-r
4 4^
Kultura
v
WaSl ftitatelji se verjetno r.e bodo več spominjali poročila o zborovanju, ki je bilo 26. aprila lani v prostorih tržaškega Circolo della Cultura e detle Arti, na katerem so odlični kulturniki naše dežele obravnavali na pobudo imenovanega krožka in tržaške filozofske fakultete vsa najvažnejša kulturna vprašanja vseh treh pokrajin. Tedaj so izvolili poseben odbor, ki je sestavil "Splošne zaključke» zborovanja, ki vsebujejo štiri točke in prav v četrti je rečeno, da mora imeti «kultura v deželi Furlanija— Julijska krajina istočasno nalogo deželne funkcije z valorizacijo in koordinacijo bogatega tradicionalnega bogastva, nacionalno funkcijo v smislu neprovincialne kulture in evropsko funkcijo, ki je v srečanju in dialogu s kulturno stvarnostjo slovenske manjšine ter slovanskega in nemškega sveta, ki na deželo mejita*. Drugi del omenjenih zaključkov pa našteva v štirih točkah predloge ki so prišli r.a zborovanju do izraza o tem, kaj vse je potrebno v naši deželi storiti glede tržaške univerze, knjižnic, muzejev in umetniških galerij, dramskega srledališča itd. Končno zaključki poudarjajo, da se tržaški CCA že sedaj pridružuje predlogu videmskih združenj in ustanov, kj nameravajo podobna zborovanja nadaljevati.
In prav tako nadaljevanje bo danes v Vidmu pod nazivom «Deželni zbm kulturnih ustanov F. — J.K.» na nobudo posebnega pripravljalnega odbora petih videmskih uglednih kulturnikov. Ta jqdbor,j£ .pripravil za udeležence izvlečke devetih poročil, ki jih bodo danes prebrali, in sicer: o kulturnih društvih, katerih porodilo je podpisalo več kot trideset društev iz Vidma in Gorice in Cede da ter med njimi Judi prosvetno društvo «Ivan Trir.<ko»; o ladinski ali furlanski kulturi; o kulturnih ustanovah (videmska akademija, arhivi, kniizpice itd.): o šolstvu in vzgoji: o sodobni literaturi in umetnosti; o muze-Jih Jn razstavah antične umetnosti; o spomenikih in pejsažu Jer končno o glasbenih, kine-matografskih in gledaliških Prireditvah. Vsako poročilo vsebuje tudi konkretne predloge.
Prav ti predlogi na so važni ne samo za večinski narod v naši deželi, temveč morda še b°li za kulturo naše slovenske skupnosti v njej. Tako se npr. Predlaga v prvem poročilu, naj bi občinski in pokrajinski ter deželni svet poskrbeli za ustrezno financiranje prosvetnih društev in krožkov, deželni odbor Pa naj bi imel posebno odbor-ništvo za kulturo, ki bi bilo ločeno od odborništva za šolstvo ter bj koordiniralo delo raznih društev pri čemer bi mu stal ob strani posebni odbor strokovnjakov, katerega bi imenoval koordinacijski center prosvetnih društev Furlanije — Julijske krajine,* ki se sedaj ustanavlja.
Zelo zanimiv je predlog, Ki vsebuje poročilo o ladinski kulturi: ustanovi naj se predvsem posebna «Casa della jriulanita» z ustreznimi dvoranami in sobami za predavanja, knjižnico, arhive itd., v njej pa bi imele -svoje prostore razne ustanove, ki se ukvarjajo z ladinsko ali furlansko kulturo. «Casa della friulanitšu naj bi bila srce fur-lanstva, se poudarja v prvi točki omenjenih predlogov. Še bolj zanimiv pa je predlog zakona, ki bi določal obvezen. Pouk furlanske kulture v vseh osnovnih šolah in enotnih srednjih šolah in sicer najmanj eno uro tedensko. Nadalje: vse ustanove, ki delujejo za obrambo in v okviru furlanst-va morajo imeti najširšo podporo predvsem pa: študijske u-stanove, gledališke družine, periodični tisk v furlanskem jeziku, zbore in folklorne skupine, literarne skupine in etnografske muzeje — tako da bo vsaka ustanova obrazložila deželi svoje programe in potrebe. S posebnim deželnim zakonom pa naj se podpre «Centro di studi ladlnin, ki je ustanovljen pri «Societk filologica friulana«; tržaška postaja RAI TV • naj vsak dan oddaja vesti v furlanskem jeziku, poskrbi naj za Pledališka dela, televizijske oddaje in literarne sestavke — vse v furlanščini.
Glede založniške dejavnosti Pa okrog dvajset založnikov knjig in periodičnega tiska
deželi
predlaga med drugim, naj vse šole v deželi pomagajo pri širjenju in branju periodičnega tiska, pri čemer je potrebno širiti zlasti v osnovnih in srednjih šolah tisk v furlanskem jeziku. Važen je zlasti predlog, naj predsedstvo dežele zahteva od predsedstva vlade, raj mu da na razpolago tiste denarne sklade, ki jih sedaj deli raznim založbam v deželi po neustreznem kriteriju, tako da bi jih odslej ustrezneje delilo predsedstvo dežele.
Sledijo predlogi za podporo kulturnih ustanov kot so «Ac-cademia di Udine» in «Deputa-zione di Storia Patria per il Friuli», kakor tudi raznih arhivov in bibliotek. Za tiskanje publikacij prvih dveh bi bilo potrebnih sedem milijonov lir, finansirati pa bi bilo potrebno tudi državne arhive v Vidmu, Gorici in Pordenonu; tržaško skrbništvo za arhive naj bi objavilo ustrezen vodič po zgledu dežele Trento-Visoko Poa-dižie. V vseh državnih arhivih v deželi je izredno mnogo važnih dokumentov, ki zadevajo ne samo Slovence v Italiji, temveč vse Slovence sploh. Glede javnega šolstva se predlaga ustanovitev posebnega «Centra za koordinacijo in pobude za šolo«. Naibolj nujno pa bi bilo proučiti: povečanje števila državnih otroških vrtcev, ustanovitev pokrajinskih didaktičnih muzelev, pomožno in dopolnilno šolsko dejavnost z u-stanavlišniem čitalnic za šolsko mladino, z ustanovitvijo posebnega gledališča za šole, ki bi skrbelo za dobre predstave in koncerte klasične glasbe. Poskrbeti, bi.bilo potrebno tildi za telovadnice, športna igrišča itd. V Vidmu naj bi ustanovili podružnice tržaške univerze za filozofsko fakulteto, za tečaj tujih jezikov, v Trstu pa naj se ustanovi medicinska fakulteta, kot ii obljubil že prosvetni minister v okviru petletnega načrta.
V	poročilu o slovstvu in sodobni umetnosti se predlaga ustanovitev «Združenja umetnikov dežele Furlanija-Julijska 1crajina». ki bi izdajalo poseben bilten. Začelo bi se z deželnim j bienalom sodobne umetnosti. Ustanovil naj bi se tudi poseben študiiski center za likovno umetnost. Glede sodobnega slovstva naj bi se deželno združenje pisateljev vključilo v U-stanovo za deželne kulturne manifestacije. Razpisala naj bi se mednarodna nagrada za slovstvo, o katerem bi se lahko periodično organiziral mednarodni kongres. Ustanovilo naj bi se tudi deželno založniško podjetje, ki bi se lahko samo vzdrževalo, če bi izdajalo šolske kniige. Revidirali naj bi se programi tržaškega radia itd.
šest ravnateljev muzejev v Gorici, Ogleju, Vidmu in Čedadu predlaga vrsto ukrepov za zboljšanje sedanjih muzejev, predvsem pa ustanovitev posebnega skrbništva.
Poročilo o spomenikih in pejsažih zahteva posebno zakonodajo proti gradbeni špekulaciji in za varstvo zgodovinskih središč, obnovo spomenikov, ki imajo zgodovinsko umetniško vrednost; izvajajo naj se odločni ukrepi za nadzorstvo in ohranitev karakterističnih pej-sažev zlasti v gorah. Predvsem pa naj se ustanovi posebna deželna komisija za varstvo spomenikov in pejsažev.
V	poročilu o prireditvah se omenjajo najprej težave glasbenih, kinematografskih in gledaliških ustanov. Slednjih je namreč v videmski pokrajini šest. Nato pa sledi kar osem konkretnih predlogov za pospeševanje glasbene, kinematografske in ''gledališke dejavnosti. Med temi predlogi je tudi nujnost, da tržaško stalno gledališče prireja predstave v raznih mestih dežele.
Kot vidimo, poročila ne vsebujejo ničesar o deležu in potrebah, ki jih imajo v deželi slovenske kulturne organizacije in ustanove. Toda o tem bodo poročali danes trije povabljeni predstavniki, in sicer predsednik Slovenske prosvetne zveze, tajnik Slovenskega gledališča in predsednik prosvetnega društva «Ivan Trin-ko». Želimo in upamo, da bodo ne samo oni, temveč tudi predstavniki drugih kulturnih slovenskih organizacij in ustanov upoštevani pri vseh sklepih današnjega zbora o kulturi v naši deželi ter želimo zborovalcem mnogo uspeha.
r'.. J
f ' t
i
N

Razprava o enotnosti
Včeraj popoldne je minister prireditve in turizem med svojini obiskom v Trstu obiskal tudi nov Kulturni dom v Ul. Petronio. — Na sliki: predsednik začasnega upravnega odbora Kulturnega.doma dr. Frane Tončič,in upravnik Slovenskega gledališča prof. Rado Rauber pozdravljata uglednega gosta.
................. n 11 ■ 11111 m n 111 m im 11111 n 11   iiiiiiiiiniiiiiiNiiimiliiniMiiiiiiiiimliitmiiiniMiiiiliiiiiliiiiimliiiiiiliMMiiiiliiniiiiiiiMiitMiimmimiiiiiiiiitmiiiiiiimiimulMtiiiiiNiniiiiMiiiiiiiniMiiMriiilMiHimMtMiiiiiit  
Po objavi Amendolovega članka s hipotezami o možnostih za ustanovitev enotne delavske stranke je oživela razprava o teh važnih vprašanjih delavskega gibanja Italije. Aktualnost teme je spodbudila k reakciji domala vse najuglednejše voditelje delavskih partij ne glede na to. koliko se strinjajo z Amen-dolovimi staliSči ali ne.
Generalni sekretar KPI Lcmgo se je v nekem svojem članku konec decembra zavzel za nadaljevanje te razprave in poudaril, da mora potekati "konkretno, politično aktualno in na podlagi plodnega soočenja analiz, izkušenj in perspektiv. Lcmgo je ob tej priložnosti podčrtal nujnost, da bi se vse organizirane politične site, ki se sklicujejo na socialistične ideje, zbližale. Po njegovih besedah je potrebno razlikovati p ustvarjanju novih odnosov med levimi silami in med ustanavljanjem ene same delavske partije. Medtem ko terja prvi del programa iskanje vseh elementov zbliževanja in sodelovanja v politični akciji, pa terja ustanovitev enotne delavske partije, da se urede vsa poglavitna vprašanja, ki danes razdvajajo posamezna socialistična gibanja. Longo se je ob tej priložnosti zavzel, da teh dveh vprašanj ne bi mešali, ne glede na to, koliko sta med seboj tesno povezani.
V razpravo so se zelo aktivno vključili tudi socialisti. Sekretar PSI Francesco de Martino začenja v nedavno objavljenem članku pri ugotovitvi, da sta globoka teoretična in politična razdvojenost delavskega in demokratičnega gibanja poglavitni, ne pa tudi edini vzrok neuspehov p boju za socialno preobrazbo družbe. Meni, da samo ta ugotovitev ne zadošča, marveč da se morajo vse partije lotiti revizije idej in tradicionalne usmerjenosti, da bi se izognile nevarnosti neuresničljivih abstraktnih I poskusop, ki bi nujno podili k večjim in hujšim neuspehom. De Martino meni, da bi lahko bil prvi korak za enotnost delavskih partij v združitvi socialističnih strank, vendar samo s pogojem, da je to prvi korak, nikakor pa ne korak k nadaljnjemu poslabšanju odnosov med socialisti in komunisti. Drugi pogoj bi bil, da združenje ne bi potekalo samo med socialisti in socialnimi demokrati, marveč da bi zajelo tudi socialistično stranko proletarske enotnosti in vse druge manjše socialistične skupine. Načrt združevanja ne more biti zamišljen kot vsebinsko sprejemanje socialno demokratskih stališč, ker bi taka pot lahko povzročila še večjo škodo in ne bi pripomogla k oblikovanju večje socialistične sile, ki bi bila resen politični činitelj.
Tudi sam Amenclola je po prvem članku nekajkrat preciziral posamezna svoja stališča in pri
tem poudarjal, da je potrebna «plodna in mirna razprava, breg slehernega sumničenja in deformiranja izraženih idej in stalites. Zlasti je preciziral stališče o socialni demokraciji in naglasil, da je jasna razlika med komunisti in socialno demokracijo, ker se je ta tudi formalno odrekla socialističnim smotrom, tako da bi tudi psi tisti, ki bodo vztrajali na njenih pozicijah, izpadli iz združevalnega procesa. Amendola pa še nadalje izrecno vztraja, da je "izhodišče za razpravo o združevanju kritična presoja razmer v delavskem gibanju zahodnih kapitalističnih držav*. Obsodil je tiste, ki se ne strinjajo s kritičnimi ocenami in resigntrano menijo, da v sedanjem položaju ne more biti drugače. «Taki ne morejo biti zainteresirani za nova pota napredovanja niti za nove oblike politične organizacije delavskega razreda.))
Pokazalo se je, da aktualnost in važnost problema o aktivni enotnosti delavskega gibanja v razvitih kapitalističnih državah, ki ju je sprožil Amendola, presegata meje samega delavskega gibanja Italije. Nov impulz razpravi o enotnosti je dal članek, objavljen v zadnji številki moskovskega "Komunista*, s kronološkim prikazom razprave KPI o Amendolovem članku. Ta članek verjetno ne bt povzročil reakcije in bi bil sprejet kot normalno poročilo o dogodkih v italijanskem delavskem gibanju, če ne bi po izbiri gradiva in s konfrontacijo osebnosti prikazal stvari tako, kot da je Amendola v vodstvu KPI že obsojen. ■
S soočenjem stališč in predvsem z zaključnim stavkom se pisec članka izreka proti Amendolovim hipotezam in jih označuje kot snopi* oziroma «stari» reformizem. Članek moskovskega «Komunista»
1 se kortčuje z naslednjim stavkom, ki je povzročil polemiko: »Tako so direkcija italijanske komunistične partije in njeni teoretski organi argumentirano kritizirali in zavrnili teze, oblikovane v članku Amendole, ter branijo marksistič-no-leninistična načela boja za enotnost delavskega razreda.»
Da bi teoretsko glasilo KPI «Rinascita», ki sicer objavlja vse
(Nadaljevanje na 2. strani)
PO 22-URNEM BIVANJU V PEKINGU IN RAZGOVORIH S ČUENLAJEM
: i.
Predsednik sovjetske vlade Kosigin je prispel v sevemovietnamsko prestolnico
Priredili so mu zelo topel sprejem - Severni Vietnam podpira sovjetsko politiko miroljubnega sožitja - Večja vojaška in gospodarska pomoč SZ Severnemu Vietnamu -Bundyjevi razgovori z verskimi voditelji-Nove demonstracije budistov
HANGJ, 6. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je skupno s svojo delegacijo prispel danes iz Pekinga v severno-vietnamsko prestolnico Hanoj. V Pekingu se je Kosigin u-stavil 22 ur. Ob odhodu so se od njega poslovili na letališču predsednik kitajske .vlade Cu-enlaj, zunanji minister Cen Ji in druge osebnosti. V pekinških diplomatskih krogih se vztrajno govori, da se bo Kosigin prihodnji teden ob povratku iz Severnega Vietnama ustavil v Pekingu več časa, ker bo 14. februarja poteklo 15 let, odkar so podpisali sovjetsko-kitajsko pogodbo o . vzajemni pomoči.
Na letališču v Hanoju so sovjetsko delegacijo sprejeli predsednik vlade Fan Van Dong, prvi tajnik komunistične stranke Le Duan, predsednik stalnega odbora narodne skupščine in številne druge osebnosti, ter načelniki diplomatskih predstavništev v Hanoju. Poleg tega se je na letališču zbralo več tisoč ljudi, ki so sovjetske goste navdušeno pozdravljali..
Predsednik sevemovietnamske Vlade Van Dong je v svojem pozdravu izjavil: »Obisk sovjetske delegacije je največje važnosti. Ta obisk pomeni močno
podporo mirni graditvi Južnega Vietnama, pravični in zmagoviti patriotični borbi južnoviet-namskega ljudstva ter mirni združitvi vsega vietnamskega ljudstva na podlagi ženevskih sporazumov.*
V svojem odgovoru je Kosigin poudaril, da sovjetska vlada in centralni komite KP SZ »vidita v tem obisku nov izraz prijateljstva med ljudstvom o-beh držav, kakor tudi važno politično dejanje, ki bo krepilo e-notnost naših dveh držav v borbi proti imperializmu, za mir in socializem*. Kosigin je omenil tudi odnose med obema komunističnima strankama in med drugim izjavil; »Prepričani smo, da bosta ševernoviet-namska stranka delavcev in sovjetska komunistična - stranka nudili važen prispevek stvari krepitve svetovnega socialističnega sistema in enotnosti celotnega socialističnega tabora.*
Popoldne so se Kosigin in člani njegove delegacije prvikrat sestali s predsednikom Hošimin-bom, zatem pa S predsednikom vlade Fan Van Dongom.
Kosigin se je nocoj udeležil sprejema, ki ga je priredil predsednik vlade Fan Van Dong. Navzoča sta bila tudi predsednik Hošiminh in prvi tajnik severno-
vietnamske komunistične stranke Le Duan.
Kosjginov obisk v Severnem Vietnamu spremlja ves svetovni tisk z velikim zanimanjem. Politični opazovalci ugotavljajo, da so bili med člani diplomatskega zbora, ki so pričakovali visoke sovjetske ' osebnosti v Pekingu, tudi predstavniki osvobodilne fronte Južnega Vietnama, in pripominjajo, da to kaže, kakšen pomen pripisujejo v obeh delih Vietnama Kosiginovemu obisku v Hanoju. V pekinških krogih so mnenja, da bo obisk sovjetske delegacije v Severnem Vietnamu prispeval h konkretnim rezultatom in da se bosta okrepila gospodarsko in vojaško sodelovanje med Moskvo in Hanojem ter da se bo zboljšalo splošno po-, lltično ozračje med obema državama. Sovjetski in sevemoviet-namski tisk pripisujeta izreden pomen temu obisku in pišeta v tonu, ki odkriva dobro voljo na obeh straneh. V Pekingu pa opozarjajo tudi na to, da je to prvo Kosiginovo potovanje v tujino, odbor je postal predsednik vlade, in da si je za obisk izbral prav Severni Vietnam, ki Je simbol odpora proti imperializmu in kolonializmu.
Izvedenci ameriškega državnega departmaja so mnenja, da se
res pričakuje obilna sovjetska gospodarska in vojaška pomoč Severnemu Vietnamu, katere mu Kitajska ne more nuditi. S tem v zvezi je namreč značilno sporočilo severnovietnamskega narodnega , sveta za obrambo, ki so ga objavili tik pred Kosigino-vim prihodom. Sporočilo je povsem nenavadno, ker vsebuje seznam gospodarskih in vojaških potreb dežele in se »še posebej sklicuje na okrepitev letalstva In protiletalske obrambe. Ameriški državni departma pa je sinoči zanikal trditve, da je ameriška tajna služba zvedela, da namerava Sovjetska zveza. dobaviti Severnemu Vietnamu protiletalske raketne izstrelke, kakršne je svoj čas dobavila Kubi. Ne glede na to pa je topel sprejem, ki so ga v Hanoju priredili Kosiginu, presenetil ameriške politične kroge. Se posebno pozornost pa je vzbudil uvodnik glasila severnoviet-namske komunistične stranke, posvečen Kosiginovemu obisku. Med drugim je v članku rečeno: »Podpiramo graditev komunizma in zunanjo politiko Sovjetske zveze. Ta zunanja politika, ki jo je označil tovariš Brežnjev ob 47. obletnici oktobrske revolucije, je v zagotovitvi mirnih pogojev za graditev socializma in komunizma, v krepitvi enotnosti in strnjeno-
sti socialističnih dežel, njihovega prijateljstva In bratstva, v podpori revolucionarnih osvobodilnih gibanj, največjega razvoja solidarnosti in sodelovanja z neodvisnimi državami Azije. Afrike in Latinske Amerike, v uveljavitvi načel miroljubnega sožitja s kapitalističnimi državami in v oddaljitvi nevarnosti svetovne vojne*.
Isti uvodnik pravi, da »obisk naših sovjetskih tovarišev zavzema velik pomen za okrepitev solidarnosti ln prijateljstva med narodi Vietnama in Sovjetske zveze, ki Jih vežejo isti smotri in ideali.* Zatem se zahvaljuje predsedniku sovjetske vlade, ker Je 9. decembra izjavil pred vrhovnim sovjetom, da Sovjetska zveza ne bo ostala križem rok, če bi bil Severni Vietnam napaden, ter zaključuje: »V naši revolucionarni borbi in graditvi novega življenja smo vedno računali predvsem na lastne sile, toda pomoč, ki nam jo nudijo bratske države, je za nas zaklad*
Na drugi strani pa nadaljuje osebni predstavnik ameriškega predsednika George Bundy razgovore v Sajgomi. Davi se Je v ameriškem poslaništvu sestal s
DANES
—
(Nadaljevanje na 2. stranij
Včeraj je bilo v ospredju mednarodnega dogajanja skoraj izključno področje jugovzhodno Azije. Sovjetski vladni predsednik Kosigin je namreč prispel is Pekinga, kjer je vodil razgovore s Cuenlajem, v severnovietnam-sko glavno mesto Hanoj. Navdušeno ga je pozdravilo, poleg pred-sednika sevemovietnamske vlade, več tisoč ljudi. To je presenetilo zlasti ameriške politične kroge, ki so bili iznenadeni tudi zaradi gostiteljeve izjave, da pomeni Ko-siginov obisk »močno podporo mirni graditvi Južnega Vietnama, pravični in zmagoviti patriotični borbi njegovega ljudstva ter mirni združitvi vsega vietnamskega ljudstva na podlagi ženevskih sporazumov*. Kosigin pa jf poudaril, da bosta obe komunistični stranki »nudili važen prispevek stvari okrepitve svetovnega socialističnega sistema*. Američani so bili presenečeni tudi nad pisanjem glasila KP Severnega Vietnama, ki je poudarilo: »Podpiramo graditev komunizma in zunanjo politiko Sovjetske zveze.* Izvedenci ameriškega državnega departmaja so mnenja, da se pričakuje obilna sovjetska gospodarska in vojaška pomoč Severnemu Vietnamu. V Pekingu pa opoarjajo, da gre aa prvo Kosiginovo potovanje v tujino, sa katero si je izbral prav Severni Vietnam.
Posebni svetovaiM predsednika Johnsona George Bunrtv je včeraj nadaljeval razgovore v glavnem mestu Južnega Vietnama. Zanikal je trditve, da skušajo ZDA začeti pogajanja za prekinitev vojne v Južnem Vietnamu, ponovil je, da Johnson ne namerava spremeniti politike v tej državi, za Kosiginov obisk v Hanoju pa je dejal, da gre za »dve povsem različni stvari*, ko so novinarji ugotovili istočasnost Kosiginove-ga obiska z njegovim. Včeraj so bile v mestu Hue nove budistične protivladne demonstracije — toda brez incidentov. Odstavljeni predsednik južnovietnamske vlade Htiong pa je pribežal v britansko poslaništvo.
Iz Laosa, kjer so vladne čete zatrle upor, ki ga je vodil desničarski podpredsednik vlade Funti Nosavan, so sporočili, da je predsednik vlade Suvana Puma sporazumno s kraljem izločil upornega generala iz vlade, ki je skupaj z uporniškim načelnikom po-liclje zbežal v Tajlandljo. — Sovjetska vlada je ponovno opozorila preko agencije Tass vlado v VVashingtonu na nevarnost njenih načrtov za raztegnitev vojne v Indokini ter vnovič predlagal nujno sklicanje ženevske konference brez poprejšniih pogojev.
Včeraj je v Čilu strmoglavilo potniško letalo s 75 potniki In 1 člani posadke. Noben potnik ni ostal pri življenju, čilska vlada je odredila vsedržavno žalovanje.
V prejšnjem tednu j
Tis
Imel
konferenca, ki jo je iji teden francoski predsednik de Gaulle, je vsekakor nŠj važne j šl dogodek tedna. Znime je, da ima de Gaulle tiskovne konference vsakih šest ‘ mesecev in zanje-vlada vedno izredno zanimanje. To je c im'“'enajsta tiskovna konferenca od ustanovitve pete republike in morda so jo od vseh
in najaktualnejša vprašanja, in sicer: fneprško združitev, ka-. kor si jp Mimišlja d,e Gaulle; novi svetovni denarni sistem; krizo. Organizacije združenih narodov; odnose Francije s Sovjetsko zvezo in -Francije s socialističnimi deželami. Vse to je postalo še mnogo vižnejše burnem • letu, v katerem je
l&IM. 6. — Predsednik repub like, Saragat se je udeležil danes slovesne otvoritve prvega akademskega leta visoke šole za agente javne varnosti, ki so jo ustanovili junija lani. Gojenci te šole, ki traja štiri leta, so policijski častniki, ki jih sprejmejo v šolo na podlagi natečaja.
Predsednik republike je imel danes razgovor s tajnikom PS-DI Tanassijem, ki je po razgovoru izjavil novinarjem, da je predsedniku vlade pojasnil stališče vodstva PSDI, ki je mnenja, da je treba naglo rešiti vprašanje imenovanja novega zunanjega ministra. Na vprašanje,
Francija zaostrila odnose z ZDA'‘in z NATO ter močno zamajala obstoj zahodnoevropskega gospodarskega tržišča, in po nedavnem sestanku z Erhardom in Wilsonom ter po razgovoru- s Sovjetskim poslanikom Vinogradovom.kakor tudi tik pred obiskom zunanjega ministra de Murvilla v Wa-shingtonu.
De Gaulle je dolgo govoril o nemški združitvi. Dejal je, da se bo Francija zavzemala za nemško združitev. Pripom-. nil pa je, da je prvi pogoj za združitev Nemčije predvsem združitev zahodne Evrope, ker da se samo v tem okviru lahko sporazumno rešuje to vprašanje z državami vzhodne Evrope. Dodal je, da se po njegovem mnenju v državah vzh. Evrope stvari »ugodno razvijajo« in da bo nekega dne moč začeti koristne razgovore. Nemčija mora s temi državami prej ali slej najti jezik sporazumevanja. Pri tem je de Gaulle ponovil svojo znano tezo o Evropi od Atlantika do Uralov Drugo važno vprašanje, ki ga je de Gaulle na dolgo obravnaval, je kriza v Združenih narodih. S tem v zvezi je predlagal, naj bi sklicali konferenco petih velesil, t.j. ZDA, Sovjetske zveze, Velike Britanije, Francije in LR Kitajske, na kateri bi skušali najti izhod. Po njegovem mnenju bi OZN mogla prebroditi sedanjo krizo, če bi se strogo držala določb u-stanovne listine in če bi previdno ukrepala. Trdil je, da je "lavni tajnik OZN prevzel več oblasti in pravic, kakor jih listina določa. Dejal je, da je tajnik OZN od Koreje do Konga deloval proti Varnostnemu svetu in izven njega, kar je izzvalo nezaupanje v, to, svetovno organizacijo med njenimi glavnimi članicami in ustanoviteljicami.
De Gaulle je omenil LR Kitajsko, ki naj bi se udeležila predlagane konference in se ni oziral na to, da t,a država še ni članica OZN. To kaže, da za de Gaulla ni noben problem, ali bo Kitajska prej sprejeta v OZN in nato poklicana v Ženevo, in ali bodo ZDA morale še prej priznati Peking. Vse te formalnosti je de Gaulle pre-skočil. Zanj Kitajska obstala, ie svetovni činitelj, pa naj to kdo hoče ali ne. Kdor tega ne razume, slabše zanj.
Najbolj pa Je razburkal zahodne vode njegov predlog za reformo mednarodnega denar-nega sistema. O tem je govoril zelo'na dolgo. Bistvo pa je predlog, naj bi izvedli reformo sedanjega mednarodnega denarnega sistema. Omenil je, da so se'po drugi svetovni vojni v«® zaloge zlata na svetu na ko-pičile v'ZDA, zaradi česar dr-zave uporabljajo brez razlike dolarje ali zlato za svoje krit-je in da še razlike v plačilnih bilancah poravnavajo s prenosom ameriških kreditov ali valutnih vrednosti. Trdil je, da je zahodna Evropa sedaj gospo-darsko zdrava in da so zaloge zlata «šestih» enake ameriškim ter hi jih celo presegle, če bi hotele te države spremeniti v zlato vse dolarje
Reakcija na ta Cie Gaullov predlog je bila zlasti ■ v Wa-shingtonu povsem negativna, kakor je bila negativna na njegov predlog glede reorganizacije OZN. Ameriški predsednik Johnson je izjavil, da ni govora o taki reformi denarnega sistema, kakor jo predlaga de Gaulle in da je treba zadevo še dalje proučevati v okviru tako imenovanega odbora dese-torice in v okviru mednarodnega denarnega sistema. Glede OZN pa je dejal, da je kriza nastala predvsem, «ker so nekatere države kršile listino O-ZN».
Vsekakor ne bo polemika o-krog raznih de Gaullovih izjav tako kmalu pojenjala In pričakuje se, da bodo de Gaul-lovim besedam sledila tudi njegova dejanja, ki bodo zopet razburjala zahodni tabor.
Značilno pa je, da se je prvič zgodilo, da so objavili dodatek k de Gaullovim izjavam v zvezi z OZN. De Gaulle namreč nikdar ne popravlja svojih izjav in govorov. Kjer je kritiziral intervencijo oboroženih sil OZN v Kongu, so dodali tekst, v katerem je rečeno, da se je ta intervencija nehala «zaradi modrosti glavnega tajnika OZN in glede na velike stroške«. »Mimogrede je treba reči, da Francija ne bo plačala stroškov, ker ni nikdar nehala obsojati nepravično akcijo in postopek, ki je • v nasprotju z dogovorom v San Franciscu.«
ali smatra, da bi bil umesten skupen sestanek predstavnikov štirih strank, da bi pregledali sedanje stanje in perspektive u-resničenja vladnega programa, . e Tanassi dejal, da je to odvisno od predsednika vlade; če Moro smatra, da bi bil tak sestanek koristen, mora o tem odločiti on sam.
Na vprašanje, ali PSDI smatra koristen tak - sestanek, pa je pripomnil, da prepuščajo Mtoru odločitev-glede t.ega. Na vprašanje, ali bo. preosriova vlade omejena in nagla, je.. Tanassi,. dejal, da . .je- tako njegovo . mnenje.. Na, vprašanje, končno, ali bo prišlo do preosno-ve vlade po zasedanju centralnega odbora PŠDI in PSI, pa je dejal, da se mu to zdi povsem naravno.
Danes je bila seja vodstva PSDI, po kateri so izdali sporočilo, v katerem je rečeno med drugim, da PSDI sicer ni zadovoljen z načinom, kako je KD rešila vprašanje svpje enotnosti, ker niso razčistili vzrokov notranje razcepljenosti, vendar pa da je to notranje vprašanje KD, ki je za PSDI zanimivo v toliko, v kolikor se utegne odraziti na dejavnost vlade in na uresničenje njenega programa, če bi dosežena organizacijska enotnost KD pomenila, da vse struje podpi rajo politiko . levega centra, bi mp-raii to pozdraviti kot pozitiven- element, ker zadeva demokratično sta. bilnost; «toda danes ne more nihče presoditi, ali organizacijski enotnosti ustreza politična enotnost glede odločitve kongresa v Neaplju«. Vodstvo PSDI jemlje na znanje potrditev obveze KD, da bo podpirala politiko levega centra, Morovo vlado in uresničenje vladnega programa; poudarja potrebo, da se člmprej reši vprašanje pre-osnove vlade, nato pa pripominja da so smotri in značilne poteze politike levega centra v gospodarskem načrtovanju, decentralizaciji javne uprave, urbanističnem zako-nu, reformi javne uprave in davč-
PREDSEDNIK VLADE SE POSVETUJE S TAJNIKI ŠTIRIH STRANK
------------------------liy      ..... -    —■■■   
Tanassi: «Naglo je treba rešiti vprašanje o zunanjem ministru»
Do preosnove vlade bo prišlo šele po zasedanju centralnega odbora PSDI in PSI - Pastore pojasnjuje stališče levice KD - «Avanti!» ponovno o raz-čiščenju - Levica PSI za takojšnjo krizo vlade - Resolucija KPI
pripominja, da sporno vprašanje ne zadeva enotnosti KD, ker so tudi socialisti že povedali, da je politična enotnost katoličanov koristna, kot «sila, ki se trdno upira degeneraciji kapitalizma in kot velik rezervoar demokratične e* nergije*; toda sedaj je bila važna politična diskusija, primerjava stališč in politična obrazložitev za dosego enotnosti. Te diskusije pa ni bilo, ni bilo obrazložitve, ni bilo razčiščenja. In to vprašanje je ie vedno odprto; vprašanje, ki ga je‘, moč povzeti takole: »Kako in kakšno stabilnost KD jamči levemu centru za uresničenje nje-.govega (programa?*
Levica PSI je izdala sporočilo, v katerem zatrjuje med drugim, da po zaključkih glavnega sveta
KD PSI ne preostane nič drugega, kot da povzroči krizo vlade, «ker ne . obstajajo več pogoji za nadaljevanje sodelovanja«.
Vodstvo KPi je objavilo danes resolucijo, ki so jo odobrili na včerajšnji seji, in v kateri se zadržuje na stanju gospodarstva tudi v luči nedavne razprave v poslanski zbornici. Glede petletnega gospodarskega načrta se pripominja, da o njem še ni moč dati neke dokončne sodbe, in da edina stvarna, dasi ne mehanska omejitev zadeva mezdno dinamiko, ki »skuša prizadeti pogodbeno moč m avtonomijo delavskega razreda*. Resolucija zahteva • drzno politiko stroškov: takojšnje izdatke za ljudsko gradbeništvo, za modernizacijo in okrepitev prevoza; takojšnje ukrepe v korist upokojencev in zdravstvenega skrbstva; takojšnje ukrepe za okrepitev in razvoj strojne proizvodnje industrije z. državno soudeležbo; takojšnje ukrepe za ustanovitev in opremo ustanov za razvoj kmetijstva v vseh deželah; drugačno politiko, kot jo vodi Blagajna za razvoj juga.
Glede zaključkov glavnega sve-
ta KD je vodstvo KPI mnenja, da je to »najslabša rešitev* in da se bo zato borilo, da bi se «s formalno krizo vlade, ob spoštovanju pravic parlamenta, naglo u-rešničile spremembe v usmeritvah in v sestavu vlade, ki so nujno potrebne za nov gospodarski in političen razvoj*.
Obtožbe
proti Karamanlisu
ATENE, 6. — Grška poslanska zbornica je preteklo noč po tridnevni debati odobrila predlog levičarske stranke EDA, naj se začne postopek proti bivšemu ministrskemu predsedniku Karamanlisu ter proti ministrom Papaligu-rasu in Martisu. To so sklenili v zvezi z nerednostmi, ki jih omenja poročilo predstavnikov sodne oblastj glede upravljanja javnega podjetja za električno energijo.
Karamanlis se bo moral zagovarjati pred posebnim sodiščem, ki ga bodo sestavljali člani kasa-cijskcga in prizivnega sodišča.
Luther King zahteva spremembo zakonodaje o državljanskih pravicah
W AS-HINGTON, 6. — Predstavnik Bele hiše je izjavil, da predsednik Johnson brez pridržkov podpira zahteve črncev, da se jim dovoli izvajanje volilne pravice, in da bo v kratkem poslal s tem v zvezi kongresu osebno poslanico.
Črnski voditelj Luther King, ki je zahteval nujen sprejem pri predsedniku, se bo v ponedeljek razgovarjal s pravosodnim ministrom.
