86. številka.
Ljubljana, v torek 15. aprila.
XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan mw*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemam za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., po jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za posipanje na dom računa se /.a
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje *e od četiristopne petit-vrste po'6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". UpravniŠtvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Dva volilna shoda v Ljubljani.
Narodni volilni odbor sklical je, kakor smo že omenili, za predstoječe dopolnilne volitve v mestni zbor Ljubljanski whode volilcev vseh treh razredov. Prvi shod za III. razred bil je na velikonočno nedeljo dopoludne in z ozirom na visoki praanik in prelepo vreme bil je dobro obiskan.
Shod otvoril je g. dr. Karol  vitez iBlei-■weiB-Trsteuiski s kratkim ugovorom ter nasve-toval predsednikom gosp. dra. Derča,  kateri per acclamationem veprejet, razloži namen shoda volilcev in predlaga vobleem po narodnem volilnem odboru na svetovane  kandidate,  na kar se  prične živahna debata, katere resultit bil je ta, da so se izbrali in postavili kot kandidatje III  razreda gg.: Sreeko IV o III, kbparski mojster. Ivan Počivaviilk, mesar in posestnik. Fran Jakopič, hišni posestnik. .1 Geba, urar.
Iftiiaei j Valeiitlnčlč, zavarovalni zastopnik.
Akoravno ueso prodrli vsi za III. razred po narodnem volilnem odboru nasvetovani kandidatje in je bila debata in konecno glasovanje o 5. kandidatu precej dolgotrajno, bil je veuder ta shod razmerno mireč.
Vse drugače pa pri včerajšnjem shodu volilcev II. razreda. Vest, da nasvetuje narodni volilni odbor v tem razredu gOBp. prof Šukljeja, vznemirila je tako rekoč volilce in že naprej se je znalo, da pri tem sbodu ne bode teklo vse popolnem gladko. Zaradi tega bila je tudi udeležitev mnogobrojneja, nego prejšnji dan in videli smo pri tem sbodu gospode iz vladnih krogov, katerih še nikdar ne do sedaj, na pr. okrajnega komisarja Schvvarza, policijskega nadkomisarja Parmo itd.
Ob 11. uri otvori h h ud g. dr. Kakor B(eiweis vitez Trsteniški ter predlaga cesarskega svetnika gosp. M u r n i k a predsednikom, ki je bil tudi per acclama-t ione m ubran.
Predsednik g. M ur ni k razloži v kratkih besedah svrho današnjega shoda in povabi volilce, da izrazijo svoje mnenje o po narodnem volilnem odboru nasvetovanih kandidatih.
Prvi kandidat, narodni   trgovec g. Alfred
■jedenllt bil je brez vaaeega ugovora jednoglasno vsprejet. Pri nasvetovanem 2. kandidatu, g. prof. Šuklj-eji pa se oglasi prvi gosp. Alojzij Jenko, pekovski mojster v Ljubljani ter energično ugovarja proti tej kandidaturi, na kar g. dr. Zar-nik predlaga, da se namesto g. prof. Šukljeja kandidatom pojavi g. Sreeko Stegnar, učitelj v Ljubljani.
Ta predlog bil je po večini volilcev takoj z glasnim odobravanjem vsprejet, a da ho razmerje glasov natanko določi, stopiti je bilo volilcem na desno in levo in po dvakratnej šietvi konstatovalo se je, da je za gosp. Stegna rja 31 volilcev, 7% prof. Šukljeja pa samo 26, mej slednjimi pa niti je-dnegft meščana, temveč zgolj elastični c. kr. uradniki.
Doslej vršil se je shod še prilično v naravnem, dostojnem tiru. A ko je prišlo do obravnave o tretjem kandidatu gosp. dru. Ivanu Tavčarji, odvetniku v Ljubljani, oglasi se k besedi g. prof. Šuklje ter v svojej razjarjenosti, da je podlegel g. Stegna rju nasproti, začne govoriti toli strastno proti g. dru. Ivanu Tavčarju, da so mu od vseh strani; nasproti doneli butni ugovori in izrazi nevolje. Če je gosp. Šuklje morda mislil, da bode s svojo zgovornostjo »preobrnil gg. volilce, ki so mu par trenutkov poprej tako odločno izjavili svoje mišljenje, varal se je ljuto, kajti čim dalje je govoril, tem redkeje bile so vrste njegovih pristašev. In kaj bi ne, saj je g. prof. Šuklje imel včeraj izredno nesrečen dan ! Osobna mržnja proti kandidatu dru. Tavčarju in pa razsrjenoHt o lastnem porazu, naravnej posledici njegovega delovauja, spravili ste ga popolnem iz duševnega ravnotežja in mu narekovali besede in misli, proti katerim mora vsakdo odločno protestovati, v prvej vrsti pa vlada sama. Kajti s povzdignenim glasom pretil je zbranim volilcem, da vlada tace«« kandidata, kakeršen je dr. Tavčar, ki je „Kainpf-kandidut", ne more odobravati in da se bode na vsak način protivila njegovej izvolitvi. No, mi smo do sedaj vedno mislili in pri tem mnenji tudi ostanemo, da je volitev v mestni zastop svobodna, da nam nihče, niti slavna vlada ne sme oktroirati kandidatov, vrhu tega smo še celo tega prepokor-nega mnenju,  da kaj  tacega   vlada niti ne
namerava, marveč, da so navedeue besede le plod Šukljejeve nepremišljenosti in breztaktnosti.
Isto tako breztaktno bilo je umešavati v debato gospoda deželnega predsednika barona \Vin-klerja. Slednjega čislamo in spoštujemo, baš zaradi tega ga pa nikakor in po nobenej ceni nečemo iden ti f i kovati z g. Šukljeja o so bo, s tr as tjo i n zavoženo politiko. Mi si ne prisvajamo politične nezmotljivosti, a to pa dobro znamo, da g. deželnega predsednika stališče ne bode niti za las omajano, če gosp. Šukljeja ne bode v meBtnem zboru, pač pa g. dr. Ivan Tavčar.
Tudi ne verujemo v gosp. Šukljeja tajnostno prorokovanje, da bi vsled tega nastopila nova vlada &. la Auersperg, Widmann itd. in da bi potem nav-stalo po vsej deželi tako opasno stanje, da bi se vsi narodnjaki kar na mah poskrdi in prelevili. Imeli smo že hude čase, a kar nas je odločnih, stali smo vedno in pri vsakej priliki na narodnem braniku. Tuko bode tudi v bodoče, ko bi se omenjeno prorokovanje tudi obistinilo, česar se pa ne nadejamo in tudi ne želimo.
