Štev. 5.
Ljubljana, 16. maja 1885. Tečaj III.
čebelar in sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko.
--H-
Izlinja enaki mesec enkrat in »k jmfilja mlinu hrezplarno; nemima za l gld. 30 kr. na leto.
Inaerati in priloge rahmijo *e po najnižji rem. — LrJnina za mle. znata *amo l ghl.
Obseg: Dr. Janez Dzierdzon, katoliški župnik v Karlsmarktu v Šleziji. (Konec.) — 0 nastanku nagona k rojenji in o napravi umetnih rojev. — Čebelarjev koledar za mesec juni. — Koristna vporalia lepcža. — Nov način cepljenja. — Sadjerejčev koledar za mesec juni. — Itazpisanje daril „Čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko." — Naši dopisi. — liačunski sklep. — Inserati.
Dr. Janez Dzierdzon,
katoliški župnik v Karlsmarktu v Šlesiji.
(Konec).
Pri sedaj veljavnih in obstoječih postavah in pravilih pa ho Dzierdzonova iznajdba — panj s premakljivimi satniki — vedno ohstala, kakor navadni stari panj. Vsi njegovi nasprotniki mu bodo radi odjenjali in podlegli. Ni bilo še dovolj, da je bil njegov panj obsojen, ter njegovi praktični poskusi in prepričanja zavrženi, tudi v teoriji so mu nasprotovali. V tej zadevi oglasil se je pl. Berlepsch ter trdil, da so v panju različne matice; tako namreč, da je ena matica, ki delavke (njih jajčeca) leže. in da je še ena posebna, ki trote leže. To pa je trdil meuda zato, ker je v nekaterih panjovih rumene trote vidil. Pri tem sklepu ostal je tako trdno in tako dolgo, da ga je Dzierdzon o lej zmoti podučil in prepričal, kar se je pa takole zgodilo: Dzierdzon pošlje baronu pl. Berlepsch dve matici laškega plemena, katere je on mesca februarja leta 185;]. iz Mira pri Benetkah dobil. Berlepsch ju vzame in v drugem mescu, namreč marcu, dobi že lepe rumene trote. Zdajci je bil prepričan, da jo edino Dzierdzonovo načelo pravo. Verjel je sedaj Dzierdzonu, da jo le ena matica, ki vsa jajca leže. Sklenil je opustiti svoje trditve, ter se poda v Dzierdzonovo stranko.
Tako ostal jo Dzierdzon zmagovalec v vsem, vsaj se kaj drugače še pričakovati no more. Tudi učenjaki organskega prirodozuanstva (fizijologi) prepričali so se o resnici čudnega matičnega zaplodenja, ter popred tako trdivna načela opustili in Dzierdzonu prav dali.
Zdajci prodrlo je Dzierdzonovo ime v vse dežele skupne, civilizirane zemlje. Vsi čebelarji na Nemškem in sploh v Evropi ter drugih delov sveta so ga slavili in mu čast dajali. Nepričakovana odlikovanja so velikega mojstra poplačevala. .Mnogo društev tako po domači, kakor tudi po v nanj i h deželah so ga s častnimi
diplomi počastila; tako počastilo ga jo društvo iz Gradca s častno diplomo, katero jo lastnoročno dovršil nekdanji državni vladnik nadvojvoda Ivan.
/upnik Dzierdzon jo ud cesarske loopold-karoliusko akademijo za preiskovalce narave, prostega nemškega stolnegA kapitolna za znanosti itd. v Frankobrodu n. M., kmetijsko družbe na Dnnaji, Krakavu, l.vovu. (iradcu. Niirnborgu, Umu, Veroni. Parizu in v družili mestih.
Avstrijski cesar podelil je Dzierdzonu Franc Jožefov i rod: pruski kralj pa kronini red; car ruski gaje odlikoval z redom sv. Ane, švedski kralj pa z vaz i n i m rodom: nadvojvoda liosouški počastil g.i jo z Lud o vi kov i m redom. Univerza v Monakovcm imenovala jo Dzierdzona častnim doktorjem, veliko nemških čebelarskih društev pa so radujo. ker ga jo svojim častnim udom izvolilo.
