnega čuta vzajemnosti, ker so toliko eni, kakor drugi videli v zadrugi le predmet za izkoriščanje. Člani, ki so si prizadevali, da so dobavljali svojim zasebnim odjcmalccm le najboljše blago, so zalagali zadrugo z najslabšim blagom in najslabšimi izdelki, dočim so funkciionarji izkoriščali zadrugo na. drug način. Toda, naj se ne misli, da so to morda posamezni slučaji. Ne, to je t.aknrekoč pravilo. Krivda na tem pa je v naši vzgoji, ki temelji še vedno na načelu, da. je naloga zemskega bivanja človeka, da doseže čimvečje osebne uspehe. In posledice se kažejo v splošnem lovu za osebnim bogastvom, Id je posebno v sedanji vojni zavzel naravnost strahotne oblike. Vendar bi bilo napačno, ko bi vsled tega. krivili posameznike. Posameznik je končno vedno le produkt svoje okolice in razmer v katerih živi, a v glavnem to, kar je naredila iz njega vzgoja. Ta vzgoja pa gre v glavnem za tem, da bi napravila iz vseh ljudi srečolovce. Za tem ciljem gre vsa naša vzgoja toliko v družini, kolikor v šoli in na to deluje posebno vsa naša okolica. Od drujbe, ki je skozi in skozi individualistična ni možno pričakovati, da bi rodila nesebične ljudi. Nasprotno bo družba v kateri je posamezniku vcepljen nazor, da jc njegova glavna naloga nabiranje bogastvi, rodila vedno le egoiste, ljudi, ki vidijo središče življenja v svojem lastnem jaz. Isto pa treba, da pridemo ven iz te individualistično-egoistične ideologije. Nujno potrebno je, da vso svojo domačo, šolsko in družabno vzgojo postavimo na povsem nove podlage. Dokler ne bomo postavili na mesta današnjih individualistično-egoist.ično vzgojenih ljudi novih, socialno-altrvistično mislečih ljudi, tudi ni resno misliti na splošno dvignenje kulture in splošnega ljudskega blagostanja. Zato mora biti naša naloga, da delujemo na popolno reformo današnjega mišljenja o nalogah posameznika. Na mesto nazora, da je oni človek najboljši, ki si je nabral največje bogastvo in dosegel največje uspehe, mora stopiti nazor, da je najboljši človek oni, ki je brez ozira na osebne uspehe, dosegel, oziroma storil največ za korist splošnosti. Prešiniti mora vsakogar zavest, da deluje najbolje za lastno korist, ako deluje za korist splošnosti, da so v koristi splošnosti. najboljše zavarovane tudi njegove lastne koristi. Ravno ta ideologija pa je našim širokim masam takorekoč popolnoma nepoznana, dočim jo poznajo omikanci le v teoriji. Vsakdo gleda le nase in svoje lastne koristi, ne da bi se brigal za koristi skupnosti. »Reši se, kdor more«, to je klic naše individualistične družbe in zato tudi ni čudno, da vlada povsod le goli egoizem. Teorija, da se morejo pamtiti posamezni deli dobro le v zdravi celoti, je takorekoč nepoznana. Počenši z malo zadrugo in občino, pa vse do države, od najmanjše, pa do največje gospodarske arganizacije vidimo, da išče vsakdo le sebe. To pa ne bo bolje, dokler ne bo prešinila vsakega posameznika zavest, da ni njegova naloga, zbirati bogastvo za sebe, temveč, da je njegova naloga, zastaviti svoje naiboljše v korist splošnosti. To pa je naloga vzgoje, domače in šolske, in predvsem naloga naj-silnejšcga vzgojcvalnega faktorja širokih mas — časopisja. Oipeii gospodarski Poslovalnica slovensko - štajerskih poslancev je dne 4. aprila t. 1. sklicala v Maribor na posvetovanje vse merodajne in prizadete činitelje, da se pogovore, kako odpomoči sedanjim obupnim gospodarskim razmeram na Sp. Štajerskem in zlasti olajšati neznosne rekvizicije. Na posvetovanje so prišli vsi slovenski poslanci, razen dr. Benkoviča, Brenčiča in dr. Jankoviča, ki so se opravičili, veliko županov, duhovnikov in kmetov. Navzoči so bili tudi zastopniki vseh prizadetih oblasti v deželi: na-mestniški svetnik Krauss iz Gradca, zastopnik štajerskega prehranjevalnega urada, ravnatelj graške podružnice za vnovčevanje živina, vodja mariborskega okraj-neg aglavarstva dr. Kramer, vodja mariborskega prehranjevalnega urada dr. Lanj-šič itd. Zborovanje je vodil dr. Verstovšek; v svojem uvodnem govoru je naglasil, da je danes povsod le eno mnenje, da po sedanji poti ne gre več dalje. Omenil je načrt namest svetnika Kraussa, po katerem naj bi se občinam predpisale gotove množine pridelkov, ki jih imajo oddati, vse drugo naj bi ostalo kmetu v svobodno porabo. Na Dunaju tega načrta niso sprejeli. Za njim jc govoril namest. svetnik Krauss, se izrekel za kontigentiranje in Opozoril tudi na pomanjkljivost dosedanje statistike. Na podlagi statistike so Štajerski za leto 1917 predpisali 6300 vagonov žita, a z vsemi rekvizicijami je bilo mogoče spraviti skupaj samo 2500 vagonov. Vodja prehranjevalnega urada v Ptuju. dr. Pirkmeier je razvil svoj načrt za rekvizicije. Vse bi se moralo postaviti na temelj, da bi se