POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 1 Leto XIII. | Štev. 109 TELEFON* UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, 13. in 14. ma]a 1959 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 dm, tujina 30 din Cena din 1‘— Vprašanje Gdanska v zagati Komentar Chamberlainove izjave v oficioznem londonskem listu — Vsak nasilen akt v Gdansku bi pomenil evropsko vojno — Glasovi pariškega tiska — Informacije o presojanju v Nemčiji — Diplomatske akci e LONDON, 13. maja. »Times« posvečajo Chamberlainovemu govoru na kongresu konservativcev v Albert Hallu uvodnik ter ugotavljajo, da je izjava, ki jo ]q podal glede Gdanska, da bo vsaka nasilna sprememba sedanjega stanja izzvala evropsko vojno, v kateri se bo Anglija takoj postavila na stran Poljske, najvažnejša, odkar je Chamberlain ministrski predsednik. Ako bi bil 1. 1914. sir Grey, pravijo »Times«, podal enako izjavo, ne bi bilo svetovne vojne. To je doslej najjasnejše svarilo Nemčiji, da so časi akcij brez odpora enkrat za vselej minili Da je pa bila taka nedvoumna izjava potrebna, so vzrok poročila, katera je dobila angleška vlada o nemških namerah glede Gdanska. »Sicer pa«, pravi Dst, »čemu se Nemčija vojaško tako pripravlja, kakor le za nadaljnje rušenje sosednih mej. Najusodnejše bi bilo, če bi Berlin še nadalje verjel, da Anglija ne misli resno. Anglija bo izpolnila svoje obveznosti do zadnjega.« POLOŽAJ PO PARIŠKEM TISKU PARIZ, 13. maja. Pariški tisk se bavi Izključno z izrednim pomenom svaril iz Londona in Pariza, ki sta jih izrekla Chamberlain in Daladier in se glase: Do tu in ne dalje! Razen tega sta se izvršili Istega dne dve važni dejanji. Kot protiutež nemško-romunski, je bila sklenjena angleško-romunska trgovinska pogodba in uspešno so bila zaključena pogajanja med Anglijo in Turčijo. Končno so pa bile po najnovejših vesteh iz Pariza, Londona in Moskve odstranjene tudi že vse glavne težkoče v pogajanjih med Francijo, Anglijo in Rusijo. Kakor je mogoče sedaj upati, bodo pri teh pogajanjih doseženi vidni konkretni rezultati že prihodnji te-ko se bodo sešli vsi trije zunanji ministri v Ženevi. Da je tudi poseben sporazum med Anglijo in Rusijo na najboljši poti, je najlepši dokaz, da je stavila Tur-ičja kot pogoj za sklenitev angleško-tur-škega sporazuma sklenitev dogovora London-Moskva in da je bil dogovor London-Ankara včeraj v načelu sklenjen. Oejstvoj da sta z ozirom na to govorila 'st! dan, skoraj istočasno in skoraj iste besede Chamberlain v Londonu in Dala-ilier v Parizu, gotovo ni le naključje, ampak dogovorjen akt obeh državnikov z namenom izreči morda v najusodnejšem trenutku z vsem poudarkom zadnje svarilo in slovesno potrditi, da bodo sledila podlage. Na zunaj se pa razpoloženje v Nemčiji ni prav nič spremenilo in tudi ton nemškega tiska je ostal prejšnji, posebno nasproti Poljski. Sekundira mu nemški tisk v Gdansku. Sinočnja izdaja dnevnika »Danziger Vorposten« poziva Poljsko k najhitrejši odločitvi. Nacisti so predvčerajšnjim razbili v Gdansku izložbo nekega poljskega lista. Zastopnik senata se je opravičil, krivcev pa še niso našli. POSVETI DIPLOMATOV PARIZ, 13. maja. Francoski zunanji minister Bonnet je sprejel včeraj pariškega poljskega veleposlanika in imel z njim daljši razgovor. Francoski veleposlanik v Varšavi je pa obiskal namestnika poljskega zunanjega ministra ter imel z njim daljšo konferenco. Šlo je za izmenjavo misli o položaju. VARŠAVA, 13. maja. »Kurier War-szawski« poudarja pomen Daladierovega goyora in pravi, da so njegove izjave izjemnega pomena za ohranitev svetovne ga miru in za ves nadaljnji razvoj dogodkov. Angleška pogodba s Turčijo sklenjen je ZAČASNI sporazum o sodelovanju pri obrambi — DARDANELE ODPRTE ZA ANGLEŠKE BOJNE LADJE IN TRANSPORTE glede na zadnjo spremembo na Balkanu. LONDON, 13. maja. V imenu vlade je včeraj podal pred parlamentom ministrski predsednik Chamberlain važno izjavo v zvezi z izgraditvijo varnostnega sistema v Evropi. Objavil Je vsebino pogajanj med Ve!, Britanijo in Turčijo. Vladi obeli držav sla se sporazumeli, da skleneta začasen sporazum o medsebojni pomoči proti ev. napadalcu v vzhodnem delu Sredozemlja, dokler se ne razčistijo še nekateri problemi podrejenega pomena, ko bo podpisana definitivna pogodba. Dogovorjeno uo vse potrebno o vpostavitvi varnosti tudi na Balkanu. Chamberlain je ugotovil enotno mnenje obeh vlad pri zasledovanju skupnih ciljev. Dogovor ni naperjen proti nikomur in tudi druge vlade niso izključene od sodelovanja. Zbornica je vzela izvajanja predsednika z velikim odobravanjem na znanje. V debati, ki je sledila, je Chamberlain naglasil, da je pod vzhodnim Sredozemljem vsekakor razumeti tudi Crno morje. Odslej bo možno, da bodo angleške vojne ladje prišle Romuniji na pomoč, če bo treba. ,w „t , PARIZ, 13. maja. Današnji pariški tisk besedam brezpogojno tudi dejanja. Cliam- podčrtava izreden pomen včerajšnje an-berlaln je bil še jasnejši kakor Daladier,' gleško-turške pogodbe. To je protiukrep ker je imenoval točko naivečie nevarnosti s polnim imenom: Gdansk! Daladier je pa temu dodal: Kdor se bo dotaknil našega miru, bo občutil vso težo našega orožja! POLOŽAJ Z NEMŠKE STRANI BERLIN, 13. maja. Govora angleškega premierja Chamberlaina in francoskega premierja DaladlerJa sta napravila v Berlinu viden vtis. V političnih krogih se opaža neke vrste zatišje. Težkoča opustitve nadaljnje akcije je pa v tein, ker je bila nemška javnost preparirana v tem smislu, kakor da je že ves svet pripravljen, sprejeti na znanje dejstvo, da se Gdansk že v najkrajšem času priključi Nemčiji. Še včeraj je »Danziger Vorposten« zapisal, da se bo vprašanje Gdanska rešilo le v Berlinu. O kakem plebiscitu v Gdansku ne more biti govora, ker zahteva za ta primer Poljska plebiscit P°d mednarodno kontrolo na Češkem. Sicer pa Nemčija plebiscit tudi odločno odklanja kot nepotreben. Določila vojaškega pakta med Nemčijo in Italijo še niso znana, sicer pa tudi sploh še ni podpisan. Nemajhen vtis je napravil tudi nastop sovjetske Rusije v južnovzhodni Evropi In prvi korak zbllžania med Varšavo in Moskvo, spekulacije, ki so se pojavile v zvezi z odstopom Lltvlnova, so se izkaze kot napačne in sploh brez vsake Dardanele so prišle v posest mirovne fronte in s tem vse, kar iz tega sledi. Kaka posebna akcija ob južnem robu Balkana ne bo več mogoča. Kot dodatek k temu dejstvu se smatrajo določbe tud' včeraj sklenjene angleško-romunske trgovinske pogodbe. Angleška plovba med Anglijo, Romunijo in še dalji je preko Dardanel s tem osigurana. prav tako sta dobili Anglija irj Turčija operacijsko svobodo v vzhodnem Sredozemlju. Pogled na zemljevid in na Angliji prijazne države v tem predelu to pove. Na poti pa je tudi francosko-turška zveza. Demokracije torej ne govorijo samo. Ne le da govorijo na usta Chamberlaina in Daladlera celo zelo odločno, one tudi delajo. Pakt za paktom vstaja in večina njih je že sklenjena. Zato je storil govornik levičarskega bloka včeraj v francoskem parlamentu prav, ko je dejal, da tudi ta blok v celoti odobrava francosko zunanjo politiko. Turčija opušča nevtralnost DOGODKI SO POSTALI V ZADNJEM C ASU TAKO GROZEČI, DA TURČIJA NE MORE VEČ OSTATI NEVTRALNA. ANKARA, 13. maja. Takoj po objavi enako glasečega se besedila angleško-turške pogodbe, kakor jo je objavil Chamberlain v angleškem parlamentu, je turški ministrski predsednik pred veliko narodno skupščino izjavil, da se je Turčija dolgo želela izogniti nasprotnim frontam, ki stojijo danes v Evropi druga proti drugi. Toda dogodki so postali zadnje čase tako grozeči, da Turčija ne more nič več ostati nevtralna. Sredozemsko morje, ki naj bi bilo morje vseh, skušajo utesniti v svojo interesno sfero samo nekatere dr-zave. Turčija sicer še vedno želi mir, mora pa skrbeti za svojo varnost in za svoj obstoj. Ministrski predsednik je poudarjal prisrčne zveze med Anglijo in Francijo ter istost ciljev, ki se jim pravi: mir in varnost. Prav tako je omenjal tudi prijateljske vezi s Francijo, še prav posebno s sovjetsko Rusijo. Tudi glede Balkana je izrazil upanje, da se bodo tesni in prisrčni stiki tam še poglobili. Zaupnica francoski vladi PARIZ, 13. maja. V parlamentu je bila debata o predvčerajšnjem Daladierjevem govoru. • Izglasovana je bila zaupnica s 375 proti 230 glasovom. Proti so glasovali socialisti in komunisti. V imenu tega bloka je izjavil Leon Blum, da glasovanje nezaupnice ne pomeni afront zunanji politiki, ki jo vsi odobrovajo, temveč je to Izraz nezaupanja zaradi vladne finančne in socialne politike. KAJ BO POVEDAL MUSSOLINI? PARIZ, 13. maja. Tukajšnji lišti ugibajo, kaj bo povedal jutri Mussolini v svojem napovedanem govoru ob priliki obiska italijansko-fracoske meje. Njegove izjave bodo gotovo važne za nadaljnje razmerje med Francijo in Italijo. JAPONCI ZASEDAJO KONCESIJE AMOI, 13. maja. Včeraj zjutraj so se Japonci izkrcali v mednarodni koncesiji pri Amoiu. Guverner Šanghaja je izjavil, da ni izključeno, da 'bodo Japonci zasedli koncesije tudi v tem mestu. Zapiski Grof Istvan Bethlen Ta teden je objavil bivši madžarski ministrski predsednik grof Istvan Bethlen odprto pismo, v katerem je napovedal svoj umik iz političnega življenja ter ob- onem ostro obsodil sedanje razmere na Madžarsikem, zlasti pa zunanjo politiko. Namesto umika v zatišje je pa prejel od regenta Horthyja dekret, s katerim je imenovan za dosmrtnega člana magna-t-ske zbornice (senata). Kakor napovedujejo madžarski listi, postane grof Bethlen voditelj senatne opozicije. Bethlen je zlasti nasproten zvezi z Nemčijo in v Nemčiji zato silno osovražen. Mimo tega je nasprotnik avtoritarnih režimov. Rojen je bil 1. 1874. Poslanec je postal prvič 1. 1921. L .1927. je sklenil znano zvezo z Italijo, ki je postala izhodišče za poznejšo trozvezo Italija, MaTŽarska, Avstrija. Sedaj se bojuje proti razvoju, ki ga j« sam omogočiJ. Praktičen slovar »Večemik« in tudi drugi naši listi so že poročali o nemško-češkem slovarju, navodilu za nemške častnike, ki so ga ob priliki okupacije Češke nosili s seboj. Londonske »Times« prinašajo nekatere podrobnosti. Prvi stavek v češčini se glasi: »Dobro jutro, gospod župan!« Drugi: »Če boste lagali, vas ustrelimo!« Med nadaljnjimi stavki so tudi ti-le: »Ali so prebivalci mirni? Vaša glava je porok. S smrtjo se kaznuje hoditi ob železnici in uporabljati telefon. Mi imamo nalogo re-kvirirati hrano. Če je hrana skrita, bo vas kaznovana z 10.000 kronami. Potrebno mi je 10 voz s konji in vozniki, da odpeljem hrano. Če nas bodo vozniki zapeljali, boste ustreljeni. Ali ste vi župan? Odprite vse omare! Kje je blagajna? Napišite vsoto. Ali imate še kaj denarja? Konfisciram denar!« Po objemu na Karpatih Ko so Madžari zasedli Karpatsko Ukrajino, sta se poveljnika madžarskih in poljskih čet pri srečanju na Karpatih objela in polj-ubila. Sedaj, komaj nekaj tednov po tem, vejejo čez Karpate vedno bolj hladne sape. Poljski listi napadajo Madžarsko, da se je vpregla v nemški voz in jo pozivajo, naj se odloči ali za Berlin ali za Varšavo. Madžarski listi odgovarjajo prav tako poljskim, da so Poljaki tisti, ki so zapustili prejšnjo linijo. Poljaki, ki so prej hoteli posredovati med Madžarsko in Romunijo, so se sedaf opredelili že samo za Romunijo. Objem n poljub sta bila kratka. Čehi kopljejo v Sleiviku Iz Flensburga, največjega mesta v nemškem delu Šlezvika na danski meii poročajo, da rekviriraio oblastva privatne in osebne tovorne avtomobile. Več tisoč Čehov koplje podnevi in ponoči podzemna zavetišča in velika skladišča za letala na južni obali flensburškega fjorda. (»Nova Riječ«) Maribor, 13. maja.' Ta teden pomeni novo močno afirmacijo naše države. Oči vsega sveta so se zopet obrnile na nas. Na povabilo italijanskega kralja.in.cesarja sta prišla v I£im ria uradni obisk Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga. Sprejem, ki ga je doživel najvišji predstavnik naše države pri svojem visokem sorodniku in pa pozornost, s katero so ga italijanski narod in njegovi predstavniki spremljali ves čas obiska, pomenita veliko. V spominu so nam še časi, ko ni bilo miru na Jadranu in ko je imela Italija nezavarovan hrbet. Bili so časi po vojni, ko se svetovno časništvo sploh ni z ničemer drugim bavilo kot vprav z vprašanjem našega nasprotstva. Toda 25. marca 1937. 1. je bil sklenjen takoimenovani »beograjski pakt«, za katerega ima knez namestnik velike osebne zasluge, in mir je prišel na Jadran: spornega jabolka niso v svetovnem tisku več omenjali »Beograjski pakt« je prinesel- obema kompaciscentorna pomiritev. Italiji je danes bolj kot kdaj prej potrebno varno zaledje, in kdo bi ji ga lahko v taki meri nudil, kot vprav mlada in močna Jugoslavija? Nam pa je potreben mir, in to dolgotrajen mir, da se notranje konsolidirano in postanemo ne samo civilizirana, marveč tudi kulturna država. Vsak narod na svetu ima nekaj lepih trenutkov v svoji zgodovini. Doba bojev za osvoboditev italijanskega naroda v drugi polovici prejšnjega stoletja pa je ena izmed najlepšili dob zgodovine, in italijanski Piemont je postal vprav legendarno izročilo in primer, ki so ga hoteli posnemati vsi tlačeni narodi. Ali se ni tudi pri nas pred vojno govorilo in pisalo, da je Srbija naš Piemont? Preko zapletljajev dnevne politike smo v italijanskem narodu vedno gledali soseda, ki je imel v boju proti tiranski Av-stro-Ogrski veliko nam sorodnih ciljev. Ne samo Italijani, tudi mi smo imeli svoje Cesare Battistije! V Italijanih pa je naš inteligent gledal Latina; že samo to je dovolj, da je predpostavljal njegovo kulturo pred barbarstvom drugih. Ali nam ni italijansko slikarstvo, kiparstvo, glasba in sploh vse duhovno življenje bližje kot »vkorakana« umetnost drugih? Poleg teli čisto občutenih dejstev pa ima naša država z Italijo skupnih tudi veliko popolnoma realnih interesov. Italija je kot naša najbližja soseda, ki ima tudi najdaljšo mejo z nami, agrarno preslaba, da bi mogla živeti poltrikrat večje števjlo prebivalstva od našega. Zato pa ima visoko razvito industrijo. Naša država je nasprotno agrarna država z industrijo v povojih. Nič ni zato prirodnejše-ga, kakor da si dva soseda izmenjavata pridelke in izdelke, ki jih eden ima preveč, drugi pa premalo. Ko tako gledamo na odnošaje, ki morajo že zaradi dobrega sosedstva in miru biti korektni in prijateljski, vidimo tudi z italijanske strani razumevanje za naš položaj v,svetu in še posebno na Balkanu. Preko svojih odgovornih predstavnikov je Italija že velikokrat povedala, da spoštuje naše interese. Naši interesi pa so v. sedanji Evropi velikokrat tudi njeni interesi Rr. Francija vrne Španiji zlato* umetnine in ladje PARIZ, 13. maqa. Po dolgih pogajanjih med Parizom in Burgosom, ki so že grozila s prekinitvijo diplomatskih odno-šajev, je bil sedaj končno dosežen sporazum, po katerem bo Francija v kratkem izročila Španiji v Parizu deponiranih 12 milijonov zlatih frankov Španske Državne banke. Prav tako bodo vrnjene tudi vse umetnine in ribiške ladje. Vrnitev živine, ki so jo begunci prignali s seboj, je pa Francija odklonila, ker je bila razdeljena med begunce. ANGLIJA—NOVI ZELAND 1 :1 LONDON, 13. maja. Po poročilu DNB se je prvi dan tekmovanja za Davisov cup med Anglijo in Novim Zelandom v Brigh-tonu zaključil z rezultatom 1:1. Tretji dan obiska v Italiji SVEČAN SPREJEM KNEZA IN KNEGINJE PRI PAPEŽU — VEČERJA NA POSLANIŠTVU — DANES SPREJEM V FLORENCI jal več časa. Po njem sta pa obiskala knez in kneginja še državnega podtajnika kardinala Maglioniia in odšla nato na jugoslovansko poslaništvo, kjer iima je državni podtajnik vrnil obisk. Papež je odlikoval kneza z redom zlate ostroge. Popoldne so bile prirejene visokim gostom na čast velike športne vaje fašistične mladine na Mussolinijevem trgu. Zvečer je pa bila v palači jugdslovanskega poslaništva slavnostna večerja, katero sta priredila knez in kneginja italijanskemu kralju in kraljici. Danes se jugoslovanski gosti odpeljejo v Florenco, kjer jih sprejmeta prestolonaslednik Umberto in pre-stolonaslednica. RIM, 13. maja. Včeraj dopoldne sta knez-namestnik Pavel in kneginja Olga obiskala v Vatikanu papeža Pija XII. Na vsej poti do Vatikana so bile zbrane velike množice navdušenega meščanstva. Pri prihodu v Vatikan sta ju pozdravili dve častni četi papeževe garde. Prihod so oznanili glasniki na meji vatikanske države. Godba je zaigrala jugoslovansko in papeževo himno. Obdana od spremstva in vatikanskih dostojanstvenikov sta odšla knez in kneginja v Klementinsko dvorano, kjer jima je izkazal čast oddelek švicarske garde. Nato je krenil sprevod v sprejemno dvorano, kjer je visoka gosta sprejel papež Pij XII. Sprejem je tra- Važna akcija na Balkanu PO POSREDOVANJU TURČIJE NAJ BI DOBILA BOLGARIJA V NAJEM DOBRUDŽO IN DEDEAGAČ LONDON, 13. maja. »Daily Telegraph« poroča iz Ankare, da so na Balkanu v teku silno važna pogajanja, katerih končni cilj je združitev vseh držav v en sam blok in zlasti ustvaritev črnomorskega bloka. Kot zaključek te akcije bo obisk romunskega zunanjega ministra Gafenca v Ankari, Atenah in Sofiji. Posredovalno vlogo igra Turčija s podporo Anglije, Francije in sovjetske Rusije. Pri tem gre zlasti tudi za zadovoljitev in pritegnitev Bolgarije. Turški predlog je, naj Romunija odstopi Bolgariji za 100 let v najem Dobrudžo, Grčija pa vzhodno Trači jo s pristaniškim mestom Dedeagačem. Kakor se zdi, v Bukarešti in Atenah tega predloga ne odklanjajo, ampak so pripravljeni na pogajanja na označeni podlagi. Nemški glas o Franciji FRANCOZI SO SE ŽE SPOPRIJAZN1LI Z NOVE BERLIN, 13. maja. Dopisnik »Frankfurter Zeitung« poroča o svojih vtisih v Franciji. Francosko javno mnenje zanima pred vsem vprašanje: vojna ali mir? Francoz sovraži vojno, a ne boji se je. Prepričan je, da se vojna da preprečiti le s skrajnim oboroževanjem. Javno mnenje, v Franciji, MISLIJO NA EVENTUALNO MOŽNOST VOJNE. ki je bilo še decembra 1. 1938. apatično, resignirano in je računalo z vojno kot s strašnim zlom, je danes mirno, pripravljeno, odločno. Zaupa v oboroženo moč Francije. Francoz se je še nedavno nad vojno zgražal, danes pa se je ž njb že spoprijaznil. .. Bolgarski pozdrav francoskemu narodu PARIZ, 13. maja. Predsednik francoske zbornice Herriot je včeraj pred zbornico prečital brzojavni pozdrav bolgarskega sobranja in ministrskega predsednika Kjušeivanova in čestitke ob priliki 150-letnice zasedanja glavnih stanov v Versaillesu. V imenu bolgarskega natoda želim, pravi Kjuseivanov, plemenitemu francoskemu narodu napredek, ki ga zasluži. Herriot je ob soglasnem odobravanju vseh poslancev naslovil bolgarskemu narodu zahvalno brzojavko, ki naglaša skupne ideale demokracije. Angleiko posojilo Romuniji BUKAREŠTA, 13. maja. Objavljen je protokol o angleško-romunski trgovinski pogodbi. Anglija daje Romuniji kredit 5 milijonov funtov šterlingov, ki se bo vračal v 20 letih po 5 odst. obrestih. V glavnem se bo kredit porabil za nabavo orožja in za prometna sredstva. Med obema državama bodo vzpostavljene redne letalske in parobrodne zveze. Palestina ostane arabska LONDON, .13! maja. O sklepih angleške vlade glede Palestine se je izvedelo, da so v skladu z arabskimi predlogi. V Palestini se bo smelo naseliti samo še 75.000 Židov. S tem jc dokončno pokopan načrt ustvariti iz Palestine zopet židovsko narodno domovino in državo. NEMŠKO-JUGOSLOVANSKA DRUŽBA BERLIN, 13. maja. Poglobitev nemŠko-jugoslovanskih odnošajev je našla izraza v ustanovitvi Nemško-jugoslovanske družbe, ki bo pospeševala osebne in kulturne stike obeh držav. Po berlinskem zgledu se bodo osnovala podobna društva tudi v ostalih nemških mestih. BONNET V ANGLIJI SOUTHAMPTON, 13. maja. Na čelu močne delegacije francoskih častnikov je prispel semkaj general Dusieux. Z angleškimi častniki bodo imeli veliko zborovanje. Z letalom je dospel tudi francoski zunanji minister Bonnet. FRANCOSKA RAZSTAVA V RIMU RIM, 13. maja. Kralj in kraljica sta včeraj obiskala francosko umetnostno razstavo. Sprejel ju jc poslanik Franoois-Poncct VOJAŠKI ZAKON KONČNO SPREJET LONDON; i3. maja. Angl. parlament je včeraj skrajš. postopku sprejel z 218 : 110 glasovom najvažnejše določbe zakona o vojaški obveznosti, ki dovoljuje takojšnji vpoklic rekrutov med 20. in 21. letom na 1 mesečno vojaško službovanje. LIBERALCI ZA VOJAŠKO OBVEZNOST SEARLBOROUGtt, 13. maja. Kongres angleške liberalne stranke je včeraj z veliko večino glasov sprejel sklep, da stran ka svojo dosedanjo opozicijo proti vo jaški obveznosti opusti. ANGLIJA LAHKO VSAK ČAS KORAKA. CARDIFF, 13. maja. Minister za dobavo vojnih potrebščin je včeraj izjavil, da je neodpustljiva napaka, če kdo sklepa, da Anglija ne misli resno. Njena pripravljenost je takšna, da lahko vsak čas VAJE V VZHODNEM SREDOZEMLJU LONDON, 13. maja. Te dni se vrše v vzhodnem Sredozemlju kombinirane fran-cosko-ahgleške alarmne priprave in protiletalske vaje. Enako je ukrenila tudi palestinska viada, ki je okrepila še posebno obalno obrambo. MADRIDSKA PARADA V PETEK. BURQOS, 13. maja. Parada ob priliki slavnostnega vkorakanja v Madrid bo 19. maja. NAPAD NA ČUNGKING . CUNGKING, 13. maja. 21 japonskih letal je včeraj bombardiralo mesto. Tri letala so Kitajci sestrelili. ODDAJA PREMOŽENJA V USA AVASHINGTON, 13. maja. Vojni odbor senata jc sprejel z 12:2 glasovoma zakonski predlog o delni oddaji premoženja v primeru vojne. ANGLEŠKA SUVERENA PRED CILJEM LONDON, 13. maja. Po 17 urnem zastoju zaradi nevarnega območja ledenih gora, je včeraj „Empress of Australia” zopet mogla s polno paro dalje. V pozdrav prazniku druge obletnice kraljevega kronanja sta obe križarki oddali častne strele. Borza, Curih, 13. maja. Devize: Beograd 10, London 20.84%, Pariz 11.79%, New York 4457«, Milan 23.40, Berlin 178.6$ Sofija 5.40, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25. Vremenska napoved. Prevladovalo bo spremenljivo oblačno vreme. Obeta se še dež v presledkih, z manjšimi nevihtami. Včeraj v Mariboru najvišja toplota 16.5, danes najnižja 6.3, oDoldne pa 18 stopinj. Domaii zassiski Po.ominu. Prizor je ohranjen na zgodovinski sliki. Mesto je dobilo poslej stalno garnizijo, ki ji je poveljeval podpolkovnik Velj-kovič, poznejši general, adjutant kralja Aleksandra. Občina je prodala vojašnice vojnemu crarju, da je vsaj nekaj pokrila Primanjkljaje, ki jih je zapustila nemška uprava. L. 1919. je prišel v mesto novi dekan Cerjak, zaveden narodnjak in podjeten gospodarstvenik. Prvi izvoljeni slovenski župan mesta je postal Danijel Omerzu. Pod novo občinsko upravo je dobilo mesto električno raz svetljavo, odkupili so bivšo šulferajnsko šolsko poslopje, ustanovili meščansko So- lo, preuredili magistratno poslopje. Za požarno brambo so nabavili motorno brizgalno z nad 1000 m cevi, prenovili ubožno hišo in samostansko cerkev. Električna zadruga je omogočila lažjo dobavo toka in odplačevanje prispevkov. Marljivi občinski svet je 1. 