KATOLJSK CERKVEN LIST.
• Danica* izhaja vsak petek na celi poli in velji po poŠti za celo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četrt leta t gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl.60 kr., za 1, leta 1 gl. 80 kr., za «,4 leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej.
Tečaj LI.	V Ljubljani, 20. maja 1898.	List 20.
r
■j j* | t
i 1 .-
• m r
r-r	^ ..-« r*»
f » M
f 1
► \
M
K	i.
"	v
t	\
fc	I
Y'\ ^ \
• 1
> i
M i <
1] *'
! 1
H
!> I
rt
Prcsvitli knezoškof, i»(»zdravljen bodi!
<£1
i Ab do sla v. /
'A 1-ozdrav doni iz cele očetnjave.
Katoljške cerkve Tebi vzoren sin! Slovenski sin. sin mile majke Slave. Pozdravljen srčno od srca globin, Vladika. knez, pastir ovčic naš novi, Naj večni Bog Tvoj prihod blagoslovi.
Naslednik blagi, Maksima mučenja, Ki prvi je v Kmoni stoloval. A zdaj raduje rajskega se venca. Za sveto vero je življenje dal. Častitljivi prestol njegov zasedi, Kar bil je on — Ti bodi verni Jedi.
Pozdravljen knez! pozdravljen nam v Gospouu,
Ovčk- Ti vdanih dobri boš pastir.
Izbran očeta milemu narodu.
Izprosi mu. edinost, slogo, mir,
Da, mir. ki Kristus ga je dal, izročil,
Prej ko se je od svojih ljubih ločil.
Glej! On je molil da bi „enott Sili. Oj m«Mi Milostni i Ti za nas, Da mater Cerkev srčno bi ljubili, Po Tebi slušali vsi njeni glas. In Ja vrnila bi se doba zlata Ko ljubil spet odkrito brat bo brata.
Krmar častiti! srčno primi veslo. Čolnič „Slovenija" da bo otet. Pomozi. da slovensko lepo geslo: „Za vero, dom, cesarja* vlada spet; Pod tem praporom veslal bodeš varno. Obvarovan pred vso močjo viharno.
V Marijnem mese«;u nastopaš vlado. Kraljica rajska bodi Ti v pomoč. Naj Ona teši Te, oživlja nado. Srce varuje, reši vsih *ežkoč; Presveti žar Sro Jezusa Marije, Naj vnema Te, naj v Tvojem srcu sije
O blagor Tebi, blagor vsi deželi.
Pod Tvojim vodstvom ko naš verni rod
Obhajal bi vesel na črti celi
Načel krščanskih slavne zmage god;
In v svrho to doni naj Ti povsodi:
Bog sprimi Te, srčno pozdravljen bodi'


i 1
» i
i .1
r i
i i
j
,4
t
i
r j

Kaj je z vero?
(Ant. HriUr.)
Sv. pismo.
(Dalje.)
Sv. pismu nove zaveze brani in uči razo-dcnja božja, ktera je ozuanoval Jezus Kristus sam. Sv. pisma nove zaveze so:
1.)	4 evangeliji: sv. Matevža, sv. Marke, sv. Luke in sv. Janeza.
2.)	Apostolsko dejanje.
3.)	21 apostolskih listov in sicer 14 listov s v. apostola Pavla, in T listov od drugih apostolov. Listi sv. Pavla so pisani na razne cerkvene občine ali pa posameznim osebam, namreč: List do Rimljanov. 2 do Korinčanov, do Gala-čanov, do K teža no v. do Filipljanov, do Kolo-šanov. 2 do Tesaloničanov : 2 lista na Timoteja, na Tita. do Filomena in do Hebrejcev; 2 lista sv. apostola Petra. 1 list sv. apostola Jakoba, 1 list sv. apostola Jude Tadeja in 3 listi sv. apostola Janeza.
4.)	Skrivno razodenje sv. Janeza.
Štiri evangeliji pripovedujejo odlomke iz zgodovine sv. Janeza Krstnika, predhodnika Go-' 8podovcga. in deloma zgodovino njegove rodbine, pokolenje in rojstvo Izveličarjevo, ter nevarnosti, pred katerimi je moral s svojimi stariši bežati: pripovedujejo nadalje njegov javni nastop, da se je dal sv. Janezu krstiti, da se je postil 40 dnij in 4" nočij. da si je privzel učencev, izmed katerih si je izvolil 12 apostolov: sv. evaugelija nam kažejo Jezusov nauk, njegovo delovanje in čudeže, njegovo trpljenje, smrt, pokop, vstajenje, njegova prikazovanja po vstajenju, razposlanje apostolov in vnebohod. Matevž in Janez sta to, kar pišeta, gledala na lastne oči m z lastnimi ušesi slišala: Marka je bil učenec in spremljevalec sv. Petra in je pisal svoje evangelije po ukazu svojega učenika. kot je pisal Luka svoje na besedo sv. Pavla, čigar učenec in spremljevalec je bil. Vsako izmej štirih evangelij ima svojo posebno lepoto, in dasi ravno se mejsebojno spopolnujejo in so v tem ali onem evangeliju dogodbe, ki jih drugo nima, se vendar mej seboj čudovito slagajo in ujemajo.
Ta pisma se imenujejo evangelija (vesela oznanila) zato, ker ona oznanujejo človeštvu naj-veselejše novice in resnice, da je Jezus Kristus, Sin Božji, v človeški natori prišel na zemljo, da bi odrešil ubogo človeštvo. Apostolsko dejanje pripoveduje, da je Jezus poslal sv. Duha in kako se je sv. krščanski cerkvi godilo v prvih 30. letih : vzlasti pa govori o delovanju apostolov in o njihovih usodah do časa, ko je bil sveti
apostol Pavel prvič v Rimu in v ječo zaprt. Listi sv. Pavla so bolj priložnostna pisma, ki jih je ob raznih prilikah in potrebah pisal na to ali ono cerkveno občino, ki jo je na svojem apostolskem potovanju ustanovil, ali na osebe, ki jih je pridobil za Kristusov nauk, kot kažejo posamični naslovi listov. Vsebina teh listov so večji del krepki opomini k stanovitnosti v sveti veri in zlasti nauki, ki jih sv. apostol novim vernikom polaga na srce. Pisma sv. Petra, Jakoba Jude in sv. Janeza pa niso namenjena le posameznim občinam in osebam in zato jim smemo reči splošni ali katoliški listi. Skrivno razodenje sv. Janeze (Apokalipsa) je izključno le preroška knjiga in prerokuje v skrivnostnih podobah usodo sv. cerkve, ki je kraljestvo božje na zemlji: prerokuje boje in konečno zmago ob koncu sveta. Ta skrivnostna zgodba je bila raz-odeta s v. Janezu na otoku „Patmosu, ko je tam bival v pregnanstvu na povelje cesarja Domici-jana, ki je kristjane preganjal.