pospešila produkcija. Sem spadajo oprostitve vojakov za poljsko delo, sistematično preskrbovanje delavskih moči kmetovalcem :vojnih ujetnikov, vojaških delavskih oddelkov itd. Kdor bi se zavezal iz lastnega pridelka dobaviti gotovo množino živil, na primer 10.000 kg žita, naj bi bil prost vojaške službe. Kmetje, ki pridelujejo za splošnost, naj bi se podpirali s podeljevanjem gospodarskih potrebščin. Poslanec Roškar poroča o rekviziciji živine; danes mnogi posestniki nimajo več niti tretjine prejšnjega števila, dočim imajo graščaki svoje hleve še vedno enako ali celo še bolj polne nego pred vojsko. Predlaga, naj se izvrši popis živine, naj se pusti vsakemu posestniku toliko živine, kolikor zahteva obseg njegovega posestva, živina izpod 250 kg se ne sme klati. Posl. dr. Korošec pravi, da so Roškar-jevi predlogi idealni, a v vojni neizvedljivi. V prvi vrsti moramo zahtvati, da se že enkrat sklene mir, ki ga hoče vse ljudstvo. Pri rekvizicijah se treba dotakniti tudi vojaških oblasti. Po vseh državah so že uvedli centralno klanje, samo pri nas se živina živa vozi na fronte, pri čemer izgubi tretjino svoje teže. Glasom predpisa bi morala dati Štajerska mesečno 8230 glav živine, sedaj jih pa zahtevajo 27.000! Pri tem smo vedno posebno udarjeni ubogi Slovenci, ki moramo dati vedno več nego drugi: v zaledju in na fronti. Ravnatelj graške podružnice za vnovčevanje živine Schneiter je povedal, da je dala lani Srednja Štajerska 7000 glav živine premalo, kar sta morali potem nadomestiti Sp. in Zg. Štajerska. Sicer pa na celem Štajerskem ni več nobene klavne, marveč samo še plemena živina. Na splošne pritožbe proti Ogrski, kjer je še dovolj živine, odgovarja vlada, da sc Ogrske ne more prisiliti, da bi nam kaj dala, ako sama noče. Vojno ministrstvo zahteva sedaj brezpogojno dobavo predpisanega števila živine, to je 27.000 glav mesečno pod pretnjo vojaških rekvizicij; namestniku Claryju so naložili osebno odgovornost za dobavo. Na ta način se zmanjša število živine na Štajerskem vsak dan za 400 glav. Odobrava dr. Koroščevo misel o centralnem klanju in naglaša, da izgubi živina na transportih 40 odstotkov svoje teže in vojaki morajo vrhu tega uživati meso bolne živine. Voditelj mariborskega okrajnega gla-« varstva dr. Kramer jc rekel, da so uradniki okrajnega glavarstva na eni strani V nevarnosti, da jih da namestništvo obesiti, na drugi strani pa, da jih ubije prebival-* stvo. Govorili so še posl. Pišek, dr. Lanj« šič, komisar Urbanek in drugi, ki so vsi soglasno poudarjali nevzdržnost razmer. Trst, 7. aprila 1918. Na velikonočni ponedeljek se je vršila v Skednju Krekova slavnost. Tako dopoldanska slavnost — slovesna sv. maša, pri kateri je imel cerkven govor č. g. Skabar — kakor tudi popoldanska, sta se izvršili ob veliki udeležbi domačinov in gostov iz Trsta in druge okolicc v splošno zadovoljstvo. Slavlja se je udeležil tudi državni poslanec g. dr. Rybar. Dne 2. aprila se je vršil posvet o nameravani ustanovitvi tako potrebnega slovenskega sirotišča v Trstu, Izvoljen je bil odsek, ki naj v najkrajšem času izdela pravila, da se lahko kmalu začne z delom. Kakor je »Slovcnec« že poročal, je izmed tržaških laških listov edini katoliški Unione«, ki ne more spati zaradi jugoslovanskega gibanja. Povsccl vrta in dreza in sumniči. V zadnji številki je napolnil kar tri kolone s Slovenci. Govoreč pod naslovom »Anche le dame« (Tudi žene) o izročitvi 200.000 podpisov slovenskih žen in deklet za jugoslovansko državo dr. Korošcu v Ljubljani, piše, da je bilo med temi tudi nekaj (parecchie) podpisov slovanskih žen iz Trsta. Ne le »nekaj«, cara »Unione«, ampak 15.000 jih je bilo. Zakaj tega nc poveš svojim bralcem? Ali se bojiš, da bi se jim oči odprle in bi zvedeli, koliko Slovanov da je v Trstu?! Smešen je komentar »Unione« k temu poročilu. Pravi, da bi naše žene bolje storile, če bi se bolj brigale za kuhinjo, kakor da se umešavajo v politiko; oni, katoliški Italijani, da zahtevajo od svojih žen le, da sodelujejo pri verskem, gospodarskem, socialnem in vzgojnem delu, politike pa da se morajo vzdržati. Kdo Vam to verjame? Kadar gre za Vaše italijanske koristi, Vam pride prav tudi žensko sodelovanje; toda la načela izpovedujete sedaj samo zato, ker gre za našo jugoslovansko stvar, pred katero imate Vi očividno tak strah. Ko so se nabirali pred leti podpisi za peticije proti razporo-ki in brezverski šoli, ali bi se tudi takrat ne bile smele žene vtikati v »politiko«? Mi pa pravimo: Čc ima žena pravico govoriti, ko gre za zakon in vzgojo otrok, potem ima gotovo tudi pravico in dolžnost, govorili, ko gre za to, da se ustvari njenim otrokom, katerih očetje so izkrvaveli na bojnem polju, srečnejša bodočnost in svobodna domvina. Še