lakaja vsak Četrtek. Cena mu 1« 8 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, ta Ameriko in druge tuje države 0 K). — Posamezne Številke se prodalajo '■ po 10 vinarjev. ■ Spisi in dopisi se požiljajo : Uredništvu »DftmoHuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pat UpravniStvu »Domoljuba", —— Ljubljana, Kopitarjeva ulica.-—— ====== S prilogami: ■ .a Haš kmečki dom, Društvenik, Haša gospodinja Stev. 15. Volivni boj. Volitve v državni zbor so že razpisane. Po celi državi se je že začel volivni boj. Posamne stranke imajo izka-izati v tem boju svojo moč. Tak boj je ji a vse strani dober. Zavednost med ljudmi raste, ko pride vsak polnoletni možak do tega, da se odloči za eno ali v.a drugo stranko. In z zavednostjo se množi tudi zavest odgovornosti. Ta reč •je posebno važna. V javnosti govore sicer skoraj samo časniki. V njih so osebe zakrite; kdo je kaj pisal, navadno 3ie veš; zato se tudi izgubi osebna odgovornost. če primeš urednika, se ti V.vije in se izgovarja, da ni vedel za to in ono, kdaj da je prišlo v list. Če izgrabiš stranko, se ti tudi izgovori, da :ne more biti odgovorna za to, kar ta ali ■drugi list njene baže piše. Najhujše je ta kuga razvita med liberalnim časopisjem. Ljudje, ki ni-unajo sami nobene vesti, nobenega čuta odgovornosti, pišejo skriti in neznani tnajgrže umazanosti, največje laži. Kaj jih briga, če se na stotine mladeničev Sn deklic pohujša in zastrupi za celo življenje? Kaj se menijo za to, da z lažnjivim obrekovanjem oblatijo pošte-aic osebe, in jim vsaj pri nekaterih vzamejo dobro ime? Njim gre za to, da se (njihovi listi berejo, in da si vsled tega ohranijo zaslužek. Čim bolj umazano čečkajo, čimbolj dregajo po blatu in pno ju, tem bolj bude radovednost in dobivajo bravcev. Vera, poštenje, nrav-lost so zanje prazne besede, blagor judstva jim je deveta briga. Za očiten lastop je treba korajže, za napad v listu pa samo hudobije. Koliko so že umazali liberalni učitelji nesramnosti po »Narodu« in drugih umazanih papirjih! Pri volitvah sc to v marsičem iz- premeni. Zdaj pridejo do besede ljudje sami. In pri tem, ko se posamnik vpraša, kam pojde, na katero stran naj potegne, se mu oglasi moštvo; zave se, da je odgovoren za svojo volitev pred svojo vestjo, in marsikaj pride drugače, nego se je prej zdelo. To vidimo pri vseh liberalnih strankah. Nemški liberalni listi so prej rjuli in kričali, kakor Novi deželni poslanec Ivan Vehovec. bi bil cel svet njihov. S svojimi neumnimi zraven pa nasilnimi predrznostmi so tiščali nemške poslance v tako politiko, da se je moral vsled nje državni zbor razbiti. Zdaj ko se bližajo volitve, pa vidijo, da je bilo njihovo vpitje puhlo in neresnično. Bivši poslanci nemške liberalne stranke se tresejo za svo-ic mandate; najrazumnejši med njimi se odpovedujejo in pravijo, da nc boda več kandidirali. Očitno tožijo, da nima* jo več volivcev, ki bi jih poslušali, n| nobene organizacije, ki bi ž njo mogli dobiti stik z ljudstvom, ne časopisja, ki bi ob resnih časih moglo pomagatl| brez veljave, brez moči so. O naših liberalcih nam jc komaj treba kaj govoriti. Nemški imajo za se< boj vendarle velike bogatine; naši sa bankrotni in v znamenju kanta stopa« jo v volivni boj. Vseslovenska Ljudska Stranka ima svoje zveste volivce, ki s« vesele, da je zdaj priložnost pošteno vrniti liberalcem njihove laži in kle« vete, njihove goljufije in sleparstvaj ima trdne organizacije, s katerimi je zvezana z ljudstvom, po katerih dela zanj in govori ž njim dan za dnem; ima dobro časopisje, ki je ukoreninjeno globoko v ljudskem srcu. Ima pa ta naša stranka pred vsem voditelje, ki se smejo pokazati ljudstvu, ki zanje v udani zvestobi bije na tisoče slovenskih src. Večkrat smo že rekli: s papirjem se pobijajo k večjemu muhe, ne pa možje, To se je tudi sijajno izkazalo. Na libe-ralni strani samo papir, pomazan s tiskarskim črnilom, napolnjen z lažmi in ostudnostmi. Na cente ga je tega papirja in vsak dan se množi njegov kup. Za tem kupom se pa skrivajo barabske prikazni, ki ne veš o njih, kako jim j« ime, odkod so, kakšen je njihov značaj. Nasproti temu papirju pa stopajo pred ljudstvo naši možje pogumni, ker jih vodi vnema za sveto reč, samozavestni, ker ve vsa javnost, da so čistili rok in nesebičnega značaja, previdni, ker vedo, da so za vse, kar delajo v javnosti, odgovorni s svojimi osebami. Prišli bodo tupatam na dan tudi liberalni možički, toda, kakor mačke sc bodo potuhnili pred ljudstvom in tajili vse delo svoic stranke. Zatajevali 11 bodo svoje časopise, zatajevali svoje strankarske sleparije, zatajevali sami sebe. To bo veselje, ko sc bodo trgale tem ljudem krinke z obraza, to bo zabave, ko bodo letele cunje ž njih pred ljudsko sodbo. Naj le pride Ploj, naj pride Hribar, da zvesta, kaj sta. V našem javnem ozračju je le še nekaj smrdljivih sopar. Volivni boj bo tudi te pregnal, da bo čisto in jasno naše obzorje. S j Političen pregled manaaaašiaaaaaaJP KOROŠKI SLOVENCI IN NOVE DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE. Prvo nedeljo meseca aprila se je vršil v Celovcu izvrstno obiskan shod zaupnikov S. 1-. S. iz cele koroške dežele. Zborovanje jc otvoril dr. Brejc kot bivši preiibcdnik nepostavno od vlade razpušrenega Slovenskega političnega društva za Koroško. V svojem pozdravnem govoru je na krepak način orisal politični položaj v Avstriji, /a njim je govoril bivši edini naš slovenski državni poslanec, koroški Grafcn-a u cr ter razpravljal o položaju v starem, sedaj razpuščenem državnem zboru, o vzrokih njegovega razpusta ter o tem, kaj je naši S. L. S. po svojih poslancih doseči v prid kulturnim, gospodarskim, narodnim in drugim koristim našega naroda. Dr. IJre j c nato predlaga zaupnico predsedniku »Slovenskega klub a« n a D u naju, dr. Š u s t e r š i č u, vsem slovenskim k 1u b o v i m poslancem in še pose li c j vrlemu bojevniku Koroške, gospodu G r a f e n -a u c r j u. D r. D r c j č e v predlog je bil sprejel z vihar no odobravajočim navdušenjem. Da bodo imeli koroški Slovenci sedaj ol) važnem času novih volitev za to potrebno oporo in podporo glede pojasnil in vsakovrstnih drugih potrebnih zadev, zlasti ker, kakor znano, jim jc bila koreška vlada decembra lanskega leta na pritisk nemških naših nasprotnikov razpustila edino narodno politično oporo »Slovensko politično društvo za Koroško«, ker jo pogumno ščitilo in branilo naše narodne interese zoper strahovite nemške vladne krivice, povzročene jim ob ljudskem štetju, ter jo bilo društvo v svrho natančnejšega nadzorstva započelo z zasebnim ljudskim štetjem, kar delajo pri nas v Avstriji tudi druge narodnosti in seje že opetovano izvršilo v več deželah, a koroška vlada se poskrbeli vrli voditelji in prvoborftelTi koroških Slovencev Ln zl scdaj ko nimajo posebnega političnega društva, in «0 v ta namen izvolili na omenjenem shodu zaupnikov poseben osrednji volivni odbor njegovim predsednikom požrtvovalnega narodnega beril ca gosp. dr. J ank o Brejca, tajnikom urednika »Mira« g. Smodeja in g. dr. Rožiča blagajnikom. . . . Kot k an d i d a t a za edini slovenski volivni okraj so postavili na shodu zaupnikov dosedanjega n c u s tr a še -nega narodnega zaupnika koroških S 1 o v c n c c v gospoda G r a f e n a u c- r j a. Nj e g o v o kandidaturo so sprejeli zaupniki z b u r n i m odobravanjem na z n a n j e. Za druge okraje Koroške se je pa sklenilo, da sc udeležijo Slovenci na celi črti volivnega boja. Način in taktika sc še določi pozneje, sedaj se odloči stvar le načelno. Razprava zaupnikov se jc vršila jako živahno, a stvarno in jedrnato, dokaz o razumevanju položaja. Koroške Slovence je treba politično krepko organizirati, da se po živi politični narodni zavesti vedno bolj okrepi in sc učvrsti tudi gospodarska in kulturna narodna zavest. Takoj po zborovanju zaupnikov jo imel izvoljeni izvrševalni odbor sejo. Katoliški Slovenci so torej započeli volivni boj z vso vnemo! GLEDE DRŽAVNOZBORSEIH VOLI-TEV razglaša vlada sledeče pojasnilo: Vlada jc razvidola iz odgovorov na vprašanja, ki jih je poslala na deželno vlade, da bi v nekateri deželah nc bilo mogoče izvršiti priprav do 8. junija, kakor je bilo prvotno določeno za dan novih volilev za državni zbor. Zato je bilo treba določiti volitve na 13. junija, ožje volitve pa na 20. junija. Ker je pa treba posebej glede Galicije in Dalmacije šc nekih poizvedb, se razglasi uradni razpis šele v nekaj dneh. ItfOVE VOLITVE IN SOVRAŽNICE SLOVANOV — NEMŠKE STRANKE. Šc ni štirinajst dni, odkar je vlada razpustila zbornico, pa žc preletava zlasti nemške svobodomiselne stranke, vse brez izjeme, taka mrzličavost, da jih je zapustil žo ves red in strankarska disciplina — človek, ki pozna lc nekoliko navadni politični abc, bo takoj rekel, taki stranki gre za živo — da odstavljajo sedaj stare in postavljajo nove kandidate, in neprestano tuhtajo in računajo o izidu volitev. Za vsak mandat se oglaša cela šuma kandidatov in listi jih šc vseh dovolj pohvaliti ne morejo. Zlasti gredo nemškim strankam sedaj živo v glavo kompromisi s strankami v okrajih, kjer bodo hudi volivni boji in kjer so navezane stranke ena na drugo. Seveda bo težko kaj s temi kompromisi. Močno in dobre organizirana stranke ne morejo imeti od njih nič, k večjemu izgubo. Na Češkem je kompro- misno vprašanje žc r&Seno: vsaka stranka nastopi zase. Med nemškimi strankami se potegujejo za kompromis naprednjaki s krščanskimi socialci zoper socialne demokrate. Toda ko ko! Alpski svobodomiselni Nemci, ker jim tako boljše kaže, sc hočejo, kakor pišejo njih listi, na lastno pest boriti proli socialni demokraciji in krščanskim socialcem. Ce.