To je ob kratkem vsebina sv. pisma stare (kar smo pisali zadnjič) in nove zaveze, ktero smemo po vsej pravici imenovati zaklad naše sv. vere in orožnico sv. cerkve. Ss. cerkveni očetje in učeniki imenujejo sv. pismo list, kterega je večni Bog iz posebnega usmiljenja pisal človeškemu rodu. O sv. pismu govori sv. Avguštin: „Iz onega nebeškega mesta, iz kterega smo mi do zdaj še izključeni, je nam došlo pismo, ki nam naznanja, kaj je Bog nam storil ljubeznji vega. in nas uči, kaj moramo mi Bogu na ljubo storiti." In sv. Gregorij veliki piše: „Ker ti je poslal vladar nebeški svoje pismo, premišljuj tedaj pridno, premišljuj slednji dan besede Stvar-nikove in uči se iz božje besede spoznavati skrivnosti božje, da tem bolj hrepeniš po večnem, po nebesih —u.
Sv. pismo ima božjo veljavo, zato pa je imenujemo „svetou pismo. Pisatelji svetih knjig v stari in novi zavezi so bili od sv. Duha navdihnjeni možje: sv. Duh jim je navdajal, kaj naj pišejo, ter jih je vodil z razsvetljenjem, da niso nobene zmote zapisali. To trdno prepričanje, da so sv. knjige pisane po navdihu od sv. Duha, imeli so že splošno Judje sami. Judovski zgodo-vinopisec Jožef Flavij n. pr. pravi: „Saj se razvidi že iz dejstva samega, kako veljavo in vero mi svojim knjigam pripisujemo: dasiravno namreč je že toliko časa preteklo, vendar se ni še nihče predrznil, da bi kaj pridejal, kaj odvzel, ali kaj popravljal. Vsem Judom namreč je že takorekoč prirojeno, da imajo te knjige za božje izreke, da se jih trdno drže in, če je treba, zanje tudi u mrou (Jos. Flav. contra Apionem). —
Da je sv. pismo od sv. Duha navdihnjena resnica, knjiga božje vsebine, spričuje nam Jezus Kristus sam in apostoli, ker se večkrat na nezmotljivo spričevanje sv. pisma sklicujejo in odločno uče, da je to pismo od sv. Duha. „Možje bratje! dopolniti se mora pismo, ktero je prerokoval sv. Duh po Davidovih ustih od Judeža, kteri je bil vodnik tistih, ki so Jezusa vjeli". Tako govori sv. Peter v apostolskem djanju (1. IG.) In na drugem mestu piše isti apostol: „To najprej vedite, da se nobeno prerokovanje svetega pisma po lastnem razlaganju ne zgodi; zakaj prerokovanje ni nikdar iz človeške volje prišlo; temveč od sv. Duha navdihnjeni so govorili sveti možje Božji/4 (II. Petr. 1, 20.). Ravno to uče sv. cerkveni učeniki vseh časov. ^Berite", tako piše n. pr. sv. papež Klemen, „v sv. pismu, ker to je izrek sv. Duha". Irenej pa piše proti krivo-vercem: „Sv. pismo je popolno, ker je od sv. Duha navdano". To je sv. katol. cerkev verovala skozi vsa stoletja, ko je vedno čislala in spoštovala sv. pismo kot drago zakladnico sv. vere. Od starodavnosti že je sv. cerkev tudi natančno in vestno določila, ktere knjige spadajo k sv. pismu in ktere ne, in se je tudi na vso moč vedno prizadevala, da so se sv. knjige nepokvarjene, nespremenjene ohranile. In tako tedaj mi ravno tiste knjige in ravno tako ohranimo in spoštujemo kot sv. pismo, ktere je že prvi koncil v Niceji 1. 325. proglasil za prave knjige svetega pisma. Seveda tudi pri tem sv. Duh sam vodi svojo učiteljico, sv. cerkev na zemlji, in ne trpi, da bi se njegovi nauki predrugačevali.
Kdor hoče sv. pismo brati, naj tedaj pazi in gleda, da dobi v roke knjige, ki so potrjene od sv. cerkve. Ravno dandanes se neka protestantska družba na Angleškem močno prizadeva in tiska sv. pismo v raznih jezikih ter je okoli razpošilja. Tudi v slovenskem jeziku imamo že tak prevod. Naj torej dobro pazi vsak verni Slovenec, če mu pride taka brošura v roke, da pogleda na naslovnem listu, če ima knjiga potr-jenje od kakega škofijstva. Ako nima tega, naj je nikar ne bere, ker s tem se ne bo v pobož-nosti vnemal niti si ne bo s takim branjem utrdil svoje vere. V sv. pismu je namreč mnogo odstavkov, ki so težko umljivi in si jih priprosti človek nikakor ne ve prav raztolmačiti. So mesta, kot pravi že sv. apostol Peter, ktera si neuki in lahkomišljeni ljudje v svoje lastno pogubljenje napačno razlagajo. (II. Petr. 3, 16.). Sv. pismo z dobro razlago sme brati tudi katoličan. Da bi si pa vsak posameznik iz sv. pisma delal po lastnem razumu in po svoji volji svojo vero. tega sv. kat. cerkev ne more in ne sme privoliti, ker
to ni le nasproti besedam sv. pisma samim, ampak posebno nasproti cerkveni in verski jedinosti. To prav lahko razdene lepo harmonijo Jezusovega nauka. Sv. pismo prav razlagati more le sv. kat. cerkev, ker le njej je Jezus obljubil vodstvo in pomoč sv. Duha do konca sveta.
MIHAEL,
po božji milosti in po božjem usmiljenju
knez in škof lavantinski.
mnogočastiti duhovščini in vsem vernikom svoje škofije pozdrav, blagoslov in vse dobro od Boga Očeta in Boga Sina v edinosti sv. Duha!
»Glej. Mihael, eden izmed najprvih knezov, mi je prišel na pomoč «
Din. I", 23 )
II.