na neko drugo številko »Unione« moramo odgovoriti. Koroški nemški duhovniki, ki so tudi sklenili neko resolucijo proti jugoslovanski državi, končujejo ta resolucijo z besedami: „Kot katoliški duhovniki obsojamo vsak poizkus vlačiti vero v politični boj za Jugoslavijo in vsak način agitacije, ki žali verski čut«. »Unione« pravi, da je to tudi njeno načelo: naša vera jc vzvišena nad vsako narodno stremljenje in v narodnih bojih ne smemo pozabit', da smo katoličani. To sc pravi, da jc vera prva stvar, ona jc nad narodnostjo in korist vere je nad vse. Vprašamo pa se* daj gospode okrog ^Unione«; Ali Vaša de* janja odgovarjajo tem načelom? Kdor pozna cerkvene razmere v Trstu in njih razvoj v zadnjih desetletjih, mora to zanikati* Za zgled vzemimo stolno cerkev sv. Justa. Mnogo let je bila v tej cerkvi slovenska pridiga, katere se je naše ljudstvo v veli« kem številu udeleževalo. Toda odpravili so jo pred leti, od takral jc stolnica prazna, ker italijanski pridigarji pripovedujejo —> praznim klopem. O resničnosti te trditve se lahko vsakdo prepriča vsako nedeljo. Porečete nam: mi nismo odpravili slovenske pridige, ampak magistrat je pritiskal na ordinariat, cla jo je ukinil. Res je to. Toda če bi Vi resno mislili z zgoraj nave« denimi načeli — o katerih nc moremo misliti, da jih priznavate šc le v najnovejšem času — bi morali to obsojati, ker to vendar nc more biti v korist veri. metati liiidi n| cerkve zato, ker «o Slovenci. A ne, Vi to odobravate! In ko ste videli, da magistrat iz političnih razlogov pritiska na Or-dinariat, da mora odpraviti slovensko pro-poved pri sv. Justu, Vi se takrat niste ganili, dasi je vmešavanje magistrata v verske in cerkvene stvari proti Vašim načelom, ampak je framazonski magistrat v tem oziru imel v Vas najboljšo zaslombo. —• Povejte, kdo je bil tisti, ki je meseca januarja 1898 zahteval od škofa Šterka, da naj odpravi tudi slovensko pridigo, krščanski nauk in petje iz cerkve sv. Antona starega? Ali je bil to »Piccolo« ali ste bili Vi, italijanski duhovniki? — Poglejmo le v samostan v Trstu? Od vseh vetrov so prihajali sem v Trst, iz Italije, iz Španije, iz Trentina, le slovenski redovnik ne dobi v Trstu gostoljubne hiše. Iz vsega tega je razvidno, da imamo tu opraviti s skrbno sestavljenim načrtom, po katerem mora tudi cerkev sodelovati proti poitalijanče-vanju. In to je najostuanejše vmešavanje politike v vero. In tega nemoralnega po-italijančevanja, kateremu naj služi tudi cerkev, mora biti enkrat konec. Mariborsko pismo. Maribor, 6. aprila. Pri posvetovanju poslovalnice slovenskih spodnještajerskih poslancev, kateremu je — kakor smo že poročali — prisostvovalo tudi več zastopnikov graškega namestništva in lokalnih oblastnij, je poslanec Roškar navedel čuden slučaj, da so bile v neki, pri mariborskem okrajnem glavarstvu vodjem kazenski stvari v zadevi rekvizicij, oproščene vse stranke, ki so se branile nemški, a obsojene vse, ki so se branile slovenski. Navzoči voditelj okrajnega glavarstva dr. Kramer je takoj izjavil, da njemu to ni znano. Zahteval je, naj se mu vsak tak slučaj naznani ter zagotovil strogo objektivnost. — Besede, ki jih je tu govoril voditelj okrajnega glavarstva, so bile zelo lepe in mi ne dvomimo niti najmanje v dobre namene gospoda voditelja, dasi do sedaj še nismo imeli prilike, da bi se bili o teh dobrih namenih tudi dejanski prepričali. Saj smo bili mi Slovenci dosedaj »potrpežljivi osli«, kakor pravi naš pesnik in zato radi p«)trpimo in čakamo. Toda na preveč trdo poizkušnjo se tudi naše potrpežljivosti ne sme zanesti. Če se ne motimo, obstoji neka ministerialna naredba, da se morajo vloge strank reševati vedno v onem jeziku, ki so bile vložene. Mariborsko okrajno glavarstvo pa si tega načela še danes ni prilastilo. Znani nam so slučaji — ali res le slučaji? — da so dobile stranke na slovenske vloge nemške rešitve. Radi verujemo v dr. Kramerjevo teoretično objektivnost. Toda nujno potrebno je, da pokaže to tudi v praksi, to pa predvsem, da bo to objektivnost zabičal podrejenim uradnikom in posebno posameznim referentom. Naši Nemci se nahajajo te dni v ekstazi. V ta položaj jih je spravil govor grofa Czernina minulega torka. »Marburgerca« kar vriska veselja in priobčuje dan za dne. vorn fulminantne članke proti veleizdajal-cem. Gospod Jahn — urednik »Marbur-gerce« — je v svojem elementu. Vendar tudi ta kupica veselja ni brez kaplje grenkobe. »Marburgerca« namreč vprašuje, zakaj grof Czernin ni izrecno stigmatiziral kot veleizdajalcev tudi Jugoslovanov, ko vendar ti niso nič boljši kakor Čehi? Obenem bi hotela ta plemenita gospoda, da se zopet postavijo vislice! Take lepe prilike seveda tudi ptujski Ornig ni smel zamuditi, ki je Czerninu