Predsednik Johnson je danes sporočil, da je bil ustanovljen nov organizem o državljanskih pravi-can, in sicer «svet o enakih možnostih«, kateremu predseduje Hubert Humphrey.
Martin Luther King je v zvezi s svojo zahtevo za sprejem pri predsedniku izjavil, da je po njegovem mnenju potrebna nova zakonodaja o državljanskih pravicah in prav tako ie potreben v ta namen dodatek k ustavi.
Istočasno pa je prispela v Sel-mo delegacija članov kongresa, da se sestane s predstavniki tamkajšnjih oblasti. Ob povratku v Wa-shington sta dva člana te delegacije izjavila, da je potrebna in nujna nova zakonodaja o državljanskih pravicah. Republikanski predstavnik Mathias je pripomnil, da namerava Luther King zahtevati od predsednika, naj predloži kongresu načrt zakona, ki bi odpravil sedanje stanje v Alabami in v drugih državah na jugu, kjer črnci ne uživajo enake volilne pravice kakor belci.
V Alabami je vpisanih v po-lilne imenike 65 odstotkov^ belih volivcev in 19 odstotkov črncev. V Mississippiju je vpisanih samo 7 Odstotkov črncev od vseh, ki imajo volilno pravico.
mm
iimnmnnmiir........um.............iimiiiiiiiimiiiiiiiiminiiiiiiiiimimiiiiiiimiiii.iimimiimHiiimiinnimiiiiimmiii...1.....m'«
Letalska nesreča: 82 potnikov mrtvih
Čilsko potniško letalo se je ponesrečilo v Andskem gorovju
SANTIAGO (Čile), 6. — Neko čilsko potniško letalo, v katerem je bilo 75 potnikov in 7 članov posadke, se je danes ponesrečilo v Andskem gorovju v bližini argentinske meje. Vsi potniki so mrtvi. Gre za letalo čilske letalske družbe «L.A,N.», ki je bilo namenjeno v Buenos Aires. Nesreča se je dogodila, ko je letalo letelo nad prelazom «E1 Volčan* v Andskem gorovju, ki je visok približno štiri tisoč metrov. Okoli tega prelaza dosegajo gore višino 6000 metrov.
• L.A.N.* je edina čilska letalska družba, ki uporablja še vedno letala starega tipa za polete nad Andami. Vse . ostale družbe so uvedle reakcijska letala, ki letijo zelo, visoko. Številni turisti pa raje potujejo z letali starega
„„ ........ ..... _	.... tipa, kfer rta Ta'način lahko od
nega sistema, v spremembi social- blizu občudujejo ledenike v za
nega skrbstva v sistem socialne varnosti, in da ta politika daje naj. veljavnejši odgovor na najbolj pereča vprašanja italijanske družbe.
Minister Pastore, ki pripada levici KD, je poslal glavnemu u-redniku socialističnega glasila «A-vanti!« pismo, v katerem pojasnjuje stališče levice KD na zasedanju glavnega sveta KD in zatrjuje, da je povsem neutemeljeno tolmačenje tega stališča, na podlagi katerega se smatra, da se je levica KD podredila domnevnemu koraku nazaj, ki naj bi ga sedanje enotno vodstvo KD napravilo v primeri s prejšnjim vodstvom. Pastore zanika, da bi enotno vodstvo KD moglo opravičevati tako tolmačenje, kajti zaključna resolucija, potrjuje dovolj jasno zvestobo sklepom kopgresa v Neaplju. Ce pa je glavni svet smatral za potrebno, da se notranji dialektiki odvzame dosedanja ' ostrina, to še ne pomeni, da se je ta dialektika ukinila. Pastore zaključuje, da se ni nič zgodilo, kar bi moglo opravičevati mnenje, da je levica KD sedaj zainteresirana v manjši meri na doslednem izvajanju politike jevega centra in uresničevanju vladnega programa. Prihodnii meseci bodo polni tež-koč, ki jih bo treba premagovati s skupnimi močmi, in je zato nujno, da se politična diskusija v strankah In med strankami »ne izgublja v nepomembnih in nekoristnih «nominalizmlh», ki jih delavci ne razumejo, ampak da se zastavijo vse energije, da bi dali konkretne rešitve posameznim vprašanjem in tako uresničevali
sneženih vrhovih Andskega gorovja. Za sedaj niso še znani vzroki nesreče.
Ena od policijskih patrulj je zvečer prispela na kraj nesreče in sporočila, da so vsi potniki zgubili življenje.
Čilska vlada je odredila vsedržavno žalovanje. Potniki so bili
povečini Cilci. Med njimi je bila tudi nogometna četa «Banco Na-cional*, ki je potovala v Montevideo na tekmo z Urugvajci.
Fumi Nosavan izločen iz vlade
VIENTIAN, 6.	— Predsednik
laoške vlade Suvana Fuma je sporočil, da je sporazumno s kraljem izločil iz vlade generala Fumija Nosavana, ki je bil podpredsednik vlade jn finančni minister. Ta odstavitev je v zvezi z nedavnim vojaškim uporom. Fumi Nosavan je bil glavni predstavnik desničarske struje v vladi Suvane Fu-me. Ta je sporočil, da je poklical vse ministre, ki s6 v tujini, da se določi, kdo naj bo naslednik Nosavana.
I V,poučenih krogih trdijo, da sta generala Fumj Nosavan in načelni). policije Siho, ki sta skušala podpreti upornike, zbežala v Taj-lar.dijo, kjer bosta verjetno zahtevala politično zatočišče.
V Moskvi pa so danes objavili izjavo agencije Tass, ki svari Wa-
..................................................................nun
:asapji
tfpnp
itrn«.
vsebino politike levega
bistveno cen
Jutrišnja številka glasila PSI • Avantil* pa objavlja uvodnik svojega glavnega urednika, v katerem se ponovno zadržuje na zaključkih glavnega sveta KD in
PO OBISKU V JUGOSLAVIJI
Zelo ugoden odmev Papandreujevega obiska
0 makedonski manjšini v Grčiji niso govorili, ker so o tem stališča preveč različna - Grški opozicijski tisk napada predsednika vlade
BEOGRAD, 6. — Po izjavi uradnega zastopnika državnega tajništva za zunanje zadeve Tanjugu, so obisk in razgovori predsednika Papandreuja in zunanjega ministra Kostopulosa v Beogradu, prispevali k boljšemu medsebojnemu spoznavanju s proučitvijo možnosti nadaljnjega razvoja širšega sosedskega
sodelovanja med Jugoslavijo in Grčijo. Razgovori so pokazali, da so pogledi grške in jugoslovanske vlade o vrsti mednarodnih vprašanj zelo podobni oziroma enaki, posebno o vprašanjih utrditve miru, nujnosti aktivne miroljubne koeksistence, o vlogi OZN, vprašanju držav v razvoju itd.
• Želim poudariti,* je izjavil Dušan Blagojevič, «da je naša javnost posebno pozitivno sprejela
Predlogi generala de Gaulla
izjavo Papandreuja o miru, miroljubni koeksistenci im da bo gospod Papandreu ostal v spominu kot državnik, zvest stvari utrditve miru in miroljubne koeksisten ce.» Njegov obisk je dal novo spodbudo širšemu razvoju dvostranskih odnosov, posebno na področju industrijskega, tehničnega, turističnega in kulturnega sodelovanja. Za uresničenje te pobude bo ustanovljena posebna medministrska komisija na visoki stopnji. »Sodim,» je poudaril Blagojevič, «da med prijatelji, kot sta Jugoslavija in Grčija, ni vprašanj, o katerih se ne bi mogli razumno raztovarjati.*
Opozicijski grški tisk je ostro napadel Papandreuja, češ da je izdal nacionalne interese Grčije, ker je dovolil, da se razpravlja tudi o makedonskem vprašanju. Znano je. namreč, da grška vlada meni, da v severni Grčiji ni makedonske manjšine in da to vprašanje sploh ne obstaja.
V zvezi s tem vprašanjem je Dušan Blagojevič poudaril, da o položaju makedonske etnične skupine v Grčiji sploh niso razpravljali. Zastopniki Jugoslavije so med razgovori samo ugotovili, da je znano, da so o tem vprašanju mišljenja različna in da to ne bi smelo ovirati medsebojnega sodelovanja. ((Pripominjam,« je dodal Blagojevič, »da so ostala ne-rešena tudi nekatera druga vpra sanja s področja dvostranskih od' nosov«. Ob koncu svoje izjave je zastopnik državnega tajništva zaželel Papandreuju in njegovim sodelavcem srečo in uspeh v njihovih naporih za mir, napredek in blaginjo grškega ljudstva.
Po vesteh iz Skupnosti jugoslovanskih železnic bodo jugoslovanske železnice za potrebe motorizacije železnic nabavile monofaz-ne električne lokomotive od neke švedsko - avstrijsko - švicarske finančne skupine. Lokomotive za enosmerno strujo pa bodo kupili od italijanske tvrdke AnsUldo. Tak je bil rezultat mednarodnega natečaja, ki se ga je udeležilo 18 proizvajalcev iz raznih držav. Skupno bodo kupili 195 monofaz-nih in 55 lokomotiv za enosmerno strujo in rezervnih delov v vrednosti 40 milijonov dolarjev.
Pri izdelavi omenjenih lokomotiv bo sodelovalo tudi šest jugoslovanskih tovarn.
B. B-
shington na nevarnost načrtov za raztegnitev vojne v Indokini ter jinova predlaga sklicanje ženevske konference za ureditev položaja v Laosu.
Izjava- agencije Tass omenja nedavne incidente na laoškem ozemlju ter bombardiranje sil Patet Laa in pripominja, da je to nov dokaz ameriškega vmešavanja v notranje zadeve te dežele. Ameriške trditve, da je omenjene akcije zahtevala laoška vlada, so nesmiselne in jih ni moč verjeti. Resnica je, nadaljuje izjava, da se VVashington vrača k politiki iz leta 1960—61t ko je nudil odkrito pomoč laošktm desničarskim skupinam.
Nato pravi izjava, da se je Wa-shington Odločil za obnovitev sovražne dejavnosti v Laosu,: ko,je ugotovil politični in vojaški, neuspeh v Južnem Vietnamu, ter omenja pisarije ameriškega tiska, ki govori, da ZDA iščejo poti in sredstva za raztegnitev vojne v Indokini.
Na koncu poudarja agencija, da je pooblaščena izjaviti, da so ameriški načrti za raztegnitev vojne v Indokini nevarni in da Sovjetska ‘zvezp, kot sopredsednica ženevske konference o Indokini zahteva nujno, sklicanje te konference brez poprejšnjih pogojev. Nato zahteva tud j takojšnje prenehanje ameriške vojaške intervencije v Laosu ter naj se Washing-ton odpove svojim načrtom, da uporablja laoško ozemlje za oporišče vojne na Severni Vietnam.
Razprava
(Nadaljevanje s 1, strani)
razpravo, odgovorilo na tako razlaganje stališč direkcije KP Italije in prehitelo spekulacije meščanskega tiska, je objavilo tokrat integralno besedilo članka »Komunista)) s komentarjem svojega direktorja Giancarla Paiet-te. Ta se zavzema za odkrito razpravo o vseh vprašanjih, ki zadevajo mednarodno delavsko gibanje, in poziva sovjetske tovariše, da nadaljujejo prakso obveščanja svojih bralcev o dejavnosti italijanskega delavskega gibanja. Zahvalil se jim je tudi, ker so nedavno tega tako ravnali, ko so objavili Togliattijevo »Pro memo-rio». Ne da bi se Paietta spuščal v podrobnosti in metodo prikazovanja sedanje razprave, pa je v tem članku samo eno neposredno zameril redakciji «Komunista»: uTočno je seveda, da smo branili načela marksizma-leninizma. To je storila celotna direkcija, to je storil fovariš Amehdola. Se pa spreminja v dvoumno drastična informacija, po kateri so direkcija partije in njeni teoretični organi za-
vrnili teze tovariša Atnendole.» Naglasil je, da razprava še teče, in da ni potrebe pretiravati v presojanju pomena te ali one formulacije, toliko bolj, ker je med razpravo tudi Amendola sam jasneje oblikoval nekatera svoja stališča, da ne bi bila dvoumna. Nazadnje je Paietta napovedal še živahnejšo razpravo o enotnosti delavskega gibanja ter o možnostih za u-stanovitev enotne partije. Ob zaključku je potem še obvestil javnost, da pripravlja direkcija KPI, prepričana, da gre za aktualno in važno vprašanje, poseben dokument, na podlagi katerega bodo o zadevi razpravljala vodilna telesa partije.
To je verjetno v sedanjem trenutku tudi najsmotrnejša odločitev. O enotnosti delavskega gibanja Italije poteka razprava tako rekoč brez prekinitve že več let. Nadaljnja razprava zgolj na straneh tiska skoraj ne bi mogla dati kakih posebnih novih elementov in odločilno prispevati k enotnosti. Ce bodo delavske partije v praksi storile kaj za uskladitev svojih političnih koncepcij, bo to omogočilo več praktičnih rezultatov na poti k trajni enotnosti.
Kosigin
(Nadaljevanje s 1- strani)
predstavniki štirih velikih verskih skupnosti v Vietnamu. Bun-dy je danes zanikal trditve, da skušajo ZDA začeti pogajanja za prekinitev vojne v Južnem Vietnamu. Dalje je Izjavil, da «se morajo komunisti prepričati«, «da ni v njihovem interesu nadaljevati, voditi in podpirati uporniško gibanje v Južnem Vietnamu«.
Bundy ni hotel komentirati domnev o povezavi istočasnega njegovega obiska v Južnem Vietnamu in Kosiginovega obiska v Severnem Vietnamu, in izjavil, da sta dva obiska «dve povsem različni stvari«. Prav tako ni hotel nič Izjaviti glede domnev, da bi utegnila Sovjetska zveza vplivati na Severni Vietnam, da bi prišlo do mirne rešitve v Vietnamu.
Danes so bile v Hue nove budistične demonstracije proti vladi, ni pa bilo incidentov. Predstavnik britanskega poslaništva v Sajgonu pa je sporočil, da je bivši predsednik južnovietnam-ske vlade Tran Van Huong, ki ga je general Kan pred dnevi odstavil, pribežal v britansko poslaništvo.
ntiiMaiif iaiiiiti>lliaiiiiit«ii»**iiiaiiiiiiiiitiiK*iiiiiiitMiMr*aaiiaiiiiaiiiiliiMiiiaiii*iiiiiiiiMitiliiiii**i***»iaiiiiiiiiMi
HITROSTNO DRSANJE
OULU, 6. — Danes se je na Finskem začelo svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju na ledu za ženske. Na 500 m dolgi progi je zmagala sovjetska predstavnica Inga Voronjina pred rojakinjo Jegorovo in Nizozemko Kaiserjevo, na 1500 m pa je zmaga pripadla prav tako predstavnici SZ Valentini Stenjini. Druga je bil Kaiser.jeva. Voronjina, ki je bila peta, je trenutno v vodstvu lestvice.
SANKANJE
DAVOS, 6. — Po tretji vožnji svetovnega prvenstva z enosedežnimi sankami sta v vodstvu Hans Plenk (Zahodna Nemčija) in Ortrun En-derleinova (Vhodna Nemčija). Avstrijka Thumerjeva, ki je bila včeraj prva, se Je morala danes zodo-voljiti s petim mestom.
SMUČANJE
HAUS IM ENNSTAL, 6. — V današnjem smuku mednarodnega tek. movanja «Bois Tortu« je v ženski konkurenci zmagala Avstrijka Traudl Hecher, v moški pa njen rojak Franz Digruber. Drugi Je bil Korošec Stefan Sodat.
FALUN, 6. — Danes so bile na švedskem tekme v nordijskih dlsci. plinah. V teku na 15 km je zrna gal norveški smučar Markuš Svend sen, na 10 km dolgi progi za žen ske pa je prvo mesto zasedla fin ska predstavnica Mirja Lehtonen V štafetnem teku 3x10 km je zrna gala finska ekipa v postavi Oika ralnen - E. Huhtala - Maentyranta
ATLETIKA
NEDELJA 7. FEBRUARJA PONEDELJEK 8. FEBRUARJA
Radio Trst A
8.00 Koledar; 8.30 Poslušali boste...; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 O vincu zapojmo!; 10.00 Maša;
11.00	Godalni orkestri; 11.15 Oddaja za najmlajše: «Winnetou», roman, peti del: «Krvno pobratimstvo«; 12,00 Nabožne pesmi;
12.30	Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Karakteristični ansambli; 15.00 Znani pevci: Fred Bon-gusto; 15.15 Na klavir igra Art Tatum; 15.30 «Lov na whisky», radijska detektivska igra; 16.30 Dvorakove simfonične skladbe;
17.30	Plesna čajanka; 18.30 Glasba s filmskih trakov; 18.45 Kvartet milanske Scale; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Znani tangi in valčki; 20.00 Šport; 20.30 Lelija Rehar: »Oženi se, oženi se, moj sin«;
21.00	Vabilo na ples; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Haydn: Simfonija št. 26 v d-molU; 22.25 Di-xieland ansambli; 23.00 Melodije
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih pesmi; 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Lelija Rehar: «Oženi se, oženi se, moj sin«; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Z glasbenih festivalov; 17.00 Orkester, ki ga vodi Guido Cergoli; 17.20 ((Slovenski študent v preteklih časih«; 17.35 Pesem in ples; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Pianist Gojmir Demšar; 18.50 Flavtist Bud Shank; 19.00 Ansambel «The Tokens«; 19.15 Plošče za vas: 17. quiz oddaja; 19.45 Pevci zabavne glasbe; 20.00 Šport; 20.35 L. M. Škerjanc: Sonetni venec, kantata v treh delih za soliste in orkester; 22.05 Večer na Broadwayu; 22.50 G. Ph. Telemann: Trio sonata za flavto, oboo, čelo in klavir; 23.00 Preludij k noči.
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.30 Prijatelj cvetja; 13.40 Orkestralna glasba; 14.00 Jazz.
9.30	Kmetijska oddaja 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 »El Campanon«.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 O Prešernu; 9.20 Zabavni zvoki; 9.45 Zbor tovarne pohištva iz Nove Gorice; 10.00 Prenos RL; 10.30 Operne arije;
11.00	Med pomorščaki »Splošne plovbe«; 11.15 Glasbeni koktail;
11.50	in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled;
13.30	Sosedni kraji in ljudje;
14.00	in 14.45 Glasba po željah;
15.30	Domače pesmi in melodije;
16.00	Prenos RL; 18.30 športna nedelja na Primorskem; 19.00 Športne vesti; 19.30 Prenos RL.
Nacionalni program
6.30	Vreme na ital. morjih; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.25 Roditeljski krožek; 13.25 Vzporedni glasovi; 14.00 Operna glasba; 14.30 Zbori z vsega sveta; 15.45 Nogomet od minute do minute; 17.15 Radijska črtica;,
17.30	Toscaninijeva umetnost; 19.00 Športne vesti; 21.20 Violinistični ansambel gledališkega orkestra Bolšoj iz Moskve; 22.20 Plesna glasba.
II.	program
7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. narodne pesmi in plesi; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 11.40 Nastopajo pevci; 12.00 športna prognoza; 12.10 Plošče tedna; 14.30 Teden aktualnosti; 15.45 Ital. panorama; 16.15 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Glasba in šport s prenosom konjskih dirk v Rimu; 18.35 Vaši izbranci; 21.00 športne vesti; 21.40 Večerna glasba.
III.	program
ltf.36 Radijska črticaM. Bon-tempelli: «La regola«; 17.15 Stare orgle .v Evropi; 17.55 ?4vljenje,. prigode in smrt don Giovannija Tenorija; 19.00 Petrassijeve skladbe; 19.30 Vsakovečerni koncert;
20.30	Revija revij; 20.40 Poulen-cove skladbe; 21.20 Monteverdi: ((Kronanje Popeje«.
Slovenija
8.00	Matej Bor: Ropotalo in
ptice; 8.30 Skladbe za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 še pomnite, tovariši...:	Valter
Molnar: Oba ali nobeden; 10.30 Pesmi borbe in dela; 10.40 Koncert lahke glasbe; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05, Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas;
13.50	Spored narodne zabavne glasbe; 14.00 Danes popoldne;
16.00	Humoreska tega tedna — V. S. Pritchett: Zgodba, o Don Juanu; 17.05 Majhen operni koncert;
17.30	Radijska igra: R.. Rehmann: španski bezeg iz Malchiena; 18.30 Violončelist D. Shafranu in pianist Emil Gilols; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Naš nedeljski sestanek; 21.30 Vilko Ukmar: Simfonični poem; 22.10 Melodije za lahko noč; 23.05 Komorna glasba primorskih skladateljev od Volariča do Merkuja.
Ital. televizija
10.15 Kmetijska oddaja:	11.00
Maša; 11.30 Srečanje s papežem; 15.45 Neposreden prenos športnega dogodka; 17.00 Program za najmlajše; 18.10 TV priredba: «La sconosciuta«; 19.00 Dnevnik; 19.10 Prenos registriranega športnega dogodka; 20.00 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 G. Simenon: «Za življenje gre«;
22.00	Slovstvo in umetnost; 22.30 športna nedelja.
II. KANAL
18.00	Aldo De Benedetti: «Tri-deset sekund ljubezni«; 21.15 Glasbeni program; 22.15 športne vesti in kronika športnega dogodka.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Operna panorama; 15.00 Zavrtite se in zapojte z nami; 15.15 Mali ansambli; 15.40 Iz našega športnega življenja; 15.50 Ansambel Gastone Parigi; 16.00 Ponedeljske športne vesti; 16.10 Nove plošče; 16.35 Pet skladb Franza Liszta; 17.00 Jugoslavija po svetu; 17.10 Prisluhnimo jim skupaj; 17.40 Zbor RTV Ljubljana; 18.00 Prenos RL; 19.00 Igrajo vam «The Champs«; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Sonny Burke.
Nacionalni program
6.30	Vreme na ital. morjih: 8.30 Naš jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.40 M. Tedeschi: »Potovanje med štirimi stenami«; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 Radijska šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Mozartove skladbe; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Novi pevci; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.00 Filmske in gledališke novosti; 15.15 Plošče; 15.45 Gospodarska rubrika: 16.00 Program za najmlajše;
16.30	Simfonična glasba s plošč;
17.30	Program z onstran oceana; 17.55 Zdravnikovo mnenje; 18.05 Pisan program; 19.15 Orkestralna glasba: 20.25 Sestanek petih; 21.15 Vokalni in instrumentalni koncert: 22.30 Knjižne novosti; 23.00 Vesti, nato mednarodne kolesarske dirke v Milanu.
II.	program
7.30	Jutranja glasba; 10.40 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Pevci; 13.00 Zmenek ob 13. uri; 14.00 Pevci na odru; 15.00 Ital. pesmi in plesi; 15.15 Plošče; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.38 Profazio poje o Jugu; 16.50 Operni koncert; 17.30 Mala ljudska enciklopedija; 17.45 Dumas: »Grof Montecristo«; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Lov na naslov; 21.00 Srečanje med Rimom in Londonom; 21.40 Ameriške pesmi.
III.	program
18.30	Pregled; 18.45 Ortkelyjeve skladbe; 19.00 Filozofija vojne v atomski dobi; 19.30 Vsakovečer-ni- koncert; 20.30 Revija revij 20.40 Cannabichove skladbe; 21.50 Zgodovina rasizma; 22.30 Parto sove skladbe; 22.45 Iz Hoffmann sthalove opere »Bela pahljača«
Slovenija
8.05 Jutranji zabavni zvoki; 8.55 Za mlade radovedneže: V Križno jamo; 9.10 Zaplešimo in zapojmo; 9.25 Iz narodne zakladnice; 9.45 Tuje pihalne godbe; 10.15 Pisan orkestralni intermezzo; 10.35 Naš podlistek: F. Santa: Italijanska zgodba; 11.00 Nimaš prednosti!
12.05	KN — Ing. T. Stupica: Priprava tal za jarine na suhem ali vlažnem področju; 12.15 Cez hrib in dol; 12.30 Virtuozne skladbe za razne inštrumente; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Znamenite operne arije; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Zabavni orkester Les Baxter; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena križanka;
18.00	Aktualnosti doma in po svetu 18.15 Bolgarski instrumentalni ansambli in vokalni solisti; 18.45 Ing. Jože Rihar: Anton Janša v luči sodobne biološke znanosti;
19.05	Glasbene razglednice; 20.00
Nocoj ob 20.00;	20.40 Koncert
ansambla »Slavko Osterc«,
Ital. televizija
8.30 šola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno;
19.00	Dnevnik; 19.15 Knjižne no-
vosti; 20.00 športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 Detektivka:	»Roke gor!«; 22.25
Simf. koncert; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Film: »Beg v Francijo«; 23.00 Zadnje športne vesti.
SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 7. DO 13. II.
MELBOURNE, 6. — Avstralka Pam Kilbom je danes s časom 10”4 iboljšala svetovni rekord v teku na 80 m z zaprekami. Prejšnji rekord, ki je bil za 1 desetinko sekunde slabši od današnjega, je pripadal šestim atletinjam: Jugoslovanki Stamejčičev!. Vzhpdno-nemki Birkmeyerjevi, njeni rojakinji Balzerjevi, Avstralki Moorejevi, sovjetski predstavnici Irini Presso-vi in Poljakinji Ciepli.
LYON, 6. — Francoz Michel Ja-zy je danes s časom 5’04”4 izboljšal svetovni rekord «indoor» v teku na 2000 m. Prejšnji rekord je s 5’12”2 pripadal Britancu Johnu Whettonu.
NEDELJA, 7. februarja 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Mendov spored — ponovitev; 11.30 Gorenjske razglednice — Oddaja narodne glasbe; 14.30 Prenos športnega dogodka; 16.15 Reportaža športnih dogodkov; 17.15 Stebri družine — zabavnoglasbena oddaja ital. televizije; 18.00 Mladinski TV klub; 19.00 Svetnik — film; 20.00 Dnevnik; 20.45 G. Rossini: Priložnost naredi tatu — film. opera; 21.55 Filmska reportaža športnega dogodka; 22.55 Poročila.
PONEDELJEK, 8. februarja 16.40 Ruščina; 17.10 Govorimo angleško; 17.40 Francozi pri vas doma; 18.10 Risanke; 18.25 TV obzornik; 18.45 Sodobna raziskava tržišč — poljudno-znanstvena oddaja; 19.15 Tedenski športni pre gled; 19.45 Nova ljubljanska bol nišnica pred gradnjo? 20.00 Dnev nik; 20.30 Biseri glasbene litera ture: Pesmi Vivaldija poje Blan ka Danon; 20.40 S. Aljošin: Bol niška soba — drama; 21.40 Pre šernov kulturni praznik — akademija ob podelitvi Prešernovih nagrad; 22.25 TV obzornik.
TOREK. 9. februarja NI SPOREDA.
SREDA, 10. februarja 16.10 Tik-tak, pravljica; 16.25 Mednarodno smučarsko tekmovanje na Pohorju — slalom za moške; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 TV obzornik; 18.45 Reportaža studia Skopje; 19.00 Kalei-doskop; 19.15 Bolgarski gostje v
našem studiu — glasbena oddaja; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 V. Petrovič: Repatica — oddaja lirike; 20.40 Črno na belem — zabavno-glasbena oddaja; 21.40 Kulturna panorama; 22.20 Obzornik.
ČETRTEK, 11. februarja
11.00 Francozi pri vas doma; 16.40 Ruščina; 17.10 Govorimo angleško; 17.40 Na črko, na črko; 18.25 Obzornik; 18.45 Po Jugo-' slaviji; 19.15 Glasbena porota; 19.45 V kinu bomo videli; 20.00 Dnevnik; 20.30 Narodna glasba; 20'40 M. Janžekovič: Čudni roparji in poet — TV drama; 21.30 Ali razumete sodobno glasbo? 22.00 Obzornik.
PETEK. 12. februarja
18.05 Medvedek Skokec — TV slikanica; 18.25 Obzornik; 18.45 Rdeči signal; 19.15 Kamikaze — dokumentarna reportaža; 19.45 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.30 Reportaža o Mostarju — Studio Sarajevo; 20.50 Mgt. Posnetek z evropskega prvenstva v umetnem drsanju v Moskvi; 23.30 Poročila.
SOBOTA, 13. februarja
17.40 Film za otroke; 18.05 Glasbeni odmevi; 18.25 Obzornik; 18.45 M. Grgič: Tu nekje poleg nas — — mladinska igra; 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Moments Musicaux: ansambel Mirka Šonca; 20.40 Sprehod skozi čas; 21.10 Poje Nicola Arigliano; 22.00 S kamero po svetu; 22.30 Mgt Posnetek z evropskega prvenstva v umetnem drsanju v Moskvi.

HENRY SLESAR
Jokajoča vdova
Slednjič sim končal s svojimi poizvedbami. Zdaj moram izpolniti samo še tiskovino.
Zavarovalna polica št. 980.113 C.
Ime zavarovanca: George Tri-vell.
Vrsta zavarovanja: življenjsko, v primeru smrtne nezgode dvojna vsota.
Vsota: 80.000 dolarjev.
Prejemnik: Jane Trivell (vdova).
Tako, to bi bilo opravljeno. Skoda, da je trajalo toliko časa. Toda bil je trd oreh. Pismo z obvestilom o Trivellovi smrti sem Prejel 9. aprila in takrat ni bilo povoda za kakršenkoli sum. Trivell je bil star petintrideset let; v naslednjem mesecu bi jih bil dosegel šestintrideset, če ne bi bile odpovedale zavore njegovega avtomobila. Bil je vodilni nameščenec neke tovarne oblek. Na Podlagi naše police bi morali ves znesek življenjskega zavarovanja izplačati njegovi vdovi.
Kot sem že omenil, je vse kazalo, da je stvar v redu. Toda zavarovalni inšpektor je obvezno dolžan biti nezauljiv. Zategadelj sem se odpravil k policijskemu stotniku cestne policije LeMavu. Povedal mi je, da je Trivell vozil nekaj nad sto, torej tesno nad največjo brzino, po neki cesti izpadnici.
Nenadoma je avtomobil pred Trivellom zavrl. Tudi Trivell je hotel zavreti — a ni šlo. Poskušal je kreniti na levo, a je v istem hipu privozil iz nasprotne smeri eden od že omenjenih velikih tovornjakov. Trivell se je vanj zaletel. Ko .je policija preiskala razbitine njegovega a\to-mooila, je odkrila luknjo v zavorni cevi. Nič ni kazalo, da bi bil kdo to luknjo zvrtal zlonamerno.
Nato sem obiskal vdovo. To je bila huda zadeva. Jane Trivell je bila sprva sicer kar zbrana, toda ko sem omenil pokojnika, je pričela tuliti. Prava slika obupa! Bila je lepa, s solzami ali brez njih, čedne postave, ozka v životu in prijetnih oblin.
«Moj mož je bil dober vozač,« je ihtela. «Sicer sem ga večkrat zbadala, ker je vozil prehitro. Toda vedno je odlično obvladal svoje .vozijo. Tako dober mož je bil, tako ljubezniv...« In solze so kaf lile po njenih licih. Poslovil sem se Š'"sklepom, da bom svoje poročilo takoj oddal s predlogom, naj vdovi izplačajo zavarovalnino.
V zadnjem trenutku pa sem si premislil. Poprej sem hotel govoriti še z nekaterimi znanci zakoncev Trivell. Njuni najboljši ' prijatelji so bili Wolmanovi, ki so stanovali v mestnem središču. Zelo pohvalno so se izrazili o
Trivellovih in povedali, da sta bila zelo srečen par.
Kljub temu sem želel slišati še kako drugo mnenje. Zato sem se odpravil k miss Hortense Car-ver, starejši dami in sosedi Trivellovih. Stara dama je bila odločno drugačnega mnenja kakor Wolmanovi. «Srečna?» je dejala. «To je odvisno od tega, kaj razumete pod tem.«
«Toda ali imate kakršenkoli vzrok za domnevo, da se nista dobro razumela?«
«To vem,« je odgovorila odločno. »O, ne da bi se bila kregala. Nobenih prepirov ni bilo ali česa podobnega. Seveda sta bila zelo pogosto zdoma. On je vedno .delal nadure’. No, saj vemo, kako je s tem. Kdor ni povsem slep, je takoj opazil, da tu ni vse v redu. Ali še bolje — kdor ni popolnoma gluh.«
»Gluh? Ali niste pravkar povedali, da se Trivellova nista nikoli prepirala?«
((Zagotavljam vam, da je bila Trivellova žena velika reva. Morali bi jo bili kdaj slišati, kako je ihtela. Da se mi je trgalo srce! Ce me vprašate — ona je prav gotovo vedela za početje svojega moža. Toda vedno je samo tulila.«
No, in tako sem svoje poročilo odložil za teden dni. Napotil sem se k dr. Jonasu Levyju, ki je bil hišni zdravnik Trivellovih.
«Mrs. Trivell je popolnoma zdrava,« je povedal. «Ni imela o-trok, to je res, toda bila je komaj dve leti poročena. Zdravstveno je vsekakor povsem normalna.«
«In George Trivell?«
«Tudi.»
«Toda kako je z njenim duševnim stanjem? Ali je bila morda nagnjena k melanholiji? Morda je trpela za duševno pobitostjo?«
• Nikakor ne.»
Gotovo boste zdaj začeli dvomiti o mojem duševnem stanju — toda' niti po teh poizvedbah nisem oddal svojega poročila. Nato sem dobil od svoje zavarovalnice opomin. Povedali so mi, da sem s to zadevo zapravil že dovolj časa, in če svojih pomislekov končno ne bom znal opravičiti, bom moral čez teden dni brezpogojno predložit; svoje poročilo. Navsezadnje mora, mrs. Trivell dobiti denar.
Teden dni je zelo kratka doba. Neodločen sem še enkrat obiskal Jane Trivell. Ko sem previdno potipal, kako je bilo z zakonsko zvestobo njenega moža, je le malo manjkalo, da me ni vrgla po stopnicah. Seveda sem razgovor takoj prekinil.
Odšel sem k Seeworthu, šefu podjetja, pri katerem je bil Tri-
ponovitev
veli zaposlen. Seeworth je povedal: ((George Trivell? Sijajen človek! V nekaj letih bi bil zavzel pri nas drugo mesto. To bi bil zadnji človek, ki bi bil po mojem mnenju sposoben za kake stranske skoke v zakonu.«
«Ali je res, da je delal veliko nadur?«
((Stalno!« je potrdil Seeworth. «2ivel je samo za de]o.»
Ko sem prišel do te točke, sem bil skorajda že pripravljen vreči puško v koruzo. V treh dneh bom moral oddati svoje poročilo, a imel sem samo izjavo stare sosede, ki mi je natvezla zgodbo o neki »notranji žalosti«.
Nič pametnejšega mi ni prišlo na um kakor čakati. In to v avtomobilu nasproti hišnega vhoda Jane Trivell. Da povem bolj točno, prežal sem od petka, 4. maja, ob deseti uri predpoldne.
Vendar pa je ob 11,30 prišla Jane Trivell iz hiše, vzela svoje drugo vozilo — volksvvagen — in se odpeljala. Sledil sem ji do bencinskega servisa. Tam je vzela bencin in se odpeljala nakupovat. To je bilo vse.
Se tega dne zvečer točno ob 19,42 je prišla ponovno iz hiše. Tokrat je imela na sebi črno koktajl obleko s svetlo sponko na rami. Sedla je v vozilo in se odpeljala k bencinskemu servisu. Že zaradi tega sem pričel sumiti. Saj je vendar šele predpoldne napolnila bencinski tank, torej bencina ni potrebovala.
Prav na kratko se je pomenila z nekim mlajšim človekom, nameščencem pri servisu. Nato se je le-ta umaknil v zgradbo, in ko je ponovno prišel iz nje, je namesto delovne obleke imel na sebi rjavo obleko iz tvida. Usedel se je na sedež poleg nje in oba sta se naglo odpeljala.
Jaz seveda za njima. Usmerila sta se proti nekemu gostišču, ki mu pravijo «Pri svečniku«. Izbral sem si mesto v kotu, odkoder sem ju mogel dobro opazovati. Zal nisem mogel prisluškovati njunemu razgovoru, toda ko sta po večerji odšla, sta se držala za roke. Kasneje sta se popeljala do bližnjega gozda in si tam poiskala mesto v zatišju...
Ostanek zgodbe je zabeležen v policijskem porbčilu. Obvestil sem svojega starega prijatelja poročnika McMahona.