ško in Dunaj, pravijo, naj bi pa 1« veljal kompromis med svobodomisel-nimi N ame i in krščanskimi socialci, j ker to boljše kaže in bo tam hujši boj zoper socialne demokrate. Kako lcpo> kaže nemška svobodomiselnost iz tega j svojega postopanja, da je vedno enaka; ! kjer ji kaže in je pri moči, tam je nem. ški (in tudi drugi) svobodomislec ošaben, samsvoj in prevzeten na vso mero, kjer je pa sam v zadregi in v strahu za obstanek, kakor n. pr. na Ce-škem in Dunaju, tam pa zahteva po- ! moči od krščanskih socialccv. Toda tc- I mu piše »Domoljub« svojim čitateljem toliko c teh nemških strankah? Zato, j ker jih gotovo zanima, če izvedo, da ] se nemški element« s v o b o ■ I d o m i s 1 e c e v v prihodnje m d r-. ž a v n e m zboru ne bo kaj p o - , s e b n o okrepil, kakor so si ; obetale nemške svobod orni- i s e 1 n c stranko! Ce se bo že sklenil kak dogovor (kompromis) med njimi, j se bo sklenil najbrž le za. ožje volitve, j ob katerih lvodo nastopili krščanski so-cialci in nemške napredne stranko zoper socialne demokrate. BiLINSKI — BREZ KREDITA. »Domoljubovim < bravcem je gotovo še znano ime bivšega finančnega ministra Bllinskega; v svojem voliv-nem okraju so mu njegovi gahški volivci odpovedali kredit, sklenili so mu soglasno nezaupnico r a i njegove davčne politi ke iH, Torej finančnik brez kredita! VLADNE ODREDBE GLEDE DRŽAV-NOZEOR3KIH VOLITEV. Minister za notranjo zadeve je izdal na vso deželne predstojnike nared-bo, v kateri jim dajo navodila, kak" naj se vsa dela, ki so v zvezi z letošnjimi državnozbor- s k i m i volitvami, o p r a v i j" stvarno, hitro in glad ko, d n ne bo ugovorov. Marsikakšcn a v- j strijski minister je že izdal podobno j jim organom odredbe z navodili. sti nam bo žc vsem v spominu sliciu slučaj ob decemberskem ljudskem ju.) Upajmo, da ros ne bo treba to Pot — ugovorov! VELIK SPOR MED AVSTRIJSKO iN OGRSKO VLADO. Pretekli četrtek 6. aprila je sprejel c(" sar v avdienci ogrskega ministrske^1 predsednika grofa Kimona, ki je P1'"' sil pooblastila, da vloži 15 koncem aprila ali začetkom - — * .... j. * .v p r o d 1 o g c , i n s i c xlveletne vojaški maja ogrskemu državnemu zbor« v razpravo vojaške c e r o uvedbi e službe, po-višanje števila vojaških novincev in reformi vojaškega kazenskega zakonika, ki določa po Khuenovi predlogi z a 'ogrsko državno polov-i coma-•žarski raz p ravni jezik ter s it e m krši načelo enotnosti Vaše skupne armade, obenem ij)a pomeni silno krivico n c m a -; a r s k i m narodnostim, ki vendar tvorijo nad 40 do 50 odstotkov ogrske armade! Trdi se, da je gotovo, da je Khuen do-libil od krone (vladarja) dovoljenje, da J-predloži te zakone ogrski zbornici \ fjpolctnem zasedanju, tudi je videti, da I nima krona proti vsebini sami nikakih ([pomislekov, ker ji jo jako ljubo, da re-pi ogrski parlament velike vojaške predloge kmalu in gladko. GrofKhuen zahteva sedaj It udi od ogrske vlade jamstvo, da bodo vojaške predlo g e v Avstriji sklenjene iistodobno kakor na Ogrskem, in sicer, ker j e s e d a j |a v s t r i j s k i državni zbor r a z-Kp u š ft e n , kar s p a r a g r a f o m 1 4. ffclmen se je že tudi z Binertom v tej Veči opetovano posvetoval, a Binert bo seveda upira n a m e r i K h u-enovi, ker dobro ve, da v Slučaju, d a se velike v o j a -ike reformne predloge pri rias rešijo kar s §14., on ne jmore priti pred državni zbor kot minister prav nič ,v o č. Bomo videli, kako se stvari raz-ivijejo! I J OBKUP BOSANSKEGA KMETA. Boscnski sabor je te dni sprejel za-ikon, ki urejuje in določa prostovoljni (fakultativni) odkup b o s e n s k e g a kmeta od turških veleposestnikov, a g, s posredovanjem vlade. Gotovo fcc nismo pozabili, kak vihar je bilo (Vzdignilo v dunajski zbornici to vprašanje, Binertova vlada bi bila skoraj £ frčala, zlasti radi krivde takratnega matičnega ministra Bilinskega, ki je lotel izročiti bosenskega kmeta judovski. mažarski banki, ki bi ga bila v kratkem času izsesala do kosti in po-jpnala z rodno zemlje. Takrat je slovanska državnozborska opozicija, na čelu ji a š voditelj dr. šusteršič, se zavzela s tako silo za bosenskega kmeta ko r i s t i in c š i t c v, da bo gotovo ostal on in njegovo delo v zgodovini bosanskega ljudstva v nepozabnem, najboljšem spominu ! O zakonu je »Domoljub« že v glav-tiem poročal, zato se sedaj natančneje to pečamo z njim. nevarnost vojske na daljnem vzhodu. Prav resne vesti se širijo, da utegne med Rusijo itx Kitajsko v nekaj mesecih, izbruhniti vojska. Kitajska javnost je vsa zoper Ruse, ki so grozili kitajski vladi, naj glede kuge in okužencev stori svojo dolžnost v zdravstvenem oziru, da se ne raznese, sicer posežejo sami vmes. To je pa kitaste uživalce riža v deželi »nebeškega cesarstva« tako razhudilo, da so vsi zaboj zoper Ruse. Zlasti je na tem nevarno to, ker t u d i japonski časniki zelo obsojajo postopanje Rusije zoper Kitajsko. Rusija se seveda sedaj hitro pripravlja in pošilja iz Evrope nepretrgoma vojaštvo po sibirski železnici po kitajski meji. Kitajci so tudi baje postavili ob ruski meji v Mandžuriji že 320 000 vojakov in pozvali svoje na Japonskem v armadi se izobražujoče častnike domov na Kitajsko. Vse torej kaže, da če se igra prične, bo žc dosti bolj resna, kot pa če bi se šli tako lc malo — »mance poigrat«! 0 D naaaacinnaaangannn D D USTIH Romarica. Povest iz naroda. Spisala M. Buol. — Poslovenil o. Veselico Kovač. (Dalje.) »V imenu svete Dcvice — prosim lepo za krajcar;« se je naenkrat nekdo oglasil v mehkem, tujem jeziku — in stara ženica, oprta na debelo palico, se je približala Miciki. »Oh, pustite jo, to Slovenko!« je jezno zarenčala prodajalka. Potem pa jc mahnila z roko proti starki. Ta se jc molče odstranila. Videlo se ji je, da je bila vajena takega ravnanja. »Kdo je ta ženska?« jc začudeno vprašala Micika. »Slovenka! To je taka ženska, ki ne zna govoriti nemški, jc pojasnjevala prodajalka. »Ali so bili to tudi Slovenci, ki so tako lepo peli,« je vprašala Micika takoj nadalje. A to vprašanje je prodajalka prezrla . . . »Ljudje vedno prosjačijo, da jih ni sram!« Micika je zardela: »So pač zelo revni.« »Kaj revni 1 Nemarni in predrzni so! Če nimajo denarja, naj pa ostanejo doma!« Dekle je šc bolj zardelo. Urno je zapustila prodajalnico in pohitela za beračico, ki je medtem prišla ravno do gostilne. Tu je niso zapodili iz hiše; ko je prišla vun, je držala v roki kos kruha, seveda ne najboljšega. S prijaznim nasmehom se ji je Micika približala. »Ne zamerite, dobra Ženic«, da vam nisem ničesar dala. Povem vam golo resnico: sama nimam niti krajcarja!« Nato ji je pripovedovala, kako je ravno kar izdala borno vsotico, ki jo je prinesla z doma. Slovenka pač vsega tega pripovedovanja ni mnogo razumela. Le toliko ji je bilo jasno, da je čudno in postavno kmetiško dekle ne zaničuje, ampak ji je prijazno naklonjeno. Velo in nagrbančeno čelo se jo starki za hip razjasnilo, a takoj je pokazala žalostno na kos trdega kruha, ki ga je ravnokar prejela, in zašeps*« tala: »Žejna sem, žejna!« Miciki so sc.zasvetile oči: »Ali bi radi pili, mamica; želite vode?« Razumeli sta sc. »Vode, vode!« je zastokala starka in zamahnila z desnico po zraku, naredila z njo malosrčno kretnjo in potožila: »Daleč od tu, zelo daleč!« »Če ni nič drugega, ternu se že lah« ko odpomore, draga ženica!« je vzkliknila Micika živahno. — »Le počakajte nekoliko pred cerkvijo; takoj pridem.« Ko se je Micika kmalu nato vrnila z vrčem v roki, je bila starka tudi že pred cerkvijo. Hrepeneče je stegnila svoji suhi roki po polnem vrču. »Ravnokar sem jo prinesla od stu« denca,« je veselo pojasnjevala Micika. Starka je zinila nekaj o mladih ljudeh, ki imajo lahke noge; potem je naglo prijela za posodo in pila kakor človek, ki umira od žeje. Micika ji je pomagala držati vrč ir. se čutila pri tem nenavadno, nepopisljivo Srečno. Ko se je starka slednjič zadovoljno oddehnila, je povzdignila Micika svoje oči in zagledala v bližini starega moža, ki je poželjivo upiral svoj pogled v njen vrč. »Oče, ali ste tudi žejni?