1927 poplačal vse dolgove in je občina izkazala že 200,000 din prebitka, po dekanovem prizadevanju so dobile vse tri cerkve nove zvonove, ustanovil je tudi fond za sirotišnico, ki jo danes upravljajo šolske sestre. Društveno življenje v Slov. Bistrici se je nenavadno razmahnilo. Po zaslugi Oumzeja je dobil sokolski naraščaj krasno zastavo. Čitalnica jo prirejala gledališke predstave, ustanovil se je godbeni orkester pod vodstvom učitelja Šegule. Pevski zbor se je marljivo udejstvoval pod taktirko pevovodje BarŠiča. Tako se je uvrstila Sl. Bistrica uspešno v okvir Jugoslavije. Kako skrajni čas je pa bil, da je lepa zemlja pod Pohorjem zadihala svobodno, priča še skromen pogled v podtalno rovarjenje bivšega nemškega renegatstva. Občinskemu odboru v Slov. Bistrici je konzorcij nem-akutarskega skrpucala v Ptuju, »Štajerca« še 20. aprila 1918. poslal naslednje pismo, ki se v prevodu glasi: »Znano je, da se ptujski »štajerc« it vrsfo let trudi, pridobiti slovensko podeželsko ljudstvo za prijaznejše staliiče do Ncmcev. Prav zdaj, v časih težke notranje kriie Avstrije, se je bolj kakor kdaj poprej.pokazalo, da je seme dolgo- letnega napora »Štajerca« padlo na rodovitna tla. Kljub močnemu osebnemu vplivu in neverjetnemu hujskanju slovanskih Masa-rykov, Korošcev, Verstovškov in drugih, drži stranka štajercijancev množico trdno v rokah, kakor močna skala v razburkanem južnoslovanskem morju. To je sad bojev »Štajerca«! V niiru se je ta trudil, da bi poleg drugega preprečil tudi boj-kotno gibanje proti Nemcem. Zato je bilo treba list čim ceneje širiti med množice. Vzdržavanje lista je bilo že v prejšnjih prilikah težavno, zdaj je še težje. Vse je postalo dražje, zato se tiskovna družba »Štajerca« obrača na odbor, da izkaže priznanje listu s čim izdatnejšo podporo,« Tako go sklepali Nemci velike račune še v mesečih, } mršava ter ni za izvoz. Zavedati se moramo, da so delovne sile, ki odhajajo, za nas izgubljen kapital, s pametnim in načrtnim delom pa bi dvignili produkcijsko vrednost naše zemlje. Naša ženska društva bodo razstavljala Razstavo slovanskih narodnih ženskih izdelkov in noš priredita Splošno žensko društvo in Zveza gospodinj na pomladanskem velesejmu v Ljubljani Požrtvovalne članice in prijateljice obeh organizacij zbirajo narodno blago te vrste, a tudi same izdelujejo po starih narodnih motivih nove lične vezenine: prte, prtičke, blazine, zastore, robčke, torbice, bluze, obleke i. dr. Naši tujskoprometni kraji zelo pogrešajo raznih svojskih malenkosti, ki bi si jih radi vzeli letoviščarji s seboj za spomin. Tudi naše šole po mestih in na deželi bodo z razstavo slo- vanskih narodnih ženskih izdelkov nedvomno dobile mnogo pobude. »Mariborsko žensko društvo«, ki je kot prvo uvedlo fino belo vezenje po vzorcih s peč, bo imelo svoj poseben oddelek. Iz ostale Jugoslavije se udeleže razstave, sestrska ženska društva. Priglase za skupno narodno manifestacijo sprejema Splošno žensko društvo v Ljubljani, Aleksandrova c. 9. Dalje prosimo vse, ki imajo poleg domačih tudi druge slovanske noše, naj javijo to tatkoj po dopisnici na gornji naslov. ^oVete^e obleke M mine modelne Dandanes so pletene obleke aparfne in mnogovrstne. In Itako se jih prijetno nosi, če so pravilno negovane I Z Luxom je to tako preprosto: stiskajte’ blago peno Luxa skozi tkanino in ko je obleka Se na pol vlažna, jo raztegnite v prvotno obliko. Po takem pranju bo vsak predmet brez likanja kot nov. SE RAZTOPI T.UDI V MRZLI VODI Tisk v Sloveniji Koncem leta 1938. je izhajalo v Sloveniji 231 raznih periodičnih listov in publikacij. V Sloveniji izhaja 6 dnevnikov, 2 lista izhajata trikrat na teden in 2 dvakrat na teden. Tednikov imamo 26, štirinajstdnevnikov 24, mesečnikov pa 116. 19 revij je izhajalo štirikrat na leto, 3 trikrat in 2 enkrat letno. Med vsemi listi je največ stanovskih (37), strokovnih (36), verskih (34), političnih (32), znanstvenih (18'), literarnih (18), mladinskih (14) in propagandnih (10). Neopredeljenih je bilo 30 listov in revij. pva milijona dinarjev Izginilo V Sarajevu se je dogodijo zanimivo naključje. Ponoči so na progi premikali vozove, pri čemer je na skrivnosten način izginil voz z 2,000.000 din v gotovini. Nastal je seveda pravi poplah. V njem so bili sicer dežurni uradnik in 4 shižitelji, toda vagona ni blio. Pri manevriranju se je namreč odtrgal od lokomotive in ker proga malo visi, pohitel v dolino. O čudnem begu je obvestil poštno ravnateljstvo redar, ki je poskrbelo, da se je voz vrnil na svoje mesto. 1. Hatoetet kopališki zdravnik v Rogaški slatini o r d i n i r a — kakor vsako sezono v Sfroljma/er/evem domu o. Iz državne službe. Premeščeni so Anton Sore c, kanclist iz Ljutomera na okrožno sodišče v Maribor, Karla Kranjc iz Gornje Radgone na okrajno sodišče v Trebnje in Franc Cuk iz Kamnika na okrajno sodišče v Litiji. o. Slovenec sodni inšpektor. Za sodega inšpektorja v pravosodnem ministrstvu je imenovan dr. Ivan Bizjak, ki ie Drvi Slovenec na tem službenem mestu. o Pisatelj Miško Kranjec bo v ponedeljek ob 20. uri predaval v Hubadovi dvorani na ljubljanskem konservatoriju. Govoril bo o »Potih nove slovenske literature«. Predavanje prireja Slavistični klub. Vstop prost. o. V Mežici Je umrl 48-letni trgovec Miroslav Brundula o. Šest mostov bodo še letos gradili v Prekmurju. Potrebni krediti so že odobreni. o. Neznani tatovi so vdrli v klet posestnika Antona Vlašiča v Stanetincih pri Sv. Križu v Slov. goricah. Odnesli so sod, 200 litrov vina in 30 litrov žganja. o. Avlo Je povozil berača na cesti Ormož —Središče in ga težko poškodoval. Nezavestnega so odpeljali v ormoško bolnišnico. o. Skavtska edinica na Pragerskem sc lepo razvija. V nedeljo je razvila četno zastavo na zelenem Boču. Edinico vodi agilni brat Ludvik Mathans, stegovodja Dravskega stega v Ptuju. o. Odsek malih harmonikarjev, združen s harmonikarji iz Koniic, bo priredil v nedeljo popoldne v Sokolski dvorani na Pragerskem prvo prireditev. o. Kie je nevesta? Pred tremi tedni je 26-letna posestniška hčerka Lojzka Zupanova z Brega pri Polšniku odpravila v domače župnišče po listine za svojo poroko. Mladenka v župnišče sploh ni oriši a in manjka za njo vsaka sled. o. Žrtev brezvestnega mazača. V Starem trgu pri Krškem je umrla 60-letna posestnica Marija Zupančičeva, ki se je zdravila po »receptu« brezvestnega mazača. C efje c. Mestne zadeve. Na sinočnji seji celjskega mestnega sveta so razpravljali o Mestnem zavetišču. Za cestno zvezo Ga-berje—Cret je odobren kredit 55.000 dinarjev, za drugi odsek ceste Petriček— Ievški most pa 43.000 dinarjev. Vojaška godba v Celju bo dobila 20.000 dinarjev podpore za nabavo glasbil. c. Splošna gradbena zadruga v Celju je imela te dni občni zbor, na katerem so odborniki poročali, da je bilo v 13 letih obstoja v Celju zgrajenih 40 hiš. Za predsednika je bil zopet izvoljen g. Franjo V ehovar. c. Prisega vojaštva v Celju je bila v četrtek na Glaziji. c. Celjski šport. Jutri ob 15.30 bo na Glaziji prvenstvena tekma mladin SK Celja in SK Olimpa. Ob 16.30 na istem igrišču prijateljska tekma SK Jadran iz LjubljaneiSK Celje. Pri Skalni- kleti bo ob 16. prijateljska tekma med SK Atlc-t ikoni. in- SK Jugoslavijo. c. Zdravniško dežurno službo za OUZD ima jutri dr. Premschak. c. Prijava psov. Odslej je treba pri-, javljati vse in plačati pasji davek v pi- j sami mestne klavnice. Od „Vismagcita" do ponarejanja denarja Državno tožilstvo v Mariboru je dvignilo obtožbo proti 14 obtožencem, ki so ustanovili na Spodnjem Štajerskem in v ptujski okolici pravo družbo za ponarejevanje 500 dinarskih bankovcev. Družba je bila na široko razpredena. Prvi obdolženec in nekaka tajna glava družbe, 30-4etni privatni kemik Rudolf D orna k, doma iz Sv. Pavla pri Preboldu, je bil svojčas zaposlen pri kemični tovarni v Hrastniku. Mešal in meril je različne kemikalije. Marsikateri skrit kemik se je že proslavil in postal čez noč slaven. Kdo ve, če se ne bo kdaj kaj podobnega pisalo tudi o hrastniškem kemiku. ^Dornik se je zapiral v laboratorij in začel delati na izumitvi ogledala, v katerem bi se lahko človek tudi ponoči ogledoval. Vsekakor božanska zamisel! Izumitelj je našel tudi ime za prečudni izum. Imenoval ga je »Vismagcit«. Kdo ve, kaj bi že danes pisalo časopisje o Dorniku, če bi imel fant potrpljenje, če bi zadeva hitreje napredovala in če ne bi Dornik pdpustil ter prav takrat bral v časopisju, da so v okolici Ptuja odkrili ponarejevalce denarja. Navsezadnje je tudi Dorniku bilo več za denar kakor za slavo. Odločil se je in se odpeljal v blaženo ptujsko okolico. Na Spodnjem Bregu pri Ptuju se je seznanil z delavcem Avgustom Hojnikom, ki mu je bil odslej desna roka. Dornik je razložil Hojniku, da potrebuje aparaturo, predvsem pa denar zanjo. Ima sicer pamet, nima pa denarja, a brez denarja se denarja ne da delati. Ljudje so Dornika razumeli, pošiljali so mU denar preko njegovih zastopnikov. Dornik sam je često menjaval, bivališče. Nekaj časa je stanoval pri sedlarskem mojstru Frideriku Vezjaku v Ormožu in tam »snoval in delal«, potlej je bil v Ptuju. Ko so mu postala tla v ptujski okolici prevroča, se je preselil bliže doma. Najel si je stanovanje v Fazarinčevi vili v Celju. Ves ta čas je deževal od »delničarjev« denar. Ljudje so dajali po 500, 1500 in več tisoč din. Aparature so bile drage. Dornik si je nabavil v Zagrebu še en fotografski aparat in napravil z njim 10 posnetkov. Te enobarvne kopije je kazal zainteresiranim obdolžencem, da mu ne bi očitali, kako je z bankovci. Denar je prihajal v Dornikov žep več kakor pol leta. dokler ga niso 10. oktobra aretirali. Dornik je priznal dejanje in krivdo, rekel pa je, da ni delal denarja za razpečavanje, ampak samo zato, da bi vlekel za nos družbo ter izvabljal od nje denar, Tudi Avg. Hojnik je priznal svojo krivdo. Nasprotno pa pravi sedlarski mojster, ki je prišel na zatožno klop, da ni vedel, da dela Dornik denar. Bil je prepričan, da se je prišel Dornik samo zdravit v Ormož. Pfllf p. Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri »Rapsodije«. p. Glasbena Matica v Ptuju priredi v torek, 16. maja, ob 20. uri koncert. p. Srednješolska mladina ima jutri ob 15. na sokolskem telovadišču telovadni nastop. p. Izginila sta dva odvetniška izveska. Neznani storilci so dvema odvetnikoma na Minoritskem trgu sneli s precejšnje višine napisni tabli in ju odnesli neznano kam. p. »Narodni dom« je preurejen in obnovljen. V Narodnem domu, v tej trdnjavi zavednih Slovencev že iz dobe nesvobode, so dovršena gradbena dela, ki so trajala več mesecev. Obnovljeno je pročelje, hodniki, dvorišče. Urejena je kanalizacija. Zgradili so garažo. »Narodna čitalnica« je dala prostor za balinanje. Vrtnar g. Vincekovič je strokovnjaško uredil senčnico. Dalje so tudi notranji prostori krasno preurejeni. Ptujčani so zelo veseli novo preurejenega »Narodnega doma«, saj se tukaj zbirajo skoraj vsa napredna. društva. p. Mestni svetnik dr. Zupančič Milan je podal ostavko na svoj položaj; Ob njegovem izstopu je upravni odbor sklenil, da se odvzamejo prostori »Vzajemnosti« v Veliki vojašnici. Cerkven! spor zaradi da;atev Vas Dogoše spada v skupno občino Pobrežje, vaščani pa so hočki župljaui. Zato ie župnija v Hočah zaprosila pobreško občino za cerkveni prispevek za Dogosane. Ker je občinska uprava ugovarjala temu prispevku, ki ga je odklonil tudi občinski svet na zadnji seji, se je razvil med pobreško občino in h očko župnijo cerkveni spor. Zadevo pa bo uredil cerkveno konkurenčni odbor, ki je odredil, da mora občina Pobrežje plačevati 3000 dinarjev za vzdrževanje hoč-kega nadanbfoiskega posestva. O tem bo sklepal še občinski odbor. Snc-mnit« se CMDI Majtenejše In kvalitativno najboljše hrastove In bukove Maribor PARKETE flole, vrtno in piiar-niško pohištvo Vam n a j e e n e je nudi -C©. V Melju bodo zgradili novo elektrarno V mariborski okolici, zlasti na področju košaške in pobreške občine, je še precej neelektrificiranih krajev. Zato so pričeli prizadeti krogi razmišljati, kako bi ta problem najugodneje rešili. Končno so prišli na originalno idejo, da bi zgradili v bližini Maribora na Dravi novo elektrarno. V ta namen sta pričeli košaška in pobreška občina akcijo za gradnjo takšne elektrarne na teritoriju omenjenih občin pod Meljem. Seveda bi se ta velikopotezni načrt dal uresničiti samo s pomočjo velike industrije v Melju. V tem pravcu so že pogajanja. Nova elektrarna bi dajala tok predvsem Sv. Petru in krajem na spodnjem delu košaške občine, nadalje Zrkovcem in Dogošam, ker ti dve vasi še sploh nimata elektrike, V poštev bi pri realizaciji tega načrta prišli samo oni podeželski kraji, ki glede elektrike niso pod monopolom mesta. Če bodo pogajanja uspešno zaključena in bodo prizadeti naleteli na razumevanje industrije in odločujočih oblasti, bodo pripravili potrebne načrte in pričeli z gradnjo velike in moderne elektrarne na Dravi. V ta namen bi zajezili Dravo, da bi dobili potrebni pa- dec za elektriško centralo. Načrt je velikopotezen in ga je treba vsekakor pozdraviti. Z njegovim uresničenjem bi bila v razmeroma kratkem času elektrificirana vsa daljna mariborska okolica z mnogo manjšimi stroški. Alije prav, da gre naša industrija po vodi DVE LADJI SELITA ZELENKO VO TOVARNO V EGIPT Nedavno so vsi naši listi zabeležili vest, da se tekstilna tovarna Zelenka & Co. seli iz Maribora nekam proti jugu države. Edino »Večemik« je poročal, da bo tovarna pričela obratovati v Egiptu. To sedaj potrjuje dejstvo, da je iz Sušaka nedavno odplula ladja s stroji Zelenkove tovarne v Egipt. Te dni bodo demontirali še zadnje stroje in odvažali zadnje spomine na tovarno, kjer so dolga leta stoteri delavci delali zase in za podjetje. Izvedeli smo, da bo 20. t. m. tovarna dokončno izpraznjena. Vse stvari odvažajo v Susak,. od koder iih bodo še z eno ladjo prepeljali v Egipt. Podjetje bo pričelo obratovati v Aleksandriji, kjer za to vrše že potrebne predpriprave. S selitvijo Zelenkove tovarne. je ostalo veliko število delavcev brez kruha. Maribor potrebuje osrednjo mlekarno V zgodnjih jutranjih urah se po vseh glavnih dovoznih cestah, ki vodijo v Maribor, vrste cele kolone mlekarjev, ki na ročnih vozičkih, kolesih, košarah, celo vozovih prevažajo oziroma prenašajo mleko. Da je takšen način preskrbovanja mleka vse prej ko higieničen, ni treba poudarjati. Posoda, v katerih se prevaža mleko, je večinoma v skrajno slabem stanju. Kmet, ozir. prekupčevalec mleka, ki ga na kateri koli način dostavlja konzu-mentom v Maribor, pač ne obrača pozornosti na to, da bi se inleko med potjo ne naprašilo ali onesnažilo. Pregled mleka teh mlekarjev naj bi se s strani mestnega tržnega nadzorstva poostril. Posebna pozornost pa bi se naj posvetila tudi posodi, v kateri se prevaža to mleko. Premestita vagonsko tehtnico Z bližajočo se novo sezono izvoza, ki je na postaji Maribor v jesenskih mesecih rekorden, ponovno stopa v ospredje vprašanje premestitve vagonske tehtnice s tako zvanega dvanajstega na strankarske tire. Mnogo je bilo v minuli sezoni zabavljanja na račun žel. uprave vsled va-gonskega tehtanja vozovnega tovora, kar je bilo zvezano z izgubo časa, ki je v sezoni izvoza tako dragocen, želeti je, da bo žel. uprava upoštevala težkoče ter premestila tehtnico na strankarske tire. pri vsem tem pa znova stopa v ospredje vprašanje centralne mariborske mlekarne, ki naj bi omogočila dobavo sve- žega, higieničnega iu zdravega mleka. Občinska uprava naj bi za ustanovitev te tako važne gospodarske ustanove posvetila več pozornosti ter jo realizirala po možnosti'v objeTctih nove mariborske tržnice. REMEC Duplica pri Kamniku Moški! za adravlienie spolnih slabosti seksualne Impotence, za spolno Slabost ter za okrepitev funkcij spolnih žlez poskusite hormonske neškodljive „HORMO - SEKS" pilule Dobivajo se v vseh lekarnah, 30 pilul din 34.—, 100 pilul din 217.—, 300 pilul din 560.—. Zahtevajte le originalne »Hor-mo Seks« pilule, ki so na škatlici zunaj opremljene z zaščitno znamkico. Po pošti razpošilja diskretno: LEKARNA BAHOVEC, LJUBLJANA. — Glavno skladišče: Farm, kem. laboratorij »VIS-VIT«, Zagreb, Langov trg št. 3. Ogl. reg. S. br. 1990-35 Živahna gradbena sezona v okolici m. Iz sodne službe. Za zvaničnike pri okrožnem sodišču so 'brli imenovani dnev-ničarji Milan Podlesnik, Jože Skuk in Stanko Golob. m. Policijska vest. Policijski pripravnik pri predstojništvu mestne policije Kazimir Kukovič je premeščen k policijski upravi v Ljubljani. m. Mladinski koncert v parku. Na praznik, 18. t m., bo od 11.—12. v primeru lepega vremena mladinski koncert v parku. Nastopili bodo mah harmonikarji ter mladinska zbora 2. dekliške in 1. deške meščanske šole. Vstopnino bo pobiralo Podporno društvo za revne učence. m. Slovensko obrtno društvo v Mariboru priredi v četrtek, 18. maja, ob 20. v mali dvorani Narodnega doma družabni večer v čast 60-letnice g. Sojča in 40-letnfcce obstoja knjiigoveškega podjetja g. Vah tar ja. m. Delo dobi takoj 15 samostojnih pre-dftk za predenje bombaža. Javiti se je pri Borzi dela, Maribor. m. Poletni vozni red za avtobusne proge bo stopil v veljavo 15. t. m. Mestni avtobusni promet ima to poletje po večini isti vozni red, kakor preteklo poletje. Na progi 1 prične voziti prvi avtobus ob 6.15 in se vrši promet vsake četrt ure, tako da gre zadnji avtobus od kolodvora zvečer ob 20.30. Na Mariborski otok bo promet od 15. t. m. dalje, in fiioer le ob lepem vremenu. Na Tezno in Letos je opažati v mariborski okolici izredno živahno gradbeno gibanje. Med vsemi okoliškimi kraji gotovo prednjači Limbuš, kjer se gradita kar dve koloniji stanovanjskih hišic. Seveda je k temu mnogo pripomogel tujski promet, ki se v Limbušu vedno lepše razvija. Zelo živahna gradbena delavnost je tudi na Pobrežju, kjer je trenutno v gradnji nad 30 novih poslopij. Mnogo sveta.se parcelira zlasti na Pobrežju in Teznem, kjer tudi gradijo okoli 20 novrh hiš. V tako zvani Pobrežje je dodana popoldne po ena vožnja. V Pekre vozi zadnji avtobus ob nedeljah in praznikih z Glavnega trga ob 20. uri. Na Pohorje se vrši promet vsako nedeljo in praznik z odhodom z Glavnega trga ob 6.30 in 17.30. K Sv. Martinu vozi večerni avtobus ob nedeljah m praznikih z Glavnega trga ob 19. Ob sobotah, nedeljah in praznikih bo vozil na Tezno ob 19.52 Še en avtobus do PuJka. m. Mariborski novinarski klub. V ponedeljek ob 18. bo v posebni 90bi kavarne »Bristol« letni zbor Mariborskega novinarskega kluba, člani se pozivajo, da se udeleže zbora polnoštevilno. m. Pobreški posestnik g. Anton Žnider praznuje danes 8(Hetnioo v krogu svojih otrok in zetov gg. Neinvirtha, Miklauži-na, Urbana, inž. Rerthoferja, Muhiča in družine Ferk. m. Nesreča pri delu. Prste je zmečkalo na obeh rokah 15-letnemu knjigo ve škemu delavcu Milanu Majerju iz Maistrove ulice. m. Na petkovi raciji je policija aretirala zaradi beračenja 28 oseb obojega spola. * »Varstvo zdravim — bolnim pomoč!