McMahon je prijel mehanika bencinske črpalke in mu povedal, da je Jane Trivell že priznala in svojega ljubimca obdolžila umora Georgea Trivella. Mehanik je bil od besa ves iz sebe in je kričal, da je vsega kriva samo in edino ona. Vse je sama zasnovala, mehanik pa je na njeno izrecno željo opustil popravilo zavore.
Ali ni bil očiten zločin? Nihče ni ničesar storil — in prav v tem je bil zločin! Oba sta pustila, da se je ubogi George odpeljal s pokvarjenim avtomobilom, in čakala na to, kar se bo moralo slej ko prej zgoditi.
To bi torej bila ta zgodba. Kakor sem že povedal, je škoda, da je trajalo toliko časa. Vendar pa se je čakanje izplačalo, ker si je moja zavarovalnica prihranila o-semdeset tisoč dolarjev.
Da, še nekaj. Hoteli bi še vedeti, zakaj je Jane Trivell vedno jokala. Tega dolgo nisem mogel dognati, toda slednjič sem razjasnil tudi to: Jane Trivell ni mučilo nikakršno notranje gorje. Saj je imela namero spraviti svojega moža s sveta. In tako je že poprej vadila vlogo jokajoče vdo-
Se enkrat- nov Prešeren!
Založba Mladinska knjiga v Ljubljani je te dni izdala doslej največjega in najlepšega Prešerna v dveh knjigah. Prva knjiga — skoraj 400 strani velikega formata — obsega Poezije in pisma. Uredil jo je Anton Slodnjak. Slodnjak pa je tudi napisal drugo knjigo Prešernovo življenje, ki je le nekoliko manjša od prve. Ta knjiga ima izredno veliko prilog na posebnem papirju' —. od znanega Prešernovega portreta v barvah, do reprodukcij raznih fotografij ter posnetkov starih listin, slik, tiskov itd. Barvne priloge so še portreti Primčeve Julije, Matije Čopa in Andreja Smoleta.
Besedilo v tej knjigi je drugi Slodnjakov obsežnejši poskus, da opiše in razloži Prešernovo življenje in delo. čeprav se zdi, da ima avtor v mislih še tudi tretji poskus, je njegovo delo o Prešernu dosežek, ki bo še mnogo časa veljal za višek v proučevanju Prešerna.
Mladinska knjiga, ki je izdala to izredno delo, je napravila vsem Slovencem neprecenljivo uslugo. Tudi cena je za tako izdajo kar nizka in prav gotovo bosta šli knjigi hitro s knjigarniških polic na police ljubiteljev lepe slovenske knjige.
BLIŽA SE NASLEDNJA PREMIERA V SLOVENSKEM GLEDALIŠČU
Režiser Žarko Petan ob delu za uprizoritev Achardove komedije
Jean de la Lune» je ena najboljših in najlepših francoskih komedij
Najlepše se pogovarjaš s človekom, če govoriš z njim. žarko Petan bi mogoče rekel: »Najlepše se danes pogovarjaš s človekom, če molčiš.« Vendar, če moraš koga intervjuvati, ne moreš pisati o molku. Tako sem ta svoj intervju vodil dalj časa, in ne kot običajno v smislu vprašanj in odgovorov, ampak v obliki dialoga.
— Vem, da nisi prvič v Trstu gost Slovenskega gledališča.
— Režiral sem pred davnimi leti «Topaza» in sem tudi tedaj i-mel težave z zasedbo, ker je Štefka Drolčeva, kateri je bila namenjena glavna vloga, odšla v Ljubljano.

— Vendar so danes razmere popolnoma drugačne; Slovenci Imamo naš Kulturni dom z zavidljivo lepo dvorano, kjer se lahko nemoteno kulturno udejstvujemo in...
— Ansambel Slovenskega gledališča pa je najmanjši od vseh slovenskih gledališč., Poleg tega so tudi velike težave ekonomskega značaja, tako da zadobi vsako delo skoraj izraz herojske bitke.' :........-.......... ..."
— Tako je pač z nami. Težave so z vsem in povsod. Naše gledališče pa je kljub vsemu živo.
— Saj zato vas ima človek najrajši. Sicer pa, ko ste me poklicali za režijo te plemenite francoske komedije, sem se skoraj zbal, ker je to vendar taka komedija, ki zahteva briljantnost in velike interpretacijske sposobnosti. V naši zasedbi pa sem se znašel pred dvema ugankama: Adrijan Rustja prvič v glavni moški vlogi, Miranda Caharija pa v vodilni vlogi.
— Mogoče je to bilo tvegano, a sedaj, ko je delo že naštudirano...
— Priznam, da je bila moja bojazen odveč. Sicer pa me vaša vitalnost in vaš temperament presenečata, čeprav sem vedel, da je Slovensko gledališče v Trstu zelo kvalitetno in živo kljub ogromnim težavam, ki se vsak dan porajajo v težkih situacijah življenja slovenske manjšine. Sicer pa, končno besedo bosta i-meli publika in — kritika. Kar pa se tiče Acharda, tega velikega francoskega komediografa, ki je danes tako zelo v modi, je ta «Jean de la Lune«, ki se v prevodu glasi «Lipe za luno«, ena najboljših in najlepših francoskih komedij, ritmično živa in briljantna, skoraj intimna z rah-
lo noto otožnosti in melanholije; Achard jo je napisal pred 36 leti!
— Janko Moder, ki je oskrbel prevod, se je zelo mučil s prevodom naslova. «Jean de la Lune« je refren znane francoske popevke, s katerim se komedija konča in ki se očitno nanaša na glavnega junaka konjedije same. Moder, je to prevedel »Lipe za luno«; s tem je hotel obdržati muzikalno sorodstvo s francoskim originalom.
— Z naslovom so res težave, vendar ga ne smemo popačiti in je zato Modrova rešitev najboljša. Moški junak komedije, ki je na prvi videz smešen in dober in v ljubezni tako nespreten — sicer ni nenavadno — da ne ve, kako ga ljubljeno dekle vara po vseh pravilih najnedolžnejše pokvarjenosti, je v resnici izraz zdrave in plemenite življenjske filozofije.
— O Achardu se dosti razpravlja in je že zdavnaj postal član francoske Akademije znanosti in umetnosti.
— To pa je odnos do umetnika! Nušič, ki. je bil vendar največji jugoslovanski komediograf, je moral prestati neskončno težav, preden so ga imenovali za člana jugoslovanske Akademije.
— Lepota te Achardove komedije se kaže predvsem v tistih finih komičnih situacijah, kjer stalno zveni melanholična nota spomina na mladostna leta. Lahko bi jo tudi imenovali elegijo spominov.
— Vendar je to komedija in kakor sem že povedal, plemenita komedija. Od igralca pa zahteva veliko truda in pridnosti.
S Petanom sva se pogovarjala o repertoarju Slovenskega gledališča v Trstu: pogovor bi bil lahko retoričen, kajti povsod se o
tem vodijo krvave debate. Tudi pri nas.
— Mnenja sem — pravi, da je treba repertoar sestavljati po nekem načelu, ki naj bi povezovalo izbrana dela v celoto; vedeti moramo, kaj hočemo.
— Težava je sicer tudi v tem, da moraš repertoar sestavljati po želji občinstva.
— Tudi po želji občinstva. Najzanimivejše delo na vašem repertoarju pa je Pasijon, in to tudi zaradi tega, ker se je tam rodil slovenski teater.
Zanimalo me je, kakšno mnenje ima Petan o slovenski družbi v Trstu, in ko sam se z njim dotikal teh problemov, sem mu hotel vendar dopovedati, da tudi sami začutimo tu pa tam osamljenost in raztrganost.
— Kje je v Trstu ta slovenska
družba? Zgleda, kot da ni ▼ množici, ki jo srečuješ na cesti vsak dan na teh zanimivih tržaških cestah, niti enega Slovenca. Ko pa prideš v teater, se vprašuješ, odkod se zbira toliko ljudi. Sicer pa imam občutek, da tu premnogi ljudje živijo vsak zase. In je veliko pomanjkanje, družbe in družabnega življenja sploh.
Končno sva se le pogovarjala in za zaključek sem postavil Petanu vprašanje po pravilih rednega intervjuja.
Vprašanje: Vi ste svoboden režiser in se ukvarjate z režijo in filmom. Kakšni so po vašem odnosi v socialni kulturni kontin-genci slovenske družbe?
Odgovor: Slovenec Slovencu Slovenec.
FILIBERT BKNEDETIO
miimiitiiiiimiiititiiiHHimmiiiiitiimmmtiiiiiimiiiiiimiiHiiiimiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimittmiiiiif
LOVRE KUHAR-PREŽIHOV VORANC:
ZBRANO DELO VIL knjiga
Državna založba Slovenije je pred dvema 'letoma uvrstila v svojo zbirko zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev tudi delo Lovra Kuharja-Prežihovega Voranca. V tej zbirki, ki jo urejata Drago Druškovič in Jože Koruza, sta izšli prvi dve knjigi. Tretja knjiga, ki nosi oznako sedmega zvezka, pa je prišla na knjižni trg ob novem letu in sicer kot 75. zvezek o-menjene zbirke zbranih del slovenskih klasikov. Ta impozantna številka kaže, da smo dosegli že tri četrtine predvidenega obsega zbirke zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, čeprav bo zbirka najbrž narastla
nad predvideno številko stotih knjig. Obenem pa se smemo nadejati, da bomo v krajšem času dobili celotno delo Prežihovega Voranca, ki ga prejšnje izdaje del tega pisatelja niso vsega obsegale. Ker gre za komentirano, oziroma kritično izdajo vsega pisateljevega dela, je seveda pomen te zbirke še toliko večji.
Sedma knjiga zbranega dela Prežihovega Voranca prinaša prvi in drugi del romana »Jamnica«, tega kolektivnega romana o našem podeželju, kot ga je označila kritika ob prvi izdaji. Tako torej urednika nadaljujeta z
(Nadaljevanje na 7. strani)
Italijanski tisk je že obširno Poročal o knjigi Maria Pacorja «Confine orientale — Questione nazionale e Resistenza nel Friuli e Venezia Giulia« (Milano, Fel-trinelli, 1964, str. 385, 8"), manj se je o njej pisalo pri Slovencih. Belo pomeni nov in pomemben Prispevek k razčiščevanju problemov novejše zgodovine Julijske krajine.
Pisec knjige, novinar in publicist, bivši garibaldinec, se je boril proti okupatorju v okviru enot IX. korpusa. Tako se mu je nudila priložnost, da se pobliže seznani z značajem narodnoosvobodilnega gibanja jugoslovanskih narodov.
S pričujočim sestavkom želim opozoriti na. nekatere pomanjkljivosti Pacorjevega dela.
Metoda, ki ne pojasnjuje problemov do kraja
Običajno govorimo o dveh vrstah zgodovinopisja. V prvem Primeru nam zgodovinopisec posreduje opis dogodkov, ki jih je vsaj deloma tudi sam doživljal, v drugem primeru pa se opira Predvsem na zgodovinske dokumente. Nekateri kritiki so oči-tali prvim, da vsebujejo njihova bela mnogo subjektivnih elementov, ki naj bi pačili sliko zgodovinskega dogajanja, druge pa hvalili, češ da so objektivnejši. Resnici na ljubo moram podčrtati, da so zgodovinarji ene in druge vrste lahko dobri, lahko P« tudi slabi. Dela prvih (in sem Prištevamo tudi Pacorja!) so nam
po navadi bolj domačna. No, nič čudnega, saj je beseda v tem primeru res razumljivejša in v večini primerov tudi bogatejša. Sam Pacor je prav gotovo najmočnejši v poglavjih, kjer opisuje velika dejanja tako italijanskih kakor tudi slovenskih partizanov.
Pacorjeva metoda zgodovinskega raziskovanja nas nekoliko spominja na pozitivizem, ki ga zanimajo predvsem splošna dejstva, kot se človeku pač kažejo na zunaj. Skupek teh dejstev pa naj bi že sam po sebi zadoščal za oceno pojava. Pomanjkljivost te metode je v tem, da ne nudi dovolj trdne opore za nakazovanje perspektive.
Vzemimo primer avstrijakant-stva. Pacor govori o njem na več mestih. Pomanjkljivost vidim najprej v tem, da se dotika le slovenskega in hrvatskega avstrija-kantstva, skoraj nič pa ne pove, kako je bilo s to stvarjo pri Italijanih. Iz njegovega izvajanja jasno izzveni, da je bilo slovensko avstrijakantstvo precejšnja o-vira za napredek. Koristno bi bilo, če bi mogli pretehtati, kakšno vlogo je odigralo tudi italijansko avstrijankantstvo, zlasti v Trstu. Iredentistični zgodovinarji so se izogibali odgovoru na to vprašanje. Ob opisovanju mučenikov (Battisti, Sauro itd.) in rasti iredentističnega gibanja so se gornjemu vprašanju spretno izogibali.
Avstrijakantstvo seveda še ne izključuje narodne zavesti, daje ji kvečjemu poseben pečat. .Tr-
Korak naprej v razčiščevanju zgodovinskih problemov Julijske krajine
žaški zgodovinar, Peter Kandler, je postavljal zahtevo po široki avtonomiji mesta Trsta in oblasti tržaške aristokracije, vendar v okviru cesarstva. Na podobne politične koncepcije tržaškega problema naletimo tudi pri Re-voltelli. Sploh pa lahko rečemo, da je pretežna večina tržaških imenitnikov prav zvesto služila Dunaju. Taki so bili skoraj vsi predsedniki upravnih odborov Avstrijskega Lloyda in skoraj vsi stebri tržaške borze. Ta razred se je »vključil« v iredentizem šele takrat, ko je Dunaju bila dvanajsta ura.
Pacor brani Slovence nasproti očitkom italijanskih iredentistov, da jih je Dunaj podpiral v boju proti Italijanom. Svojo trditev formulira takole: ((Avstrijske ob lasti so začele močneje pritiskati na Italijane, se usmerjati na «trializem» (namreč načrt, da bi cesarstvo v bodoče slonelo na treh državnih skupinah, dodajajoč še slovansko k obstoječi avstrijski in madžarski) ter izkazovati večjo naklonjenost nasproti Slovencem in Hrvatom šele po okrepitvi separatistične samovolje in nastanku iredentizma« (str. 22). Ta teza sicer vsebuje del resnice, vendar pa prihaja v
Nekaj pripomb h knjigi Maria Pacorja
nasprotje z dejstvi, ki jih Pacor našteva na drugih mestih,
Toda poglejmo, v čem se je v prvi vrsti izražalo nacionalno zatiranje italijanskega življa pod Avstrijo. Očitno predvsem v kratenju nacionalnih pravic italijanskemu proletariatu, pri čemer jo šlo za razne oblike razrednega izkoriščanja. Seveda so avstrijske oblasti vedno bolj pritiskale tudi na italijanske iredentiste (dokaj širok sloj intelektualcev), toda predvsem takrat, ko je to gibanje začelo odločneje postavljati zahtevo po priključitvi k Italiji.
Ne bo napak, če tu opozorim, da je Dunaj Italijane krvavo potreboval (trgovska mornarica, ladjedelnice, strokovne šole itd). Zaradi tega jim je tudi delil precejšnje koncesije. Slovencem v mnogo manjši meri. Ko so okrog 1. 1910 zahtevali ustanovitev slovenske osnovne šole v Kopru, so doživeli poraz. Zaradi tega je Ciril-Metodova družba odprla tu zasebno slovensko osnovno šolo. Ko Je Lega Nazionale leta 1905 začela graditi italijansko šolo v Krkavčah, ni naletela pri oblasteh na nikakršne ovire, pa če-
prav bi tako dejanje (v slovenski vasi!!) lahko povzročilo prav resne izgrede.
V čem pa se je izražalo nacionalno zatiranje dobrostoječih italijanskih meščanov vseh vrst? Odgovor je tu težji; vendar prav gotovo tudi v tem, da Dunaj ni hotel pristati, da bi Trst dobil italijansko univerzo, če bi Avstrija živela še kakšno leto, bi si jo Italijani verjetno izbojevali. Pri nacionalnem zatiranju so seveda važne stopnje. To zatiranje je lahko komaj občutno.
Pod Avstrijo Italijani niso občutili večjega pomanjkanja šol (seveda z izjemo močnejšega ger-manizatorskega obdobja pred 1. 1848). Njihov jezik v Julijski krajini je bil visoko kvotiran. Pomislimo pri tem le na publikacije Avstrijskega Lloyda! Vsaj od 16. stoletja dalje so tržaški, koprski (ti slednji pod Benetkami) občinski možje lahko neovirano pisali listine v italijanskem jeziku in ta položaj se ni pod Avstrijo skoraj v ničemer spremenil. Trst je sicer doživel v drugi polovici minulega stoletja velik priliv novega prebivalstva tako
z vzhoda kot zahoda in je začelo zaradi tega še bolj siliti v ospredje tudi slovensko narodnostno vprašanje, vendar pa Italijani zaradi tega še niso izgubili svojih pozicij.
Protislovnost Pacorjeve teze se kaže v njegovem lastnem izvajanju. On sam namreč ugotavlja, da so avstrijske oblasti v Trstu le poredkoma cenzurirale list «11 Piccolo« (str. 30), da pa je bil hrvatski list «11 diritto croato« iz Pulja najbolj pogostoma cenzuriran list (str. 36). Kaj je zdaj na stvari? DUNAJ SE JE PO POTREBI OPIRAL ZDAJ NA TO, ZDAJ NA DRUGO STRAN. BAL SE JE NARAŠČAJOČEGA NARODNO - REVOLUCIONARNEGA GIBANJA SLOVENCEV IN HRVATOV OB JADRANU, KER SO NEMŠKI BUR20AZIJI OGROŽALI IZHODIŠČE NA MORJE, BAL PA SE JE TUDI ITALIJANSKEGA IREDENTIZMA, KER MU JE PULIL IZ ROK NJEGOVE GLAVNE POMORSKE LUKE.
Pacor torej ne govori o italijanskem avstrijakantstvu in tako nastane videz, da so bili avstri-jakanti le Slovenci in Hrvati (seveda ne vsi, tega nikjer ne trdi). Poglejmo, kakšen vtis je napra-
vila pomanjkljiva razlaga tega vprašanja na tržaškega zgodovinarja Elia Apiha. On pravi, da je za Pacorjevo delo značilna tudi ((ugotovitev značaja slovanskega narodnega gibanja (kako nepravilno se še vedno uporablja izraz «slavi»! Pripomba S.V.) IN NJEGOVEGA PREVLADUJOČEGA AVSTRIJAKANTSTVA« (podčrtal S.V.! E. A., «Confine orientale« di Mario Pacor, TRIESTE, 1964-61, str. 22).
Avstrijakantstvo naj bi bilo pri Slovencih še močno tudi v času Hercegovske vstaje (1875). Primer udeležencev te vstaje (Faella, Ce-sari in Bratič), ki ga navaja Pacor (str. 21), je poučen in bi bil še bolj, če bi izrecno omenil, da so se vstaje udeležili tudi nekateri Slovenci. Gabršček piše o tej stvari naslednje: »Od početka do konca je imela »Soča« (časnik, ki je izhajal v Gorici! Pripomba S.V.) točna poročila bodisi z Dunaja ali pa tudi naravnost OD NAŠIH BORCEV MED HERCEGOVSKO VSTAJO (podčrtal S. V.). Saj so nekateri mladeniči pobegnili v Hercegovino in se priključili vojvodi Ljubibratiču. Janko Vukasovič - Stiebel (doma z Vipavskega! S.V.) je po dokončani vstaji prešel v srbsko vojsko in dospel tam do časti polkovnika... «Soča» je začela nabirati denar za upornike in v vsaki številki je bila izkazana zanje prav čedna vsota, kar so politične oblasti grdo gledale.« (A. G.: Zanimanje za Hercegovsko vstajo. Goriški Slovenci I., Ljubljana, 1932, str. 194).
Italijanski iredentisti vseh
struj so brez dvoma prispevali k uničenju anahronistične državne tvorbe, kakršna je bila Avstro-Ogrska. Vendar je zanimivo, da se je pretežna večina tistih, ki so sodelovali v tej akciji, nekaj let kasneje usmerila v fašizem. Po uničenju Av-stro-Ogrske je del Slovencev (pod Italijo) dejansko prišel iz dežja pod kap. Ne samo to: kot bivši «avstrijakanti» so morali polagati težke račune. Ker so se tržaški bogataši proti koncu 1. 1918 iz avstrijakantov prelevili v iredentiste, je postal obračun močno podoben Ezopovi zgodbi o volku in jagnjetu, če v Trstu izvzamemo tržaški proletariat, niso imeli Slovenci skorajda nikogar, ki bi jih branil. Pri vsem tem pridemo do zelo čudnega zaključka:	Slovenci, pa čeprav
avstrijakanti, so Imeli mnogo večje možnosti, da se preorien-tirajo na revolucionarni boj, kot pa iredentisti, ki so tako krepko pomagali pri likvidaciji habsburškega cesarstva (sicer je res, da so dali k temu svoj delež tudi Slovenci!!).
Zares bi bilo treba enkrat postaviti piko k problemom, ki jih je Pacor v svoji knjigi na nekaterih mestih zelo lepo obdelal, po drugi strani pa tudi nekoliko zameglil. Vsi ti problemi pa so sami po sebi zelo preprosti, toda sto let in čez so se iredentistični zgodovinarji trudili, da bi jih čim bolj popačili. Marsikatere zaključke' nji-
SREČKO VILHAR
(Nadaljevanje na 10. strani)
Nekateri ljudje se ukvarjajo =“E s kaj čudnimi poklici
hudo vročino - Pia- _ _ —. _    —— m —  
volasa Shirley proda vsak dan samo en las - Peter pokuša slaščice že nad 50 let Stikanje za skrivnimi predali Franku dobro nese - Hugh Watts odpira sumljive pakete
Po navadi si večina ljudi izbere poklic, do katerega čuti neko nagnjenje, za katerega ima sposobnosti. Kajti le tako delo nudi potem človeku tudi zadoščenje, ker ima z delom, ki ga opravlja, veselje in uspeh. Kdor pa ne čuti do svojega dela, ki mu nudi •vsakdanji kruh», veselja, ker so ga že v rani mladosti k temu morda prisilili, prav gotovo nima v življenju pravega zadoščenja, in ne pozna zadovoljstva, ki ga človeku nudi z ljubeznijo opravljeno delo.
To velja za večino ljudi in za večino poklicev. So pa na svetu tudi poklici, pravzaprav službe, ki jih opravljajo le ljudje, ki imajo za tisto delo izredno razvite posebne sposobnosti, ki niso dane vsakomur in s katerimi so obdarjeni le prav redki izbranci.
John Bainer si služi svoj vsakdanji kruh zares «v potu svojega obraza«. Zaposlen je v neki newyorški tovarni, ki izdeluje osebno perilo, moško in žensko. Pred leti je ta tovarna iskala moškega ali žensko, ki lahko prenaša naj hujšo vročino. Vodstvo tovarne je namreč hotelo preiskusiti trpež-nost svojih izdelkov, oziroma, kolikšno vročino prenesejo. Izbrani nameščenec bi moral prebiti določen čas oblečen v perilo te tovarne v prostoru, nolnem pare in v vročini okoli 130 stopinj. Pri tem pa se mora tudi gibati. Mnogo se jih je oglasilo, a nobeden ni dolgo zdržal. Zlasti ženske, ki so se prijavile za to službo, so že prvi dan odšle. Edinole John Bainer je tam že več let. Njemu ta vsakodnevna savna prav nič ne škodi.
KRIŽANKA
1	2	3	'h	3	6	f”	ki	6	9 '	10	11	12	r\
vT~					L			LJ	15					
16					g	17	18	Sl	T~				
20				m				22“	[H	23			
			m	25					26	El	27		
	r	m	n					El	30	31			
	□	32			a s	33“		a				C	
r-	36					37		36			a	B	'jO
M			B		w 1						99		
			*i6	fiS	VT"				a				
w~				50	d			a	32				
w~					s	h	5T	56 ~					
w~					____		1”							mm		
VODORAVNO: 1. prehod z enega vozila na drugega, 8. angleška športna igra s kroglami in kladivi, 14. ime italijanskega nimfi tega režiserja Rossellinija, 15. mesto v severni Italiji, 16. portugalsko otočje v Atlantiku, 17. zavetnici slovenskega humorističnega pisatelja («Ata Žužamaža«),
19.	letni čas, 20. orodje za obdelavo železa, 21. ime treh per-p'umskih kraljev, 23. del telesa, 24. osebni zaimek, 25. obuvalo, 27. bikov glas, 28. solmizacijski zlog, 29. surovine za zdravila. 30. reden dohodek od naložene glavnice, 32. ameriški pisatelj (Edgar Allan), 33. površinska mera, 34. plačilo na račun, predujem, 35 drugi predsednik ZDA (John), 37. tropska ovijalka, 39. okrajšava za megavolj, 41. povrtnina, 42. opravljati tesarsko delo, 44. zarja, 45. pokrajina v Vietnamu, 47. slonov zob, 48. ljubkovalno ime za starega očeta, 49 ravnina, 51. triprsti brazilski lenivec, 52. francoski slikar, impresionist (Claude), 53. kamenina, ki se imenuje po Avali, 55. star predmet umetniške vrednosti, 57. reka na Aljaski, pritok Yukona, 58. ameriški telekomunikacijski satelit.
NAVPIČNO: 1. zastava, 2. posušene grozdne jagode, 3. mestece v Italiji, znano iz romana
Carla Levija, 4. siva. 5. števnik, 6. gora v Švici, 7. država v zahodni Evropi, 8. avtomobilski znak Krapine. 9. največja ptica, 10. trska, 11. vojašnica, 12. pu-ščavnik, 13. eden najboljših kitajskih namiznoteniških igralcev,
18.	pristaš materializma, 21. pristanišče na Finskem, 22. samo, zgolj, 25. Agamemnonov sin v grški mitologiji, 26. črne ptice,
29.	stalno bivališče, 31. doba, razdobje, 32. zaslon, španska stena, 35. pristroj, naprava, 36. evropski veletok, 38 oče, 39. mesto v severni Italiji z lepimi stavbami in umetniškimi zbirkami, 40. obrambni igralec nogometnega moštva, golman, 43. tuj dvoglasnik, 44. najvišja točka na nebu, nadglavišče, 46. deklica, punčka, 52. slovenski zgodovinar (Josip), 54. kazalni zaimek, 56. kemični znak za telur.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. škorpijon, 9. sova, 13. arheolog, 14. vosek, 15. ne, 16. krik, 17. kolona, 18. tok,
20.	tragedija, 22. Ilok, 24. Inn, 25. Ann, —k, —C, 27. pra, 29.
jor,	31. Aida, 33. Erehtejon, 36.
kes,	37. elegan, 38. imam, 40. le, 41. kanat, 44. Anam, 45. športnica
NAVPIČNO: 17. K(ristan) E(t-bin).
Shirley 0’Connor živi tudi v New Yorku in se preživlja z dokaj nenavadnim delom. Sleherno jutro mora ta lepa plavolaska, brž ko vstane, izpuliti en sam las iz svoje glave, ga zaviti v svilen papir in ga zelo previdno vtakniti v epruveto z reagentom. S tem je njeno delo za tisti dan o-pravljeno. In vendar ima od tega tolikšne dohodke, ki ji omogočajo precej udobno življenje.
In v kakšen namen ti lasje lepe Shirley pravzaprav služijo? Dobi jih Walter VVindsor, ki izdeluje zelo občutljive barometre. A eden sestavnih delov njegovih tlakomerov je tudi las, ki pa mora imeti posebne lastnosti. In take lase ima Shirley 0’Connor. So dolgi 40 centimetrov, tanki in zdravi.
Najbrž bi marsikdo z veseljem sprejel tako službo, ki bi obstajala le v tem, da bi pokušal najrazličnejše sladkorčke. Vendar pa ni vsakdo za ta posel. Obdarjen mora biti s prefinjenim okusom, a tudi sicer ni to tako lahko, kot bi si marsikdo mislil. Bonboni se prav kmalu človeku ustavijo ter mu postanejo tako zoprni, da jih ne mara niti videti, kam li da bi jih jedel.
In zato je Peter Lancrais, ki opravlja ta posel pri neki tovarni bonbonov v Jersey City-ju že nad 50 let, toliko bolj cenjen.
Ta možakar mora vsak dan pokusiti vsaj 300 različnih karamel, in ugotoviti njih kvaliteto. To vsekakor ni tako lahko, a tudi ne prijetno. Po navadi pa slaščice, ki jih mora pokušati, niti niso izdelek tovarne, ki ga plačuje, marveč so jih napravile konkurenčne tovarne. Peter mora te slaščice pokušati zato, da bi njegova tovarna izdelala boljše.
Ko so nedavno novinarji vprašali Petra, naj jim kaj pove o tem svojem nenavadnem poslu, je dejal, da se mu slaščice do sedaj niso prav nič uprle, in tudi da ni prepričan o tem, kar nekateri trdijo, da si s slaščicami človek pokvari želodec. O tem dovolj zgovorno priča on sam: v 50 letih ni čutil nikoli kakih bolečin v želodcu.
Frank Sheader je posebne vrste strokovnjak. Stika namreč za skrivnimi predali in predalčki v starem pohištvu, kovčkih, skrinjah, omarah, mizah in drugod. Po podstrešjih in skladiščih raznih spedicij-skih podjetij, v skladiščih železniških postaj, kjer imajo shrambe za prtljago, v bančnih sefih in povsod tam, kjer sprejemajo v shrambo razne predmete od različnih oseb, in kjer se s časom naberejo kupi kovčkov, torb, skrinj in podobne šare, katere lastniki se ne zglasijo več. Vsebina v kovčkih in skrinjah se je po navadi od takrat, ko jo je lastnik izročil v varstvo, že pokvarila, toda Franka to ne za-nima. Njegova naloga je ugotoviti, če je v kovčku ali skrinji, mizi ali omari, kak skriven predal.
V desetih letih, odkar oprav-
lja ta posel, je Frank Sheader po oceni zanesljivih oseb, našel v skrivnih predalih za najmanj štiri milijone dolarjev vrednosti. Najpogosteje najde v takih predalih nakit, ki je verjetno bil ukraden. Zanimivo je, da je tako našel Frank tudi 400 oporok, kar je omogočilo, da so dobili dediščino pravi upravičenci.
Da Franku Sheaderju ta posel nese, kaže tudi to, da si je v tem času mogel kupiti zase letalo.
Gospod Hugh Watts iz Londona pa ima službo, ki je mnogo bolj nevarna kot pa Je iskanje skrivnih predalov in predalčkov. Hugh Watts je v službi Scottland Yarda in mora odpreti vsako pošiljko, ki se zdi sumljiva in pregledati
njeno vsebino. To so po navadi paketi, ki jih prinesejo na policijo ljudje, ki sumijo, da so jim jih poslale osebe, ki jim strežejo po življenju. A si sami ne upajo odpreti takega paketa.
Večino teh zavitkov nese gospod Hugh domov. Stanuje v londonskem predmestju, pakete pa odpira kar v kleti. Nekoč je moral pregledati zavitek, ki ga je neki neznanec poslal britanskemu zunanjemu ministru. Watts je v njem našel nitroglicerin. Ako ne bi bil pri odpiranju zavitka tako previden, bi zletel s hišo vred v zrak. Kaj bi se potem čudili, če VVattsovi sosedje nič kaj radi ne gledajo njegovega početja.
S. A.
Takšen je bil naš dom — postavljen in pritrjen
TUDI ZIMA NUDI MNOGO UŽITKOV
Izkušnje s taborjenja na snegu
Prebudilo nas je vpitje kmetov, ki so prišli v dolino po hlode s sanmi in konji. Takoj je vse tri prevzelo zadovoljstvo. Ce smo spali in stoji vsa naša naprava še pokonci, nam je uspelo. Prav to je bilo, kar smo hoteli poizkusiti: tehniko postavitve šotora na snegu in taborno življenje o-koli njega, ne da bi nam mraz povzročil prevelike težave.
Od doma smo odšli polni skic, shem, polni upanja, še največ pa polni prtljave; toda mučila nas je velika negotovost. Sicer pa ni bil to prvi poskus postavitve šotora ;n prenočevanja v snegu Le u-porabljeni material je bila novost, kolikor smo vedeli iz tovrstne literature. Uporabili nismo namreč nobenega posebnega šotora ali posebnih izolacijskih snovi: le to. kar nam je dal gospodar naše organizacije na razpolago.
Po vlaku, avtobusu in potem še na malih izposojenih saneh, smo vlekli v Završnico nad Žirovnico šesterec in četverec z vsemi pritiklinami: tri spalne vreče, tri gumijaste blazine, kuhalnik na petrolej, pet odej in še cel kup malih stvari od vrvice do žlice: od petrolejke in vžigalic in žepne baterije ter seveda vse osebne opreme za smučanje in hrano. S seboj smo imeli tudi enkratno zamenjavo vseh oblačil, če bi se nepričakovano zmočili med metežem ali smučanjem.
Tri ure in pol smo potrebovali, da smo očistili sneg, postavili manjši šotor v večjega, izolirali dno in si pripravili ležišče. Potem smo poizkusili še kuhanje in si na zadnje privoščili nekaj za pod zob. Še nikoli se nam ni zdela pečenka bolj mehka in sočna. Tudi juha je bila odlična. Spat smo se spravili ob zunanji temperaturi treh stopinj pod ničlo in notranji sedmih


:::::::::::


Taborniki Rodu modrega vala so postavili šotor na snegu in pripovedujejo o svojih peripetijah
stopinj nad ničlo. Ponoči pa se je pripetilo nekaj nepričakovanega, zaradi česar ostanejo take akcije vedno v spominu. Sicer veš, da bo vsakikrat nekaj novega, zanimivega, a nikoli ne predvidevaš kaj. Tokrat pa nas je še posebno presenetilo, saj smo namenoma šli daleč proč od našega Krasa, da ne bi imeli burje. Nenadoma pa je začelo cako močno pihati s Stola, da smo se prestrašili. Pihalo je silneje in silneje v šotor, ki se je začel tresti in je sleme zaječalo. Iz izkušenj v Trstu smo računali, da posamezni sunki dosegajo 120 km na uro. Na srečo se nismo postavili sredi jase, temveč smo bili pod tremi smrekami, zakopani v več kot pol metra snega. Več kot uro smo poslušali žvižganje in tuljenje vetra ter skakali pokonci in prijemali za vrvi: potem pa smo se prepričali, da smo šotor dobro nategnili in privezali in da ga ne bo tako kmalu odneslo. Zaspali smo.
Naslednjega dne smo ves dan imeli močan veter, ki je
REBUS
SSSR
(R)
proti večeru še narastel. Tako ni bilo nič s smučanjem, saj bi bili morali sneg šele teptati, kar pa se v takem vremenu ni dalo. Edina tolažba je bilo le kot kristal čisto nebo in sonce, ki je močno osvetljevalo belo pokrajino. Nato smo se spravili na fotografiranje ter snemali na desno in levo, čeprav je prav pošteno zeblo v roke. šli smo še na krajši sprehod do jezera, da bi slikali vrh Stola in da bi v daljavi občudovali triglav-
sko skupino, ki se je kopala v soncu.
Kako različno je bilo sedaj okolje od tistega, ki smo se ga spominjali iz poletnega tritedenskega taborjenja prav v Završnici leta 1963. Jezero zaledenelo, snega je nametalo za tričetrt metra visoko, temperatura je bila globoko pod ničlo in veter je žvižgal ter povzročal snežne vrtince, ki so se podili po čistini, dokler niso prišli do roba gozda, kjer so se razpršili nad visokimi smre-
S prtljago smo imeli težave
kami. Prepričali smo se, da lahko nudi tudi zimski tabor, kar se tiče naravnih lepot, prav toliko užitkov kot poletni; le tehnike se je treba naučiti: vse, kar postane preprosto po kratkem treningu, je na snegu in mrazu dosti težje.