O češčenju sv. nadang-elja Mihaela.
(Dalje.)
Ker je naš nadangelj po spričevanju sv. apostola Tadeja mrtvo truplo Mozesovo satanu vzel in je pokopal, časti se tudi kot angelj varih rajnih in kot voditelj duš, ki so se ločile od telesa. Njemu pristaje umirajoče braniti napadov hudega duha, jih podpirati v zadnjem odločilnem boju in duše voditi pred sodni stol božji, da prejmejo zasluženo plačilo. Ta služba sv. nadangelja se ne opira morebiti le na poljubno domnevo, temveč na določno izraženo vero sv. cerkve; ker ona sv. Mihaela v svojih dnevnicah imenuje „poslanca božjega dušam pravičnih", „predstojnika raja, kateremu je Gospod Bog izročil duše pravičnih, da jih vodi v raj." Tudi letni čas, ki je določen za praznik sv. Mihaela, kaže na sodbo; praznik sv Mihaela se namreč obhaja dne 29. septembra, tedaj skoro ob jesenskem enakonočju, pod nebeškim znamenjem tehtnice. Dokončana je žetev, in kmet loči pleve od pšenice. Jesenski čas in žetev sta podobi smrti in sodbe.
Ker se sv. Mihael mnogovrstno stavi v do-tiko z rajnimi, zato se časti tudi kot varili pokopališč. Kapele na pokopališčih se posvečujejo njemu, kot zagovorniku in spremljevalcu rajnih. To vero izraža sv. cerkev ob smrtni postelji svojih otrok, ko moli po duhovniku: „Sv. Mihael, brani nas v boju. da se ne' pogubimo ob strašni sodbi." To vero izraža v darovalni molitvi pri mrtvaški sv. masi, ko moli: rZastavo-nosec sv. Mihael, pelji duše rajnih v večno luč, katero je Bog obljubil Abrahamu in njegovemu zarodu." Zares, med tem ko satan ljudi tožuje, kakor govori sv. Pismo (Skr. razod. 12, 10). jih Mihael zagovarja. O njegovi gorečnosti za
pravo srečo ljudij pripoveduje veliki apostol sv. Janez v svojem skrivnem razodetju. Tudi besede njegove priprošnje nam navaja sv. cerkev, ko po svojih duhovnikih v prvih večernicah praznika sv. Mihaela v antifoni k visoki pesmi Marijini „Magnitikat" moli tako-le: „Ko je Janez gledal sveto skrivnost, je nadangelj Mihael zatrobil: Odpusti Gospod naš Bog, ki odpreš knjigo in odločiš njih pečate.u Za odpuščenje torej, katero je zaslužil Sin božji na križu, moli in prosi veliki angelj božji.
Sv. cerkev praznuje dne 8. majnika prikazen sv. Mihaela in dne 29. septembra slavi njegov glavni svetek, kateri je bil nekdaj „festum chori et fori^, praznik za duhovnike in za verno ljudstvo ; zato morajo še dandanes dušni pastirji ta dan sv. mašo služiti za svoje ovčice. Poleg tega je sv. cerkev zasnovala razne pobožnosti v čast svojemu angelju varihu. Papež Pij VII. so z odpisom sv. kongregacije za obrede z dne G. majnika 1817 z nepopolnimi in s popolnimi odpustki obdarovali hvalno pesem „Te splendor et virtu8 Patrisu z antifono, verzom in molitvijo. Papež Pij IX. so z odpisom iz Gaete, dne 5. ja-nuvarija 1X49, devetdnevnico na čast sv. Mihaelu nadangelj u obogatili z odpustki pod navadnimi pogoji. Tisti papež so tudi z odlokom sv. kongregacije za obrede dne 8. avgusta 1851 pod določenimi pogoji bogate odpustke podelili vsem vernikom, kateri skesano in pobožno opravljajo angeljski venec ali pobožno vajo na čast sv. nad-angelju Mihaelu in angeljskim korom. O pretresljivem zarotilu in o molitvah, katere so papež Leon XIII. u peljali v povzdigo češčenja sv. nad-angelja, smo govorili že zgoraj.
Naj še omenim, kako radi so krščanski umetniki slikali sv. Mihaela. Navadno ga pred-očujejo kot premagalca peklenskega vraga, ko ga s sulico prebode, ko nanj stopi, ali ko ga vklene in v brezdno pahne. Posebno slujeta dve podobi te vrste od mojstra, kateri se je po nadangelj u Rafaelu imenoval: Rafael. Na prvi stopi Mihael satanu na vrat, na drugi pa mu potisne sulico v žareče žrelo. Na teh podobah se vidi od ene strani nebeški mir v obličju sv. Mihaela, katerega tudi najkrepkejša pojava moči in srda ne more skaliti, od druge strani pa ostudna 8trast hudičeva. Na glavnem trgu mesta Sant' Angelo ob Garganu dviga se na stebru marmornati kip nadangelja Mihaela, o katerem trdijo, da je izraz pobožnosti stavljenega umetnika, ki si je pridjal njegovo ime: Michelangelo. Dragocene so velike podobe Rubensove v Monakovem o oadežu angeljev. Na slikah poslednje sodbe se Mihael navadno predstavlja kot junak z zlatim oklepom
in dolgim mečem, ki pomenja oblast, in s tehtnico, katera je podoba sodbe in pravičnosti. Nadalje slove slike: Gvidona Renija Mihael z mečem v kapucinski cerkvi v Rimu, dal Sarto-va v Flo-renciji, Signorelli-jeva v Sikstinski kapeli, M. Schongauer-ov sv. Mihael premagalec satanov v Ulmski stolnici, Alberta Omvater-a (Uvatera) sv. Mihael s tehtnico na veliki sliki poslednje sodbe v Gdanskem : nadangelj Mihael, slikan od slavnega Jožefa Fiirich-a za nadbratovščino sv. Mihaela na Dunaju. — —
5. Iz vsega tega lahko razvidite, predragi v Gospodu, kako izredno češčenje se 'skazuje sv. nadangelju Mihaelu po vsem katoliškem svetu. To pa po vsej pravici, kakor hočem sedaj natančneje pojasniti in dokazati.