Gosp. Šuklje učinil je s svojim včerajšnjim govorom vladi slabo uslugo, volilce pa je prav po nepotrebnem razžalil. Kajti kot razžaljenje treba Minutnit.i. ako se zaveduim meščanom preti, da tega ali onega^ kandidata ne smejo voliti. Svojej nevolji dali so volilci odločen in glasen.izraz in ko je gosp. Ivan Hribar v mirne j a odločnej besedi zavrnil vse Čudne in neumestne razpeljave Šukljejeve, bil je gosp. dr. Ivan Tavčar z veliko večino kandidatom proglašen.
Ta izid volilnega shoda važen je za tega delj, ker so volilci s svojim glasovanjem obsodili politiko osobnostij in dosedanje delovanje Šukljeja, ter pokazali, kako misli večina in jedro naroda, in to kljubu naporom, ki so se delali celo v tabačnej tovarni, da bi se sklicalo dovolj elastičnih pristašev in tako zadobila večina.
Tudi zgodovina volitev Ljubljanskih je poučna in to celo za — ?godovinarja! Zaradi tega smo to poročilo tudi stavili na prvo mesto, da naši prijatelji in rojaki po deželi ruzvidijo, kaj in kako se godi v sredini in kako je pristno mnenje naroda.
LISTEK
• Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) (Dat)«.) XVI. Poglavje. Ugrabež.
Mej obedom godilo se je okrog hiše nekaj posebnega.
Ko je nastopil mrak, začeli so se po samem prikazovati novi upričniki poleg vrtne in dvorne ograje in nazadnje na dvorišči samem.
Morozovljevi ljudje se zanje neso zmenili.
Ko je nastala noč, bila je hiša od vseh stranij obkoljena z opričniki.
Nadkonjar Vjazemskega prišel je iz obodnice, kakor bi hotel napajati konja. Pa še ni prišel do konjske staje, ko bo ozre okrog na vse strani, ter se obrne k vratam in nekako čudno zabrlizga. Nekdo priplazil se je k njemu.
— Ali ste vsi? — vprašal je nadkonjar.
— Visi, — odgovoril je oni.
— Ali vas je dosti?
— Petdeset.
— Dobro, čakajte znamenja.
— Ali bode hitro? Čakati je dolgčaB.
— To ve knez. Poslušaj, Homjuk, knez ne pusti niti zažgati, niti ropati hiše.
— Ne pusti?   Kaj se zanj brigam, gospod?
— Ali ni tvoj gospodar, Gregor Lukjanovič, ukazal tebi, služiti knezu.
— Se ve da mi je, zato bodem pa služil njemu, ne pa Morozovu. Pomagal bodem knezu, odpeljati bojarinjo, a potem mi nema nikdo zapovedovati.
— Le glej, Homjak, knez se ne Sali.
— Kaj misliš ? — rekel je Homjak, zlobno smejajoč se. — Knez je sam zase, jaz tudi sam zase. — ČJe se jaz hočem zabavati, kaj to njega briga? .
— BaŠ tedaj, ko se je vršil ta pogovor pri vratih, pustil je Morozov Serebrjanega in odšel k Heleni v drugi konec hiše.
Bojarinja se še ni bila ulegla v postelj. Na glavi pa Že ni imela kokošhika. Debela, polrazple-tena kita vila se jej je po belih plečih. Njeno letno oblačilo bilo je odpeto na prsih. Helena se je hotela sleči, pa povesila je glavo in zamislila se. Njene misli krožile so v preteklosti.   Spomnila se je svo-
jega prvega znanstva s Serebrjanim, svojih nad, obupanja, Morozovljeve snubitve in dane prisege. Živo si je predstavila, kako je oni teden po Velikej noči po običaji sirot, podala se na grob svoje matere, postavila pod križ čašo z rudi rimi jajci, ter v duhu pogovarjala se ž njo in prosila jo, da blagoslovi njeno ljubezen in zvezo z Morozovom.
Ona je tedaj verovala, da bode premagala svojo prvo ljubezen, verovala, da bode srečna z Morozovom; a zdaj. . Helena domislila se je polj ubovalnega obreda, pretresel jo je mraz. Bojar je prišel, ne da bi ga bila opazila in ustavil se je na pragu. Njegov obraz bil je oduren in otožen. Nekaj časa gledal je Heleuo. Ona je bila še tako mlada, tako ne skuše na v prekanjenostih, da se je nehote* smilila Morozovu.
— Helena! — rekel je on, — zakaj si se tako vznemirila pri poljubovalnera obredu?
Helena je zatrepetala in uprla je v moža oči,, polne strahu. Hotela je že pasti k njegovim nogam in povedati mu vso resnico, pa mislila si je, da on morda ne sumi na Serebrjanpga in bala Be je, na-uleči nanj maščevanje svojega moža.
— Zakaj si se vznemirila? — ponovil je Morozov.
Politični razgled.
\ofriii|4' deftele«
V Ljubljani 15. aprila.
Levičarji nikakor ne morejo pričakati, da bi palo sedanje mliilsterst % o. To pi ne zato, da bi ravno sedanje ministerstvo premalo negovalo nemštvo, saj je usiluje celo tamkai, kjer ga se prejšnje vlnde neso, ampak /aio, da bi npb pristaši n seli ministerske stole. Ker p* vidijo, da neposredno levičarska vla la ne more nastopiti, zato pa jako trdovratuo napovedujejo zdaj to, zdaj ono prehodno ministarstvo. Zadnji dni so raznesli vest, da je bil grof Coroniui a cesarju poklican, d* sestavi tako ministerstvo, katero so pa morali kmalu preklicati. Vsi levičarski listi 10 že prestavljali tako minister-Btvo. Iu to zakaj? Jim je morda Coronim tako j>ri-ljubljen? Ki>j iel Kol krut so ^a že naptdali po listih, in tudi inu ne morejo odpustiti, da je g svojimi pr staši pomagal pokopati VVurmbrundov predlog. A radi bi videli, da bi on prevzel ministerstvo ker vedo, da bi s i ne mo^el dolgo zdržati na krmilu. To bi pa verni t utegnilo malo razrahljati trdni obroč desnice, iu ia*o pripraviti pot levičarske) vladi
Najvažn« j še volit?« za v deželne zbore, kar jih bode letos, nodo volitve v moravski deželni zbor. Levica bode napela vse moči, da bi zmagala, Čebi in vlada bodo pa ludi morali zastaviti vse sile, kajti poraz avtonomističue strauke na Moravskem imel bi jako slabe n sledke /.a vlado in avtonomističuo stranko. — Z Moravskega prihajajo v novejšem času pritožbe, da se uradi premalo men-jo za jezi kovno naredbo sedanje vlade iu po gostem rešujejo češke uloge nemški
Volovska borba je končana, in vsi levičarski listi vidijo v tem poraz vlade, N fr. Pr. celo prerokuje, da bode lo Ogrotn da.o pogum, da bode brezobziruej <i pri sklepanji prihodnje državne pogodbe. To pa .mu pred vsem snino namen spodkopati pri prebivalstvi] zaupanje sedanje vlade.