Po večerji smo se spravili v spalne vreče in' vsi trije vneto poskušali koncert, ki ga je zunaj prirejal veter Zadremali smo. Ob 11. pa smo se vsi naenkrat prebudili ob nenadni tišini. Kaj bo pa zdaj, ob uri strahov? Preprosto je nevihta nehala tako nenadno kot se je pričela. Mangart, ki je bil odgovoren za vremeno-slovno službo, je nama dvema vse lepo razložil: vzroke ln posledice takega vetra, nizkega pritiska, hladnega zraka, depresije v dolinah — natanko tako, kot je povedal radio. Dejstvo pa je, da je naslednje jutro kazal toplomer—11 st česar pa radio ni napovedal. Sama sreča je bila, da ni več pihalo, kajti pri podiranju šotori bi nas odneslo vse v dolino in bi nam ne bilo treba ničesar vlačiti na saneh.
Kot po vsakem taborjenju, smo morali dirkati na vlak, kar pa je bilo z vso opremo za nas zelo težko, za druge, ki so gledali, pa smešno, kadar smo morali pobirati reči, ki so se usipale iz vreč in sani. Ko pa smo prišli domov po tolikšnem mrazu in naporu, so prijatelji poskrbeli za originalno ogrevanje z najboljšo kapljico.
SKALA
Rešitev iz prejšnje številke: POLJANA
Veljaven od 7. do 13. februarja

\ OVEN (od 21. 3. do f ‘V \ 20. 4.) V ljubezni [ jgpl j boste morali brzdati "" J J svoje odnose, ki bo-
\______/ do precej razburka-
— ni. Spoznali boste nekaj simpatičnih ljudi; znanci in prijatelji vas bodo v nečem presenetili. Kar se dela tiče, je ta teden ugoden za praktične dejavnosti.
-'s. BIK (od 21. 4. do
f ,	20. 5.) Vaš čustveni
( caaCDt) položaj je nejasen in \ S j se ga morate lotiti \ J z veliko pazljivostjo -------- in diplomacijo. Nastati utegne ljubosumnost ali nesporazum, kar bo zahtevalo obilo takta. V družini bodo odnosi odvisni od tega, kako boste začeli neko diskusijo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Okoli sebe boste imeli zanimive ljudi ter boste imeli priliko utrditi svoje ljubezenske odnose. Cas je ugoden za družabne in prijateljske stike. Bodite dobre volje, pa vam ne bo primanjkovalo uspehov. Berite kakšno knjigo.
RAK (od 21. 6. do 22. 7.) V odnosu z ljubljeno osebo bodite pohlevni in kažite obilo razumevanja. Nastati utegne ostra diskusija, ki pa bo pojasnila sporne zadeve. Gojite svoja prijateljstva, ki ste jih sklenili pred kratkim. Čaka vas gospodarski uspeh.
LEV (od 23. 7. do 'm a \ 22. 8.) Morali boste MK 1 biti zelo taktni, da k fl, ' j ne povzročite ljubosumnosti in nesporazumov. Z novimi znanci bodite previdni. Velik uspeh v družabnem življenju in V odnosih s prijatelji. Na delu in v poslovnih zadevah ne bodite preveč bojeviti.
DEVICA (od 23. 8. do 22.	9.) Bodite
prizanesljivi nasproti ljubljeni osebi in je ne kritizirajte preveč. Cas je primeren za navezovanje stikov za vse tiste, ki, so še sami. Sprejmite vabila in bodite naklonjeni osebam, ki bi se vam rade prikupile.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) Zbližajte se z osebo, ki jo imate radi ter obnašajte se z njo vedro. Mnogo ljudi čaka
ganljivo srečanje,' ki bo povzročilo napetost, pa tudi srečo. Družinske zadeve se bodo ugodno rešile. Na delu boste imeli pred seboj bolj jasne cilje.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. 11.) Vaša ljubezenska srečanja vas bodo samo delno zadovoljila, ker se bo položaj zapletel in boste ljubosumni. Nekdo skuša motiti vaše družinske odnose. V družbi pazite, kaj re-čete. Cas ni ugoden aa nobene špekulacije.
STRELEC (od 22. do 21. 12.) Ta teden bodo preživeli srečne, in mirne urice zaljubljenci in vsi tisti, ki še iščejo svoj ideal. Teden bo tudi živahen glede obiskov in vabil. Dobri odnosi s prijatelji in s sorodniki. Na delu bodite zelo previdni.
, v . KOZOROG (od 22. f	12. do 20. 1.) Ta te-
den boste polni prilil “V vlačnosti, ker boste V* / navezali zelo prisrč-"—	ne stike. Tudi s pri-
jatelji bodo odnosi zelo dobri. Izkoristite ta čas za uresničenje vseh svojih načrtov Skušajte tudi izboljšati svoj gospodarski položaj.
VODNAR (od 2? 12.
do 19. 2.) Teden je odločilen za vaš čustveni položaj in pazite na svoje izbire. Predvsem ne dovolite svojcem in prijateljem, da bi se vmešavali v vaše srčne zadeve. Sicer pa pojdite v družbo Ta teden boste tudi polni načrtov.
RIBI (°<1 21. L do
20. 3.) Pridobili si (rm , boste ljubezni in ra-VT J zumevanja, samo če / se boste preprosto obnašali Pazite se pred ljubosumnostjo. Pojdite na obiske in sprejmite vsa vabila. Ce boste potrebovali kak nasvet, se ne plašite in se kar obrnite na zaupnega prijatelja.
mesečna, priloga primorskega dnevnika za prosveto in kulturo . št. 12
PRIČAKOVALI SMO...
Objavljamo dopis Glasbene Malice in Slovenske prosvetne zveze, ki predstavlja odgovor in pojasnilo na uvodnik *Pričakovali smo*, objavljen preteklo nedeljo v Primorskem dnevniku:
V uvodniku Vašega cenjenega dnevnika je bil preteklo nedeljo objavljen članek pod gornjim naslovom, v katerem so iznesena vprašanja z očitajočim prizvokom, na katera so nam zdi potrebno podati nekaj pojasnil. Posebno zara-. tega, ker so bila iznešena Javno, In mislimo, da na javno vprašanje treba tudi javno odgovoriti.
Kar zadeva Glasbeno Matico, glede katere se pisec omenjenega članka vprašuje «Ali res ni mogla in utegnila pripraviti kaj več od dvakratnega nastopa svojega nomnože-noga orkestra?*, pripominja-*no, da bi Glasbena Matica — rudi na splošno željo občinstva — še večkrat ponovila Program otvoritvenega koncer-ra, a da ji je bilo to onemogo-cfn° zaradi pomanjkanja sredstev.
Pa tudi mimo nespornih tež-*?c>. so povezane s finančnimi sredstvi, potrebnimi za vsakršno koncertno dejavnost Glasbene Matice in Slovenske Prosvetne zveze, ni mogoče ^Pregledati okoliščine, da se Je z otvoritviio Kulturnega uurna zavlačevalo v tolikšni 5neT'. rja je jjjj tudi zadnji da-rum, določen za otvoritev, po-rten šele tik pred samo otvo-itvijo kar je že samo po seri otežkočalo, če že ne preore-, 0 vsakršno načrtno pripravo nastopov.
, Kar zadeva nrimeriavo pet-ndvajsgtih ponovitev treh Premier Slovenskega gledali-sca v dveh mesecih z dvema cncertnima na^tonoma Glas-j®ne Matice pa pripominja-•9°. da so predstave Sloven-“*8§a gledališča njegova edi-n® in poklicna delavnost, Jbedtem ko je elavna dejavnost Glasbene M* tč "e o'eno glasber.o pedagoško delo, nje-uo koncertna delavnost pa srl°redna’ Pretežno aktivi-'na prizadevnost njenega
vodstva.
5ourosvetn° zvezo zadeva po-i,, no vprašanie: «Ali ni mo-sia do sedaj pripraviti ene sa-Prireditve z lastnimi sila-* Friznati moramo, da £stne sile* Prosvetne zveze v° tolikšne, da lahko zaneslji e,,0 una le na pevske zbore “ onrkrat ie po-skušala nrire ’ 1 svoio , vsakoletno Prešer-- °v° Proslavo nekoliko druga-.- kakor z običajno revijo pevki?*1 zborov, a se ji to nika-or [ posrečilo ne da bi snet porabila nevski zbor, poleg leva pa poklicne igralce Slo-epskega gledališča. Poleg te-pa še nriporrrnlamo da de uiejo v okviru Prosvetne zve e izključno amaterske sku Flne. ki se celo sezono prijavljajo — če se pripravlja ~~ na javen nastop in pri-p do niega šele koncem se-
Zc-'
v prvplu rnplij pli
Strinjamo se s piscem, da
Za nastop «Koro'kega okteta* je bila dvorana Kulturnega doma natrpana kot še nikoli doslej. Vstopnice so bile razprodane že v dopoldanskih urah in izjemoma je bilo treba dovoliti tudi stojišča, ki bi jih sicer ne smelo biti. Mnogo ljudi pa sploh ni prišlo v dvoran*. Zaključek? Cimveč priredrte-r, kajti naši ljudje si jih želijo!
bi moralo biti prireditev več. Res pa je tudi, da čeprav do sedaj Kulturnega doma nismo imeli, to ne pomeni, da bi ne mogli imeti več prireditev v dosedanjih, čeprav neprimernih dvoranah. Te dvorane so bile tudi do sedaj zelo malo izkoriščane. Naj omenimo dvorano na stadionu, na Opčinah, na Kontovelu, v Križu in malo dvorano v Nabrežini. Težave in ovire, ki so preprečevale, da ni bilo več prireditev, tičijo drugje, ne pa v razpoložljivosti dvoran. V prvi vrsti je to vprašanje ljudi, prosvetnih delavcev vseh panog in ne nazadnje tudi sredstev. Z dograditvijo Kulturnega doma smo sicer dobili dostojen hram, a si s tem še nismo zagotovili primernega števila prosvetnih delavcev, organizatorjev itd.
Res je, da je bilo predavanje Planinskega društva paradoks. A radi bi vedeli, če bi do tega paradoksa prišlo, ko bi Planinsko društvo vedelo, da bo moralo za vse stroške V zvezi z dvorano (gasilci, čistilke, reditelji, kuriava, razsvetljava) plačati 20.000 lir?
Kar pa zadeva gostovanja iz matične države, so pa denarna sredstva odločilnega pomena. Posebno velja to za velike ansamble, za katere stroški tako narastejo, da jih ne krije niti prenapolnjena dvorana. Naj navedemo kot primer Koroški oktet Nastopil je v Gorici in v Trstu, Ako seštejemo stroške za potne liste, prevoze, razne takse, stroške za dvorano, hrano, prenočišče in skromen honorar, nam niti prenapolnjena dvorana Kulturnega dcma ne krije vseh izdatkov in nam končni obračun kaže, da smo imeli vseeno še ckrog 20.000 lir zgube. Pojasnjujemo, da je Prosvetna zveza v letu 1962 pripravila devet osrednjih prireditev, leta 1963 dvajset, v prvi polovici 1. ’34 pa 5 (niso vštete samostojne prireditve posameznih prosvetnih društev). Od takrat je morala Prosvetna zveza zaradi pomanjkanja sredstev svoje delovanje občutno omejiti. Edina izjema, Koroški oktet, je pokazala že navedeni finančni rezultat. Razume se, da je
550 + X v Kulturnem domu
Slovenska prosvetna zveza je v zadnjih letih prirejala svoje prireditve v razpoložljivih dvoranah v Trstu in okolici. Osebno sem velikokrat moral kot organizator misliti na vse, kar je potrebno, da prireditev dobro poteka, od reklame, raznih dovoljenj, tcks, kurjave, prodaje vstopnic, postavljanja stolov, včasih pometanja dvorane, biljeterjev pa do scene in prižiganja luči na odru in v dvorani.
Pri naši zadnji prireditvi v Kulturnem domu, ob koncertu Koroškega okteta, pa je bilo precej drugače. Nenehno sem imel občutek, da nekaj ne gre, da nekaj manjka in vendar je potekalo vse v naj, lepšem redu, razen nepredvi denih zapletljajev, ki jih bom tudi navedel.
Za dvorano smo zaprosili Slovensko gledališče, ki upravlja Kulturni dom. Dobili sv.o ugoden odgovor in s tem tudi zagotovilo, da je avtomatično vse urejeno, torej nič prošenj na policijo, nič na SIAE, nič skrbi za kurjavo, biljeterje, prižiganje luči, pometanje dvorane, garderobo itd. Vsa skrb je na Slovenskem gledališču, ki ima stalno dovoljenje za vse vrste nastopov v domu. Sedaj pričakujemo samo še račun za vse usluge.
Pred začetkom koncerta me pospremi tajnik SG Btnede-tič v svojo pisarno, potegne iz predala svoje pisalne mize debelo dežurno knjigo in na drugo stran napiše: Slovenska prosvetna zveza, 1. februar
1965, koncert Koroškega okteta. Pod tem pripiše Opombe: ter mi naroči, da moram kot «dežurni» podati po koncertu svoje opazke v zvezi s vrire-ditvijo. Napisal sem približno takole: Prijetno me je presenetila uslužnost s strani SG, ki je vložilo veliko skrb in pozornost, da bi koncert dobro uspel. Vstopnice so bile v predprodaji samo na dan koncerta dopoldne in uro pred začetkom. Ker je imela Prosvetna zveza prvič vstopnice v predprodaji, ni predvidela, da bo že med 11. in
14.	uro celoten porter razprodan. Zvečer je bil naval občinstva tako močan, da so bili prosti sedeži kaj hitro oddani. Nekaj ljudi, ki je že zjutraj po telefonu rezervira lo vstopnice: je ostalo brez se deža. Vedeti moramo za pravilo, da četrt ure pred začet kom zapadejo vse neplačane rezervacije. Za bodoče prireditve naj traja razprodaja vsaj nekaj dni, tako da lahko prireditelj obvesti občinstvo preko radia ali Dnevnika o stanju razprodaje. Za veliko množico so bila na razpolago samo še stojišča, ki pa jih. kot pravijo, po predpisih ni. Začeli smo s prodajo stojišč. Tedaj je razumljivo posegel službujoči policist in nas opozoril, da smemo prodati le toliko vstopnic kolikor je sedežev v dvorani. Jasno, da bi morali prodajo prekiniti, ljudi pa odsloviti.
Veliki kazalec ure se je že premaknil za deset minut čez 20.30, inspicient je iz svoje
kabine po telefonu protestiral: tZačnimo vendar! Točnost! Ljudi razvajamo! To je teater!*. «Oprosti. Prav imaš. Toda mi srpo ljudska prosveta. Počakaj prosim, še pet mi-nut.» Ljudje so še vedno prihajali. Oktet je čakal za o-drom na znak. Ob takem navalu občinstva ?e iz njihovih oči sijala velika sreča in trema obenem. Kako tudi ne. bili so prvi gostje, sploh prva iz-uengledallška predstava v kulturnem domu. Niso se toliko bali občinstva kot akustike, kako se bo slišalo, ali se bodo oni sami med seboj slišali. Dopoldne so sicer vadili, toda ko je dvorana polna se ta vražja akustika po svoje obnaša. Napetost raste, interni telefoni koncertirajo že celih deset minut, živci prasketajo Službujoči policist je nekam telefoniral, vstopnice smo kar naprej prodajali.
Začetek. Vstopnic ne prodajamo vec, vendar še vedno kdo pride. V dvorani je 750 ljudi. Kulturni dom je naenkrat premajhen. Hvaležni smo službujočemu policistu in tistemu telefonskemu razgovoru, da je imela oblast razumevanje in upoštevala našo zadrego, ko bi morali zapreti vrata našim ljudem, ki so prišli v svoj dom, da čujejo domačo pesem Upamo, da podobneaa razumeva-
i.ja ne bo manjkalo tudi ob naslednjih enakih primerih.
In na koncu še zahvala in priznanje zvestemu občinstvu, ki je prh j v tako lepem številu.	Edvin Švab
Prosvetna zveza večkrat organizacijsko in tudi finančno pomagala pri samostojnih prireditvah prosvetnih društev.
Pevski zbori, ki še vedno zajemajo največje število prosvetnih amaterjev, zaenkrat še niso v stanju, da bi zmogli samostojni koncert. Take koncerte so naši zbori prirejali le izjemoma. Dva od teh sta pa itak sodelovala pri otvoritvi Kulturnega doma.
Glasbena Matica Slovenska prosvetna zveza
Predsednik Prosvetne zveze prof. Vrabec pozdravlja «Koroški oktet* v dvorani Kulturnega doma, mladinka pa izroča njegovemu umetniškemu vodji šopek rdečih nageljnov. «Koroški oktet* je bil prvi ansambel iz Slovenije, ki je nastopil v natem novem hramu kulture
Prosvetna dejavnost SPDT
PRIREDITEV ZA PRAZNIK VAŠKEGA PATRONA
Borštanska mladina v «Skupnem stanovanju»
med seboj kregajo in prepirajo, na koncu pa se vsi pobotajo in nekateri celo zaljubijo in tudi poročijo.
Tudi letos so se mladi Bor-štani kar dobro odrezali na odru, posebno še če pomislimo, da je med njimi veliko število delavcev, ki so po vsakodnevnem delu prijeli v roke knjigo in naštudirali vloge.
Nastopali so:	Stevo Kosmač
kot Dedek Bogo, Boža Zahar — gospa Kati, njen mož Dragiša je bil Boris Žerjal, Hčerka Ljubica pa Vesna Kosmač. V vlogi študenta Miše Kučuča je nastopil Stevo Zahar, študenta Mirka Lasiča pa je podal Marjan Kosmač. Tetka Pola je bila Majda Cerneka, njeno vnukinjo Rado je igrala Vera Petaros, Miki Clavina in Davorin Skro-karo sta podala vlogi dveh zidarjev, medtem ko je Boris Zobec nastopil kot postrešček.
Obe predstavi sta bili dobro obiskani, posebno pa v nedeljo popoldne, ki je bila dvorana nabito polna ne samo domačinov temveč tudi prijateljev mladine iz okoliških vasi.
Vsi igralci so želi veliko priznanja navzočih, ki so jih nagradili na koncu igre z močnim ploskanjem.
Omeniti moramo, da je z velikim trudom in požrtvovalnostjo pripravil na oder mlade igralce vaški župnik.
Mladi Borštani so bili povabljeni s to igro v Bazovico, Dolino in v Marijin dom v Rojanu.
NA PLEMENITO POBUDO RUDARSKIH PROSVETAKJEV
Obeta se nam gostovanje Trboveljčanov v Sv. Križu
Slovensko planinsko društvo je v veliki dvorani priredilo izredno zanimivo in lepo predavanje znanega alpinista, našega tržaškega rojaka Sandija Blazine, ki je tudi s pomočjo diapozitivov prikazal jugoslovansko alpinistično odpravo v bolivijske Ande. Predavanje je pri. vabilo nenavadno veliko število ljudi, kar je agilno SPDT spodbudilo, da nam bo že 15. t. m. posredovalo, prav tako v Kulturnem domu, svoje drugo predavanje s tematiko iz svojega področja. Na sliki predavatelj Sandi Blazina in požrtvovalna predstavnica Planinskega društva dr. Sonja Maše-a, ki je gosta pozdravila in predstavila
Čeprav je že minilo precej dni ko so v Borštu praznovali dan svojega patrona, so marljivi domači prosvetarji čutili za svojo dolžnost, da v zvezi s praznikom pripravijo primerno prireditev. Ker je na praznik nastopajoči član skupine bil odsoten je seveda običajna prireditev odpadla. Toda pridni mladinci niso vrgli puške v koruzo: še z, večjo vnemo so prijeli za delo in so se predstavili svojemu občinstvu in vsem prisotnim, ki so še v vzdušju tega praznika in od sobote naprej zahajajo v novo osmico pri Nikolu Kosmaču v Zabrežcu, kjer se radi pogovarjajo pri kozarcu zares dobre domače kapljice.
Predstava je bila v soboto zvečer in v nedeljo popoldne v vaški dvorani pri redovnicah. Prikazali so moderno veseloigro v treh dejanjih »Skupno stanovanje«. Igra pripoveduje o ljudeh, ki se sploh ne poznajo in se preselijo v hišo, ki ni še končana. Novi stanovalci se
Nastopili hi s svojini zabavnim orkestrom in pevci, Križani pa hi jim kdaj kasneje vrnili obisk
M. M.
Razstave
Kulturni stiki med prosvetnimi društvi to stran in ostran meje, so ne le koristni za širjenje kulture nasploh, temveč celo potrebni za navezavo medsebojnih stikov, prijateljstva in tesnega sodelovanja. Takih stikov je pa še vedno premalo, bodisi zaradi objektivnih razlogov, bodisi zarodi finančnih sredstev, ki nikoli ne zadostujejo. Toda pobuda Delavskega prosvetnega društva
•	Svoboda 11» iz Trbovelj, je vsekakor hvalevredna in pričakovati bi bilo, da bo še kakšno društvo iz Slovenije prišlo k nam na obisk, po zgledu društva iz Trbovelj.
Delavsko prosvetno društvo
•	Svoboda 11» v Trbovljah je društvo, v katerem se zbirajo rudarji. Poleg vsemogočih kulturnih dejavnosti, katerim se pridno in požrtvovalno posvečajo, imajo rudarji tudi odličen pevsi zbor in številni zabavni orkester, ki ga lahko, po potrebi, skrčijo v plesni orkester. S temi ansambli so nastopali že v več krajih in želi zavidljive uspehe. Zdaj pa so se spomnili, da bi prišli k nam. Člani društva imajo olajšave pri potovanjih in enkrat na leto gredo na sindikalni, brezplačni izlet. Namenili so se. da bodo izkoristili priliko ter z izletom v Trst, združili tudi kulturi nastop.
V decembru se je zglasil pri nas presdtavnik društva Robert Rožaj in povprašal, ali bi bilo mogoče organizirati v Trstu, ali še bolje, v okolici večer zabavne glasbe in petja. Prosvetna zveza je z veseljem sprejela ponudbo delavskega prosvetnega društva »Svoboda 11».
Domenjeno, sklenjeno. Prosvetna zveza je tovarišu iz Trbovelj priporočila več dvoran in tudi Kulturni dom, vendar je tovariš Rožaj izbral dvorano Kulturnega doma v Križu. Se obisk v Križu in ogled dvorane, ki bo po mnenju predstavnika iz Trbovelj popolnoma ustrezala za prijetni zabavni večer, nato še domenek s predstavniki prosvetnega društva »Vesna».
Predstavnika obeh društev sta se okvirno domenila, da bo rudarski ansambel gostoval v Kri-
žu v polovici aprila. Obeta se nam torej prvovrstni pevski in orkestralni koncert z zabavnimi vložki.
K temu pa če nekaj ugotovitev. Prejšnjo nedeljo je naš dnevnik pod naslovom »Pričakovali smo..». objavil aktualni u-vodnik o prireditvah v Kulturnem domu. Clankar je šel celo dlje v svojih ugotovitvah, da je pri nas premalo kvalitetnih prireditev, še manj pa amaterskih. Pobuda rudarjev iz Trbovelj pa nam odpira nove možnosti. Koristno in priporočljivo bi bilo, da bi. ne samo prosvetna zveza, temveč tudi društva sama, stopala v stik s sorodnimi društvi v Sloveniji in jih vabila k nam na gostovanja.
Obisk društev iz Slovenije, bi lahko združili z izletom in obiskom našega mesta in okolice, s tem bi dosegli kar trojni smoter: prvovorstna amaterska gostovanja v vseh mogočih panogah, navezava medsebojnih tesnih stikov in tretjič, prosvetni delavci raznih društev po Sloveniji, bi lahko bolje spoznali kul-
turne, socialne, gospodarske in politične razmere v katerih živi slovenska manjšina v Italiji.
Konkretna kulturna politika v to smer bi dala, brez dvoma, odlične rezultate, ki bi nam vsestransko koristili na področju kulture in prosvete in ne bi bili vezani z velikimi stroški.
Prvi korak je storjen, oglasili so se iz, Trbovelj in navezali stike z društvom «Vesna» v Križu. Ti stiki se bodo potem nadaljevali in Križani bodo lahko enkrat v bodoče obiskali Trboveljčane.
Tudi Križani se bodo verjetno podali na pot z izdelanim programom svojega pevskega zbora, da bodo pokazali kaj zmorejo. Zato smo mnenja, da bi podobni stiki med društvi, podžigali naše prosvetne delavce, da bi se bolj posvetili društvu in začeli s kakršnimkoli delovanjem. Lotili naj bi se dela in učenja, za pripravo kulturnega sporeda, ki bi ga predvajali doma, in potem tudi gostovali pri sorodnih društvih onstran meje.
Lojze Abram
v foyerju K. d.
V foyerju balkona Kulturnega doma, ki je namenjen tudi za stalno umetnostno galerijo, so skoraj dva meseca, prav od otvoritve dalje, visele slike skupine tržaških slovenskih slikarjev. Obiskovalci so si jih z zanimanjem ogledovali in komentirali. Pri nekaterih so se tudi potrgale vrvi, na katere so bile obešene, tako da v zadnjem času pogled na razstavne stene ni bil nič kaj lep, ker so nekatere slike slonele kar na tleh prislonjene na steni. O-čitno ni bilo nikogar, ki bi jih takoj znova obesil na pravo mesto. V teh dneh so vse slike odstranili in stene so proste za druge.
Kot sta bila dva meseca po mojem skromnem mnenju predolga za razstavo enih in istih slik, tako ne bi bilo prav, če bi zdaj stene fojerja ostale za dalj časa prazne. Kot je Kulturni dom na razpolago vsem Slovencem, tako je seveda tudi galerija v fojerju na razpolago vsem slovenskim slikarjem. In ker imamo Slovenci že samo v Trstu in Gorici več slikarjev, kot jih je bilo zastopanih na dosedanji razstavi, pričakujemo, da se bodo sedaj tudi ti drugi pozanimali za razstavo svojih del. Ko pa bodo vsi zamejski umetniki izčrpani, bi lahko prišli na vrsto tudi slikarji iz Slovenije bodisi posamič bodisi s kolektivno razstavo, ki nam bi predstavila sodobne smeri v slikarskem izražanju umetnikov v matični deželi.
Formalno dovoljenje za razstavljanje v Kulturnem domu izdaja začasni upravni odbor doma, katerega predsednik je dr. Frane Tončič.
—en.—že.
Koledarček kulturnih obletnic v februarju
7.	1809 — Rojen Matija-Majar Ziljski, koroški narodni buditelj.
8.	1849 — Umrl v Kranju največji slovenski pesnik dr. France Prešeren. 18. 1950 — Umrl slovenski pisatelj Prežihov Voranc-Lovro Kuhar.
V četrtek je v prosvetnem društvu »Slavko Škamperle« pri Sv. Ivanu predaval Milče Škrap o tržaški mladini v antifašistični borbi. V svojem predavanju se je zadržal tudi pri takratnem prosvetnem življenju
Nove knjige v Študijski knjižnici;
Loški razgledi. Škofja Loka 1961
Svetovna književnost, II. Lj.
MK. 1964.
Listki. IV. zvezek. Lj., Narodni tiskarna 1873.
Zora. šesti tečaj. Maribor 1871'
Disney, Walt:	V svetu narave
Lj., MK. 1962.
Disney, Walt:	Naš prijatelj,
atom. Lj., MK. 1961.
Pregled srbske, hrvatske in mi kedonske književnosti. Lj., MK 1964.
Pedagoški zbornik. Zvezki. 21» 24., 25., 26., 31. Lj., Slovenske^ šol. Matica.
Brenk, France: Koroški tihota#] ci. Domžale, 1933.
Kuret, Niko: Jurij Kozak. Lj:! 1936.
Ekonomsko - družbeni problemi; sežanskega okraja. Sežana! 1953.
Slovenski liberalci in loža. Lj»' 1893.
Vrhovnik, Ivan:	Trnovska župj
nija v Ljubljani. Lj., 1933.
Egidij: Nedeljsko branje. Tretje, knjiga. Trst, 1937.
Slovenski pravopis. Lj., Znali! stveno društvo 1935. ________________________________-J
Prosv. društvo «Siavko Škamperle« priredi v prvi polovici maja leto njega leta
PRVO REVIJO SLOVENSKIH VOKALNIH OKTETOV j
1.	Revije se lahko udeleži. I vsak slovenski oktet iz deže- I le Furlanije-Julijske krajine. I
2.	Oktet je lahko ženski ali I moški.
3.	Vsak oktet nastopi z ob- f vezno pesmijo «Nocoj pa oh ( nocoj« ter še z dvema pesmi- [ ma po lastni izbiri.
4.	Prijavo za nastop je tre- [ ba poslati na naslov: Prosvet- 1 no društvo »Slavko Skamper-- f le», Vrdelska cesta 7, Trst, f najkasneje do 28. februarja J 1965.
Prijava mora vsebovati:
a)	Ime okteta in njegov se-''j dež
b)	Ime, priimek in bivali- f šče vodje ali njegovega za- j stopnika
c)	Avtorje in naslove pesmi, j ki jih je izbral za nastop. |
5.	Partitura obvezne pesmi [ je na razpolago v Tržaški i knjigarni v Ul. sv. Frančiška ! št. 20.
6. Nastope vokalnih oktetov j bo ocenjevala posebna žirija, j Proti sklepom žirije ni prizi- L va. Oktet, ki bo prejel naj- j višjo oceno, bo dobil v var- I stvo prehodni pokal FRANA \ VENTURINIJA. Pokal bo po- j stal last okteta, če bo pri na- S slednji reviji tudi dosegel naj- ' višjo oceno.
Udeleženci revije bodo pre- j jeli spominske diplome.
Prijava in vpisnina okteta j stane 800 lir.
Prijave se sprejemajo na sedežu društva vsako nedeljo od 10. do 12. ure,
Odbor i:
--
Samsa, Maksa:	Nekaj pesmi- .
Trst, Trani 1934.
Poročilo o raziskovanju neoli-’ ta in eneolita v Sloveniji. Lj.»: Univerza v Ljubljani 1964.
Godina, Ferdo: Družinski dnev- i nik. Murska Sobota, Pomurska h založba 1961.
Tarman, Kazimir: Človek in na- j rava. Lj., MK. 1964.
Stanovnik, Aca: Kongres italijan-! ske komunistične partije. Lj., CZ 1983.
Prijatelj, Niko:	Matematične	f	<
strukture I. Lj., MK 1964.
Bevk, France: In sonce je obstalo. Murska Sobota, Pom- ' zal. 1963.
Urvaši. Trst, Glaser 1885.
Gangl, E.: Pisanice. Gorica, Goriš. tiskarna 1896.
Zekelj, Filip: Misjonar škof Fri- * derik Baraga. Trst 1964.
Koledar Alojzijevišča. Gorica ' 1964.
Trinko, Ivan: Spisi. Trst, ZTT 1964.
La Provincia di Trieste 1960- • 1964. Trieste 1964.
Tržaška pokrajina 1960-1964. Trst, 1964.
Župančič, O.:	Časa opojnosti. (
Lj., 1899.
Mikuž, F.: Koruza v Sloveniji in njeni hibridi. Lj., Univerza v Lj. 1961.
Bajec, Anton: Zaščita pred na- : petostjo dotika I. del. Lj-,
1957.
Prešernova
proslava
Za prihodnjo nedeljo pripravlja Prosvetna zveza Prešernovo proslavo, ki bo letos, kakor že včasih v preteklosti, združena z revijo pevskih zborov. Za to revijo so se pevski zbori odločili, da bodo izvajali v glavnem narodne pesmi. Sodelujočih zborov bo približno deset, večinoma moških. Predstavili se bodo tudi nekateri zbori, ki so bili za nekaj časa prekinili svoje delovanje. Tako bomo spet slišali zoor iz Doline, ki je že v pretekli sezoni ponovno pričel z vatami. Tudi padriški in bor-stanski zbor sta nedavno krizo prebolela in bosta letos gotovo nastopila. V Repnu 'se zadnja leta uspešno uveljavit1 domači zbor, prav tako so Križani zelo aktivni. Z Goriškega ho prišel vztrajen in agilen zbor iz Dol-Poljan in zbor vsestransko delujočega Prosvetnega društva iz Šte-vertana. Pred dobrim letom ustanovljeni zbor v Ronkah se te krepko utrdil in prav tako ne bo izostal. Prav tako ne tnali, a vztrajni zbor iz Bazovice. Nastopila bosta seve-tja tudi zbora Prosek Kontovel n Gallus. Oba se že zdaj pripravljata tudi na svoj samo-stomi koncert.
Lani je Prosvetna zveza po-~_ehla zaslužnim dolgoletnim prosvetnim delavcem priznal-ne diplome. Vendar je nehote prezrla^ nekatere prosvetne delavce. To svojo napako name-ava letos popraviti in podeliti take diplome vsem onim, Kt so bili lani nenamerno Prezrti.
^a; koncu pa bodo združeni *V°ri zapeli še nekaj narodnih in Prešernovo Zdravico.
Februarja v Kulturnem domu
v tem mesecu bo v Kulturnem “mu cela vrsta prireditev. Slo-nsko gledališče, ld je včeraj P »ovilo «Večer slovenske so-»Obne dramatiko in ki bo da-s imelo poslednjič na progra-n zal,avno "La Moscheto« z odličnim gostom Stanetom Se-
12 'z Ljubljane, bo v petek,
• t. m. uprizorilo svojo četrto v letošnji sezoni. V ZIJ' Žarka Petana iz Ljublja-» ’ bo nastopilo s komedijo ancoskega avtorja Marcela A-arda «Lipe za luno» ali «Jean e la lune» v izvirniku.
1. ; bo v mali dvorani redni ni občni zbor Sindikata slo-enske šole v Trstu.
’ nedeljo 14. bo Prosvetna zve-^ priredila v veliki dvorani do-a tradicionalno «Prešernovo SK?.SIavo>,> združeno z revijo pev-11 oborov in z nagraditvijo flelav ^ zaslužnih prosvetnih
bo Slovensko planinsko nlUstvo- Priredilo v mali dvora-zanimivo planinsko predavajo6 *“• Rafka Dolharja o temi smučarski alpinizem v naših ,n tujih gorah«.
|S°Iloto 'n v nedeljo 21. „ boino imeli prvič v Kultur-Ura' tlomu v Kosteh ljubljansko tU ai"°. ki bo nastopila s kome-„K|f' ameriškega pisca Albeeja je 1 Se Virginije Wolf», ki na Saoraj že od začetka sezone s. rePertoarj'u glavnega slovenja Sa Eledališča in ki še vedno Cevvablja polne dvorane gertal-
b temu dodamo še, da bo done VSel1 Prostorih Kulturnega (>, a (razen seveda v glavni Slj°ran') tradicionalni »Novinarji^, bb“s» 28. pa pustni ovioški jp s potem se tokrat res ne v rT° Plat°ževati, da nam bo tur„mU.arju manjkalo lepih kul-'b in drugih dogodkov.
Galeb
Januarja je izšla četrta številka »Galeba«, ki na 24 straneh nudi otrokom mnogo priporočljivega branja. Ta številka je kar — zimska. Tu so pesmice o snegu, ki pripoveduje (Neža Maurer), o žolni, ki v zimi, v ostrem mrazu trka na drevesna debla (Tonca Breščak), o snežinkah, ki v burji plešejo veselo, (Fran Roš), in o konjičkih črnih, ki vozijo sani (Gustav Strniša). Pa tudi koline, ki jih Fran Roš opisuje v spisu »Stričeve klobase«, so tipično zimski praznik. Končno spominjajo na zimo nekatere ilustracije in še prispevki mladine. Fran Roš je še prispeval pesmico o mesecih v letu, Neža Maurer pa je napisala pesmico «1. januar«. Njena je
Večeri v Slovenskem klubu
Iii Pisatelj Boris Pahor je moral na svojem večeru dati nešteto podil: pisov kupcem svojega najnovejšega romana «Pamik trobi nji«
še pesmica »Paček«, Vojana Arharja pa »Osliček«. Pri proznih prispevkih smo prišli že daleč v povesti Zore Rebule »V srcu Afrike«. Povest je vedno bolj napeta, tako da otroci nestrpno čakajo nadaljevanja. V tej številki so otroci zvedeli, da je pisatelj France Bevk, ko je bil majhen, nosil uhan. Danilo Gorinšek je napisal zgodbo o gosaku Gagcu, objavljeni pa sta še po ena indijska in burmanska pravljica. V pouku mladim bo sestavek »Od ure do ure«, ki pripoveduje, kako so nastale in se v svoji obliki in ustroju razvijale ure. V zgodovino posega sestavek »Jamski grad«, v prirodopis pa kratek opis človeške ribice. Pri športu v tem času skoraj ne bi bito mogoče pisati prej o čem drugem kot kaj drugega kot
° smučanju; to je opravil strokovnjak Bojan Pavletič. Za zgodovino smučarstva na Slovenskem pa bi najbrž lahko navedel še koga poleg Valvazorja. Prispevkov, ki jih piše mladina sama, bi lahko bito še več; zanimivo pa je, da se je oglasila tudi neka dijakinja z Jesenic.