čestital na možatem govoru. Dalje pravi ta junaški listič: Kakor na severu, tako je na jugu organizacija istotako podlih in ku-kovnih Masarykov pod imenom jugoslovanskega gibanja, strankarska skupina, ki je, kakor je dokazano, v zvezi s sovražnim inozemstvom, kjer vzdržuje lastne časopise in si prizadeva — žalibog z uspehom — da bi v širokih masah ljudstva v notranjosti monarhije zamorila patriotičen čut. Zato izraža g. Ornig nado, da bodo tem besedam sledila tudi dejanja! Nemško društvo za Maribor in okolico je na občnem zboru dne 3. t. m. izvolilo ta svojega predsednika znanega hujskača odvetnika Mravlaga. Na zborovanju so napadali slovensko mariborsko duhovščino, ri baje nastopa Nemcem sovražno. Dokaz za to so ostali seveda dolžni. Sklenilo se ie, da se skliče v Mariboru v kratkem »Volkstag «, Pri vprašanju, ali naj se na ta »Volkstag« povabijo tudi gotovi poslanci, kakor Steir.vvender in Einspinner, ?e pospodje niso mogli zediniti; pri glasovanju je bilo enako število glasov za in oro'i. Odločil je predsednik, da se pova-Oijo. Vzlic tej očividni needinosti, pravi tM Z.«, da je imelo glasovanje »einen ein-";!o. Fochova rezervna armada, Amsterdam, 8. Nizozemski vojni poročevalci poročajo, da ne šteje Fochova rezervna armada 60, marveč 30 divizij. Angleški umik iz St. Quenlina, Amsterdam, 8. (K. u.) »Daily News« javlja: Vlada namerava uvesti preiskavo radi umika pete armade iz St, Quetv''na, XXX Priprave na morju, Amsterdam, 8. Londonski dopisnik »Newyork-Worlda« poroča: Neka visoka angleška osebnost je izjavila: Angleški mornariški krogi pričakujejo, da bodo nemški podmorski čolni po končanem mesecu aprilu do začetka junija s posebno močjo nastopili. Nemčija najbrže nastopi s podmorskimi križarkami velikankami, ki dozdaj še niso nastopale. Iz Rosiie. iz FiosKe. Stockholm, 7. aprila. »Dagens Nyheter« sporoča: Bele garde so ujele v Tammer-forsu 8000 mož. Rdeče garde so izgubile 2000 mož, med njimi 1800 Rusov. Rdeče garde so se obupno branile. Bojeval se je med njimi trudi ruski smrtni bataljon. — »Stockholms Dagblad« sporoča, da nameravajo bele garde tudi Bjornsborg vzeti, Petrograd, 6. aprila. Ko so se pripeljale nemške ladje, dva dreadnoughta sta med njimi, pred Hango, so streljale na ruske ladje. Poveljnik ruskih ladij je tri velike ladje razstrelil. Nemške izgube so neznatne, ker je ruski ledolomec »Volhinac« vodil nemške ladje skozi znana mu polja ruskih min. Nemci so izkrcali danes zjutraj 12.000 mož, ki so pričeli ofenzivo v smeri proti Helsingforsu. Finske rdeče garde so se upirale, a so se morale p/ed številno premočjo Nemcev umikati, Trockij je pozval ruske častnike, naj vstopijo v rdeče garde, Obeta jim visoke plače in njih stari čin, — Izvršilni glavni odsek je izdelal ustavo socialne zvezne republike in je izdal tozadevni razglas Inozemci si lahko pridobe rusko držav-ljanstvo. Carjevo rodbino prepeljejo na Ural. Agentura: Vsled dogodkov na dalj. nem Vzhodu se je sklenilo prepeljati car jevo rodbino v neko mesto v Uralu. KamSatko odkupijo najbrž Združene države od Rush je. O kupčiji se vlada sovjetov pogaja t ameriškim vojaškim pooblaščencem Jhon. sonom. Japonci io Angleži v ViaMokii. Haag, 8, aprila. »Mirning Post« sporoča iz Petrograda: V Petrogradu sedaj Japonce ravnotako sovražijo, kakor so jih med rusko-japonsko vojsko. Sumničijo, da je nastopila Japonska v tajnem sporazumu z Ameriko in z entento, da zasede Sibirijo. V petrograjskem vojnem ministrstvu so zelo razburjeni. Moskva, 6, aprila. Agentura: Sibirski izvršilni odbor je protestiral proti japonskemu izkrcanju v Vladivostoku. Sibirski delavci in kmetje se bodo krepko branili proti vsakemu poskusu japonskih imperla-hstov zasesti katerikoli del Sibirije, V celi Sibiriji so razglasili oblegovalno stanje. Revolucijske oblasti naj uvedejo obrambo re wci'e proti vPadu imperialistov, Moskva, 5. aprila. Agentura. Japonsko diplomatsko zastopstvo je izjavilo, da je izkrcanje v Vladivostoku Ie krajnega po-menVn.da Se P"Petliai kmalu vzravna. Tokijo, 6. aprila. Reuter: Angleške čete so v Vladivostoku zato izkrcali, da stražijo kolodvor, ki leži blizu konzulata. Upajo, da japonske čete kmalu upostavijo red. Z Bo \m Francosko poročilo z Orisn*. Pariz, 5. aprila. Praske so se razvile v odseku ob Strumi, Angleži so nekaj Bolgarov ujeli. Na Dobreinpol, \ v ovinku Črne in zahodno od Bitolja ; > na obeh straneh streljali s topovi. Leta\i so vrgli dve toni razstrelil na sovražne \avbe. Italijansko balkansko poroC V Rim, 7. aprila. Uradno. V Alb V ji smo 5. t. m. ob Osumu odbili velike st > ažne čete, ki so se našim opazovališčem L V.ale. Rumunija po vojski. x '' Parafirali so poštno pogodbo med munijo in Avstrijo. V delavskega minis \ je bil povišan Nikolaj Ghica-Comenesti-Zunanji minister Arion je odpravil posebne misije v Parizu, Washlngtonu in v Lizboni. Boji z Itolilani. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 8. aprila, (Kor. urad.) Uradno poročajo: •Na jugozapadni fronti nič važnega. _Načelnik generalnega štaba. PoIISižn© nmh®, + Shoda S. L, S. v Blokah in v Starem trgu pri Ložu. V nedeljo, dne 27. t. m. se je vršil v Blokah pri Fari shod S. L. S. Govorila sta poslanca J. Gostinčar in dr. L. Pogačnik, Udeležencev je bilo nad 700. Popoldne pa se je vršil shod v popolnoma napolnjeni društveni dvorani v Starem trgu pri Ložu, Govorila sta med velikim navdušenjem dr. L. Pogačnik in Jože Gostinčar. Sprejete so bile na obeh shodih resolucije, v katerih se izjavlja zaupnica S. L, S. in poslancem, knezoškofu dr. Jegliču, Jugoslovanskemu klubu itd. Navdušenje med ljudstvom za odločno politiko naših poslancev za svobodno jugoslovansko državo v smislu deklaracije je splošno. + Graška in ljubljanska cenzura. V današnji »Tagesposti« beremo: »Dunaj, 8. aprila. Iz Maribora je prispela danes Češkemu svazu iz Maribora naslednja brzojavka poslanca dr. Korošca: »Naj pride, karkoli hoče, mi ne bomo izdali interesov Nemčije,« je rekel grof Czernin načelniški konferenci dunajskega mestnega sveta. Da bi narodi ne premišljevali o teh besedah, se je moral povzročiti med njimi razpor. In kaj bi naj nemško-češkemu grofu bilo bližje, kakor da nahujska nemški in ma-žarski narod k izbruhom sovraštva proti Čehom? To se mu je posrečilo, Česky svaz naj sprejme zagotovilo, da bodo Jugoslovani v žalosti in veselju zvesto vztrajali ob strani češkega naroda v boju za njega čast in obstoj. Trdno sklenjeni bomo našo skupno pravično stvar dovedli do zmage.« — Mi smo objavili včeraj isto brzojavko in smo bili zaplenjeni — cenzor nam je blagovolil pustiti samo zadnji odstavek. To je eklatanten primer, kako samovoljno ravna ljubljanska cenzura s slovenskim časopisjem, Že vsebina dr. Korošceve brzojavke i« taka, da ne daie cenzorju nobe- nega povoda za konfiskacijo; saj je dr. Korošec le to povedal, kar je lahko vsakdo sam razbral iz Czerninovega govora. Še bolj nezmiselna pa postane konfiskacija, če vemo, da jo bomo naslednji dan lahko brali v vseh nemških listih. Dr. Skubl nas hoče za vsako ceno politično patronizira-ti, ohraniti nas v pohlevni nevednosti. A če hoče to doseči, bi bilo najprej potrebno, da po svojih načelih preuredi graško in dunajsko cenzuro, sicer ta podere, kar on sezida. -f Shod v Št. Janžu pri Spod. Dravogradu. Včeraj smo priobčili poročilo o shodu v Št. Janžu na štajcrsko-koroški meji, ki sta ga priredila dr. Korošec in dr. Vr-stovšek. Toda ljubljanski cenzor nam je cenzuriral poročilo o tem, kako so poskušali Nemci razbiti zborovanje in jo pošteno skupili. Pač pa sme nemško časopisje o tem — seveda tendencijozno — obširno poročati. V današnji »Tagespost« čitamo, kako so Nemci pod vodstvom poslancev Lučovnika in Girstmayra, urednika Jahna in nekega Domainga iz Dravograda prišli v Št. Janž in hoteli motiti zborovanje. Hoteli so govoriti na shodu, toda Slovenci jim niso dali besede. Prišlo je do burnih prizorov in pretepov. Poročevalec »Ta-gesposte« je videl celo ruske ujetnike, kako so metali polena na Nemce. Zastopnik vlade je zborovanje razpustil. Nemci so nato zborovali v neki gostilni pri Spodnjem Dravogradu. — Poročilo o shodu v Št. Janžu je zopet nov dokaz, kako postopa naša ljubljanska cenzura. Kar je alpskim Nemcem v Gradcu dovoljeno, je prepovedano v Ljubljani in Slovenci smejo či-tati v »Tagesposti« izkrivljena poročila, a ne smejo objektivnih v »Slovencu«. -f Po shodu v Šent Janžu. Po shodu so, kakor nam poročajo, čakali ponoči nemškutarji na dr. Korošca v Spodnjem Dravogradu. Odpeljal se je v Šmartno pri Slov. Gradcu, kjer je prebivalstvo priredilo obema poslancema serenado z govori in petjem. -f Sestanek pristašev »Kmečke stranke« se je vršil včeraj ob 2. uri popldne v deželnem dvorcu. Na sestanek je vabil z osebnimi pismi g. deželni glavar. Med navzočimi je bilo največ duhovnikov in le nekaj laikov. Govorili so dr .