TRST, sobota !• septembra 1956 Leto XII. - Št. 195 (3433) IDRSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 MONTECCH. J*. 6, II. nad. — TELEFON 93-MS IN 94-63* — Foštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. i* — Ttl. viiine y Sirim i GOK,CA: Ul. S. Pellico MI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 ln od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm l stolpca: trgovski 80. finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500,.celoletna 4900 lir,-FLRJ: Izvod M, mesečno 2 • Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna ‘ ' Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tekcčl račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z -375 - izdata založništvo tržaškega tiska o. zo NOV POLOŽA.jPRlPRHVENHPOeHJHHJHVHHIRU ob rožllanlu orožja kolonialistov Po Nennijevih izjavah . ^ainoVeiše izjave, ki jih je francoskemu ted-1 11 «France Observateur» Pomenijo korak dalje v raz- vJImTl vPrašanja, kako si 1 eU italijanske socialistič-* stranke, predstavlja sociali-'cne enotnost. Oglejmo si bistv, 1. V Nenni ena elemente teh izjav. zunanji politiki ostaja IH- 1 n*vtralist, njegovo sta-• do atlantskega pakta se „ ,*premenil°, ker tudi ta ni več tisti, kar je bil "» 1949 in Italija ho vedno d * * Pr°l* delitvi sveta na 4v» bloka. Posledice njegovega se- «»nka * Saragatom bodo: možnost, da pride do kom * volitev Pred pote-,i '•'»ndata sedanjim po-ncem in senatorjem in si-spomladi I. 1957 narne- "r it -i ‘K«u S|° L 1958; b) bitjj c) možnost hitrega raz- smisiu ?oioč< sedanje vladne koalicije; možnost razvoja zno-deinokracije v k... *«v/.nubl *) Krščanske Poglobitve razlik med in vTnimi Katoliškimi krogi h-,'teriKalno hierarhijo, ki botg bori razvoj zaustaviti ter se Pod pretvezo komunistič- dju^varoosti proti moderni i ®°doči odnosi s Komuni- !llc»° Partij«; mih*1 'Jonska fronta v seda-Pošt 0kul'ščinah ne pride v iJnV Ker Je bil njen nastop ytrok volitvah leta 1948 bracii’ da Krščanska demo- »l»,„ Prejela 14 milijonov le i*' !e<,aJ Pa bi Jih preje bi In ker ni verjetno, da ljudska fronia porazila; »ena« razt*ora s komunisti ni, r Pa je nekoristno skle-eno,S Kp' nov pakt akcijske dSl ,°sti> Kar je Nenni pove-cenjre. n* zadnjem zasedanju strjnk e*a komiteja svoje rajo na’ nan>esto tega se mo-Podij ■nosi s KPI določiti na ko"'Unlis(irealnih dejstev’ ie jevjj, 1 z razvojem Nenni- bod0 0<,n°sov s Saragatom ne žilo i.nav(*ušeni, bo to spro-stv()1- i formalna kot pa bide j4 vprašanja, ker Nenni Kot i, s,or>l ničesar drugega »toriij °n°’ Kar je potrebno v interesu delavskega ■ Ulu 3e na te izjave reagi-koi,, (8asil° KPI? Včerajšnji 4j ar Poudarja predvsem. v bližnji prihodnosti socialdemokrati in socialisti združijo ai: pa vsaj sklenejo sporazum, je povsem logično, da mora priti do padca sedanje vlade št.rih strank, ker bodo izstopili iz nje socialdemokrati, a demokristjani se bodo morali pogajati z novo socialistična stianko oziroma formacijo. Ta pa bo mnogo močnejša od dosedanjih treh strank, katerim demokristjani kaj lahko vsiljujejo svojo voljo. Skratka: nastane nov položaj, v katerem bodo imeli demokristjani mnogo manjšo besedo in mnogo mnogo manjši vpliv kot doslej. Doslej so se morali socialdemokrati leta in leta boriti za povsem drobne socialne pridobitve predvsem v zakonodaji in še te napredne zakone so demokristjan-ski ministri izigravali. Nov, močnejši socialistični partner ne bo podlegal več demokrist-janski samovolji in pritisku. Se več, samovolja in ta pritisk bosta morala prenehati. Nastopil bi po tolikih letih končno čas, ko bi se začela uveljavljati volja delavskih glasov, ko bi se zares moglo govoriti povsem resno in Nove vesti o francoskih četah na Cipru - Stara družba za Suez podkupuje francoski tisk - Bitka za pilote se nadaljuje KAIRO. 