« je geslo letošnjega p roti tube rku-1 o z n e g a tedna, ki bo v času od 4. do 15. junija t. 1. Predpriprave za čim večji gmotni in moralni uspeh tedna so v polnem teku. Agilna mariborska Protl-tuberkulozna liga bo tudi v tem letu storila vse, da bo letošnji teden dosegel Čim častnejši uspeh. V zvezi s predpripravami za teden sklicuje naša liga večji sestanek naše javnosti, ki bo v petek, 19. t. m., ob 18. uri v dvorani OUZD (1. nadstropje). Sestanka se bodo udeležili tovarnarji, trgovci, delavci, obrtniki, duhovščina, gostilničarji, učiteljstvo, hišni posestniki, skavti, najemniki, skratka vsi, ki jim je na srcu, da bo borba proti tuberkulozi, tej strašni morilki našega ljudstva, rodila čimpreje zaželene uspehe. * Idealna kavarna v parku je cenj. občinstvu na razpolago. mariborski »Abesiniji« vstajajo nove hišice kakor gobe po dežju. Seveda so te hišice zelo primitivne, ker jih grade večinoma siromašni delavci, ki so sl .s pritr-govanjem najnujnejših stvari prihranili toliko, da ši ustvarijo lastno streho. Lepo tudi napredujeta parcelacija in regulacija Device Marije v Brezju. Mnogo se gradi tudi v Studencih, tako da smo lahko z letošnjo gradbeno sezono spričo razburljivih dogodkov v svetu zelo zadovoljni. * Zaščita pred napadi Iz zraka. Kakor v vseh drugih naprednih državah, tako se tudi prebivalstva naše kraljevine pripravlja za eventualno potrebno zaščito pred napadi iz zraka. Pripravljalna dela vrše razne organizacije, zlasti tudi društvo Rdečega križa. Kdor se morda zanima za nabavo plinskih mask, se naj obme do naše krajevne organizacije Rdečega križa (sresko načelstvo, 2. nadstropje, levo), kjer bo dobil potrebna navodila. * Pavešlč, Kamnica. Vsako nedeljo in praznik odojki in jagnje na ražnju. Prima vino in Tšcheligijevo pivo. * Gg. trgovci In gostilničarji se naprošajo, da razobesijo v svojih izložbenih oknih ozir. lokalih kartone in plakate, ki so jih prejeli od Rdečega križa v svrho propagande za veliko tombolo v nedeljo, 4. junija t. 1. * Ni naša krivda, da izide »Toti Ost« šele v ponedeljek, 15. maja, proti večeru. * Za koncert Akademskega pevskega zbora, ki bo drevi, dobite vstopnice še eno uro pred začetkom konoerta pri večerni blagajni. Občinstvo naprošamo, da zasede dvorano točno do 'napovedane ure. Otroški vozički prltpell. najnovejši modeli, najceneje Oglejte si izložbo pri »Obnova f. Novak, Jurčičeva 6 * Mestna strelska družina Maribor naznanja vsem članom in^ prijateljem viteškega športa, da se vrši otvoritev strelišča v četrtek, 18. maja, in ne 14. maja, kakor je bilo prvotno sklenjeno in sicer iz tehničnih vzrokov. 4 Kolodvorska brivnica odprta tudi ob nedeljah in praznikih do 14. ure. 4 Strelska družina Pobrežje poziva članstvo, naj se polnoštevilno udeleži otvoritvenega streljanja v nedeljo, 14. t. m. Istočasno obveščamo, da se vrši sobno streljanje še do nadaljnjega vsako soboto in nedeljo dopoldne na letnem telovadišču Sokola. * Delavska godba tovarne Ehrlich priredi vrtno veselico dne 14. V. 1939 v gostilni »Mesto Maribor«, Tržaška cesta. Vstop prost. Odbor. 4 »Jadran«! Slavnostni koncert v soboto, 20. t. m., bo v Sokolskem domu. Nabavite si vstopnice pravočasno. * Nepreklicno le do ponedeljka, 15. L m., se sprejemajo prijave za izlet v Postojno z izletniškim vlakom »Putnika«. Vse le din 150.—. 4 Na konjske dirke v Ljutomer (Cvenj bo v slučaju zadostnega Števila prijav vozil poseben avtokar »Putnika« 14. t. m. Cena din 54.—. Odhod ob 9. uri s Trga svobode. Takojšnje prijave pri »Putni-ku«. * Opozorilo prebivalstvu. Vjako nedeljo posluje pod okriljem društva »Šola in dom« v knjižnici Pedagoške centrale Koroščeva ul. (Državno učiteljišče) od 10. do 12. ure dopoldne vzgojna svetovalnica, ki nudi po strokovnjakih pomoč pri onih otrocih, kojih vzgoja je iz ka-koršnega koli vzroka težavna. — Društvo »Šola in dom« v Mariboru. m. Nočna lekarniška služba: lekarn? pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25r85; lekan na pri sv. Roku, vogal Meljske in Alek sandrove ceste, tel. 25-32. Kino * Grajski kino. Danes »Donavske melodije«. Veselje, smeh, humor, lepi pokrajinski posnetku Georg Aleksander, Greti Theimer. 4 Esplanade kino. »Pesem sreče« 2 mlado umetnico Deanno D u r b i n, znano iz filma »Ona in njenih lOCf«. Film prekrasne glasbe in petja. Višek glasbenega užitka. 4 Union kino. Do vključno torka veliki senzacionalni pustolovni film »Mr. Moto« (Zmaj Azije) z znanim Peter Lorre. 4 Zvočni kino Pobrežje, 13. in 14. maja »Metropoliten« z Lavrence Tibbett. Marlborako gladallšia Sobota, ob 20.: »Potopljeni svet«. Red C. Zadnjič. Nedelja, ob 20.: »Prodana nevesta«. Gostovanje gdč. Pavle Udovičeve. Zadnjič. Ponedeljek: Zaprto. Torek, ob 20., »Hollywood«. Red B. Ljubitelji operne glasbe se opozarjajo, da se jutri z gostovanjem gdč. Pavle Udovičeve v »Prodani nevsti« za letošnjo sezono mariborska opeTa zaključi. Blagovna poročila Na novosadski borzi je vse neizpreme* njeno. Promet .srednji. Radio Sobota, 13. maja Ljubljana: 17 otroška ura, 18 koncert Radijskega orkestra, 20,30 prenos gala predstave iz Florence: opera „ViljemTeH“, Beograd: 20 prenos iz Valjeva. — Zagreb: 20 prenos. — Sofija: 19,30 pevski koncert. Beromttnster: 20 švicarske narodne pesmi. Strasbourg: 20,30 simfonični koncert. Nedelja, 14. maja Ljubljana: 8 jutranji koncert Radijske* ga orkestra, 10,15 Akademski kvintet li plošče, 11,30 nedeljski koncert Radijskega orkestra, 13,20 ruske ciganske pesmi, 17,30 vojaški orkester, 21,15 koncert lahke glas* be. — Beograd: 12 zabavni konoert, J7,45 narodne pesmi guslarjev, 20 večer narod* nih pesmi ob spremljevanju Radijskega orkestra, 21,15 prenos evropskega koncerta iz Rige. — Zagreb: 18 otroška ura, 20 odlomki iz opere ..Nikola Subič Zrinjski"; Sofija: 20 vokalni koncert Ane TodorovCj 20,55 operetni odlomki. — Firenea: 15 Rossinijev „Viljem Tell' (prenos s festivala); Leipzig: 20,15 Poharjeva opereta „Paga= nirii". — Lyon: 20,05 poročila v hrvaščini, 20,30 prenos iz Palais Chaillol. — Parisi 17 ruski vokalni ansambl Prekmurje Prireditve v okviru .Prekmurskega tedna* V torek, 9. maja, je bil v lovski sobi restavracije g. Benka sestanek zastopnikov odbora »Prekmurskega tedna«, Sokola in članov eksekutive Meddruštvenega odbora. Namen sestanka je bila dokončna uvrstitev vseh važnejših manifestacij in prireditev, ki se bodo vršile v okviru »Prekmurskega tedna«. Sestanek je vodil soboški župan in preds. odbora »Prekmurskega tedna« g. Hart-n e r. Po daljši diskusiji je bil sprejet predlog župana g. Hartnerja, ki naj odstrani medsebojno konkurenco raznih prireditev. Med prireditvami je vedno primeren presledek, tako da se jih bo moglo udeležiti vse občinstvo. Po tem načrtu so določene prireditve v sledečem vrstnem redu: 1. Oficielna otvoritev »Prekmurskega tedna« bo v soboto 17. junija, ob 10. uri dopoldne. 2. V soboto popoldne bo konferenca vseh slovenskih trgovskih združenj, ki bo trajala ves popoldan. 3. V soboto zvečer od 7.—9. ure bo Sokolska akademija. 4. Ob 9. uri zvečer družabni večer trgovskega kongresa. V nedeljo bodo vse trgovine zaprte. Nedeljski spored obsega: 5. Ob šestih zjutraj budnica. 6. Trgovski kongres od pol 9. do pol 11. ure. Istočasno se vrše tudi sokolske vaje na telovadišču. 7. Slavnostna otvoritev Trgovskega doma ob pol 11. uri. 8. Ob pol dvanajstih bo velika povorka Sokolov in drugih organizacij, ki se zaključi pred spomenikom. 9. Točno opoldne bo odkritje spomenika prekmurskim književnikom, kateri bo zgrajen iz sredstev, ki jih zbira Meddruštveni odbor. 10. Popoldne bo sokolski nastop na stadionu SK Mure, ki bo zaključen z ljudsko veselico. Med tednom bodo večerne prireditve: 11. V torek Župančičeva »Veronika Desenlška« na dvorišču soboškega gradu. Režira prof. Potokar. Igrajo soboški igralci. Začetek predstave ob 9. zvečeT. 12. v četrtek bo manifestacijska prireditev Meddruštvenega odbora kulturnega in narodno-obrambnega značaja. Natančen spored bo še določil Meddr. odbor sam. 13. Sobotni večer je večer vseh biv- ših »prišlekov«, uradnikov, ki so nekdaj službovali po Prekmurju. Z njim v zvezi je tudi poseben kulturni in zabavni program, ki ga bodo predvajali nekateri »bivši prišleki*« sami. 14. V soboto popoldne bodo v kopališču plavalne tekme. Zadnja nedelja: 15. Ob 6. zjutraj budnica z aeroplani. 16. Ob pol 8. uri zbor gasilcev v parku. Nato 17. ob 8. služba božja v vseh cerkvah. 18. Ob 9. uri otvoritev živinorejske razstave. 19. Gasilske vaje bodo od 11.—*/si. ure. 20. Popoldne od pol 3. do 5. ure bo velik aeromiting, pri katerem bodo sodelovala vojaška in civilna motoma letrla ter tudi brezmotorna letala (avtovlek). 21. »Prekmurski teden« bo zaključen v poned. 26. junija. Poleg navedenih prireditev bo med tednom še več stanovskih manifestacij (obrtniki, učitelji), precejšnje število Zjuiraj za lepoio - za zdravje! Zato zjutraj, zlasti pa zvečer ^XAL0D0NT PROTI ZOBNEMU KAMNU borske sok. župe 18. junija bodo vozili posebni vlaki. Udeležijo se ga tudi edi-nice iz varaždinske župe. — Stanovanjski in gostinski odsek »Prekmur. tedna« pripravljata vse potrebno za veliko število obiskovalcev Sobote med »tednom«. Številni odseki pripravljajo še vrsto razstav (kmetijskih, socialno-higijenskih, ekskurzij in pod. Za trgovski kongres je j slikarskih, knjižnih itd.), ki naj prikažejo predvidenih okrog 1000 udeležencev iz razvoj Prekmurja v zadnjih 20 letih ter raznih krajev Slovenije. Na zlet mari- • pokažejo boljša pota v bodočnost. Lendavska tovarna se je preselila Lendavsko delavstvo je prizadela selitev pletilnice Blau in Bartoš, ki je prenesla ves svoj obrat v Karlovec. Doslej Prekmurje še podobne selitve ni poznalo. Vse tvornice v Prekmurju so dobro uspevale. Ugoden in dobičkanosen razvoj je temeljil na izredno ceneni delovni sili, popolnoma neorganizirani. S tem so mogle uspešno konkurirati tovarnam v starejših industrijskih centrih z mnogo večjimi socialnimi dajatvami, višjimi mezdami ter organiziranim delavstvom. V to vrsto prekmurskih podjetij je spadala tudi tvornica Blau in Bartoš, katere osnovni kapital je bil nabran v manufakturni trgovini, osnovani že 1. 1904. v Lendavi. L. 1927. je tvrdka začela izdelovati pletenine z enim strojem in 3 delavkami. V nekaj letih je nastalo moderno podjetje, ki je zaposlovalo okrog 160 delavk in delavcev. Kaj je napotilo lastništvo tvornice k preselitvi, nam ni znano. Gospodarski razlogi to niso mogli biti, saj bo radi zgoraj navedenega v Karlovcu konkurenca gotovo težja. So vplivali razni zunanji dogodki in tendenčne vesti? Lastniki podjetja so Židje, ki so sedaj svoj v Lendavi nabrani kapital odselili iz Prekmurja v hrvatsko mesto. Upajmo, da podobnih preselitev tudi v Lendavi ne bo več in da bodo merodajni poizkušali od-pomoči prizadetemu delavstvu. Med tednom Materinski dan. Podružnica »Kola jugosl. sester« je priredila v soboto 6. maja zvečer v Sokolskem domu v Soboti proslavo materinskega dne. Večer je vsestransko lepo uspel. Med udeleženci je bilo posebno mnogo mladine. Sodeloval je mladinski pevski zbor ljudske šole pod vodstvom g. Bračka, komorni trio pod vodstvom g. prof. U. Justina, solistka gdč. Golobova in kot pianist sodnik g. Grm. Razglasne deske. Ker je prej običajno bobnanje ustavljeno, je občina Murska Sobota uvedla razglasne deske, ki jih je namestila na najbolj prometnih križiščih. 501etnica dekana Krantza. V sredo 10. maja je obhajal 50Ietnico rojstva župnik in dekan na Tišini g. Jožef K r a n t z. Jubilant je po poreklu gradiščanski Hrvat, rojen v čajti na Gradiščanskem, šole je pohajal na Madžarskem. V Prekmurju je bil že dolgo pred prevratom ter je kaplanoval v Beltincih in v Soboti. Od leta 1922. je župnik na Tišini. Po smrti pokojnega Slepca je postal dekan. G. Krantz se je kmalu naučil slovenščine ter vstopil v krog prekmurske duhovščine, ki se je tudi v prekmurskem javnem življenju mnogo udejstvovala. Delo v tujini. Za sezonske izseljence v Nemčiji je bila določena kvota 6500 delavcev, ki je že popolnoma izčrpana ter ne bo nanovo najet nobeden delavec več za sezonsko delo v Nemčiji. Zadnje čase se vrši samo najemanje stalnih delavcev in delavk, ki bodo zaposleni večinoma na manjših in srednjih nemških posestvih. Kvota za stalne delavce je določena na 2500 os.b. Gradbena dela. Dela na prostoru »Prekmurskega tedna« so že v teku. Gradijo že lesene paviljone za razstavne in zabavne prostore. Delo je prevzelo gradbeno podjetje g. i rake. — Kopališče je že pripravljeno za novo kopalno sezono ter bo kmalu odprto. Novi mostovi po Prekmurju. Gradili se bodo v Prekmurju novi mostovi in sicer čez Krko v šalovcih in čez Lendavo v Pertoči. Oba mostova bo zgradil sreski cestni odbor. Novi železobetonski most v Martjancih je že izročen prometu. Proračun Sobote odobren. Banovina je potrdila proračun občine Murska Sobota za 1. 1939-40. Dohodki in izdatki proračuna znašajo 2,289.743. Stroški predvidenih gradbenih del znašajo 356.000 din, pri čemer ni vštet kuluk. Za odplačevanje anuitet upnikom je določenih 459.373 din. Akcija za elektrifikacijo Puconec. Puconci do danes še kljub bližini Murske Sobote niso priključeni na električni vod. Odkar je elektrificirana Sobota, se je vršilo že tudi nekai poizkusov, da bi napeljali električni tok tudi v Puconce. Izdelani so bili tudi razni predlogi, po katerih naj bi se ta zamisel realizirala. Vendar do uresničitve ni prišlo. Večje industrije kraj nima. Ima parno opekarno in mlin. Zadnje čase se poizkuša zainteresirati za nov poizkus elektrifikacije Puconec v zvezi s snujočo se novo opekarno, želeti bi bilo, da Puconci vendar enkrat v resnici dobijo elektriko, kar bi ta napreden kraj še bolj dvignilo. Obenem z elektrifikacijo Puconec bi se pa moralo rešiti to vprašanje tudi v korist drugih občin v soseščini in bližnjem Goričkem, kar gotovo ni neizvedljivo, če se odzovejo vsi interesenti ter pomagajo še javni faktorji. Smisel njegovega življenja Franc Jeza. »Poroka. Jutri se bosta poročila gdč. Majda Dvornikova, učiteljica, doma iz ugledne narodne družine, in g. inž. Janez Omajen, sin znanega veletrgovca našega mesta, čestitamo!« Tine Hostnik, stud. med., si je podprl glavo s pestmi in se zastrmel v dnevnik, ki je ležal razprostrt pred njim na mizi. Novica v obliki kratke notice, na kateri je bi! obvisel njegov pogled, ni bila prav za prav zanj nikaka novica več. Vendar jnu je zašumelo v ušesih, kakor da ga je nekdo silno in iznenada udaril od zadaj s pestjo po glavi. »Tako, jutri se torej Majda poroči,« si je dejal na glas. Pri tem je imel občutek, kakor da to sploh ni njegov glas in da prihaja od nekod iz velike daljave. Nehote se je ozrl naokoli, in tedaj se mu je tudi ta njegova dijaška soba zazdela naenkrat čisto tuja, kakor da je ni še nikoli videl. Skoro z začudenjem se je oziral po njej. Vse je bilo tako kakor navadno, in vendar drugače. Njegov odnos do vsega se je nenadoma izpremenil, kakor da bi mu bil kdo zamenjal oči. Počasi je romal z očmi od predmeta do predmeta in se na tihem čudil, zakaj jih je bil do tega trenutka gledal drugače,' kakršni so. Začuti! je gnus do vsega, celo do knjig in papirjev, ki so bili nakopičeni v visokih, neurejenih kupih na mizi. Vse se mu je zazdelo v tem trenutku nenadoma klavrno in smešno brezpomembno. Vse stvari je vide! zdai nenavadno ostro in plastično: kakor da bi bile osvetljene od neke posebne svetlobe, od nekih tajinstvenih žarkov, o katerih še ni nikoli ničesar slišal. Poznal je ta občutek. Prvič se ga je polotil, ko je nekoč v šestem razredu gimnazije padel pri ponavljalnem izpitu iz matematike, četudi se ni tega niti najmanj nadejal. Od takrat je doživljal ta občutek vedno, kadar ga je zadela kakšna nesreča, katera onih, ki so oblikovale njegovo življenje. Bil je nekako omamljen, kot bi bil pijan, ali pa omoten od udarca po glavi. Misli so mu bile težke in počasne. Nenadoma se mu je zazdelo, da je neprodir-na zavesa zagrnila njegov spomin na pretekle dogodke. Ko se je skušal spomniti česa iz svojega življenja, se mu je zazdelo čudno neresnično in nejasno, kakor da bi to ne bil njegov doživljaj, ampak bi bil le nekje in samo mimogrede bral o njem. Ob tem nenadnem občutku se je nehote nasmehnil, njegov smehljaj pa je bil žalosten in bolesten. Edino, česar se je zdaj jasno spominjal, so bili njegovi doživljaji z Majdo. Zaprl je oči in vse je spet zaživelo pred njim, kakor ožarjeno od onih tajinstvenih žarkov, ki so mu nenadoma prikazali predmete v sobi drugačne, kakor jih je gledal doslej. Zagledal je spet krive, romantične ulice starega, tihega mesta ob Dravi, na katerih jo je bil prvikrat srečal in poslej še tolikokrat. Neštetokrat je nalašč pohajkoval po ulicah, samo da bi jo srečal. In bil je srečen, če jo je lahko mimogrede pozdravil, ali če je samo od daleč ugledal barvo njenega plašča in srebrno-zlati lesk njenih las. Videl >jo je spet kakor jo je bil srečal sredi zlatega poletnega dopoldneva na dravskem mostu, v rožnati, tenki, rdeči poletni obleki. Njeni gladki, plavi lasje so bili nekoliko raz-mršeni od hladnega, lahnega vetra, ki le vel od severovzhoda, sem od Slovenskih goric, in ki se je malce nagajivo in poredno igral z njenim krilom ter ga ji ovijal okrog kolen, da se je včasih za trenutek zablestel izpod njega košček snežno- bele kože nad njenimi vitkimi, golimi, zagorelimi meči... S pestmi na očeh je slonel na mizi, toda njena slika je jasno in živo lebdela pred njegovimi očmi, ožarjena od zlatega junijskega sonca, pa lahka, svetla in ljubka... In ko je odprl oči ter se zavedel, da postane ona še danes žena nekoga drugega, je zastokal od dušne bolečine, ki je prehajala že kar v telesno. Kakšen smisel naj ima zdaj še njegovo življenje? Brez nje mu je bilo vse le še ena sama dolgočasna, pusta brezpomembnost, katere se je bilo najbolje čimpreje odkrižati... Vzel je iz miznice pištolo in jo vtaknil v žep. Vedel je, da je nabita. Ko je hotel predal spet zakleniti, mu je padel pogled na mal sveženj pisem, prevezanih s trakom. To so bila njena pisma. Zadnjega, v katerem mu je sporočila, da je vsega konec, je nosil še v žepu ... Ko je začutil v nosnicah lahek, fin parfum, ki j’e prihajal od pisem in ki ga je tako zelo spominjal nanjo, ga je prevzelo brezupno hrepenenje po njej, po njeni bližini, po toplem zvoku njenega glasu... Obšla ga je silna želja, da bi se z nekom spopadel zanjo, da bi si jo priboril nazaj. Pa vedel je, da se ne da nič več storiti, razen tistega, kar je nameraval... Naglo je odšel iz sobe. V bližini mesta je vedel za skrit, osamljen gozdič. Ko je korakal po ulicah, je imel občutek, da vidi ljudem v duše. Bilo mu je, kakor da ima vse liudi in ves svet pod velikanskim drobnogledom, nad katerim sloni in s hladno objektivnostjo ter z lahnim studom v duši opazuje življenje v njem. Naglo je korakal, kakor da se mu mudi ubežati življenju, in kmalu se je znašel v predmestju. Nenadoma se je napolnila cesta z ljudmi. Trudne, molčeče, po znoju dišeče grupe delavcev in delavk so pri- hajale mimo njega. Tovarniške sirene so tulile. Bilo je zvečer in delavci so odhajali z dela. Električne luči nad cesto so že gorele in v njihovi bledi svetlobi so se zdele izmučene postave še bolj upognjene in lica še bolj izžeta. V svoji trudni neokretnosti so se zadevali obenj in ga pehali s komolci. Tu pa tam je ujel kako besedo iz njihovih redkobesednih, odsekanih pogovorov. Govorila je o delu in boju za obstanek. Zdelo se mu je, da je v eni sami teh neizbranih, v surovem narečju izgovorjenih besed več vsebine kakor v marsikaterem izmed debelih romanov, ki jih je bil že prebral. Začutil je v sebi globoko ljubezen do vseh teh ljudi v umazanih delavskih oblekah. Saj se je tudi sam rodil iz tega delavskega rodu. »Oprosti, tovariš!