Viiciiu*' države.
Da so se razmere mej Itiitijo in A v atrij«*
zboljsale je gotovo. Zdaj se celo govori, da je ruski vojaŠKi atache pri posiauistvo na Dunu i, baron Kaulbars, ko se je vrnil s svojega odpusta, priue-Bel lastnoročno carjevo pismo, v katerem ruski vladar izraža željo, da bi se lije osobno sešel z našim cesarjem. Vender se še nič gotovega ne ve o tem, kajti že mnogokrat se |e govorilo o shodu avstrijskega in ruskega carja, a vesti se nikdar ueso obistinile.
Francoski „Joutnal de Debats" pravi,  da od novega prevrata v evrobskej  pol tiki ima dobiček samo Itusiju, ki sedaj žanje v Aziji.   Avstrija pa od nemško ruskega pribl Senja ne bode   imela nika-kegu dobička, ker hode to le zaviralo njeno širjenje po  Balkanu.   Giers  je  iz   Gorčakovljeve   šole in ume porabiti vsako priložnost.  — Komisija, ki ima pretresovati predlogo,   da bi se povišala carina na privoz kmetijskih strojev  in  tako pomoglo ruskim tovarnam, ki tudi izdelujejo take stroje, koustato-valaje, da je 18~9 1. bilo pripeljanih takih strojev za, 8,999.863 rubljev, v 1880  l. za 5,502.432 rub. v 1881 I. za 7,948.066 rub.  a v 1882  1. pa skoraj za  9.000.000   rubljev iz  inozemstva.   Te velike številke   dovolj   jasno svedočijo,  da  v Rusiji ra-cijonaluo kmetijstvo dovolj   napreduje.   Seveda pri tem je treba tudi pomisliti,   da je v Rusiji mnogo več velikih posestnikov,  ki take stroje potrebujejo in pokupujejo, kakor pri nas.
Desnica italijanske zbornice bode podpirala sedanje ministerstvo, ker se je to potegnilo, da je iz nje srede izvoljen zbornični predsednik. To bode omogočilo, da se peto Depretisovo mini-eterstvo obdrži nekaj mesecev.   Dolgo  pa ne bode
trpelo, kajti odletavajo mu privrženci na levici, ker se je ministerstvo preveč oklenilo desnice. Nekateri že mislilo, da za tem ministerstvom pride vlada iz desnica. Levica je vladala osem let in se ta Čas popolnem obrabila, sledilo je drugo za drugim cela dvanajstorica ministerstev, pa nobeno se ni moglo vzdržati, vsi odličneji levičarji so že ministrovah.
Dopisi.
Iz dorlce 12. apriia. | Izv. dop.] Za vspre-j<in avstrijsko-italijauske komisije zarad ribarstva v Jadranskem morji delajo se tu že primerno velike priprave. Naša realka morala je odstopiti jeden razred odboru, da se napravi tam iz Italje pokl-canemu kuharju posebno, več metrov dolgo cgnjisi e, ki mu bo služilo v pripravo jedij za slovesni banket komisiji na čast.
Mesto, ki tiči do ušes v dolgovih, v katerem ne obiskuje kak h 30% otrok, ljudskih šol, ker nema denarja, da bi šole osnovalo, bi pač ne nmelo spuščati se v take nepotrebne Btroške in to tu li tedaj ne, ako so gospodje v komisiji 1 onkraj meje. Banket in slovesna predstava v gledišči, koliko lepih novcev bo to stalo, ki bi se dali tisočkrat bolje obrniti za mestne potrebe! In če hočete pogostiti komisijo, ker so vmes tudi vaši „fratelli", pogostite jo vsaki dan 4krat, toda na svoje stroške in ne na mestne. — Tukajšnji list „Corriere", pol ptič pol miš, poklada že sedaj udom one komisije prav toplo na srce, naj bi za božjo voljo nikakor preostro ne postopali zoper „Cožiote", dočim se mu naši domnei — avstrijski — ribiči prav nič ne smilijo. O Ctueri, C^neri! Tukaj, tukaj bi vskliknil: „Ar-mes Osterreicb" !
V Primorji je po uradnem izkazu 125 % beri: jeden in jeden četrt odstotka Nemcev, kateri imajo v vseh mestib  čez mero ljudskih in šest srednjih šol na vladne stroške. In vendar niso še zadovoljni; še se jim vidi, da je tu nemštvo zutirano. Osnovali so radi tega posebno skupino tudi v Gorici ter lani sklenili, da bi   osnovali še jedno  nemško ljudsko šolo, a vse zaman. Iskali  so po vseh   /avodili, od hiše do hiše otrok za novo šolo, a vse /.aman. Vsled tega so sklep predrugaeli ter centralnemu odboru v Buču  nasvetovali,   da   bi  dal  2000 gld. za četrto učno moč na tukajšnji  protestaotovski šoli, na kateri bi se imela  šolnina od 25 na 10 gld. znižati. Povabili so tudi z Dunaja sem velikega mogula, kateremu na čast so v ponedeljek priredili velih banket npri pošti".   Tožili so mu, kakor se pripoveduje, mnogo,   kako  se zatira nemštvo v Gorici in na Primorskem, kako bi bilo treba priti na pomoč bratom v  Soški  dolini, v kateri se je upisalo pri zadnji št. 25  (pet in dvajset) mož z nemškim ob-čovalnim jezikom, itd. itd. In kdo so ti nezadovolj-neži, kateri o zatiranji  nemštva toliko kriče? Rodbina  Ritter in njegova sorodbina  in c. kr. uradniki. Sicer pa le  tako naprej:   Der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht! — Vaša zadnja vest od tukaj, da bi naša Čitalnica  izključila najnovejši dnevnik" ni istina.   (Vest  nam je došla iz Gorice, sicer od nenavadnega dopisuika. Uredn.)
Od meje 10. aprila. [Izv. dop.] Topli žarki pomladanskega soluca objeli so z nova prirodo, ž njo vred pa ob jednem tudi pravično in krivično
človeštvo, ki je povsem različne — nature. Nezadovoljno človeštvo tako, nehvaležni tak rod pomladanskim soinčnim žarkom, prirodi, in celo tistemu dopisniku, ki je s tvrdko „— a —u nedavno nod dolenjske meje" v .Slovenskem Narodu" prikobacal, ter na časnikarsko reščeto del, mislite si: cel politični okraj Kočevski, z vsemi luščinami in zrnom, da bi obelodanil vsakojake razmere svetu, kijih še ne pozna, ali pa se ne zanima za nje . . .