« ga je poklicala. »On ne razume nemškega,« jo je poučila stara mamica; mož pa jo je očividno razumel, kajti takoj se je približal in ganljivo sklonil roke kakor olrok, ki česa prosi. In med tem ko je on gasil svojo žejo, so sc približali še drugi: mož z leseno nogo, napol slep mladenič, skrajno žalosten, potem bleda žena z otrokom v naročju, in vsem je dala piti, dokler ni bilo kapljice vode več v vrču. S smehom na ustih in z veseljem v srcu je stregla tem žejnim revežem, nc misleč na naslednji dan. Potem jim je šc prijazno pokimala in stopila v cerkev. Prazni vrč je postavila v kot in sama stopila pred altar čudadelne podobe. Kaki čudni občutki so prevevali njeno srce: najrajše bi bila glasno zatikala! Prvič je bilo to v njenem življenju, cla je občutila, kako sladko Je t "•liti miloščino. Da, prvič v njenem življenjul Njo-na rojstna hiša je bila namreč daleč od glavne ceste; le redko je zašel kak revež v one samotne višine. Samo enkrat. kar sc je Micika snominiala, je potrkal neki berač na njena domača vrata; a oče ga je takoj pognal po hribu navzdol in govoril celo o nekem psu, ki ga hoče nastaviti, da bo vnaprej varen pred to sodrgo. Tisti berač je bil res grd in oduren in Micika, ki je bila takrat še majhna deklica, sc ga je bala. Pa vkljub temu jc žalostno gledala za njim in najrajše bi bila stekla z'i neznanim možem ter mu ponudila kos krulia. llavno sedaj se je vzbudil romarici t/i spomin iz otroške dobe in pridružil se 111 u je še oni o čudni, napol pravljični ženi s kamcniiim srcem, ki je pognala tujo beračico neusmiljeno čez prag bogate Silvcsirove hiše. Nalik bolečim oblakom so Imele te nevesc'e podobe mimo njene duše. Nato je potegnila iz žepa molek — a zaman: srce ji jc bilo prenapolnjeno sladke radosti. tako da bi sc bila najrajše smejala in jokala obenem. Izprogovoriti ni mogla niti besedice. Ko so sc posiovili zadnji solnčui Žarki od cerkve, ko je zapihala večerna sapa okoli višarokoga hriba in ko so se pred rožljanjem cerkvenih ključev umikali zadnji romarji iz svetišča, je slednjič vstala tudi Micika, pogledala začudeno okoli sebe in ni mogla razumen", kako je čas tako hitro potekel. »In vendar nisem odmolila niti enega rožnega venca,« je mislila sama pri sebi. XVI. Drugi dan je biia Micika že navsezgodaj na nogah. Ker so se svete maše začele šele ob šestin, jo imela dovolj časa. da jc stopila prej k studencu. Kakor včeraj, se je tudi danes odžejala pri studencu; potom jc použila za zajtrk košček kruha, napolnila vrč do vrna in krenila zopet navzgor. Včerajšnje vesolje jc še ni minilo. Nemara zato, ker so ji bile noge lažjo in glava jasnejša? V srcu je občutila tako radost, kakor da so sc v njem zbrali vsi slavci in škrjanci, skratka vsi veseli znanilci vzbujajoče se priro-de; in da ji ni bilo treba paziti na polni vič, bi bila poskočila kakor majhno dete. Vodo je razdelila kakor včeraj, lo da se ji je pridružilo še par novih gostov. Ostali čas je prebila v cerkvi in če jo je včasih molitev utrudila, je stopila k zidu in ogledovala zaobljubljene podobe in slike. In obšla jo jc kakor lepe sanje neka prijetna slutnja, da bo na tej steni nekoč visela tudi njena zaobljubi jena podoba. Naslednji dan sc jc število gostov zopet pomnožijo. Kcveži so se že zanašali nanjo. Hoja k studencu jo je seveda nekoliko utrudila, a ta utrujenost se ji zdela prijetna in nikakor mučna. Le to jo je nekam osupnilo, da se je T^^at glasil njen želodec in želja t' *' >3'. aprila, t. j. velikonočni torek ob 1. uri popoldne v Staroloko k Blažeski. Ys.'<~ , ka gorenjska zadruga naj pošlje k si ji I vsaj dva zastopnika. g Bohinjska Srednja vas. Igra žalostna Mati Božja« na cvetno nedeljo j" , prav lepo uspela. Ponavljala sc bo na j velikonočni ponedeljek popoldne. Nazadnje bo še nekaj novega: »Jezus m; prikaže po svojem vstajenju«, Živa slika. Kateri zadnjič niste videli igre, ne ; zamudite priti pogledat, ne bo vam žal! g Križe pri Tržiču. Velikonočni ponedeljek popoldne po večernici priredi katoliško izobraževalno društvo dramatično predstavo. Igrali se bosta igri: »V ječi«, »Zdaj gre sem, zdaj pa tja«. g Tržiške novice. V cestni odbor : f. tržiški sodni okraj jo imenoval de?.; ' d odbor kot zastopnika g. Franc AhaiSiCo, tovarnarja v Tržiču, in g. Jakoba Pcr- nuS, posestnika pri Sv. Ani. V odboru je osem Slovencev in trije Nemci. — Požarna hramba se je preselila v svoje nove prostore, ki bodo blagoslovljeni prvo nedeljo v majniku. Skrajni čas je že bil, da se je sezidala ta tako potrebna stavba. — Socialnodemokraški časopis »Naprej« vsiljuje kakor Čič jesih tukajšnji rdečkar Bukovnik. Radovedni smo, kje jc dobil oblast prodajati umazani listič. — Rdečkarji nam v svojem »Napreju« zopet očitajo konsum. Zakaj poštenjakoviči z rdečimi kravatami ne pišejo v svojem časopisju o goljufijah, ki se dogajajo po raznih socialističnih konsumih in zadrugah. Postrežemo lahko z mnogimi dokazi. g Iz moravške okolice. Ljubi bližnjega kakor samega sebe, dela našim modernim kričačem preglavice. — Kake četrt ure od Moravč stoji lesena, pol-razdrta koča. Njeno bedno slanje je po svoji znani »fini« navadi opisal liberalen časnik; mi dostavljamo le vprašanje: Kdo je kriv uboštva dotične koče? Ali duhovniki, ali gosp. župan? Ni li drtijski g. župan plačal za znana siromaka marsikako kronico? Žimnic se ubožcem tudi ob Hušnikarjevem času ni napravljalo. Drtijski občani radi dajejo siromakom kruha; če pa kak liberalec prinese ubožcu špirita, da se ga bedna, 831etna revica do ornedlevice napije, naj ne misli, kako veliko delo usmiljenja je storil. Čudno, zakaj naši »moderni nadljudje« v dejanju ne pokažejo večje simpatije. Če bi imela starka tisočake — kakor jih imata Što-rovnikov France in Pongretova mama — to bi jo obiskovali priliznjeni in ob Izrednih prilikah medeni liberalci. Morda bi prišel celo sam moravški rToman in njegova študenta, ki tako rada pridigujeta o ljubezni bližnjega. Celo kak Paradižar - trafikant bi prinesel okusnega sadja kot izraz ljubeče prijaznosti. Za reveža je pa seveda lc šnops in s tem je dovolj pomagano. g Iz peške občine, »Pri nas napredujemo « tako modrujejo v Krokodilovi ulici. Pomislite, celih 12 »Slovenskih Domov«, 1 »Narod« in pa tisti dve Številki »Jutra«, ni li to napredno? V čigavem znamenju jc ta napredek, je uganka. Če županstvo spi, jc jasno, da hoče odpočiti; kadar se zbudi, pokaže svojo moč. Takrat bodo tudi njemu na čast zadoneli streli in marsikdo bo radosten hitel na Slemško božjo pot. Kaj se hoče, »folk« je prefrigan, to še naši naprednjaki ne taje. V Krokodilovi ulici je pa še ta posebna znamenitost, da naročniki liberalnih listov ne znajo pravilno brati. Stric, ki je obhodil šest dežel, je nekoč naletel, ko se je bralo v nemškem jeziku iz narobe obrnjene knjige. »O jej.« se je čudil in prijatelj ga je pomiril? »Ljubi .Jolian', če je človek znajden, bere tudi iz narobe obrnjene knjige.« Pa recite, da napredni svet ni izobražen . . . g Z Bleda. Iluda nesreča se je pripetila pretekli teden mesarju in gostilničarju Zrimcu. Plin od karbida, ki razsvetljuje njegove prostore, se je užgal, se razletel in g. Zrimca zelo opekel po vsem obrazu. Razen oči ni skoro najti zdravega na njegovem obrazu. Previdnosti je zmerom treba. — Na velikonočni ponedeljek se priredi v Marijini dvorani igra: »Občinski tepček«, katero je spisal g. dr. Krek. Igra jc zelo smešna, a ima veliko zdravega in podučnega jedra v sebi. Pred igro se zapojeta dva moška zbora in čvetero-zbor tamburašev zaigra lepo Jenkovo pesem »Na tujih tleh« s petjem. Začetek je ob pol 4. popoldne. Igra se ponovi na belo nedeljo ob 7. uri zvečer. g Moravče. Liberalna posojilnica tirja vse najslabejše svoje dolžnike in misli, da jih bo na naše rame prenesla, da bi se potem lahko postavljala, da smo ji mi prevzeli težki jarem, ki ga oni niso mogli nositi. Ljudje prihajajo k nam in prosijo posojila, toda kje je mogoče dati 1800 kron na posestvo, ki je morda vredno 800 kron, potem zopet 2800 kron na vrednost dobrih tisoč kron. Lc imejte take in prodajajte jim rajše liberalci, kot pa da bi jim mi morali prodajati v kratkem času. Grozno so natančni liberalci pri sestavi računskega zaključka, Številke 1135 hranilne knjižice, ki je znašala nad 1300 kron, še niti v zaključku ni. Čudno se nam zdi, da jim računi tako štimajo. Le bahajte se naprej, bomo videli, koliko časa bo šlo. — Liberalno politiko v Moravčah vodijo trije mladiči, izmed katerih je eden dobro znan iz Paradiža na Gorenjskem, druga dva pa še živita ocl očetovega kruha. Bolj pametno bi bilo, cla bi oče vzel palico in jih nakle-stil in spodil h kakemu delu, kot pa da jih pusti zabavljati čez duhovne. d Iz št. Jerneja. Na velikonočni ponedeljek, dne 17. aprila se vrši pri nas v novi dvorani ustanovni sliod Orla. Vsi fantje na ustanovni shod! Pokažite, fantje šentjernejski, da Vas je nekaj! Na shodu bo govoril govornik iz Ljubljane. Pri tem zborovanju bodo igrali naši tamburaši prvič v novi dvorani. Vabljeni so vsi sosedni odseki in vsi prijatelji Orlov. Na svidenje! d Iz št. Jerneja. V nedeljo, dne 2. aprila, se jc vršil pri nas velik gospodarski shod z namenom, cla se ustanovi pri nas prepotrebna kmetijska in gospodarska zadruga. V novi, veliki dvorani se je zbralo nad 500 samih mož in fantov. Govorila sta na sliodu g. Janko Jovan iz Ljubljane in g. V. Rohrman, vodja na Grmu. Prvi nam je opisal v svojem krasnem govoru korist kmetijskih zadrug, predvsem strojnih zadrug in nas navdušil tako, da se je k omenjeni zadrugi takoj priglasilo lepo število članov. Drugi je govoril gosp. Rohrman o živinoreji in prešičoreji in toplo priporočal ustanovitev živinorejske zadruge. V kratkem času se tudi ta ustanovi. Ta dan smo bili zbrani prvič v naši novi veliki dvorani, na katero smo lahko ponosni. Smemo trditi, da bo, ko bo dogotovljena ,ena naših najlepših in največjih dvoran. S tem velikim, pomembnim shodom je odprla ta dvorana vrata ljudstvu in mi le želimo, naj bi se Šentjernejci še velikokrat zbirali v tj dvorani in sc še večkrat kaj koristnega pa tudi kaj veselega pomenili. cl Sreili Bošfanja podirajo in prezidava jo takoimenovano Lojzovo vilo. Tisti, ki hočejo vsako stvar vedeti, pripovedujejo, cla nosi tukaj mladi župan svojo gnezdo