31. — V Kairu nadaljujejo danes s pripravami za sprejem Menziesovega odbora petih in za pogajanja z njim. Priprave se žal vršijo ob rožljanju francoskega in angleškega orožja. To je pač usoc a-malega naroda, ki je še do pred kratkim moral trpeti okupacijske kolonialistične čete na svojem ozemlju. In ko je po odhodu teh čet nacionaliziral tisto, kar je njegovo, so kolonialisti ponovno zagrozili z vojaškimi ukrepi. Tudi danes prihajajo vesti o premikih francoskih čet. Iz Pariza poročajo, da so se skoncentrirale številne ladje za prevoz čet na Ciper. Gre za tri transportne ladje, ki so pripravljene na takojšnji odhod. Poleg ostalih groženj — med katerimi je najznačilnejša grožnja stare sueške družbe, ca bo odpoklicala svoje funkcionarje do 13. septembra. če Egipt ne bo pristal na predlog odbora petih —• se je danes zvedelo, da je izraelski delegat pri 07,N izjavil tisku, da je Varnostni svet pred petimi leti odobril resolucijo, s katero poziva Egipt, naj prekliče stvarno o odstranitvi vseh o-> f>rfPovec* plovbe izraelskih ladij skozi prekop. V izjavi se poudarja dalje, da je E-gipt vršil vseh pet let diskriminacijo proti izraelskim ladjam. Končno je v resoluciji rečeno, da omenjeni sklep Varnostnega sveta ne zadeva samo Izraela, temveč «vse tag,(0Posledice sestanka s Sa-'ihiosr' Ze v*dijo v zaskrbeti-' ‘n zac*ržano.sti demo-Jov SDI'S,k’*1 >n vladnih kro-*«trj.P °n. Kljub Saragatovemu 'il v, a,niu> da ne bo povzro-*e V *kne Krize. Vendar pa *«dov01m entariu izraža ne iudene ‘a del izjave kot ne-Ni o p,7|k° Prpdvideti, da se Nravl ' Kennijevih izjavah d°*H0s^i o socialistični e- * ie PnSlobilo in razširilo. ?r* ?a <)v*em razum'jivo. Saj jitih s( nec vladne oblasti h?»»kri1'k,»cev'beralcev in 5 repu- n* ** M Mrnaiur- *r»lcev m°Kristjanov, 10 li-- »»blit. J'r'<»»'demokratov in >i*5*V ’er 11 raznih ti . U v V rneaan* skupini, b« tnr .*>oslanski zborni-s'Jhcev Večina vladnih Pičla in le Eisenhower in agencija Tass o sovjetskih atomskih poskusih Predsednik ZDA trdi, da hoče LR Kitajska z zadrževanjem ameriških državljanov izsiliti od vvashingtonske vlade priznanje stanja na Kitajskem WASHINGTON, 31. — Pred-1 ne da bi se mogel Egipt te-1 odbilo izdajo potnih listov za »lil1,nc«v 'L,Ve4ina vladnih C v«či„ \° Pi?U in VM.e»tu v-kl'a v Par' le,- ’ ie bil iz- »tj- »Kor0 h48' To P°meni. N g-deset 1 sednik Eisenhower je imel danes napovedano tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da je Sovjetska zveza izvedla včeraj nov atomski poskus. Nato je poudaril, da sovjetski diplomati po vsem svetu govore o načrtih za ukinitev atomskega orožja, Sovjetska zveza pa nadaljuje svoje nuklearne poizkuse brez napovedi ter jih obdaja s skrivnostmi, kot da bi bilo v času vojne. Ko so ga novinarji vprašali. ali bodo ZDA zaradi sovjetskih atomskih poskusov napravile kako spremembo v svojih načrtih, je Eisenho-wer odgovoril, da ne bo ni-kakih sprememb, ker ZDA računajo s tem. da se resnični nameni sovjetskih voditeljev niso spremenili. Dostavil je, da obstoji prvi e-lement za zagotovitev in 0-hranitev miru v ohranitvi varnosti Združenih držav. V zvezi s Suezom je Eisen-hower podal pojasnilo po Naserjevem protestu na njegovo torkovo izjavo o mednarodnem značaju Sueškega prekopa. Prekop ni internacionaliziran v posesti, je dejal Eisenhower, toda internacionaliziran je v uporabi. Pogodba iz leta 1888 daje namreč vsem državam pravico prehoda v vsakem trenutku, »• "r‘ Kr«ž-U'"set let vlada v a,t*lede ' »hsKa demokracija *k*rVoIjo in * ^ katerihT?'0vice vo,iv' a- 11 je ogromna ve- Ijudst ki je tt ,voje »u »i - »nka«, ove delavski- ItaTiiš - Komunisti4-»i«w »tični 1 m Italijanski »»L1 p»Ham *nki- V seda-»hič^Ki stren,u imata 41 dve >*b.t0nanki ty>di zelo . s|anslf; in s'cer: 75 nn.f : sociali- y 143 n1 ?ncev: komuni-»hcev; sena e‘»ritv! °mui>isti 49 sena- 7» tor*. ^ »niier« Po *P°razumu m Saragatom Pred kongresom TUC LONDON. 