Tedaj je bil ta dopis nekatere očake nim Lande der Gottscheer" tako sogrel, da sami neso vedeli od kot ta gorkota, li od pomladnega solnca, ali zbog njih strastne nature. Oj ti Kočevarji s svojimi somišljenci, kako so vam čudni patron1; povsod hočejo svoje klobase, sebi primernega deleža po nemškej „vagi", drugače pa naj le vsakdo gleda, kako bo svojo kožo obvaroval pred njihovo —jezo!
Ko je omenjeni dopisnik s svojim peresom nekatere zadeve, ki se tičejo pol. okraja Kočevskega, kolikor moč vestno prerešetavati se potrudil, segel je s tem poročilom nekaterim v istini tako do „srfcne žile", da so ga počeli od vseh strauij obkol|evati. Sicer mi ni znano, so ga li zasačili ali ne, moramo pa vender povedati zakaj ; — zakaj so namreč v rdtželi Kočevarjev" tako samoljubni Evini otroci, da ne privoščijo svojemu bližnemu, recimo: Ribničanu, SodrašČanu, Veliko Lasčauu, Dobiepoljcu, Stružanu (Kiaujčanu), i. dr. niti za ped — one dobrote, ki jo sami uživajo, pa tudi klobas ne! — Govorimo o tem prav na kratko.
Za stol deželnozborskega poslanca, katerega bosta sedaj volila: Ribniški trg in mesto Kočevje, ker je gosp. Braune odložil mandat, — poteza se strašno nadgozdar E Faber; ž njim vred pa še nekov advokat ali kako se že nazivlje. To je popolna resnica. Nepopolna resuica je pa, če trdi kdo ali če trdijo prav vsi Kočevarji, da bode jeden izmej teh tudi poslancem izvoljen. — Bežite no, ali menite da mora ravno jeden izmej teh dveh v deželni zbor priti, zato bojda ker sta „uus dem Lande der Gottscheer?" — Gospoda moja: Nur Geduld! Ribničanje imajo tudi še besedo, pi jo bodo tudi uporabili, in jo bodo, pa ne za E. Fabra, pa za advokata tudi ne, marveč tako, kokor narodnjaki 1 — Tedaj le še počakajmo malo s tem; pride še prilika o tej zadevi kaj reči.
Dt. je okrajnim  nadzornikom za šol. ukr. Kočevski imenovan bi! mož,  ki ni naše gore list, je tudi istina, in še celo popolna istina.   Gosp. Blaž Horvvath,  je vodja učiteljišč Ljubljanskih, — je pere^ce deteljice  nLinhart-Sima-Gariboldiu, — ut figura docet — naš politični nesomišljenik, a naše gore list pa ni, pa bi bil vender že čas, da bi šolski okraj Kočevski  tak „listu dobil! — S  tem  je pa ta okraj \ečinoma prišel „iz dežja pod kap"; Ko-čevarji pod streho, mi  Sloveuci pa, — kaj, komu mari, kam smo prišli z — — — — Pa pojdimo še nekoliko naprej : Bolj primeren kot Kočevje bil   bi za okrajno glavarstvo — trg Ribniški,  in to v marsikaterem oziru. Da bi se pa to res  prestavilo, nasprotujejo že samim mislim, — ti samoljubni Kočevarji!
O tem, kakor o marsičem le druzem hočemo pa govoriti pri priliki bolj obširno, — in sicer to vse zaradi jedinega  razloga,  da nas  ne bodo
— Slabo mi je bilo . . . odgovorila je tiho Helena.
— Že vem. Tebi je bilo slabo, pa ne na telesu, a na duši. Tvoja bolezen je duševna. Ti bo-deš pogubila svojo dušo, Helena!
Bojarinja se je stresla.
— Ko je danes zjutraj, — nadaljeval je Mo-rozov, — prišel Vjazemski z opričuiki v našo hišo, čital sem sveto pismo. Ali ved, kaj govori sv. pismo o nezvestih ženah ?
— Moj Bog ! — zaklicala je Helena.
— Čital sem, — nadaljeval je Morozov, — o kaznih za prelomljenje zakona.
— Moj Bog! — prosila je bojarinja, — bodi milostljiv, Družina Andrejevič, prizanesi mi, jaz ne-sem toliko kriva, kakor ti misliš . . . Jaz se ti ne-sem izueverila . . .
Morozov je grozno zježil obrvi.
— Ne lagaj, Helena. Ne skušaj me prekaniti. Ne pomnožuj svojih grehov z zvitimi izgovori. Ti se mi nesi izneverila, kajti za izneverjenje je treba četudi le kratke zvestobe, a ti mi nikdar nesi bila zvesta.
Druž.na Aodrejevič, prizanesi mi!
— Ti mi še nikoli nesi bila zvesta! Ko sva se poročila, si v svojej hudobiji prisegla zvestobo meni, ljubila si pa druzega ... Da ti si ljubila druzega! — nadaljeval je s silnejšim glasom.
— Moj Bog, moj Bog ! — vzdihne Helena in zakrije obraz z rokama.
— Dmitrijevna, Dmitrijevna, zakaj mi nesi povedala, da ga ljubiš?
Helena je plakala in niti besedice ni odgovorila.
— Ko sem videl v cerkvi tebe, siroto brez varstva, sklenil sem te oteti zoprnega mož*, a neseni zahteval tvoje prisege, da ne osramotiš mojih sivih las. Zakaj si mi prisegla ? Zakaj mi nesi povedala vsega ? Z besedami bila si moja, s srcem pa druzega. Ko bil bi jaz vedel za tvojo ljubezen, mari bi te bil vzel? Skril bi te bil na kakem svojem samotnem posestvu, daleč od Moskve, ali bi te pa bil peljal v samostan; a ženil bi se ne bil pri tebi, Bog ve, da bi se ne bil. Bolje je umoriti se, kakor pa vzeti Človeka, katerega ne ljubiš. Zakaj Bi nesi vzela življenja? Zavarovala si se z menoj, kakor s kamnitim zidom, a potem me pa zasmehovala s svojim ljubljencem. Mislila sta si: Morozov je slab, njega lahko vodiva za nos.
— Ne, gospodar moj, — vzdihnila je Helena in pala je na kolena : — jaz nikdar nesem tega mislila! Niti v mojej glavi, niti v mojem srci ni bilo tega! On je takrat bil v Litvi . . .
Pri besedi on zažarile so se Morozovljeve oči, a premagal se je in bntko nasmejal se.