« se mu je oprostil mlad delavec, ko se je mimogrede zadel ob njegovo ramo. Tedaj mu je bilo, kakor da se jp zavedel iz globoke pijanosti. Da, tovariš jc tem ljudem, eden izmed njih. Zavest, da spada v občestvo teh ljudi, mu je presunila dušo. Misel na samomor se mu je zazdela strahopetnost in skoro nezavedno je vzel roko iz žepat v katerem je imel pištolo. Nenadoma je odkril pravi smisel svojega življenja. Ta smisel njegovega življenja ni sreča, ampak boj. Boi za pravico teh delavcev, mož in žena, katerih tovariš je. Boj zn svobodo ter rast svojega naroda. Ako mu jo usojeno pasti, bo padel v boju, ne pa od lastne krogle, življenje brez Majde bo težko, toda prazno ne bo. Vedel je, da ne bo mogel nikoli več ljubiti kakšne ženske tako, kakor je ljubil Majdo, toda končno se da tudi brez ljubezni živeti. Kdor sc hoče boriti, se ne sme ustavljati ob ljubezni. Odločno je stisnil zobe in se vrnil v svojo sobo. Našajuas Slovenski izobraženec in naša vas Pravi izobraženec lahko zraste le v tesni povezanosti s podeželskim ljudstvom Hrvat Rudoli Bičanič je v svojem delu »Kako živi narod« napisal nekaj ostrih ugotovitev na račun hrvatske inteligence m hrvatske »gospode« sploh. Posebno ji zame rja, da pozna vse mogoče kulturne struje Dunaja ali Pariza, politične probleme Anglije, Francije, Dalnjega vzhoda, ne pozna po problemov, ki tlačijo življenje vasi v njeni neposredni okolici. »Tudi sedaj, ko je najbolj nacionalistična, je naša inteligenca to samo tormalno ne pa tudi stvarno. Socialna ie samo v doktrini in abstrakcijah ter zna le malo o resničnem narodnem življenju, o katerem ima pogosto napačne pojme. Vas slika tako, kot je bila nekdaj, ali kakor komu ugaja. Premalo pozornost posveča posameznim pojavom in težavam naroda, ne veže jih v celoto. Kritika Hrvata Bičaniča velja tudi za miselnost velike večine naše inteligence, prav posebno glede njenega odnosa do vasi in njenih problemov v polpretekli dobi. Večma slovenske inteligence Drihaja z dežele. Tudi »mestna aristo-kraoija« je z deželo v bližnjem sorodstvu. Slovenski inteligent se ie v šolah in službi odtujil svoji vasi. Ves šolski sistem, ki mu je dolgo dobo gnetel in oblikoval preprosto kmetsko dušo, ga je prevzgojil in odmaknil od vaške stvarnosti. Da je bilo tako v cesarski Avstriji, ni čudno. Sedanje šole bi pa morale vzgajati mladino v prvi vrsti za delo med vaškim ljudstvom, ne pa vzgajati iz kmet skih sinov lažimeščanske birokrate. Samo tako bi bile v resnici narodne. Škodljivo je bilo predvsem idealiziranje kmeta i;i vasi, ki mu je rodno sredino vedno bolj odmikalo in vzbujalo napačne predstave o njegovi dolžnosti do rodne sredine. Samo tako je mogoče razlagati čudne predstave šolanih kmetskih sinov o vasi in njenih potrebah ter o njihovem idealu patriarhalne vasi, ki je že davno več ni. To miselnost je podpiral tudi od kmetskega življenja in bojev odmaknjen poklic, ki je v časih gospodarske konjunkture ustvarjal med intelektualci prepričanje. da so kasta zase, ki lahko živi svoje, posebno od preprostih množic ločeno življenje. Za ljudstvo stori dovolj, če izvršuje svoj poklic. Izven uradnih ur pa hoče imeti mir. V kolikor so se bavili inteligenti z ljudstvom, so bili skoraj do-malega zgolj politični agitatorji. Radi usodne razdvojenosti slovenske »gosposke« politike so zanašali medsebojno nestrpnost tudi ha vas. Tako je postal tudi slovenski inteligent skoraj redno le agitator za to ali ono stranko, ne pa zanesljiv svetovalec, ki bi radi svojega večjega poznavanja svetovnih prilik in narodne pretklosti svetoval vasi in jo prežel z narodnimi ideali s katerimi je bil njen boj vedno združen. Usodna odmaknjenosti od vasi in njenih problemov, je slovenskemu inteligentu preprečevala, da bi dojel v celoti pomen vzročne zveze propadanja vasi z usodnimi prevrati v svetovnem gospodarstvu, v nezdravih okoliščinah, ki so ovirale svobodno rast slovenske narodne celokupnosti, v javni brezbrižnosti za likvidacijo škodljivih ostankov fevdalne preteklosti. Težka gospodarska kriza je mnoge usodne napake šolske in poklicne vzgoje popravila. Posebno mlajši rod je začutil usodno povezanost slovenskega inteli-genta z bodočnostjo slovenske vasi. Zanimanje za kmeta in vaške probleme je začelo rasti. Dobili smo mnogo študij in statistik, pri katerih je najvneteje sodelovala mladina. Razplet medsebojnih odnosov narodnih skupnosti v okviru naše države in posebno težak položaj v kate- rega je zašel naš narod v zvezi z razvo* jem merodajnih prilik, so dejstva, ki nevarnost odmaknenosti slovenskega inteli« genta od vasi in preprostih množic za narodno bodočnost in s tem tudi za bodočnost inteligence še povečujejo. Za zdravo bodočnost naroda in tudi za ohranitev najrazličnejših tekovin. je nujno, da se zopet približa slovenski vasi in preprostemu ljudstvu. Spoznavati bo moral njegovo življenje in vaško stvarnost. Nujno pa je treba rešiti mladino težkih napak očetov, pri čemer morajo pomagati šola in mladinske organizacije. Mladinska delovna taborišča na vaseh in zbiranje statistik in pod. gotovo zaslužijo, da jih javnost podpre. Iz takih prizadevanj bo zrasla narodna inteligenca, ki bo tako ime v tesni skupnosti z vaškimi in delovnimi množicami sploh v polni meri zaslužila. -ič. Nekaj nasvetov domačim vrtnarjem Pogoji za novo rast ali klitja so toplota (svetloba), vlaga in zrak, ki pa morajo biti zastopani v pravem razmerju, to je, da ne sme biti nobenega preveč ali premalo, sicer rast zastane ali celo preneha. Zastoj opazimo v žimi, ko je vlage in zraka v zemlji dovolj, manjka pa toplota. Glede toplote in vlage je človek pretežno brez ihoči, pač pa more mnogo storiti za dovajanje zraka, kar vrši z rahljanjem, (oranjem, kopanjem). Vse premalo poznamo in uvažujemo pomen zraka pri razvoju rastli. Zrak (kisik) je neumoren delavec, ki neprestano drobi, melje ali razkraja. Spoji se s sestavinami kamenin, in jih razvezuje v majhne drobce ter naposled v prah ali prst. Ta se pod vplivom toplote in vlage spreminja v t> koče stanje ali v hranine (radilne snovi), ki jih korenine srkajo. Rahljanje je zlasti potrebno težki ilnati zemlji, kar pa je toliko več vredo, če je to izvršeno pred ali med mrazom. Voda v zmrzlem stanju (srez, led) se razširi in tako zemljo drobi. Učinek takega rahljanja sc stopnjuje, če zemljo pokrije sneg ali »gnoj siromašnih«. Izkušnje namreč kažejo, da zemlja, ki je bila čez zimo dobro zasnežena, bolje rodi. To je nedvomno res, ker sneg da zemlji dve za rast pomembni prvini:'.ogljik in dušik. Zelo je cenjen dušik, ki ga je v zemlji na splošno premalo, a je neobhod-no potrebna rastlinska hrana. Na kratko bi mogli našteti tele ugodnosti globoko zrahljene zemlje: 1. V globoko obdelano zemljo imajo dostop zrak, voda in gorkota, ki so potrebni rastlinskemu razvoju. Zato se zemlja hitreje razkraja in izgotavlja potrebne redilne snovi. 2. Globoko obdelovanje obvaruje zemljo suše, a tudi preobile vlage. To si moremo razlagati s pivnim papirjem ali koščkom | sladkorja. Če vtaknemo spodnji konec v uživajo takoj ugodnost in dobroto nezgodnega zavarovanja 10.000 din čim prejme uprava »Večernika« po položnici na ček. rač. št. 11.409 naročnino od njih vsaj za en mesec naprej. »Večernik« stane po pošti prejeman 14 din na mesec. UPRAVA »VECERN1KA«. kakšno barvno tekočine, opazimo, da se tekočina dviga nad mesto, do katerega je bil pivnik ali sladkor v tekočini. Prav tako namaka ali se pomika voda iz spodnjih zlasti navzgor. Cim bolj gosto luknjičeva (zrahljana) je zemlja, tem bolj pronica navzgor. Z rahljanjem zatiramo raznovrsten mrčes, ki ga vržemo na vrh in tako izpostavimo mrazu. Kjer koli je mogoče, naj se rahlja pred pomladjo. Letošnja zima je za to ugodna in kdor to stori, vrši kOristtto delo. UNIČEVANJE RIB V DRAVINJI. Dravinja je mala pohorska in haloška reka. ki izvira pod Pohorjem. V njej je zelo mnogo rib. Na spo-mlad, ko nastopi čas drstenja, prihajajo celi vlaki rib iz Drave po Dravinji navzgor. Iz tovarne strojil v Majšperku prihajajo strupeni odpadki, ki so prava kuga za ribji zarod. Očividci zatrjujejo, da ta odtok s strupenimi odpadki povzroča leto za letoni za časa drstenja neprecenljivo škodo. Uničenih je seveda največ samic. Zato bi bilo priporočljivo, da se tudi na Dravinji nzvaja-jo določbe ribiškega zakona, po Jkaternn je zabranjeno izločevati strupene odpadke v vode, kjer so ribe. m. Zagrebčan z ukradenimi tisočaki ‘Mariborska policija je prijela 17-letnega mesarskega vajenca Kazimira G. Iz Zagreba, ki je svojemu mojstru ukradel din 10.000. Denar je zapravljal v raznih zabaviščih. VACLAV PROKCPEK: 20 Zena in semlfa ln zopet že ni več v resničnosti, zopet je ves v svoji žalosti. Tesnobna bolečina ga stiska v grlu, tudi v sencih čuti težo, ki mu objema vso glavo. Komaj bi bil zmožen besede, Če bi moral zdaj govoriti. Pred očmi mu vsajajo krogi in kolobarji, vse okoli nje-ga. tudi strop nad glavo, se čudno razteguje, kakor da bi v hlevu nastajala me# a. Pogledal je spet na številke. Ce bi k vsemu temu pripisal še svojo žalost, svojo bolečino, svoj strah za Marijo — toda ni 'imel več časa domisliti do konca, pravkar se nekdo opira v zaprta vrata in -hoče stopiti v stajo. Vile, s katerimi je zaprl vrata z notranje strani, so zdrsele na tla in na pragu stoji Martinov oče. Ne govori, samo gleda. Ali potrebujejo besed, da bi si Podborškovi povedali, pri čem so? In Martin brez besed razume očetovo gorje, ki se spreminja v tesnobo in zavest o nemoči. »Kaj delaš tu. Martin?« »Ali naj bo hlev vedno prazen?« je dejal nataknjeno mladi. »Rad bi ti svetoval, dečko. Vse to je mogoče usoda.« »Usoda! Toda jaz se moram braniti!« • Brani se, jaz sem se tudi branil. Toda glej na življenje ne kot na borbo, temveč kot na pomirjenje, kot na sporazum.« »Pomirjenje!« se je zasmejal mladi. »Kaj se lahko pomirim? Jaz se nočem pomiriti, nočem, nočem!« ponavlja Mariin to besedo iu ne misli niti na prazno (Roman dvojne ljubezni) stajo uiti na opustelo polje. Preužitkar ga gleda in v očeh sc mu svetlika. Tako si mi všeč, dečko, bi mu dejal, če bi bile take besede za med mo-že: »Cas bo že sejati!« »Kaj pa naj zaprežem? Vrata, verige, žleb?« se zasmeje Martin in se razteguje po praznem hlevu. »Ozreti se moraš okoli, da dobiš kaj za vleko!« »ln s čim naj kupim?« »Na dolg. ali skoro na dolg, če ne gre drugače. Z materjo imava nekaj denarja, dava ti ga'. Martin je vedel za štiri tisočake, ki sta jih stara hranila za lasten pogreb. Ve, da mu oče ne ponuja samo denarja — tudi v denarju je razlika. To ne, očka, to ne, bom že nekako ukrenil,« se je omehčal in stopil naglo na prag. Noče biti z očetom sam, mogoče bi podlegel in sprejel njegovo ponudbo. Toda na dvorišču se je ustavil — ali naj gre zdaj k Mariji? Ali lahko prihaja k bolni s svojimi skrbmi? Če je v resnici gospodar, ne bo obteževal svoje mladike s skrbmi, hoče ji prinašati vedno samo radost. Kaj naj torej počne, kam naj gre? Gre zopet na polje, toda ne kakor preje, zdaj se čuti močnejšega, ko ve za roko, ki mu je ponudila pomoč, %n za gla vo, ki z nji mnosi skrb. Toda ne, ne. očka, pravi skoro na glas, ne pripravim vas ob denar za pogreb, iz tega se mo , ram izkopati sam! Sveta Ana. To ni samo vrh nad Zapo-topom. Gori na ravninici, na njenem vrhu stoji kapeHca. Martin je prišel do gozda. S tega mesta se je mogoče razgledati po vsej zapotoSki kotlini. Vsa njena polja se danes modrijo in Martinu se zdi, da naravnost dMi-ajo, da so živa in koprneča. Niti ne ve — vsi njegovi pogledi se ustavljajo na severozapadni strani, kjer so njegova polja. Srce se mu lajša. Žalost potrtost in gorje, ki muči Martina, vsa ta toga pojenjuje, če gleda polja, ki po njih seje njegov rod. Tako se‘ljubi s svojim poljem! Vse njegovo premišljevanje se jasni. Doslej je čutil, da so ga naravnost zagrnili dvomi in negotovost. Moram se braniti, s! misli, hočem se braniti, skoro na glas ponavlja besede, ki jih je govoriti očetu, in zdaj je v njih slavnostna obljuba, ki jo daje ne človeku, temveč poljem, ki jih je obdeloval oče in ded. Da, braniti se mora. Ne sme sklanjati glave. Doslej se je bal, sam pred seboj je bežal, toda zdaj gleda vsem težkočatn iz obraza v obraz. Imam stotisoČ dolga. Par konj moram kupiti, žito za setev in oves za konje. In Marijina bolezen, Marijina bolezen, se je ustavil pri najtežjih besedah. Toda kje si bom izposodil denar? Kdo mil bo na tako zadolženo hišo kaj dal? Polasti se ga nov vdi nemoči, kajti že samo za obresti bi potreboval vefMke vsote denarja. K temu Še davki, popravka gospodarskih poslopij *n naprav, tudi nov voz bo potrebovali in — Mariji ne morem dovoliti, da bi delala, tud! ne sme izvedeti, da le z največjim trudom spravljam skupaj denar za njeno zdravljenje. Za njo ne bi obžaloval stroSkov niti tedaj, če bi moral-uničiti grunt. Ni tako otročji, da bi verjel, da bo zmogel vse, kar hoče v»eti na svoje rame in kar mora vzeti. Ne opravi vsega sam, niti -ne s preužitkarjema. Ne bo mu žal, če bo moral opravljati tudi dela svoje žene, toda kljub vsemu, četudi se pretegne. mu bodo dolgovi razrušili gospodarstvo. Kaj če bi nekaj polja prodal? Le bežno je ta misel spreletela njegove aiožgame iti vendar ;je more, da bi mu ne bilo žal polj. Toda življenje je več kakor polje in razum, življenje je več kakor kmetovaiče-va ljubezen do njih. Mlad je in imeti mora razum: žrtvuje rajši nekaj, da b! ne prišeH ob vse. Zopet se ozira po svojih poljih lil 2 očmi ljubkuje to planjavo. Saj je vendar predvsem kmet in ljubezen do polj je zakoreninjena v njem globlje kakor si sam misli. To ni samo kos polja, to je dedščfna, to je zakon rasti, to je zemlja. Toda v duhu vidi Marijo na njenem ležišču in ni mu več žal polj. Vse bi da4 za njeno zdravje, za njeno življenje bi dal več kakor vsa njihova poija. Obšla ga je žalost in hrepenenje; da bi ozdravela. Ne poznam ničesar, česar bi mi bMo žal -zan jo, ki hira, si pravi skoraj gtesno. Neprestano gieda svoja polja. Vefael je, kako se je njegov oče trudil prav S ■temi njivami. Tvoj oče je spreminjal ledine in plani v polja, in kaj zmoreš ti?« Ah, zagorel je od sramu pred samim seboj. Kako dolgo gospodariš? Kako hočeš povečati svoje imetje, če moraš prodajati polja, ki ti jih je bil oče komaj iz>uo= čil? (Nadaljevanje v sobotoueUeftski šteafl) Pravni svetovalec ..Veternika F. >1. v C. Iz Vašega dopisa posnamemo, du sle kupili posestvo za 180.000 din. Med Vami in prodajalcem je bilo dogovorjeno, da se bo lastninska pravica v Vašo korist šele vknjižila po popolnem plačilu cele kupnine. * Do sedaj da sle na račun kupnine odplačali 120.000 din, da pa je prodajalec sedaj isto posestvo prodal drugemu kupcu, ki je že tudi v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik, in jo z denarjem potegnil čez mejo in da je. sedaj sploh neznanega bivališča. V prvi vrsti moramo reči. da nam je popolnoma nerazumljivo, kako morete v sedanjih težkih časih, ko so ljudje demoralizirani in z vsemi žav-bami namazani, biti tako neprevidni, da plačate tujemu človeku 120.000 din, ne da bi Vam on dal za to najmanjšega zavarovanja. Kupna pogodba o nepremičninah je od prodajalca šele takrat izpolnjena, ko je vknjižena lastninska pravica v korist kupca. Prodajalec bi prav ničesar ne bil riskiral, če bi Vam bil dovolil takojšnjo vknjižbo zastavne pravice v korist kupninskega ostanka sebi v prid. Sedaj pa, ko se je neznano kam izselil in nimate nili sledu, kam je izginil, in ko tudi v naši državi nima prav nikake imo-vine, bo lov za njim zelo ležak in brezuspešen. Ko sie se pogajali, se Vam je škoda zdelo za denar, da bi se obrnili na osebo, ki bi ščitila Vaše interese. Sedaj pa iščete pomoči, ko je 120.000 din pri vragu. I.' H. v O. Od Vas omenjena zapuščinska zadeva je tako kočljiva, da moramo sami najprej preštudirali vse tozadevne spise, nakar' Vam bomo šele lahko dali ločna pojasnila. Polrpite torej nekaj časa, da zadevo temeljilo predelamo in sc na stvar zopet povrnemo. T. A. v C. Kdor prevzame imovino ali podjetje, je neposredno zavezan upnikom brez škode za nadaljnjo odgovornost odsvo-jilca za dolgove imovine ali podjetja, za katere je ob izročitvi vedel ali moral vedeli. Odgovornosti pa je prost tedaj, če je že poravnal takili dolgov toliko, kolikor znaša vrednost prevzete imovine ali podjetja. V predmetnem slučaju sta namreč oba sinova, ki sta po očetu prevzela njegova posestva, neposredno obvezna upnici, ki je vknjižena na posestvih. Če sinova do sedaj še ničesar nista odplačala, in če je terjatev upnice radi plačila obresti tekom let že tako narastla, da po Vaših trditvah presega že vrednost prevzetih posestev, potem sta pač za plačilo tako visoko narastlega dolga odgovorna le oba sinova kot prevzemnika imovine, dočim tretjega sina, ki je dobil dedščino izplačano v gotovini, ta odgovornost ne zadene. Za pravilnost tega podtika pa seveda ne moremo jamčiti, ker nam ni znana vsebina tozadevne- ga, pri notarju sklenjenega dednega dogovora, na katerega se v svojem dopisu od 3. V. 1930 izrecno sklicujete, ne da bi tudi navedli podrobnosti, nanašajoče se na- prevzem posestev, odnosno na izplačilo dedščine v gotovini. F. C. v K. Ako službojemnik, ki mu je službodavee po službeni pogodbi dajal stanovanje, umre, se mora stanovanje izprazniti tekom 1 meseca, če je imel službojemnik svoje gospodinjstvo, drugače pa v 14 dneh po njegovi smrti. Službodavee pa sme zahtevati, da se del stanovanja takoj izprazni, kolikor te to potrebno, da se nastani njegov naslednik s svojim pohištvom. To določilo zakona o obrtih ie prisilnega značaja in se torej ne da izpremeniti z dogovorom med strankami. Zahtevek službodavca na izpraznitev stanovanja v 14 dneh po smrti službojemnika je tore i v predležečem slučaju utemeljen. H. I. v F. Iz Vašega pisma je razvidno, da je podan dejanski stan radi motenja nosesti. Tozadevno tožbo pa mora tožnik vložiti najkasneje 30. dan od dneva, ko ie zaznal za motilno dejanje, katero je izvršil nasprotnik. Za tožbo je pristojno ono okrajno sodišče, v čigar območju se je izvršilo motilno dejanje. Dokazovanje v pravdi radi motenja posesti se omeji samo na zadnjo, mirno, dejanska posest dotičnega predmeta in na prepoved vsake ponovne motitve v zadnji, mirni, dejanski posesti dotične stvari. Ker pa v Vašem pismu pripovedujete, da se je motilno deianje izvršilo že koncem meseca marcer 1939. leta, je seveda zadeva že zastarana. Vseeno pa sc še lahko branite z lastninsko tožbo. Pravni svetovalec Veternika■■ Odrezek št. 17 13.-14. maja 1939. Film ZAVAROVAN PROTI SMEHLJAJU Edinstveno vrsto zavarovanja ie sklenil hollywoodski igralec Ned Sparks. Zavaroval se je na 100.000 dolarjev za primer, da bi se kdaj na njegovem obrazu pojavil smehljaj. Če bi se to kdaj zgodilo ali pa če bi se pojavila kdaj v časopisih Sparksova fotografija v trenutku, ko se igralec smeje, ie zavarovalnica dolžna izplačati mu takoj to vsoto. Sparks namreč igra v grozotnih filmih in vsa njegova slava temelji na krutih in trdih potezah njegovega obraza. Torej ni čudno, če pomeni njegova mračnost in odurnost vir zaslužka in da se po pravici bc.ii, da bi ne bil »izdan« in da bi občinstvo ne bilo nad njim razočarano. epota se vedno 'znova občuduje! jezilo J*oa? H *«"<¥. ki itnafo rode" ■ ŠPANSKI BEZEG r Lindbergh filmski zvezdnik NI MNOGO MANJKALO, DA BI SLAVNI LETALEC POSTAL FILMSKI IGRALEC. HEARST MU JE PONUJ AL MILIJON DOLARJEV. Holly\voodski filmski podjetniki so se ve-1 sam film!« — »500.000!« ga je prehitel drugi. dno trudili, da bi dobili na platno giasovite osebnosti z drugih področij življenjskega delovanja, ponujajoč jim seveda silne vsote za angažman. Tako so se zadnji čas opogumili in ponudili pogodbo tvorcu relativnostne teorije proj. Einsteinu, polkovniku Lindberghu in bivši albanski kraljici Oeraldini : za milijon dolarjev naj bi nastopili v študijih Hollywooda. Vsi trije so ponudbe seveda odklonili, samo o Lindberghu so ob tej priliki prinesle ameriške novine vest, da je bil nekoč vendarle pripravljen postati filmski zvezdnik za odškodnino milijon dolarjev. To je bilo leta 1927, »Leteče budalo« se je bilo pravkar vrnilo s svojega čudovitega, junaškega poleta. Ves svet ni govoril o ničemer drugem kakor o tem plašnem človeku, ki je za tako nenavadnih okoliščin preletel ocean Navzlic vsemu temu občudovanju pa je Lindbergh ostal reven ko cerkvena miš, kajti večji del svojega imetja, očetove'zapuščine, je vložil v svoj let. Ko je zmagoslavji v Los Angelesu, so ga oblegali producenti iz Hol-loywaoda: »Dani vam 100.000 dolarjev za en Jaz pa 750.000!« (nad 30 mil. din) je ponujal tretji. Toda edino Williamu R. Hcarstu je uspelo, pridobiti mladega letalca za milijon dolarjev, da bi mu omogočil posnemanje filma o razvoju zračne tehnike in intimnostih aviatikc. Lindbergh je po dolgem premišljevanju podpisal. Novinarji so bili Čisto iz sebe od navdušenja. Publicisti so se vrgli na raziskovanje zasebnega življenja narodnega junaka. Vsako njegovo besedo so zapisovali kot zgodovinski dokument. Ljudje so goltali najblaznejše izmišljotine o njegovem ljubezenskem življenju. Nekega dne pa je prišla katastrofa: Lindbergh je preklical odločitev, da bi delal v Hollywoo-du. Kaj se je zgodilo? Ali ni bilo vse skupaj samo kruta reklama? Ali pa novinarska raca? Lindbergh je bil sprva odločen, predati sc ves filmskemu poklicu. Pa so ga neki prijatelji pregovorili, naj opusti načrt. Lindbergh je aviatik in aviatik mora ostati — to je njegova usoda! Njegovo mesto ni na filmskem platnu, temveč v zraku! Tako so govorili prijatelji. Pomenki z mladino Vsem. Prejšnja številka »Večerni-ka« za mladino« je bila, kakor ste videli, posvečena Jadranu. Zategadelj so izostali Samorodovi »Betnav-ski Indijanci« in še marsikaj. — Vladko Kos. Tvoj »Pomladni večer« je bil dober. Ostani pa v pesmi iskren. Povej vedno to in samo to, kar Ti leži na dnu srca. Počasi prihajaš na vrsto, kakor vidiš. Pozdravljen! — Tinko Marec. »Uro« boš bral natiskano. Ogiblji se takih stavkov: V prsih je razbijalo, v glavi je razbijalo, ura je razbijala, vse, prav vse je razbijalo, vse, prav vse je šepetalo... Drugače je pa zadeva napisana z občutjem in doživetjem. Tvoje pismo pa tudi jaz podpišem. — Igor Sa-morod. Dragi Igor. ni vsak samorod, na svetu so tudi drugo in tretjerodi, pa morajo prav tako živeti, na žalost tudi v literaturi in v »Vzm«. A ti se zategadelj ne jezi, ampaik os-tani tak iu pojdi po svoji samorodnt poti naprej. Daj se kaj videti. Pozdravljen ! B. Šnuderl. Zgodba je dobra iu dobro si jo prevedel. Pošlji še kaj. Pozdravljen! sssas Za mlade znanstvenik« Plima in oseka. V dobi 2\ ur se pojavi na Jadranu dvakrat plima in oseka. Razlika med plimo in oseko je povprečno 1 m. Križanka Vodoravno: I. učilnica; 5. leposlovno delo; 6. bilka; 7. rimski vladar; 9. ime črke; 10. denar. Navpično: 1. ljubek (francoski in fonetično!); 2. bodikasta bilka; 3. roka; 4. ljubitelj; 5. okrajšava za javno Ustanovo; 8. Ludolfovo število. Napis Igor Samorod ČISLAJ OSLA, NE TOLČI GA! Rebus Igor S a m o r 6 d -ilo ~ilo —ilo —ilo —ilo »Ve čemite« set mladino Leto 1 Maribor, 14. maja 1959 Stov. 20 IIIIIIIIhllillllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllitllllllllllllllllllllllilllllllHIIIIIIIIII Odgovor na 19. vprašanje. Naše reke se izlivajo v tri morja: v Črno morje. Jadransko morje in Egejsko morje. Ker se največ našega vodovja izliva v črno morje, smo 'nočno navezani tudi nanj. čeprav snio najmočneje navezani na Jadranju morje, to pa zato. ker meji na 4. vel,!