skupaj. Notri si bo dal napraviti lepo pisarno, kjer bo imenitno in prijetno županoval in ko bodo prihodnje državnozborske volitve, bo menda celo pustil, da ga bosta liberalni fajmošter in Planinčev očka volila za državnega poslanca. Če se pa Planinčev očka za koga potegnejo, to ni kar tako. Očka znajo nemško in komur ne bodo oni podpisali glasovnice, temu bodo kar kratkomalo odrekli pravico, da bi volil. Le to je škocla, cla jih ljudje ne marajo poslušati, naj jim že prodajajo svojo modrost po kranjsko ali po nemško. Zato naj Lojze svojo hišo takoj zavaruje pri banki »Slaviji«, ker ga ne bo mogel panati ne liberalni fajmošter in ne Planinčev očka, da ne bi pri volitvah popolnoma pogorel. Županski stolček jc pa zanj tudi nekoliko previsok, dasiravno se ne more reči, da bi bil Lojzek majhne postave. Stolčku samemu in tistemu, ki bi imel sedaj sedeti gori, se ne more nič očitati; samo nekoliko vegast je postal vsled tega, ker prekucujejo po njem in okoli njega svoje kozle Lojze in njegova žlahta. Dolžnost vseh poštenih Boštanjcev bo torej, da odpode to družbo proč od županskega stolca, kjer se mora tucli enkrat začeti delo za ljudi in nastopiti red, ki ga sedaj pogrešamo. cl Loški potok. Iskrena zahvala bodi tem potom izrečena našemu »Društvu tesačev«, ki mi jc za časa moje bolezni preskrbelo za vsak dan bolezni dnevno denarno pomoč. Ko sem okreval, mi jc vrlo društvo preskrbelo takoj delo. Ob početku tega društva sem tudi jaz na nespametno prigovarjanje dvomil o potrebi te naprave; sem pa danes toliko bolj prepričan o nujni potrebi in veliki koristi našega »Društva tesačev« za našo dolino. — Iv. Doboljak, Retje št. 112, d Loški potok. Da naši »nekleri-kalci« posnemajo prav v vsem svoje bratce, raztresene po svetu, to se razume, ker kaj samostojnega sami niso zmožni. Tako tudi napadajo naše Orle z imeni, ki sc slišijo drugje in berejo v lističa »Jutro« in »Slovenski Dom«, kar tvori duševno brano našim napred-njakom po smrti ranjke »Nove Dobe«. Potem pa šuntajo nezrele fante in fantiče ter jih hranijo z nauki, pobranimi iz omenjenih zakladnic. Tako našuntan fant se je lotil tudi s »čukom« Orla Fr. Rojca. ta si je štel pod čast sirovemu fantiču odgovarjati, hotel ga pa je raa- 7' nire naučiti pred sodiščem v Ribnici. Tu je bil s psovkami radodarni fant obsojen v 48 ur zapora, oziroma v primerno globo in povrnitev stroškov. Pred sodiščem se je sokolič izgovarjal, češ, da ni mislil, da bi bila psovka »čuk kaznjiva. bral je to že večkrat v »Jutru in Slovenskem Domu«. Sodnik pa ga je podučil, kako tako časopisje iu fantovi učitelji napačno uče. Tako je kaznovani priznal, da ga je branje Jutra < in »Slovenskega Doma« pripeljalo na zatožno klop. Mi fantu toliko ne zamerimo kot tistim hinavskim voditeljem«, ki nevedne ljudi s svojimi nauki pošiljajo v sramoto, sami pa ostajajo neomadeževani »dobrotniki ljudstva«. Fanta ščuvajo — potem se pa umaknejo, ko mu pritisnejo madež kazni. O. to so zares rešitelji in dobrotniki našega naroda. Pa dobro, da ljudstvo te tiče že preveč pozna, kdor pa ni slep, jih bo pa še bolj. Sadovi njihovega ščuvanja in naukov pa se bodo pokazali kmalu v še lepši luči kot kaže baš navedeni slučaj. d Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Velikih Laščah priredi na velikonočni ponedeljek, dne 17. aprila, predstavo narodne igre »Domen« (v petih dejanjih s petjem) v dvorani »Zadružnega aoma«. Začetek igre ob pol treh popoldne. Cene: sedežem prve vrste 1 K, sedeži druge vrste 80 vin., stojišča 30 vin. »Ljudski oder« v Velikih Laščah je v minuli zimski sezoni po svojih nastopih po pravici žel že obilo priznanja. Sleherni, ki je imel priliko občudovati naše izborne igralce zlasti v igri .'Materin blagoslov« ali »Nova Šonšon«, je dejal, da bo rad še prišel, če tudi od daleč, kadarkoli bomo zopet kaj igrali. Lepa priložnost bo dana tedaj vsem dragim in cenjenim poset-nikom našega odra iz domače kakor iz sosednih župnij — na velikonočni ponedeljek, ko bomo igrali prelepo igro iz domačega življenja starih dni — »Domna«, ki je uspel že tako dobro po nekaterih večjih odrih. Prelepo petje ob spremljevanju citer bo še posebno povzdigovalo igro. katere naj torej nihče ne zamudi. Na veselo svidenje! d Iz Ribnice. Po župniji se trosijo laži, da sedaj v Ribnici ni nobenega zastopnika »Vzajemne zavarovalnice« ljubljanske. To laž razširjajo razni age-ntje tujih zavarovalnic z namenom, da ljudi begajo in na ta način skušajo jih odvračati od uglednega domačega zavarovalnega zavoda ter jih pridobiti za tuje, čifutske zavarovalnice. Resnici na ljubo se naznanja, da je sedaj za ribniški okraj pooblaščen kot poverjenik »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani Josip Sicherl, organist v Ribnici. d Popotnik Trebnje-št. Janž. Mi-fclili boste, da sem že zmrznil, ker se iRoan,? °g\asim; pa kopriva ne pozebe. nit« r^°Stu-9em se mal° »nazaj poteg-dala miruV0Sr,,rd0Vftdna žilica ™ "i co n m hnil^ V roko Pot™ Pve "^ čas sem mislil, da v mirenski dolini o* kar mrgoli liberalcev, pa sem se motil. Zadnje volitve so pokazale drugače. Nekdanje liberalne trdnjave Mokronog, Št. Rupert, Tržišče in Boštanj so padle. Povsod je zmagal kandidat S. L. S. gosp. Vehovec z veliko večino. Menda je ljudem oči odprla falirana Glavna posojilnica v Ljubljani, pri kateri so bili nekateri udeleženi. Le v Št. Janžu šc spe, pa upajmo, da tudi za Št. Janž še pride vstajenja dan. Zvedel sem tudi, da so mnogi gospodarji v tej dolini pustili »Slov. Dom«. So pač siti tistega večnega zabavljanja čez farje, drugega pa ta listič itak nič ne prinese. Iz Št. Janža sem jo mahnil v Tržišče. Tam sem zvedel marsikaj. Povedali so mi, da so na Marijin praznik imeli fantje svoj mladeniški shod iz cele dekanije. Do 200 fantov iz domače in sosednih far se je udeležilo shoda kljub slabemu vremenu. Tako je prav, fantje! Naj fant pokaže svojo korajžo tudi drugod, nc samo pri litru in fra-keljnu! Ta sijajni shod je zbodel sokole v Mokronogu in št. Janžu. V svoji sokolski jezi so takoj drugi teden naredili nekak protishod v Tržišču, da malo »pokrtačijo« - tako so rekli sami — čuke in marinarje. Pa joj, tako kla-vernega izleta sokoli še niso doživeli. Prišla je peščica našemljenih sokolov, pred njim je nekdo trobil, da so ljudje irislili. da se igra kak šolar. Nobenega sprejema, nobenega zanimanja ni bilo. Ostali so osamljeni, le' par gostov so imeli seboj. Domačini se zanje niso brigali, le par otročajev je gledalo ta so-kolski kondukt. Edini odrasli sokol je bil slaboumni Pavle. Ta doslej še ni videl sokolske zverine. Res klaverno, zato pa so tiho in hitro odkurili od Sv. Trojice. Radovedni smo, kako bodo tu. izlet »pofarbali« liberalni časniki. No, ljudje dobro vedo, kako jc bilo, sokoli pa še bolje! d Iz Boštanja. Ribe so se prišle ženit iz Save v Mirno; vsak dan imajo v njej svojo »ofcet«. Na to ženitovanje pa hodijo dan za dnevom nepovabljeni gostje boštanjčani in dolenjevaščani ter devajo kar v stotinah ribje svate na suho. — Tudi našim liberalcem se godi podobno kakor ribani. Tudi ti so mislili, da bodo imeli v Boštanju vedno olicet. Zato so se polastili že pred davnimi leti našega občinskega odbora in še sedaj gospodarijo v njem po liberalno, to je za nič; ljudje morajo plačevati vedno večje občinske doklade, kam pa gre ta denar, to pa sam Bog vedi. Pa sedaj so začeli spoznavati Boštanjčani to gospodarstvo, zato ne bo dolgo, da bodo posadili tudi liberalce popolnoma na suho. d Iz Žaline. Od 25. do 28. marca smo obhajali duhovne vaje za moške. Vodil jih je č. g. p. Lavrencij iz Zati-čine. Udeležba je bila obilna, ker krasni govori gospoda voditelja so vlekli razven tega pa še novost — prvikrat talce duhovne vaje. Prav da so tudi v tem oziru moškim ustreza, da se jih pridobi za lepo krščansko življenje. Kaj ganljivo jih je bilo gledati, kako pobožno so pri sklepu duhovnih vaj vsi pristopili k skupnemu sv. obhajilu. C. g. voditelju pa kličemo: Stoterno plačaj Vam ljubi Bog za ves trud, za v srce segajoče govore, zlasti pa za Iju-beznjivost, ki ste jo nam izkazali, ker pridobili ste nas. Obilen sad nc bu izostal. d Svibno pri Ravnah. Tu je dne 26. marca prominul tukajšnji organi-t Jakob Petaver v 60. letu svoje starosti. PoKojnik jc bil dolgo vrsto let cerkve-nik in organist. Ves ta čas je vestno opravljal svojo službo in bil pri vseh faranih zelo priljubljen. Gotovo ga vsak ohrani v blagem spominu. Bodi mu '.alika žemljica! d Zvlrče. Zvirčanje še nimamo pre-potrebne poštne nabiralnice, četudi smo mislili, da jo dobimo že pred letom dni. Upati pač smemo, da 1k> slavno c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu, ki je ustanovitev omenjene nabiralni.,' obljubilo, to tudi izpolnilo. Želimo 1 ■, da bi se to kmalu zgodilo. — Pomanjkanje delavcev jc tudi pri nas zelo občutno; da je to res, najbolj jasno priča to, da je samo iz Zvirčega približno d i 135 oseb v Ameriki. Škoda, da so mnogi izmed njih, namesto da bi domovino rešili dolgov in se veseli vrnili v domači kraj, žrtvovali vse svojo moči za ameriški »pir«. Torej žalostno! d V Kneživasi pri Dobrniču umrla Neža Pire, v najboljših letih, izvrstna gospodinja, verna blaga žena, ki zapušča žalujočega soproga. N. v m. p.! Rob. Telovadni odsek Orlov priredi velikonočno nedeljo v društveno! i prostoru