Dr. Dzierdzon je jako vnet in priden obiskovalec shodov, katere nemški čebelarji napravljajo. Kamor koli pride, povsod ga z veliko častjo in nopopisljivini vesoljem sprejmejo. Kakor čebele okrog matice, tak«» so zbirajo čebelarji okrog njega. Radostno ga pozdravljajo ter po modrem svetu vprašujejo, ua kar jim on prav radovoljno odgovarja in nasvetuje ter se tako deleč dobre poduke ž njimi kratkočasi in razgovarja. Vsi ga z veliko paznostjo poslušajo in se vedno po njegovem nasvetu ravnajo.
Letos in sicer mesca julija bo ravno öl) let odkar jo župnik v Karlsmarktu iu odkar je začel na svoje čobelariti. Tamkaj je namreč, kakor je bilo že spredaj povedano, naredil si v ž upniškem vrtu čebelnjak, ter tako sainolasten čebelar postal. Lotos ob petdesetletnici naredili bodo nemški čebelarji shod, ob katerej priložnosti bodo tudi slavnost Dzierdzonu priredili. Nekaj posebnega hočejo narediti, kajli čebelarje iz vseh dežel skupaj vabijo s pristavkoin naj vsak vdoležcnec toga shoda (slavnosti) kak dar se sabo prinese. Vsi darovi so mojstru Dr. Dzierdzonu ali pa v korist slavnosti namenjeni. Dan, ravno kedaj se bo shod sešel, še ui določen. Skoro gotovo bo mesca septembra.*)
Mi pa že sedaj možu čvrsto zakličimo iz vsega srca želeč: „Na mnogaja leta 1"
-X-
0 nastanku nagona k rojenji in o napravi umetnih rojev.
(F. Koester, civilni inženir, posl. J.)
Čebelar gospod Lohzeu pravi, da naravni roj nastane, če je v panju preveč ljudstva, če prav veliko čebel izleti, če so satovi do spodnjih robov s pokrito in nepokrito zalego napolnjeni, če so v panju trotje in če so celice za matico narejene. V tem mu bodo gotovo vsi čebelarji pritrdili, k večjem bi še pristavili če je ugodno vreme. Le izraz „če je v panju preveč ljudstva" hi jaz pri nastanku roja ne prideval in k temu neko opazovanje, katero se še, kolikor jaz vem, ui izumilo, pridejati. čeravno za čebelarijo morebiti ni posebne znamenitosti.
Preobilice ljudstva v panju ni nikoli, če valilni prostor**) še ni vos dodelan in če prazni prostori z notri visečimi čebelami še niso popolno napolnjeni; tudi ne pride, kakor je znano, nobeden predroj, če se vedno pazi, da v valilnem prostoru vedno pri tem ostane.
*) lian shoda bode že naS list oznanil, kedar bodo določen.	Ured.
**.. Tu ;■• u-"V..i-j.-iij.- .. |i m ju. Ki j- 'inn na s.-!ii i-.r/..|.lj.-n v dva i»Mi-lka. »d katerih je eden matici v zalego odnieiijen, dru?i pa jo odprt le delavkam. Matici je pristop z nekako mrežo xabranjen. Tu notri nanašajo čebele med. Taki panjovi so navadno stoječi.
(iolovo |m t lull takrat v |iiin.jii ni preobilo ljudstvu, žeje pri iiiorubili majhnem valihiom pa velikem postoril za med zadnji odprl, da se lahko v njega pride in ni popolnoma s čebelami iu dolom napolnjen. Vendar je bil /.e marsikateri čebelar izuouadjcu vsleil roja, ki jo prišel iz prostora, kateri jo bil medu odmeigcn.
V tem slučaju se navadno trdi, da so se čebele, stare in mlade, preveč k valihicmu prostoru drenjale, ter le v obližje kraljice želele, iu tako toploto tako po-vekšalo, da se je. vzbudil nagon rojenja. Jaz pa temu nikakor ne morem pritrditi: kajti ua la način moral bi valilni oddelek v deževnih loplili poletnih dnevih in po noči bolj s čebelami napolnjen bili, kot prostor za med; to je pa ravno narobe, o čemur se jaz v mojem panju naravnost prav lahko prepričam. Tudi bi moral napačni izlet roja iz takoga panju vselej le iz žrela, ki jo v valiluein oddelku napravljen. priti, medlem ko sem jaz večkrat opazil, da se je rojenje le pri žrelu iz medenega prostora pričelo in skoro tudi končalo, še prodno se je bolest rojenja v valiluein prostoru pokazala; pri tem pa vendar medeni prostor ui po pristopu kraljico postal vališče. Jaz mislim, da je vzrok rojenja v takem slučaji ves drugi, o katerem se še ni govorilo.