Kdo ne bi ohčudoval sv. Mihaela stanovitne zvestobe, da se ohrani v milosti božji; kdo ne bi se čudil njegovi ognjeviti gorečnosti, da so-angelje utrdi v pokorščini; njegovi ponižnosti, da se ne dela Bogu enakega; njegovemu odločnemu postopanju za sveto stvar božjo; njegovi nezma-gljivi stanovitnosti v boju zoper luciferja in njegove pripadnike? Brž ko je videl zločinski namen upornih angeljev, ki so se hoteli delati Bogu enake, se jim je ustavil, rekoč: Quis ut Deus? Kdo je kakor Bog? To vprašanje pomenja tudi njegovo ime. S tem je vse dobre angelje potrdil v njihovi gorečnosti, osramotil pa je prevzetnost in ošabnost angeljev odpadnikov. Z mogočnim klicem: Kdo je kakor Bog, plane na upornike, jih premaga in vrže v peklensko brezdno.
Zares velika moč in misel: Kdo je kakor Bog? Ta misel je sv. angelje tako utrdila v njihovi dolžnosti; ona more tudi nas, ljubi škfljani, v dobrem stanovitne ohraniti, ako si le njeni pomen vedno prav živo stavljamo pred dušne oči. —
Kdo je kakor Bog? Nič ne more biti Bogu enako v njegovi neskončni pravičnosti. Angelj i so bili najizvrstnejši izmed vseh stvarij, bili so čisti duhovi, žareli so v čudežni lepoti, svetili so se v modrosti in milosti, po kateri so bili Bogu nad vse prijetni. Toda, storili so le eden greh, eden edini greh, in Bog naj pravičnejši jih pahne v pekel, zavrže jih v prepad vsega hudega in za vselej in večno. „Kako si ti z neba padel, danica, ki si zjutraj vzhajala: kako si na zemljo padel ti ... ki si v svojem srcu rekel: V nebo pojdem. nad zvezde božje bom povišal svoj prestol. Pojdem nad višavo oblakov in enak bodem Najvišjemu. Toda pahnjen si v pekel, v najglo bokejšo jamo.u (Is. 14, 13—15). Quis ut Deus? Kdo je kakor Bog? Kdo mu je enak v njegovi
ostrosti? Ni je misli, katera bi imela toliko moč, odvračati nas od greha, kakor ta misel. Ako se je namreč tako ravnalo z angelji, kaj se bode zgodilo z menoj in s teboj, ljubi kristijan, ki sva prah in pepel, vpraša sv. Bernard Klaravalski. In ako Gospod Bog, kakor piše sv. apostol Peter, tudi angeljem, ki so grešili, ni prizanesel, temveč jih je s peklenskimi vezmi v brezdno potegnil in jih izdal v trpljenje (II. Petr. 2, 4), kako ostro bo še le kaznoval pregreho človekovo, in katere kazni bi mogle zadostiti za njo? Quis ut Deus? Nič ni mogočnejše in pripravnejše, kakor ta misel, odvračati nas od greha. Quis ut Deus? Kdo tako kaznuje greh, kdo tako maščuje vse hudo?	(Dalje prib )
Svetinje orodja, ki se je rabilo pri Kristusovem trpljenja.
(Konec.)
Jezus je dospel na vrh Kalvarije. Hitro ga ra-beljni slečejo in vržejo na križ. Udarec za udarcem odmeva po hribu in glej, že se dviga kraljevo znamenje križa, in v par trenotkih boš lahko bral na napisu, da visi tukaj na sramotnem lesu kralj Judov.
Pribili so Jezusa s tremi, ali najbrž s štirimi žeblji. Jeden teh žebljev je shranjen v Rimu v cerkvi sv. križa, katero je dal cesar Konštantin sezidati. Drug žebelj je v Madridu, del tretjega diči lombardsko kraljevo krono. Drugi delčki so v mnogih drugih cerkvah, zlasti v Rimu, Parizu, Ahenu, Treviru, Dunaju in Krakovu. Po nekod hranijo žeblje, s katerimi je je bil zbit križ, ali pribito podnožje, na katero je Jezus opiral noge. Žeblji, katere večkrat dobivamo za spomin iz tega ali onega kraja, imajo ali udelan majhen delček pravega žeblja, ali pa so se ga le dotaknili.
Čez nekaj časa začuješ, kako Jezus z milim glasom zakliče: „Žejen sem a In vojak mu ponudi v kisu namočeno gobo. To so nekaj časa hranili v kapeli sv. Longina v cerkvi Božjega groba. Sedaj je shranjen velik njeni del v Rimu v cerkvi svetega križa, —
Kmalu potem izdihne Jezus svojo dušo. Ne dolgo po tem vidiš, kako se bližajo križem vojaki, da zlomijo križanim kosti. Pri dveh razbojnikih dosežejo svoj namen. Jezusu pa, ki je bil že mrtev, prebode vojak stran in srce. Stotnik Longin, ki je izvršil to, je bil rodom Sirec, in bolan na očeh. Ko je potegnil iz strani sulico, mu je kapnilo nekaj kapljic krvi tudi na roko. Nevedoma si obriše z njo oči, in pri tem se dotakne kaplja krvi očesa. Stotnik je bil hipoma ozdravljen na očeh, a tudi dušna slepota ga je zapustila.
Sulico, ki je prebodla stran in srce Gospodovo, hrani cerkev sv Petra v Rimu. — Stotnik Longin je kolikor mogoče pobral prelito Kristusovo kri in posušeno nosil vedno pri sebi. Pozneje je prišla z njegovim telesom v Mantovo, in od ondot so jo razposlali na različne kraje. Ostanki sv. krvi so v dvorni kapeli na Dunaji, ondotni cerkvi sv. Štefana in v mestu Briigge.
Za nekaj časa vidiva Jožefa Arimatejca in Ni-kodema, kako polagata mrtvo truplo Jezusovo v grob, ki je bil okoli 42 metrov ali 70 korakov oddaljen od križa. Tančica, v katero je bila zavita glava mrtvega Jezusa, se hrani v grajski kapeli v Ašafenburgu.
Ko je bil Jezus pokopan, so Judje tudi križe odstranili. Zdel se jim je namreč proklet tisti les, na katerem je visel križani č'ovek Zato so po Gospodovem pokopu križ skrili in zakopali, kakor hitro so mogli. Vrgli so ga, in z njim tudi križa in trupla razbojnikova, v skoro gotovo prazni in nerabni vodnjak. Na tem mestu, kjer je bil ta vodnjak, stoji, sedaj priprost oltar.