ob pol 3. popoldne predsta\ > igre: »Izgubljeni sin« in komičnega, prizora »Kmet in fotograf«. Ker je či- i dobiček namenjen telovadnemu odseku, vabijo se k prireditvi domačini in sosednji bratski odseki. Na zdar! aHE5E5aEEDEEiEEiaiEEQ notranjske nouice D npc-3S-3C3ii—lunpaauuoaDa n Iz Vipave. Naši fantje so prete-čeni petek končali za to zimo svoje fantovske večere. Imeli so jih 22. Vseh udeležencev je bilo 250. Za naše.raz, mere jako povoljno. Fantje, naprej! — Moški sestanki vsak ponedeljek v našem izobraževalnem društvu lepo uspe- j vajo; upati je, da se bodo za vedno udomačili. Tudi še drugi naši močjo pridite! Ce tudi je katerikrat gospod dekan zadržan priti, se sestanek vse, jedno vrši. To moramo držati: vsak ponedeljek je naš! — Letošnja okrožna slavnost naših Orlov se vrši 7. maja 1.1. Spored še priobčimo. — 3., 4. in 5. dno tega meseca imeli smo »ta mali misi-jon«, tako so govorili ljudje. Imeli smo postne pridige, in sicer zjutraj in zvečer. Govoril je p. Bonaventura iz Križa. Dajal je zlate nauke posebno mladini, katera ga je tudi rada z veseljem hodila poslušati. Tako je tudi prav! Krivoprisežnik. »Ljudski oder«, zbirka iger, pripravnih za naše odre, je izdal zdaj precej za »Domnom« novo dramo »Krivoprisežnik«, delo slovečega ljudskega pisatelja Anzen-gruberja. S »Krivoprisežnikom« nam je »Ljudski oder« podal pravi biser svetovnega slovstva. »Krivoprisežnik« Blovi po pravici po tem, da opisuje izvirne, prave kmečke značaje in z nc-dosežno realistiko slika tragedijo, posneto po resničnem življenju. »Krivoprisežnik«, glavna oseba drame, jc ošaben kmet, zapovedljiv, trmast in lakomen, ki je po krivem prisegel, da bi neko posestvo pripadlo njemu, nc pa neki zapeljani revi, oziroma njeni hčeri Veroniki, kateri bi bilo po pravici šlo. Da bi so pa rešil tega greha, je hotel svojega sina Franceta dati študirati za duhovnika, da bi ga on greha od vezal; ker pa sin za ta poklic ni, se rodi silna tragika, ki trdega in koristo-lovskcga kmeta, ki svojo sebičnost skriva za pobožnostjo, podere. Sin se zaljubi v Veroniko in pride v posest onih listin, ki izpričujejo, da se je oče polastil posestva na podlagi krive pripeke. Vsled teera ga hoče oče ustreliti, a tudi to mu izpodleti in končno vsled očitkov pekoče vesti, ki ga vedno hujše grize, zblazni in nagloma umre, Franc in Veronika sc pa poročita. — Ni treba veliko poudarjati, kako so ti dogodki pretresljivi in kako posegajo globoko v Življenje. Anzengrubcrjev »Krivoprisežnik« sc po celem svetu igra in je ena najpriljubljencjših ljudskih iger, v slovenskem prevodu se bo tudi pri nas stalno udomačil. V obliki pa, kakor ga nam podaja »Ljudski oder«, jc njegova vrednost še večja. Kajti »Krivoprisežnik« je v pričujoči izdaji opremljen s tehtnimi opombami, ki omogočujejo, da bo tudi najmanjši podeželski oder mogel to lepo igro uprizoriti povoljno. Prizori, ki se v slučaju, da nima društvo dovolj igravcev na razpolago, lahko brez škode izpuste, so stavljeni v oklepaj, pred vsakim prizorom je narisan načrt za scenerijo, pa tudi posamezne osebe v igri so v opombah natančno označene, kakršnega značaja so, koliko približno stare, kakšne zunanjosti in kako oblečene. Vrhtega je povedano, kako se inscenirajo grom, dež, veter, blisk in mesečina. »Ljudski oder« je torej preskrbel, da »Krivopri-Bežnika« tako izda, da odgovarja vsem zahtevam, ki ga morejo odri nanj postaviti. Za uprizarjanje dobrih ljudskih iger z zdravim jedrom je zopet storjen velik korak naprej in ni dvoma, da bodo »Krivoprisežnika« povsod z velikim veseljem in pridom sprejeli. Za prireditev je določena tantijema 15 K. Knjiga stane 80 vinarjev in se dobiva v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Ljubljanske slike. Ljudska knjižnica 14. zvezek. Alešovčevi spisi 4. in 5. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena 1 K 80 vin., vezano 2 K 60 vin. — Nepotrebno je vnovič in vnovič poudarjati, da veje iz vseh Ale-šovčevili spisov pravi nepokvarjeni narodni duh in prisrčen, časih šaljiv, časili pa tudi rezek dovtip, ki vseka, kogar zadene, do živega; kdor jo namreč bral povest »Kako sem se jaz likal« ali kak drug Alcšovčev spis, si je sam ustvaril o Alešovcu kot pisatelju sodbo, ki ne potrebuje nobene hvale več. Kdor pa hoče spoznati, kako zna Alešovec s svojim kot puščica ostrim dovtipom bičati nezdrave razmere in osmešiti vse, kar obsoja, ta naj bere njegove »Ljubljanske slike«, ki nam nudijo zgodovinsko in pravo podobo ljubljanskih razmer ter stanov pod drobnogledom. Pred našimi očmi se razprostira bela Ljubljana, kakor je bila pred 40 leti, polna zagrizenih nemškutarjev in po njenih ulicah vidimo korakati razne stanove, katerih slabosti Alešovec v svojih slikah tako do golega razkriva in osmeši. Poleg ponosnega, trebušna-tega hišnega posestnika vidimo obširno »študentovsko mamico«, oblastno, nemški gostolečo gospo, gospoda uradnika, premišljajočega in računajočega trgovca, kot osa prepasano gospodično itd. Sploh so v knjigi orisani vsi stanovi od bosega črevljarčka do plemeni-taša. Glavno krivdo, da jc Ljubljana še premalo narodna, pripisuje Alešovec ljubljanskemu ženstvu, kateremu radi tega posveča tudi precej pozornosti in ga natančno oslika v najrazličnejših stanovih. Knjiga bo poleg prisrčne zabave nudila bravcu tudi obilo dušnega užitka, radi česar jo toplo priporočamo, kakor Alešovčeve spise sploh. vaše preh fajenle in trdovraten kaSelj naj se zdravi brez odlašanja s Scott-ovo emulzijo. Že po dvakratnem zavžitju se opazi olajšanje, celo ako pre-hlajenje ali kašelj prevladuje že dolgo časa. Vzrok temu jc iz-borna Cistota in učinkovanje sestavin in poseben način Scott-ovega pripravljanja. SCOTT-oua EmULZIJH je mnogo bolj učinkujoča kot navadno ribje olje. Cena Izvirni steklenici 2 K 50 vinarjev. Dobi se v vseh lekarnah. 3114 Tvrdka H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg priporoča za velikonočne praznike svojo bogato izbiro verižic, uhanov, prstanov itd., itd. Najnovejši cenik zastonj in franko- Prlstnalcstoznam-ko - ribičem - kot garancijskim zna-om SCOTT-ovega ravnanjal G D Za kratek čas nr « jnnnnnnnr ir ir-ir-if-nr-in Glava. Korporal: »Zakaj ne sme vojak nikoli glave izgubiti?« — Vojak: »Zato ne, ker bi potlej ne imel kam čake postaviti!« Različne misli. Žena: »Oh, Ljudevit, ko sem te videla po skalah doli plezati, mi je hotelo srce raztrgati!« — Mož: »Meni pa hlače!« Ukor. Dva hlapca se kregata in si dajeta razne priimke. Ko ju gospodar povpraša, zakaj to, pravita, da ju je nevolja premagala. eTo si jaz za vselej prepovem,« — pravi gospodar. »Nevolja nima vaju zgrabiti, ampak mene! Jaz sem gospodar!« Heraklej v pokoju. Ko je bil ta slavni junak dovršil svojih dvanajst nalog, je šel v pokoj. Prijatelji mu prigovarjajo, naj se loti še trinajste naloge. On pa jim reče: »Poglejte, kar je v zgodovini o meni zapisanega, napolnuje že sedaj dve knjigi. Ko bi še kaj novega dovršil, se mi smilijo študenti, ki bi se morali še tega učiti!« Enoletnik. A. »Ali si bil ti Jože tudi vojak?o — Jože: »Kajpak, saj sem bil leta 1866. enoletnik!« A. »Kako?« — Jože: »I no, rojen sem leta 1865. — torej sem bil takrat ravno enoletnik!« Zapeljiv agent. »Gospod, zavarujte si svoje življenje pri nas. Naša zavarovalnica izplača vsakomur, naj umrje kakršnekoli smrti. Če vas tudi ob glavo denejo, dobite vso zavarovalnino!« Uganke ali zastavice. Kraljev Izprehod. (Skakalnica.) vsod j po Jo mo nem | te vje : sip kre ! ne paj Stri tre jstrujdom i hra i le 1 tar ; ko tre ba vas ba | po j kaj jih Pes mor po ve da je pel j mu j vo je Ka mi. Kaj mi mre raz da j raz j on to pač ne • to pe že bi go vi a te ra je l>aj te pot ku jih Verižna zastavica. slo • ja da | 1 ja ša • i • bi r Prazne predalčke izpolni tako, da dobi3 12 dvozložnih besed. Zložna zastavica s kriptogramom. aj, ca, da, dvo, e, hej, i, sti, tar, um, va, vra. Iz teh zlogov sestavi šest besed tako, da začetne in končne črke od zgoraj navzdol dujo sveto osebo. Pomen besed: 1. negotovost; 2. žensko ime; 3. čuvaj; 4. zaimek; 5. moško ime; 0. rastlina,. Rešitev zastavic. Rešitev zastavice s kriptogramom. 1, mačka; 2. olika; 3. Agata; 4. brada; 5 maslo; 6. slast; 7. Anton; 8. angel; i), opeka; 10. sreda; 11. škoda; 12. Miusk; 13. Pilat. Mladost norost. Rešitev porlvalne zastavico. Sijaj. Konjic e. d i j a m a n t. ročka, malenkost. Simon Jenko. Rešitev zastavice s svetniki. 1. Adel-a j da, Mi-lan. 2. Bibi-ana, Suz-ana. 3. I - z i d - or. i. Tit, Ana. llešitev računskih ugank. 1. Prvi 125, drugi 175. 2. lil otrok in 108 jabolk. 3. 