Vjcmimo si v kakem panju matico, prenesimo jo v dobro zaprto izbo. da ji zahrauimo odleteli, pustimo jo prosto po roki lazili, opazili bomo, s kako iriučjo ona svoje izmelke, ki so kakor voda čisti iu tanki, iz sebe brizglja, da nam celo ua ramen in \ obraz lete. I'emu bilo bi tako močno zaprašenje, če ni s tem kak posebni namen zvezan? Namen je noovrgljivo ta, da ljudstvo dobi s tem enak duh, ki varuje ropanja i. t. d. Ce pa pri tem mnenji ostanemo, da se marsikateri do sedaj le samo kot resnična reč pripoznani dogodek v panju prav lahko razložiti.
1.	Da imajo čebele v panju enak duh, mora v panju le ena matica biti.
2.	Ce se jednemu panju odvzeta matica zopet nazaj da, tako ta svoj ozadek v spoznanje prav čudno in močno nasprot moli.
;». Mlade pa še skoro brez vsakega duha tujo čebele so skoro brez obotavljanja sprejmejo, med tem. ko so tuje staro in žo z duhom zaznamovano čebele precej umore, čeravno nikakoršnega ropanja ni. da duh v panju enak ostane.
4.	Tuja došla ali dodeljena čebela se pred pikom prav čudnim potom na spodnji strani ozadka. s čimur se pri plezanji po satovji pokropljenoga satu dotika, še preišče iu potem še le napade.
5.	.Mlade, čeravno za letenje že ugodne čebele, ostanejo zato, da se povoljno zaznamovajo, v začetku kot oskrbovateljice zalege v obližji matice, potem še le na pašo izlete.
6.	Če se v jeseni podstavki slamnatih ali sploh stoječih panjev odstranijo in čebelo onim v vališči pridružijo, prigodilo se je že meni večkrat, da so one čebele v vališči pridejano tovarišiee vse poklale, brez da bi bil jaz kako drugo matico ali zalego v spodnjih satovih zapazil. To (umorjene) čebele skoro gotovo niso imele kot staro delavke na paši povoljno spoznavalnega duha. ali pa so ga imele še od prejšnje matico, zato v panju niso smele biti.
7.	Nagon rojenja tedaj prav lahko nastane, ker ena kraljica v zelo močnem panju ni v moči vse čebele dovoljno zaznamovati, ali pa tudi zaradi tega. ker morajo čebele oddaljene od kraljico \ prostoru za mod ali pa šo celo zunaj panju ostajati.
S. Roji med sabo, ali predroji iu prodroji, ali pa drugiči in drugiči med sabo, so prav mirnih iu spravedljivih čebel, ker so vse skup premalo za trdno zaznamovane, mod lom
l>. ko so predroji in drugiči prav malo spravno in združilo voljo.
Zadnjo početje ne ugovarja onim pod Stov. 7 in čo pomislimo, da jo ndada nerodovitna matica drugičeva na vsak način vso drugače opravljena (pitana), kakor pa kaka rodovitna, ki vsaki dan na tisoče jajec vležo. Prva (mlada, drugičeva) jo samo zaradi obstanka pri življenji /. živežem oskrbljena.
lzmetck ali kropilni dali prvo jo tedaj ves drugačen, ima druge lastnosti, nog«» oni druge matice.
10.	Da oprašenjo matici samo na sebi, kakor tudi notranja dotika s trotom, kakega — rečem naravnost tujega ljudstva — prav lahko nevarno postane, jo popolnoma razvidno.
11.	Dodana matica si v obližji se svojim hrizgljanjem napravi stražo z onakim duhom; kolikor dalje časa je v kletki iu kolikor liol.j prosta lahko na vsi« strani svoj duh razširja, toliko rajše in toliko liolj gotovo se sprejme.
Po mojem mnenji bi lahko še več vzrokov navedel. — pa nočem bralca utruditi iu moram njemu samemu prepustiti, z naštevam» iu v panju nahajajoči» opravo računiti; tudi morebiti kateri spredaj naštetih vzrokov ni povoljuo odbran; moj namen je bil le k pozornosti vabiti, in kaj taccga omenjena stvar pač zasluži.