— Že dobro vem. Takrat tega nesta mislila, a pozneje, ko se je vrnil. To sta sklepala oni večer, ko sem ga jaz v s prejel prijazno, kakor sina. Povej, Helena, ali sta res mislila, da ne uganem vajinih naklepov in se pustim vama imeti za norca, ter ne bodem znal kaznovati nezveste žene in mojega sovražnika, njenega zapeljivca? Ali Be je nadejal ta mlekoses, da se mu posreči to gnjusno delo ? Ali on ni čital, da je zapisano v Levijevih bukvah: ako kdo prešeštvuje z omoženo ženo, umrje naj prešeštnik in prešeštnica ?
Helena je z gnjusom pogledala moža. V nje-nili očeh bila je hladna odločnost.
— Družina Andrejevič! — rekla je prestrašena : — kaj hočeš storiti ?
Boj ar je izulekel izpod letnega plašča dolg samokres.
— Kaj delaš? — zakričala je bojarinja in od-BkoČila je.
možje „aus dem Gottscheer Lande" grdo gledali.| Pa tudi tolažiti jih hočemo, io kar moč privesti jih do prepričanja, da klobasa, ki njim tako diši sedsj ko jo že uživajo, hi tudi nam družim kaj slastno ugajala; le nevoVdjivosti — te pa naj se ogibajo. Da se vidimo totaj kmaln zopet — na meji!
Dolenjski p o h a j k o v a 1 ec.
Domače stvari.
— (Slovensko gledališče.) Včeraj predstavljal se je   „Baron  Fran  Tren k", hrvatski izvirni, ■ deželno nagrado odlikovani ljudski igrokaz v 4 dejaniih s petjem in plesom.   Spisal J. E. To-mič.   Preložil  Josip Gecelj.   Godba Iv. pl. Zajčeva. Glas o tej igri privabil je toliko občinstva, da je bilo gledališče lazprodano in že dopoludue  ni bilo nobeuega sedeža več dobiti in so celo lože, ki sicer s svojo  praznote svedočijo o lastniuskih prav:cab nekaterih poltu-nih nasprotnikov,  bile prilično nu-polnene. Režiserju gosp. Kocelju smo prav hvaležni, da nam je omogočil videti ta igrokaz, ki ima toliko in  tako slikovitih   prizorov   iz   življenja naroda hrvatskega   in  nam predstavlja silnega, zgodovinsko   slavnega   četovodio   pandurjev   kot hrabrega uničevalca hajdukov in oboževatelja ženske lepote. Ni nam možno, pečati se danes t osnovo in vsebioo igrokaza na obširno,  to  bodi tedaj  dovolj,  da je igra dobro razpeljana iu da so razne epizode prav umestno upletene in v dobrej zvezi z dejanjem, da je učinek izredno povoljen. da bode tudi pri boio-čej  predstavi  gledališče  gotovo zopet razprodano. Igralo se je včeraj jako dobro in občinstvo izražalo je svojo zadovoljnost obilnim izzivanjem in ploskanjem.   Posebno  pa so  dopadale krasne in bogate izvirne oprave iz garderobe gledališča  v Zagrebu, katere so zares tako  lepe in originalne, da bodo vsacega zanimale.   Izmej   posamičnih predstavljal-cev imenovati nam je v prvej   vrsti  gospco P e-trinsko  (Jehco),   ki   je  bila  svojej  nalogi vseskozi   kos  in   katera  v   zadnji   čas  vedno lepše napreduje.    Gospića    Zvonar jeva predstavljala je ciganko tako vrlo, da jej je  donela  od vseh stranij pohvala. Gospića Nigrinova imela je takrat preneznatno ulogo. Izmej gospodov odlikoval  s« je zlasti g. Kocelj. Prevzel je  dve  ulogi: Kostreša harambaše hajdukov,  in  fra. Gregora Pavuuoviča, zvršil pa obe vseskozi izborno, kakor glede maske, tako glede izvrstne igre  in  v  zadregi smo,  b. se li   odločili   za   njegovega  harambašo, ali   pa za njegovega   Pavuuoviča.   Gospod  Danilo (Trenk) ni sicer toli orjaške postave, kakor je bil zgodovinski Trenk, ipak je svojej ulogi vseskozi zadostil in igral, kakor običajno — dobro.   Gosp. Petrič (Vojvodič) in gosp. Štur m ml. (Stanko) igrala sta vrlo, žal, da je slednji bil nekoliko hripav. Manjše podredjene  uloge predstavljale so se prav prilično in so bili zlasti štirje paudurji-novinci jalio živahni. Pri upletenem „slavonskem kolu" trebalo bi nekoliko več takta, pri  zadnjem nastopu pandurjev pa več mož in več vojaške discipline. — Igra je jako dobro poslovenjena in nam je dodati še  to, da se je g. Kocelj odlikoval po vseskozi vzgleduem izgovarjanji.
— (Umrl) je včeraj zjutraj v Ljubljani gosp. Gregor Milher, rodom iz Braslovč, c. kr.
Morozov se je nasmejal.
— Ne boj se zase, tebe ne bodem ubil. Vzemi svečo in pojdi pred menoj!
Oa je ogledal samokres in šel je k durim. Helena se ni premaknila z mesta. Morozov se je ozrl nazaj.
— Sveti mi! — ponovil je z ukazajočim glasom.
To trenutje zaslišal se je drug šum na dvorišči. Kričalo je več glasov ob jednem. Sluge Mo-rozova klicali so drug druzega. Bojar je vlekel na uho. Hrup bil je vedno večji. Bilo je, kakor bi bilo več ljudij udrlo v kleti. Razlegel se je strel.
Helena je mislila, da je ubit Serebrjani na Morozovljevo povelje.   Nevolja povrnila jej je sile.
— Bojar! — zakričala je, njen pogled se je zažaril: — mene ubij, mene! Jaz sama sem vsega kriva!
Morozov se ni zmenil za njene besede. Poslušal je, priklanjajoč glavo, njegov obraz izraževal je začudenje.
— Ubij mene! — prosila je v obupanji Helena: — jaz nečem in ne morem preživeti tega trenutka! Ubij mene! Jaz sem te goljufala, in se ti posmehovala! Ubij me!
pristav na Vrhniki in reservni častnik 47. pešpolka, jedva 30 let star. Pogreb bode jutri popoludne ob 3. uri in sicer po blagej odredbi tukajšnjega vojaškega jioveljnika z vsemi obredi, ki pristajajo sicer le aktivnim častnikom. Pokojnik bil je pošten narodnjak in vsacemu. kdor ga je poznal, ljub in dra». Lahka mu zemljica!