Kraj. kjer je Jezus umrl in bil pokopan, so kristjani zelo častili. Da bi jih od tega odvrnil, je dal cesar Hadrijan 1. 130 nasuti na ta grič prsti. Potem je dal ves prostor potlakati in sezidati svetišče Veneri. S to boginjo, ki je bila zelo ostudna kot boginja nečistosti, je hotel cesar kristjane odgnati. Kljub temu pa so ljudje potovali tja še za Hadrijana, kakor tudi za njegovih naslednikov. Cesar Konštantin pa je v Nicejskem zboru sklenil povzdigniti sv. kraj na prejšnje častno mesto.
Njegova osemdesetletna mati sv. Helena je šla po sanjah opomnjena v Jeruzalem, da bi Golgato in Božji grob očistila neznosnih paganskih sramotil-nostij. S pomočjo tedanjega jeruzalemskega škofa Makarija se ji je to posrečilo. Ko so odstranili navo-ženo prst, je dobila cesarica votlino Božjega groba. Upala je, da bo našla tudi križ Gospodov, ker so Judje vse orodje, ktero so rabili pri križanji pokopali na jednem kraju Precej dolgo so že kopali, slednjič pa najdejo 3 križe, žeblje in desko z napisom. Da bi spoznal, kateri je križ Kristusov, moli sv Ma-karij poln zaupanja. Potem se pa dotakne bolna žena, ki je bila že blizu smrti, vpričo cesarice in ljudstva, vseh treh križev. Pri prvih dveh ni bilo nikakega učinka, pri tretjem pa je popolnoma ozdravela. — Na tem mestu, kjer je bil najden sv. križ stoji ka-pda. V njej je oltar, kjer praznujejo katoličani 3. maja najdenje sv. križa. Lepi oltar v tej kapeli je dal napraviti 1. 1857. nadvojvoda Maksimilijan, poznejši cesar mehikanski.
Jeden del Kristusovega križa je poslala cesarica Helena z napisom vred v Rim, kjer se hrani v cerkvi sv. križa. Na napisu se bere le še Nazarenus, in začetek prihodnje besede, ki pomeni kralj Jeden del in dva žeblja pa je poslala svojemu sinu Konstantinu v Carigrad. Tretji del pa je pustila okovati s srebrom in dala jeruzalemskemu škofu Z njegovim dovoljenjem so se razpošiljali koščki tega sv. ostanka na različne kraje. Tako j j prinesla sv. Melanija svetinje sv. križa sv. Pavlinu (f 431.) Za časa sv. Cirila, škofa Jeruzalemskega (350.) so bili delci sv. križa že po vsem svetu razdeljeni.
L. 614. je osvojil perzijski kralj Kosroes II. Je ruzalem in vzel sv. križ. Toda cesar Heraklij je 1. 628. Perzijance v več bitkah pobil, in tedaj so morali dati sv. križ nazaj. V slavnostnem sprevodu ga je nesel cesar na svojih ramah na Kalvarijo. Ko je prišla procesija med godbo in petjem do vrat, ki peljejo na Kalvarijo, ni mogel cesar dalje. Začuden mu pravi patrijarh Caharija: „Pomisli cesar, ali si
kaj podoben svojemu Izveličarju v svojih oblačilih!" Tedaj odloži cesar plašč, sezuje čevlje in bos nese sv. križ na mesto križanja.
Na to dogodbo nas spominja praznik povišanja sv. križa, katerega je sv. cerkev že zgodaj praznovala.	Iv. P.
Ogled po Slovenskem in dopisi
Iz /atičine. (Prihod cistercijencev.) Lep in znamenit je bil dan 25 aprila za vso faro zatiško. Staro in mlado je hitelo od blizu in daleč v vas, ki je imela ta dan vse praznično lice. Dični slavoloki, okrašeni z venci, katere so spletla mlada dekleta, in zastave so krasile grajsko poslopje in hiše posameznikov. — Napovedano je bilo, da vzamejo ta dan v posest nekdanji toli slavni samostan oo. sv. Bernarda ali kakor jim je rekalo ljudstvo »beli menihi". Ob 8. uri pride zaželjtni vlak, ki je pripeljal dva patra. Bda sta p Gerard Mayer, prior in upravitelj opatije zatiške in p Kolumban Hehl. Že na Grosupljem so jih pozdravih duhovniki šmarske dekanije v imenu veleč g. šraarskega dekana. Na zatiškem kolodvoru ju je pričakoval domači gospod župnik. Po prijaznem pozdravu se je pomikala dolga vrsta voz v Zatičino. Pokanje topičev in pritrkovanje v farni cerkvi in po podružnicah je poveličevalo slavnost. Ob potu je stala velika množica ljudstva, ki je prijazno pozdravljala bela meniha. Nekoliko pred gradom je tvorila mladina, kejej sta načelovala gospod nadučitelj in gospodična učiteljica, špalir. Pred grajskimi vrati pa so pričakovali redovnika okr. uradniki Najprvo ju je tu pozdravil blagorodni gospod svetnik Jenčič in predstavil ostale gg. uradnike. Z vsakim posebej sta se patra prijazno razgovarjala. Prior je mej drugim dejal, da hočejo živeti in umreti za ljudstvo. Po pozdravu je hitelo v lepo ozaljšano cerkev, kjer je bil blagoslov z Najsvetejšim Solze so igrale blagima patroma v očeh. ker se nista mogla zahvaliti v domačem jeziku ljudstvu na vsprejemu Upati pa je, da se kmalu privadita slovenskemu jeziku. — Sedaj so pričeli s popravljanjem poslopja Meseca avgusta pride ostala samostanska družina, s tem mesecem se prične klavzura. Pretečeni teden so prišli iz Meh-rerana še štirje bratje, ki pomagajo pri popravi samostana. — Želimo redovnikom v novi naselbini obilo vspehov in blagoslova božjega!	Iv. P.
Razgled po svetu.
Avstrijsko 7. mala so odprli na Dunaju jubilej-sko cesarsko razstavo. Mnogo najodličnejših oseb jo je že obiskalo.
Poslanec katoliške ljudske stranke dr. Eben-hoch je imenovan deželnim glavarjem za Gornje Avstrijsko. Kakor je čuti, ne bo odložil državnozbor-skega mandata.