Ako se moji trditvi pritrdi, ne kaže druzega, kakor v medenem panju nar-popred jeden tak prostor, do katerega matica le težko pride, vstop ji skrbno za-brauiti, da se odvrne nagon do rojenja. Predeljcn prostor za med s posebno umetnimi dohodi, s posebnim žrelom in vporaha priporno mreže, to je vse za odstraniti in zato je bolje rabiti mrežo, s katero se matici dohod do zalege zahrani. Ta se lahko iz navadne pločevine naredi; prevrtajo so tako velike luknje, da za-morejo čebele skoz. Vse luknjice naj bodo dovolj velike iu obilo naj jih bo. Pri-pretje zalege ima to dobro na sebi. da matici in čebelam dovolj prostora da. ter vendar matici zabraui jajčeca po vseh satovih žaleči; vališče ali valilni prostor se tedaj tako lahko priredi, da v panju ne bo preveč ljudstva iu drenja, kakor je gospod Lehzen v Dunajskem Novomestu omenil. Tudi pokriti medeni satovi, dobra paša itd. včasih ravno tako dobro pomagajo, vendar pa niso tako zanesljivi, kot prvo, ki poleg tega še prav lepe medene satove daje; zmota pa je, če kdo misli da mora vsak sat, ki naj se pred zalego obvaruje, naj se s to obrobi.
(Konec prihodnjič.)
v
Čebelarjev koledar za mesec juni.
Prišel je veseli mesec za čebelarja. Ta mesec dobi večino rojev. Če je pomlad lepa in topla, dobi že mesca maja precej rojev; po bolj mrzlih krajih in med gorami, ki še sneg na sebi imajo, je navadno inaj še bolj hladen in roji niso tako obilni, temveč se prikazujejo še le junija: posebno drugiči navadno še le ta mesec rojijo. Ako je panj dal roj (prveca), kmalu začne v prejšnjem panju nova matica peti, kar se precej sliši, če uho na panj nastaviš, slišal boš glasove: ti. ti, ti, včasih pa kva, kva. To je znamenje, da bo panj dal še en roj (drugiča) in to v 7 do 9 dneh. Za drugičem pride v treh dneh še tretjič.
Cebelarjeva dolžnost je paziti na roje, da mu kateri no uide. Dobra je velika pomnožitev panjov, a vendar nevarna, ker o slabi paši bi se več medu za krmenje porabilo, kot pa so zadnji roji vredni, zato jo bolje ob slabih letinah roje zabra-njevati. To se zgodi, če se starec postavi na mesto, kjer kak drug močen panj
stoji, in prvič ki' postavi na mesto starčevo, ali 60 so jiri novih panjovih pokvarijo matične hišico. Co pa kdo rojev zeli, iu čobele ne rojijo, naj si pa naredi umetne roje.- Ako la mesec slabo vreme pritisne, pokladaj čebelam, posebno mlajšim rojem, redkega medu. Posebno se pa mora paziti na matico pri oprašenji. Dru-gičo in tretjičo naj zato vsak čebelar posamezno ]io vrtu razpostavi, z desko pokrije, da tako matica, ko ml oprašenje domov pride, lahko svoje pravo domovanje najde. Ko se jo matica oprašila, panj laliko v čebelnjak nazaj postaviš, čo nisi druzoga prostora takim rojem odinonil. Panjovoin, ki so matico zgubili pomagaj, daj jim nove zalege (jajčeca 2 do 3 dni staro) ali pa hišico, iz katerih se bodo matico izvalilo. V onih krajih, kjer ni jesensko paše, so oni roji, ki šo le po kresu izlete, malo vredni. V panjovih nove vrste naj se prostor za med razširi.
-K-
Koristna vporaba lepeža.
Lcpež pravimo onim ostankom satovja ali voska, katere čebelar pri čiščenji iu sna/,euji praznili panjev iz zlogov in raz stranic panjeve notrinje nastrže iu pridobi. Ta lcpež ali tako prihrani voščeni ostanki se pa kaj radi in navadno proč vržejo, ali h večjemu mod stari vosek metnejo. To je pa napačno iu škoda, ker se tudi pridobljeni lepe/, šo dobro in koristno porabiti more in da. Ceniti nek? vtegnil bi marsikdo vprašati. —
Večkrat se primeri, da je treba čebele v panju z podkadilom vkrotiti, da se more tak panj potem ob gotovih slučajih natančneje preiskati. V to svrho nam ravno pri snažeuji iu čiščenji praznili panjev pridobljeni lepež najbolje služi. Noben dim čebel tako ročno, brzo in točno ne vstrahuje, nego jih dim iz lepeža napravljen.