»Galeb« opravlja gotovo koristno delo, ko objavlja tudi pesmi z notami, s čimer je za učiteljstvo manj zadrege, ko je treba izbirati nove pesmi za pouk v šoli. Uganke bi lahko postale še bolj privlačne, če bi učitelji povsod znali mlade bralce zanje pridobiti. Nekateri učitelji rešujejo uganke skupaj z otroki.
Ilustratorji so tudi v tej številki isti kot v prejšnjih: Leon Koporc, Robert Hlavaty, Božo Kos, Milko Bambič, Ksenija Prunk, Marjan Tršar; objavljen pa je še linorez dijakinje Cuk Ornele z Opčin.
»Galeb« je dosegel tako kvalitetno stopnjo, da ga je mogoče brez pridržka priporočati kot zelo koristno dodatno branje v šoli.
Literarne vaje
Navadno ugotavljamo, da so v »Literarnih vajah« pesniški prispevki močnejši kot pa prozni. Pri prozi je vse preveč čutiti, da nastaja iz navadnih šolskih nalog. In tako beremo v vsaki številki opise počitnic, izletov, kakega dogodka. Saj je v večini primerov vse to napisano. gladko (za jezikovno plat je poskrbelo najbrž uredništvo); pisci se trudijo, da bi bito tudi privlačno. Vendar ima človek občutek, da gredo skoraj vse stvari preveč mimo dijakov, ne da bi jih zabeležili, ne da bi o njih povedali kako besedo. Tega seveda ni mogoče pričakovati od nižješolcev, toda višješolci? Ali pa, da vendar dijaki napišejo — ali bi vsaj hoteli napisati — tudi	kaj drugega,	pa je to	mogoče	Literarnim
vajam nezanimivo. Potrebno bi bilo,	da bi se	tu kaj	premaknilo.
Most
Dobršen del zadnje številke Mosta zavzema drama Leva Detele »Prokrust«, ki je mnogo bolj »čitljiva« (in uprizorljiva), kot kako drugo njegovo delo te vrste. »Kaj tako opojno diši« je kratek, prijetno napisan utrinek s poti po Jugu, ki ga je napisala Vlasta Polojac. Milena Merlak Detela je prevedla dve kratki »Fantastični zoološki zgodbi«	Jorgea Luisa	Borgesa.	Drugfe	beletrije v
tej številki ni. Tehten	prispevek te	številke	pa je	izvlečeh iz
razprave Borisa Podreke »Češka:	Plečnik, Loos, Fuchs«. Vladi-
mir Vremec je po Wilfriedu Daimu objavil zelo zanimiv povzetek »Levi katolicizem in komunizem«. Jože Peterlin se v tej številki oglaša na dveh mestih:	s prispevkom «Začarani krog kultur-
nega sodelovanja med nami« in »Gledališče med nami«. Sestavek »Blišč im beda Otvoritve« pa je napisal Kronist. V vseh treh sestavkih je precej lahkotnega in cenenega zavijanja. Daljše poročilo o Detelovi knjigi »Blodnjak« je napisal Martin Jevnikar.
Gledališki list
Z novo gledališko sezono, ki se je začela z otvoritvijo Kultur-nega doma v Ul. Petronio, je uprava Slovenskega gledališča začela ::: izdajati svoj »Gledališki list« v novi obliki in v večjem obsegu. Ko ijj Izvajalci večera »Slovenskih samospevov < 1 pričetkov do danes« jjj smo nekoč prej na tem mestu pisali o gledaliških listih našega SG,
;j	.	. Vf »
Ih Dr. Karel šiškovič je predaval o »Napoleonskih ilirskih provincah« lij svojo ljubezen, zdaj bomo plamenico, ki smo jo rešili pred sovražili	nimi vetrovi, ponesli v novo svetišče«.
||| Na samo uvodno uprizoritev v Kulturnem domu se nanašajo ||| Kreftov spis »Nekaj obrobnih pripomb«, v katerih avtor pojasni njuje na kaj se je opiral in kaj ga je vodilo pri pisanju dramati-iii ziranega Prešernovega življenjepisa in pa misli našega največjega iii prešerncslovca Antona Slodnjaka ob premieri sami. V tem prvem lil delu novega letnika Gledališkega lista je dramaturg Josip Tavčar iii objavil še nekaj aforžmov o gledališču in gledališki umetnosti, 'iii Filibert Benedetič pa priložnostno pesem «Igravčeva pesem«, iii Drugi del prve številke je posvečen »La Moscheti«, toda žal le iii s sestavkom Josipa Tavčarja o «Ljudski komediji in burki v rene-jjj sar.si«, v katerem se tako avtorja Angela Beolca, kot dela samega, jli le bežno dotakne.
::} Druga številka je razen nekaterih slik z uprizoritve igre «Po ||| brezkončni poti« posvečena v celoti «Večeru slovenske sodobne dra-il: matike«, le uvodni sestavek upravnika Rada Rauberja je name-||| njen nekaterim splošnim mislim. Na naslednjih treh straneh so j|| predstavljeni vsi trije avtorji treh uprizorjenih enodejank: Primož ill Kozak Igor Torkar in Saša Vuga. Sledijo kratka oznaka izvajanih III del izpod režiserjevega peresa, Josipa Tavčarja sestavek ((Sodobna :|| slovenska dramatika je v krizi«, odlomek iz daljšega eseja dram-::: „	_	„	||| skega kritika Vasje Predana »Sodobna slovenska drama« ter še
;;; Dr. France Bernik je predaval o temi «Sto let kulturnega po- <(Beležke)) Filiberta Benedetiča Vsebinsko je ta številka še boga-slanstva Slovenske Matice«	jjj tejša od prve Za naslednje pa mislimo, da ne bi škodovalo, če
i:’:::::::::::::::;;::;;:;;;::;;.a.:.:::::;:::!?::::;:::::::::::::::::::::::::::::::::::;:::;::;.bi prinašale tudi nekoliko več Q sami vsebini izvajanih del.
DOPIS IZ SV. KRIZA
Zakaj dve društvi in ne eno samo?
Pred leti je bilo v naši vasi 'prosvetno življenje zelo razvito. ‘Delovali sta dfuštvi «Vešna» in «Albert Sirko, ki sta bili v ponos Križu in zgled ostalim društvom.
Sedaj pa vlada pri nas na prosvetnem področju popolno mrtvilo z izjemo moškega pevskega : zbora, ki ga že leta s pridnim trudom vadi agilni Frančko Žerjal. Nekateri opravičujejo to mrtvilo z dejstvom, da se ljudje dandanes brigajo le zase, ker so postali preveč individualisti in brezbrižni. To bo vsekakor res, vendar mislimo, da je pojav začasnega značaja, kakor so mode v civiliziranem svetu. Vsekakor pa je treba iskati vzrok predvsem v zmotljivi politiki nekate-. rih strank in ljudi, ki so menili, da mora kultura služiti političnim strankarskim ciljem, ne pa obratno. In tako se je zgodilo, da ko je prišlo do razprtij znotraj ali med strankami, je zaradi tega najbolj trpelo prosvetno življenje.
V Križu je še vedno nekaj ljudi, ki bi bili prav gotovo pripravljeni sodelovati, da pride do obuditve društev. Menimo pa, da je v sedanjih okoliščinah za oživitev prosvetnega delovanja najbolj primerna združitev obeh društev; bolje eno samo močno in aktivno društvo, ki bi predstavljalo ves Križ, kot pa dve obstoječi le na papirju. Novo društvo pa bi moralo koristiti in služiti le širjenju slovenske besede ter razvedrilu naših ljudi in nobenim drugim ciljem. Pričakujemo predvsem od mladine, da bo storila prvi korak v tej meri.
Križane nas je prav sram, ko vidimo, da moramo pri dveh lepih domovih ob nedeljah v kino na Prosek, ker vaška kino dvorana nudi le «antične» filme, zvečer ob delavnikih pa ostati vedno doma ob televizijskem sprejemniku (ali v gostilni, kdor ga nima), česar smo se mnogi že naveličali.
«Primorski dnevnik« je pred časom objavil pismo nekega Križana, ki se je upravičeno pritoževal nad pomanjkanjem slovenskih napisov na trgovinah in javnih lokalih v naši vasi. Res je grdo, da smo Križani, oziroma en naš del, pozabili na svojo na-rodnd dolžnost. Evo do kakšnih primerov pride, kadar vlada
mrtvilo v društvih. Cas je že, da vsakdo v naši vasi spozna, da je samo v slogi moč!
a. k.
V Lonjerju pripravljajo proslavo
8. marca
Lonjersko prosvetno društvo zadnje čase ni kaj prida delavno, vendar pa se vsaj eni svoji tradiciji noče izneveriti. Njegovi mladi člani pripravljajo nam reč za letos, kot že vrsto prejš njih let, proslavo ženskega praznika 8. marca. Za to priložnost Študirajo štiri vesele prizore, med katerimi sta tudi dva. ki jih je napisala Marija Miotova in ki jih bodo podali v sveto-ivanskem oz. lonjerskem narečju. Seveda ne bo manjkal priložnostni govor, žal pa tokrat — kot vse kaže — ne bo nič petja ali godbe, čeprav sta Lo-njer-Katinara včasih imela kar čeden pevski zbor.
V okviru prosvetnega društva je še najbolj aktivna domača knjižnica, ki redno vsako sredo izposojuje lepe slovenske knjige. V januarju jih je posodila okrog 50, kar za zimski čas sicer ni mnogo, a je vendarle nekaj spričo dejstva, da mladina obvezno prebira tudi knjige, ki jih prejema v šoli kot vzporedno obvezno šolsko branje. Med poletnimi počitnicami pa gre knjig med ljudi precej več, ker ima mladina pač več Časa. Manj pa je v zadnjem času zani-maja za knjige pri starejših, ki vedno raje posedajo pred telivi-zijskimi aparati.
Izvajalci »Kosovelovega večera« v barkovljanskem prosvetnem društvu: predavatelj prof. Alojz Rebula ter recitatorji člani SG Leli Nakrstova, Jožko Lukeš in Nora Jankovič
Lep «Kosovelov večer» v barkovljanskem društvu
Ni preteklo pol leta, odkar sem bil na Kosovelovem grobu v Tomaju. Ko sem gledal preprosti nagrobni kamen, me je stisnilo pri srcu, ko sem pomislil na kruto usodo, ki je tako skopo delila življenje našim velikim možem.
Prešernu, našemu največjemu pesniku, ni bilo dano, da bi dosegel petdeseto leto. Naš največji pisatelj, Ivan Cankar, tudi ni imel sreče, da bi se srečal z Abrahamom. Murnu, ni bilo usojeno, da bi dočakal svoje trideseto leto in naš Kette je legel v grob, ko mu ni bilo niti štiriindvajset let. Ista usoda je doletela tudi našega kraškega pevca Srečka Kosovela.
Kako bi se obogatilo naše slovstvo, ko bi od teh mož nekateri živeli, vsaj še dvajset let, a skopa usoda je stavila nas Slovence vedno v zadnjo vrsto.
Bilo je pred dobrimi desetimi leti, ko je bar-kovljanski pevski zbor zapel Kosovelovo:
Pa da bi znal, bi vam zapel
o enem, o enem dekletu; tako rad jo imam in je ne dam
za vse, za vse na tem svetu,	,i
ki jo je tako lepo uglasbil naš ščedehski komponist Ivan Grbec. Vsi smo jo radi peli in dobro se spominjam, ko mi je neka pevka rekla, kako
je mogel tako mlad fant spesniti tako lepe bese-
\
de in v nekaj potezah izreči svojo ljubezen.
Prof. Rebula je izreden predavatelj. Vse kar pove, pove z izbranimi besedami, tako da je pravi užitek slediti njegovemu predavanju. Razčlenil je pesnika do najmanjših odtenkov, tako I da je na koncu vsakdo čutil veličino Kosovelovih pesnitev in večina poslušalcev je imela vtis, ,, da nas je predavatelj speljal iz mrzle dvorane v višje sfere, ko človek z nogami ne tika tal.
Skoda, da m bilo pri predavanju stenografa ali magnetofonskega traka, kajti taka predavanja ne bi smela ostati med štirimi stenami prosvetne dvorane, marveč končati v tiskarni.
Pri predavanju so sodelovali kot recitatorji, člana Slovenskega gledališča, Leli Nakrstova in Jožko Lukeš in članica barkovljanskega prosvetnega društva, Nora Jankovič.
Prebili smo izredno lep večer, ki nam bo ostal dolgo v prijetnem spominu. Že pri več predavanjih je imel odbor našega prosvetnega društva srečno roko pri izbiri snovi in predavateljev, zato naj le nadaljuje po tej poti, za kar bo našel vedno odziv pri zavednih Barkovljanih.
r. p.
Kulturno-prosvetni pregled za januar
1.	SG uprizori v Kulturnem domu komedijo «1* Moscheta«.
2.	SG uprizori v Kulturnem domu komedijo «La Moscheta«, združeno s počastitvijo spomina pokojnega člana SG Mo-desta Sancina.
3.	SG uprizori v Kulturnem do-
mu komedijo «La Moscheta«. Zaključna predstava.
5.	V p. d. «Lonjer - Katinara« predavanje Stojana Spetiča o evropskem odporniškem gibanju in o pesmih, ki so nasta le v času odpora.
6.	Radio Trst A oddaja registri ran prenos otvoritvenega kon certa v Kulturnem domu.
6. V p. d. «Ivan Trinko« v Ce dadu srečanje z emigranti
prikazovanjem slovenskih do kumentarnih filmov in z na stopom «števerjanskega tria«
6. V cerkvi v Jamljah koncert slovenskih božičnih pesmi v
izvedbi domačega cerkvenega
zbora pod vodstvom Eme Staničeve.
12.	SG uprizori v Kulturnem domu premiero «Večera slovenske sodobne dramatike«.
12.	V Slovenskem klubu predava nje dr. Karla šiškoviča o »Napoleonskih ilirskih provincah«.
13.	SG uprizori v Kulturnem domu «Večer slovenske sodobne dramatike«.
13.	V klubi! «Simon Gregorčič« v Gorici predavanje novinarja Draga Košmrlja o temi »Alžirija danes«.
14.	SG uprizori v Kulturnem domu »Večer slovenske sodobne dramatike«.
14.	V slovenskem katoliškem prosvetnem društvu v števerja-nu I. kulturni večer 1965 s predavanjem dr. Rada Bednarika o fevdalnih gradovih v goriških Brdih in o življenju v njih. Sledilo je prikazovanje . skioptičnih slik, nastop moškega zbora in reciator. jev dramatskega odseka SK PD.
15.	SG uprizori v Kulturnem do mu »Večer slovenske sodob ne dramatike«.
16.	SG uprizori v Kulturnem do mu »Večer slovenske sodob ne dramatike«.
17.	SG uprizori v Kulturnem do mu «Večer slovenske sodob ne dramatike«.
17. SKPD «Jože Ambram« iz Pev me priredi v Katoliškem domu pevski glasbeni koncert z nastopom okteta »Planika« in muzikalnega ansambla.
18.	Na Reki otvoritev slikarske razstave tržaških slovenskih slikarjev Černigoja, Hlavaty-ja, Palčiča, Sakside in Spacala.
19.	V Slovenskem klubu večer »Slovenskih samospevov od pričetkov do danes« s sodelovanjem solistov: Ljubice Berce Košuta, Nerine Pelicon in Darija Zlobca. Pri klavirju je spremljal dr. Gojmir Demšar, uvodno besedo je podala Danijela Nedoh.
19.	Na Radiu Trst A predavanje režiserja Jožeta Babiča o odru Kulturnega doma.
20.	Na Radiu Trst A začetek posebnih oddaj za slovenske šole na Tržaškem in Goriškem.
20.	SG uprizori v Kulturnem domu »Večer slovenske sodob ne dramatike«
20.	V klubu »Simon Gregorčič« v Gorici predavanje pisatelja Borisa Pahorja o njegovem zadnjem romanu »Parnik trobi nji«. Odlomke iz i omana je bral Filibert Benedetič.
21.	SG uprizori v Kulturnem domu »Večer slovenske sodobne dramatike«.
21.	V p. d. »Slavko Škamperle« večer kratknmetražnih filmov Aljoše Žerjala.
21.	P. d. «Slavko Škamperle« razpisuje I. revijo slovenskih vokalnih oktetov za ansamble s področja dežele.
22.	Slovensko planinsko društvo priredi v Kulturnem domu predavanje slovenskega alpi nista Sandija Blažine o jugoslovanski ekspediciji v boli vijskih Andih 1. 1964. Preda vanje so spremljali skioptični posnetki
22.	V p. d. Barkovlje predavanje prof. Alojza Rebule o pašniku Srečku Kosovelu.
23.	SG uprizori v Kulturnem domu «Večer slovenske sodobne dramatike«.
24.	SG uprizori v Kulturnem domu «Večer slovenske soaob-ne dramatike«.
24.	V Katoliškem domu v Gorici kulturni veter, posvečen ločenim kristjanom
25.	V župni dvorani v Sv Kri u kulturni večer, posvečen ka toli.škemu tisku
26.	V Slovenskem klubu preda vanje dr. Franceta Bernika o temi «Sto let kulturnega po slanstva Slovenske Matice«.
27.	V klubu »Simon Gregorčič« v Gorici predavanje dr. Fran-
c.eta Bernika o temi «Sto le*j kulturnega poslanstva Sloven- j ske Matice«.
28 Predavanje Maria Magajne v mladinskem Slomškovem do- j mu v Bazovici o Finski s prj'| kazovanjem barvnih diapozl' | tivov.
19. Tiskovna konferenca Sindikš'! ta slovenske šole o nerešen®! vprašanjih slovenskega šol' | stva v Italiji.
29.	Pisatell Boris Pahor govori 1 2 3 * 5 6 * * * * * 12 osnovni šoli v Barkovliah čj sebi in o Simonu Gregorčič0 [
30.	Dramska skupina fantov iI1| deklet v Borštu priredi m0'J derno veseloigro v treh dejš'[ njih »Skupno stanovanje«.
31.	V Prosvetni dvorani v Gorfcl ci koncert «Koroškega okt? J ta« iz Ljubljane.
31.	SG uprizori na izrecno ;';elj0j v Kulturnem domu «Večefl slovenske sodobne draihati“| ke»
31 V Katoliškem domu v GofH ci kulturni večer posvečal11 katoliškemu tisku, s sodelO) vanjem skavtov.
31 V Borštu uprizori dramski j skupina fantov in deklet veseloigro v treh dejanj®; »Skupno stanovanje«.
P FTnftnTcT’(lK iHk
— 7
7. februarja 1955
TEDEN
Preteklo nedeljo se je v Trstu zaključila konferenca o tržaškem gospodarstvu, na kateri je imel glavno poročilo prof. Forte iz Turina. V debati se je oglasilo okrog 30 gospodarstvenikov in upraviteljev, ki so predložili skupno okrog 50 spomenic. Kovorila sta tudi predstavnika slovenskih gospodarski krogov in sicer Kmečke zveze in Slovenskega gospodarskega združenja. Čeprav je bila konferenca zanimiva, je vendarle bila pretežno platonična. Zanimivi pa so podatki, ki jih vsebuje spomenica družbe SIOT, ki bo gradila naftovod Trst-Bavarska, v kateri je rečeno, da bo že v prvem letu delovanja naftovoda prišlo v tržaški zaliv 600 petrolejskih ladij, v letu 1980 pa 1200 v enem samem letu. V spomenici se tudi predvideva, da bo tolikšno število ladij v znatni meri zaposlilo razne vzporedne gospodarske dejavnosti v Trstu in da se bo v Trst preselilo od 5 do 10 tisoč družin pomorščakov.
Medtem so bili objavljeni prvi podatki o januarskem prometu skozi Javna skladišča, ki je v obe smeri dosegel 150.000 ton, kar je znatno manj kot v januarju 1964.
Razburjenje zaradi nameravane preusmeritve dela v ladjedelnici Sv. Marka se še ni pole-g o. Delavci ladjedelnice so i-meli v četrtek zborovanje pred tovarno, župan pa je na seji tržaškega občinskega sveta sporočil, da je že interveniral v Rimu in zahteval pojasnila.
Spor v podjetju Crane-Orion zaradi najavljenih 112 odpu-f ov, je bil sporazumno rečen s tam, da so odpuste spremenili v začasne suspenzije. V sredo j 3 bila 24-urna stavka v tovarni papirja v štivanu, stavkali Pa so tudi delavci v podjetju Durissini..
Skupina slovenskih izvedencev, ki jo je sestavil in vodil deželni svetovalec dr. Jože Skerk, je bila sprejeta pri de-žalnem odborniku za načrtovanje dr. Cocianniju. Odbornik j‘h je seznanil z osnovnimi smernicami gospodarskega načrtovanja v naši deželi, izvedenci pa so mu prikazali nekatere specifične probleme v tem okviru.
Deželni svet $e je sestal v ponedeljek in v torek, ko je po daljši diskusiji tudi odobril zakon o organih za razvoj gorskih področij. Za zakon so glasovali KD, PSDI, FBI in PRI. Proti KPI in PSIUP, vzdržali Pa so se PSI in dr. škerk.
Obmejni osebni promet v januarju je presegel vse dosedanje rekorde v tem izrazito zimskem mesecu, saj je prešlo mejo v obeh smereh s potnimi listi in propustnicami nad 780 tisoč oseb, kar je skoraj 200.000 več kot lani januarja. O teh jih je prešlo mejo s propustnicami skoraj 600.000, s potnimi listi pa nad 180.000.
Včeraj in danes se je mudil v Trstu minister za turizem in Predstave Corona. Udeležil se je zasedanja koordinacijskega odbora Stainih italijanskih gledališč, se razgovarjal s predstavniki Verdija, Teatra Stabi-le, turističnih ustanov, si ogle-dal premiero protifašistične drame «Romagnola» v Teatro Stabile, si ogledal Kulturni dom in se tudi razgovarjal s Predstavniki slovenskega kulturnega življenja v Trsta. Podrobneje o tem poročamo na tržaški strani.
Naše kulturno-prosvetno življenje je hilo dokaj pestro. V Ponedeljek je v prepolni dvorani Kulturnega doma gostoval «Koroški oktet« in navdušil s svojim lepim petjem. V Slovenskem klubu je o svojem zadnjem romanu govoril pisatelj Boris Pahor, v p.d. ((Slavko Škamperle« pa je predaval Milče škrap o tržaški mladini v antifašistični borbi.
Po skoro triurni in burni debati na četrtkovi seji občinskega sveta v Gorici so demokristjani s pomočjo glasov fašistov zavrnili resolucijo opozicije, ki je predlagala, naj bi pri aplikaciji zakona 167 na področju goriške občine upoštevali pritožbe 151 direktnih obdelovalcev zemlje iz Štandreža, Podturna in Lobnika ter nč' bi v tem smislu spremenili načrt za vinkulacijo zemlje za gradnjo ljudskih hiš in po potrebi izbrali druga bolj primerna področja. Demokristjanski občinski odbor je trdovratno vztrajal na svojem stališču, da je treba načrt sprejeti v celoti in v tisti obliki kot ga je on predložil, ne da bi upošteval niti delne popravke, ki so jih predlagali dr. Sancin in drugi opo-zicijski svetovalci, da bi izlo-Čili iz vinkulacije vsaj tiste vrtove v Štandrežu, ki jih je celo občinski odbor priznal kot industrijalne in torej koristne. Demokristjani in fašisti so izglasovali predlog odbora ter delno sprejeli samo pet marginalnih prizivov od skupnega števila 151 vloženih. Se pred tem drugim glasovanjem s
svetovalci PSI, KPI in SDZ zapustili sejno dvorano iz protesta, ker župan ni pred glasovanjem pustil do besede svetovalca Černeta, in zaradi nedemokratičnega postopka na splošno.
Tako se je v svoji veliki ((demokraciji« občinski odbor po-služil tudi glasov fašistov, ki so izrecno proti vsaki demokraciji in ki so izkoristili to priliko, da se lahko uveljavi še en ukrep, ki je naperjen proti slovenski narodni skupnosti na Goriškem, saj gre v tem primeru povečini za slovensko zemljo v štandrežu in Podturnu. Opozicijski svetovalci so tudi napovedali, da se bodo o tej zadevi ponovno zavzeli za koristi goriških vrtnarjev, ko se bo začela splošna in podrobna razprava o goriškem regulacijskem načrtu, ko bo govora o določitvi zemljišč za nove stanovanjske in industrijske gradnje.
Industrijska kriza na goriškem se od tedna do tedna še nadalje zaostruje in za enkrat še ni izgledov kakega omilje-nja. Vodstvo tovarne SAFOG je najavilo nadaljnje skrčenje delovnega urnika na 24 ur tedensko za deset delavcev v skladišča. Tri sind. organizacije na Goriškem CGIL, CISL in UIL bodo imele jutri sestanek svojih tajnikov, na katerem se bodo posvetovali o skupni protestni akciji in splošni stavki, ki naj bi jo pripravili da bi z njo opozorili merodajne oblasti na nujnost učinkovitih u-krepov za omiljenje gospodarske krize na Goriškem.
Pred dnevi so bili goriški pokrajinski in občinski predstavniki v Rimu, kjer so imeli sestanek z urbanistom profesorjem Piccinatom in na pristojnem ministrstvu glede splošnega regulacijskega načrta za go-riško občino. Sporazumeli so se o njegovih glavnih smernicah zlasti kar se tiče prometnih zvez. V delegaciji je bil tudi sovodenjski župan Jože Ceščut, ki je povedal o tej zadevi stališče svoje občinske uprave, zlasti kar se tiče nameravane industrijske cone, ki bi segala tudi na sovodenjsko področje.
V Doberdobu so pred dnevi zaprli 4. in 5. razred tamkajšnje čipkarske šole, ker učenke, ki so bile v ta razred vpisane niso prihajale k pouku. Učenke pa niso prihajale v šolo zato ker je bila v teh razredih nastavljena za teoretičen pouk učiteljica, ki ne zna slovenščine, čeprav bi uprava šole lahko poskrbela učno moč, ki bi u-čenke poučevala v njihovem materinem jeziku.
PROSEŠKA ŽELEZNIŠKA POSTAJA, OBMEJNA POSTAJA ZA CARINJENJE UVOŽENEGA MESA IN ŽIVINE
Zgoniška občina bi lahko bila aktivna če bi dobila samo 50 lir na uvoženo žival
Letno gre skozi proseško postajo za okrog 180 milijard lir vrednosti mesa in živine
Proseška železniška postaja je tudi obmejna postaja za carinjenje uvoženega mesa in uvožene živine iz Jugoslavije in drugih vzhodnih držav, ki prihaja po železnici ali pa po cesti skozi mejni blok pri Fernetičih. Zato so tudi na proseški postaji zrasli veliki hlevi, skladišča in druge naprave, ki služijo uvozu mesa in živine.
Po zadnjih podatkih potuje skozi proseško železniško postajo za okrog 90 milijard lir vrednosti mesa in za okrog 90 milijard lir vrednosti žive živine v enem letu. Ta ogromni promet, ki znaša torej okrog 180 milijard letno, gre v celoti skozi roke nekaterih velikih uvoznih podjetij. Naj omenimo samo, da ocarinijo na proseški postaji v
vseh teh ugotovitvah, so zgoniški obtičala. Zvedeli pa smo, da zain-
enem letu od 500.000 do 600.000 glav živine. Samo iz teh skopih, toda velikih številk je razvidno, da imajo podjetja, ki delujejo na proseški postaji, ogromne trgovske posle, katerih dobičke ni mogoče kar tako oceniti, čeprav ni nobena skrivnost, da so zelo visoki.
Proseška železniška postaja leži v zgoniški občini. Naj nam čitatelji verjamejo ali ne, toda zgoniška občinska uprava nima od teh velikih poslov niti ene lire dobička. Zato je zgoniška občina že leta 1959 sklenila, da mora kaj ukreniti, da bo imela tudi ona nekaj od teh ogromnih poslov in da bo lahko z denarjem okrepila svojo dejavnost v korist vseh občanov. Občinski možje so dobro proučili položaj in so prišli do ugotoivtve, da bi se le dalo nekaj storiti. Najprej so ugotovili, da na proseški železniški postaji ni nobene javne tehtnice, s katero bi lahko tehtali meso, ki prihaja s kamioni in ga nato na
iiiiimMMiiiiniiiiiiimiitiiiiiMitiiiiMiiiiniiiniiiiiiiH
Obvestilo Kmetijskega nadzorništva
Kmetijsko nadzorništvo v Trstu sporoča, da bo od 8. februar, ja dalje, dokler bodo na razpolago sredstva, sprejemalo prošnje za dodelitev prispevka v višini 50 odst. za nakup naslednjih izbranih semen: Grah ((Čudežni« in ((Senator«, nizki grah v stročju, beli zgodnji «Kok» in «Dop crop«, nizki fižol za luščenje, «Borlotin iz Vigevana«, ((Holandski motovilec«, špinača «Viking» in «Gaudry», tržaška svetla kodrasta solata, tržaški zboljšani radič.
Prošnje bodo sprejemali na kmetijskem nadzorništvu od 8,30 do 12,30
Ogled vrtnarskih strokovnjakov v Miramaru
Skupina vrtnarskih strokovnjakov sl je te dni ogledala Miramar-ski park, v katerem bo nameščena 11. razstava cvetja, ki bo letos od 25. maja do 6. junija. Ogleda Mi-ramarskega parka so se pod vodstvom direktorja tržaške razstave B. Natrija, udeležili številni predstavniki italijanskih občin, ki bodo sodelovale na omenjeni prireditvi, ter strokovnjaki iz tujine. Na občini je po končanem ogledu sprejel goste ravnatelj tržaških vrtov Co-sma, v imenu tržaškega župana dr. Franzila pa jih je pozdravil odbornik dr. Verza.
Središče za zaposlitev brezposelnih delavcev
Tržaška občinska uprava je sklenila, da ustanovi v letošnjem letu več poučnih delovnih sredi.č za zaposlitev brezposelnih delavcev. V ta namen je občinski odbor sklenil, da zaprosi ministrstvo za delo za otvoritev sledečih centrov: delovni center s 15 delavci za pogozdovanje v Bošketu in pri Lovcu ter delovna središča s 45 delavci za arheološke izkopanine pri Sv. Justu, za ureditev prostora na Reški cesti, kejr bodo uredili otroško igrišče, in za gradnjo poljske ceste na Kontovelu, o kateri smo že obširno pisali in kjer so dela že v teku.
osnovi točne količine tudi ocarinili. Zdi se, da se sedanji postopek ocarinjenja tega mesa nanaša na težo mesa, ki je vpisana na tako imenovanem uvoznem spremljevalnem listu. Občinska uprava je menila, da bi bilo tudi v korist državne uprave, če bi carinski organi lahko na postaji nadzorovali težo uvoženega mesa. Zato je bila občinska uprava mnenja, da je treba zgraditi javno tehtnico. Po drugi strani pa se že mnogo let govori o nujnosti gradnje na proseški postaji zasilne klavnice za živino, ki prihaja v vagonih na pol crknjena, ter krematorija za živino, ki iz enega ali drugega razloga crkne po poti. Zlasti je nujno vprašanje krematorija, ker se je že pripetilo, da so morali v poletnih mesecih zakopati crknjene živali v nekč kraške doline, kar je zbudilo med prebivalstvom zaskrbljenost zaradi strahu, da bi mrhovina lahko zasmradila okolico z vsemi njenimi zdravstvenimi in higienskimi škodljivimi posledicami. Zaradi tega je zgoniško županstvo sklenilo, da zgradi na proseški postaji klavnico in , krematorij'.
Občinska uprava v Zgoniku je tudi ugotovila, da Ji zakon omogoča, da po izgradnji klavnice in krematorija lahko naloži trgovcem mali davek, ki naj bi znašal povprečno okrog 50 lir na glavo uvožene živine. Hkrati pa bi se morala občina obvezati, da bodo u-voznikom klali živino ali pa uničevali mrhovino brezplačno. Ce upoštevamo, da gre skozi proseško železniško postajo od 500.000 do 600.000 glav živine, potem bi občinska uprava, če bi dobila samo 50 lir na uvoženo glavo, dobila letno od 25 do 30 milijonov lir. Ta vsota, ki za tržaško občinsko upravo ne pomeni skoraj nič, pa bi zgoniško občino rešila vseh finančnih preglavic ter ji ne bi bilo treba več prositi prefekturo za kritje primanjkljaja. S tem bi letni dohodki zgoniške občine krili predvidene izdatke in bi bila občinska uprava aktivna, kar bi ji omogočilo tudi boljše gospodarjenje v korist vseh občanov.
Po vsem tem razmišljanju in po
Obvestila Kmetijske zadruge
Zima je prišla. Suha drva za kurjavo si lahko ogledate in kupite pri podružnici Kmetijske zadruge v Ulici Flavia 62.
Kmetijska zadruga išče dva vajenca. Prijavite se!
občinski, možje že leta 1959 sklenili, da kupijo od tržaške občine okrog 11.000 kv. metrov jusarskega zemljišča pri proseški postaji. Po oceni leta 1963, na katero je pristal tudi komisar za jusarska zemljišča sodnik dr. Palermo, so določili, naj bi zgoniška občina plačala tržaški občini zemljišče po 600 lir kv. meter. Zadevni sklep o nakupu tega zemljišča je zgoniška občina tedaj poslala v odobritev prefekturi. Doslej pa prefektura tega sklepa še ni odobrila, čeprav ji je dobro znano, kakšnemu namenu bi to zemljišče služilo. Poleg tega pa je treba tudi poudariti, da je tedanji tržaški podžupan in odbornik za javna dela prof. Cum-bat pismeno sporočil zgoniški občini, da je tržaška občina pripravljena prodati omenjeno zemljišče po dogovorjeni ceni. Zdelo se je torej, da ne bo več nobenih posebnih zaprek za uresničitev zamisli zgoniških upraviteljev.
Na žalost pa, kot smo že omenili, prefektura še ni odobrila sklepa zgoniške občine o nakupu zemljišča. Med tem časom pa je zgoniška občina, prepričana, da bo zemljišče gotovo kupila, sklenila s podjetjem Orlando dogovor, da zgradi tehtnico na proseški postaji pod ugodnimi pogoji za občinsko upravo. V ta namen so temu podjetju odstopili 2.000 kv. metrov zemljišča, ki naj bi ga kupili od tržaške občine. Ta zadeva je sedaj sicer rešena, ker je tržaška občinska uprava privolila, da da podjetju Orlando v zakup omenjeno zemljišče.
Ni pa še rešeno vprašanje nakupa vseh 11.000 kv. metrov. Nekatera zasebna podjetja, ki delujejo na proseški postaji, so nedavno ponudila tržaški občini, da odkupijo omenjenih 11.000 kv.m po 1.500 lir kv.m. S to ponudbo se je celotna zadeva sedaj še bolj zapletla, ker je hotela tržaška občina prelomiti dano besedo zgoniški občini in prodati .zemljišče zasebnikom bo višji ceni. Ce pa bi hotela zgoniška občina to zemljišče kupiti, naj bi ga plačala po ceni, ki jo ponujajo zasebniki. Ljudje pri tržaški občinski upravi, ki so to rešitev predlagali, dobro vedo, da se je bivši podžupan prof. Cumbat v imenu tržaške občine pismeno obvezal, da bodo prodali zgoniški občini to zemljišče. Hkrati pa tudi vedo, da krajevne uprave ne morejo kar čez noč najti denar za višje cene in da bi tako visoka cena nujno povzročila, da bi se morala zgoniška občina odreči svojemu načrtu.
Sedaj je celotna zadeva nekje
teresirani zasebniki pritiskajo na vse načine, da bi dobili od tržaške občine to zemljišče. Doslej pa še niso povedali, čemu jim bo to zemljišče služilo, medtem ko je znano, da bi ga zgoniška občina uporabila v javno-koristne namene.
Za zaključek naj samo omenimo, da bi morala prefektura čimprej odobriti sklep zgoniške občinske uprave iz leta 1963, tržaška občina pa bi morala držati dano besedo in prodati zgoniški občini omenjeno zemljišče po dogovorjeni ceni.