Cesar je sprejel pretečeni teden v Budimpešti zbrane delegate. V svojem govoru je omenjal vladar tudi špansko-ameriske vojske in dejal med drugim: globokim obžalovanjem moram omenjati vojske, ki je bruhnila med Španijo in Ameriko. Akoravno so se prizadevale vse države, akoravno si je prizadeval sv. oče in je španska vlada zastavila vse moči v to, da bi zabranila bratomorno vojsko, se vendar ni
moglo najti sporazumljenja. Držali se bodemo popolno neutralno in upati smemo, da se pravičnim in poštenim potom vsa stvar kmalu poravna.
Zunanjih stvari minister grof Goluchovski je onenjal v svojem govoru razmerje Avstrije do drugih držav. Povdarjal je nerazrušljivost trozveze, tesno prijateljstvo naše monarhije z Rusijo. Omenjal je špansko ameriško vojsko in končal svoj govor s simpatijami za špansko vladarico Kristino.
Ogersko Tu zopet nastaja neka stranka med grškimi katoličani, ki hoče uvesti pri službi božji ogerski jezik. To zahtevo je že sv. stolica dvakrat odklonila. Seveda si bode vlada vse prizadevala, da bi res v veljavo prišel toli Čislani jezik ogerski.
Dunaj. Zaradi podraženja živil je nastala na Dunaju sdna draginja. Posebno se to pozna pri kruhu, ki je sedaj polovico manjši. Peki se dogovarjajo. da uvedejo drug način za prodajo kruha, seveda v škodo kupovalcem.
V	Trstu se naselijo oo. salezijanci. Pretečeni teden je imel salezijanski odbor pod predsedstvom tržaškega prošta svojo sejo, v katerej se je določilo kupiti v to svrho veliko poslopje pri sv. Jakobu. Salezijanci se pečajo z zapuščeno mladino. V Trstu bi bi bilo delovanje teh redovnikov jako blagodejno, ker je mladina zlasti v verskem oziru zelo malo pod-učena
Rim. »Osservatore Romano" je izdal sledečo izjavo: »Nekateri liberalni listi so poročali, da se papež poteza v špansko ameriški vojski za Španijo S tem hočejo liberalni listi zmanjševati papežev vpliv pri ve-levlastih. Nepotrebno je dementirati take neosnovane vesti, ker vsakdo ve, da nihče bolj ne želi miru nego ravno sv. oče.
Sv. oče je sklenil ustanoviti na otoku Madagaskarju nov apostolski vikarijat, ki bo sedaj že tretji na tem velikem otoku.
Papežev zastopnik pri slovesnostih v Draždanih, msgr. Lorenzelli je dobil od saksonskega kralja veliki križ Albertovega reda.
Nedavno jo obiskal papeža veliki vojvoda \vei-marski
Laško. Velik upor, podoben revoluciji, vlada po večjih laških mestih. Ljudem manjka kruha. Na tisoče ljudij napravlja velike demonstracije. Krvavi izgredi so se pojavljali v Milanu in Florenci. Nad 2000 ljudij je bilo že ubitih. Ljudstvo se z vso silo upira vojakom, ki je hočejo razgnati. Matere nastavljajo svoje, otroke. Vlada je vsled teh dogodkov v velikih skrbeh. — V Milanu so odvedli iz kapucinskega samostana 30 redovnikov. Dijaki in drugi uporniki so se zbrali v samostanu, in ko je šlo vojaštvo mimo, so začeli na nje streljati. Kapucine so zaprli v ječe. zato baje, ker niso hoteli odgnati upornikov iz samostana. — Te izgrede si posebno izkoriščajo socijalni demokratje, ki hujskajo ljudstvo Čete se zbirajo ob švicarski meji. Minister vnanjih stvarij je že dvakrat poslal noto na švicarsko zvezno državo, v katerej jo poživlja, naj razoboroži in zapre zbirajoče se čete ob meji. — Uradni brzojavi zelo zmanjšujejo število upornežev, kar pa ni »resnično, ker se je na en dan bojevalo v Milanu 1000 vojakov s 1000 uporniki in jih je padlo 300 na obeh straneh.
V	Rimu samem vlada do sedaj velik mir. Kmalu bode vlada prosila cerkev, naj ona pomirjevalno vpliva na razburjene duhove.
Angleško. Po posredovanju sv. očeta se je tu izvolil odbor, kojega naloga je skrbeti za podporo onim, koji pristopijo iz anglikanske v katoliško cerkev. Nedavno je imel ta odbor svojo sejo, katerej je predsedoval kardinal - nadškof \vestminsterski Vaugban. Navzočih je bilo mnogo odličnih oseb, mej drugimi vojvodinji Norfolk in Ne\vkastle. Odbor je že mnogim spreobrnjencem pripomogel, izdalo se je že nad 40 000 frankov. Odbor se nadeja najboljših vspehov, ker sedaj je glavni vzrok, da jih le malo prestopi v katoliško cerkev, pomanjkanje, ker izgube skoro vsi državne službe.
V	spodnji zbornici so zahtevali poslanci, naj se odprav jo na Angleškem, Škotskem in Irskem vse krivice, katere se gode po teh krajih katoličanom.
Da bi zabranili nekatere obrede, katere izvršu jejo anglikanski duhovniki pri službi božji jednako kot katoliški duhovniki, so sklenili protestantski škofje konferenco, na katerej bodo določili, kaj se sme rabiti pri službi božji. Ravno tako bodo odpravili navado, katera se je udomačila pri nekaterih protestantskih duhovnikih, ki opravljajo vsaki dan brevir. — Protestantski „škofa Cabrera se mudi sedaj na Angleškem, da nabira podporo z a protestantske misijone na Španskem. — Dublinski deželni predsednik je poslal angleški vladi zahtevo, da naj kar najhitreje more, pošlje zdatno podporo, ker je 30 000 ljudij v nevarnosti, da ne pogine lakote.
V	Nemčiji se bodo vršile volitve v državni zbor in sicer dne 16: junija, ožje pa osem dnij pozneje. Liberalci in socijalni demokratje zelo rohne proti vladi, ker se imajo po zakonu ožje volitve vršiti še-le 14 dnij po glavnih volitvah
Atene. Jako slovesen praznik so obhajali katoličani na Grškem 1. maja. Ta dan je posvetil atenski nadškof msgr. de Angelis novoimenovanega nadškofa na Korfu, Antona Delenda. Slavnosti se je vdeležilo mnogo pravoslavnih duhovnikov in drugih svetnih dostojanstvenikov. V Skopeli je pogorela samostanska razkolna cerkev s samostanom. Zgorela sta tudi dva redovnika v svojih celicah.