— (Umrl) je 11 t. m. v Trstu, kjer je obiskal svoje .-sorodnike, Ljubljanski bivši advokat, vpo-kojeni deželne nadsodnije svetovalec Janez Brol ifh, vitez Fran Josipovega reda. Brolich je bil rojen v Guncljah pri Št. Vidu nad Ljubljano kot sin kmetskih stari4ev. Kot deželne sodnije svetovalec voljen je bil I. 1861 od mest in trgov Ridovljica, Tržič in Kamnik, v kranjski deželni zbor, od tega pa iz skupine nest v državni zbor, kjer .ie bil verni pristaš nemške ustavoverne stranke, katerej je ostal do smrti zvest. Pri volitvah 1. 1866 ni bil več izvoljen, da »i ne je čiistokrat, posebno v Ljubljanski okol'ci za poslanca ponujal.
— (Iz Laškega trga) se nam |dše v 14. dan t. m. Britka izguba zadela je obČespoštovanetfa trgnvcr. g. Elsbacher-ja, iskrenega narodnjaka. Umrla mu je namreč soproga, v vseh krogih jako priljubljena. Dokt»z temu včerajšnji sijajni pogreb, kojega se je mnogo odličnega občiustva in tudi obilo prostega naroda udeležilo. Močen pevski zbor zapel je tri slovenske nagrobuice tako lepo, da je bilo vse ginjeno. Sočutje je občno. Lihka jej zemljica !
— (Velik požar) videl se je včeraj po noči na gorenjskej strani. Govorica, da je pogorela Lad-stetterjeva tovarna za slamnike v Domžalah, zavarovana pri „Riunione adriatiea" ni istinita, kajti gosp. Perdan, zastopnik omenjene zavarovalnice, katerega smo vprašali, dobil je že poročila, da v Domžalah ui gorelo. Druga govorica trdi, da je gorelo v Orkljak in pogorelo šest hiš z gospodarskimi poslopji vred.
— i S amo u mor.) Veliko nedeljo popoludne ob treh ustrelil se je pod kozolcem na Poljanah sin mestnega iletektiva, Janez Mežan. Bil je, odkar je phl pri vojakih s konja in bo se mu pretresli možgani, zmirom nekoliko zmešan.
— (Umreti je hotela) na vsak način žena fcolezničnega kondukterja, Reza Podkrajškova, ter se, je vrgla na železnični tir, da bi jo povozil vlak. Policaj: so jo rešili. Odposlali so je v blaznico.
— (Uboj.) Na Veliki četrtek so v Stranicah ubili kmeta in lesotržca, Korošca z Dola pri Frau-kolovem. Bil je z drugimi možmi iz okolice na sernnji v Konjicah, ker so se v krčmi skregali. Dva iz družbe sta šla naprej domov, čakala Korošca v gošči in ga potem ubila. Sosedje so ubojnika prijeli iu zraven ubitega za drevje privezali, ker sta morala čakati z mrličem sodniške komisije, ki bode natančnejše dogodek razjasnila.
— (V Kožarji) nad Ljubljauo stepla sta se na Veliki petek dva brata tako hudo, da je jeden vsled prizadetih ran drugi dan umrl. Drugi brat je ubežal
— (Na drž. gimnaziji v Gradci)razpi sana so za začetek šol. 1. 1884/85  štiri učiteljska mesta, jedno za naravoslovje, 3 za filologijo. Z jednim slednjih v zvezi je tudi s I o ven ščiu a. Prošnje 10. maja.
Morozov je poledal Heleno, ko bi ga bil kdo videl to trenutje, ne bil bi mogel razsoditi; ali je žalost ali nevolja prevladala v njegovem pogledu.
Družina Andrejevič! — zaslišal se je glas od zdolej: — prevaral izdaja!
Opričniki prodirajo k tvojej ženi.
To bil je glas Serebrjanega. Spoznavši ga, planila je Helena z nepopisljivo radostjo k durim. Morozov pahnil je ženo proč, in zaprl vrata z železnim piilioin.
Nagli koraki zaslišali so se na stopoicah, potem rožljanje sabelj, kletve, borba, silen krik in padec.
Duri bo Be stresle od udarov.
— Bojar 1 — kričal je Vjazemski, — odprij, ali ti pa razbijem vso hišo!
— Ne verjamem, knez, odgovoril je z dostojnostjo Morozov. — Ni se še slišalo v Rusiji, da bi gost onečastil gospodarja, in s silo udri v žensko Bobo. Močna je bila moja pijača, zmešala ti je glavo, knez, pojdi in prespij se; jutri pa bo vse pozabljeno, samo tega ne bodem pozabil, da si bil moj gost.
— Odprij! ponovil je knez, nabijajoč na duri.
— (Lokalna železnica na Štajerskem.) Okrajni odbor Ljutomerski želi predo-pusta za lokalno železnico iz Radgone preko Ljutomera v Ormož.
— (Vabilo na koncert,) katerega priredi pevski zbor delalskega podpornega društva v Trstu na Belo  nedeljo, dne  20. aprila  1884. v zgornjej dvorani gostilne pri zelenem hribu (Monte verde) Mej koocertom izroči se predsedniku društva spomin druŠaboikov.   Denarnica se odpre ob 6 uri, a začetek ob 6 '/a uri zvečer.   Ustopnina za gospode 30 kr., za gospe in gospodičine 20 kr., a sedeži 10 kr., Čisti  dohodek  namenjen je zalogu za pevski zbor. Spored: 1. „ Rojakom", poje zbor, zložil Ivanpl. Zaje; 2. „Potpourri iz opere" „Faust", igra na citrah g. Preveč, zložil Gounaud; 3. „Jadransko morje", poje zbor,   zložil  A. Hajdrih; 4.   „Faotaisie brillante", igrata gospod Preveč na citrah in g. Štele na goslih, zložil E. Kratochvil; 5. „Tam gdje stoji", poje osme -rospev, zložil J. Lisinski; 6. „Stefanie Gavote", igrata g. Preveč na citrah in g. Štele  na goslih, zložil F. Czidulka ; 7. „Hrvaticam", poje zbor, zložil  Ivan pl. Zaje; 8. „V domačem krogu", igrajo gg. Preveč in Guzelj na citrah, g. Sterle pa na goslih, zložil Si. Preveč; 9. „Planinar", poje ženski četverospev zložil B. Ipavec; 10 „Domovinu", poje mešan zbor zložil F. S Vilhar; 11. Ples v dvoraui, v postranskih sobah pa petje.
Telegram „Slovenskomu Narodu":
Ormož 15. aprila. Dekan Siegfrid Josip Sporn danes umrl.
Poslano.
Vsacega pravega rodoljuba dolžnost je, da služi svojemu narodu in svojej domovini. Po tem načelu ravnal sem se vedno tudi jaz, zato sem si prizadeval po skromnih svojih močeh zadostiti tej svojej dolžnosti. Bila mi je pri mojem poslovanji j)opolnem tuja sebičnost; nesem pa tudi računil na zahvalo.
Vedel sem pač, da bodem imel posebno v političnem delovanji načelnih nasprotnikov, a to me ni plašilo, kajti načelna nasprotstva so za razbistre-nje nazorov celo koristna in potrebna.