SLAVKO ŠTOKA
Uvožena živina na proseški postaji
									
MILIJARDE, KI RAZBURJAJO DUHOVE
V Rupi in Sabličah žive ukradenega otroka iz
potomci
Bonetov
Če bodo dokazali, da je bil tisti otrok poznejši niada-gaskarski kralj, pridejo v poštev kot njegovi dediči
Zadeva milijardne zapuščine, ki je deponirana v angleški državni banki za dediče nekdanjega »belega« madagaskarskega kralja, ki se je pisal menda Bonetti, je nemalo razburila tudi slovenske Bone-tije s kraškega področja na Gorl-
hiši; ena od njihove matere in druga od njenega brata. Obe družini sta se pisali Boneti in iz materine je bil otrok, ki so ga v prejšnjem stoletju neznanci ugrabili in odpeljali s kočijo ter ni bilo potem več glasu o njem. Njihovo
škem. O tej zadevi je izšel tudi 1 naselje je takrat spadalo pod žup-podrobnejši članek v letošnjem Ja- nijo v Opatjem setu. Morda bi tam
dranskem koledarju iz Trsta.
Te dn> smo se oglasi ji v Ožboto-vt gostilni v Rupi, ker so nam povedali, da spada gostilničarjeva mati tudi med potencialne dediče, ki pridejo v poštev za delitev omenjene dediščine. Mater smo dobili ko je sedela pri kuhinjskem okno pri popoldanskem počitku in ko smo vstopili je odlpžila Primorski dnevnik, ki ga je pravkar čltala.
«Naša mati je bila Iz Bonetov in nam je vedno pravila, da so iz njihove hiše ukradli mladega fantiča, ki so ga odpeljali z lepo kočijo proti Gorici«, je začela na naše vprašanje žena svoje pripovedovanje. Kdaj je to bilo? žena šteje sedaj 72 let in tudi njena sestrična Alojzija Legiša. ki živi v Sabličah ter je tri leta starejša, ne ve povedati kaj določnejšega o tej zadevi. Mati jim ni povedala niti, kako je bilo fantiču ime, niti ne morejo točno ugotoviti, kdaj so ga odpeljali.
Vsekakor je dejstvo, da sta že takrat bili v Bonetih v Dolu dve
še priporočila 72-letna Amalija Devetak, vd. Grilj iz Rupe, ki bi vsekakor rada prišla poleg, ko bo prišlo do delitve milijardne dediščine z Madagaskarja. Ali pa bo vse to ostalo le fata morgana, kot se je podobnih primerih že tolikokrat zgodilo?
imeli v župnijskih knjigah kaj za pisano, da bi se dalo izvedeti tudi za ime ugrabljenega otroka !n morda je kakšna pripomba o tem, kdaj so ga ugrabili? Zadeva vsekakor ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled. Tudi če bi ugotovili ime tega otroka in datum, kdaj je bil ugrabljen, bi bilo potem treba še vedno dokazati, da je bil ta otrok poznejši madagaskarski kralj, ki Je pustil omenjeno ogrom no premoženje v angleški banki za svoje potomce.
Prejšnji mesec smo pisali o sestanku pripadnikov družine Bonetti iz Ostlglie pri Mantovi, ki so se ga udeležili tudi pripadniki družin Bonetti iz Correggia v Emiliji, da bi se pogovorili o tej dediščini. Takrat Je bilo sklenjeno, da se bodo ponovno sestali v marcu. Ali naj gredo na ta sestanek tudi naši Bo neti kot potencialni dediči »strica z Madagaskarja«?
«Pomagajte nam, da bomo lahko dobili kakšna dokazila«, nam ie
BOLJUNEC
Pust se bliža svojemu koncu, čeprav je letos pustna doba precej dolga. V Boljuncu so se seveda že začeli pripravljati, da se bodo po svoji stari navadi tudi od letošnjega pusta dostojno poslovili. Pripravljalni odbor se je že sestal. Člani so se dogovorili glede sporeda in priprav ter si razdelili delo.
Tudi letos bodo seveda v Boljuncu spustili v vesolje pusta «Boljunik IV.» Vse kaže, da bo spored še bolj pester in lepši kot prejšnja leta. Tudi letos bodo gostom postregli na trgu s polenovko in repo ter domačo kapljico, in to brezplačno.
Praznovanje se bo začelo na pustno soboto, slavnosti zaključek, ki privabi vsako le o več gostov iz okolice in mesta, pa bo na pepelnico popoldne.
.............................................................................................................1.....................1.......................................iniiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiiiimiimii.iiiiimii..........muiiiiiiimiiuiiiiimimtmiuiiiM
IZ ZGODOVINE NAŠIH KRAJEV
NABREŽINA
Izvor imena- Prelomnica v življenju Nabrežine: železniška proga Trst-Dunaj Njeno bogastvo: kraški kamen
IIIIIIMIkllllliaiHIIIIIIIHIIllllllllllMlllllllinilll!tlllllllMIII|tl||||||ll|||||| llllt Hlinil || It || lil Ulil || lliiiiHll Hilli ||
LOVRE KUHAR-PREŽIHOV VORANC:
ZBRANO DELO VII. knjiga
(Nadaljevanje s 3. strani)
objavljanjem tistega Prežihovega leposlovnega dela, v katerem o-bravnava pisatelj kmečko snov in ki pomeni novo razvojno stopnjo v njegovem pisanju. Poleg prvega in drugega dela jam-niče sta urednika v dodatek uvrstila še fragmente doslej ne-natisnjenega drugega, tretjega, četrtega in šestega poglavja pr-vega dela, po doslej neobjavlje ni in neupoštevani rokopisni varianti, ohranjeni na Prežihovem vrtu. Zatem še drugo poglavje lz prvega dela po izvirnem, a ven dar s pisateljevo roko popravljenem tipkopisu, ki ga prav tako hranijo na nekdanjem pisate Ijevem domu. Vse to pa z namenom, da omogočita primerjavo z osnovnim ponatisom, ki te meljl na izdaji Slovenskega Knjižnega zavoda iz leta 1946. Nadalje sta v dodatku objavljeni še dve varianti sedmega poglavlja drugega dela, ki ju je pisatelj sam izločil in nadomestil tik pred natisom leta 1946. Knjiga pa ima seveda tudi opombe, ki jih je prispeval urednik Diago Druškovič. Ob citiranju korespondence In drugih virov razpravlja v uvodnih opombah urednik o nastanku romana, o bistvenih t-dejnih in estetskih elementih Jamnice, o popravkih in natisih.
Spričo predvojne in povojne politične in družbene angažiranosti pisatelja, predstavlja to gradivo o Prežihovem pisateljskem delu zanimiv prispevek k naši kutlurni in delno tudi politični zgodovini in je zato vredno vse pozornosti. Seveda Ima knjiga tudi običajne pripombe k besedilu.
O samem romanu ni, (la bi na tem mestu ponavljali ugotovljeno kvaliteto dela, saj vonn, da sodi Lovro Kuhar-Prežihov Voranc z vsem svojim pisateljevim ciklusom v vrh sodobne slo venske pripovedne umetnosti.
Ponovimo naj samo to, kar Je soglasno ugotovila kritika tn literarna zgodovina da sodi Jam niča med vrhunske stvaritve. To je roman, ki obravnava socialno problematiko koroške vasi v desetletju pred vrhuncem gospodarske krize, predstavlja monumentalno podobo življenja v rodnih Kotljah, epopejo Prežihove pokrajine v njenih krepkih, neuklonljivih samoraslih ljudi, močnih v volji in dejanjih. (Ravbar-Janež:	Pregled jugoslovanskih
književnosti). V novi izdaji, dopolnjeni z raznimi variantami teksta in urednikovimi izsledki o nastanku in okolnostih v zvezi z nastankom, bo Jamnica še bolj privlačna.
Sl. Ru.
Nabrežina se ni nekoč razlikovala od ostalih vasi naše občine; a od začetka prejšnjega stoletja dalje je ime tega takrat še neznatnega naselja postalo bolj znano kot ime marsikaterega mesta. Zaslugo moramo pripisati Trstu, zemljepisnim prilikam našega Krasa in našemu kamnu — marmorju. Trst se je začel naglo razvijati kpt obmorsko mesto (luka), ki je takratni Avstriji služil kot »okno v svet«. Jadrnice, odvisne od naravne pogonske sile (vetra) so naglo odstopale mesto parnemu kotlu in vijaku za ladijski pogon, ker je na-rastlemu pomorskemu prometu bolje služil parnik (Izum vijaka je pomenil ogromen napredek v pomorstvu Izumil ga je leta 1812 Josip Resel, rodom Ceh, po poklicu gozdar, ki je služil tudi v teh krajih). V Trstu se je kopičilo uvoženo in blago za izvoz. Prevoz na kopnel _ stari furmani s konjsko vprego —ni bil kos naraščajoči izmenjavi blaga; zamenjati ga je moralo bolj učinkovito prometno sredstvo. V ta namen so zgradili železniško progo od Dunaja do Trsta. Dali so ji naziv Južna železnica (nemško Sildbahn) To je bilo v letih 1853-1856
Začetek druge polovice minulega stoletja lahko imenujemo prelomnico v življenju Nabrežine in ostalih naših vaških skupnosti. To je eden od neštetih primerov, ki zgovorno dokazujejo, kako pomembnejši dogodki (politični, gospodarski, itd..) naglo preusmerijo življenje določenega kraja. Že sama gradnja 'e vnesla semkaj spremembe. Naši ljudje so se zaposlili pri delu zlasti kot težaki in vozniki, v naših kamnolomih so lomili in obdelovali kamen za železniške zgradbe in mostove.
Prav v naši srenji je kazalo
jo za prestop potnikov, namenjenih proti Benetkam, Vidmu in dalje v Italijo in obratno: odtod proti Dunaju in drugam. Temu je služil kratki železniški trak . proti Biviju. Na nabrežin-ski postaji so čakali na zvezo potniki z raznih delov Evrope in tudi od drugod. Zaradi velikega blagovnega in osebnega prometa je bila postaja temu primerno urejena in imela dovolj prostorov za uradovanje in stanovanje, dve čakalnici za potnike, prostorno restavracijo itd: V isti stavbi Je bil do konca prve svetovne vojne poštni u-rad kar je takratnim prilikam najbolje odgovarjalo. Vzdolž stavbe je bila v širini štirih tirov streha — rekli so ji hala — da se je promet bolj odvijal.
Malokje je bila tako živahna postaja kot ta. Baje se je sam cesar Franc Jožef, ko se je leta 1901 peljal v Gorico, pohvalno izrazil o njej, češ da je na lepi poziciji in praktično urejena. Nekaterim nabrežinskim in drugim očancem pa nista ugajala niti železnica niti postaja Menili so, da je vse to delo antikrista in da ne bo iz tega nič dobrega. Zanimive so bile njihove prerokbe, kakšne nesreče bodo padle na človeštvo ko bo železna kača lazila po zemlji železne ptice letale po zraku, golobradci imeli glavno besedo itd. Ni se znalo, od kod so te napovedi prišle, a očanci so jih z vso resnostjo osvojili. Ni se torej čuditi, če se niso te korenine hotele voziti z vlakom in so raje pešačile v Trst in nazaj. Seveda so to bili najstart-.j ši možje, že močno odmaknjeni od življenjske stvarnosti .
Uprava Južne železnice je to postajo imenovala po naši vasi. Za nas je bila Nabrežina, za Nemce in Italijane Nabresina. Torej v bistvu nobene razlike
rr-av v uusi srenji je Kastno j iujcj v	**Ww*v,
zgraditi večjo železniško posta-1 in vedno po naše. Držali so se
imena kot so ga prednamci ob svoji naselitvi dali svoji 'naselbini. Nad tem se ni nihče spotikal, kar je v normalnih in poštenih razmerah povsem razumljivo in naravno.
Prvotnim Nabrežincem so narekovali poimenovanje njihovega novega doma zemljepisni pogoji. Strma obala in nad njo izprane stene kraškega apnenca jih menda nista mikala, ker ni bilo tam na prelomnici kraške planote za njihovo domovanje ip gospodarstvo (poljedeljstvo) tako primerno mesto. Izbrali so svet severno od stare rimske (sedaj pokrajinske) ceste, ki je že od 2. stoletja pred Kr. r. vezala Oglej z vzhodnimi deželami, in tja postavili svoje domove. Iz par prvotnih družin se je naselje postopno množilo. S tem so se malo oddaljili od brega; ostali so še vedno ob bregu.
Ali ni torej naravno, če so svojemu naselju nadeli ime Nabrežina? Podobno ime ima za-selje v Istri, občina Boljun, ki mu rečejo Nabrežina.
Sicer imamo nešteto naselij in
zaselkov s predlogom «na» ali «po». So kraji Na bregi, Na bregu, Na brodu, Na griču, imamo Pobreče, Pobrež, Pobrežje, Pohorje. Le izgovarjava (naglaše-vanje) je različno zlasti pri imenih s predlogom «po», ki ga v dotičnih krajih naglašajo Tudi mi malo »mrcvarimo« našo Na brežino; Kraševci naglašamo 3. zlog (ži). vzhodni Slovenci, Hrvati in Srbi poudarjajo 2. zlog (bre). Ker radi izpuščamo samoglasnike (rečemo n. pr. »srn« namesto «sem») pravimo Nabržn — v Nabrežini, Nabrežincem pa rečemo Nabržinci.
To svoje ime je vas ohranila še nekaj let po svetovni vojni. Nedvomno je zvenelo preveč po naše in preveč očitovalo našo bitnost na tem kosu naše zemlje. Nacionalistični nestrpneži, ki so to zanikali, so se imena Nabrežina hoteli znebiti in so 29.3.1923 vas prekrstili v Auri-sino. Tega imena nismo prej nikoli slišali. Kje so ga iztaknili? Tako naj bi se bil imenoval potoček med Grljanom in Križem, ki da so mu rekli in še rečejo
Auresin, Laversin. Tako naj bi se že leta 1420 imenovalo tudi naselje na Krasu — naša Nabrežina. Torej prvotno Auresin ali Laversin, nato Nabrežina. Slovenci naj bi bili — po njihovo — to ime popačili v Nabrežino. Je pa še domneva, da ime Auri-sina izhaja iz «aurigena», češ da so Rimljani tukajšnji rumeni kamen zamenjali z zlatom (aurum). Bilo s to «Aurisino» kakorkoli, sodimo, da nima naše ime z njo nikakršne zveze. Prvič je vprašanje, če so prvotni Nabrežincl sploh vedeli za Auresin, drugič pa je nepobit-no, da si niso krajevnih imen kar slepo sposojali, ampak so jih prilagajali z zdravo pametjo. Kaj je torej bolj naravno kot to, da so svoje domovanje imenovali Nabrežino, če pa so bili malone na bregu! Istrsko zaselje Nabrežine gotovo ni povzelo svojega imena po grljan-sko-kriškem potoku Auresin.
(Nadaljevanje sledi) JANKO FURLAN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 4.9, najnižja 1.2, ob 19 uri 1.6; zračni tlak 1020.2 nestalen, vlaga 39 odst., veter 18 km severovzhodnik, sunki vetra 45 km na uro, nebo 5 desetin pooblačeno, morje rahlo razgibano, temp. morja fr.8
Tržaški dnevni
A
Danes, NEDELJA, 7. februarja Ksenija
Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 17.19. Dolžina dneva 9.59 Luna vzide ob 9.48 in zatone ob 22.18
Jutri, PONEDELJEK, 8. februarja
Janez
OBISK MINISTRA ZA TURIZEM IN PREDSTAVE V TRSTU
Minister Corona si je ogledal Kulturni dom skupaj z vsemi ravnatelji Stalnih gledališč
Minister je izjai/il, da je podpisal nakazilo za predujem na račun podpore Sllr Seznanjen je bil s stanjem Glasbeni; Matice - /ngotni/iln u gradnji novega italijanskega gledališča - Danes hn sprejel predstavnike SKD/, S D in D M
Minister za turizem in predstave si je ob svojem uradnem obisku v Trstu včeraj popoldne ogledal tudi Kulturni dom v Ul. Petro-nio. Pri vhodu je ministra popravil predsednik začasnega u-pravnega odbora Kulturnega dom dr. Frane Tončič, ki je predstavil ostale člane odbora. Ministru je v uvodnih besedah orisal velik pomen tega kulturnega doma za razvoj kulturnega življenja slovenske skupnosti v Italiji. Pojasnil je tudi, da je v domu sedež Slovenskega gledališča, ki ima pomembno vlogo v razvijanju kulturnih dobrin in še posebej važno vlogo v seznanjanju slovenskega prebivalstva z najvišjimi dosežki italijanske dramatike.
Na vabilo upravnega odbora so Istočasno z ministrom obiskali Kulturni dom tudi vsi ravnatelji italijanskih stalnih gledališč, ki so bili včeraj v Trstu na zasedanju koordinacijskega odbora in visoka funkcionarja ministrstva, generalni ravnatelj za predstave De Biase in generalni nadzornik Lo-pez. Predsednik dr. Tončič je nato predstavil ministru upravnika Slovenskega gledališča in druge člane uprave ter nekatere prisotne igralce.
Gostje so si ogledali najvažnejše prostore: dvorano, oder. električno kabino in se nato zadržali v krajšem razgovoru v prostorih bara. Tako o tehničnem kot estetskem izgledu Kulturnega doma so se čule najpovoljnejše izjave in izrazi občudovanja. Upravni odbor je ministru in ostalim gostom ob tei priložnosti tudi poklonil nekaj fotografij Kulturnega doma, publikacijo izdano ob otvoritvi in razne gledališke liste.
Program včerajšnjega ministrovega obiska v Trstu je bil naporen, saj je predvideval številne obiske in razgovore o raznih vprašanjih, ki spadajo v pristojnost ministrstva. O teh razgovorih je minister dal na tiskovni konferenci tržaškim novinarjem podrobnejše izjave:
Gradnja novega stalnega italijanskega gledališča:	Ta gradnja je
med glavnimi razlogi za ministrov obisk in je bil že na rpipistrstvu predložen načrt gledališča, ki naj se ga zgradi v Ul. Giustinianl. Pri pregledu načrta so izrekli več tehničnih pripomb, zaradi česar bo v kratkem prišel v Trst funkciaBaJ.-,,^,^^. ministrstva, ki je arhitekt in stro-, kovnjak za gradnje, da bodo vnesli razne spremembe. To so naredili, da se celoten upravni postopek pospeši, saj je ministrstvo mnenja, da je zahteva Trsta po stalnem gledališču povsem upravičena iz raznih razlogov.
V zvezi s splošno problematiko gledališč pa je minister dejal, da je treba ta vprašanja kompleksno urediti, tako da se na pravilen način urede odnosi med državo in med gledališči, tar tudi odnosi med stalnimi gledališči in primarnimi gledališči. V ta namen so se odločili, da sestavijo nov zakon o gledališčih, za kar služi kot dragocena priprava tudi sestanek koordinacijskega odbora ravnateljev stalnih, gledališč, ki se je vršil v Trstu. Prvi konkretni korak pa bodo naredili 16- februarja, ko se bodo v Rimu sestali strokovnjaki, ki bodo pričeli z razpravo za sestavo zakona.
Na vprašanje novinarjev glede gledališča «Rossetti» pa je minister dejal, da gre predvsern za odločitev lokalnih oblasti, ki so dale prednost gradnji novega modernega in ustreznega gledališča, ki bo lahko služilo za razne potrebe. S tem pa ni rečeno, da so
Minister - Achille Corona na sestanku koordinacijskega odbora Stalnih gledališč
Ob 50-letnici odvetniko va nja dr. Karla Ferluge
št*
Člani društva «Pravnik» v Trstu so sinoči v intimnem krogu proslavili 50-letnico odvetnikovanja znanega tržaškega slovenskega odvetnika dr. Karla Ferluge, ki bo kmalu, duševno in telesno čil, obhajal tudi SO-letnico svoje življenjske pravde, saj se je rodil na Opčinah leta 1885.
Predsednik društva «Pravnik» dr. Tončič je ob tej priložnosti orisal vzorno vlogo, ki jo je dr. Ferluga odigral kot starešina slovenskih pravnikov na Tržaškem in poudaril spoštovanje, ki si ga je s svojo korektnostjo ob istočasni ohranitvi zvestobe svojemu slovenskemu ljudstvu tekom svoje dolgoletne poklicne dejavnosti pridobil tudi med italijanskimi kolegi, kateri so mu pred kratkim v imenu odvetniške zbornice v Trstu kot prvemu slovenskemu odvetniku podelili zlato spominsko medaljo.
Po prisrčnih čestitkah k pomembni obletnici je društvo «Pravnik» podarilo slavljencu le-sliko kraške pokrajine obe-
nem s priložnostno karikaturo, o-be delo slavljenčevega dolgoletnega prijatelja in sodelavca v študentovskih organizacijah dr. Hla-vatija.
se odločili samo za to možnost in so se prav včeraj . dogovorili, , da bodo predali preučitev vprašanja, obnovitve «Rossettija» ustanovi ETI (Ente Teatri Italiani); ki sedaj že vzdržuje 36 gledališč v Italiji.
Ne. vprašanje našega dopisnika o pogojih delovanja Kulturnega doma in o omejitvah, ki še vedno obstajajo v licenci, ter tudi o konkretni pomoči Slovenskemu gledališču, je minister odgovoril, da je prav te dni podpisal ček za predujem na po zakonu predvidene podpore za primarna gledališča. Tudi s tem se konkretno izvaja zakon, ko se je uvrstilo slovensko gledališče v okvir primarnih' gledališč, kar je dolžnost italijanske demokratične ureditve. Glede drugega vprašanja pa je minister dejal, da je bila odstranjena glavna ovira za normalno poslovanje, ki je prepovedovala pobiranje vstopnine, in da se sedaj v Kulturnem domu lahko normalno vfše predstave za kul. turne potrebe slovenskega prebi-TaltfWU U r -~
Problematika opernih gledališč je zapletena, ne samo v tržaškem primeru temveč po vsej Italiji. Po eni pjati obstajajo dolgoletne pomembne tradicije, po drugi pa je treba upoštevati resna finančna bremena države in njene možnosti. Tudi tu bo treba z novim zakonom urediti odnose in predvsem določiti obveznosti države, za kar so upravniki gledališč že sestavili zakonski osnutek. Iz drugih virov pa se je izvedelo, da je minister-v razgovoru s predstavniki gledališča »Verdi« menda obljubil ((pravičnejšo razdelitev torte«.
V zvezi s turističnimi vprašanji je minister dejal, da je z velikim zadovoljstvom slišal podatke o naraščanju turizma na našem področju, kar je nedvomno tudi odraz splošnega razvijanja turizma, saj je turizem lani po uradnih podatkih prinesel devizni dohodek tisoč milijonov dolarjev in prekosil vsa pričakovanja. Ustvariti je treba primerno ozračje in upoštevati turistične zahteve s strani vseh uradov pri različnih ukrepih, gradnjah itd. Kot primer je navedel gradnjo cest, kar v polni meri velja za naše področje in o čemer je bilo s predstavniki turistične ustanove podrobno ,• govora.
Minister je prišel v Trst včeraj zjutraj ob 8. uri, dopoldne je obiskal najprej županstvo, nato pa deželno upravo. Udeležil se je otvo. ritve zasedanja koordinacijskega odbora italijanskih stalnih gledališč in nato sestanka upravnega sveta Pokrajinske turistične ustanove. Popoldne je bil minister najprej v Kulturnem domu, nato je bil na prefekturi sestanek s predstavniki lokalnih italijanskih gledališč, kateremu je sledila tiskovna konferenca.
Zvečer je bil minister na sedežu PSI, kjer ga je pozdravil tajnik tržaške federacije Pittoni in kjer | se je sestal s socialisti, ki so na odgovornih mestih raznih kulturnih ustanov. Tako sta člana upravnega sveta gledališča Verdi in Tea tro stabile dr. Decleva in dr. Ma-gliperi obrazložila ministru zahteve in potrebe teh dveh ustanov.
Dušan Hreščak, predsednik Glasbene matice pa je govoril o po membnem koncertnem delovanju te ustanove, ki prejema sicer o-krožnice o .podpori Koncertnih de javnosti," ki pa na vloge ni dobila niti odgovora.' Minister se je za stvar zanimal in zahteval podrobno dokumentacijo, mu jo je Hreščak - izročil skupno s prepisom zadnje vloge.
Filibert Benedetič, tajnik Slovenskega gledališča, pa je seznanil mi. nistra predvsem z vprašanji, povezanimi s statutom gledališča, ki je sicer res izenačeno z vsemi italijanskimi gledališči, ki pa ima tudi specifična vprašanja in težave, saj gre za gledališče, ki ima objektivno stalen značaj. Istočasno se je tudi zahvalil ministru za dosedanje razumevanje do problemov slovenskega gledališča. Minister je zagotovil, da ne bo nobenih diskriminacij do slovenskega gledališča in je povedal, da so ugodno rešili prošnjo za izdajo predujma na predvideno državno podporo.
Končno se je minister še razgo-varjal z namestnikom župana dolinske občine Marinom Bandljem o možnosti turističnega razvoja in valorizacije Glinščice ter celotnega področja občine.
Pri razgovorih je sodeloval tudi osebni ministrov tajnik D’Onofrio.
Zvečer je minister prisostvoval gledališki predstavi v Teatro stabile, kjer so dajali zanimivo antifa-, šistično delo «Romagnola».
Danes dopoldne bo minister u- ] Glasbene matice in Slovenskega radno sprejel predstavnike Sloven- gledališča, ogledal si bo gledališče ske kulturno gospodarske zveze,1 Verdi in ob 11.30 zapustil Trst.
iiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiaiimmiiimiiiiuiiiiaiiuiKimimmiiiHiiiiiimiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pred prvo sejo pokrajinskega in nabrežinskega odbora
Predstavniki štirih strank parafirali sporazuma o odborih
Zadnje spremembe so vnesli na dveh sestankih predstavnikov strank in svetovalcev, ki sta bila ob koncu tedna
Včeraj so predstavniki KD, PSDI, PSI in SS parafirali sporazume o sestavi odborov v tržaški pokrajini in devinsko-nabrežinski občini. Zadnje izpremembe so izdelali na dveh sestankih predstavnikov strank itf' izvoljenih svetovalcev, ki so bili (iti koncu- tedna.
Politične in upravne sporazume ta, iprečilala-. na prvih sejah: v edeljek , na seji devinsko-nabre-,
___skega sveta bodoči župan Drago
Lpgiša, v torek pa bodoči predsednik pokrajine Savona.
Odslej 1000 lir globa v vozilih Acegata
Vodstvo Acegata sporoča, da so pristojne oblasti določile globo v višini 1000 lir v primerih kršenja določil pravilnika glede prevoza z mestnimi tramvaji in filobusi. Te pravila se nanašajo na dolžnost potnikov, da imajo vozni listek oziroma izkaznico ali mesečno karto in da spoštujejo druga pravila Kdor ne bo imel voznega listka itd. bo moral plačati omenjeno globo, ceno listka in še 30 lir takse
stavka, ker vodstvo ne spoštuje določb delovne pogodbe. Jutri se bodo začela na sedežu podjetja pogajanja za rešitev spora.
Tudi delavci podjetja Vinicola Europea so stavkali 4 dni zaradi notranjih zahtev. V podjetju je za-
Občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu
Dne 11. februarja 1965 ob 9. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4, Redni-letni občni zbor sindikata -slovenske šole v Trstu z naslednjim dnev. nim redom:
1. otvoritev, 2. izvolitev predsedstva občnega zbora, 3. branje zapisnika lanskega občnega zbora, 4. poročila:	tajništva, referentov,
blagainika, nadzornega odbora in razsodišča, 5. razprava in sprejem poročil, 6. razrešnica, 7. volitve novega odbora, 8. predlogi, 9. razno.
Vsi, ki žele predložiti kak predlog, naj ga pismeno predlože odboru sindikata slovenske šole. Ul.1 F. Filzi, 8/1, do 10. februarja.
Odbor
Obvestilo
izletnikom
v Prago
Prosimo vse izletnike v Prago, da poravnajo drugi obrok vpisnine, in sicer 6.000 lir. Tudi drugi obrok se vplača na mestu vpisa, in sicer do 10. februarja.
Vse prijavljene tudi prosimo, da si do meseca marca oskrbijo ali uredijo svoj potni list, tako da bomo lahko poskrbeli za raztegnitev veljavnosti na Češkoslovaško.
Uredništvo
V Dalmacijo in Grčijo
Potovalni urad «Aurora» priredi od 25. do 30. maja 1965 križarjenje z motorno ladjo «Jadran» po Dalmaciji in v Grčijo. Cene od 39.000: lir dalje.
Informacije in vpisovanje pri po-; tovalnem uradu «Aurora», Trst, Ul.1 Cicerone 4, tel. 29-243.
Včeraj-danes
ENA10TT0
Natečaj št. 6
ZMAGOVITI STOLPbT
poslenih 30 delavcev,
Tatovi v skladišču vina in likerjev
Neznanci so ponoči vdrli v skladišče vina, olja in likerjev, ki ga ima Paolo Zanzi iz Ul. Rittmeyer št. 13 v Ul. Rigutti. Odnesli so 23 steklenic likerjev, 5 litrov boljšega vina, 6.000 lir v gotovini ter vložene češnje in grozdje.
Trav gotovo so malopridneži dobro poznali kraj, ker so najprej preskočili ograjo gradbišča, nato sn zlezli čez dva metra visok zid, da so lahko prišli do skladišča. Z železno palico so razbili okno, da so lahko prišli skozi okno v skladišče Vrnili so se po isti poti, ob povratku pa so si pomagali z lestve. da so lahko šli čez zid, saj bi sicer ne mogli odnesti s seboj steklenic. Lastnik je zapazil tatvino, ko je zjutraj prišel v skladišče in le zadevo takoj prijavil komisariatu javne varnosti v Ul. Rigutti.
Pešec jo je podrt
Sinoči so s pridržano prognozo sprejeli na ortopedski oddelek 61-letno Angelo Vitez vd. Breucic iz Ul Sinico 74. Zenska je povedala, da je dopoldne šla po pločniku v Ul. Ginnastica in da jo je podrl neznani pešec, ki se mu je zelo mudilo. Pri padcu si je ženska zlomila levo nogo.
Družabni večer v p. d. Barkovlje
Prosvetno društvo Barkovlje priredi v soboto, 13. februarja, ob 20. uri družabni večer s pokušnjo domačih vin in srbsko specialiteto. Za prireditev je že zdaj veliko zanimanje med Barkovljani in sosedi.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 6. februarja 1965 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo "pa je 15 oseb.
UMRLI SO: 86-letni Antonio Bo-nin, 86-1 e tna Maria Blascovich vd. Angelini, ' 65-1 etni Massimino Curelll, 41-letni Raul Girotto,- 68-letni Ago-stino Mayer, 71-letna Ma-ddalena Cotič vd. Mona-ro, 84-detna Francesca Cecchi vd Martellam, 41-letna Eli-de Masotti por. Radini, 78-ietna; A-da-lgisa Plusnik vd. O-rsetti, 53-letni Giuseppe Ban, 88-letna Čarobna Furlan vd. Meneto, 81-letna Klena Vo-u-ch vd. Klettehhamer, 65-letna Antonia Grassi vd. Tonom, 65-letna Antonia Mo-de-c vd. Maizen, 66-letni Domenico Manga-no.
OKLICI: karabinjer Sereno Leder in delavka Euge-n-ia Piccotti, trgovec Luciano Cose-ntino in uradnica Tere-sa Odorico, finančni stražar Giovan- | ni Foccis i-n gospodinja Valentina Pc-risslmotto, pleskar Luciano Mattiussj in delavka lldegarda Vovk, radioteh-riik Francesco Apollonio In uradnica Mire-Ua Umla-uf, trg. pomočnik Livio Benci in trg. pomočnica Ada Godina, pleskar Alfredo De Luca in frizerka Livia Fabian, slaščičar Gior-gio Ser ra in trg pomočnica Laura Novel, delavec Giovanni Maria P1-ga lin gospodinja Amelia Maria Dori o; elektrorr.ehanik Antonio Segulin in . trg. pomočnica Liredana Ziani, pleskar Marcello Vittori in trg. pomočnica Noriš Miani, sel Gualtiero Trqtia ‘n gospodinja Iolanda Barbo, tehnični uradnik Stenio Burolo in trgj pomočnica MfreUpi Penfiiaj karabinjer Francesco Cristantlelh in delavka Emilia Luigia Rottero, natakar Renato , Porto m gospod,njg Liliana Pečini, zobotehnjk Mauro Šclhri in gospodinja Grazrella Tognan,*’ tiskar Seijgio Dovier in trg. pomočnica Maria Cappellari, karabinjer Nicola Ma. stromatieo in gospodinja Antonia Nico, kmfct Giuseppe Fornasier in gospodi-njat Luigia D’Andrea, delavec Franco Mauro in delavka Erminia Mizza, karabinjer Alfio Pappalardo in frizerka Norma Cattai, delavec Santo Bublclch in delavka Luciana Valen-tinuzzi, inštalater Renato Casali in , gospodinja Annamaria Orlini, električar Gaidino Cheber ir. gospodinja Edvige Crevatin, mehanik D.-sma Na-dalutti in gospodinja Nives Padoam, elektrotehnik Alessandro Fonda in gospodinja Eleonora Grahonja, mehanik Odorico Trevisan in uradnica Li-cia Debore, inženir Tullio Cargnel-lo in gospodinja Maria Pisent, oficir mornarice Bruno Muschiati in gospodinja Flavla Grili, varilec Luciano Klatowsky in trg. potnica Maria Luisa Zanutti.
Bari ....		.	7	I
Cagliari . .	.	- 70	2
Firence . .	#	. 57	X
Genova		.	9	1
Milan	#	. 59	\
Neapelj . •	c	. 52	X
Palermo . .	*	, 59	X
Rim .	•	. 11	1
Turin . . .	#	. 66	2
Bencike .	•	.	.	7	1
Neapelj II	•	. 58	X
Rim 11 .	.	•	. 58	X
PROVIZORIČNI za zmagovalce z 12 točkami		dobitki	
lir 5.469.000
11 točkami
lir 149.700
Id točkami
lir 14.900
Dokončne kvote določi o-srednja komisija
*
Ohranite odrezek <la boste imel) pravico do nagrade
: Slovensko gledališče v Trstu j
: ' ........... !
PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU
0*
S DANES, 7. t. m. ob 16. uri
ANGELO BEOLCO - RUZANTE
! LA MOSCHETA
:
ali komedija o finem govorjenju
ZADNJIC! Globoko znižane cene !
V petek, 12. februarja ob 20.30 PREMIERA MARCEL ACHARD
LIPE ZA LUNO
komedija v treh dejanjih
Režija: ŽARKO PETAN
Prodaja vstopnic vsak dan od It. do 14. ure ter eno uro pred |; pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.	1;
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<xxxxxx>c<>o**e***e*^*boooooo<zvN •♦♦♦♦♦♦♦♦♦ oooooooooo****«»*«
LOTERIJA
BARI	7	75	2	86	69
CAGLIARI	7«	39	6	23	65
FIRENCE	57	51	62	83	76
GENOVA	9	15	82	50	86
MILAN	5»	86	68	19	49
NEAPELJ	32	38	81	61	68
PALERMO	39	69	55	77	34
RIM	Tl	58	70	88	7
TURIN	66	52	49	64	10
BENETKE	7	8	32	58	24
A7A'0.5AL71/;A7
predvaja c|9nes, 7. t. m. ob Tt. Uri film:
, LETARD0NE
(TRDOGLAVKE)
Igrajo: FRANCK, INGRASSIA in VIANELLO
Podpis odloka
o finančnih normah
Iz Rima je prišla vest, da je predsednik republike Saragat podpisal zakonski odlok z normami o uresničenju deželnega statuta, kar se tiče deželnih financ. Zato bo lahko deželni odbor po objavi odloka v Uradnem listu predložil deželnemu svetu proračuna za lansko in letošnje leto.
Stavka
v podjetju Durissini
V	kovinarskem podjetju Durissini je trajala ves pretekli teden
....................................i......................................
morilec prodajalca knjig prepeljan v cohonko
V	umski neuravnovešenosti De Luca glavni vzrok krvavega zločina?
Pred časom je hotel naredili samomor in si je prerezal žile . Zdi se,
Ban očilal, da je tat, ker mu je prodal ukradene slike
DNEVNA SLUŽBA LEKARN U. 2. - 7. 2.)