Šusteršič, dekan Arko, dr. Lampe in dr. Pegan. Ponavljali so svoje običajne napade na Jugoslovanski klub, na »Slovenca« in »Jugoslovana« ter sklenili, da začno izdajati lastni dnevnik, medtem ko bo »Resnica« tudi nadalje izhajala kot tednik. Za dnevnik imajo dosti denarja, strojev, stavcev in papirja, vprašanje pa, ali bodo imeli tudi naročnikov, prepuščamo mirno bodočnosti. -f- Preganjanja. Katehetoma na madžarski šoli v Reki gg. SL Šporerju in J. Ba-niču so za mesec marec ustavili plačo, ker sta osumljena, da sta podpisala jugoslovansko deklaracijo. — Suplenta suša-ške gimnazije A. Matasoviča, starešino »Domagoja«, so odstavili iz službe. -rBosenski politiki na Dunaju. Z Dunaja poročajo; Bosenski politiki Dimovič, dr. Sunarič, Bašagič in Arnautovič so na Dunaju, kjer se pogajajo z ministri glede prehrane ljudstva; bosensko ljudstvo je glede prehrane že čisto blizu katastrofe. Pravijo, da je ta obisk bosenskih politikov na Dunaju v zvezi s pripravljajočo se novo ureditvijo vprašanja državnopravnega položaja Bosne in Hercegovine v monarhiji. + Skupen klub vseh čeških socialističnih poslanccv. Iz Prage poročajo, da se pojavlja v krogih nove češke socialistične stranke, ki je sestavljena iz narodnih socialistov in socialnih demokratov, tendenca, naj bi se vsi češki socialistični državni poslanci združili v enoten klub-Če se to zgodi, bo zgubil češki državno-pravni klub veliko članov in češki socialistični klub bi postal za češkimi agrarci najmočnejši klub v Češkem svazu. -f- Protest čeških žen proti govoru grofa Czernina. Shod ženske zveze pri iz-vrševalnem odboru Češke državnopravne demokracije se je vršil dne 6. t. m. pod predsedstvom Božene Vikove-Kunelirke z naslednjo proti grofu Czerninu naperjeno resolucijo: Grofu Czerninu jc menda neznano, da so češke žene vseh čeških političnih strank in ženskih društev izdale dne 7. svečana splošno manifestacijsko izjavo, s katero so sc proglasile za popolnoma edine s poslanci češkega naroda in s tri-kraljevsko deklaracijo generalnega shoda čeških poslancev z zahtevo samostojne češko-slovaške države. Štejemo si v svojo dolžnost iznova proglasiti, da si češke žene in matere ne žele drugega miru, kakor miru, ki prinese svobodo in samostojnost vsem narodom in da so pripravljene šc vse žrtvovati, dokler ne dosežemo takega miru. To svojo izjavo podpiramo, če treba, s toliko milijoni podpisov, kolikor milijonov je čeških mater in žen. + Poljaki in Czernin. Vsepoljski «Ku-rier Lwowski« komentira govor grofa Czernina med drugim s sledečimi besedami: »Kot politična koncepcija je bil govor fiasco. Grof Czernin sc roti pri vseh svetnikih, da hoče miru, a izza lepih besed se roga rogati aneksijonizem, s katerim soglašajo samo v taboru »brezobzirnih« Nemcev. Pokloni Wilsonu, ki služijo kot okrasek uvoda, stoje v nasprotju z vsebino celega govora in so v vsaki podrobnosti zanikavanje postulatov Wilsona, Tudi politične spretnosti ni pokazal grof Czernin, ko se je dal zapeljati svojemu čustvovanju in je na tako vehementni način na-' padel Čehe. Ta ofenziva ne bo škodila Čehom, pač pa bo utegnila zanesti pod parlamentarno streho nov požar in ni izključeno, da goreči tramovi pokopljejo pod seboj mesto Čehov njihove nasprotnike. Da ni bilo v govoru dotaknjeno poljsko vprašanje, to nas nikakor ne žalosti. To dokazuje, da grof Czernin ni še zgubil vsakega čuta sramu, da se je posebno po miru v Brestu, kjer so ga prijeli na svežem dejanju neresnice, ogibal »resnico-ljubja«, da ne zaide med nove zapletljaje. V splošnem je govor Czernina samo nov neuspeh »genialnega« diplomata«, katerega genilanost vodi Avstrijo vedno v nove skrbi in spore. -j- Zamotano vprašanje. Graški »Ar-beiterwil1e« prinaša uvodnik, v katerem dokazuje, na kako negotovih tleh stoji danes vsako obdolževanje veleizdaje. Glasom zakona zakrivi zločin veleizdaje tisti, ki hoče kak del ozemlja iztrgati iz avstrijske državne zveze. Sedaj pa vzemimo ga-liško vprašanje! Kdor bi bi! pred nedol-gim časom mislil na to — tako piše »Ar-beiterwille« — da bi Galicijo v kakršnikoli obliki izločil iz avstrijske državne mi. sli, bi bil, če bi mu bila ta misel ušla z jezika, nedvomno zapadel smrti. Galicijo, to s tolikimi krvnimi žrtvami hranjeno in nazaj osvojeno deželo z njenimi naravnimi zakladi soli, premoga, petroleja itd. pri-klopiti Rusko-Poljski — kakšna smrtnone-varna misel! Toda glej, v zadnjem času in vsaj do pred kratkim je bila »avstrijsko-poljska rešitev« tista, ki je veljala kot edino mogoča. Kdor ni hotel biti »veleizdaja-lec«, je moral biti zanjo. Potem je nastopil čas omahovanja, ko pravi avstrijski patriot patriot ni vedel, kaj naj stori; sedaj se pa zdi, da je misel na združitev Galicije z Rusko-Poljsko v zunanjem ministrstvu zopet priljubljena. Potemtakem ne bo ve-leizdaja, če se kdo izreče za »iztrganje« Galicije? Okolnost, da bi nova država potom personalne unije prišla pod žezlo habsburške dinastije, na celi stvari ničesar ne izpremeni: dosedanje državno-pravno razmerje te kronovine do države bi se bistveno izpremenilo. V resnici danes noben človek ne ve, kaj bo jutri v Galiciji in z ozirom na Galicijo veleizdaja; s tem je pač zadostno dokazano, kakšni otroci ali žalibog bolje — kakšni ostudni denunciantje so nemško-meščanski politi-j ki in njihovo časopisje, ki narodne na-j sprotnike neprestano