I.epežev dim je intensiven, ali kakor bi se to po domače reklo: velik, obilen in gost. Ta dim ima pa tudi še to posebno prednost, da čebel tako uu omoti, kot jih omoti dim tabakov, a ob enem pa tudi čebelarju pfijetnojo vonja, nego poslednji (tabakov dim namreč).
Ako toraj deuemo na ogenj v čebelarskem kadiluiku mesto drugih tlečih reči nekoliko lepeža iu s tem čcbelui panj, katerega ravno natančneje preiskavati nameravamo, podkadimo, moremo potem svojo manipulacijo v njem z vso gotovostjo mirno in varno izvršiti.
Slaba kri in pod kožo zastali pot človeku dostakrat prouzročita bolečih turov in gnoječih steklin, katere 11111 dolgotrajnih in občutnih bolečin napravljajo: da se pa ti nestvori hitreje omeče, godili postanejo iu brzeje prepuste, pokladamo na-nje mazilo ali „žavbo", katero smo si iz medu in voska napravili. Mesto čistega voska, kateri je drag iu se lahko v denar dobro spraviti da. vzamemo pa za to „žavbo", da čisti vosek prihranimo, z ravno tako dobrim vspehom le primerno kolikost lepeža, ga modu primešamo, vse skupaj segrejemo in tako pripravljeno mazilo gorko 11a torove, bule in gnojoče se vtekline nadenemo, je obvežemo. pod katerem se prav kmalo omeče, dozore in so prepaste ter se nam s tem bolečine pomanjšajo, a ob enem pa tudi prikrajšajo. Gotovo ni nobenega pametnega človeka, kateri bi raje več, nogo pa manj trpel. —
Ne zametujmo toraj 11a videz sicer nopomenljivega lepeža!	Venceijnav,
Nov način cepljenja.
Čeravno imamo za cepljenje že veliko iu prav dobrih načinov, vendar l»o gotovi» ta nov način cepljenja vsakega prijatelja sadjerejo zanimal, ker jo prav pri-prost, lahek. Iznajditolj ga priprostem ljudem zelo priporoča, ker ni treba nič povezovati, in oop se vendar nič ne premakne, rana pa sc prav hitro ohraste. To cepljenje se pa tako-Ie zvršujo: Divjaku iu cepiču se prav enake vilice izrožejo, zdaj se pritisnejo copičevo vilice na odrezan divjak, ki pa nima vilic, temveč le oni dol. ki so odreže. Co se vidi. da se koža le ena ua drugo pritisne, se kar pusti, iu rana se z mrzlo a tekočo smolo zamaže, - iu cepljenje jo dovršeno. Vilice ali zareza naj se precej globoko zarežejo, da bolj trdno stoji, iu tako več kožo v dotiko pride, kar cepiču k diviiejšej rasti pripomore.
.lahlanc iu hruške se lahko do julija cepijo, če si cepiče dobro ohraniš, od avgusta naprej pa lahko že tistolcluc pa že dorašono mladiko odrežeš iu do oktobra cepujoš. To cepljenje so je večkrat poskusilo iu za prav dobro pripoznulo. Poskusili so celo že pognali cepič odrezati iu zopet, nazaj viličasto postaviti iu to štirikrat, pa zgornje, vejico kar so tiče dolgosti iu moči prav nič niso zaostale mimo spodnjih. Ti štirje deli so pa lahko različne vrsto.
To novo cepljenje in požlahtnenje dreves iztimcl jo Franc Welsch, vodja okrajne sadjerejue šolo v Borovi, nemški Voran, na Štajerskem. Dobil jo že več dobitkov od raznih krajevnih razstav iu tudi častno diplomo od c. kr. štajerske kmetijske družbo. Predsednik to družbe obiskal jo njegovo sailjerejnico, izrekel mu jo pohvalo za njegovo delovanje, tiosp. Welsch je pripravljen, vsakemu prijatelju sadjerejo to reč bolj natanko razložili.
-x--
Sadjerejčev koledar za mesec juni.