Freiburg. Novoimenovani nadškof dr. Komp je umrl zadet od mrtvouda. — Pred tednom je zapustil svojo škofijo v Fuldi, odpotoval v Moguncij, da bi ondi obiskal svojega prijatelja škofa. Od tod je hotel oditi v svojo novo rezidenco. Na potu ga je dohitela smrt Pokojnik je bil star 70 let. R. I P.
Vojska med Španijo in Ameriko se še vedno nadaljuje. Španska eskadra je sedaj dospela do Post de France na otoku Martinique. 14. maja se je sovražno brodovje spoprijelo. Kanonada ameriškega bro-dovja je trajala dve in pol ure in je napravila neznatno škodo. V vojašnici je bilo ubitih malo vojakov. Amerikanci so se umaknili z velikimi izgubami.
0 bitki pri Cardenas se poroča, da so ameriške ladije razbile večji del mesta in pristan in zažgale jedno špansko ladijo. Pogorelo je tudi več hiš. Jeden del pomorščakov se je podal po bitki na pogorišče, in obesil ondi ameriško zastavo.
Azija. Časopis „HinduH piše: Katoliška cerkev vedno bolj narašča. V zadnjih mesecih je nastala v v Trihinopoly-ju cela naselbina katoliških Bramanov.
V	Afriki je umrl jako delavni misijonar in generalni superior kongregacije sv. Otilije P. Bernward Baule. Umrl je po jako kratki bolezni.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec maj (veliki traven) 1898.
(Spis potrjen in blagoslovljen cd sv. Očeta.)
a)	Glavni namen:
Pobožnost do blažene Device Marije.
b)	Posebni nameni:
20./	ST. Bernardin Sljenski. Pridigarji. Ponižanje punare-jalcev sv. pisma. Bogati darovi k stanu primerni čistosti Mnoge samostanske zadeve.
21.	Sf. Feliks Kant Apostolski delavci za prezrelo žetev v paganskih deželah. Učenci, ki so z ozirom na vero brez varstva. —
22.)	Sv. JatlJ* Goreča priprava na sv. binkošnu praznik. Birmanci. Pospeševanje nravnosti po kmetih z obnavljanjem pobožnih zvez.
23) Sv. Andrej Bobola. Katoliška cerkev na Ruskem Misijon v vzhodni Bengaliji Prenagli temperamenti
24.) Marija, pomoč kristjanov. Poraz protikrš.anstva na visokih šolah. Krščansko gibanje na Dunaju in na štajerskem.
2 O ST. Gregor VII. Nemški in avstrijski škofje Pospeševalci molitvenega apostolstva. Vestna poraba bjgastva.
26.) Sv. Filip Nerl. Brezobzirno pobijanje brezverskega šolstva. Pomnoženje krščanskih mladeniških zvez
IL Bratovske zadeve N. 1] Qosp6 presv. Jezusov. Srca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezubovega L rca, s' Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Mohorja in Fortunata. naših anpeljev varhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odvrni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad m brezverstvo, prešesto-v&nje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja m vse pošastne pregrehe. — Neki mlad mož, ki je zagazil z neprevidnimi besedami v nevarni položaj, da bi se stvar zopet dobro poravnala Lenuh, da bi se oprijel dela. — Bolna žena se priporoča na čast Naši lj Gospej, sv Jožefu in sv. Antonu za ljubo zdravje Neka rodbina za srečo in božji blagoslov.
Zahvale:
Čast in hvala sv. Jožefu, sv. Antonu in ljubi Materi Božji.
da smo na njih mogočno priprošnjo dosegli uslišanje. R. R.
*
*
Bila sem v velikih dušnih in telesnih stiskah. Nikjer le ni bilo tolažbe, ne pomoči. V tem obupnem položaju sem se z velikim zaupanjem zatekla k žalostni M. B. sv. Jožetu in sv. Antonu Padov. ter sv Alojziju. Obljubila sem uslišanje naznaniti v «Zg Danici*. In glejte, moja prošnja ni bila zastonj Tem potom torej spolnujem svojo dolžnost, zahvaljujoč se prav prisrčno Mariji, sv. Jožefu, sv. Antonu in sv. Alojziju in to v spodbudo vsem, ki so v potrebi, ker še nikdar ni bilo slišati, da bi bil kdo zapuščen, kdor je pod njih mogočno varstvo pribežal.	M 2.
Listek za raznoterosti.
Zadnji pozdrav. — PresrCen pozdrav še enkrat vsem duhovnikom in vernikom ljubljanske škofije z iskreno željo, naj jih spremlja vsekdar in povsod naj-obilnejši blagoslov božji.
V Ljubljani, dnč 16. maja 1898.
f Jakob, knezo-nadškof goriški.
Vgprejem novega knezoškofa ljubljanskega dr. Ani Bonavent. Jegliča bode jako veličasten. Vnel se je za slovesen vsprejem župan Ivan Hribar, ki vodi vse priprave. KnezoSkof dojde v Ljubljano v petek, t. j. dne 20. t m. ob "/«12. uri s tržaškim vlakom. Na kolodvoru ga pričakujejo med drugim vsa slovenska društva z zastavami. Ob cesti od kolodvora do škofovske palače bodo napravili špalir dijaki in člani društev. Pred Škofijo bodo knezoškofa pozdravili načelniki korporacij in društev. Zvečer ob 9 uri bode serenada in bakljada. pri kteri korporativno sodelujejo naslednja pevska društva: .Ljubljana", »Slavec . „Trgovsko pevsko društvo" in »Zvon*. Na večer bakljade bode svirala vojaška godba dva komada pred knezoškofijsko palačo. Baklje bodo nosili sami ljubljanski meščani. Ob neugodnem vremenu se bo preložila bakljada na drugi dan. Intronizacija bode v nedeljo dne 22. t. m.