< uel naše države. Rešitev mreže. ČUVAJMO isjASF MOR J K • -• 5 = čuvaj: fi. 7. & 4 — me- ra; 9. 10. ii ~ noj'. ? |9 - uš. Rešitev križanke Vodoravno: 1. riba; 4. ti: 5. es; žabe; 8. Nil; 10. očala; 12. ribič. Navpično: 1. ribiči: i. bež: 3. as: tenor: 7. ,bala; 9. kač: 11. li. Rešitev posetnico. Mornar. Rešitev enačbe. A = jadro; a = o: B~ anatom: b atom; x ^ JADRAN. Mati Vladko Kos Kadar sonce v mrak ugasne ko objame zemljo noč, so na nebu zvezde jasne, mesec sveti sredi koč. Vse že sniva, vse počiva, drobna luč še le brli, mati moja trudna šiva, mati moja še bedi. Mati šiva, ura teče, žuljave ima roke. tiha v mrazu vsa trepeče, ji v očeh bleste solze. Če bi mogel jaz užgati ogenj v njih, kot bil je prej, mati. tebi srečo dati, za en sam nasmeh, povej! Ji trpljenje z lica sije, Smeh na njej ugasnil je. v prsih pa še vedno bije večno, dobro ji srce. Ko pa zvezde zatemnilo, kadar mesec obledi, ure čez polnoč hitijo, mati na dlaneh zaspi. Ura Črtica - T i n k o Mar e c, Drago je doma v tistem delu mesta. ki ie odeto v prali tabrik, v prali belih, naškropljenih ulic... Našel je uro, pravo zlato uro. Kar takole mimogrede sc je ozrl v travo, in jo je zagledal. Sklonil se je. jo pobral in jo dal v žep. Zlata 11 ra je imela cingljajočo verižico. Plaho se je ozrl, če ga ne bi kdo videl. Samo na enem izmed malih oken velikega poslopja, ki se je dvigalo onkraj železniške' proge, je slonela debela, rdeča gospodinja. ki je s hripavim in vreščečim glasom naročala kuharici, kaj naj kupuje in kako naj kupuje. Dragov pogled je obletel ozelenelo živo mejo. se ustavi) na strehi sosednje visoko zidane hiše v staronemškem slogu, zbežal preko proge, se kra-doma ustavil na visokem in s katranom barvanem plotu, končno pa zabredel med gosto vejevje žive meje, kjer je stikal in iskal: nič« Preletel je majhna okenca na sosednjo poslopju,,kjer ie debela gospodinja Bog vedi kdaj izginila z okna, a na strehi ju cepci dimnikar. »Pa kaj, če so me videli.« je menil Drago; »saj,ne vedo. da sem pobral uro,« Drago je mislil. »Sklon ijr£$em se. kakor se pač sklanjajo, ljudje, kadar si zavežejo trak na. čevlju, ali si popravijo nogavico, ki jith je zlezla do gležnja.* Srce mu je nabijalo v prsih, zdirjal je okoli ogla. po kamenitlh stopnicah navzdol in na policijo. Pod mostom je potegnil uro. uro s cingljajočim naveskom iz žepa In io prislonil k ušesti. ■>Tlk. tak. tik. tak!« Čui. ;kako nabija srce, Drago 1 Kakor ura, prav 4 1 Po nekai dneh je letalec uvidel, da imajo l Cof) prijatelji prav. Prosil je Hearsta, da mu vrne besedo. Hearst ga je razumel in sam »razdrl« pogodbo. In Lindberghu ni bilo treba biti žal. Nekaj mesecev pozneje se je oženil s hčerko milijonarja Morrovva. Posvetil se je medicini in letalstvu, dvema področjema, ki ga v življenju najbolj zanimata ... Holandski turnir ..Morski pes" naših rek Zanimiv posnetek filmske kamere iz tajnosti prirode Filmski posnetki prirode so spet bogatejši za lep kulturni film. Z objektivom se je posrečilo režiserju Ufe, Volframu Jung-hausu, vtihotapiti na trak življenje »morskega psa“ sladkih voda, naše ščuke. Življenjski film te ribe, od njenega razvoja iz ikre pa do neslavnega konca, je prava slika roparskega gusarjenja pod vodo. Zanimiv je prizor parjenja ščuke, ko se samec in samica, drugače velika samotarja, približata v februarju na ljubezensko svato vanj e. Samica odlaga obilje drobnih jajčec na vodne rastline, drobne ikre oplaja samec z mlečnim semenom. Slede nato vse faze ribjega razvoja do polnoletnosti. Mlada ščuka se že v prvih dneh pokaže kot prava roparica. Ves jedilnik ^sladkovodnega psa“ se razvije pred očmi gledalca. Zgovoren je primer, ko ščuka pogoltne celo raka, ki se krčevito drži svojega plena, ribe. Seveda je vprav zaradi rana našla ščuka svojo smrt. Rak se ji ic zarinil s škarjami v žreio, žival ni mogla več goltati in je poginila. Ščuka, strah in trepet naših voda, pa ima tudi sama sovražnika — človeka. Prikazan je najrazličnejši način lova na lo roparico sladkovodnih rib. Film popelje tako človeka v tajnosti prirode, ki so drugače znane le redkim prijateljem ribjega športa. V Amsterdamu igrajo majhen turnir, ki dobro izpolnjuje praznino med različnimi turnirji. Udeležuje sc ga 0 igralcev: dr. Euwe, Flohr, Landau, Szabo, Cortlever in Fontein. V drugem kolu je bivši svetovni prvak dr. Euwe z zmago nad Fon-teinom prišel v Vodstvo. Holandska ša- hovska „nada“ Landau in Madžar Szabo sta remizirala, Flohr pa je premagal Cortlevera. Tretje kolo je bilo odigrano v Hilver-sumu. Dr. Euvve je remiziral z Landauom, Szabo pa je premagal Cortleverja. Fontein pa je proti Flohru zašel v časovno stisko, napravil manjšo napako in bo partijo verjetno izgubil. š. V drugi polovici avgusta bo priredila angleška šahovska zveza turnir v znanem kopališču Bournemoutli. V enem izmed rezervnih turnirjev bo igral tudi šahovski urednik „Politike“ Vasilije Me-dan, ki bo torej poleg dr. Vidmarja, Pirca, Kosliča in Koeniga naš peti predstavnik, ki bo igral na angleških turnirjih. š. Londonska šahovska liga je nedavno imela svoj 50. občni zbor. Letos je odstopil njen dolgoletni predsednik sir George Thomas, umrl pa je njen 30 letni tajnik T. H. Moore. 'Damsko prvenstvo lige si je osvojila Miss Amez-Droz pred Miss Henniker Heaton. »SVET SE GIBLJE« V današnjih časih se ljudje ne zadovoljujejo samo s časniskimi reportažami. Pred leti so poleg znanih filmskih žurnalov, ki so često veliko zanimivejši kot sam film. v Ameriki začeli izdelovati tudi kratke filme z aktualnimi reportažami. Podoben poizkus so naredili sedaj Francozi, ki so nod naslovom »Svet se giblje« izdelali prvi reportažni film; vsak mesec pa bo izdelan nvo. V prvem filmu imajo tri zanimive reportaže: prva prikazuje, koliko dragocenega časa izgubijo ljudie. druga nas poučuje o borbah inženirjev in letalcev vseh narodov za Severni Atlantik, tretja pa nastanek jazza, igranega po ameriškem »hot« načinu. Za film. ki ga vrtijo- v Parizu, vlada ogromno zanimanje. Partije iz Zagreba SLOVANSKA OBRAMBA. Beli: Pirc Črni: Vidmar ml. 1) d2—d4, d7—d5 2) c2—c4, c7—c6 3) Sgl—f3, Sg8—f6 4) e2—e3, Lc8—f5 5) c4: d5, c6:d5 6) Ddl—b3, Dd8—c8 7) Sbl—a3, e7—e6 8) Lel—d2, Sf6—d7 9) Tal—cl, Sb8 —c6 10) Lfl—b5, Lf8—e7 11) 0—0, 0—0 12) Sa3—c2, Dc8—b8 13) Sc2—b4, Le7:b4 14) Ld2:b4, Tf8—c8 15) Lb4—a3, a7—a6 16) Lb5:c6, Tc8:c6 17) Db3—b4, Lf5—c2 18) b2—b3, Db8—c7 19) Sf3—el, Lc2—e4 20) Tel :c6, Dc7 :c6 21) Sel—f3, Dc6—b4 22) Tfl—cl, Db6:b4 23) La3:b4, a6—a5 24) Lb4—el, b7—b5 25) Tel—c7, Sd7—16 26) Lel :a5, Sf6—e8 27) Tc7—e7, h7—h6 28) La5—b4, Se8—f6 29) a2—a3, Ta8—e8 30) Lb4—c5, Le4—c2 31) Sf3—e5, Lc2:b3 32) f2—f3, Tc8—e8 33) Te7:f7, Te8—c8 34) g2—g4, Kg8—h7 35) h2—h4, Tc8—e8 36) Lc5—f8 in črni preda. š. „Poezijo šaha“ imenujejo reševanje šahovskih problemov. Pravkar sta izdala dva Angleža, Harold Lommer in Suther-land v Londonu \V. C. (Printing-Craft, 18, Featherstone Buildings), knjigo nro-blemov z naslovom .,1234 Modern Fnd-game Studies“. Ta knjiga „Studija modernih končnic", kakor jo lahko slovenski krstimo, ima 383 strani, v angleščini, vendar z algebraično notacijo. Je najboljše delo, ki obravnava šahovske končnice. Preko 200 sestavljalcev problemov iz vsega sveta je zastopanih s 1234 končnicami, ki so jih sami izbrali. Dobro bi bilo, da bi si vsaj naši šahovski klubi omislili omenjeno knjigo. . „ š. Sedemnajstletni A. R. Duff je ze tretjič zaporedoma zmagal v angleškem jum-orskem prvenstvu. Duff je tudi londonski juniorski prvak in prvi igralec leytoii-skega šahovskega kluba. Petnajstletni J. E. Ricnardson, ki se je na božičnem turnirju v Hastingsu dobro odrezal, to pot sploh ni prišel v finalne l>orbe. j Za Češko in Moravsko bodo izdali znamke z nadpisom »Protektorat Boli-men und Maehren«. j Nove albanske znamke izdelujejo. Sedanje so dobile pretisk 12. 4. 39. (Datum, ko je Italija okupirala Albanijo). z Španci bodo izdali nove znamke z državnim grbom i>n sliko generala Franca. z Romuni imajo na new-yorški razstavi dva paviljona. Oba sta naslikana na dveh novih romunskih znamkah. X Da ostaneš dolgo mlad, bodi zmeren v vsem, v telesnem kakor duševnem naprezanju. Hoja varuje telo pred poap-njenjem in odebclelostjo, duha je treba vežbali, da kroži kri k možganom. Vsi veliki misleci umirajo povprečno pozno, krepka volja k zdravju m veselju do življenja pripomore do pozne starosti. Lenoba je zavralnica zdravja! Križanka št. 32 Filatelija z V proslavo 150 letnice francoske revolucije bodo izdali Francozi 15 znamk, kolonijske znamke pa dobijo pretisk. Čisti dobiček je namenjen fondu za narodno obrambo. z Angleški otok Sveia Helena v Atlantskem oceanu dobi nove znamke s sliko Napoleona I., ki je tam umrl. z Francozi se silno pritožujejo nad svojo poštno upravo zaradi slabe kvalitete njihovih znamk, ki so veliko grše kot nekatere tuje. 1 U Ul tv v VI var vin IX X XI Besede pomenijo: Vodoravno: 1. slovenska pokrajina; II. del rastline; III. bolg. kralj; riba; IV. uradnik; prislov; V. glas; državna lastnina; VI. predlog; belgijsko mesto; VII. Odisejev dom; VIII. rek; zaimek; IX. prebivalec evropske države; X. žensko ime; XI. turška beseda, ki pomeni dar ali uslugo. Navpično: 1. pokrajina v Aziji; 2. obed; latinsko »tudi«; 3. oseba iz grške mitologije; prevod biblije; 4. stara slov. beseda za nemško reko; ruski politik; 5. zaimek; zvezde; 6. ob; vodna žival; črka; 7. žensko ime; mesto v Birmi; 8. priroda; star prebivalec srednje Amerike. kakor ura s oingljajočo verižico. A srce ni ura! »Tik, tak, tik, tak!« Drago, zlata ura s cingljajočo verižico, kam bi z njo? V glavi je raizibijalo, v prsih je razbijalo, ura je razbijala, vse, prav vse je razbijalo m šepetalo: »Drago, k zlatarju pojdi, Drago, le pojdi, da, k starinarju!« — »Ne, Drago, na policijo pojdi, greh je, ako ne greš, velik greh, Drago,« mu je nekaj priše-petavalo; celo topoli so prikimavali, da, Drago jih je videl prikimavati. Zavil je okoli ogla Vanj je zarežal veliik, rdeč plakat in 'kričal: »Drago, na policijo, greh je, ako ne pojdeš!« Nekaj trenuHkov za tem je Drago plaho pritisnil na medeninasto kljuko policijskega komisariata. Pred njim se je. odprl drugi svet »Tik, tak, tik, tak« je razbijala ura na steni. »Kaj bi, malto?« Nezadovoljno in osorno so zazvenele besede, da se je Drago stresel. Otroško nedolžno je zastrmel v debel, rdeč in zabuhel obraz s podplutnmi in vodenimi očmi. Glava mu je zlezla med ramena. S sklenjenimi rokami na hrbtu je ponižno strmel v mizo, polno papirja, v debete, mesnate prste in v svetal, zlat prstan — tako zlat kakor ura. »Tak kaj bi rad?« Drago se je zdrznil.' Pohlevno je odgovoril: »Našel sem uro, pravo zlato uro s cingljajočo verižico. Tukaj je!« Izvlekel je uro iz žepa, da je verižica zacingljala in jo položil na mizo. »Tik, talk, tik, tak« se je oglašalo sprva iz daljave, postajalo glasneje, večje, divjalo, hrumelo: »Drago, mar bi šel k zlatarju.« — »Da, mar bi šel k zlatarju,« je govorila ura na steni, je govoril debel in rdeč uradnikov obraz, je govorilo srce. Prav tiho, komaj slišno se je oglašalo na dnu srca: »Drago, prav si storil, da, prav si storil!« Pred očmi se je vrtelo, debel komisarjev nos, zlat prstan, papirji na mizi. Kakor iz daljave je slišal: »No, mali, priden si, le pojdi domov, da te ne bodo iskali!« Drago je šel... Velik, rdeč plaka/t je zarežal vanj. »Tik, tak, tik, tak,« stenska ura je razbijala, srce in glava je razbijala, čuj, tam v hiši je razbijalo: »Drago, zakaj si šel na policijo, zakaj si šel?« »Da, zakaj sem šel?« Drago je zajokal. Betnavski Indijanci Igor SamorOd »Piipa miru« je krožila med bojevniki. Vsak je potegnil nekaj dimov ter se trudil, da mu ne bi postalo slabo in dal pipo sosedu. Pipa miru s suhim listjem je krožila in fantje so molčali, ker so v Mayevih knji-gaih brali, da je molk največja čednost vsakega rdečeJkožca. Naj opišem vse te resne in stroge zmožnosti Manituja, boga Indijancev. Poglavar Mali Lisjak je sedel kakor se za njegovo dostojanstvo spo- dobi na kamnu, pol metra više kot ostati, ki so bili samo starešine... Okrog sebe je imel platneno odejo, na kateri so bile rdeče in rjave lise... Pavle pa je imel zraven kurjih peres na glavi tudi nekaj gosjih. Na poglavarjevi desnici je sedel njegov brat, V61iki Lisjak. Bil je navdušen oboževalec Cooperja, ki ga je prebiral doma in v šoli. Poleg je sedel Sivi Medved, ki je 'bil orjak po telesu, zato pa bolj počasne pameti. Hitro se je navdušil, pa tudi hitro ohladil. Tihi Cilk je bil pravi čudak. Hodil Kačji strup S toplejšimi letnimi dnevi bodo začele lesti na dan iz svojih zimskih zatočišč vse mogoče plazilke in kače. To leto so se zaradi preuranjeno toplih dni v prejšnjih mesecih pojavile popreje tudi različne muhe in ostale škodljive žuželke. Če se hočemo obraniti vseh laikih in podobnih golazni, moramo tudi vedeti, od kod prihajajo. Najnevarnejša med vso to golaznijo je vsekakor strupena kača. človek največkrat naleti nanjo. Strupene kače imajo posebne votle zobe, s katerimi vsekajo v kožo in istočasno skozi zob spustijo v rano strup. Votli zobje so zvezani s posebnimi žlezami v kačji glavi, ki izločujejo strup. Ta strup proizvaja kača v svojem telesu. Nekatere živali kakor jež in polama lisica so docela neobčutljive za kačji strup. Sam kačji strup je različen pri različnih kačah. Je rumenkaste in zelenkaste barve, in se vleče tudi kakor lepilo. Kačji strup se lahko ohrani več mesecev ter je škodljiv še v razpadanju. Tudi med vodnimi bitji je mnogo rib, ki same prenašajo in ki same proizvajajo strup. Nekateri teh strupov so smrtno nevarni za človeka in živali. Ezop in otel Ko je živel stari grški basooslovec Ezop, se je enkrat obrnil k njemu osel in mu dejal: »Modrec, toliko si že napisal o meni, napiši še enkrat, da sem zinil kdaj tudi kakšno pametno!« »Dragi osel,« mu je odvrnil Ezop, »to je pa nemogoče! Če bi kaj takega napravil, bi svet dejal, da si ti modrec, a jaz osel.« SmeSnica Matjažek In umivanje. — Matjažek, umij si roke, da boš lahko južinal. Matjažek stegne desno roko, levo pa potisne v žep. — Mama, ti mi le daj južino! Desno roko imam snažo, levo bom držal tačas v žepu. je svoja pota in ni odnehal, čeprav so mu dokazali, da se moti. Na sebi je imel obrnjeno suknjo in obrnjene hlače. Okrog umazanega vratu, na katerem bi lahko sejal repo, Je visela živordeča kravata. — Obrego-val se je ob svojega soseda rdečelasca, ki so ga klicali za KoleratK). Bil je izredno dober govornik in imel zato tem manj poguma. Kadar pa je bilo treba bežati, je bil naravnost izvrsten tekač. Kolonisti so molčali že pol ure in pipica miru je krožila od ust do ust. Težko so se že premagovali. Končno pa se je poglavar le počasi in do- stojanstveno dvignil ter dejal: »Ponoči se ml je prikazal Veliki Manitu. Meni, poglavarju Malemu Lisjaku je šepnil na uho. Proč z ble-doHčniiki! Vsi boste prišli v večna lovišča, če boste pobili čim več ble-dinov, ki vam kradejo zemljo! — Tako je rekel, jaz pa še povem: Izpolniti moramo voljo velikega Manituja! Njegova želja je za nas ukaz! Maščevali se bomo nad belokožci in izpolniHi to božjo zapoved!« Rekel je in sčdel. Tovariši so bili žeto radostni in ginjeni ob bojevitih besedah. (Se bo nadaljevalo.) S J Zenski kotiiek | Kuhinja Kdaj pričnem vzgajati svojega otroka ? Glede tega so matere različnih mnenj, zato pa tudi imamo različno vzgojene in nevzgojene otroke. Nekatere so mnenja, da je treba pričeti z vzgojo takrat, ko otrok shodi, drage zopet trde, da je najprimernejši čas takrat, ko prične hoditi v šolo, a nekatere so celo mnenja, da otrok sploh ni treba vzgajati, češ to je delo šole. V predšolski dobi naj ima otrok svobodo. Razumna mati pa bo uvidela, da je treba pričeti z vzgojo otroka takoj po rojstvu. Prvi znaki vzgoje se kažejo v tem, da otroka privadimo, da dobiva hrano le ob določenem času, recimo vsake tri ure, kakor je tudi pravilno. Če prične vpiti poprej, moramo dobro pregledati, če nima otrok kakšnega drugega vzroka, da kriči (bolečina, če je moker ati slično). Če konsta tiramo, da kriči v želji po hrani, moramo ostati stanovitni. Mirno ga pustimo, da joče, dokler ne poteče tretja ura. Dojenček bo kmalu sipaznal, jokom nič ne opravi in se bo privadili na red. Kmalu nato ga odvadimo ponočnih obrokov. Čeprav ho prve noči vpil, obveljati mora naša volja. Spanje mu bo ponoči več koristilo nego mleko. Ko se prične otrok zanimati za predmete okoli sebe, prične vse nosati v usta. Tu moraš nastopiti z odločno prepovedjo, ki jo bo otrok po parkratni ponovitvi prav dobro razumeti, in bo uvidel, da se mora pokoriti materini volja. Če skuša z jokom kaj doseči, ne smeš popustiti. Čim popustiš enkrat, moraš pozneje vedno iznova. Če je otrok od prvih dni navajen, da se mora vedno ukloniti materini volji, mu pokorščina tudi pozneje ne bo v breme, ampak nekaj samo po sebi umljivega. Tak otrok bo mater ljubil m spoštoval^ kajti zavedal se bo, da'je mati močnejša od njega. Kako pripravimo vrtnični puding Vsak otrok pri nas pozna vrtnico. Gojimo jo radi njene lepote in prijetnega vonjal Krasi nam vrtove in sobe. Povezane v šopek poklanjamo umetnikom, go-dovnjakom in novoporočencem, polagamo pa jih tudi na krste pokojnikov. V kakšen drugi važen namen nam vrtnice ne služijo. Nekdaj pa je bila vloga vrtnice povsem druga, in sicer praktična. Spadala je namreč med kuhinjske zelenjave in dišave. To se nam zdi dandanes precej čudno. Nikomur bi. ne prišlo na misel, da bi dal-vrtnico v kakšno jed, kaj šele, da bi jed iz samih vrtnic priredil. Nekoč pa je bilo drugače. Celo Seneka omenja ne- kje: »Uspehi rimskih kuharjev so bili odvisni od dovoza vrtnic.« Takrat so delali vrtnični puding, vrtnične slaščice in vrtnični med. Vrtnične liste so dajali v vino. Vrtnično vino je bilo v starem Rimu tako priljubljeno, kakor pri nas najboljše vrste vina. Izredno bogati patriciji so izdali za vrtnično vino samo ža eno pojedino do štiri milijone sestercijev. Celo kopali so se v njem in ga potem raz-delelili med reveže. ~ O pripravljanju vrtničnega pudinga se nam je ohranil tale recept: Vžaini očiščene liste vrtnic in jih stolči v možnarju. Nato jim primšaj pikantno omako. To zmes pretlači skozi sito, vzemi četvero telečjih možganov, dodaj malo popra in soli ter premešaj s sokom vrtnic. Nato dodaj še'8 jajc, poldrugo čašo dobrega vina, čašo vina iz suhega grozdja in nekoliko žličk dobrega olja. To maso stresi v z oljem pomazan pudingov model in speci. — Torej, recept je tu in se lahko prepričamo. V srednjem veku so tudi Nemci uporabljali v kuhinji vrtnice — zlasti vrtni- čno vodo, ki so jo uporabljali za juhe in omake. Na Bavarskem še dandanes dajejo vrtnične liste v nekatere vrste peciva, Grki pa prirejajo iz.vrtnic in sirupa vrtnični sladkor. Azijati uporabljajo za solato vrtnični kis. Za naš okus bi najbrže takšna kuhinja ne bila. -• V sezoni rakov Raki so užitni v vseh tistih mesecih, ki imajo imena brez črke r. To so: maj, junij, julij in avgust. Vsi drugi meseci imajo namreč v svojih imenih črko r in takrat so raki res neužitni. Gospodinja, ki hoče pripraviti rake, mora imeti malo poguma. (Nekatere se jih namreč bojijo). Poskusite jih enkrat pripraviti po tem receptu, ki je preprost, a jed jako okusna: Žive rake primite z levico za hrbet in jih osnažite z desnico. Na štedilniku naj bo že pripravljen slan krop, kateremu smo. dodali vrečico kumine, precej surovega masla in eno čebulo. Rake dajemo drugega za drugim v krop in za vsakim počakamo, do malo prevre, da se žival po nepotrebnem ne muči. čez par minut postanejo raki rdeči. Tedaj potegnemo posodo na stran in pustimo, da vsebina 10—d5 minut počasi vre. Kuhane rake osušimo s čisto platneno krpo in jih zložimo v jušnik. Kropu dodamo svetlo prežganje, limonin sok in sesekljan česen ter napravimo primerno juho, ki jo serviramo v sko delicah. ZAČNIMO PRAVOČASNO Z UNIČEVANJEM MUŠJIH ZALEG! Po . deželi, kjer im^ša odprta gnojišča in stranišča, se po gnoju p.asejo roji muh, ki potem prihajajo v stanovanje, sedeio na jedi in na ljudi ter prenašajo razne nalezljive bolezni. Da to zabraniš. potresi vsaj vsakih 14 dni po gnoju živega zdrobljenega apna. S tem uničiš milijone mušje zalege, ki toljko trpinči živino v hlevu in dela tako velike Dreglavice vsej hiši. Kakor, hitro zapaziš prve muhe, začni takoj z potresanjem apna, da uničiš prvo zalego, iz katere bi izhajali milijoni muh. I Riba v pikantni omaki. Ribo osnažimo in pripravimo kakor po navadi, jo denemo na j vroče »presno maslo in polijemo z nekoliko I močne juhe, s kožarcom belega vina in li-. monovim sokom ter jo dušimo, da postane ' mehča. Zdaj jo vzamemo iz omake, omaki pa | primešamo nekoliko moke, jo zalijemo s Pa-j radižnikovo mezgo in z juho, dodamo sesekljanih sardebih kaper,.malo nastrganih limoninih olupkov in polijemo omako nazadnje na ribo. Mavrahi v obari. — Opraži na lahno na presnem maslu dobro sesekljano čebulo in malo zelenega, sesekljanega peteršilja. Dodaj: ooejene in poparjene mavrahe, zrezane na kolobarčke, in jih praži v lastnem soku. Ko so na pol mehki, primešaj pol skodelice mastne kisle smetane, v kateri si razmotala žlico moke, prc-vri parkrat, osoli in opopraj, zalij toliko z juho, da dobiš gostljato obaro; končno začini po okusu še z limonovim sokom ter daj gobe s praženimi jajci na mizo. Dvopek. Iz 75 dkg moke, 15 dkg .sladkorja v prahu, 7 dkg masla, 1 jajca, soli pol I mleka in pecivnega praška, napravi 5 tanke stručice in jih svetlo speci. Drugi dan jih zreži na rezine, povaljaj z obeh strani v vaniljev sladkor in daj rezine v pečico ,da vsrkajo sladkor. Potem jih v sladkorju še enkrat povaljaj. Nadevani krapčbi. 