Priznati ;>a moram odkritosrčno, da nesem pričakoval tako podlih osobnih napadov, s ka-keršnimi me obsiplje v uradnem „ Ljubljanskem listu u trojica nlo\enskih pisateljev. Tolaži me pr tem le, da so tu isti gospodje, ki bo v nesrečnej dobi žalostnega narodnega razpora nakujiičiii po slovenskih listih toliko neplemenitih in ostudnih osobnih napadov na dr. Jan Bleiweisa, dr. H. Costo, lv. Murnika, Fr. Povšeta in dr. Tonklija.
Kakor je slovenski uarod sodil o tedanjem, tako bode — o tem sem prepričan — sodil tudi o sedanjem njihovem razdevajočem delovanji. In Ljubljanski meščani bo svojo sodbo že izrekli pri včerajšnjem volilnem shodu druzega razreda.
Jaz se v osobno polemiko nikdar nesem in se tudi nikdar spuščal ne bodem. Le to naj gospodu uredniku slovenskega uradnega lista — ki menda misli, da se človek začenja še le s profesorjem — povem, da si štejem v čast, da uživam že celih petnajst let neomejeno zaupanje tako vzgleduega slovanskega zavoda, kakor je banka „Slavija".
V Ljubljani, dne 15. aprila 1884.
Ivan Hribar.
— Afanasij Ivanič, pomisli, kdo si ti? Spomni se, da ti nesi razbojnik, a bojar in knez!
— Jaz sem opričnik! — slišiš, bojar, jaz sem opričoik! Jaz ne poznam časti! Dopada mi tvoja žena, slišiš, bojar. Ne sramujem se gnjusnega dela; vso Moskvo požgem, da le dobim Heleno!
Pri tej priči se je soba jasno ra/svetilu. Morozov zagledal je skoz okno, da gore strehe družinskih koč. To trenutje so se podrle duri od novih udarov. Na pragu bo je pokazal Vjazemski, ožarjen od požara, s prelomljeno sabljo v roki.
Bela atlasasta obleka bila je raztrgana, po njej tekla je kri. Videlo se je, da ui brez boja prišel do sobe.
Morozov je skoraj uprl samokres v Vjazem-skega in ustrelil; pa roka se je izneverila bojarju; krogtja je udarila po strani; knez je skočil v Mo-rozova.
Borba ni trajala dolgo.
Od močnega sabljinega udara pal je znak Morozov. Vjazemski, skočil je k bojarinji, a jedva so se krvavi roki dotaknile njene obleke, zakričala je ona obupano in omedlela. Kuez jo je zgrabil za roki, iu vlekel jo doli po Btopnicah, pometajoč' pragove z njenimi lasmi. (Dalje prih.)
Migamo zdravilen uspeh. Naval krvi, težko sapo in vse nasledke slabega toka krvi ozdravi uspešno po kratkej rabi pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek". Škat-ljica s uporabnim navodom 1 gld.  Vsak dan ga razpošilja
I)o poitnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni za-ožnik, na Dunaji, Tucblauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (690—5)
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Neho	Mo- 1 krina v 1 mm. |
12. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73167 mi. 733-17 mm. 735-74 mm.	-f 6-2'C 4-160° 0 + 9-5° C	si. svz. si. svz. si. svz. _	obl. d. jas. jas.	0-00 mm.
JS •c «. OJ	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	736-21 mm. 734-43 mm. 732-55 Ml.	4- 5-0°C 4-17-4°C -J-100°C	si. svz. si. jug si. jvz.	jao. jas. jas.	O-OOmm.
14. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	729-82 mm. 727-98 mm. 727-58 mm.	+ 7-5"C 4-17-3»C 4-11-3° C	si. jz. si. jvz. si. jvz.	d. jas. obl. d. jas.	0-00 mm.
Srednja temperatura je znašala + 10-69, 4" 10-8° in 4- 12 0°; oziroma za 1*5° pod, 1-7° in 2-9« nad normalom.
Tržne cene v IJ ubijan I
dne 12. aprila t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ...
Ječmen        „ . .
Oves, „ ...
Ajda, „ ...
Proso, „ ...
Koruza, „ ... Leča „ ...
Grab „ ...
Fižol „ ...
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram.
Mast, „      . .
Sprli frišen „      . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,       r      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ „
Koštrunovo     r „
KokoS....... .
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „ . ,
Drva     trda, 4 k v. metre .
„    mehka, „   „       „ .
gld.	kr.
7	96
5	85
4	71
3	25
5	tJ9
5	69
5	20
	—
9	—
10	—
2	68
—	98
—	84
—	58
—	72
—	85
—	2
—	8
—	64
—	64
—	70
—	40
—	50
—	18
2	23
1	96
7	20
4	50
J&\&xx&čfa1xt6fr borza
dno 15. aprila t. I.
(Izvirno talegrafičnu poročili .?
Papirna renta.......... 79 gld. 85 5-.;
Srebrna renta .... ..... 80 , 95
Zlata renta........                                     .   . 101 , — „
5*/„ marčna renta......... 95 , 40
Akcije narodne banko ...... 850 H — ,
Kreditne akcije   .       ....       .   . 324 „ — „
London   . .....                                  .   . 121 „ 35 ,
Srebro.......... — „ — „
Napol.        . ........ i) „ 62 „
C; kr. cekini.       .   .       ... "t „ 71 „
Nemške marke ..... 59 „ 25 „
4% državno srečke iz I. 1854   250 gld. 123 . 75
Državne srečke iz 1. 1964.         100 gld. 170 „ 75
4°/0 avBtr. zlata renta, davka prosta.   . 101 , — „
Ogrska zlata renta 6°/0...... 122 , 10
n            n         ■        i".'.                .... 91 „ 75 B
„     papirna renta 5n/„..... 88 , 55 „
6°/0 štajerske zemljiftč. ou\ez. oblig. .   . 104 „ 5') „
Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld. 114 „50 „
Zemlj. obč. avstr, 4'/»°/,, zlati zast. listi . 121 „ 60 B
Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice 108 „30 „
Ph'tr. oblig. Ferdinandove sev. železnice 106 „ 50 n
Kreditne srečke......100 gld. 175 „ — „
Kudolfove srečko ....         10   „' 19 , 50 „
Akcije anglo:avstr. banke .   .   120   „ 121 „ 40 ,,
TrHiumway-dru8t. velj. 170 gld. a. v.    . 214 , 50 „
Zahvala.