Drevesom, ki so presajena, naj so priliva in zemlja okoli naj so zrahlja. Drevescem, ki stransko mladiko poganjajo. naj se to prikrajšajo, da bodo le holj v vrhu poganjala. Gosenice se morajo pokončevati. Ta mesec se začno cepljovati pod kožo in z živim popkom, ker so drevesa dovolj mužovua. S popkom naj so cepi zvečer ali pa zgodaj zjutraj, nar boljši pa je, če je megleno ali deževno vreme, vendar deževati 110 sme ravno tisti čas. Ta čas so pa mora zato to delo zveršovati, ker se sok na odrezanem popku hitro posuši iu ob času vročine se to še hitreje zgodi, in popek posušen se no prime.	f.
-K-
v
„Čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko" *)
razpisuje 10 daril za one „Šolarje", kateri letos največ „kebrov" nalovč in ali gg. učiteljem ali gg. županom oddado.
P. 11. gg. učitelji iu župani so prošoni, ono otroke, kateri največ kebrov naberejo tali sploh kateri so se za stvar ponujali) društvu po imenu iu mero nabranih kebrov o svojem času naznaniti.
Darila obstoje: I. 2 cesarska cekina; II. 1 cesarski cekin; lil.—VII. po 2 sreberna goldinarja; VIII.—X. po 1 srebern goldinar.
Domoljube prosimo, naj ta namen podpiraja. Prostovoljna darila, ako društvu dojdejo, bodo naznanjena iu za pomnoženje premij porabljena. Sedež društva jo na Jesenicah (Gorenjsko).
*) Slavne redakciji' dragih listov prosimo za ponatis.
Naši dopisi.
Št. llupert. Posebno dva časa sla v lotu, v katerih mislim, da vsak čebelar iu sadjerec posebno veselje ima, in to jo — spomlad in jesen. — Kdo bi ne bil spomladi vesel, ko vidi kako lepo (1 revesca odganjajo, katera je sam sadil in cepil — iu kako mu druga že lepo cveto — tako, če je kolkaj pri zdravju, je gotovo z neko radostjo očaran. — Zopet če gre k ulnjaku, vidi. kako pridne čebelico ob-iiožiio nosijo in vsakega lenuha delat uču — in ko se vsuje roj iz panja. Zopet s kakšnim veseljem pregleduje mrežasti ples nedolžnih čebelic, iu ko se vsedejo, jih ogrene v panj, nese nazaj v iilnjak in tako z veseljam reče: „Imam že enega več."
Če ga delo utrudi, kam ho šel drugam malo posedet, kakor ravno k ulnjaku, kjer ga navadno eno pipo populia. — <»h nedeljah in praznikah bo najdel dovolj kratkega časa pri ulnjaku, namesto da bi po kerčmah posedal in —
Še več veselja je pa v jesen (ali pa še prej"), ko mu sadje zori in tako njegov trud stoterno poplačttje, in ko mu pridne čebelice nanesijo ubilo strdi, za katero vselej lahko poštene denarje prejme, kakor je pri nas pregovor: „kakor bi jih za maslo dobil."
Leta hitro pretoko — človek se postara — in njegove moči opešajo. Ni več za delo, samo pri ulnjaku ima še veselje in sede premišljuje svoja pretečena leta, v katerih se je za svoje mlajše trudil. In ko zajde njegovo življenje v zaton, njegovo truplo je že tlavnej strohnelo, še pripoveduje in kaže sin svojim mlajšim: „Ta in ta drevesa so moj rajni oče sadili in cepili, Hog jim daj nebesa!"
Zatoraj: „Naprej sadjereja in čebeloreja!"
Ko načenja pomlad mila, Se narava prebudi. Že üebel'ca ljubezniva Vun iz panja izleti.
Tako s sokom obložena Vsaka leti v svoj panj, Komaj prosta je bremena, Zopet biti tja nazaj.
Kak' veselo preletava. Iše liov'ga cvetja slast, l>a »bnožue bi nabrala.
S tem svoji kraljic' dopust.
Ce to človek premišljuje Vsa drevesca in njih rast. Čudno delo pregleduje, Kar čebelicam je v slast.
T
Tam po drevji razcvetenim, Kjer se plodi novi sad. In po polj" od rože rumenim I'ridno si nabira slad.
Ga gdtovo veselilo l!o. če sadje bo sadil. Dost dobička pridobilo Trud povrnjen bo dobil.