Alla Salutc, Ul. Gluha 1; Benus-sl, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul, O-riani 2; Vernari, Trg Valmaura 11; D'Ambrosl, Ul. Zorutti 19:	Croce
Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasi-ni, Trg Liberta 6; Testa d’oro, Ul. Mazžini 43.
Služba lekarn od 13. do 16. ure
Alla Salute, Ul. Giulia 1; Benus. sl, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. O-riani 2; Vernari, Trg Valmaura 11,
NOČNA SLUŽBA LEKARN U 2. - 7. 2.)
D’Ambrosi, Ul. Zorutti 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasi-ni, Trg Libertž 6; Testa d’oro. Ul. Maizini 43.
Mali oglasi
AKO STE JUGOSLO VENSKI GRA-D.IAN i ste radili u ZapadnoJ Nje
mačkoj, onda nam se Javite jer če. mo Vam lsplatHi porez, socialno o-siguranje i pare za osustvo koje ste uplačivali za vrljeme Vašeg borav-ka u Zap Njemačkoj. Odbici u Nje-mačkoj iznose do 35% °d Vaše za-rade i mogu se djelimično vratiti. Sporučite samo Vašu adresu na: Ured E. Walter 7-Stuttgart — Sillen-buch, Postfach' 33, Zap. Njemačka.
FRIZERKO-ESTEZ1STKO (tudi dve prijateljici) resni m frizerja, priprav, ljeni se seliti v Reggio C. Hrana, stanovanje plačano. Plača visoka, mesto stalno. Javiti se pri Nicolai, Via Matteottl 38. Telefonirati od 13. do 15. ure na št. 744-11.
PRI MAGA/.Z1NU FELIUE - Trst. Ulica Carducc. 41, DOBITE: ženske, moške m otroške dežne plašče, bun de, hlače, Jopiče in srajce najboljših vrst in znamk do najnižjih cenah
VESPE LAMBRETE, vse potrebščine In nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenah dobite pri A.M.A.R. — Trst, via del Bosco N. 6 — Tel. 41-946
PRI kAUTO STILE« Trst, Via U. Foscolo, 8 — blizu Trga Garibaldi — dobite vse potrebno za avtomobile. obloge, tepihe, električne baterije, verige «antigelon itd. po zelo ugodnih cenah.
IŠČEMO VAJENKO, plača dobra. — Krojaški salon Mozetič, Trg Garibaldi 11-1.
OB MORJU KUPIM hišico. Preure-diiim za oddih, Kunaver, Ljubljana, Prečna 8
17-LETNO DEKLE Išče uradniško de lo kot začetnica; Je vešča stenodati-lografka z znanjem slov. in ital. Na. slov na upravi lista v Ul, sv. Frančiška 20.
da mu je
er sta nadaljevala s precej raz-
Predsinočnjim so 39-letnega ple-1 kj-skarja De Luco, ki je priznal, da burkano_ diskusljo;
je v pijanosti in jezi ubil 53-letne-ga Giuseppa Bana, premestili iz urada letečega oddelka kvesture v Koronejske zapore. Medtem agenti omenjenega oddelka ood vodstvom dr. Cappe nadaljujejo s preiskavo. da bi razčistili vse ozadje ln morebitne vzroke, ki so morilca privedli do takega zločina. Izvedelo se je, da si je pred dobrim mesecem De Luca hotel vzeti življenje in si je v ta namen prerezal zapestje s črepinjo razbite steklenice. Tudi jo zadevo hočejo preiskovalni organi proučiti, ker vse kaže. da gre za človeka, ki ni popolnoma uravnovešen. De Luca vztraja pri svoji trditvi, da se ne spominja dobro, kako ie umoril svojega znanca Bana, In pravi, da Je bil tedaj pijan in ves iz sebe zaradi jeze. Bil je skupaj z Banom ln mu je pomagal spraviti dva vo žička v skladišče, nato sta odšla i ln sta se spet vrnila v skladišče,
Pravijo, da sta Imela Ban in De Luca kupčije in da je De Luca prodajal Banu knjige in slike. Morda je včasih Ban osumil De Luco, da mu je prodal ukradene slike in
mu je to očital. Ni izključeno, da se je prav zaradi tega De Luca hudo razjezil in v divji jezi umoril Bana. Vsekakor bodo preiskovalni organi še temeljito proučili vse okoliščine, da bodo lahko ugotovili vzroke zločina.
Sintetične preproge
in preproge za hodnike iz plastike «Balatum» in «Meraklon». Moderno pokrivanje podov s plastiko, gumo, «Moquette» tn ploščice «Rikett». Hitra naprava s specializiranim osebjem. A.R.P. ITALPLAST, Trst. Trg Ospedale št. 6, Tel. 95-919.
A. PERTOT
TRST, Ul. Ginnastica št. 22 - Tel. 95998
Samo en teden razprodaje ostankov po izredno nizkih cenah
Ne zamudite priložnosti!
Slovenska prosvetna zveza
priredi
v nedeljo, 14. fehr. ob 17. uri v KULTURNEM DOMU Ul. Petronio 4
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Spored:
Nagovor pisatelja BORISA PAHORJA
Nastopijo zbori:
Slovenec — Boršt Lipa — Bazovica Briški grič — Števerjan Valentin Vodnik — Dolina Veliki Repen Slovan — Padriče Srečko Kosovel — Ronke Gallus *- Trst Prosek - Kontovel Vesna — Križ
Razdelitev priznalnih diplom Združeni zbori
Gledališča
VLHDl
Danes ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih ..Ples v maskah« Giu-I seppa Verdija z istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi.
V	torek ob 20.30 tretja predstava opere • ..Ples v maskah« za red B v parterju in ložah ter za red A na balkonih in galerijah.
V	pripravi je Rosselhnijeva opera ..Pogled z mosta«. V glavnih vlogah bodo nastopili Nicola Rossi-Lemeni, Sofia Bandin. Gianna Galli, Aldo Bettion, Giovanni Oiminelli in Mario Basiola.
TEATRO STABILE
V	Avditoriju danes ob 17. uri za
red D ob 20-letnici osvoboditve «Ro-magnola« Luigija Squarzine.
V	Avditoriju danes ob 21. uri s sodelovanjem CUC predvajanje filma ..Sonce še vzhaja« Iz ciklusa ((Smisel odporništva«.
Vstopnice so v predprodaji v soboto od 11. do 14. ure ter uro pred začetkom pri blagaj-' '"hi v Kulturnega doma.
Vstopnina 400 in 300 lir
Prosvetno društvo «IGO GRUDEN« — Nabrežina
priredi dne 11. februarja t. 1. ob 20.30
v dvorani prosvetnega društva
PREŠERNOVO PROSLAVO
Na sporedu Je govor o Prešernu, recitacije, branje prizorov iz igre ((Nagelj s pesnikovega groba«, nastop nabrežinskega šolskega zbora.
Vstop prost
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO prireja
PLANINSKO PREDAVANJE S ŠTEVILNIMI DIAPOZITIVI DR. RAFKA DOLHARJA
ki bn govoril o
<i Smučarskem alpinizmu v naših in tujih gorah*
Predavanje bo v dvorani Kulturnega doma 15. februarja ob 20.30.
Nazionale 14,30 «H grande sentlero« Technlcolor. Richard VVidmark. Car. roli Baker, Karl Malden.
Arcobaleno 14,30 «Nudo, crudo e...« Technlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 13.30 «L’uomo che non sa-peva amare« Technicolor. Alan
' Ladd, Archie Moore, Carroll Baker,
Fenice 14.00 ((Agente 007, missione Goldfinger« Technicolor. Sean Con-nery.
Grattacielo 14.30 «Le bambole« Gina Lollobrigida, Nino Manfredi, Elke Sommer Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 14.00 «Sfida a Rio Bravo« Technicolor. Guy Madison.
FHodrammatico 14.30 «5 vittime del-1’žssasslno« Joahim Fuksberger. — Prepovedano mladini pod 14. letom
Aurora 15.00 «L’oltraggio» Prepove dano mladini pod 14. letom.
Cristallo 15.00 «11 magnifico cornu to« Claudia Cardinale, Ugo Tognaz z.1. Prepovedano mladini pod 14. le to m.
Capitol 14.00 «Vangelo secondo Mat teo» Pasoliriijev film.
Garibaldi 15.00 «1 nomadi« Teehnico lor. Robert Mitchum, Deborah Kerr Peter Ustinov.
Impero 15.00 «Per un pugno di dol. lari«.
Vittorio Veneto 14.30 «11 diario di lina cameriera« Jeanne Moreau. — Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 14.00 Alberto Sorrentino, Vera Sabrin ln Parnel Pitti v reviji «Tic-Tac» Na platnu «11 leorie di S. Marro« Technicolor. Gordon Scott. Zadnji dan.
Astra 15.00 «11 comandante«.
Astoria 14.00 «La pista degli elefan-ti« Technicolor Elizabeth Taylor.
Abbazia 14.30 «11 cucciolo« Technlcolor. Gregory Pečk.
Ideale 14.00 «1 due evasi di Sing Sing« Franchl, ingrassia.
Skedenj 14.00 «Le tardone« Franchl, Ingrassia, Vianeilo.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Ivan Cankar priredi v svojih prostorih v Ul. Mon-tecchl 6 v petek 12. t.m ob 20.30 predavanje ((Potovanje v Tokio«. Pre. daval bo Bruno Križmančič ter prikazal film o zadnjih olimpijskih i-grah. Vljudno vabljeni člani m. prijatelji društva.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. Srečka Viteza daruje Josip Starec 1000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Josipa Jankoviča daruje Marija Stibelj 1000 lir za Dijaško matico.
Mira Kojanec iz Nabrežine daruje 1000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Srečka Viteza darujejo bratje dr Milan, Stanko tn Dragotin 10.000 lir z? Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Srečka Viteza daruje skupina mladih 1600 ljr za Dijaško matico in 1600 lir za Glasbeno matico.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub «L. Košir« bo imel redni sestanek danes 7. t.m. v klubskih prostorih, Ul. Mon-tecchi 6, od 10. do 12. ure, kakor vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu. Člani, ki želijo ponuditi svoje zbirke za klubsko razstavo ali za razstavo v Idriji, naj se zglasijo čim-prej v klubu.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so najino ljubo sestro
MIMI MANZONI
spremljali na njeni zadnji poti in jo počastili s krasnim cvetjem. Posebna zahvala preč. g. župniku za spremstvo, vsem pevkam in pevcem za ganljivo petje. Dolžni smo posebno zahvalo g. dr. Milanu Star. cu za požrtvovalno zdravljenje naše ljube Mimi.
Žalujoči sestri ANTONIETTA in LINI Prosek, 7.II.1965.
Z AH VAL A
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob bridki izgubi našega dragega
SREČKA VITEZA
Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti in na kateri koli način
počastili njegov spomin.
Zena Lidija, otroci Marica in Rafko, bratje dr. Milan, Stanislav in Dragotin ter ostali sorodniki
Trst, Beograd, 7.II.1965.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Pijana sta vozila avtomobil s hitrostjo 100 km na uro
Na policajev poziv sc nista ustavila in bi ga sko-raj povozila - Obsojena na izredno milo kazen
Pred sodnikom Valerianijem sta , se morala zagovarjati 21-letna Vito Vlttori lz Ul. Castagneto 29 in Glor-gio Gagliardo Iz Ul. Cologna 14.
Dogodek, ki je mladeniča pripeljal pred sodnike, zadeva razne kršitve cestnega zakona, kjer, pa je glavno vlogo igral alkohol.
Bilo je ponoči med 23. in 24. decembrom lani (minilo je torej nekaj več kot mesec dni), ko sta dva agenta letečega oddelka opazila na Obali Nazario Sauro avto fiat 500. ki Je divjal s hitrostjo okoli 100 km na uro. Marešal Aulio Caro-Presl je ukazal agentu Perlniju, haj s signalno lopatico ustavi neprevidnega voznika. Perini se je Postavil na sredo ceste, toda le za las je manjkalo, da ga ni vozilo Podrlo na tla. Agent je odskočil vstran ter si le slučajno rešil življenje.
Takoj nato sta agenta začela zasledovati brezumnega voznika. Dohitela sta ga šele na Korzu, in sicer nad križiščem z Ul. sv. Katarine. ■ Policist je zapeljal svoj avto tik ob vozilo ubežnika ter ga prisilil, da se je ustavil.
Tako se je začela sodnijska afera, ki je v teh dneh pripeljala mladeniča pred sodnike. Policista sta namreč takoj opazila, da sta bila oba potnika vinjena. Prepeljala sta Jh v splošno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili pri obeh po-jnanjkanje telesnega ravnotežja, jecljanje in podobne simptome, ki so značilni za vinjenost. Zato so ju že naslednjega dne poslali v ko-ronejske zapore.
Pri vsem tem je zanimivo dejstvo, da sta bila Vittori in Ga-gliardo tako vinjena, da se nista spominjala raznih podrobnosti. Vittori je na primer povedal, da se je srečal s prijateljem okoli 18. ure prejšnjega dne. Vozila sta se z avtom po bližnji in oddaljenejši okolici mesta ter seveda veselo popivala (baje samo pivo). Pozno ponoči sta se pripeljala v mesto, šla po Sprehajališču sv. Andreja, kjer sta se baje ustavila v nekem baru. Kmalu potem je Vittoriju, ki je upravljal avto, Postalo slabo. Izročil je volan Ga-gliardu, za katerega je menil, da ®a šofersko izkaznico. V resnici Pa ta domneva ni držala, kajti pagliardu so pred časom odvzeli šofersko izkaznico, ker je do smrti povozil neko osebo. Vlttori je sicer dejal, da ni opazil policistov, toda je kmalu nato pristal, da vzame spet krmilo v svoje roke. V trenutku, ko sta ju policista dohitela, je avto upravljal Prav on. Gagliardo pa je izjavil: *Utegne biti res, da sem upravljal avto, če je Vittori to izjavil. Jaz se na vsak način ničesar ne spominjam, ker sem bil popolno-‘hia pijan.»
Tako sta se prijatelja^ znašla Pred sodnikom pod obtožbo, da sta bila pijana in da sta upravljala avto v vinjenem stanju. Vit-
torija so obdolžili tudi, da je pret. Pustil krmilo osebi, ki ni imela
šoferskega dovoljenja in Gagliar-da, da je upravljal avto brez u-strezr.ega dovoljenja. Poleg tega so ju obtožili še, da se nista u-stavila na poziv policistov ter da sta upravljala vozilo z neprimerno hitrostjo.
Sodnik je bil z njima zelo prizanesljiv: Vittorija je obsodil na 20 dni pripora in 53.0CO lir denarne kazni (pogojno) in Gagliar-da na 2 meseca in 10 dni pripora ter 66.000 lir denarne kazni.
Dar podpornega društva otroškemu vrtcu v Podgori
Odbor Podpornega društva za Goriško je na svoji seji odobril 20' tisoč lir kot podporo na novo otvorjenemu slovenskemu otroškemu vrtcu v Podgori. Znesek je tajnik Škrk izročil otroški vrtnarici, da ga porabi za najbolj nujne potrebe vrtca. S tem je društvo ponovno pokazalo svoje veliko razumevanje za potrebe slovenske mladine.
Goriško-beneški dnevnik
Jutri v Sovodnjah seja občinskega sveta
Župan iz Sovodenj je sklical za jutri, v ponedeljek 8. februarja ob 19.30 sejo občinskega sveta.
Na dnevnem redu je županovo poročilo o njegovem potovanju v Rim in o drugih občinskih zadevah, dalje podaljšanje pogodbe za pobiranje trošarine s podjetjem Bozzini-Gionchetti iz Gorice in po-trdilo ukrepov izvršnega odbora.
Pogovorili se bodo tudi o drugih občinskih zadevah, ki niso na dnevnem redu. Na sejo lahko pridejo tudi drugi občani.
Z RAZPRAVE NA OBČNEM ZBORU
Delavec z Vrha padel z motocikla
Prejšnji večer nekaj pred 23. uro je ob cesti pri Vižintinih v Dolu našel domačin, ki je šel tam mimo, na tleh ležečega nezavestnega človeka in poleg njega prevrnjen motocikel Žigolo 98. Takoj je obvestil Zeleni križ iz Gorice, ki je ponesrečenca nemudoma odpeljal v goriško civilno bolnišnico. Tam so ugotovili, da gre za 44-letnega Franca Grilja z Vrha št. 19, ki so mu ugotovili udarec na lobanji, izgubo spomina in rano nad levim očesom ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju.
Težak tovornik v Ronkah smrtno povozil upokojenca
Včeraj dopoldne nekaj po 11. uri je neki težak tovornjak, ki je vozil v smeri iz Trsta proti Benetkam, povozil v Ul. Aquileia v Ronkah, v bližini njegovega doma 68-letnega upokojenca Giorgia Monca. Ponesrečenca, ki je obležal nezavesten na cesti, so z avtom Rdečega križa odpeljali v Tržiško bolnišnico. Ker pa je imel prebito lobanjo, je revež že med potjo umrl. Pogreb bo danes popoldne ob 14.30 v Be-glianu.
Cestna policija iz Tržiča vodi o nesreči preiskavo Tovornjak, ki je moža povozil, se ni ustavil, ker po vsej verjetnosti ni opazil nesreče. Vendar so pozneje ustavili v Pordenonu nekega šoferja, o katerem menijo, da je vozil dotični tovornjak.
Sindikalne vesti za tekstilne delavke
Odbor tekstilnega sindikata pri Delavski zbornici je na svoji zadnji seji proučil proizvodni položaj v tekstilnih tovarnah v Podgori in v Ronkah. Poudaril je nujnost takojšnje intervencije vlade z ukrepi za odpravo krize in zajamčeno zaposlitev delavcev. Odbor je tudi povabil tekstilne delavke in delavce, ki so v dopolnilni blagajni, na sestanek, ki bo na sedežu Delavske zbornice v Gorici v torek 9. t.m. ob 10. uri. V Ronkah bo tak sestanek istega dne ob 15.30 na sedežu PSI. Prispevke dopolnilne blagajne za suspendirane iz Podgore bodo izplačevali 9. t. m. od 13.30 do 14.30 uer, za one v' Ronkah pa istega dne od 15. do 16. ure.
Tekstilni sindikat pri CISL sporoča, da je bil na prefekturi sestanek zastopnikov zveze industrijcev, vodstva Cotonificio Trtestino ter sindikalnih predstavnikov.
Vladimir Makuc razstavlja v Gorici
Jutri, v ponedeljek, ob 18.30 uri bo v dvorani Pro loco v Gorici, v pasaži Mestne hranilnice, uradna otvoritev grafitnih del solkanskega rojaka Vladimirja Makuca, ki je eden izmed najbolj znanih slovenskih slikarjev. Razstavo prireja goriika občinska uprava v okviru kulturnih izmenjav s Slovenijo. Uradne otvoritve se bodo udeležili predstavniki krajevnih oblasti. Razstava bo odprta ves teden in je vstop prost.
Neposredni obdelovalci iz Štandreža o enoletnem delu svojega društva
Kritične pripombe in smernice za bodoče delo - Izvolitev 11 članov v novi odbor društva
Ne bomo popustili!
Neposredni obdelovalci zemlje iz i so imeli še Štandreža so imeli pretekli četrtek | zbora.
dva izredna občna
zvečer v prostorih domačega prosvetnega društva svoj 15. redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo precejšnje število članov.
Predsednik Viljem Zavadlav je po pozdravu vseh prisotnih podal besedo tajniku Emilu Cingerliju, ki je prečital zapisnik zadnjega občnega zbora. Nato je predsednik podal svoje poročilo, iz katerega povzemamo, da so imeli lani tež-koče s strojem za žetev pšenice in je bila zato žetev izvršena z nekaj zamude. Predlagal je tudi, naj bi društvo kupilo vezalko za snopje, ker pa so zborovalci odklonili. Pač pa. so kupili stroj za mletje koruze, ki je stal okrog 100 tisoč lir in ga ima v oskrbi Dušan Brajnik. Za njegovo rabo plačajo uporabniki po 100 lir na uro, kar je zelo zmerna cena. Predsednik je povedal nadalje, da. občinska uprava v Gorici noče nič slišati o odpovedi rabe smetišča od strani štandrežcev, verjetno za to, ker jima še dolguje nekaj nad 400 tisoč lir, ki jih mesečno odšteva od najemnine.
Kar se tiče prevoza drv dvolastnikov z jugoslovanskega področja, se člani pritožujejo, da gre tam uradna procedura prepočasi in zato večkrat zapade rok ne da bi sečnjo lahko izkoristili. Ce se ta postopek ne bo izboljšal, se bodo dvolastniki pritožili na višje mesto. Omenil je tudi demonstracijo kmetov v Gorici proti vin-kulaciji zemlje po zakonu 167 in takrat je bil določen tudi poseben obrambni odbor, ki vodi vso zadevo.
Blagajnik Dušan Brajnik je poročal o stanju blagajne, ki je razmeroma zadovoljivo in je še nekaj denarja v blagajni za eventualne potrebe društva.
Tajnik Emil Cingerli je v svojem poročilu povedal, da je imel odbor lani 11 sej, poleg tega pa
Preglednik računov Franc Lupin je izjavil, da so našli račune v redu in je predlagal razrešnico staremu odboru. Dodal pa je, da ima društvo od strojev premalo dohodkov in da tisti, ki si jih izposojajo premalo pazijo name. Zato je predlagal naj se zviša najemnina za stroje, kar je potrebno zlasti sedaj, ko so društvu odpadli dohodki od smetišča in od letališča. Omenil je nadalje, da so vse tri kosilnice močno poškodovane ter bi bilo nujno potrebno, da se popravijo ali pa prodajo.
Lupin je nadalje ugotovil, da društvo plačuje preveliko članarino federaciji Coltivatori diretti v Gorici ter bi bilo treba to vprašanje proučiti.
K debati se je javilo tudi več drugih članov s svojimi pripombami. Sledile so volitve novega odbora/ ki so” šle letos bolje od rok, ker so. dobili člani listo in glasovnice že na dom. Izvoljeni so bili naslednji novi odorniki: Rudi Budal, Kazimir Brajnik, Dušan Brajnik, Emil Cingerli, Viljem Zavadlav, Savo Hoban, Stanko Cingerli, Andrej Paulin, Emil Paulin, Leopold Lutman in Mirko Marvin. Po volitvah so mnogi člani odšli v Gorico na sejo občinskega sveta, kjer so tisti večer razpravljali o usodi njihovih vrtov.
kih polihistorjev, ki je pridobljeno znanje izdajal ožjemu krogu znancev in vsem, ki so se k njemu zatekali po vselej blagohotno naklonjeno pomot. Pretirana skromnost je bila nekako neubrano povezana z njegovo neusahljivo željo po znanju, nikoli omejeno zgolj na površno zaznavo, temveč stremečo po polni razjasnitvi še tako skrornnega problema. Ohranil je svojo marljivost in voljo do zadnjega in očesna bolezen ga je zadnje čase prisilila, da se je moral odpovedati študiju knjig iz svoje pestre domače knjižnice.
Blagi in pravični gospod Koma-vec bo vedno ostal tak v spominu vseh, ki so ga poznali in bili deležni njegovih nasvetov in pomoči: V gore knjig zaverovani gospod Komavec ne bo več duševno bogatil svojega kroga, zato pa bo trajno ohranjena njegova človeško skromna, po znanju pa neizmerno bogata podoba.
B. MARUŠIČ
Četrtkovo glasovanje v občinskem svetu je za nami. Krščanska demokracija, povezana s fašisti, je odbila prizive prizadetih kmetovalcev, političnih strank, sindikalnih organizacij in Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Bili smo priča nezaslišanemu omalovaževanju kmečkega človeka, njegovega dela in njegovih koristi. Po mnenju občinskega odbora bi moralo cvetoče štandreško vrtnarstvo v prihodnjih desetih letih biti obsojeno na postopen pogin. Ali bo goriško javno mnenje kaj takega dopustilo?
Goriška KD ki se izmenoma povezuje in išče podpore pri socialdemokratih, slovenski listi:., in pri fašistih, ki se, sicer sramežljivo, a vendar, začenja sklicevati na ideale odporniškega gibanja in ki istočasno išče razumevanja in pod pore pri desničarjih na osnovi skupnega nacionalizma in šovinizma, taka stranka ne more več uživati podpore goriškega volivca in še posebno ne podpore soriškega kmeta. Sam svetovalec K» Madriz, pristni predstavnik kmetov iz Podturna, je javno opozoril svojo stranko in občinsici odbor z besedami: sPazite kaj de-
TRST
Ul. Boccacci" 3 Telefon 28-373
P01AR ARTEMI0
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi v Inozemstvo
TRADICIONALNI
NADALJUJE SE	«BELI TEDEN*
pri MAGAZZlNlT OLENTINO
TRST, UL. XXX OTTOBRE 5 - TEL. 35521
BOGATA IZBIRA PLETENIN, PERILA,
BRISAČ, PRTOV, SRAJC IN MAJIC
BLAGO DOBRE KVALITETE - IZREDNE CENE
111111111111111111111111111111111111111111 im im ih milimmmiimirnim mi m n mimi niniiii mmiiiituuiiiiiim mi
V ,()JU,AMZAnjI PROSVETNIH DHUHTEV
Z avtobusi v Trst na Prešernovo proslavo
Vpisovanje do lorka, 9. t.m. v Števerjanu, Ronkah, Štandrežu, Sovodnjah, Gahrjah, Dolu in Doherdolui
Čestilke novemu doktorju Mirku Primožiču s Oslavja
Mirko Primožič z Oslavja je te dni promoviral na univerzi v Padovi za doktorja agronomije. Na povabilo vodstva univerze so včeraj odpotovali njegovi starši v Padovo, da bi prisostvovali uradni podelitvi doktorske diplome.
Člani prosvetnega društva iz Pcv-me in Oslavja «Naš prapor» in člani krajevne sekcije PSI Cesti lajo novemu doktorju ter mu želijo obilo uspeha pri njegovem bodočem delu. Njihovim čestitkam se pridružujejo tudi drugi vaščani in naše uredništvo.
RAZNE VESTI IZ DOBERDOBA
Na seji občinskega sveta sprejeli več upravnih ukrepov
Sporazum o občinski knjižnici • Cepljenje, pobiranje duetov in darilni zavoji na županstvu
Na zadnji seji občinskega sveta ali pogrešanih iz Gorice je tudi v Doberdobu, pretekli četrtek, so: letos dodelilo za Doberdob 129 da-svetovalci odobrili trošarinsko lest-1 rilnih zavojev, ki so namenjeni za
KINO PJtOSEKJCONTOVEL
Predvaja danes. 1. 1. m- ob 11. n« Melro Oapllseope Ulm:
COLPO GROSSO AL CASINO'
(VELIKA TATVINA V IGRALNICI)
po romanu Johna Trinianija
fKrajo: ALAIN DELON, JEAN GABIN in VIVIANE ROMANCE
Tiliio na
Predvaja danes, 7. t. m. oh 15. uri Technicolor Paramount film:

tgrajo:
STANLEY BAKER
Jack hawkins
ULLA JACOBBSON
V ponedeljek, 8. t.m. oh 18. uri ponovitev filma
ZULU
Prosvetna društva iz Steverjana, Ronk in Dola-Poljan organizirajo v nedeljo 14. februarja popoldanski avtobusni izlet v Trst na Prešernovo proslavo, na kateri bo nastopilo 10 pevskih zborov in med njimi tudi pevski zbor teh vasi. Prireditev bo v novem Kulturnem domu v Trstu, ki si ga bodo udeleženci lahko ogledali.
Odhod avtobusa iz Dvora v števerjanu ob 12. uri, vozi skozi Bukovje, Grojno in Podgoro. Po proslavi bo avtobus odpeljal izletnike v Veliki Repen, kjer si bo vsak po želji naročil večerjo na svoj račun. Po večerji bo prosta zabava ob sodelovanju «Briškega slavčka« iz Steverjana, ki bo z veselimi poskočnicami poskrbel za dobro razpoloženje.
Za izlet vpisujejo Bruno Stekar, Ferdinand Komjanc, Milena Koren, Tatjana Drufovka, Rudi Bučinel v Jazbinah in Saverij Rožič v Podgori. Vožnja in vstopnina na proslavo za člane 750 in za nečlane 850 lir.
Avtobusni izlet na Prešernovo proslavo in ogled Kulturnega doma v Trstu prirejajo poleg števerjan-skih prosvetarjev, pevskih zborov iz Ronk in Dol-Poljane tudi pro-svetarji iz štandreža, Sovodenj in Doberdoba. Prireditelji vabijo vse, ki se želijo udeležiti tega izleta, da člmprej prijavijo svojo udeležbo pri spodaj navedenih poverjenikih, kjer bodo dobili podrobnejša pojasnila. Odhod avtobusa iz Gorice ob 14. uri. Cena vožnje in vstop nina k proslavi je po 700 lir.
Vpisujejo: V štandrežu:	Karlo
Nanut; v Sovodnjah: Mirko Kuz min; v Gabrjah: Vid Primožič; v Dolu-Poljanah: Pepi Peric iz Deveta, kov; v Doberdobu: Janko Gergolet; v Zadrugi in v Ronkah: gostilna «Alla Rocca« v Selcah.
Vpisovanje se zaključi v torek 9. t. m. Pohitite z vpisom.
ročju proste cone.
Pri EAM v Gorici — urad v Ul. Diaz — za vozila za prevoz blaga (poltovorniki, tovorniki in prikolice), ki so last podjetij s sedežem na področju proste cone.
Nadzorni odbor proste cone izdeluje razdelilne načrte za druge kategorije potrošnikov, ki imajo na osnovi pravilnika pravico do kontingentov po znižanih cenah.
Svetnik« Koraavcu v .spomin
il/
KINO «IK1S» PROSEK
Ponovitev danes, dne 7. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film, povzet po knjigi Dass Tappete Lottihen:
Cow-boy con velo da sposa
(Cow ■ boy z nevestinim pajčolanom)
Igrajo: HEYLEY MILLES, MAUREL 0’HARA in BRION KEITH
Razdeljevanje bencina in nafte proste cone
Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da bodo z 11. februarjem ponovno začeli z dodeljevanjem ben cina in nafte proste cone upravičencem iz kontingenta, ki je določen za leto 1965.
V tem mesecu bodo razdelili na kaznice za gorivo za januar in februar in sicer enake količine, kot so bile v veljavi za prejšnje leto.
Upravičenci lahko dvignejo nakazila, ki jim pritičejo, do 28. februarja 1 pri naslednjih ustanovah:
Pri ACI v Gorici, Ul. Roma — za zasebna vozila (avtomobile, motocikle, skuterje, mopede in motor je), ki so last podjetij in zasebnikov s stalnim bivališčem na pod-
v Gorici VERDI. 14.30: «Crisa'ntemi per un delltto«, A. Delon in J. Fonda, ameriški kinemaskopski barvni film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan, zadnja predstava ob 22. uri.
CORSO. 14.30: (iMatrimonio all’ita-liana», Sofia Loren in Mastroian-ni. Panoramičen film v barvah. Mladini pod 14. letom vstop pre povedan.
MODERNISSIMO. 14.00: «1 mania-ci», Walter Chiari in Barbara Steel, čmobell film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 15.00: «Giungla di bel-lezze», J. Hendry in J. Scott, a-. meriškl barvni kinemaskopski film, zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 15.15: «Le pištole non discutono«, R. Cameron in D. Palmer, ameriški barvni film, zadnja predstava ob 21.30.
v Tržiču
PRINCIPE. «Centomila dollari al sole«, Jean Paul Belmondo, Lino Ventura in Reginald Keman. NAZIONALE. «In amore e in guer. rav>, Dana Wynter in Robert Wag-ner, barvni kinemaskopski film. AZZURRO. «La calda pelle», Jean Sorel, Elsa Martinelli in Anna Karina.
EXCELSIOR. «Cleopatra», Liz Tay-lor in Richard Burton, kinemaskopski barvni film.
v Ronkah
RIO. «1 vincitori«, George Hamilton, Vincent Edwards In Elke Sommer.
EXCELSIOR. «Amore primitivo«, Jeane Mansfield, Franco Franchi in Ciccio Ingrassia.
V nedeljo zadnjega januarja je bil na solkanskem pokopališču v Novi Gorici pokopan upokojeni sodni svetnik Albert Komavec. Umrl je v 87. letu starosti, liho in mirno, kot je bila njegova življenjska pot. Svetnik Komavec je bil rojen v Štandrežu pri Gorici 12. septembra 1878. Gimnazijo je dokončal v Gorici, univerzitetne študije ■ pa leta 1900 v Gradcu. Služboval je nato kot sodni uslužbenec v raznih krajih na Primorskem in v Istri, po opravljenem sodniškem izpitu pa ,je bil najprej sodnik v Trstu nato pa do svetovne vojne v Gorici. Po končani vojni se je znova naselil v Gorici. Zavedni Slovenec je prav kmalu doživel posledice genocidnih izpadov fašističnih oblasti, ki so svojo končno obliko dosegli, ko je bil premeščen na južno Tirolsko. Leta 1929 je bil nasilno upokojen, ker je na volitvah glasoval proti fašizmu. V tirolskem 'mestu Sterzingu je nato živel kot. odvetnik vse do ponovne vrnitve med drugo svetovno vojno na Goriško, kjer je v Solkanu živel vse do smrti.
S svetnikom Komavcem je legel v grob eden od zanimivih, natančnih in vse bolj redkih pričevalcev življenja na Primorskem v dobi pred prvo svetovno vojno in v času fašizma. Dasiravno ga njegova osebna skromnost in blagi značaj nista pobujala k vidnejšim javnim nastopom, je dogodke svojega časa spremljal z največjo budnostjo, zlasti pa s solidno obravnavo na podlagi bogatega, prav enciklope dičnega znanja najrazličnejših plati udejstvovanja človekovega duha. Njegovo življenje ni bučno, v njegovem značaju ni bilo najmanjšega hlepenja za častjo. Marljivost in prizadevanja, ki jih je dajal v osebna proučevanja pa izdajajo nadvse zanimivo in vsega spoštovanja vredno človeško osebnost. Bil je eden, za današnji čas red-
vico ,za leto 1965 in odločili, da o-stane v glavnem nespremenjena. Pregledali in potrdili so tudi seznam občinskih revežev na podlagi katerega bodo razdeljevali podpore v tekočem letu. Nadalje so odbrili pravtako za tekoče leto odškodnino županu za njegove posle in poti v zvezi z občinsko upravo. J
Zupan je na seji poročal o spo- i razumu z ravnateljem državne knjižnice iz Gorice dr. Manzini-jem, po katerem bodo odprli knjiž-. nico tudi v Doberdobu ter bo državna knjižnica prispevala zanjo knjige in opremo v vrednosti enega milijona lir. Ravnatelj je obljubil, da bo poskrbel tudi za slovenske knjige.
Ob koncu so se svetovalci pogo vorili še o nekaterih drugih upravnih zadevah občine, ki niso bile izrecno na dnevnem redu.
Doberdobsko županstvo sporoča, da bo v nedeljo 14. t. m. ponovno cepljenje mladih občanov od 14. do 20 leta s Sabinovim cepivom proti otroški paralizi. Priporoča se udeležba zlasti vseh tistih, ki so bili prvič cepljeni v preteklem januarju. Tretje cepljenje se bo vršilo dne 14. marca. Obe cepljenji bosta ob običajni uri v občinski ambulanti.
V torek 16. februarja od 14. do 17. ure bodo na županstvu v Doberdobu pobirali zapadli obrok davkov. Kdor si hoče prihraniti pot v Tržič lahko plača davke ob tej priliki.
Združenje družin v vojni padlih
člane tega združenja v tej občini. Na županstvu razdeljujejo te zavo je vsem tistim članom združenja, ki so poravnali članarino, vsak de lavnik od 12. do 13. ure. Prizadeti naj se čimprej zglasijo v ta namen na županstvu.
late ker v Podturn, ki je vedno glasoval za demokristjane, ne boste 'imeli več vstopa.» V Staudre-žu pa se že do sedaj demokristjani niso upali niti pokazati!
Zato mislimo, da bitka ni izgubljena. Cez štiri mesece bodo goriški volivci suvereno izrekli svoje mnenje o dosedanjem delu občinske uprave: ni dvoma, da bodo takrat glasovali za tiste stranke in kandidate, ki so vedno in požrtvovalno ščitili njihove koristi, ki so koristi cele goriške občine. Naj bo novi občinski svet in odbor v resnici izraz ljudske volje, ker od novega občinskega sveta bo odvisno, če in v kakšni meri bo zakon 167 prizadel goriške vrtnarje.