1 del osoljene vode in 5 dkg masla zavremo, dodamo 5 dkg moke in mešamo tako dolgo, da sc zgosti in loči od posode. Nato odstavimo in v vročo zmes vmešamo 2 jajci. Ko prvo dobro zmešamo dodamo še drugo. Nato namažemo pekačo, potrosimo z moko in nakapamo testo z žličko v obliki majhnih hlebčkov. Hlebčke namažemo z jajcem in spečemo v vroči pečici. Ohlajene krapčke prerežemo in nadevamo z nadevom. Nadevamo jih za otroke in sladkosnedeže s kakšno kremo, ali stepemo smetano, za moške pa z raznimi vrstami mehkega sira ali mesom. Serviramo jih k čaju, vinu, pivu, žganju ali konjaku. čokoladna torta. 14 dkg masla in 17 dkg sladkorja dobro premešaj in počasi dodajaj 4 rumenjake, malo vanilje, 12 dkg razmehčane čokolade, 17 dkg naribanih lešnikov, 7 dkg drobtinic in pol zavitka pecivnega praška. Na koncu dodaj sneg štirih boljakov ih peci v dobro namazanem tortnem kalupu približno 10 minut. Polij. torto s čokoladno prevleko ali tepeno smetano. Mavrahi v omaki. — Očedi, popari in sesekljaj mavrahe na debelo, praži jih na olju ali presnem maslu in čebuli, poštu-paj z moko, zarumeni, zalij z vinom in juho ter primešaj, še soli, popra, .sesekljanega zelenega peteršilja in naposled dobre kisle smetane. Tako gobovo omako lahko daš k vsakemu mesu, pa tudi k cmokom, rezancem, jajninam in dr. Možganovc rezine. S telečjih raožgan odstrani kožico, sesekljaj jih dobro, nato pri-deni sesekljanega zelenega peteršilja, drobnjaka, mal strok stlačenega česna, soli in popra. Razgrej presnega masla in zarumeni na njem drobno zrezane čebule. Ko se za-peni, prideni možgane, praži jih 5—6 minut, po lem jih odstrani. Na gorkem imej pripravljene žemeljne rezine, katere si zarumenila na presnem maslu ali opekla v pečici. Namazi precej na debelo možgane na te rezine in jih serviraj k močni čisti juhi ali h kakemu mesu v omaki. WICKEY ROONEY, zvezdnik MGM Namoči jabolka ali slive za eno minuto v vrelo vodo, in lahko jih boš olupila kakor kuhan krompir. Da ohraniš likalnik čist, ga ne postavljaj nikdar niti za trenutek na štedilnik ali na tla, marveč vedno na mrežico, ki naj bo zmeraj pri rokah. Ako se je likalnika prijela rja. ga odrgni s pesknatitn papirjem in ga namaži z voskom. Vsakokrat ko si nehala likati in se je železo že ohladilo, zavij likalnik v krpo, še bodje je da imaš posebno vrečico, v katero zaveži vsakokrat likalnik. Ako tako postopaš, boš imela likalnik zmeraj čist in ga ne bo treba šele snažiti, preden začneš likati. Madeže rdečega vina odpraviš, če jih potreseš takoj s soljo in jih pokapaš z limonovim sokom. Pozneje izperi prt v gorki milnici in izplakni. Vročina pečice. Ali je dovolj vroča, da v njej pečemo, se lahko prepričamo: Položi v pečico kos belega papirja; ako takoj zgori, je pečica prevroča. Ako ostane bel, je prehladna. Kadar pa papir polagoma rumeni in prehaja v rjavkasto barvo, tedaj je pečica pravilno segrela. Umazane predpasnike iz gumija razpre-stri po mizi px-edse in na lahno briši po njih z gobo, ki jo pomakaj v mlačno vodo. Potem predpasnik obesi v senco na suh prostor. Trpežnosl se precej podaljša, ako predpasnik od časa do časa odrgneš z glicerinom. Povoščeno platno čedi samo z mlekom, nikoli ne z vodo. Na ta način se dalje časa ohrani. je posebna prednost odvajalnega sredstva Dermot. Vrhu tega deluje milo in brez bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol »j Praktični nasveti Kuhinjske deske, ki so večkrat mokre se rade spognejo; da jih poravnaš, jih položi z vzboklino navzgor preko noči na mizo med debeli mokri krpi in jih na sredi obteži z likalnikom ah kako drugo težko stvarjo. Da likalnik ne bo puščal rje, ga položi na porcelanast plitek krožnik, sivega in krhkega. Ščurke zanesljivo odpraviš. Kupi v drč-geriji borovo kislino v prahu. Ta prah potresi povsod okrog Štedilnika, koder, se sprehajajo ščurki. Ce ima štedilnik kake razpoke nasuj prahu tudi v te razpoke. Ščurki se namreč drug od drugega zastrupijo in kmalu ne boš videla nobenega več. Prav tako lahko uporabljaš ta prah za vsak drug mrčes, ki je zašel v stanovanje. Sredstvo je zanesljivo. Ogli preprog se ne vihajo, ako prišijemo narobe na oglih v isti obliki iz drugega blaga trikotne žepke in vtaknemo vanje enake oblike trde lepenke. Nalivno pero. Njegovo držalo čisti samo hladno vodo. Vroča voda ga napravi E. S. BRUCE: 18 Uušiavkiluiva slttivnoU Ne da bi bi] počakal, da bo Eustace odgovoril, je Beeke odprl vrata in šel. Uradni zdravnik, doktor Archer, je prav tedaj prišel pred hdšo. Bil je majhen, rejen, dobrodušen možak. Presenečeno je pogledal Beekea. »Veseli me, da sem vas dobiil, gospod Bceke,« je dejal. »Mrliča sem seciral in ugotovil, da Je moral biti inrtev že pred požarom... in ne samo mrtev, ampak umorjen...« ŠESTO POGLAVJE. Dva migljaja. Beekea zdravnikove besede niso prav uič presenetile. Ozrl se je na vse strani se potem obrnil k nadzorniku Gibbon-su. • • "Kje je Clinton?« je vprašaj. »Clinton? Pred tremi ah Štirimi minutami je šel.« »Lepo,« je odvrnil Beeke m stopil v pisarno. Drugi so Šli za njim. Giibbons je bil videti zelo presenečen in je takoj rekel 'dravmku: »Pravite, da je bil neznanec umorjen? Prav nič ne dvomim v vaše zdravniško znanje, toda truplo je balo skoraj zoglenelo.« . »Da, a vzlic temu se mi je posrečilo odkriti, da je bil mrtvec umorjen,« je odvrnil doktor. »Kaj pravice na tole?« Zmagoslavno je položil na mizo brezobličen kos. svinca. Beeke ga je vzel v roke ih si ga od vseh strani dobro ogledal. Oči so se mu zaiskrile. »Kje ste to našli?« »V telesu. Saj vešte, kaj je to.* »Krogla iz revolverja,« je brez pomišljanja odvrnil Beeke. »In v katerem delu telesa je tičala?« »Na levi, v strani,« je počasi povedal doktor Archer. »V Telo je prišla od zadaj. Z drugimi besedami: nekdo je ustrelil neznanca v hrbet. Krogla je prestrelila sroe in ostala pod rebri. To je dokaz, da boste imeli opravka z umorom.« »Zanimivo, vražje zanimivo,« je zagodel Beeke in pomoM kroglo Gibbonsu. »Dobro si jo oglejte, nadzorniki!« »Kako je mogoče, da se ni stopila?« je vprašal Gibbons. »Slučajno,« je odvrnil zdravnik. »Ubogi možak je bil sicer skoraj ves zoglenel, le srce in del pljuč sta ostala nepoškodovana. Morda je veter odnašal plamen proti desni in je zato ostala leva stran tako dobro ohranjena. Če bi bila krogla na desni, bi se bila stopila. O rokah in nogah skoraj ni ostalo sledu. Tudi glava je na pol zgorela.« »Katera polovica?« je hitro vprašal Beeke. »Zlasti teme. Pa tudi obraz je ožgan, da ni mogoče spoznati nobene črte.« »Kaj pa usta?« je dejal Beeke. »Ali ste jih preiskali? No, če jih niste, jih bom že jaz. Kaj mislite o tej krogli, Gibbons?« »Ne preveč. Sploščila se je in izgubila obliko. Najbrž se ne bo dalo več ugotoviti, iz kakšnega revolverja je bila izstreljena ...« »Tako tragično pa spet ni,« se je posmejal Beeke. »Vidim, da se na orožje ne razumete preveč, Giibbons! Ta krogla je prišla iz starinske pištole, najbrže iz kakšnega italijanskega izdelka sedemnajstega stoletja.« »Tako določno se upate reči, če vidite košček svinca?« je nezaupno vprašal Gibbons. »Pred leti sem se zelo zanimal za strelsko orožje iz vseh mogočih dob,« je povedal Beeke. »Poznam vse vrste krogel ... Toda s tem samo tratimo čas! Zelo pomembno stvar ste odkrili, doktor. No, sicer pa je to prirodno v vašem poklicu.« »Mislil sem, da mi boste čestitali,« je užaljeno odvrnil zdravnik. »Da bi on komu čestital?« se je posmejal Eustace. »Že leto dni delam z njim, pa se mi še nikoli na zah valil. Bodite veseli, da vas ni oštel!« »No, prav! Opravil sem svojo dolžnost dn vest mi ne more ničesar očitati,« je rekel zdravnik. »Sam s seboj sem zadovoljen. Telo je bilk) asmo še kuip oglja, ,pa sem ugotovil, da je bila ŽTtev umorjena.« »Namesto vas bi šel to kričat na streho,« ga je strupeno zavrnil Beeke. »Kaj nenavadnega in pohvale vrednega pa ste storili? Saj ste sami rekli, da je bila leva stran trupla skoraj nedotaknjena. Srečo ste pač imeli. Morilec je mislil, da se bo krogla raztopila.« •Glintcnova zadeva se obrača prav nerodno,« je dejal doktor, kakor da bi bil preslišal Beeke-ovo opazko. »Imeti je moral tovariša v letalu, čeprav taji. Najbrž sta se sprla in potegnil je pištolo iz žepa.« »Seveda!« je posmehljivo vzkliknil Beeke. »Ali ste že kdaj poskusili streljati s skoraj pol metra dolgim pihalnikom? In kaT lepo iz žepa ga je vzel!« (Daije stodU Zantr/i'vosli Vaša mati sem in vi ste moj sin!" Požrtvovalnost Napoleonove matere, ki tudi v cesarskem sijaju ni pozabila na siromašne fl Ob materinskem dnevu se vsako, količkaj hvaležno srce oddolži njim, ki so nam v trpljenju podarile življenje, žrtvovale za nas vso neizčrpno skrb in pozornost, samo da bi srečni spolzeli s svojim čolničem v veletok življenja. Tudi Napoleon je imel mater, kakršnih je na milijone v svetu. Rodila se je v Ajacciu kot hči Girolana Ramo lina, katerih predniki so se bili priselili na Korziko iz Genove. Letizia je bila krasno dekle, zvali so jo »rožo Ajaccia«. Njena ljubezenska pot se je srečala s prav tako stasitim mladeničem, ko mleko belega obraza, z inteligentnim pravnikom, Karlom Mariom Buonapartom. Dne 2. junija 1764 sta se poročila. Mladi par se je nastanil v prostorni hiši Buona-partov v Ajacciu. Srečna Letizia je povila možu deset otrok. Komaj se je zibelka ohladila za prvim, že je legel vanjo drugi dojenček. Ko je nosila mlada mati pod srcem Napoleona, so bili hudi boji Korzičanov proti Francozom. Na Veliki Šmaren I. 1769. je klečala Letizia v cerkvi pred oltarjem. Naenkrat je začutila hude bolečine,- pobegnila je in se komaj privlekla do doma. Zajokalo je dete, luč sveta je zagledal kasnejši zmagovalec in mogočni cesar — Napoleon ... * Življenje je teklo dalje, oče je napravil doktorat, postal je sodni prisednik v Ajacciu s 4000 zlatih frankov letne plače. Dne 24. februarja 1785. je pa mož umrl, Letizia je postala vdova. Vdano je prenašala usodo, Napoleon ji je tedaj pisal: »Potolažite se, draga mati. Usoda terja svoje. Podvojili bomo svojo hvaležnost v skrbi do vas in srečni bomo, če nam bo dano, s poslušnostjo vsaj deloma nadomestiti neprecenljivo izgubo ljubljenega očeta...« Kako je bilo nadalje, ve vsak dijaček. Napoleon je postal strah in trepet evropskih dvorov, zmagovalec v neštetih bitkah. Vse svoje sorodstvo je postavil na odlična mesta, Letizia je prišla v Pariz in s svojo še vedno lepo pojavo kraljevala po cesarskih salonih. Odnošaji med Napoleonom-cesarjem in njegovo materjo so bili otroško prisrčni. Kot cesarica — mati se Letizia v sijajnih dvorih ni posebno dobro počutila. Sin ji je dajal mnogo denarja na razpolago, kljub temu je živela skromno in je delila denar v dobrodelne namene. Ko je nekoč v domači družbi srečal Napoleon svojo mater, ji je nehote ponudil roko tako, kakor da bi jo morala poljubiti. Toda mati jo je nevoljno odklonila. — Kaj nisem vaš cesar? je vprašal Napoleon. — Vaša mati sem in vi — ali niste predvsem moj sin? je pristavila ... Napoleon se je priklonil in ji poljubil roko. S hčerjo Pavlino je Letizia sledila sinu v prognanstvo na Elbo. Na Sv. Heleni, kamor mati ni smela za njim, je dejal Napoleon: — Vse bi mi bila dala, kar bi imela. Jedla bi skorje črnega kruha..., vedno me je ljubila in vse svoje življenje je bila izvrstna žena, nad vse ljubezniva mati. Njeni temeljiti vzgoji in dobremu zgledu se imam zahvaliti za vse, kar sem vrednega storil v življenju ... Pretresljivo je pismo, ki ga je Letizia poslala zbranim vladarjem v Aachen, da bi rešila sina s Sv. Helene: — Mati sem in življenje srna mi je dražje od lastnega. Ne dopustite, da bi bila goreča prošnja matere zaman. Rešite mi sina grozne samote ... Ko je papež Pij VIII. obiskal Napoleonovo mater, da bi jo po cesarjevi smrti potolažil, je dejala: — Stvarnik je bil prostodušen proti meni, zdaj mi je spet vzel, kar mi je bil dal. Njegova volja naj se zgodi! Moj sin je bil strmoglavljen, prišel je v uboštvo daleč od mene. Moji ubogi otroci so prekleti in taiko doživljam, da drug za drugim umirajo. Stara sem in zapuščena, toda svojo usodo bi ne zamenjala niti za najdragocenejšo kraljevsko krono sveta ... Ognjeniki Zahodne Indije so jeli znova bruhati Orjaška bakla iz žrela Mont Pelčeja — Prestrašeno prebivalstvo beži na obalo Z observatorija pod vrhom Mont Pe-leeja, najvišjega ognjenika Zahodne Indije, prihajajo vznemirljive vesti. Izbruhi lave so vsak dan jačji, oblastva so opozorila ljudi, naj bodo na eventualno katastrofo pripravljeni. Prvi znaki ognjeniškega delovanja so se pokazali že sredi aprila. Iz žrela zloglasnega ognjenika, se je že dalje časa kadilo, nekega dne se je pa dvignil več sto metrov visok plamen pod nebo. Nebo je zatemnelo, prah je jel deževati na okolico, žgoča lava se je usula po bregu nizdol in požgala pred seboj vse rastlinstvo. Prebivalstvo više ležečih vasi je v divjem begu zapustilo domove. Radio oddajne postaje imajo velike motnje, kar je pripisati vplivu razbeljenega ozračja. V obalna mesta se zatekajo nenehoma * e-gunci, vlada se boji, da se ne ponovi strašna katastrofa z dne 8. maja 1902., ko so se morali ljudje zateči daleč na odprto morje. Ognjena lava Mont Pelčeja je tedaj uničila mesto Saint Pierre, 26.000 ljudi je Jezični papagaj je iočil zakonca... V Bukarešti jc pričanje papagaja pred—Neki njegov prijatelj, ki je že dolgo škilil sodiščem omogočilo prevaranemu soprogu, za njegovo ženo, je namreč stalno uporab-da jc dosegel ločitev zakona. Mož je bil " ' " tri tedne po opravkih v Carigradu. Ivo se je vrnil in ves srečen objel svojo ženo, se je naenkraj oglasil papagaj in zavreščal: — Mir po viharj'u. Karol je v Carigradu! Karol se je tej novi frazi papagaja nemalo začudil. Zena sc je zaman trudila, da bi pomirila jezičnega ptiča, ki se je v prepiru, ki je nato nastal, venomer oglašal. Prepričevala je moža, da mu je zvesta, toda varani mož sc ni dal pregovoriti. Ijal frazo: Mir po viharju! V procesu za ločitev zakona so prinesli pred sodišče papagaja za pričo. V navzočnosti sprtih zakoncev in sodnika je papagaj brbljal stare fraze, usodepolnega stavka si pa ni upal izreči. Sele ko je tajni ljubček grešne žene stopil v dvorano, sc je ptič nenadoma vznemiril in glasno za-vresčal: Mir po viharju, Karol jc v Carigradu ... Prevaranemu možu so privolili v ločitev. Tragična ljubezen slavne violinistke Mlada D. B. Graziella je bila zelo nadarjena violinistka. Poleg glasbe se je morala baviti tudi s poučevanjem jezikov. Nekoč se je zaljubila v nekega nameščenca, ki ni bil ne lep ne dunovit. Starši so ji branili, ljudje so kimali z glavami, toda zaman. Dekle je poslušalo samo vest svojega srca, starši so morali odnehati, Graziella jc postala srečna žena. Srečna? Mož ie postal pijanec. »Ozdravili ga hočem I se je odločila nesrečna žena in jela sama piti. Nadejala se je, da, ko jo bo videl pijano, sc bo spametoval. Pila sta doma, toda mož je pil do onemoglosti. Zena je v strahu opazila, da po- staja sama pijanka. Se je imela moči, da je .nehala piti. Naslednje dneve ni hotela sesti k mizi, vzela je violino in igrala. Včasi jo jo mož le pregovoril, da mu jc delala druščino... Tako je šlo nizdol, mož je izgubil službo. V žalosti sta pila oba, roditelji so posegli vmes in poklicali nekega dne policijo. Ta je udrla v stanovanje. Nudil sc ji je pretresljiv prizor. Graziella je ležala na tleh kakor mrtva, mož do nezavesti opijanjen na zofi. Dragocena umetničina violina je tičala strta v kotu. Prepeljali so ju naglo v varšavsko bolnišnico, kjer jima še upajo rešiti življenje. Pustila je kuhalnico in postala lady Hamiltonova Kovačeva hči, oboževani model umetnikov — Ljubica admirala Nelsona V majhnem naselju grofije Flinsthire na Angleškem se je rodua Emma Lion, hči kovača. Oče je kmalu po rojstvu umrl, mati je dala 12-letno Em mo za služkinjo pri bogati družini. Kasneje je lepo dekle služilo v Londonu, kjer so jo kmalu spodili, ker je »preveč postajala pred zrcalom in zbijala šale s gospodinjo...« Kot brezposelna služkinja se je seznanila Emma s pomorskim častnikom, ki se je v lepo dekle tako zaljubil, da jo je hotel takoj poročiti. Toda starši so se uprli temu, češ kako more poročiti častnik preprosto kuharico, ki se ne zna niti ponašati v družbi. Zaljubljenec ni odnehal, dajal je dekletu denar, da bi se izobrazila, toda končno je zmagala odločnost roditeljev, mladi parček se je moral ločiti... Obupana sedemnajstletna Emma je sedla v kočijo in se odpeljala k zdravniku Grahamu, ki jo je potreboval zato, da bi kot lepotica bila za reklamo njegovi praksi, češ da ume isj>ešno pomlajevati _ ljudi. ves London govoril o »dražestni, lepi Hvgejl«. K zdravniku je prišel sir Gre-ville. Očaran od njene lepote jo je pregovoril, da je odšla k lordovemu prijatelju, slikarju Romneyju za model. Ta je vabil odlične goste in jim kazal slike, obenem z modelom, lepo Emmo. Med gosti je bil nekoč tudi angleški poslanik v Napoliju, lord Hamilton, ki ie pozval lepotico, naj ga obenem z materjo po-seti v Italiji... Einmi se je odprla nova pot v življenje. Lord Hamilton je obe ženski sprejel v Napoliju kot odlični dami in ju namestil v drugem nadstropju svoje palače. Kmalu nato je bila povsod občudovana lepotica predstavljena napolitanskemu kralju Ferdinandu kot Mistres Heart., V Napol! je dospel Goethe. Hamilton mu je predstavil svojo varovanko. Veliki pesnik je tedaj zapisal v svoj gpevnik: »Lord Hamilton je sprejel pod svojo streho lepo, mlado dekle. To je Angležinja 20 let, odeta v grško obleko, ki ji divno pristoja. Njeni lasje so prekrasni, zagrinja se v šale in zna tako spretno menjavati poze, da se človeku dozdeva, da da se sme poročiti s svojo varovanko. Emma je triumfirala... Ko je lord Hamilton dospel z Emmo in njeno materjo na poroko v London, je nastal vihar v aristokraciji. Užaljena lepotica se je na tihem umaknila in se zatekla k slikarju Romnevju. Londonska aristokracija je bila razorožena, popustila je in na posebni soareji je Emma briljirala med gosti. Dne 6. septembra 1781. je bila poroka. Nekdanja kuharica je postala soproga lorda in angleškega poslanika. Novoporočenca sta jfi se vrnila v Napoli. Kraljica jo je sprejela v avdienci in mlada žena jo je tako očarala, da •v, sta postali vejiki prijateljici. Hamiltonova sta k - bila poslej redna gosta vseh dvornih prireditev. Nekega jutra je dospela pred Napoli eskadra angleške mornarice. Emma je bila stalno v družbi odličnih častnikov, predvsem se ji je prikupil mali kapitan Nelson, ki je z 10.000 regruti kmalu zapustil mesto. V Napoli so dospele strašne vesti. V Parizu je tragično končala Marija Antohietta, sestra | napolitanske kraljice, Angleži so pa izgubili Toulon, ki ga je junaško naskočil takrat še malo znani — Buonaparte... Mesec dni kasneje je bilo francosko ladjevje pri Abukiru poraženo. Nelson je triumflral. V Napoliju so ga slavnostno sprejeli, toda kmalu nato je izbruhnila revolucija. Nelson je prepeljal kraljevsko družino v Avstrijo. Hamiltonova sta potovala preko Hamburga na Angleško. Med velikim pomorščakom in Emmo se je pletla skrivna ljubezen. Sad tega je bilo drobno dekletce, ki ni dolgo živelo. Ko sta Hamil-spodčna Vigee Lebrun, dvoma dama Marije ton in kmalu za njim Nelson umrla, je ostala Antoinette, ki je po revoluciji pribežala v Na- Ema sama na svetu. Angleži so jo pregnali poli. Kmalu nato je stopil Hamilton pred na- in zapuščena od sveta je umrla v 53. letu sta-politansko kraljico in zaprosil za dovoljenje, rosti v podstrešni sobici v Calaisu. „ »m v ADMIRAL NELSON sanja. To, kar bi tisoče umetnikov želelo doseči, se posreči njej v nekaj sekundah...