dolže veleizdaje, ker le-ti žele, da se nevzdržna državna ustava izpremeni, dočim je nemško meščanstvo v svojem konservatizmu odrevenelo in oka-menelo. Ti ljudje se znajo nekega jutra zbuditi in bodo začudeni čitali, da ima od danes naprej to, kar je še včeraj veljalo za veleizdajo, veljati kot edino pravi patriotizem in čista državna misel, -j- Prehrana Dunaja. Dne 8. t. m. se je oglasila pri ministrskem predsedniku dr. Seidlerju deputacija dunajskega občinskega sveta. Predsednik Paul je rekel, da upa, da bo moglo dunajsko prebivalstvo sedanjo zmanjšano količino moke in polno količino kruha dobivati tudi vnaprej. Tudi krompirja bo dobila vsaka oseba še naprej po 1 kg na teden. Rumunske dobave, ki jih je omenil grof Czernin, obsegajo v glavnem pitane prešiče. Kar se tiče zelenjave, je že zagotovljeno, da dobi Dunaj prvo ogrsko zelenjavo. Za revnejše sloje je vlada žc dovolila naknadne kredite in odprla za prihodnje četrtletje kredit na-daljnih 14 milijonov kron. Položaj v Ukrajini se vsak dan bolj jasni in prve pošiljat-ve so že na poti. — Nato je pripomnil mi. nistrski predsednik, da mu je položaj dobro znan in da je dobila vlada ne glede na možnosti dovoza iz Ukrajine tudi zagotovitve glede Rumunije, tako da smemo upati, da bomo do dobe, ko dobimo večje po-šiljatve, shajali. Vlada bo izrabila vsako možnost, da se položaj izboljša. -f Konfiskacija slovaških razglednic v prospeh spomenika padlih slovaških vo-jakov-junakov. Preiskovalno sodišče v Požunu je dalo zapleniti vse razglednice, ki jih je izdal župnik Ferdiš Juriga, slovaški poslanec, v prospeh spomenika za padle slovaške vojake, ki ima biti postavljen v Požunu. Zaplenjene so tudi razglednice v prospeh ustanovitve Bratoslave v Bratislavi (Požunu). Trgovinski minister je odvzel rečenim razglednicam poštni debit in je odredil, da imajo poštni uradi te dopisnice zbirati in oddati preiskovalnemu sodišču v Požunu. Torej tudi pomnik padlim slovaškim junakom je izdajalstvo proti »Magyaroszagu«, -j- Odprto pismo češkega poštnega uredništva. »Časopis českych uredniku po-štovnich« je prinesel te dni na uvodnem mestu naslednje odprto pismo: »Slavnemu »Češkemu Svazu« v državnem zboru: Dopustili ste. da se brzovlakova amhulanca Praga—Dunaj 173,.ki je bila svoj čas srna-trana kakor češka koncesija, proti kateri so Nemci tedaj uvedli ves svoj aparat v j delovanje: obrekovanje, očrnjevanje, inter- j pelacije itd., odpravi in ste se zadovoljili | s pismeno ministrovo obljubo, v kateri je navedel tako budalaste razloge, da so strokovnjaki kar osupnili, kako jc mogoče kaj takega napisati! In to je podžgalo Nemce še k nadaljnim korakom. Zdaj naskakujejo že to zadnjo češko ambulanco, ki vodi na Dunaj. Kakor znano, zahtevajo, da se am-bulanca Praga—Dunaj 35 premesti na Dunaj. Bojimo se resno, da se bo to tudi zgodilo, če se ne uprete z vso energijo. Prosimo, ne dajte si vzeti te zadnje zveze z Dunajem, ne podcenjujte ambulančne pošte, ampak zahtevajte, da se vse na Češko prihajajoče ambulance razdelijo! Podajte primeren in utemeljen predlog, da se vlada in parlament o tem vprašanju izjavita. Ne boste osameli, saj dunajski vlaki hodijo tudi drugam na Moravsko, v Galicijo itd. in povsod se godi isto. S tem trpi odprava nenemške korespondence. — Uradništvo »Časopisu českych uredniku poštovnich.« + Blagoslov vojne. V hesenski zbornici je poročal minister Ewald: Vsakega prijatelja domovine mora vznemirjati žalostno moralno stanje ljudstva med vojno. Kriminalni slučaji med mladino sc strašno množijo. Leta 1914. je bilo na< Hesenskem obsojenih radi zločinov 96 mladoletnih oseb do 18. leta), leta 1915. 285, leta 1916. 347, leta 1917. žc 468. a vsled prestopkov v teh letih 585, 1154, 2895, 4012 mladoletnih oseb. + Seidler vabi Čehe na razgovor. Dunaj, 8. aprila. Ministrski predsednik c!r. pl. Seidler je povabil k sebi na razgovor predsednika Češkega svaza Staneka in podpredsednika Tuša rja. -f- Vsenemci in jugoslovanska manifestacija v Ljubljani. Vsenemški organ »A.1I-deutsches Tagblatt« sc peča v svoji torkovi številki na prvem mestu z jugoslovansko manifestacijo v Ljubljani. Poroča obširno o slavnosti, prinaša izvleček govorov in prihaja do zaključka, da je cela slovenska javnost napolnjena danes sovraštva proti Nemcem in da je zahteva po Jugoslaviji last celokupnega slovenskega naroda. »Alldeutsches Tagblatt« kliče na boi Nemce in pravi: »Nemški narod bo vod'1 boj brez usmiljenja proti Jugoslovanom. Danes ne poznamo več jugoslovanskega vprašanja, ampak samo še jugoslovansko nevarnost. Izjavljamo: ne poznamo nobenega popuščanja in umikanja, nobenega trgovanja in kompromisov, niti ene nemške drobtine ne smemo zgubiti na jugu na poti do sinjega južnega morja.