V globokei britkosti radi brezkončno težke zgube, katera nas je zadela, nesmo v stanu za mnogobrojne dokaze dobrodejnega softuvatva i, osebno Be zahvaliti, tedaj si dovoljujemo tem potom za nam skazano sočuvstvo mej boleznijo in ob smrti presrčno ljubljenega, najboljšega so-pruga, oziroma očeta, tasta, deda, gospoda
IVANA BR0LICHA,
c. kr. deželne nadsodnije svetnika v pok., viteza Fran Josipovega reda itd.,
vsem prijateljem in znancem, kateri so našega predrazega pokojnika počastili z mnogobrojni mi i' Jprekrasnimi venci in z mnogoštevilnim spremstvom k poslednjemu počitku in nam s tem vsaj nekoliko olajšali naše britke bolečine, izreči najpre-srčnejso in najodkritosrčnejšo zalivalo, pl,     Svete maše zadušnice brale ae bodo [ v petek 18. aprila 1884 ob lO. uri dopola ludne v frančiškanskej cerkvi.
I (252) Žalujoči ostali.
S tužni m srcem javljamo prežalostno vest, da je gospod
GREGOR MILHER,
c. kr. sodnijski adjnnkt in lajtenant v rezervi 47. pes-polka,
danes ob '/«4. Uri zjutraj v 30. letu svoje starosti po dolgej bolezni v Gospodu zaspal.
Truplo umrlega se bode v sredo 16. t. m. ob S, uri popoludne iz vojaško bolnice neslo na pokopališče sv. Krištofa in tam pokopalo.
V Ljubljani, dne 14. aprila 1884.
(251) Žalujoči prijatelji.
Poslano.
(15 -M
GLAVNO SKLADIŠTE
.Avl*11
f?1
-----najčistije lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I ka« Izkušan Mek proti trajnom kašlju plućevlne t ieiudca bolesti grkljana I proti mčhurnlm kataru,
illIVKK MATT0NIJA
Karlovi vari i VVidn.
Gostilnico v Bledu
• ali bret posestva« s špecerijsko  prodajalni «-o,
odda se v najem.  Posebno pripravno za mesarje.
Več se izve v Novih ulicah 6t. S  v parternad-Btropji na levi. (245—2)
Št. 5931.
Razglas.
(237—2)
V ponedeljek dur 31. aprila t. I.
dopoludne ob 10. uri ae bo pri tukajšnjem magistratu
mestna kopelj v Koleziji
za tekoče leto po očitnej dražbi oddala v najem.
To se r&fglasi v aplošno vednost z dostuv-kom, da ae do dneva ustne dražbe sprejemajo tudi pismene ponudbe in da ^e dražbeni pogoji v uradnih urah izvedo pri podpisanem magistratu.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 4. dan aprila 1884.
Za župana: Perona.
Na prodaj!
V vasi š^nt Ruperl na Dolenjskem proda se kmetija z vinogradom, pripravno za krčmo in štacuno za 2000 gld. Kupec lehko plačuje na obroke. Natančna poročila se dobivajo v (VrinoMijicah na Dolenjskem pri Antonu Bedene, trgovcu. (250—?)
"V najem
(249—1)
si' daje ali se pa proda iz proste roke stara, renomirana jtostilnica *.pri Plavcu*« v Cerknici pod jako ugodnimi pogoji. — Nntančneji pogoji izvedo Be pri lastniku Juriji Kliuiiiir-ji, gostilničarji v Gorenjem Logaici.
Izvrsten med |
(garantiran pitanec) S
v plekastih škatljah po 5 kil (kila po 60 kr.), .skalija 30 kr.
# si> dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi
• plači pri m
S Oioslava Z)olenc\i, S
% svečarji v Ljubljani.       (207—5) %
•mm
i
Na plućah bolnim,
jetlčniui i. t. d. jiriporoča se brezplačno izvrsten lek.
Na vprašanja odgovarja radovoljno     (780—17)
Teodor Itossncr vljpskcin.
I
Marijinceljske kapljice za želodec,
»epresežno izvrstno zdravilo zoper vse ho-1ezni v želodci,
in nepresežno zoper neslast do jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihne-nje, klalo podiranje, ščipanje, katar v zelodoi, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in »lez, zoper zlatenico, gnjus In bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobložeDje Želodca z Jedjo alt pijačo, črve, zoper bolezni navra-nioi, Jetrah in zoper zlato žilo.
Glavnu x$\ 1 oga s Lekar C. Bradr, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kuku se rabi, stane
Praye ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, r»a dimnjak ej cesti; lekai.ia Josip Svoboda, na PrcSiniovem trgu. VNovcm mestu: lekarna Dom. Ri/.zoli; lekarna Josip Bergmann. V Postoj ni: Anton Leban. VOo rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Mich ae 1 G u g 1 ie 1 m o. VCelji: lekar J. Kupferschmied. VKraitj; lekar D rag. Šavnik. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: loka" Pb. Ritschel. V (1 r no m1 j i: lekar Ivan Blaže k. V Skofjej Loki: lekar Karol Fabian'
Kci se v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, /nto prosimo, naj se kupine samo v zgoraj navedenih zalogah in pa/J nai s«i osobito na ta znamenja: Pnivo Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtiBnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — DrHdy & Dostal — Apotheker, sklenica unira biti z»pečatcna z n-šini originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitka, na kj»terera je podoba Marijinceliske matere božje, mora biti poleg te podobe ulisneno sod-nijsko spravljeno vursl.vmo /.iinuaenje in zavoj mora biLi zrpečaten z našim vursiveiiim suame-njcui. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, nai se nam taki slrćaii takoj naznanijo, da bodo Bodniiski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—185)
K' STn
a o 2 S* 3. S o o '—.
I S
5^ *i
O n>
* » t=: o
m S        ^ 2! _
y* o«'
B n s- * B   ,< S!
g 5*8 £
* I
l-i
I.
p
-O
n g
S F
( j —i *" -■
-. ae o
0 =
S B
Gj
rt
P O tp
1 s
cr g
n iS
H
--ijn
{
o <
cd
Ifl K" O i
13 cd
B
ca
o l r^i< i <
CD
2 »-3
CO
B' CD
d2
H. HATJPTMANN,
v  semeniskem   j^o^lopji   v  ^jii^ljnni,
priporoča svoje do sedaj kot najboljše priznane
oljnate barve, firneže in lake
in prevzame
vsa pleskarska dela pri novih, stavbah
po najnižjih cenah. (202—5)
Pivovarna v Senožečah
ima v zalogi
j izvrstno doinačo pivo
► ►
A letošnjega izdelka v sodčkih in botetifah. Priporoča se vsom dosedanjim pre- ^ 2 jemnikom in drugim gostilničarjem, ki žele slav. občinstvu postreči z zdravo t <^ pijačo. Postrežba je natančna in ceno. W
4
pijačo. Postrežba je natančna in > ceno.
Senožeče, pošta PostojirLsi-
(184—12) ►
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1*.