« Občudovalka Emmine lepote je bila tudi go- našlo grozno smrt. Prečudno je bilo naključje, da se je iz tamošnje kaznilnice rešil le eden na smrt obsojeni razbojnik. Pariška svetovna razstava je prikazala to tragedijo in neštete predmete, ki so jih kasneje izkopali izpod razvalin strjene lave. Zadnja poročila javljajo o naglem naraščanju vročine. Glavnemu ognjeniške-mu žrelu so se pridružila še druga manjša vulkanska ognjišča otočja. Mont Pelee se je izpremenil v ogromno baklo, ki jo je videti ponoči daleč po morju. X Dnevna potreba vode znaša pri odraslem človeku 2 do 3 litre, računajoč pri tem tudi juho, kavo ali sadje. X Sonce Izžarl v poletnem času na vsak ha toliko svoje energije, da bi lahko dobili iz nje 17.000 konjskih sil. X Koliko premoga je še na svetu? Angleški geologi so na osnovi temeljitega študija prišli do zaključka, da človeštvu še ne bo treba tako kmalu seči po nadomestkih za premog. Premogove zaloge zemlje zadoščajo po njihovih računih še do 1. 5439! X Številka 9 v zgodovini. Neki finski zgodovinar je preganjal dolgčas s tem, da je iskal vlogo, ki jo je imela številka 9 v zgodovini. Dognal je, da so v letih, ki so se končavala s devetico, rodili mnogi veliki ljudje. Tako n. pr. 1. 469 Sokrat, 1. 1599. CromweH, 1. 1749 Goethe, 1. 1769 Schiller, 1.1769 Napoleon — in, da zaključimo s sodobnostjo, 1. 1889. se je rodil Hitler. Recepti, pa takšni! Kameni prah je bil starim kemikom vsestransko uporabno zdravilo. Spolno izčrpanim so mazači priporočali zauživanje plavuti tjulenja, zmes slonovih oči z ženskim mlekom je čistila oči... Zavreta slonova kost je bila najboljše sredstvo proti griži. Zlato žilo, hemoroide, so zdravili z dlako iz kamelinc brade. Oslova kri je bila dobra proti norosti, jelenova pa za jetiko... Grški zdravniki so uporabljali česen za potenje, osat pa proti raku. Zmečkane stonoge, zavrete na olju, so »pomagalo*4 pri očesnih boleznih. Mati, ki je izgubila mleko, ga je spet dobila, če je pila zdrobljeno, sežgano oslovsko kopito, zajčji gnoj, pomešan s kadilom in raztopljen v medu, jc bil zdravilno »sredstvo44 proti žolčnemu kamnu, blato martinčka proti belo-očnici. Na olju zmečkane žabe so, pregnale posledice strupenega pika... Rimljani so prvega zdravnika, ki se jo lotil operacije z ognjem in mečem, kamenjali. Blato volka so uporabljali proti koliki, obkladke iz golobjega gnoja proti jetiki, pepel sežganih gadov proti debelosti. Srednji vek, poln čarovništva in babie-verstva, je bil Še na slabšem. Proti mrzlici so privezovali na vrat vrečice z živimi žabami. Zobobol jo odpravil zob mrliča, za ozdravljenje kašlja je bilo dovolj, če si pljunil žabi v goltanec. Kdor si je izvil nogo, je pojedel travo, ki jo je omočila Esica, pečeni polži so pa bili »izvrsten4* ;k proti očesnim boleznim... Prah človeških kosti, zaužit s tekočino, je ozdravil sklepni revmatizem. Kdor jc pil pasjo mleko, je dobil goste lase in dolgo brado! Sežgane muhe, pomešane z medom, so odpravile prhljaj, gorak levji žolč je pregnal starost... Ledvice hijene so ozdravile obisti, mozeg leoparda je pregnal malokrvnost, mleko žirafe oslovski kašelj. Kdor jo bil pa tako srečen, da je lahko vtaknil pod pazduho levje oko, ta je na mah ozdravel... Toda, ali ni svet še danes tako neumen? Koliko jc mazačev, ki služijo lepe denarce na račun lahkovernih ljudi! Da bi se že enkrat tudi ti spametovali. Ne pozabi naročnine! Golding ie dvign i Savinjsko dolina Hmelj kot kulturno rastlino so poznali že stairi Grki in Rimljani. Nekateri pa sodijo, da je prišel za časa preseljevanja narodov iz Azije v Evropo. V srednjeveških listinah se prvič omenja hmelj 1. 768. v daritveni listini kralja Pipina samostanu St. Denys. Iz obmejnih pokrajin Francije se je hmeljarstvo razširilo na vse shrani. Prvotno so ga gojili le samostani, pozneje pivovarska mesta, ki so pritegnila k pridelovanju podložne kmete. Bavarsiki način gospodarstva so uve-. dli v okolici Škofje Loke freisinški škofje. Urbar navaja tu hmeljarstvo 1. 1156. V poznem srednjem veku postane gojenje hmelja že smotrno, pri nas se je uveljavilo šele na začetku 19. stoletja. Stave listine omenjajo hmeljarske nasade v okolici Maribora, Ptuja in Rač. Med 1. 1821. in 1825. se je hmelj že gojil okoli Št. Andraža pri Velenju. Pred 10 leti je bilo na bivšem štajerskem zasajenih nad 50 oralov hmelja s povprečnim letnim donosom 340 centov, večino- ma v nemškem delu dežele. L. 1852. je narasla produkcija hmelja na 875 centov, nasajena ploskev na 140 oralov. Savinjska dolina je dotle j še živela v glavnem od pšenice in lesa. Dohodki so, komaj zadoščali za davke, industrije ni bilo. Pel je boben, delazmožna mladina se je izseljevala. Veleposestniki so se prvi lotili^hmeljarstva. L. 1865. že navajajo v Žalen lVs centa, v slovenjgraškem 35, šentleuart-skem 19, v gornjeradgonskem in šmarskem okraju 5 centov hmeljskega pridelka na slovenskih tleh, piše- po zbranih podatkih v »Geografskem' vestniku« Franjo Baš. Malo kasneje omenjaijo hmelj v Celju, na Vranskem, v Konjicah. Šmarju pri Jelšah, Gornjem gradu. Laškem, Sevnici, Brežicah, Ormožu, Rogatcu. Mariboru, Slov. Bistrici in Šoštanju. Blenveis je pisal 1. 1865 v »Novicah« o pridelovanju hmelja. Na bivšem Kranjskem so gojili lrmelj po vojni pri Sv. Križu in Št. Vidu nad Ljubljano. Od vseh teh poizkusov se je danes obdržal hmelj le še v okolici Marenberga, Ptuja in pri Žičah. Savinjska dolina se je v tej panogi povzpela v važen gospodarski činitelj. V 1. 1855. do 1860., so poizkušali tod z nasadi fine žateške vrste hmelja, toda zemljepisne prilike ji niso ugajale. L. 1870. je prišel na graščino Novo Celje oskrbnik: Josip Bilger, doma iz hmeljarske okolice Tettnanga na Wiirtemberškem. Ta je obnovil poizkuse z manj občutljivim poznim tettnanškim hmeljem, sledila so mu veleposestva. Kmetje so se lotili hmeljarstva po 1. 1882., ko so porasle cene blagu in je bila prilagodljivost rastline v dolini že rešena. Haupt in I. Hausenbichler sta 1. 1886. ugotovila, da prija Savinjski dolini najbolj tako zvani go.lding, ki so ga prenesli iz Anglije in tvori danes / savinjskih hmeljskih nasadov. Ta je jako občutljiv proti suši, rodi srednje, je pa kvalitativno izboren, presega povprečno svetovno kakovost, čeprav ne dosega žateškega hmelja. Goldingu se ima zahvaliti Savinjska dolina, da sta se v njej dvignila ljudska samozavest in blaginja. Kmetje so našli nove opore, boben se Trbovlje imajo čudovito preteklost Sajaste Trbovlje in sosedine rudarske doline imajo iz davno m milih dni zanimiv razvoj zemeljske zgodovine za seboj. Na tleh, kjer nosi globoko pod zemljo rudar vsak dan »mrtvaško srajco« s seboj, so rasili nekoč mogočni pragozdovi, živele so v njih čudovite, pošastne zveri predpotopnih zmajev. Nastanek rjavega premoga ne smemo zamenjati z razvojem črnega diamanta. Črni premog je sestavljen iz relativno mehkejšega rastlinskega materiala* po večini šotnih mahov. Dreves iz pravega lesa takrat še ni bilo. Rujavi premog pri- pada drugemu obdobju postaka razvoja naše zemlje. Ogromne puščave in vdori morja so šli preko ležišč črnega premoga, velikanski zmaji in sesalci so živeli in znova zamrli. Izginile so orjaške praproti, nov čas je prinesel iglasto drevje in listavce, pa prvo cvetje. Šele za tem se je tudi v trboveljski dolini dvakrat vlegel rujavi premog v zemljo. Več sto vrst drevja je tvorilo podlago za nastanek rujevfga premoga. V na j starejših plasteh so našli ostanke močvirnih cipres in sekvoje, orjaškega mamutovega drevesa. V miocenskih skladih pre- moga so odkrili sledove magnolije, močvirnih hrastov in belili .ceder, dateljnovih palme, bambusi in magnolije. Namesto mlajših premogovnih plasteh manjkajo palme, bambusi in magnolije. Namestu njih nastopajo črni bor. javor, topol, brest, breza in bukev. Tudi nordijske jelke, leske, južne vrste platan in orehov ne manjkajo. Takšna izmenjava rastlin pove, da se je podnebje v naših krairih izpremenilo. V najmlajših premogovnih plasteh so našli sledove listja m slane, poznali so tedaj že zime. V mioceuski zemeljski dobi Skoke nekdanja srbska naselbina Ko so prodirali Turki na Balkan, so se mnogi srbski in hrvatski begunci zatekli na slovenska tla. Tako so na meji Bele krajine še dandanes potomci Uskokov, spomini nanje so pa ohranjeni tudi v bližini Manrbora, v slivniški občini na Dravskem polju. Tam, kjer so danes Skoke, so davni naši predniki poimenovali kraj Vodogaj. Zemlja je bila precej gozdnata in vodnata, ljudje so krčiili drevje za polja. V 12. stoletju je ta svet pripadel zajčkemu samostanu, v dobi turških navalov je bil lastnik te zemlje junaški branilec Maribora, mestni sodnik Krištof NVildenrainer. Po njem se je dolgo spominjal Wiildea-vainer Hot. Po Wildenramerjevi smrti je vdova prodala posestvo štajerski. vladi, ta ga je pa dala srbskim uskokom. Že prej so se srbski begunci iz Vojne granice naselili v okolici Ptuja, Varaždina. f)a med Ponikvo in Lembergom. V Vodogaj sta prišla vojvoda Aleksič in Vukinir 1. 1556. Postavila sta si novi hiši, nemške listine so zvale. njun dom »Odobesko«, t. j. »od obeh uskokov«. Prišli so še drugi, tako da je naseljtr štelo 1. 1578 že 100 ljudi. Družine so se naglo množile, okoliški Slovenci so kraj poimenovali Uskoke, kasneje Skoke. Okrog 1. 1600. se je jela srbska naselbina krliati. Mnogi so prodali imetje in se izselili. Ostali so pa premožnejši Srbi, se pokatoličili in polagoma utonili v slovenskem morju. Srbska imena so počasi izumrla, imena njihovih domačij so pa ohranila srbski prizvok do naših cini. Še pred sto leti je živel v potomcih uskokov spomin na »frajarje«, svobodnjake v Skokih, ki so bili prosti davkov. Nobenega ubežnika, ki se je zatekel na svobodnikov svet, oblastva niso smela prijeti. Tako so se mnogi begunoi udomačili v vasi, se oženili in ostali. Svo-bodniki so dolgo plačevali le po en »cva-jar« v vrednosti predvojnega krajcarja kot davščino v Gradec. Zaradi tega so bile kasneje z oblastmi velike pravde in marsikateri naslednik je moral plačati davelk za veS let nazaj. Dandanes se nekdanja srbska vas Skoke in bližnji Dobrovci ne ločijo od ostalih. V Skokah so našteli 1. 1931. v 39 do- Aškerc in lepa grajska gospodična Anton Aškerc je že v bogoslovju kazal svojo kasnejšo upornost volje in duha. Od vseh pesmi mu je bila najljubša — irancoska mar-seljeza, in kadar so v odmorih v semenišču igrali na klavir, so mu morali francosko himno najprej zaigrati. Kot mlad bogoslovec je prišel Aškerc pred 60. leti na priporočilo lavantinskega škofa Stepišnika za inštruktorja na grad Falo ob Dravi. Dopoldne je poučeval in krotil grofova sinova, Alfonza in Kamila Zabeo, popoldne so Pa prirejali izlete. . Nekoč je bil Aškerc s svojima gojencema !n grajskim logarjem na Pohorju. Grof Zabeo Je namreč imel na Klopnem vrhu nad št. Lovrencem planino z lovsko kočo in velikim številom govedi na paši. Mladi Aškerc se je 1. 1908. pohvalil v pismu dr. Turnerju, da je bilo na * ^j0^0 lepo«. Medtem ko je »logar prežal na divjačino, je ostala trojica igrala »durak«. Naenkrat je pribežal mimo srnjak, kvartači so prestrašeni odskočili, logar je bil razsrjen, ker ni mogel streljati ■ • Bogoslovec Aškerc je bil na falskem gradu zelo zadovoljen. Ravnatelj študijske knjižnice, g. Janko Glaser, je obelodanil v tem pogledu v časopisu za zgodovino in narodopisje zanimive podatke. Pravi, da je bogoslovec rad videl sestro svojih varovancev, 18-letno kon-teso Pljo, živahno in ljubeznivo blondinko. Skrivaj je baje oboževani plemkinji celo zlagal pesmi. Rahel refleks te idealne mladostne ljubezni je menda celo ohranjen v pesmi »Po-roka», kjer pripoveduje ASkerc o »belem gradiču, in lepi grajski hčeri, ki se moži«.,To vse je pač bila mladostna slika, ki je ostala pesniku v spominu iz »tistih najlepših dni njegovega življenja«, kakor je sam kasneje priznal. Poročila se je Pija Zabeo tri leta po nastanku pesmi, v novembru 1887. Starosl živali. Slon lahko pčaka HM), pa tudi m/ let. Jastreb j‘* doživel že MK orel 101, gos 80. želva nad 200 let. Ščuke, krapi in lososi dočakajo po 100. slaniki le 20 lel. Školjke žive 80 do KM), deževniki 10, majniški nrosc do 5 lel, mnlia enodnevnica le. 21 ur. je oglašal redkeje, slamnata streha se je umaknila, revne koče so nadomestili prijazni, mični domovi. Razvila se je obrt in trgovina, v Žalcu sc je. osnovala industrija sušilnic za hmelj, tipičen izraz nove kulture. Jedro hmeljarstva se omejuje na doletijo Savinjo. Prvo ozemlje leži med Savinjo in Ložnico, okoli Polzele, Šempetra, Žalca, Petrovč in Levca, drugo pa zajema na desni strani Savinje kraje Letuš, Braslovče, Orla vas, Št. Pavel pri Preboldu, Kaplja in Vransko. Tudi izven tega glavnega jedra so nasadi. Zračnost, sončnost in toplota ugodno pospešujejo gojenje hmelja v Savinjski doliinii vetrovi, nestalnost padavin in njih množina mu čestokrat škodijo. Izven Savinjske doline se goji hmelj v večjem obsegu pri nas tudi ponekod v Dravski dolini, kjer v lepih nasadih med Limbušem in. Marenbergom, pridelujejo izvrsten hmelj, ki ne zaostaja za savinjskim. Veliki hmeljniki so še v Bačkem Pe-trovcu. V Evropi imajo hmeljske nasade Anglija, Francija, Belgija. Nemčija s Češko, v manjšem obsegu tudi Poljska. so živeli po gozdovih trboveljske doline velike, lepe žuželke, kače. žabe in majhni sesalci, v bližnjih vodah pa krokodili, ribe. Tvorba premogovih skladov ie bila dovršena pred ledeno dobo. Davno prej, preden so se Savinjske Alpe odele v ledeni oklep, so legli v trboveljski dolini in sosednih premogovih ležiščih debeli skladi črnega diamanta v zemljo. Morje je vdrlo večkrat v notranjost Slovenije, veliki zemeljski krči so preobračali debele sklade kamenja. V zaprtih kotlniah in dolinah tse je ustavljala voda, izgineval« je staro rastlinstvo in živali -ter se globoko pod zemljo, v pomanjkanju zraka, •pretvarjalo v premog. Lepota današnji1!« afriških krajev, vedno zelena pom te d čudovitim živalskim svetom, se je menja* vala z ostrejšim podnebjem, ko je povr* šje naše zemlje dobi vato počasi današnje lice. Ko se drobe pod rudarjevimi udare: pod zemljo naloženi skladi rjavega pr.o mo vili 273 ljudi, v sosednjih Dobrovcih e: ivtss ssrsastE 5““* *»“<■*»- poslovenjenih vaseh količnik oseb, ki od- *JfS 1’ 'wudov«6 zko** Padejo na en dom. precej močnejši kakor v sosednih krajih. Ali se je plodnost me- n^d 7 sane srbske in slovenske krvi ohranila - skozi pokolenja do danes'J -------- Soort Ali se bo povrnil naslov prvaka v Maribor? ODGOVOR NA TO VPRAŠANJE BO PRINESLI JUTRIŠNJA TEKMA BOR—SK BRATSTVO NA IGRIŠČ!’ RA PIDA OB 15. ISSK MARI Julri se bo odigrala na Rapidovem igrišču druga finalna in s tein odločilna, nogometna tekma za naslov nogometnega prvaka Slovenije. V obeh taborih mrzlično vršijo zadnje priprave za to tekmo, pri čemer imajo malo lažje stališče domačini, ki imajo po lekmi na Jesenicah že dva gola naskoka, ki pa jih ne sineta zazibati v brezskrbnost, saj je Bralstvo na domačem terenu neprijetno presenetilo pod-zvezinega prvaka CŠK, ki je malo preveč sigurno nastopil s il goli na dobrem. Ne glede na to, da se je Bratstvo plasiralo v linale, je za naše občinstvo zanimiv nasprotnik ludi radi lega, ker bo nasto-slopilo jutri prvič v Muri bo ni. Moštvo go- ii povsem drug sislem igre kakor Maribor ler operira predvsem s fizično premočjo in brzino, cločim je Mariborovo staro orožje privzenma igra ter precizno preigravanje brez ostrine. Staro pravilo je, da pri srečanju dveh različnih siste- mov bolje izhaja oni. ki lahko vsili svoj način igre nasprotniku. V loj točki bo ključ za zmago v jutrišnji tekmi. ISSK Maribor bo nastopil v sledeči postavi: Marguč. Koroni, Kramberger, Tkalec, Simčič,; Kovič. Miloš, Bačnik, Vane. Vodeb. Priveršek, ni pa izključeno, da b<» mesto katerega 'izmed leh igralcev nastopil Malec. Moštvo je gotovo najboljše, kar danes lahko mobilizira ISSK Maribor-Postava gostov nam še ni znana, golovn pa je, da bodo ludi oni storili vso v dosego častnega naslova. Jeseničani bodo pripotovali že danes v Maribor ter bodo lu prenočili, lako da bodo spočiti nastopili. Za tekmo vlada v mestu in v vsej Sloveniji veliko zanimanje ter je pričakovali tildi temu primernega obiska. SK Mislinje iz Slovenjega Gradca je odpovedalo gostovanje v Mariboru, lako da ’ > v predtekmi najbrže nastopili jnni-Slavije proti ISSK .‘Mariboru. bodo orji DEŽ JE PREPREČ IL IGRANJE V BUDIMPEŠTI Včeraj bi se bila morala odigrali v Budim pesi i .prva dva si.ngla za Davisov cim Mitič dr. jVallbs in riuičec Asholli,. ki pa si.a ,bila radi dežja^. in -loče preložena ■na, danes*’’; • 50 ODST. POPUST ZA, TEKMO JIGOSLA-VIJA—ANGLIJA Direkcija drž. železnic je na prošnjo JNS-a odobrila polovično vožnjo v Beograd k lokmi Jugoslavija Anglija dne 18 maja Popust velja za prihod od 17., a za povratek do 10. maja. Kupiti je Ireba pri odhodu ced« vozovnico, velja s potrdi- lom o i>oselu tekme vratek brez železniške za brezplačen po-izkaznice Iv-13. PLAVALNO PRVENSTVO MARIBORSKIH SREDNJIH SOL Agilni Mariborski plavalni klub je razpisu! za nedeljo, 4. junija; na Mariborskem otoku tekmovanje, za plavalno prvenstvo mariftoj-skih srednjih šol. Med di-jašlvom vlada z^ to žejo veliko zanimanje, saj so ravno v vrslah srednješolcev najboljši plavači Maribora, /a zmagovalno moštvo je daroval, predsednik MPlv g. E Bergant lepo prehodno darilo. Na nosa meznih srednjih šolah so ustanovljeni posebni odbori, ki bodo vodili organizacijo nastopa reprezentančnih moštev zavodov. DRŽAVNI TRENERJI ZA PLAVALCE Jugoslovanska plavalna zveza je zaprosila ministra za telesno vzgojo naroda g Oejoviča, da pomaga dvigniti tehnične sposobnosti naših plavalcev s tem, da se nastavijo državni trenerji za plavanje. Predlagala je, da naj se ravno tako, kakor v lahko-atletskem športu, ppdeli JPS pod-!K>ra; ,za nameščen je kvalificiranih trenerjev, ki bodo vodili trening in šolo za plavalce v posam. centrih plavalnega športa. V vseh sedežih podzvez naj bi se nastavili sezonski trenerji, ki bi naj delovali v soglasju s tehničnim odborom podzveze. trenerji naj bi se dostojno plačali, zato bi pa morali vršiti svoje delo intenzivno in programatično, zlasti ker je sezona jako kratka. Naš plavalni šport bi na ta način po zmagah nad Cehi, Avstrijci, Francozi m Italijani gotovo žel v bodoče še lepše uspehe. TERMINI MOTOCIKLISTOV V MAJU Žveza moto-klubov kraljevine Jugoslavije je odobrila posameznim moto-klubom za mesec maj sledeče termine: 14. maj: Moto-klub Ilirija, Ljubljana 18. maj: I. Gorenjski Moto-klub, Kranj in Moto-sekcija Touring-kluba, Beograd 21. maj: Moto-klub Hermes, Ljubljana. s. Juniorsko prvenstveno tekmo Rapid —Železničar v nedeljo ob 10. bo sodil ss. g. Jančič. s. Angleški team za tekmo proti Italiji je sledeč: \Voodley, Male, Hapgood, Wil-lingham, Cullia, Mathews, Hall, Lawton, Goulden, Broome. s. Na mednarodnem damskem teniškem turnirju v Moden! je odnesla prvo mesto Italija s 7 točkami pred Nemčijo s 6 in Madžarsko z 2 točkama. PRODA SE HIŠA cena din. 20.000. Vpraša se pekarna Savnik, Tezno. 4264-2 __ STAVBENA PARCELA lepa. mirna lega. okoli 700 in*, se proda. Ob bresu 30. 4279-2 HIŠICA gospodarsko poslopje na Pobrežju z velikim vrtom, ki da 4 stavbišča. tudi ločeno, se proda. Vprašati pri Rojko, Ulica Kneza Koclia 18/1.. Maribor. 4282-2 MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V tnalih oglasih stane vsaka beseda 60 nar: oalmaniia orlstoiblna za t« oslase le din 6^-. Dražbe, orekllcl doolsovania In ienltovanlski oglasi din 1,— do besedi. Nalmaoiil znesek za te oglase le din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvoino. Oalasnl davek za enkratno oblavo znaia din 2.—. Znesek ta oale oglase se nlačnle takol orl naročilu oziroma ca le rposlatl e nismo skunal z naročilom ali oa oo noštnl ooloinld na čekovni račun St 11.409. Za vse olsmene odgovore glede malih oglasov se mora ordoZItl znamka za 3 din Razno VSAKI OSEBI — družini — nudi stalni zaslužek »Mara« Maribor, Orožnova 6: Celje. Slomškov »rg 1. Pletilnica — Razpoši-ijalnica. 1803 VINOTOČ Košaki 30. Rupena, se odpre 14. V. 1939. 4187-1 POSTELJNE ODEJE res močne, prešite, izgotov-eno posteljno perilo, pernice zglavnike, madrace, ouh. per-e. inleti. Najboljše pri A. Stu-lec, specialna trgovina za izdelovanje posteljnih odej. — Stolna ulica 5. 2274 »LUNA«-STEZNIKI Vas napravijo vitke in elegantne, izdelujemo iih po meri tekom 6 ur brez ribje kosti in gumija. Najnoveiši modeli modrčkov v veliki izibiri pri »Luna«. Maribor, samo Glav ni trg 24. 4201-1 NOVA KRČMA Dobrava 95, pod Teznom. Pri ina vino 9. 10 Din. Se priporoča poslovodkinja Bučar. 4307—1 PONIKLANJE Dokromanje predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ruda«. Maribor. Trstenjakova ulica 5. 3544-1 SPALNICE, JEDILNICE. KUHINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva. Aleksandro va c. 48. 4311—1 MALI CONTINENTAL pisalni stroj za potovanje, dom in pisarno na mesečno odplačilo po din 200.— drž, uradniki dobijo istega na mesečne obroke po din 100.—. Samoprodaja: Ivan Legat, Prva specialna delavnica in trgovina pisarniških strojev. Maribor, Vetrinjska ul. 30. tel. 24-34; podružnica Ljubljana, Prešernova ul. 44, tel. 26-36. 3808—1 VINOTOČ KUHN Razvanje, otvorien. 4296—1 LEP SPREHOD na naravna vina. dobro pivo. razna jedila, odojčke. narezke, je skozi park k restavraciji »Trije ribniki« (Kliček) v veliki vrt z lepimi terasami. 