78 udarcev. Skrivalnica. Kje jc aviomobilist? Razne stvari. to IO Kašelj, InflHSBCO in pljučne bolezni odstranjujejo zdravniki ns-peSno s Sirolin, Rodie", najboljšim varstvom proti tuberkulozi. S ro- im .Rodie" vzbtifa slast in se lahko vžlva in bi morili biti pri pre-lnnjenju v vsakem go-spodinjstvu pri rokah. V lekarni naj se izrecno zahteva Sirolin „Roche". Dober teki Najbolj globoka luknja v zemlji, ki so jo izvrtali, je pri C.zuchowu v okrožju Rybnik v Šleziji. Ima 2240 m pod površino. Vrtati so začeli pred desetimi leti (v decembru 1900) ter je imela odprtina v začetku 44 cm premera, ki se je pa pri vedno večji globini zmanjšala sčasoma na 5 cm. Zanimiva je tem-, peratura, ki so jo opazovali v različnih globočinah. V globočini 602 m je kazal termometer 28 stopinj Celzija, do 730 m globočine jo toplota naraščala zelo malo in neredno. V globočini 1160 m jc bilo 50 stopinj Celzija, pri 1267 m 60 stopinj, pri 2090 m 80 stopinj, pri 2221 m globo-čine 83-4 stopinje Celzija. Povprečno je naraščala toplota za eno stopinjo Celzija pri vsakih nadaljnih 31-8 m, tako, da je dosegla toplota pri 2700 m globo-čme temperaturo vrele vode. Ta izredni poizkus jc torej vnovič dokazal, da narašča sporedno z globočino tudi toplota zt meljskih plasti. Negotovo seveda še ostane dejstvo, ako bi temperatura naraščala tudi do globočine 100 km ali šc dalje. V tej globočini bi morala biti potemtakem žc žareča tekoča masa. Ali obstoja ali nc, jc to šc sporno vprašanje geologov. Strahovi v grobnici. Iz Bukarešta poročajo 29. marca, da je na tamkajšnjem pokopališču krasno izdelana grobnica že izumrle patricijskc rodbine Popcanu. Grobnica je sezidana v obliki kapele in desno ter levo dolgega hodnika, na čegar koncu je oltar, stoje krste umrlih članov rodbine. O tej grobnici kroži že dalje časa med ljudstvom vraža, da v njej straši in da se ponoči med 12. in 1. uro vsakemu, kdor pride v grobnico, ki je vsakomur pristopna, pokaže menih z dolgo, valovito brado ter zvabi obiskovalca z ne-odoljivo silo za ollar in izgine ž njim za vedno. Na ta način je izginilo že več oseb, pripovedujejo ljudje, ki so šli vsled radovednosti v grobnico. Pred par dnevi se jc govorilo v neki družbi mladih ljudi o tej pravljici in kmalu je došlo do stave. Dijak Varnas se je namreč ponudil, da gre ob kritični uri v grobnico. Prijatelji so ga morali čakati pri velikih železnih vratih. Pretekle pa so četrt ure in cele ure, toda Varnas se ni povrnil iz grobnice. Prestrašeni so pohiteli mladeniči k policiji ter vso stvar naznanili. Ko je policija udrla v grobnico, našla je Varnasa ležati na tleh pred oltarjem, in sicer mrtvega. Došli zdravnik jc konstatiral, da ga je zadela srčna kap, bržkone vsled prestanega groznega strahu, ki jc nastal vsled domišljije. Dohodki vladarjev. Ob priliki raz-motrivanja civilne liste, ki jo dobiva nemški cesar kot pruski kralj, prinašajo borolinski listi sledeči pregled dohodkov raznih vladarjev: Rusija 34 mi- lijonov 200.000, Avstrija 19,226.000, Tur. ška 16,274.000, Pruska 15,719.000, Italija 12,800.000, Angleška 11,600.000, špan. ska 7,400.000, Japonska 6,500.000, ISu, varska 5 403.000, Saška 4,167.000, Belgi. ja 3,500.000, Holandska 2,100.000, Vir. temberška 2,000.000, Norveška 500.000. Crnagora 200.000 mark. Kuga v nizozemski Indiji se grozno hitro širi. Vsak dan umre v treh naj. okuženejših okrajih do 50 oseb. Kugo so najbržc zanesli malajski mohanie. danci, ki so se vračali z romanja v Me. ko. Uradno sc poroča, da je na Javi oho. lelo od meseca februarja do 2. aprila na kugi 105 oseb, umrlo jih je 75, ozdravelo 13. Dne 2. aprila je obolelo na kugi 13, umrlo pa 7 oseb. Mnenje gospoda dr. C. Krasserja, Iv 1 o s t e r n e u b u r g. Gospod J. S e r r a v a 11 o , T r s t. Zahvaljujem se Vam za poizkusno pošiljatev Serravallovega Kina vina z železom in ne morem druzoga, nego da potrdim splošno pohvalo, ki so mu jo dali vsi zdravniki. Bolniki prav radi jemljejo ta izdelek, ker jim jako koristi. To vino je pravi blagor za trpeče človeštvo. Klosterncuburg, 28. novembra 1909. Dr. K r a s s e r. bara krogljiče zTnm^ko^ai^j^^1" "ikakih bolečin in tiščanja v želodcu, odkar rabimo Feller-jeve odvajalne Rhabar-lodec. 6 škatljic franko 4 krone iTT, m 1?.st"c »zkugnje, poskusite iste, ki pospešujejo prebavo in krepe že- krone ' , , dm ia?tnc izkušnje, poskusite iste, ki pospešujejo prebavo in krepe Krone. Izdelovatel) samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa tra 16 (Hrvatsko). Koliko je veljala ena tiskarska napaka. 200 let je že od tedaj, ko je nek angleški tiskar izdal prevod sv. pisma. Ob tej priliki se mu je dogodila tiskarska napaka, sedma božja zapoved sc je namreč glasila v tem sv. pismu: »Požel'. imetja svojega bližnjega.« Danes bi popravek napake nc veljal mnogo. S.ran, na kateri je bila ta napaka, bi se nanovo natisnila. Takrat pa je bilo drugače. Izdajatelja jc obsodila oblast vsled te napake na 300 funtov šterlin-gov globe, t. j. 7500 K in uničili so mu vsa natisnjena sveta pisma. Od one na-fclade je ostal samo eden izvod, ki je Bedaj v britskcm muzeju. Morilčevo priznanje. V monakov-skem preiskovalnem zaporu je priznal zaradi potepanja aretirani Štefan Jaro-sek iz Pečuha na Ogrskem, da jc začetkom februarja umoril in oropal v Švici hlapca Ludovika Wanglerja. Priznal je tudi, da ga tudi v Avstriji zasledujejo. Morilca izroče predvsem švicarskim oblastim. Tudi na kruh mazati se pusti noua uoljna ječilna mast In pomaga tako prihraniti u gospodinjstvu ueliko denarja, ker nI samo najboljša, temveč tudi najcenejša jedilna mast. Ženske v obrti. Mlada Švedkinja, gdčna. Marija Storrenson, je otvorila v Stockliolmu mizarsko delavnico, v kateri so zaposleno izključno ženske. Stdrrensonova obrača posebno pozornost izdeljavi dobrega in solidnega pohištva za delavske sloje. V njeni delavnici se stremi tudi za tem, da more posamezni komad pohištva po možnosti služiti večim svrliam, ter da je okusno in praktično narejen. Storrensonova je izumila že več take hišne oprave, ki se odlikujejo z izvanredno praktičnostjo, tako da jc vsled tega zelo zaslovela. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, dne 5. aprila: 42, 6, 25, 7, 30. Line, dne 8. aprila: 21, 59, 25, 62, 42. Trst, dne 8. aprila: 12, 70, 89, 65, 22. za 100 kg. Ljubljana, dne 11. aprila 1911. Deželni pridelki: PHenlca...... Rž......... Ajda........ Ječmen...... Oves....... Proso belo . . . Proso rumeno . Koruza stara . . Knruzu nova . . Letin........ Grah....... Lojeno seme . Grašlcn . ... Domača detelja Gorenjska repa Fižol Rionlčan FtZul Prepcllčur FIzol Manualon Čebula...... Krompir...... Zelje veže Zelje kislo brez sod i....... Repa sveža . . . Rera kisla brez soda...... Brinje ...... Kumna ...... Orehi....... Gobe >uhc . . . . Jezice....... Zelcd ... . Smrekovi storži Seno........ Sloma....... Štetja....... Cena K •ii 80 IS (Ji, 1» fiv i; r,o to 2(1 1!) 40 17 8(1 lil 40 14 — *c _ 2« (ln 4» 6» •-'8 "(> 1(11 _ — 'JI 18 — 7 4(1 li! 60 0 (lil 17 («> —■ 70 4 J(l 4 - 8 10 Živina, meso živa vaga: Goveda pitana Teleta težka . Teleta mala . . . Prašiči...... Koštruni..... Cen« Kuretnina in drugo: Maslo kuhano od K 2HO-— do Mnslo surovo od K iiui — do . . . Slanina sveža (Speli) Slanina preka- j en a...... Mast svinjska . . Loj......... Jejca 100 kom PUpnci ... . Golobi....... Raca . ....... Gos......... Kolonijalno blago Riž Ranfion od K «&• do . . Kava Santos od: K «M - do . , Sladkor .... Petrolej .... Dne 21. aprila dopoldne ob 10. uri to jc v petek po Velikinoči, bo c. kr. soilnija v Ljubljani soba štev. 16, na javni dražbi prodala na Studenčicali št.~4. Posestvo obstoji iz novo hiše; gospodarska poslopja so v dobrem stanu. Zemljišče meri okoli 100 oralov. Eno uro od kolodvora v Medvodah. Kdor želi pojasnila, naj se obrne na Andreja Cvajnar, posestnika v Preski 13. l, IJO c. JU , Koimija v ijjuuijiim suua lepo posestvo Išče se natakarico, ki zna tudi za hišo kruh peči in kuhati. Ponudbe sprejema lastnik Josip Gorjup v Mokronogu. 1192 Sprejme \rf£>r\alc Horolf pri 14letih se takoj ».ACjJan. UKLca v uCenje v trgovino z mešanim blagom s primerno šolsko izobrazbo pod ugodnimi pogoji pri Ivanu Levstek v Sodražici pri Ribnici. 828 bli/.o Rimskih toplic na Štajerskem, blizu kolodvora m Mizo farne cerkve. Euonadstropni hiši stoje zraven okrajne ceste, ena s slamo, druga z opeko krila, novi kozole z 8 okni, velik hlev za voznike, zraven stoječa voda, velik, sadonosni vrt Posestvo je pripravno za gostilno, kakor je že bila, za trgovino in za letoviščarje Meri skupaj 01 oralov; Bu oralov je mlade hoste, BI oralov njiv in travnikov - Več pove lastnik Jožcl LokovSek, posestnik v Ogcč&h, poŠta Rimske ToDllce Štajersko. 1177 AGENTI v vseh krajih monarlii|e dobe visok zaslužek s prodajo izdel tov brunov. Izdelovalnice lesenih zastiral In zatvornic Hollmann & Merkel Brunov 67, ČeSko. Krasne novosti vezenih in t It finih zastiral 820 Jaz sem 1131 gorski - domači tkalec razpošiljam različno blago 4(1 do on metrov ostankov I. kakovost K 18* - , II kakovost 22 K po povzetju, zajamčeno pristno pralno, brez napake: kanafasc, delene, platno, polplatno, rum-burško tkanino, krisete, brisače, bel gradel, oksforde, cefire, šalili,lastnoročno izdelano, krasno trpežno v dolgostih od 3 - lo m. Fr. Marschik, Deška Čerma, pošta Hod, Orlovsko gorovje. Pošljem pol tucata čisto platnenih žepnih robcev 150X200 cm K 15 .1 tucat belili jaquard platnenih brisaču0XU0cm 6 K. *,«>*!» a I"*'.0' »i«" ta«. 1 rt nu»» Diircmi in oiiktrooioiorji. Priznano soliden izdelek. Komnretne naprave za luč In ni. Vzorni stroji v obratu v razstavi za stroje v c. k. obrtno pospeševalnem uradu, Dunaj IX, Severingasse 9. 1178 topii in Gotii Brigitenavska elek-trotelm. tovarna Dunaj XX, Wintern. 18-21. Telefon K 14.094. ts za obisk zasebnih odjcmatcev za stikneno blago za gospode in dame, se sprejmo proti visoki proviziji event pozneje proti stalni plači pri prvovrstni raz-pošiliainlci sukna. Ponudbe pod Wcllflrma 87828 na aiKin-čnopisamo M. Duke« Nnchl. Duna| I 1. i It u Milijon (Razpošiljalije se je prlielo In traja do začetka maja.) Jabolka, hruške orehi, breskve, domači kostanj, CcSiije, češplje, marelice itd., komad od K 1 - naprej, t 0 komad, visokodebelnih jablan od K 25-- naprej. 