Prevzv. knezonadškof goriški dr. Jakob Misaia se je dne 12. t. m. lepo poslovil od duhovnov ljubljanske škofije. Zbralo se je v škofijskem dvorcu blizo 100 duhovnikov. Škofa je pozdravil prošt dr. Klo-futar. V ponedeljek IG. t. m. zvečer, ko se je odpeljal na kolodvor, je obiskal še stolno cerkev in po blagoslovu z Najsvetejšim podelil škofovski blagoslov Stolnica je bila do zadnjega kotička natlačena ljudstva, ki se je prišlo poslavljat od prevzv. vladike in sprejet sv. blagoslov. Vse te množice, zbrane v cerkvi in zunaj nje. so potem spremljale PrevzviSenega na kolodvor. Na peronu so se zbrali odličnjaki ljubljanski: dež predsednik ekscelenca baron Hein, dež. glavar Oton Detel a, ljubljanski divizijonar fml pl. Hoechs-mann z drugimi voj. dostojanstveniki, dvorna svetnika Schemerl in Račič, župan Hribar, predsednik trgovske zbornice Perdan, lep venec ljubljanskih dam: gospej in gospodičen, ki so poklonile knezu nadškofu v slovo krasen šopek, vsa ljubljanska duhovščina in mnogo duhovnikov z dežele vzlasti z Gorenjskega Poslanec vodja Po v še je v ime katoliško narodnih društev pozdravil metropolita zahvaljujoč se mu za vso blagonaklonjenost, ter za vse dobro, kar je v teku svojega vladanja dosegel za deželo, ter želel knezoškofu srečen pot in obilo blagoslova na novem mestu ilirskega metropolita. — Sumni živijo- in slava klici so sledili tem besedam. Ginjen se je prevzv. nadvladika zahvalil govorniku in vsem, povdarjajoč, da vse, kar se je storilo, se je doseglo s složnim delovanjem škofa in vernikov. Kmalu na to je vlak odvedel seboj diko našo in naš ponos. Na vseh postajah so se poslovili od nadškofa dnhovniki in verniki, in slovesno zvonenje zvonov po deželi, kjer se je peljal Prevzvišeni, je proslavljalo visokega cerkvenega kneza. Na Nabrežini sta ga tudi pričakovala mil. g. prošt goriški Jordan in profesor Fajdutti. Tu sta tudi vzela slovo od dosedanjega vladike ljubij škofije mil. g. prošt dr. Leonard Klo-futar in preč. g. prelat dr. Kulavic, na kar se je prevzv. odpeljal proti Trstu. Blagoslov vsemogočnega Boga in njegovi angelji naj ga spremljajo na njegovih potih!
Poevečevanje zvonov. Prevzvišeni knez in nadškof so posvetili v soboto, t. j. 14. t m. dopoludne nastopne zvonove: dva zvona za podružnico Griefel-stein. župnije Jennersdorf na Ogerskem (težka 165 5 kg in 161*5 kg); tri zvonove za župnijo B. M. V. v Rami (Ščit) v Bosni (636%, 305% in 189 %); jeden zvon
za župnijo Tribalj na Hrvatskem (557kg); dva zvonova za župnijo Ovsiše (1063% in 335 kg); tri zvonove za podružnico sv. Martina, župnije Cerklje pri Kranji (1248 kg, 648 kg in 416%); jeden zvon za mestno župnijo sv. Martina v Havtbergu na Štajerskem (1710 kq); dva zvonova za župnijo v Prenji (Dubravi) v Hercegovini (90 kg in 64 kg) štiri zvonove za vikarijat Ponikve na Primorskem (869 kg, 467 kg, 277 kg in 107%).
Nekaj o branju ali čitanju Velikrat slišiš dandanes tale ugovor: .Dandanašnji moraš brati vse, kar zagleda beli dan, da te nimajo za neolikanega. Brati moraš vse pohujšljive romane in vse cerkvi nasprotne liste." Na to je odgovoril Olomuški knez in nadškof v svojem postnem listu 1. 1897. tako-le: „Nikar se ne daj oglušiti s trditvijo: sedanji napredni svet zahteva samooblastno, da čitaš vse zato, da si napraviš samostojno sodbo. Tudi ne reci. ta ali oni pisatelj, ki napada vero in cerkev, piše tako krasno in dovršeno, da mu moram v resnici izraziti svoje priznanje. Zapomni si to-le: Strupeno pero ne rodi vzvišenih vzorov ali idealov, in strup ostane vedno strup, čeprav ga piješ iz zlate čaše." Zapiši si, bralec, te besede, in nikar si ne domišljuj, da boš v kalnem studencu zajel oživljajoče vode.
Ali je živela papežinja Ivana? V 15. in 16. stoletji je bila zelo razširjena izmišljena pravljica, da je po smrti Leona IV. vladala papežinja Ivana in sicer poltretje leto. Toda ta pravljica nima podlage in opor ali dokazov. Proti nji govori toliko prič. ki so tako trdne, da si že celo cerkvi nasprotni zgodovinarji ne upajo dokazati omenjene pravljice. Zdovinsko je namreč dokazano, da je takoj za Leonom IV., ki je umrl 17. julija 1. 855. zasedel papežev prestol Benedikt III., ki je vladal sv. cerkev od 855—858. Celo »starokatoliški škof" Reinkeus je rekel kot profesor cerkvene zgodovine na vseučilišču Vratislavskem : »Na papežinjo Ivano vrjamejo dandanes le še liberalni časopisi in pa protestantski ljudski učitelji."
Protestantski profesor Bauer je rekel v svojem delu „die christliche Kirche des Mittelalters" (krščanska cerkev v srednjem veku) Tubingen 1861, III. Str. 78. in st.: »Med Leonom IV. in Benediktom IIL je baje igrala svojo ulogo papežinja Ivana. Da so nekaj časa vrjeli na to zgodovinsko osebo, je kriva le protestanska pristranost Pri nobenem drugem namišljenem zgodovinskem dejstvu se ne da njegova nezgodovinska neresnica tako natanko dokazati, kakor tukaj"
Protestantski kritik Hase pravi v svoji cerkveni zgodovini (10. natis Lipsko 1877.) tako le: »Protestanska veda je opustila zgodovinsko trditev o pa-pežinji Ivani, ker ta pravljica doni kakor pripovedka iz jutrove dežele.
Protestantski zgodovinar Neander imenuje v svoji »splošni zgodovini krščanske vere in cerkve" (4. natis, Gotha, 1864. str. 125 ) pripovedko o »pa-pežinji" »izmišljeno bajko".
Torej protestantje se tako izražajo, kaka sramota mora biti za nekatere katoličane, da še verjamejo takim neslanostim!
Posamezni listi današnje številke se še lahko dobivajo v tiskarni
J. Blasnika naslednikov.
Odgovorni urednik Avgust Pucihar. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.