Ne smemo namreč pozabiti, da bomo že v tem letu začeli s podrobnim proučevanjem splošnega 'regulacijskega načrta goriške občine.
Regulacijski načrt, ki oblikuje sliko bodoče Gorice, nam bo nudil možnost, da bomo lahko ponovno razpravljali o gradnji ljudskih hiš, o goriškem kmetijstvu in o tem, da hočemo ohraniti vrtnarstvo, ki je važna panoga goriškega in ne samo goriškega gospodarstva.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza in Primorski dnevnik, ki izraža njene smernice in cilje, bosta ob podpori našega človeka, delavca in kmeta, z neumorhostjo in vztrajnostjo nadaljevala v prizadevanju, da se storjena krivica popravi v občo korist našega mesta.
DR. PETER SANCIN
Zaletel se je v kolesarja in si zlomil nogo
Sinoči okrog 21. ure so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 10-letnega Lorenza Bizzat-ta iz Ločnika, Ul. Rialto št. 14. Zdravniki so dečku ugotovili zlom desne noge ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Mati, ki ga je spremljala, je izjavila, da je šel deček okrog 17 30 iz hiše, prečkal cesto ter se zaletel v nekega kolesarja in se pri tem poškodoval. Kolesar je ostal pri trčenju nepoškodovan.
V sredo 10. februarja bo v klubu «Simon Gregorčič« na Verdijevem korzu 13 v Gorici, predavanje o temi
»NAPOLEONOVE ILIRSKE PROVINCE*
Predaval bo dr. Karel šiško-vič iz Trsta, asistent za zgodovino na univerzi v Padovi.
Predavatelj nam bo prikazal posledice upravljanja francoske oblasti v naših krajih za časa Napoleona, ki so bile kljub kratkemu trajanju važne in koristne za slovenski narodni preporod tudi zato, ker je Ilirija združevala vsa ozemlja, naseljena s Slovenci.
i A H V A L A
Ob smrti naše drage žene, mame in stare mame
MARIJE FIGEU
roj. BENSA
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje in vence ali jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikoma in zdravstvenemu osebju bolnišnic iz Šempetra, g. župniku, godbi na pihala iz Anhovega ter vsem vaščanom, prijateljem in znancem.
Žalujoči: mož Jožef, sinovi Jožko, Mirko, Tonče in Viljem z družinami, hčeri Anica in Marica z družinama ter ostalo sorodstvo Nova Gorica - Št. Maver - Avstralija, 7. februarja 1965.
1
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNISKO PODJETJE "^3
Utr
LA GORIZIANA
GORICA - Ul. Duca d'Aosta 180 - Tel 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
			
Včeraj-danes
PRALNI STROJI
12 VRST NAJBOLJŠIH EVROPSKIH ZNAMK
HOOVER ■ MINERVA ■ CANDY TELEFUNKEN - NA0NIS ■ REX
po 5 kg - od 75.000 lir dalje
superavtomatičnih po najboljših plačilnih pogojih za inozemstvo V trgovini
RIAVEZ & SPONZA
GORICA
UL. MAZZINI 1
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št. 57, telefon 28-79.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Danes, 7. februarja je v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLANDER, Ul. IX Agosto št. 3, telefon 24-33.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 5,4 stopinje nad ničlo ob 13.45 in najnižjo tri stopinje pod ničlo ob 3. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 45 odstotkov.
Od 31. januarja do 6. februarja se je v goriški občini rodilo 23 otrok, umrlo je 10 oseb, bila je sna poroka in 9 oklicev.
ROJSTVA:	Claudia Battistella,
Francesco De Carlo, Rosanna Fri-sonelli, Cinzia Grusovin, Daniela Medeot, Marina Palumbo, Edoardo Dreossi, Davide Procacci, Marco Codermaz, Miriam Laurenti, Luca Finizio, Enrico Medessi, Marcella Piccl, Nicoletta Tacchino, Giovan-na Marin, Fabrizio Bazzo, Marco Pisech, Susanna Mucchiut, Marzia Dreossi, Stefano Vita, Alessandra Korecic, Enrica Blasutig, Cristina Quargnal.
SMRTI: kmetovalec 64-letni Gia cinto Cicuta, upokojenec 67-letni Giuseppe Mutoni, gospodinja 81 letna Emilia Samero, vd. Raiz, u pokojenec 67-letni Bartolomeo Bel li, gospodinja 64-letna Ermenegilda Di Zorz, vd. Viscovich, mehanik 27-letni Pietro Principe, delavec 45-letni Ruggero Petarin, gospodinja 70-letna Carolina Petarin, vd. Sutt-ner, 78-letni Francesco Grl, 69-letna Clelia Razzoli, vd. Bradamante.
POROKE: tapetnik Pasquale Spe-ranza in gospodinja Clotllde An-daloro.
OKLICI: Eugenio Barbiani in Maria Grazia Bidoli, karabinjer Anto nio Tiso in gospodinja Anita Flo-leani, mizarski vajenec Maksimi-
ljan Makuc in baristka Adriana Corbatto, mizar Giorgio Terrazzer in šivilja Fiorentina Antonelli, Vilo Giuliano in uradnica Rita Bardu-sco, profesor Attilio Carbone in učiteljica Rosa Terrana, mehanik E-milio Paoletti in gospodinja Anita Oblak, finančni stražnik Giovanni Angelo Foccis in gospodinja Valentina Perissinotto, geometer Franco Mocellini in profesorica Nata-lia Laner.
-	m __	1
		i
C*-}
PRALNI STROJI, avtomatični tn superavtomatični —
HLADILNIKI — ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA —
Ekskluzivno zastopstvo In zaloga
0. KRAINER & C.
GOR'» 4 — Ul. RasteUo 41 tel. 2039
Po želji pošiljamo na dom v vse kraje Jugoslavije Izredno ugodni plačilni pogoji
NAJNIŽJE CENE
30%
popust na vsem blagu
samo za 15 dni
IZREDNA PRILOŽNOST
KoMfckciii MONCARO
V GORICI - VERDIJEV KORZO 113-117
Bogata izbira: oblek ■ plaščev • dežnih plaščev za moške, ženske in otroke . spodnjo tal ifornje maje - zimske konfekcije • perilo za neveste
DANES OB IS. NA OBČINSKEM STADIONU
V tekmi z Modeno Orlando vodja napada Triestine?
Mantovani in Gentili na krilih
Tehnični komisar Triestine Frossi Je ves teden skušal skupno s trenerjem moštva Renostom dati enajstorici neko določeno fiziono-mijo. Zaradi tega je med pripravami za današnjo tekmo preizkusil številne igralce tako na sredi napadalne vrste kot na zvezah in na krilih, žal se poskus ni obnesel, za- -radi česar je bil Frossi ves teden pesimistično razpoložen.
Tehnični vodja Triestine je hotel sestaviti napadalno vrsto, ki bi znala prebiti trdno obrambo Modene, ki bo danes v gosteh Triestine. Tr-
li Nabrežini in Trstu današnji tekmi proseškega Primorja
V nedeljo bo imela prva ekipa proseškega Primorja v gosteh enaj-storico S. Sergio. Tekma bo ob 15. uri v Nabrežini.
Juniorska enajstorica Primorja pa bo v gosteh Edere. Srečanje bo ob 12.30 na igrišču v Ul. Flavia.
☆
ARETTA
med elegantnimi in preciznimi urami ie najceneiša znamko
☆
ARETTA
ULTRA TH1N
(miiii iiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiitiiiiiimiiiiniiiiHiiiiii,luni
SMUČANJE
Slalom in kombinacija
gornergratskega
derbyja
za BIEBL0V0 (Nemčija) in MANNINENA (Finska)
ZERMATT, 6. — Nemka Heidl Biebl-Schmidt je zmagala v slalomu gornergratskega derbyja pred predstavnico Belgije Patricio du Roy de Blicqjuy in Švicarko Fer-nande Bochatay.
V	lestvici kombinacije je Bieblo-vn prva pred Blicquyjevo, tretja je Švicarka, Therese Obrecht, četrta pa njena rojakinja F. Bochatay.
V	moški konkurenci je v slalomu zmagal Francoz J.P. Augert pred Fincem Mannlnenom in Francozom J.L. Ambroisom. Finec Raimo Man-ninen je presenetljivo zmagal v kombinaciji pred Avstrijcem Rof-nerjem.
* » •
KLEINWALSERTAL, 6. — Francoz Leo Lacroix je danes zmagal v veleslalomu pred Fincem Ulfom Ekstamom in rojakom Mauditom. Italijan Ivo Mahlcknecht se je uvrstil šele na 12. mesto.
* * *
MORZINE, 6. — V ženskem smuku za veliko nagrado Morzine je zmagala Francozinja Christine Ter-raillon pred rojakinjo Annie Famo-se V moški konkurenci pa je zmaga pripadala Francozu Bernardu Orcelu. Drugi je bil Francoz Louis Jauffret, tretji pa Italijan Renzo Zandegiacomo
žačani, že zaradi dejstva, da je Modena ostala v zadnjih tednih skoraj vedno praznih rok, imajo sedaj priložnost da spravijo v žep dve dragoceni točki. Prvi pogoj za to pa je učinkovit napad, katerega pa danes Triestina ne more spraviti na noge.
Po celotedenskih pripravah sta se Frossi in Renosto sporazumela za nekatere spremembe, ki bi morale vseeno nekoliko poživeti igro napadalne petorke. Predvsem sta mnenja, da se bosta Mantovani in Gentili na krilih bolje obnesla kot drugi. Za srednjega napadalca pa sta določila Orlanda. Pred leti je bil ta igralec zelo učinkovit, letos pa ni imel dovolj možnosti, saj so ga uporabili le enkrat. In ves ta čas je Triestina v 19 tekmah spravila v mreže nasprotnikov le devet žog. Vsekakor premalo za moštvo, ki se hoče rešiti izpada v nižjo kategorijo.
Priložnost je torej ugodna in če bo šlo vse po sreči bi morala Triestina tokrat praznovati zmago. Tržačani bodo zelo verjetno nastopili v* današnji tekmi proti Modeni, ki se bo začela ob 15. uri, v naslednji postavi: ,
Colovatti; Frlgeri, Cattonar; Pal-cini, Dalio, Sadar; Mantovani, Sca-la, Orlando (Bernasconi), Novell! in Gentili.
Korak naprej v razčiščevanju
(Nadaljevanje s 3. strani)
hovega zgodovinopisja bo treba zategadelj temeljito revidirati.
POGLAVJA O KPI IN O BOJU
PROTI OKUPATORJU
V poglavjih., ki obravnavajo dolgo obdobje od 1918 do 1941, pogrešamo v prvi vrsti kratko, a vendar temeljito analizo gospodarskega stanja v Julijski krajini. Tisti, ki je pod fašizmom čutil dvojni pritisk, je bil predvsem slovenski delovni človek. Slovenci, pa tudi Hrvati, so se zaradi tega množično izseljevali. Kvesture so dobile nalog, da jih čim bolj stimulirajo pri izseljevanju v Južno Ameriko. In odhajale so trume primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov. Tako kmjenje manjšine je moralo zlasti pri Slovencih imeti poleg političnih tudi neke čisto psihološke posledice, ki so se včasih kazale v tem, da so si želeli izvojevati tudi tisto, kar je bilo že za vedno izgubljeno.
BOKS
BOSTON, 6. — čez teden dni bodo verjetno objavili datum povratnega dvoboja za svetovni naslov težke kategorije Clay-Liston. Zelo verjetno bo ta dvoboj 17 maja.
iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Uspeh mladih smučarjev iz Šempetra v A vstriji
Poročali smo že o gostovanju šempetrskih tabornikov v Avstriji, kjer so gostje avstrijske taborniške organizacije. Zelo pa nas je presenetila vest o uspehih mladih smučarjev v deželi svetovnih in olimpijskih rekorderjev, šempetrski taborniki so se namreč pomerili v raznih disciplinah z avstrijskimi
sovrstniki V skupini pionirk je bila prva v veleslalomu, v teku in v kombinaciji Alenka Pignatari, druga pa Jana Šubic. Odlično se je odrezala v svoji skupini tudi pionirka Alenka Andlovič, saj je bila prva v veleslalomu ih v kombinaciji, medtem ko je v teku zasedla drugo mesto.
Podobne uspehe so dosegli tudi
•iiiiiiiiiuiiiiiitiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimitmiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOGOMET DANES
Ak.kcsA ATALANTA—TORINO De Robbio BOLOGNAGENOA Campanati JU VENTUS—CATANIA Roversi LAZIO--FIORENTINA Gen el MANTOVA— FOGGIA Monti	BLluA TRIESTINA—MODENA -Pieroni ALESS ANDRIA -N APOLI Carminati BRESCIA -PARMA Marengo P AuOVa—LIVORNO Laureti PRO PATRIA—SPAL Gonella
MESSINA—INTERNA Z IONA LE	REGG1ANA-BARI
MILAN- LR VICENZA	TRANI—PALERMO
Bernardis	Motta
SAMPDORIA—CAGLIARI	V ENEZ1A—LECCO
De Marchi	Rancher
VARESE—ROMA	VERONA—POTENZA
Cirone	Camozzi
pionirji. Tako je Jože Andlovič zmagal v svoji skupini v vseh treh disciplinah, medtem ko le bii Vanja Vončina drugi. V naslednji skupini je bil prvi v teku in v kombinaciji Gorazd Humar, v veleslalomu pa Davor Valentinčič. Tudi drugi šempetrski pionirji so se uvrstili na prav dobra mesta.
čeprav gre za bežno in nepomembno srečanje najmlajših jugoslovanskih in avstrijskih smučarjev. pa je vendar tudi to dokaz, kako pomembno je imeti dobre pogoje za delo. šempetrski pionirji so namreč v Prabichlu vadili ob idealnih snežnih razmerah in pod vodstvom priznanih avstrijskih smučarskih učiteljev.
Tekmovanju je prisostvoval tudi generalni konzul Jugoslavije v Gradcu Marko Pandurovič.
* * *
Na tradicionalnem Igmanskem maršu, ki so ga letos priredili že osmič je sodeloval tudi idrijski smučarski tekač Erjavec. V močni konkurenci je zasedel četrto mesto. Zmagal je Kobilica, drugi 'e bil Peternel, tretji pa Pavčič. To tekmovanje je izredno naporno. Proga je dolga 20 kilometrov m se vije čez Igman, to je čez planino, ki je znana po legendarnem pohodu partizanov in prebivalstva leta 1942 Med tekom morajo smučarski tekači streljati na postavljene cilje.
Psihične poteze majhnega naroda pa se sploh v marsičem razlikujejo od psihičnih potez velikega naroda. Zdi se, da M. Pa-cor ravno v to problematiko ni prodrl globlje.
Kdor jemlje v roke Pacorje-vo knjigo, računa, da bo v njej našel tudi podrobnejšo analizo stališč KPI o nacionalnem vprašanju (glej naslov knjige!!). Kolikor jih našteva, pa zadevajo predvsem obdobje 1941-1945. O-pis razvoja KPI ob vernem naštevanju akcij in aretacij njenih članov, razodeva skorajda romantični zanos.
V letih 1918-1926 jo bilo v vrstah KPI le malo ljudi, ki bi iz nacionalnega vprašanja znali izluščiti pravo jedro. Od Slovencev sta v - splošni zmedi veliko prispevala predvsem Regent in VI. Martelanc. Tedanji sekretar KPI ni maral nič slišati o nacionalnem vprašanju in prav tako ne njegov goriški somišljenik Tuntar. Zaradi tega je slovenski kmet marsikje silil v ((narodnjaštvo«. Sicer pa je našega kmeta silil v to smer tudi sam fašizem. In tako se je dogajalo, da je bila ((slovenska narodna i-deja», ki se je s silo upirala fašizmu, velikokrat močnejša od ideje »čistega razrednega boja«. V dobi ostrih razrednih in nacionalnih bojev pa se pri Slovencih oba elementa dopolnjujeta med seboj in celo stapljata. Tak je bil v svojem zarodku že Marežanski upor 1. 1921 in taka misel skupnega nastopa je zmagala v NOV jugoslovanskih narodov.
Ne drži Pacorjeva trditev, da so prišli Marežanom na pomoč tržaški delavci (str. 102). Res je le, da je prišlo domov v Marezige nekaj domačinov, ki so odhajali delat v Trst Prišli so seveda, da bi lahko volili. Na dveh procesih proti Marežanom v Trstu so sodili samo Marežanom in razen njih ni bil nihče obsojen.
Tak skupen nastop, kot ga najdemo v zaroku pri Mareža-nih, je vodil pozneje pri Slovencih celo do fuzije vseh naprednih in revol. političnih struj, kar pa dokazuje, da je oblika revolucionarnega gibanja odvisna po eni strani od socialne strukture naroda in po drugi še od ostrine nacionalnega in razrednega boja. V tem j9 treba iskati vzroke razlik med NOV jugoslovanskih narodov in italijansko Resistenzo.
Tako ugotavljanje značilnosti nekega revolucionarnega gibanja, ki bi moralo biti čim bolj poglobljeno, je brez dvoma važnejše od citiranja napačne idejnopolitične usmeritve kakšnega posameznega slovenskega komunista (glej str. 138-139). Taki posamezni pogledi niso veliko pomenili za razvoj, pa čeprav so zašli celo v glasilo KPI, «Stato ope-raio». Sam Pacor ugotavlja, da je zatem I. Regent stvari takoj postavil na pravo mesto.
V zvezi z NOV, ki jo Pacor dokaj obširno razčlenjuje, naj se dotaknem le treh vprašanj.
Pisec knjige je mnenja, da je bila raba termina ((Slovensko Primorje« nepravilna. Moti ga predvsem to, da pojem zajema tudi ozemlje, na katerem živijo Italijani. Za Hrvate pa menda dopušča uporabo izraza »Hrvat sko Primorje« (na njegovem zemljevidu namreč najdemo «Li-torale croato«!). Oba termina imata svoj izvor v nacionalnih bojih. Uporaba termina «Hrvat-sko Primorje« je morda Slovence silila k uporabi izraza »Slovensko Primorje«. Vendar se mi zdi, da to ni bistveno. Z novim geografskim terminom, je hotel preprosti človek poudariti, da je Primorska slovenska in da žara di tega ne sme ostati pod Itall jo. Ta novi termin je nastal čisto spontano. Po priključitvi večjega dela te dežele k Jugoslaviji pa je navedeni termin izgubil skoraj ves smisel.
Uporaba termina «Slovensko Primorje« sama po sebi še ne izpričuje tendence po zapostavljanju italijanskega življa. To o-menjam zaradi tega, ker Pacor trdi, da je bila politika KPJ nasproti Italijanom preveč aneksio-nistična. Vodstvo OF in NOV je res dalo nekaj izjav glede bodočih državnih meja demokratične Jugoslavije, vendar mislim, da je take izjave terjala potreba po afirmaciji Jugoslavije v mednarodni politiki. Jugoslavija je morala v dobi NOV postopati tako tudi zaradi tega, ker ni bilo prav nič jasno, kako bo razvoj tekel onstran njenih meja na zahodu. Iz izkušenj je bilo moč sklepati, da bi od tam lahko prišla kontrarevolucionarna intervencija. Vendar pa še o vprašanju meja med partizani (Slovenci in Italijani) skoraj ni govorilo. Vsem je bilo jasno, da bo moč to vprašanje rešiti šele po vojni. Beseda »priključitev«, ki jo je izrekel tisti, ki se je resnično boril, res ni mogla biti n0’"''"	za	Slovence in niti
za Italijane.
G,	ga	Trsta pa so Slo-
venci morali imeti svoje zahteve, saj živi tu, na sami morski obali, tudi slovenski živelj. Res, ču^nr) bi IzCodalo. da narod, ki živi ob morju, ne bi mogel i-meti svojega izhodišča na morje.
Mnenja sem, da je Pacor posvetil premalo vrstic Beneški Sloveniji (Garlo Podreco jo je imenoval «Slavia italiana«), Tu skorajda ne vidi problema, pa čeprav je res, da je dala ta deželica Slovencem nekaj zelo znamenitih mož (Ivan ' Trinko, P. Podreka itd.) Narodu, ki je številčno šibak in je bil v preteklosti tako močno ogrožen, res ni vseeno, kaj se dogaja z njegovimi, pa čeprav drobnimi členi.
V Benečiji sta nastala beneški in rezijanski bataljon. Tamkaj so med NOV tiskali časopis »Matajur«. Za ta zelo zanimiva poglavja slovenske NOV Pacor ne najde besed. Vendar bi se moral
bolj pomuditi pri teh vprašanjih že zaradi tega, da bi ustregel Slovencem, ki bodo brali njegovo knjigo.
PACORJEVI
BIBLIOGRAFSKI VIRI
Simpatično je, da se je Pacor v zvezi s problemi Julijske krajine posvetoval s tolikšnim številom ljudi. Tudi številni bibliografski viri, ki jih prav tako našteva ob koncu knjige, potrjujejo, da je skušal probleme zajeti čim globlje.
Bibliografski pregled del pa se mi zdi močno pomanjkljiv zlasti v zvezi s problemi Istre. Upoštevati bi moral vsaj Frana Bar- j baliča (Narodna borba u Istri 1 od 1870 do 1915. Zagreb, JAZU, 1952, str. 200 4- [III.j), Vjeko-slava Bratuliča (Izbor dokume-nata o Etničkom sestavu i po-litičkim prilikama Istre. Vjesnik Državnog arhiva u Rijeci, 1957/ IV, str. 229-408) in Mija Mirkoviča (Puna je Pula, Zagreb, Iz-dav. zavod JAZU. 1960, str. 367 + [II])-
Z avstrijsko obdobje (delavsko gibanje) bi bilo treba upoštevati tudi G. Cesarija (Sessanfanni di vita italiana 1869-1929. Memorie della Societk operaia Triestina, Trst, str. 223 + [I]) in za nekatere splošne tržaške probleme nemško revijo «Adria. Illustrier-te Monatschrlft filr Landes und Volksskunde itd. Trst 1908/1914. Od domačih, bližnjih virov, pa bi moral upoštevati »Primorski dnevnik« (začel izhajati 13.V.1945). Ta list je objavil kar celo vrsto razprav o zgodovini delavskega gibanja, KP in NOV (Vremec, Regent itd.). Za obdobje 1945-1959 navaja knjiga «Petnajst let bibliografije o narodnoosvobodilnem boju Slovencev« (Ljubljana, 1962) okrog 159 temeljnih člankov in razprav iz »Primorskega dnevnika«, ki so posvečene NOV na Primorskem, in 52, ki so posvečene Beneški Sloveniij. No, v zvezi s to deželico bi moral Pacor upoštevati vsaj Jako Avšlča (Naš prvi pohod v Beneško Slovenijo, Ljubljana, Znanstveni inštitut. 1945, str. 24) in pa publikacijo »Beneška Slovenija« (Gorica, 1950), ki sta jo uredila D. Feigel in V. Nanut (v njej je obširna razprava o NOB v Beneški Sloveniji!). Prav bi bilo, če bi Pacor upošteval tudi »Jadranski koledar« iz Trsta, ki ga je že za dvajset letnikov.
* * *
Za zaključek pa naj poudarim, da naloge, ki si jih Je Pacor naložil s svojo knjigo, res niso bile lahke. Glede večine pri pomb, ki sem jih iznesel, me moti edinole to, da se nisem mogel izogniti problemom, ki so bili že v preteklosti predmet tolikšnih polemik in razprav. Napisal sem jih v želji, da hi se jih zgodovinarji lotili z vso resnostjo in nam do kraja razkrili resnico.
SREČKO VILHAR
MADALOSSO
v Trstu, Ul. Torrebian-ca 26, vogal XXX Ottobre
dobite vsakovrstno P O H 1 S I V O otroške VOZIČKE, žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene ugodne
«UNIVERSALTECNICA»
RADIO - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATICNI PRALNI STROJI — HLADILNIKI — ELEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI CANDV - REX - CGE
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji
UN1VERSALTECN 1CA Trieste - Trst Corso Garibaldi št. 4, tel. 41243 in Trg Goldoni št. 1
1 Hill IT ~l 11 l|l 11.......... .......
S« fll
mmm
H0TISL Sl,(IAl I.JIIItUAlMA
MtC
C/81
HOTfl Z MODERNIM KONfORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI el BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM 5» • KAVARNA • SLAŠČIČARNA O KLUBSKI IN 3 BANKETNI PROSTORI
(t SPLOŠNA PLOVBA - PIHAN
vzdržuje 1 modernimi tovorno potniškimi ladjami
redno progo Jadran Južna Amerike ,via Zahodna Afrika (Rneka • Split Napuli Genova Marseille Casablanca Dakai Conakry -Takoradi lema Riu de laneiro Santos Montevideo Buenos Aires) Redno linijo okoli sveta (Iz ladrana v Indijo Indonezijo • Japonsko ZDA Zabodna afriška obala sredozemske luke)
TER NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8(HHl do 180(10 ton nosilnosti — za vse informacije se obrnite na upravo podietja »Splošna plovba«. Piran. Zupančičeva ul. 24. in na naše agente po vsem svetu Telegrami: Plovba Piran Te-lexl 035-22. 035- 23 Telefoni- 73 470 do 73-477
Dva praznična
CESIRA EI0R1	UnCVU
4.:
Cerkvena vrata so se zopet odprla. Skozi stopnice, ki vodijo od oltarja z zakladom do stranskega kora, se je že videlo, da so prinesli zaklad nazaj. Vse je zopet tu.
Med zbranimi gleda tudi grbavec in zakriči: «Bil sem blizu in sem vse slišal. Grof je izgubil pri igri. Pravi, da prihaja iz kraja, po imenu Montecavallo... Izgubil je veliko denarja. Tisti tam pa, kakšen tujec neki, je eden izmed cenilcev in je govoril: «Za to ti dam deset tisoč, za tisto pet tisoč.« Grof pa je dejal: »Vse skupaj je premalo. Potrebujem petdeset tisoč, in to za jutri. Dolg pri igri je treba častno poravnati.«
Kmetje gledajo in se spogledujejo. Več jih je pametnih, ki vedo, kako je treba napraviti. Pustijo pred oltarjem dva za stražo: potem bo cerkveno opravilo, sprevod in zunaj karabinjerji. Odidejo brez glasu, vznemirjeni v svojem srcu in razdraženi. Toda ženske in deklice bodo hotele sedaj iti na za bavo. Pripravile se bodo, ker vedo zanjo. Koliko lepih stvari so vzele v trgovinah pri Ginevri, Puponi in Angelarozi! Same stvari poceni in malo vredne, ki Jih v mestu ne bi nihče kupil, toda tu v teh treh majhnih trgovinah, kjer prodajajo vsega malo, je čudovito kakor v raju: blago za katune in predpasnike, naglavne rute in rute čez ramena, zunanji stezniki, lasnice, glavniki, trakovi, čipke, vezenje, šopki cvetlic, zaponke, nožiči, odrezki za moške srajce, pokrivala, sukanec za nogavice, ogledalca in še, še... Gori v graščini so izpraznili vse prodajalnice in gostilne in odnesli steklenice z likerji, sodček z vinom, preste in mandeljnovo pecivo.
Zenske ne govorijo ne prpd procesijo, ne med njo in ne po njej kakor: »Ob kateri uri bo zabava? Po večernicah? Pred umetnimi ognji?«
Skozi naselje razglašajo: «Zabava bo ob devetih, danes zvečer, po večerji. Pridite vsi!«
Pri vsem tem pa ni veselega prazničnega razpoloženja v
naselju in tujci, ki to čutijo, se vračajo domov. Moški so le malo hodili okrog tisti dan in le redki dečki so se udeležili že prej pripravljenih iger. Sedaj je tema in moški se vračajo domov k večerji, ženske so doma pripravljene in čakajo vse v blesku in živahne od ugodja, ki ga bodo imele. Toda moški jim zabičajo: «Gorje tisti, ki bi si upala iti v graščino!«
Nastane jok in ženske ugovarjajo, moški pa kričijo in delijo celo zaušnice.
«Polomim ti kosti, (je samo pogledaš ven!«
((Umetnih ognjev ne bo in ve pojdite spat!«
Možje odidejo z doma. Naselje je sedaj prazno in kakor izumrlo. Po cestah in na trgu ni žive duše in tudi vinotoči so zaprti. Zdi se, da vse čaka kakor pred nevihto. >
Gori v graščini čaka grof in čaka godba. Krepki mladeniči, ki so prišli peš iz Rokantike, ne morejo razumeti, zakaj morajo čakati. Nihče? Kaj zares nihče? Trg je prazen. Samo izza okenca pogleduje Tirezija s svojim hudobnim očesom. Sedaj pa, kaj se dogaja? Vlolanta gre mimo In vleče za seboj Argentino! Veš li, kdo je Violanta? Tista je, ki so si jo vsi želeli in imeli. Starci pravijo, da je ((ljudska in občinska«. Je vlačuga v naselju. Oči se ji svetijo ko zlato; obraz ji je prijeten ko pri materi božji; temnokostanjevi in nakodrani lasje se ji spuščajo po vratu navzdol, sicer pa je isti hip zanemarjena in zelo lepa, malomarna in sijajna, tista, ki rodi vsako leto (dvaindvajset jih je rodila, o Jezus!), tista, ki pravi iz usmiljenja do vseh, Čudi nabolj pošastnih, In da pomiri žalost in prepir: »Pojdiva domov in nato boš videl!« Vsi so ji hvaležni, seveda, na svoj način. Ona je vez in spojno tkivo moških v naselju in žene se ne jezijo nanjo.
«No, kočija je njena in pusti stopiti nanjo, komur se je zdi!«
In tako vleče Violanta, vedno malomarna in nebrižna kakor kaka boginja za seboj Argentino. Ali veste, kdo je Argentina? Sedaj je stara, ena sama kost in koža, upognjena v dvoje, s svetlomodrim trakom na laseh, stara zvodnica za gospodo. Od časa do časa izgine in vsi jo srečajo, ko hodi peš po sabinskih cestah in obiskuje v mrazu in vročini vse božjepot.ne cerkve, kamor prihajajo romarji.
«In sedaj me spremljaj ti, kakor tisti večer, ko sem bila deklica! Si li pozabila? Ne? Danes zvečer se hočem smejati in nikar mi ne ugovarjaj! Pojdiva!« je rekla Violanta Argentini. Nihče v graščini je ni mogel zadržati in tako je vstopila
z boječo in uporno Argentino v sodno dvorano.
»Ali me ne poznaš več, don Leo? Violantina sem!... Nocdj želim plesati s teboj kakor tisti večer, ko sem bila še deklica in nisem vedela, kaj počenjaš z menoj. Ali si razumel? Zaigrajte, da bo don Leo plesal z Violantino, tisto ljudsko in občinsko, ker se mu hočem danes zares zahvaliti!... Pleši z menoj, ko si to tako zelo želim!« reče Violantina in se zasmeje. Ko se smeje, je zelo lepa, lepša ko v tisti daljni noči, ko mu jo je Argentina podtaknila nasilno v posteljo.
Ko se ji je fevdalni gospod približal, mu je velik pljur.ek kakor njegov monokel zamašil prosto oko. Violanta se je zasmejala...
»Sedaj pa mi daj darild in daj ga tudi ubogi Argentini!« je rekla in je napolnila sebi in zvodnici predpasnik z različnimi stvarmi.
Nihče se ni zganil, niti čuvaj ne Tu, v tej stari sodni dvorani se je Violanta na svoj način in po tolikih letih maščevala za sramoto, ko je pri trinajstih letih postala mati grofovega potomca, za tisto sramoto, ki jo je nato vrgla v objem vseh vaščanov, kajti nihče je ni hotel več imeti za ženo, njo, grofovo zavrženko.
((Osedlajte konje!« je kričal grof. »Osedlajte konje! Takoj, še ta trenutek!«
S trga sem se je zaslišal Violantin smeh. Težko je nosila vse nabrane stvari. Toda jutri jih bo razdelila med poštena dekleta in njihove ljubčke.
Lepi in ponosni žrebci zdirjajo mimo in pustijo za seboj temno in tiho naselje. Nato morajo iti drug za drugim po ozki poti, ki gre sredi rebri čez čudovito reko Farfo, ki teče v vse uničujočih brzicah, stisnjena med dva navpična in več ko sto metrov visoka prepada. Čudovit in strah vzbujajoč pogled nanjo...!
Konji naenkrat ne morejo več dalje. Pot je zaprta. Vsi mladi in stari moški iz naselja so tu in se ne šalijo, tudi če niso oboroženi. Sedaj grof trepeta in ne ve, kaj hočejo. ((Kaj počenjajo čuvar, upravnik, sluga in majhni starinar, oderuh in krvoses?« premišljuje. Toda vsi stojijo, kakor da bi jih kdo prikoval. Tedaj se oglasi Lizej, ki prebira toliko knjig, dobiva socialistične časopise, razlaga toliko stvari in ki ga karabinjerji od časa do časa vtaknejo v zapor, in pravi:
«Don Leon, šale je konec! Prihajamo, da napravimo račun-, Glejte! Nas je več kakor 'dvesto vaših kolonov in spolovinarjev in, ko bi hoteli, bi zadoščal en sam sunek in vi in vaši rablji bi končali v tej vodi. Toda mi smo delavci in ne navadni morilci, tudi ne tatje, kakor ste vi, grof, in vaši trinogi'
V spomin na ta prazničen dan in, da se popravijo tolikšna zatiranja, boste napravili, kakor zahtevamo. Ko bodo v oktobru potekle kmečke pogodbe, boste začeli prodajati zemljo vsem, ki si jo lahko kupijo. Tistim pa, ki si jo sedaj ne morejo kupiti, boste odpisali dolg v tistih krivičnih in lažnih knjigah, registrih vašega upravnika. Obljubite nam to in prosto pot boste imeli! Naj vam nikar ne pride na misel, da bi nas naznanili! Nismo vam skrivili niti lasu. Ste zadovoljni? Ce niste, vas bomo naznanili mi. in sicer vse, zaradi bogoskrunskega ropa, zaradi vloma in zaradi neprestanih goljufij. Vam je jasno? Tudi če vam bo dala vaša pravica prav, bo ostalo tu celo naselje, ki bo potem poračunalo z vami. Se razumemo?«
Grof je stegni! roko in vsa skupina je izginila v'noč.
Konec oktobra so začeli deliti zemljo po hribovitem pre-delu pred Tančo med mnoge kmete To je bil prvi korak k rešitvi izpod fevdalnega suženjstva. Da, toda redki so bili izvoljenci, ki so jih poklicali, da postanejo samostojni gospodarji-Med njimi so bili predvsem največji zanikrneži, ki so se svoj čas dobrikali čuvaju in upravniku.
«Pa mi?« so spraševali delavni kmetje.
«Vi? Ostali boste praznih rok in brez vsega kakor poh Falkučo,« so jim odgovarjali graščinski
Vse ostalo so prodali nekemu novopečenemu oderuhu Ka-kor da bi kdo vse začaral, so izginila grofova sredstva Ih njegovi pomagači. Primorskega upravnika so našli mrtvega z ’ glavo v reki Farfi. Njegova žena iz Etruzije in z našivi okrašeni čuvaj sta se vrnila v Maremo.
•Hm, on je zase našel Ameriko. Pa mi? Ostali bomo cmere! Potem pa verjemi grofu? In sedaj?« so spraševali ogoljufani kmetje.
«Sedaj se borba nadaljuje,« je odgovoril Lizej ((Skopuhi imajo pred seboj nove posestnike, ki so še bolj pohlepni >n ozkosrčni. Treba je popraviti vzajamnost, ki se je pretrgala, in se boriti...«
(KONEC)
- J ’	UT V 11	12 L/
—- “»• “k“ — »««—•—■ «-*» «*"*“ -".SiJR'%- tssr srzrjs rjrjs. zjs s.™	srsszftfz ns:» »i /t;, -.‘■r,”	*»*■>*
___________________________________vročajo pn upravi - Iz vseh drugih pokrani. In,nje pri »Soneta Puhlmcitš Italiana« - <>rt«nv..rm urednik STANISLAV RENKO - izdaja tn‘tiska Založništvo t.r”'lHga Uska Trat ^	g°rtftke pokra,ine 5