Toda to ni samo ena. Kna. druga se vrsti. Kna drugo prehiteva. Urez sovražile se godi,
Tudi reje e'belic pridnih Se ne bo nikdar kesal. Se v svojih sivih letih Pri čebelah bo kramljal.
Da čebelca ima želo Gotova je resnica. l'a komu bi ue dišalo, Ce medena je — potica.
IT. Imenik
p. n. gg. udov društva, kateri so vplačali letnino za l. lS8.rt.
Janez Skorjam-, župnik v Harijali. Josip Potepan. občni predstojnik v
Dolnjem Zemonu. T. Globočnik v Doljni Prekopi, T. Tomšič v Doljni Prekopi, Lorenc Čuden, pos. v Gorjušah, Kr. Finžger. krojač na Doslovčah, Josip Ogorele, pos. v Razdertem, Frane Rupuik. pos. v Spodnji Kunomlji. Karol grof Lantbieri v Ipavi. Janez Matko, pos. v Brinji, Janez Lohkar, pos. v Predstrugi, J. Ambrožu-, mlinar v Stružniku, J. Robič, pos. v Kranjski gori, K. Kramar, učitelj kmetijstva v Trstu, Florjan Rozman, učitelj v Dolini, Jurij Jaklič, župnik v Gotenicah, Franc Kobal, pos. v Girknem, Dr. Karol Gestrin, e. kr. okr. sodnik v
Kostanjevei, Franc Zupan. pos. v Zerovnici, Jože Pogelnik, pos. v Podhomu, J. Dominik, zdravnik v Bohinju, Jakob Zumer, župan v Gorjah, Anton Šušteršič, pos. v Lancovu, Ribani Sraj, c. kr. poštar v Lescah, J. Trojar. c. kr. poštar na Bledu. Janez Valant, pos. v Novi vasi,
Vikt. Gabr. Jclovšek, pos. ua Vrhniki. Blaž Silar. pos. na Vrbi, Janez I »ulove v Radoljei, J. Bulovc, pos. v Stnokuč, J. Dežtnan, pos. v Lipem-i, Or. Dolenee, svečar v Ljubljani, Matija Ferjan, pos. v Sclu, Ivan Gogala, pos. ua Studenčici, Stefan Hornau, pos. na Zmincu, Janez Jeglič, pos. v Begujah, Andrej Kladva, pos. v Zaspeh, Fr. Kutncr, župnik v Mošnah, Jože Legat, pos. na Bregu, Franc Lobar, pos. v Solu, Jernej Malej, pos. na Brodit, Janez Mcžck, pos. v Rodnah. Lorenc Mulej v Sp. Lipenci, Matija Potočnik, pos. v Mošnah. Andrej Prešern, pos. na Gorici, Simon Pogačnik, pos. na Dobravi, Tomaž Prešern, pos. na Brinji, Anton Rus, pos. na Bledu, Roblek Aleš, pos. v Radoljei, Jože Šari, pos. v Poljčah, Matija Sifrar, pos. v Zabnici, Franz Vovk, pos. na Bledu, Frane Zupan, pos. v Zgoš, Janez Sajovic, čebel, v Starivasi.
Sledeči p. n. gospodje pri p od dr u ž niči v Št. Rüper tu: *)
Ferd. Golar, graščak v Kotu, Vekoslav Glušec, učenec pon. šole v Dragi,
Janez Prijatelj, pos. v Ost reži. Grofinja Valesca Barbo, v Rakovniku, Baronovka Albina Lang roj. grof. Barbo v Veseligori,
Josip Perko, učitelj v Mirni, Franjo Penca, usnjar v Mokronogu, Franjo Odlazek, pos. v St. Rupertu, Franjo Steklasa, pos. v Prelesji, Jože Breznikar, pos. v Bregu, Andrej Gcrčar, nadučitelj v Mokronogu, Franjo Stergar, trgovec v Št. Rupertu.
*) V zadnjim imeniku smo v nnglosti izpustili stan in kraj gg. druStvenikov, vrle Št. Iiu-pertčane prosimo, rta nam to previtlijo, v prihodnje bomo bolj uataut-neji.
Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Janez Modic, društveni ]ired.sednik.
Lastnina „Obelankftga In aa'ljeiKj.tliiiga >lrn;i»a za Kranjsko11. — Natisnila Klein In Kovuč v Ljubljani.