« — V Jem smo z Vsenemci edini: z ljudmi, ki nas hočejo uničiti, z Vsenemci nobenih kompromisov na poti do naše svobode. -f- Czernin nekdaj in sedaj. Dunajski »Morgen« izvaja: Grof Czernin rad preseneti. Včasih svet prijetno, včasih pa neprijetno preseneti. Zadnji njegov govor se ne more popolnoma v prvo vrsto uvrstiti, ker se je precej vidno od prejšnje svoje vodilne smeri oddaljil. Sploh se naša zunanja politika ne odlikuje z ravno črto. Kdor le površno kritično presoja razne izjave našega zunanjega ministra, mora pribiti velik razloček med Czerninovimi govori. Prejšnji Czerninovi govori niso obsegali malenkostnih prejšnjih diplomatskih umetnosti, zdelo se je, da skuša spremeniti sovražnika v zanesljivega prijatelja, morebiti to še vedno namerava, a pot, ki si jo je zdaj izbral, najbrže ne pripelje do zaželjenega smotra. Vtis njegovega govora je čisto drugačen, kakor takrat, ko je spregovoril besedo o novem svetovnem redu in zahteval mednarodno, popolno razorožbo. Zdelo se je, da namerava vreči Czernin orožje stare diplomatske šare proč in sc prebiti do nove, velike ideje, a njegov zadnji govor se ne razločuje veliko od zaprašenega čestit-ljivega sloga tiste diplomatske umetnosti, o kateri se je mislilo, da jo je Czernin pre-rastel. Mislilo sc je, da cvete nada, zdaj se moramo bati, da bo bojazni sledilo razočaranje. 4- Čehi proti Czerninu. Prihodnjo nedeljo se vrši v Pragi velik češki shod, na katerega so povabljeni vsi češki poslanci, gosposkozbornični člani, pisatelji in umetniki ter zastopniki vseh političnih strank. Na shodu bodo sklenili protestno izjavo proti zadnjemu govoru grofa Czernina. + Zveza žurnalistov v zbornici. Poslanec Zenker je odložil predsedstvo zveze žurnalistov v zbornici. Zenker je oni mož, ki se je najbolj odločno in dosledno boril proti cenzuri. + Grol Esterhazy pri ccsarju. 8. t. m. je dospel na Dunaj ogrski minister brez portfolja grof Moric Esterhazy in z ozirom na uspeh zadnjega ministrskega sveta, ki se je pečal z volilno reformo, razvil pred cesarjem svoje mnenje o političnem položaju. + Stališče poljske ljudske stranke. 8. t. m. je v Krakovu zboroval narodni svet polj-ke ljudske stranke in po 10 urni razpravi sprejel resolucijo, v kateri sc izreka za skupno {* stopanje vseh poljskih strank v parlamentu. Dokler re bo Poljski klub dr.ral politike v cnlslu majskih sklepov, r a."' vcslanci do) ljudske stranko nejo v njem. Ako se najvažnejše poljske zahteve ne izpolnijo, naj stopijo Poljaki proti vladi v najostrejšo opozicijo in če bi to v okviru Poljskega kola ne bilo mogoče, naj predlože poslanci poljske ljudske stranke narodnemu svetu vprašanje, ali naj še ostanejo v klubu ali pa naj izstopijo. Predsedstvo kluba naj da pobudo za ustanovitev splošnega narodnega sveta za celokupno poljsko zastopstvo na Dunaju. Sprejeli so tudi oster protest v holm. skem vprašanju. + Po!'ski mestni svet v Lublinn raz-puscen. Avstrijska okupacijska oblast je razpustila poljski mestni svet v Lublinu in imenovala vladnega komisarja. Vzrok- ne-prijaznost proti vojaškim oblastim. -f Tajna diplomacija. Z ozirom na taj-na pogaianja v Švici piše »Morgen«: Švi- inavno^°rSt f-f "ČV da ima grajano lavno diplomattčno delovanje le nekaj za s ;Jčr% Pt m?dia S SVO'1m! Pariški in n.S ^L ? ta5' ^ SC 'C »Dodko- odin;.?s:čnost « poštenost med na-rodi, poda';8u,ie vojske, zastruplja mir. a Prodaja moke. Moka se bode pro-d.,, a od srede 10. t m. do vštete sobote iA t m. Na vsako izkaznico se dobi četrt stanfoT -a,d°VC m°ke' ki,°Ž,am moke stane 96 vinarjev. a Krompir za IV. okraj. Stranke če-trtega okraja prejmejo krompir v četrtek, dne U t. m. in v Petek, dne 12. t. m. ter D,S',4' m" pri »leisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v četrtek, dne 11. t. m. dopoldne od 2 do 0 2 jI st*v- 221-330, popoldne od LW T; j331-440- od 3 do 4 št. 441 j 55,0' ocl 4 do 5 štev. 551-660. V petek, T^nn Smn dopoldne od 8 do 9 št. 661 j 770, od 9 do 10 štev. 771-880, ocl 10 11 881-"0' Popoldne od 2 do 3 210 i rJlfi0'°d 3 d0 4 štev- 1101 do 1210, od 4 do 5 štev. 1211-1320. V soboto, 1V1 iaL "j d°P,o!dne od 8 do 8 štev. n°d<9 do 10 št 1431—1540, od 10 do U štev. 1541 do konca. Vsaka oseba dobi 3 kilograme. Kilogram stane 30 vi narjev. a Meso na rumene izkaznice C št. 1 de i i™ Z rumenimi izkaznicami C st. 1—1300 dob« meso po znižanih cenab v sredo, dne 10. t. m. popoldne na Poljan-j ce,st> št- 15- Določen je tale red: od 1 d? P°' 2 štev. 1-130, od pol 2 do 2 štev, 13 —„60, od 2 do pol 3 štev. 261—390, od pol 3 do 3 štev. 391-520, od 3 do pol 4 ^rf50' 0d po! 4 do 4 651 do 7S0, od 4 do pol 5 štev. 781—910, od pol ?n1f X™ 911—1040, od 5 do pol 6 štev. 1041-1170, od pol 6 do 6 štev. 1171 do štev. 1300. « * MfB° na 7