4265-1 Prevzamem vsa TAPETNIŠKA DELA Predelava žimnic na domu, izdelovanje žičnih vložkov, zaloga tapetniškega blaga in afrika, vse najugodneje pri Ferdo Kuhar Vetriniska 26. 4013-1 SADIKE! Paradižniki, paprika, karfijo-la, zelje, jagode mesečarke, salvije. petunije, pelargonije, begonije, vrtnice ter razne zelenjadne in cvetlične sadike nudi vrtnarstvo Ivan Jemec. Prešernova 16. 4135—1 UPOKOJENCI, ŽELEZNIČARJI. LETOVIŠČARJI! Za daljšo dobo se da v najem nova lepa stanovanjska hiša v bližini Maribora z ali brez ekonomije v zdravem in idealnem kraju. Poizve se pismeno ali ustmeno pri g. Josip Lebe, trgovina in gostilna, Reka, pošta Hoče pri Mariboru. 4142—l BUČNO OLJE dobro in vedno sveže, nudi Tovarna olja. Maribor, Tabor ska ul. 7. 4152—1 IZBORNA VINA ZA DOM - rdeči burgundec ali moslavcc — že od enega litra naprej po 8.— din pri Senici. Ulica kneza Koclja. 4179—-1 ZA BIRMO nogavice, Ilor in svilene, od najcenejŠe do najfinejše izdelave, kombineže, rokavice, venčki v veliki izbiri pri »Ulita«, Maribor, samo Glavni trg 24. 4200-1 Posest NOVOZIDANO HIŠO donosna 10.000 din letno, pritikline, vrt, obljudeni kraj izpod vrednosti prodam din 55.000 gotovine. 30.000 vknjiž ba. Informacije: »Krčma«. Pobrežje, Gosposvetska 56, pri Mariboru. 4072—2 NOVA HIŠA - dobro idočo trgovino in gostilno v Studencih se proda. Naslov v 'upravi. 4139—2 Proda se ENONADSTROPNA HIŠA v centru Maribora zedo poceni. Vprašati Ruška cesta 8. 4191-2 SLIKAM PO NARAVI ornamentiko, vaze itd. po želji in poceni. Ponudbe na upravo pod »Slika«. 4270-1 ZAKAJ NA RAZNE VINOTOČE saj vendar boljšo kapljico po isti ceni dobite v gostilni •Prešernova klet« v Gosposki ulici. 4276-1 NČVOZGRADBA 2 stanovanji po 1 soba, kuhinja. vrt. Pobrežje. 22.000. ENONADSTROPNA HIŠA lokal, 6 stanovanj, centrum, 220.000. TRGOVSKA HIŠA pri Mariboru, z gostilno in trgovino. 150.000. — Dobička -nosno POSESTVO 30 oralov, pri mestu, hiša. 3 sobe, 115.000. Posredovalnica »RAPID« Maribor. Gosposka ulica 28. 4290-2 POMLADANSKO VRTNO VESELICO priredi v nedeljo. 14. maja, ob 15. uri gobbeno društvo tovarne Ehrlich v gostilni Gajšek. »Mesto Maribor« na Teznem. Tržaška c. 7. Vljud. vabimo ljubitelje plesa, neprisiljene zabave, priletne glasbe ter dobre kapljice in domačih kuhinjskih dobrin. Prireditelji. 4244-23 GOSTILNO vzamem takoj v naiem, zmož na kavcije. Ponudbe na Vre-čer Alojzija, Laško. 4250-1 IŠČEM POSOJILO na prvo mesto, 5—7 tisoč, v 3 mesecih vrnem 1000 v^č ali . 1 leto stanov, zastonj. Ponudbe pod Notarska pogodba«. 4224-1 HALO! Vinotoč Koprivšek-Kleinenčič Sv. 'Peter, otvorien. 4211-1 VOGALNA PARCELA (600 m’) naprodaj. Vprašati Studenci, gostilna »Novi svet« 4140—2 STAVBENE PARCELE blizu kolodvora Tezno na prodaj. Vpraša se Ptujska c. 87. 4284-2 POSREDOVALNICA IVAN GODINA Maribor. Aleksandrova c. 30. proda: hišo: novozidano hišico, 2 sobi, kuhinja. 700 m* vrta, za 19.500 din; dvostanovanjsko 2500 m* vrta. ’ 48.000; novozgrajeno. petstanov.. vrt, 115.000; masivno zgrajeno, enonadstropno z lokalom, 1300 m* vrta, 70.000: dvonadstropno šeststanovanjsko hišo, 200.000; tristanovanjsko vilo, — obe blizu tuk. kolodvora — 165.000; krasno vilo v Rogaški Slatini, 7 opremljenih sob, kuhinja, kopalnica, vrt. 200.0000. Posestva: yzor no kmetijo, 55 oralov z * bogatim inventarjem. -280.000. krasno vinogradno posestvo, gosposka hiša, 180.000; manjše posestvecc ob banovinski cesti, 29.000 : 4 orali, deloma sadonosnik, vinograd, 40.000; hišo in 6 oralov zemljišča. 110.000: pri Rušah. 15 oralov 125.000 ; 33 oralov mladega gpzda, oddaljeno 10 min. od ban. ceste, 26.000: 5 oralov gozda v Rožbohu. 30.000; 4 orali gozda v Kamnici. 22.000 30.000 m* stavbišča. tik mestne meje, a din 18.— za ma; lepo stavbeno Parcelo v mestu v obpegu ,2000 m*. 65.000. Dalje razpolagam, s Številnimi različnimi objekti! 4288-2 Nova ZIDANA HIŠA soba, kuhinja, klet in lep vrt se proda. D. M. Brezje 44. 4259-2 Poceni na prodaj več lepih STAVBIŠČ v centru Studencev. Vprašati Koražinec. PraProtnikova 8, Krčevina. 4237-2 STAVBIŠČE na prodaj pri Novi vari. Sp. Rad vame 35: . 4241-2 DVOSTANOVANJSKA HIŠA z lepim vrtom se proda na Teznem. Ptujska c. 132. cena 39.000. 4243-2 Kdor hoja imati odgovor na vprašanim glada malih oglaaov In drugih obva-atll. naj prlloil 3-- din v znamkah. Ma vprašanja brat pri-ložanlh 3-- din v znamkah uprava na odgovarja Lepe STAVBENE PARCELE na prodaj na Teznem. Vprašati Levstikova ulica 1. 4255-2 ZIDANA HIŠA 3 sobe, 2 kuhinji, z velikim vrtom in vodnjakom na prodaj. Donik Rupert, Tezno, Maistrova 165. 4257-2 UGODNA NAKUPNA PRILIKA Nova stavba na periferiji mesta. najboljše obrestovanje, poceni na prodaj. Pojasnila samo direktnim interesentom pri dr. Kieser Karlu, advokatu. Aleksandrova c. 14. 4226-2 PARCELA na prodaj v Studencih, Vodnikova ulica. Vprašati Sokolska 92. 4221-2 STAVBENE PARCELE v bližini mesta, lepa lega, poceni na prodaj. Tudi na obroke. Vprašati Pobrežie. Nasipna 55. 4218-2 PRVOVRSTNO KRMO proda poceni Draksler, Studenci. Kralja Petra c. 90. 4309—4 NOVA HIŠA 3 minute-od postaje Hajdina, velik vrt, 1800 m* zemlje, se takoj proda. Poizve se v trgovini Merf, Breg. Ptuj. 4215-2 KUPIM HIŠICO vredno 30—50.000 din. Ponudbe pod »Ožja periferija mesta« na upravo. 4212-2 Proda se dobro ohranjen OTROŠKI ŠPORT. VOZIČEK Studenci, Gregorčičeva 22. 4269-4 Novo zidano HIŠO z vrtom takoj prodam. Dobrava št. 175. pri Mariboru. 4210-2 Nov športni OTROŠKI VOZIČEK poceni na . prodaj. Maribor, Puškinova ulica 6/II. 4272-4 HIŠA z dobro vpeljano trgovino na ugodnem mestu Dravskega polja se radi smrtnega sluča-a takoj poceni proda. Vprašati Marija Omersu. Maribor, Aleksandrova 24. 4207-2 Kupim 3—5 STANOV. HIŠO ponudbe na upravo »Večer-nika« pod značko »Mesto«. 4205-2 Kupim ŠTEDILNIK prenesljiv, s kotličkom, oblika mize. kupim. Dušej Miha. Taborska 7. 4151—3 KNJIGE, ČASNIKE slovenske in nemške, ali celo knjižnico kupim. Ponudbe pod »Knjige« na upravo. 4262-3 Prodam Dobro vpeljana TRGOVINA S KURIVOM na prometnem mestu se ugod no odda z inventarjem. Vprašati na Meljski cestf 14, pekarna. 4117—4 GRAMOFON kovčeg, znamke His Masters Voice. skoro nov. zelo ugodno prodam. Vprašati Aleksandrova 99. Pobrežje. 4018-4 KUHINJSKO OPRAVO prodam. Kralja Petra trg 4, III. nadstr. 4189-4 KODAK-FOTOAPARAT Leicaformat. se ugodno proda. Miklošičeva 6, mizarstvo. 4194-4 SAMO ŠE 4 KANARINKE za parjenje na prodaj. Obenem 4 kanarčki-pevci s kletkami vred. Strossmajerjeva ul. 28, II. nadstr.. vrata 9. 4203-4 IZREDNA PRILIKA Prodam začeto hišo s celim materialom vred. Blizu mesta Ponudbe pod »18. tisoč«. 4225-2 MODERNA JEDILNICA in črna omara z vložki na pro daj. Vprašati od 14—16 popoldne v Vrtni ulici 26. 4204-4 Več rabljenih MOTORNIH KOLES proda poceni in na obroke mehanik Draksler, Vetrinjska ul. 11. 4308—4 JABOLČNIK prodajam v, večjih in manjših količinah .iti. posredujem pri tovrstnih kupčijah. Kurnik Franc, trgovec. Bačkova— Sv. Benedikt v Slov. goricah. . , 4258-4 Dobro ohranjen, globok OTROŠKI VOZIČEK na prodaj. Sagadin. Koroška c. 21. 4266-4 PRILOŽNOSTNI NAKUP Moderno spalnico proda Kos, Marksova 4, za delavsko pekarno. 4273-4 SACHS MOTOR 100 ocm. v dobrem stanju, poceni na prodai. Vprašati Vodnikov trg 5/1. 42/5-4 NOVI ČEBELNI PANJI sistem Žnideršič, poceni na prodaj. Vprašati Koroščeva ulica 50.________________4278-4 Prodam lepo ohranien ŠPORTNI VOZIČEK Einspielerjeva 26.__________4240-4 2 POSTELJI z omaricami, otoman, še drugo pohištvo se proda. Maribor, Jenkova 5. 4242-4 Za vsako ceno prodam dobro ohranien BOMBARDON ter posnemalnik za mleko ali zamenjam za karkoli. Pačnik Avgust, Mislinje. 4248-4 Visoko brejo MLADO KRAVO proda Lešnik. Dolgošc. Dupleški most. 4254-4 Prodam KROMATIČNO HARMONIKO in žensko kolo. Pobrežje, Zrkovska 11. 4231-4 Proda se POSTELJA Z VLOŽKOM Kneza Koclja ulica 20. pritličje leva____________ 4235-4 POZOR! Proda se 5 polovniakov dobrega namiznega vina. Naslov' pri upravi pod šifro »Slov, gorice«.________4220-4 KOLE ZA VINOGRAD sohe, late in krajnike za vrtne ograje prodala Gnilšek. Razlagova 25. 4217-4 Stanovanje Oddam. . DVOSOBNO ALI ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom, vrtom in pritiklinami. Pobrežje, Cankarjeva 34. ___________4154—5 ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom in vrtom oddam 1. junija v Beograjski ulici. Poizve se Kralja Petra trg 4/IIT. 4188-5 Ali ste že zavarovani? Ako ne, zavarujte se pri naši domači zavarovalni ustanovi ..LJUDIKA SAMOPOMOČ* V MARIBORU 28 Slučaj smrti, svoje otroke pa za doto. Za točno izplačilo jamči rezervni fond od a mlllJPUOV dinarjev. Na pogrebninah in podporah izplačali že nad 40 milijon« din. Zahtevajte brezplačno pristopne izjave. Cim prej pristopite, tem manje plačate. POSOJILNICA NARODNI POM V MARIBORU ■ NAROD I DOM I TiLCFOM 21-Oii I 11,20. Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 mili:onov din, hranilne vloge 56 milijonov din. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 3—5°/0. Daje posoiila na vknjižbo in na menice pod najugodnejšimi pogoji. NaUtareiil slovanski danarni zavod v Mariboru - Vso hranilne vloge so proste in se izplačujejo neomejeno! DVOKOLESA Najlepše darilo za materinski dan «°.!’,t*.19a ?"!'' v . je lep pisemski papir Ut fUifMHUl ZOOtU^C Maribor, Aleksandrova cesta 13, Telefon 25-45 enosobno stanovanje V RACAH Pole« postaje v novi hiši, s sobo in kuhinjo, električna luč ter vrt so tako] odda. Vprašati v pisarni v Mariboru. Aleksandrova 10. 4065—5 Lepa SOBA IN KUHINJA se odda pri postaii Tezno, Gregorčičeva ul. 3. 4190-5 TRISOBNO STANOVANJE s kabinttom in kopalnico v sredini mesta se s 1. julijem odda. Vprašati pri hišnici Kralja Petra trg 4/III. 4193-5 Lepo sončno STANOVANJE soba, kuhinja in shramba se odda s 1. junijem. Pušnikova L ža Rapidom.________4310—5 Oddam sončno, 3-SOBNO STANOVANJE sobo za služkinjo, predsobo, kopalnico balkon, plin, ogledati Puškinova 6/1. 4286-5 _ Dežnike vseh vrst priporoča Julka Šalamun Maiinoi. Aleksandrova tesla 19 Sprejema po pravila I O glejte si izložbe! N Uk* cene/ 4*95 ■Sprejmeta se DVA GOSPODA na stanovanje. Sodna ul. 14, dvorišče. 4199-7 KABINET s posebnim vhodom se odda. Koseškega ulica 41. 4235-7 | ŠIVILJO . ZA ODEJE (tudi začetnico) sprejmem. Štuhec. Stolna 5. 4291-9 SOBA s posebnim vhodom, se odda. Ob železnici 8, vrata 9. __________4216-7___________ OPREMLJENO SOBO oddam. JerovŠkova cesta 50. 4208-7 (Službo dobi pošteno, zanesljivo KMETSKO DEKLE | pri vrtnariji blizu Maribora, j Nastop takoj. Naslov v upra-; vi. 4267,-9 Lep, sončen. OPREMLJEN KABINET s kopalnico oddam ori parku. Sila, Prešernova 30a. 4206-7 Letoviščarji 1 izletniki! poznani penzion »Biittner«.Sv. Lovrenc n. Poh.. novo urejen. Topla in hladna hrana se stalno dobi. Vse vrste pijače. Avtobus. Sveži gorski zrak in park. Solidne cene! 4314 DRUŽABNICO plemenitega značaja, z nekaj gotovine iščem za trgovino. Cenj. ponudbe: Jos. Žlof, Laško 59._______________4230-9 Dva krojaška POMOČNIKA sprejmem v stalno službo takoj. Filej Ivan. krojaštvo, Slov. Konjice. 4227-9 STANOVANJE | LEPA SOBA soba in kuhinja, se odda na opremljena, velika ali mala, koncu Studencev ori vili Jerin se odda s 15 trn. Naslov v dom št. 104. 4285-5 up ja vi. 4202-7 SOBA IN KUHINJA Lepo za dve do tri osebe se odda. m OPREMLJENO SOBO Sp. Radvanjska 6. Nova vas. in sobico oddam. Koseskega ____________4260-5____________ 35.____________________ 4294-7 Oddani 2 SOBI IN KUHINJO z vsemi pritiklinami s 1. VI. Studenci, Kr. Matjaža 31, 4268-5 SOSTANOVALEC se sprejme. Ruška cesta 3/1. levo. 4293-7 SOBA S KUHINJO v Studencih se odda v Aleksandrovi 33/11.. nasproti cer-kv.e. 4256-5 OPREMLJENA SOBA s pbsebmm vhodom se odda. JerovŠkova (Magdalenska) 71 4292-7 SOBA IN KUHINJA se odda. Studenci ori Mariboru. Cankarjeva št. 5. 4233-5 Oddam SOBO S ŠTEDILNIKOM v Mejni ulici 22. 4289-7 DVOSOBNO STANOVANJE Se odda. Aleksandrova 36. ____________4229-5 SOBO IN KUHINJO oddam s 1. junijem mirni stranki brez otrok. Wilsono-va 13/1. 4219-5 PRAZNA SOBA se odda takoj ali 1. junija. Koseskega uL 22. 4287—7 SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda s 1. junijem. Studeu- (sni lin Čedno svileno blago dražestne organde moderno čipkasto blago, nogavice. ro- kavice, venčke za birmo prinaša najceneje Mltilan lUiimt Maribor, Gosposka ul. 14 iiliiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiilliiiilii Sobo odda Polni. Tezenčani! Din 500'- nagrade dobi one. kateri nam pomaga izslediti ali prinese do kaze o brezsrčnem ubijalcu breje srne v Stražunskem gozdu. Okrutnež je Pustil na mestu drob z dvema inladičc ma. Podatke naj iavi lastniku obč. lovišča Pabrežie. 4313 Iščem mesto KUHARICE ali samostojne gospodinje, vajena hišnih del, kuhe, šivanja in pranja. Ponudbe na upravo pod »Pridne roke«. 4223-9 ZASTOPNIKE ... vse vrste zavarovanj išče zavarovalnica Proti visoki proviziji in event. fiksumu Ponudbe na upravo lista pod »Sposoben«._________ 4213-9 Službo dobi ABSOLVENT Trgovske šole, (začetnik), ki popolnoma obvlada slovenski srbohrvatski in nemški jezik, dobi službo za 1. VI. 1939 pri mednarodnem špedicijskem podjetju v Mariboru, Z roko pisana oferta pod »Knjigovodstvo« na upravo lista. 4193-9 Sprejmem FRIZERKO v stalno službo, event. za stalno pomaganje. Denk. Tezno. 4209-9 Sobo lile Lopo. SONČNO SOBO meblirano, v , centru, oddam. Naslov v upravi. _______4198-7 Oddam OPREMLJENO SOBO Sodna ulica 32/11. 4274-7 ŠIVILJSKA POMOČNICA se sprejme. Meljska c. 44. 4195-9 SOBA s posebnim vhodom in dobro hrano se odda gospodu. Vpra šati v trafiki Kralja Petra trg 4280-7 ŠOFERJA izučenega avtomehanika, išče za takoj zagrebško velepodjetje. Plača 1200 din mesečno. Nastop takoj. Ponudbe pod »Šofer« 'na upravo. 4196-9 Odda sc OPREMLJENA SOBA za dva solidna gospoda. Fran kopanova ul. 8/1., vrata 10. 4238-7 KNJIGARSKEGA POMOČNIKA popolnoma verziranega v tuji literaturi, samostojnega de-lav ca, s popolnim znaniem vsaj nem. jezika, išče knjigarna St. Kugli, Zagreb, Iliča 30. 4303—9 OPREMLJENA SOBA se odda. Splavarski prehod 3/1. 4239-7 Sprejme se na stanovanje BOLJŠI GOSPOD ali gospodična, posebni vhod, kopalnica na uporabo. Židovska 12/1. 4247-7 MLINAR z malo družino in dolgoletnimi spričevali se sprejme. Plača po dogovoru. Mlin dam tudi v najem proti kavciji. — Gamser. Zg. Sv. Kungota. 4306—9 PRAZNO SOBO oddam samostojni gospodični. Marija Brezjd 106.: 4251-7 DRUŽABNIKHICE) za že obstoječe in novo specialno trgovsko podjetje se sprejmejo. Polnonaslovne ponudbe (z znamko) poslati na upavo pod »Obnova«. 4298-9 OPREMLJENA SOBA se odda takoj ali od 1. VI. Novak. Trdinova ul. 18/1., Melje. 4234-7 SOBA čista, prijazna, s posebnim vhodom, se odda boljši osebi. Kettejeva 3/1. 4222-7 FOTOGRAFSKI VAJENEC se takoj sprejme. Fotoatelje Bernardi. Maribor, Gregorčičeva 20. 4261-9 Skromno OPREMLJENO SOBO ev. s štedilnikom po možnosti s kuhanjem na periferiji (Krčevina. Košaki, Pobrežje) Iščem. Pismene ponudbe na upravo pod »800«. - 4277-8 SAMEC-URADNIK išče Opremljeno sobo s hrano V ceijtru mesta ali v bližini centra.’ Ponudbe na upravo pod »Banka«. 4228-8 Globoki in športni m že za din 25*- tedentko Kodtktas 7. Maribor - Me//« Krallomila Marka is 4281 Službo iste Iščem mesto KUHARICE v gostilni ali zavodu. Naslov pustiti v upravi. 4130-10 Mlajša TRG. POMOČNICA z večletno prakso, išče mesta v trgovini z mešanim blagom po potrebi pomaga tudi pri gospodinjstvu. Cenjene ponud be na upravo »Večernika« pod značko »Zmožna«. 4197-10 Dopisi mmmm im POH ITVO izdelke naših najboljših mojstrov, v veliki izbiri kupite najugodneje v zalogi pohištva združenih mizarjev 2282 Maribor, Vetrinjska ul. 22 Zlato in srebro, briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup M. Dgerjev sin, Maribor. Gosposka ulica 15. 30-letni GOSPOD nesrečen v zakonu, želi znanja z dobrosrčno neoporečno gospodično ali vdovo brez otrok, čedne močnejše postave. zdravo. Denar postranska stvar. Cenj. dopise s sliko na upravo pod »Harmonija«. 4304—12 RESNEGA ZNANJA želi državni upokojenec z gospodično ali vdovo, samostojno. 40--46 let. katera bi imela veselje do gospodinjstva. Ponudbe na upravo pod »Državni upokojenec«. 4252-12 kolesa različnih znamk proda poceni in na mesečne obroke d din 100'- mehanik DRAKSLER Vetrinjska ulica 11 Čitajte„Večernik“ Tekstilna tovarna n Gorenjskem tpreime v službo Tka.skesa podmojttra: veščega samostojnega vodstva ter upravljani* gotovega števila statev za bombažno pestro tkanino. Preddelavca apreterja: z večletno prakso, veščega posluge poslovanja apreturc za bombažno blago. Preddelavca za kosmatene stroje: z večletno prakso ter z znanjem posluge kosmatilnih strojev za bombažne tkanine. državljani™3'0 u,lužbe"ci z daliio Prakso v ‘ei stroki, mlajši ter izključno jugoslovanski Točnejše informacije daje iz prijaznosti pisarna dr. Miloša Vauhnika v Mariboru. Alt-ksandrova cesta. v graillnskl kleti na Vur-bergu s 17. malem otvorlen Točijo se samo prvovrstna lastna vina. Lep razgled. Avtobusna zveza Jv. Martin Uprava graščine Zgornji Ptuj Centrala: MARIBOR X RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR najbolj ««rn« naložb« Oonarl*. kar lamll a« »log« pri tol hraallnicl Oravtka bonom«« « cmiim tvo,um prom^iomlom ut t vmo tvojo darlno mofjo — — Hnmialn lut I »Jo »M » danarno_ttroko mdairf. no.i. tožno lit bo la ntno iS n r e i e m a '»še in tnjui« •• Mkob »<■. Padružnica ■ ftPI IP "•»»»*•■ P»IH. pni ^ j po najafodaajiam obrmto*a«Ju rgUrUZlltCa. UCLJC utaollajtmia hranilnica Ktmmki Jetemlta" sa 2W0t(W(Uti J VIBRAPHON \ nov pripomoček za sluh, praktično NEVIDEN, neele ktričen, nobene žice, j I brez bater,i^. nikake pr.tikl ne. Zdrav- v \ niško pre zkušen in priporočen. \ / Predvajanje u Mariboru Vj/ dne 16. maia HOTEL OREL g- Land od tvrdke European Vibraphone Co.f celodnevno od 9. do 17. ure. Ako ne morete priti osebno, pišite za brezplačne prospekte in pogoje za 30 dnevno prelzkusnto »PARATI ulBRAPHON (Dep. 36. A.) Zagreb, Boško videva 3 po upravi „Večernika“ za primer smrti vsled nezgode pri zavarovalni delniški družbi „DUNAV“ v Zagrebu za znesek din 10.C00"—. Ako Vas doleti nesreča, je s tem zajamčena Vaši rodbini prva gmotna podpora. Vaša dolžnost je, da mislite pravočasno tudi na Jhufocnasl Ju juesktfo l/ašiU sinčkov An Metk! Ako varčujete redno za svojega otroka, ste storili mnogo, toda nikoli vsega, kajti z Vašo morebitno predčasno smrtjo preneha Vaše štedenje in otrok ostane le malo ali pa sploh nepreskrbljen. Zato spojite varčevanje z življenjskim zavarovanjem, kjer imate jamstvo, da ste zagotovili svojemu otroku z 22. leti njegove starosti lep kapital, ki se izplača v celoti tudi v slučaju, da izgubi Vaš otrok predčasno svojega hranitelja. Najboljše kosouno apno FJpnenice flnt. Birolla, Kresnice vlagate jIHHAPA L 1925 „ pisarna: Flnt. Birolla, Ljubljana, □ almatinoua ulica to dnevno tri ali vel dinarjev v ta hranilnik z uro, ki ga prejmete k Vaši življenjski polici. Mi ne silimo k n Veselilo nas bo, ako Vam smemo pokazati naše na/moderne/še vzorce blaga za pomladanske obleke MANUFAKTURA 7. ROŽA] Maribor, Aleksandrova 16 sle s tem 1. vzbudili v Vašem otroku že v rani mladosti smisel za varčevanje, pri sebi pa 2. uveali smotrno in dosledno varčevanje v prid Vaše rodbine. 3. Prepričali ste se, da se dajo na ta način tudi v slabih časih in pri majh- nih dohodkih pr ištediti lepe vsote. 4. Imate mirno zavest, da ste preskrbeli svoje otroke tudi v tem primeru da Vas bolezen ah nesreča nenadoma iztrga iz kroga Vaše rodbine. V tem primeru pienefaa nadaljnje plačevanje premij, otiok pa prejme kljub temu izplačano celo zavarovano glavnico. 5. Dokazali ste tudi dejansko s tem svojo skrb in ljubezen do otroka. Ne odlašajte in sklenite čimpreje tudi Vi pomladansko zdravljenje v Varaždinskih toplicah Vas bo rešilo vseh revmatičnih nadlog. Vse udobnosti glavne sezone pri predsezonskih cenah. Prospekte in informacije pošilja uprava kopališča VARAŽDINSKE TOPLICE zirfjekislta zavatauakje za pteskda dole okoltov* pri v s/ ZAVAROVALNI DELNIŠKI DRUŽBI „DUNAV“ V ZAGREBU Amtmeae ietM jMojiee, soh-hfthfttttiji . GLAVNI TRG 2 podružnica v Ljubljani, Aleksandrova cesta Vsa natančnejša pojasnila dajejo rade volje in brezobvezno vse podružnice, glavna zastopstva in krajevni zastopniki. Odtrgajte, izpolnite in pošljite v pismu t \vvv\wvvvvvY^wvvvvv^^v/vvW'A^vvvwvV^^W.Yvvv~/vvv^^A^^^^"Avvv^^vvw/•,w/vy¥VvV^vvvwwyvvvvAVA'vw HOTEL Aleksandrova cesta Želim brezobvezno natančnejše podatke glede Vašega zavarovanja za preskrbo dote otrokom. »raiMvMdi Soitzerja) NOVO-VUKOVARSKO MAZILO 1861 - 1939 Nenadkriljivo za olepšanje, proti sončnim —'■»anfe-in jetrnim pegam, zajedalcem in lišaju. Pri stalni uporabi obdrže tudi starejše dame mladostni videz in gladek ten. Edino ^ pravilno s sliko proizvajalca^ 1795 ^P:iSglBfeL E K A R N A KRAJCEVIC, VUKOVAR Ime in priimek: -.......... Kje stanujem: —.. Rojen sem dne: ......... Število in starost otrok Poklic pri nailh inseren-klipujte !,h ter oglašujtel' Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi so uc vročajo. — Uredništvo iu uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva Stav. 25-67 In uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.