20 C00 komadov lepotnih in drevorednllt dreves, kom. od 60 h naprej. '2 milijona rozličnih lepotnih Srmov, 100 komadov K 15 — I milijonov akacij in nlc-dlcij,za lUOOkorn. od K 10-75. 15 milijonov gozdnih sadik: smrek, borovcev, hrastov itd., 10t:0 kom. od K 2-20. Pas-mena perutnina In nje jajca za leženie, 20 iiojoreizkuSc-nejšlli pasem, dalje tudi fazani za lov. Na zahteva ilu-strovani cenovnik zastonj. Grof a Žige B atthynny ja graščinska uprava Csendlak pri RadgouL Samo naravnost od n«hc tovarne kupijo zaitb.iiki blago za gospode in čarco najboljše kakovosti po najnižjih tovarniških cenah. Dobi se vsaka n»cra. Ostatffci po čudovito nizkih ccrah. Zahte ajlc vzorec! Prva Jlez.razpoSilJ.tovar.blap „SUDETIR" Krnov (JHgerndorf) St I. 3173 Avstr,-Šlczija. Priznano umetniška dela. Priznano umetniška tlela, III Podpisani naznanjam prečast. duhovščini in cerkvenim poverjenikom, da sem pričel izvrševati podobars!to obrt v trgu Cerknica. Za vsa v to umetno stroko cerkvenih del kakor kipov, oltarjev itd. spadajoča , dela sc najtopleje priporočam. Frančišek Beča), kipar Cerknica pri Rakeku. 1191 Posestvo naprodaj Vse poslopje v dobrem stanu (zraven vodnjak). Njiv za 5) mernikov posetve, lep travnik, gozda toliko, da zadostuje za drva in steljo Vse ob ..osti tik farne va-i Sv. Trojica (Dolenjsko). Več se izve pri lastniku Ignaciju Tršiner, pošta tržišče, Dolenjsko. 1088 Razširjajte Domoljuba. KgrXT-T H ; -gCZt72Z.HJUlUHi.lil MBEM Važni migljaji za;kmetovalce in živinorejce! Živinski praški, ki jih že dolgo vrsto let izdeluje Karel Richter v \Velsu, ki se vedno odlikujejo po njihovi enakomerni kakovosti in sestavi ter so se v teku časa. vedno bolj in bolj udomačili pri kmetovalcih, v resnici manjkajo redkokje v hlevu: pozna jih skoro vsak kmetovalec in vsak živinorejec. Iiadi velikanskih sleparij. ki jih dandanes uganjajo nepošteni ljudje z lažnimi živinskimi praški, mora človek bili zelo previden, da ne gre na limanire okolu potujočim agentom. — Kdor I oče biti za vse slučaje osiguran, tla bo d< bil vedno enakomerno sestavljen živinski prašek, naj zahteva: RicIKericv oznani, n IV i • v« 6 B • lili! m\ za koale, ragilo živino m prašižel To je najboljše sredstvo za rejo in pitanje, poveča množino rnieka pri kravah, služi za rast in okrepitev okostja, poveča veselje do žretja in pospešuje prebavo. Richterjev velškl živinski prašek ni nobeno tajno sredstvo, ampak snov, katera se srne povsod prosto prodajati, kar je oblastveno dovoljeno. 1'. n. kmetovalcem svetujemo, naj v slučajih, ako jim živina oboli, pokličejo zdravnika. — Prašek velja t zavoj 60 vinarjev, 4 zavoji veljajo 2 kroni ter bo dobe povsod po boljših trgovinah, koder vise itichterjevl plakati. Kjer ga ni dobiti, naj se obrne naravnost na lekarno jri orlu" v Welsu, Gorenje Avstrijsko. Ustanovljena pred letom 1700. Manjkati nc bi srnel v nobenem kmetijstvu zdravniški povodec pri telenju. OlajSa jiri težkih porodih in napačni legi. Že več Jet pri tisočih posestnikih v uporabi. Mnogoštevilna hvalna priznanja. Kompletna garnitura K 3—. Gosp. prof. dr. Kari Keller na porod, kliniki c. kr. živinozdravniške visoke šole na Dunaju piše: Povodec pri telenju je bil na porod, kliniki z največjo zadovoljno,'?tjo uporabljen in se uporaba istega najbolj priporoča. požiralnik. Rffi i0, (tovedol K«. ~ X k Požiralnik (za 11813 teleta, oTie^K <*a Kovaškega vajenca krepkega, zdravega, sprejme takoj Jan. Kralj, kovač, Kainnaflorica. 1187 5090 (iičlrov platna in perilneoo blaga eleganten, pristnobarven, brez napake, od tovarniške zaloge ki ostaja vsak teden, razprodajam pod dobavno ceno: obeljeno domače platno, kanafase, komis. okstorde, različno barvasto blago za obleke, bluze in srajce, cetiro, satin, modrikasto blago, tkiXri.tbd: razposi! am zavoj 40 Mm v dolgosti cd 3 do 12 m za 18 K. ME« Moh marsEhik, ^hJnr G.gss55u!jell7 pri Nov em mestu «ib Mete,vi. tO S Tovarniška zaloga ripsa ln platna. Nepo-\ oljno vzamem vsak čas nazaj, vrnem denar Izvir zdravja so brezalkoholne šumeče limonade ki se yapraviJo z Maršnerjevimi šumečimi limsnaimi Hij iz malin, citron, j.ifiod, čreSeni. dišečih jagod, ki 55 pro. dajajo kot pnstiljc po -i In 4 vinarje v pa eni. vrečicah p, 2 in 6 vin. Vsakoletna poraba 80 mll]onov kosov rdlna izdclovatnica: 1104 Prva Ceika akcijska i! nžba za orcntal. sladorne in čokoladne izdelka, Kralj. Vinogradi prej A. MARŠNER. Zrilo^a: Dui.a|. Xl„ TheobaldgaM&e 4. Nova tk»lnleu I>itml)a/a i.šče nekaj i!35 Nlikael. deluvei itn pred-pi-edllnl hltni, defnvet zh predtlni ..kroj na obroček (Trosslcrinen) ruti).ael. delavci ca filial za karderlranj**. - 1 in.t, zdrav.1 stanovan,a, električna lazšvclljava in voda, kakor vrt. Selitveni stroški se pos< dijo naprej. Ponudbe m prosilo pod ;.itro S. U. 7i»'i IU ItudolI Moshe, Konikivo (HDnc^in). IlavarNko. Slavn. p. n. občinstvu si usojam najvljudneje javiti, da izdelujem in prodajam raznovrstne kot podboje (bangerje) kiepano in neobdelane, cementno cevi, mnogovrstno nagrobne okvire, podstavke za kozolce in sploh vse v to stroko spadajoče predmete, natančno po naročilu. Cene nizke, postrežba točna. - Za obilna naročila se priporočam z velespoštovanjem 11S0 Karol Zaje, Domžale štev. 126. tiskarna, knjigo veznica, knjigama in prodajalna najtopleje priporoča svoje podjetje naklonjenosti prehitite duhovščine in slavnega občinstva, posebno na Dolenjskem. lisicama )C °Prcmliena moderno ter izvršuje točno, lično in ceno vsa v tiskarsko — stroko spadajoča dela od navadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska, kakor: literarna dela, brošure, šolska in društvena poročila, cerkvene, šolske, občinske, posojilnične, užitninske in vsakovrstne druge tiskovine itd. — Vse te tiskovine ima tiskarna tudi vedno w zalogi. Knjigoveznica 'e pr.av dobro ureiena ler zmožna tekmovati z velikimi knjigo- ■■■ ------- veznicami. Sprejema v vezavo vsakovrstne knjige, molitvenike, zapisnike itd. ter rabi v to le najboljše blago. Odlikuje se njeno delo po izredni ličnosti, solidnosti in trpežnosti, kar dokazuje več zelo laskavih pohvalnih pisem. Šolske knjižnice, izobraževalna društva in sploh naročila v večji množini dobijo primeren popust. Tudi galanterijska dela se izvršujejo v popolno zadovoljnost Knjigarna ima velik0 lastn0 zaI°e° kni'g kak01' ">di veliko izbero leposlovnih, --■■■ - —- poučnih m zabavnih knjig ter molitvenikov. Zaloga šolskih knjig. ll 'Sif'0^86 P°^br|o.priporočajo: Spisi Krištofa Smida. Najbolj priporočljivo berilo za mladino. Do sedaj je izšlo 15 zvezkov; nadaljnji novi zvezki so v tisku. - Narodna biblioteka. Posebno priporočljiva za društvene knjižnice. Dosedaj je izšlo 60 zv. no 30 vin ZahLCVa,!je F bodc Narodna biblioteka nadaljevala v kratkem; na razpolago je obilno krasnih rokopisov. - Tisoč in ena noč. Pravljice iz jutrovih dežel. Obseea 51 snop,cev po 40 vin. - Pas sv. Jožefa. Lično vezano K 1-10. - Šmarnice. Premišljevanje o Srcu Marije. Napisal f P. Ladislav Hrovat. Vezana knjižica K P80. -Kratek rop,s bistriške božje poti. Spisa! f P. Ladislav Hrovat. Ccnrsam^O vin -H,sni nusijon alt duhovne vaje. Priredil P. Marijan Sirca. V platno vezan K 1 20 Pri večjem naročilu lastnih knjig primeren popust. Prodajalna vsakovi'stnim papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami ter —--i--- z najrazličnejšimi predmeti kot primerna darila ob vsaki priliki izpopolni podjetje J. Krajec nasl. D (lotiem mestu docelega tako, da je možno vse svoje p. n. odjemalce v vsakem oziru popolnoma zadovoljiti. Pri M boleznin bodljajih in trganju po udih le ' na mnogih klim -kah praktično preizkušeni brez primernega učinka. S steklen, franko kron (i- -. 10 steklen, franko K 10--. Edina razpošilj. po ces. svet. lil lekarnar. S. Edelmann, SAM BO K Kiugplatz št. 34. Potrudite se pred nakupom vpo-rabnih predmetov in daril vseli vrst zahtevati moj glavni cenik s 3000 slikami, kateri se pošlje vsakomur zastonj in franko. C. kr. dvorni založnik lan Konrad Brtlx St. 141B (CrSko). ^^ ln tranko moj CmJ veliki ilustrovani cenik z nad H000 J^k zlatnine, srebrni- lunega, usnjatega lu mainifakturn. ^^KSKBS* Prva tovarna ur v BrHxu 5t. 1365 (Češko) JAN KONRAD c. In kr. dvorni založnik. Prava švicarska nik ank - leni. ura, sistem Koskopf K 5'—, M komadi K 14" .Registr. Adler-Roskopf nik.ank-rem. ura 7 K. Prava srebrna rem ura K 8 40. Nikak riziko! Zamena dovoljena nli denar nazaj. ŠlftJM ln hlačevino in moške 2,1-Ue dobite mjce-|Žje i* Učenca krepkega Jn pridnega iSčem za trgovino z mc-Sanim blagom. Vstop takoj. Leopold Rainhofeu, Rajhenburg Ob Savi. a. d. Ostsee Inženir.-Uemila Wismar politehnika ;a stavbne,stro!ne In elcktro-lnlen rje ur trhitehte: tehnika za Želez, teton -n izobrazbo. rjz(oHl!«lnlo» Posebna sltlstftšČE sino io leieeo kungorn I m KlDSl££ Plllil ima občno znana tvrdka = R. MIKLA.UC - ■ Ljubljana, Stritarjeva (Spltalska) ulica 5 H Cene zelo ugodne I w:nkler ievi Mm iz bičia, polni kovnegi in torbe. 2eleznl kovčegi, zgibilnl kovčtgi, kovtiagi za čcvllc In klobuke, torbo iz usnja, kovani Morite i pripravo za čutov, polreb-Selite ali brez nje. Himierisin spes. 20 kovcege Dunaj I., IlimraelpforlB. 7. Telefon KM lluuilr. cenlklza-stonj In franko. Ileprekosno! Zakonito zajamčena ToCna postrežb. 3320 Vsako orožje jc Izstreljeno in nosi drZnvul pečat za streljanje Le najboljša kakovost in lepo izdel. blago. jamstvo za Izborno fiinli- ciiotiirunjc St loo. Lcfauclic.ux-samokres, kal. 7mni. 6 strelov, za patrone s štlftom, svetlo polirnn s politiraiihn orehovim držnloin, varnostnega zapora, dolgost 17 cm Komaa Isti kaliber Y mm K 7 SO. St. 101. Kaliber 7 mm, ponlklan K 6-50. Kaliber 9 mm K S-GO. Patronl za samokrese: St. 5u7, 7 mm. baše se s krotjljo, 25 kom. K —-80 . 609, 9 . ... . . z zrr.ci, lu hoCe pospeševali K oži: o nego, ki hoče Izgubiti pege, ter doseči nežno mehko kožo lu belo polt, sc umiva le z Slfickenpferd lilijno mlečno milo (znamka Steckcnpferd) tvnlke Bernmann S Co., TeSin ob Labl. Komad po 81) v so dobi v vseh lekar- nah, droqer08, 7 Sto, iizu cerkve brca lezusov. Cena vožnji Trst~New-|ork III. razred K ISO"— za odraslo osebo vStevSi davek in K 100 — za otroka pod deset let vSlevši davek. iz kovanega železa. V izgotovljenem stanju po-cinjcne v ognju. Avto-geno zvarjene. Nikakega rjavenja. Se no zlomi. Velika stalnost in lažje ter priročnejo kot enake sesalke. Največja tlela-zmožnost: dviga v treh minutah 000-1200 litrov 1 do 2 vinarfa obratnih stroškov za uro in HP z mojim pat. čcssiarna zarezanih sfreinihou ponudi v vsaki poljubni množini gsaSent. dvojino zarezani s poševno obrezo in priveznim nastavkom ,,sistem Marzola". Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma vama pred nevihtami! Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti Na želje pošljemo takoj vzorcc in popis. SprcfnS zastopniki %z fšcejo. 782 imEnvrrsK?k a t wm*.7j»Taar, a ■irii rv.uaiu** n «r\xrBc.-.jj.miLOB«gr*Tr5 < jTOiMiff^PKfflaimiM^B 9aaHSJKB»l^KJBWfl jKirau-moMBanffr M« nn IsvJsill III UmIEIUIM kadar bodete kupovale Slap za lepe obleke, iute, kakor fndi drago Isiago oglasite se zagotovo kadar pridete v Ljubljano v gvanlni trgovini 1--------------- kedaj tako ugodno priliko? Kje še, kot pri meni, dobite 48 metr. sortiranih ostankov med istimi: Delen zelo moderni vzorci z.i damske obleke in bluze. Ang . c fir okusni vzorci za srajce, bluze Itd Kanafas -mline barve za postelne prevleke. Oksford za mo ke ■raice za vsakdanjo vporabo, zelo močan. Platno belo Izborna kakovost. Pepita bi /'o za obleke in bluze. .Modrikast blago za ku- Muj-ke predpasnike in obleke za doma ; za samo V-.i oitanki popolnoma brez napake in zajamčeno pristno barvni. Dolgost ostankov a -10 metrov. Nikak l iziko. Naročite tako) Dalie «0 metr. finega p atiia za žlvotno m posteljno perilo za K 19-50. Rjuhe brez Siwa, zajamčeno platno, nedosežna dobra kakovost IHOem Eiroke, 2:-o crr. dolge, komad K 2 65. Najmanj se odda 6kosov, hsrpoSllja se po povzetju! lica Julij Kajstor, BaDij pri iM (Cešfco). ;: pnma soSir^šifci brffev Izdelana iz-najboljšega šenana roko" poostrena pripravljena za takojšnjo vporabo. jamči se za vsak komad. dr«. Zrno pol,,1 , votlo brušena, «/a Široka v loku K 1-70 " » " ' > >i ii "a n ii „ „ •i ii ii 1 * n ii *!h I, u ,i „ 2-KO : » ii II 't II II *'n „ ,, „ ,. I: s finim imlt. elonukošč. držajem < t olio biuž. % 6ir. v toku............ g.^O ■u i/.bera britev, brivskih garnitur in potrebščin" mil-mojem (.'lavnem ceniku z nad :;noo slikami ln so pu-tultoinur zastonj in Iranko. .Nikak riziku Zamena 'lili ali denar nazaj. l>o6ilja po povzetju ali predplačilu c. in kr: dvorni založnik St. 8701 „ 8782; ., MTbC: „ S?tJ7: ., 1713: .Vajvei doto v šilja \ dovolj Zn svetilni plin. sesam/ plin, bencin, bencoi netrohn itd. ' Pazite: motorji za surovo olie sistem Diesel. Zahtevajte spccmln, prospekt 502\I. D. za nakup lepega blaga, vsled tega zglaslte se v gvantnl trgovini = „Pri Škofa" = v LJubljani, Pogačarjev (Sadni) trg kjer Vam je velika lzber po znano nizkih cenah na razpolago. 595 Tigrske spalne odeje # ?,<>. dobre, trpežne kakovosti. /'St. 205'l', Okazif, llKrsko tlanel. iodeja, dibela hnkovost, meiirana, s 6pasesto borelure, 124> 190 cm vdiVal FK 2'60. — Si. 2C51'.,. Ista I21;.'2C0 cm t".""::;., vel K 2-£0. - St. SOJO. Izredno ceno f, .i.rotra mlija, lemiiosiva, spisano |j hord., I76vi:l'cm K 1-70. — St.iOSO'.,. "J Ista, boljSe kakov. i HO '130 cm K 2-4C- 1— -------1 Največja izbera v mojem glavn ceniku. Nikak rizika i Zamena dovoljena n'.l denar noža)! C.lnkr.flvornizp|ožf:I!i Jon Prt ra-zpošiljalnlcn, Briix št. 1391 (ČeSUo). Glavni cen;k z nad OJ slikami na zahtevo zastonj in franko. se morajo tiste dame, ki hočejo i aročiti od tu t:a. (lenega blaga. - 1 ltupoit 25 metrov nemškega niotineoo liioge LrvTfio'"^. kompl. za 5 vel. oblek In različnih novili modernih vzorcih po K 19 - pri naroČilu 1 kimona. Dalje. 4C do 45 metrov lepo sorliraniii ostankov same 0016 K, prvovrstni ostanki po 18 K obstoječi iz tlanel za bluze in srajce, modnega rlpsa, ceflra, oksforda za srajce, posteljnih prevlek, blaga za predpasnike, belega plntna za srajce in kratka oblačila Ostanki so 6 do 15 metrov dolg', zajamemo pralni In najboljše kakovosti, razpošilja proti povzetju Na željo poSlijam od vseh mojih Izdelkov vzorce zastonj in franko. 1026 I kg sivega sKuH|enega per|a K 2, polbe-lenn K 2-MJ, heleqa K 4, finega K 6, naj-bo'j5ega skubl|enecin K 8, sivega puha K 8, bciegu K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto Dovršeno postolje bogalo napolnjene, iz zelo gostega inko trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega in!et-iiniiklng-blaqa 1 pernica vel. 1X0X116 cm z blazinama, velikost 80X5», napolnjena z jako lepim mehkim per|em K 16, s polpuliom K 2n, s puhom K 21; posamezne pernice K 12, 11, 16, vzg avnica K 3. 3-50,1. - Pernice 1 «1X110 cm velike K 15, >8. 20: vzolavnica 90X7o ali 80x80 t m K 1-50, 5, 5-»i. Spod pernica Iz gradla 180 -iificm K 13, 15. RazpoSlHa proti povzetju postn. prosto pri naroČilu od in K dalje M. Berger v Dešetiici št. 1010. Češki les. Za neugajajoCe denar nazai al; r,e blago zamenia- — Ceniki o 2imilicah, odejah, prevlekah iii vsem riruoem po-slelincm blagu zastonj in poSInine prosto. 2293 1CLIMAX niolori na pelrolej £5) - . NajcenciSI obrat, gj lil s a.j E § H Bscl-rlcb k Co. 53 tovarna za motorje r- DUNAJ XIX 0. Kil l«!li|«MtMter:tris. BJ,jc. Sfrišarjeirs (Siifalske) ulice 5 594 tam najdete zelo veliko izber blaga vsake vrste, poštene ugodne cene ter prij'azno ln zanesljivo dobro postrežbo. Daiepo m registrovana zadruga z omejenim poroštvom )/ brc / O vsa t Kongresni trn 13 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od /I ^ / Oj brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - f^ " * /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 m pol letih (00 mesccih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zacjolž-nice in menjice. Dr. Fr. Dolšak 1. r., Prelat H. Kalan 1. r., Kanonik I. Snšiiik I. r., zdravnik v Ljubljani, podpredsednik, predsednik. podpredsednik. Hi J i L, I SIL^ Avstrijska družba z omej. Jamstvom za Benz-motorje, Dunaj X., larnihartgasse 4. - DIESEL - - SESALNI PLIN0 - - BENZ0L - -NA SIROVO 0LJE- - BENZIN - -ELEKTR0 - MOTORJI 850 <" JfSS £ J? Co Glavno zastopstvo za Kranjsko: Zavod za tehnično in elektrotehnične naprave, Mana, Dunaja cesta. Istotam so motorji na ogled. i lenarni promet Co 31. decembra 1S10 čez 87 milijonov kron. BSST M3T Najboljša in najsiguirnejša prilika za žfedenjcl HE2J I Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 milijonov kron. i i SOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Unlon" za Fraiičlikanslco cerkvijo sprejema hranilne v!oqe vsak delavnik od *8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ------ brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. cskoniptirajo. Dr Fran Ivan SuSter.šič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec posestnik an Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, deželni poslanec, posestnik :m rgovec. Breg P-K«ol Kausmegg, v«epo aD, , ' Ef^io, cfnliii dekan v nih inn . Ivan Krenar. oodoredsednik. trg. lil in AOOt, ciezemi poslanec, pincsuun iuujui^ ^>6^7;,"----,— , .,..(*-» c.«« i.uuuvii,i»™ Slibar, župnik na Rudniku. Msjiepše b!ago! ... .b.iiskc obleke, Orno i.ilcnske . 1 M«, portinikt, pltict Ud'. . inčtn« d.-bre irpeir.e m 'ri.fla rdečega, modrega, buVlJuiiu ijiulju belega aii rumer.egi nanking-blaga, 1 pernica ito cm dolga, 120 c::i široka z 2 blazinama, vsaka vOcm S)'ubQu7U MblodvorsAe uJice20. Želodčne kaijice lekarnarja C. Brady. prej Hflarijacelislte kapljice imenovane, s sliko lllarijaceljslie Matere Božje kot varstveno znamko so najboljše, nad301et prcisku.šcuo sredstvo proti motenju v prebavi vseli vrst, gorečici, zaprtju, glavobolu iti težkočani v želodcu, tvoritvi želodčne kisline itd. Varu e naj se pred poriobn gla eiiml ponarejanji I pazi naj sc na zraven stojefo varstveno zn.imko s podpisom! fi/StaiCj* 3268 Dobi sc v lekarnah — RazpoSilj* n.i deželo lekarnar C. Brad», Dunaj I., Heischmarkt 2-tt»7 Steklenica za K 5--, :i dvojne :te-klenice za K 4 50 franko □□□o— □□□□ Haivetja zaloga lana, Lastna tovarna ne in srebrnine. insv.FBiraEBsta. ur v Švici. Tovarniška znamka Zahtevajte novi cenik kafer! je rauno sedaj izšel m zastonj ln poštnine prosto. žitnik.