31. — Generalni svet TUC (Trade Unions Counctl) se je sestal včeraj v Brightonu, da pripravi letni kongres, ki se ga bodo od prihodnjega ponedeljka dalje u-deležili predstavniki 9 in pol milijona delavcev. Delo kongresa bo imelo letos odmev posebno v gospodarskih in političnih krogih zaradi dveh vzrokov: 1. finančni minister Harold Mc Millan je v slovesnem svarilu kongresu poudaril, da je vprašanje plač o-srednji izmed gospodarskih problemov Velike Britanije. 2. Sedanje vodstvo TlfC je nova formacija, ki bo postavljena na preiskusnjo na kongresu, in sicer zlasti od problemu plač. mu upirati. O načrtu za med narodno upravljanje Sueškega prekopa, ki ga bo sedaj odbor petih v Kairu predložil, je Eisenhovver poudaril, da upošteva popolno spoštovanje egiptovske suverenosti. Na koncu je zagotovil, da se ZDA trudijo za mirno rešitev spora; od te svoje poti ne bodo odstopile, tudi če bi nastale nove težave. Predsednik Eisenhower je izjavil, da namerava pokazati ameriškemu ljudstvu, kaj vse je napravila njegova vlada, nikakor j)a ne bo šel na dolga agitacijska potovanja za volilno propagando kot leta 1952, ko je prepotoval več stotisoč kilometrov. Poudaril je, da ga ta njegova odločitev ne bo ovirala, da ne bi imel v pokrajinah, ki jih bo izbral, važnih govorov, o splošni politiki. Dejal je, da za volilno kampanjo nima posebnega pomena, če so sindikati AB'L - CIO obljubili svojo podporo demokratičnim kandidatom, saj sta tudi leta 1952 omenjeni organizaciji, ki sta bili tedaj ločeni, podpirali demokrate. Na vprašanje o tistem delu programa republikanske stranke, ki se nanaša na problem plemenske ločitve, je Eisenhower dejal, da gre »u za vprašanja, ki lahko zbudijo strasti in da je bolje rešiti jih brez senzacionalnih manifestacij in samovoljnih dejanj. Zaželel je tudi, da bi ameriški časnikarji lahko šli v LR Kitajsko, vendar je dostavil, da se bo on protivil iz daji vizumov vse dotlej, dokler bo vlada v Pekingu zadrževala ameriške državljan ne kot talce. Rekel je, da LR Kitajska že več kot leto dni zadržuje skupino ameriških državljanov z namenom, da bi washington«ko vlado pr •* plavila do dejanj, ki bi lahko bila neke vrste priznanje stanja, ki 9e je ustvarilo na Kitajskem. Kot je znano, je vlada LR Kitajske povabila skupino ameriških časnikarjev v Peking, toda ameriško državno tajništvo je s privoljenjem Eisenhowerja vstop v LR Kitajsko. Ko je neki časnikar vprašal predsednika Eisenbovver-ja, če se po operaciji počuti zdravstveno tako dobro, kot pred operacijo, je predsednik odgovoril pritrdilno. Dostavil pa je, da se golfu in plavanju ne posveča tako intenzivno kot pred boleznijo. Ko ga je neki drug novinar vprašal, če namerava med svojo volilno kampanjo razpravljati tudi o svoji bolezni, je Eisenhower skoraj nekoliko sitno odgovoril, da je že povedal, da se namerava nekoliko pred predsedniškimi volitvami. ki bodo 6. novembra, podvreči natančnemu zdravniškemu pregledu. MOSKVA. 31. — Agencija Tass je objavila poročilo o nuklearnih poizkusih 24. in 30. avgusta v Sovjetski zvezi. Poročilo poudarja, da so ti poskusi namenjeni izpopolnitvi atomskega orožja ter razvoju novih tipov orožja za razne skupine vojske. Poročilo dostavlja, da je bila vlara tanije zaradi izgona dveh tajnikov arigleške ambasade iz E-gipta, ki sta bila vmešana v angleško vohunsko mrežo. Gaitskel! je zaman zahteval ponovno, sklicanje parlamenta, da bi preprečil postavljanje javnosti pred gotovo dejstvo, ko bodo pogajanja v Egiptu že končana in ko bo vlada nato mc.rda storila kakšne kolonialistične nevarne vojaške u-krepe. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da so vesti, da bodo ZDA postavile vpra-žanje Sueza pred Varnostni svet, brez osnove. Vlada 7.DA naj bi bila namreč sklenila s tem preprečiti Sovjetski zvezi, da bi ona postavila sueško vprašanje pred Varnostni svet. Dejal je dalje, da ne more zanikati niti potrditi vesti, da vlada ZDA ni bila obveščena o pošiljanju francoskih čet na Ciper. Glede Menziesove misije pa je dejal, da predsednik odbora petih «ni pooblaščen za pogajanja z Naserjem«, češ da je njegov «mandat samo v tem, da obvesti Naserja o predlogih 18 držav, mu te predloge oorazloži in nato poroča«. V političnih krogih pa se kljub temu smatra, da bo odbor petih napravil nekaj več kot samo to. Medtem se nadaljuje borba za pilote. Iz Kiela poročajo, da se je prijavilo 38 pomorščakov za službo v Suezu. V Moskvi 'je tisk objavil oglase s pogoji za pilote. Iz Tokia pa poročajo, ,da bi se na Japonskem našlo okrog 200 kapitanov trgovske mornarice, ki bi mogli prevzeti službo pilotov na prekopu. Tudi iz Kalkute poročajo, da se je ponudilo za pilote 12 indijskih pomorščakov. V ZDA pa je ameriški sindikat kapitanov dolge plovbe svojim 12 tisoč članoiri prepovedal sprejeti egiptovske ponudbe. Iz vseh teh vesti'sledi, da bo v bitki za pilote Egipt vendarle zmagal. Eksplozija na «Himalayi» LONDON. 31. — Na angleškem .. .nsatlantiku pi ičakuje njegov stečaj. Vse to ni v prid tržaškemu gospodarstvu, ki si je obetalo precejšen vzpon z ustanavljanjem novih industrijskih podjetij e Saveljskem industrijskem pristanišču. Proleslno zborovanje proti razpustu nemške KP ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV prireja v nedeljo 9. t. tn. ob 15.30 uri pri spomeniku na kraju ustrelitve svečano počastitev bazoviških žrtev Na sporedu so petje, govori in recitacije. je ne manjka in bi besede v narekovajih nudile »piccolu« in »Messaggeru« material za naslove čez štiri, pet in celo šest stolpcev. Toda očitno je, da se bočo morali temu odpovedati, ker se je trhla zgradbH obtožnice že v prvem začetku zrušila. Ostajata točki obtožnice, da sta dva od Prosečanov sramotila italijansko zaitavo in državo. Dobro informirani »Messaggero« v tej zvezi navaja, da so bili zaradi »bombnega napada« v novembru 1. 1954 zaslišani štirje mladenb či. ki so bili osumljeni tudi zaradi tega, »ker so odkrito manifestirali proti Italiji«. Ne vemo, če je s tem mišljena sramotitev zastave ali države. Toda dejstvo je, da orne njena Prosečana zanikata dejanje, zaradi katerega sta obtožena in smo prepričani, da bosta to tudi lahko dokazala- Odprto ostaja le vprašanje nasprotne strani. Ni nam znano, da bi policijska ali sodna oblast uvedla preiskavo proti krivcem, ki so dan pred zamenjavo .oblasti zažgali kulturni krožek tiRattber« na Greti. Ni nam znano, da bi policija uvedla preiskavo proti kričačem iz uVillaggio del Fanciulioi), ki so v prisotnosti številnih starih in novih policijskih funkcionarjev z zmerjanjem «ščavi» in podob nim razgrajali v noči pred zamenjavo oblasti po Opčinah in grozili domačinom čemur Je bil priča celo sam kvestur. Ni nam znano, da bi oblasti uvedle preiskavo proti tistim, ki so s kamenjem napadali vaščane r.v. Opčinah, Proseku v Križu itd. Ni nam znano, da bi izšle dili pisce anonimnih pisem, ki so grozili Slovencem, češ pripravite se. prišla je ura obračuna! Kot običajno je tudi tokrat uroka pravičen posegla sa mo na eno stran. In ne moremo si kaj, da se ne bi zopet vprašali, kaj hočejo doseči? Pomiritve duhov in normalizacije prav gotovo ne! Sinoči je bilo na sedežu tržaške Komunistične partije protestno zborovanje proti razsodbi nemškega ustavnega sodišča, ki je odločilo, da je nemška KP protiustavna. Na zborovanju sta govorila Marina Beruetič in Vittorio Vidali. Konjske dirke v Lipici 2. septembra Opozarjamo ljubitelje konjskih dirk, da bodo v nedeljo ‘2. septembra t. 1. v konjske dirke. Ob tej priliki bo razsvetljena tudi Škocjanska jama. Izletniki naj se poslužujejo obmejnega prehoda v Bazovici, kamor vozi redno avtobus s tržaške avtobusne postaje. Vidali strasi Neki Carnio, za katerega pravijo, d/i je psevdonim ca Vidah ja, se v včerajšnjem «/l Lavorutore» zelo razbur-ja nad obsodbami bivši,i Ko-minformistov, ki so v inozemstvu vršili razne akcije proti Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, pa so se sed,aj vruili. Članku sta uuta takoj velik pnblicitet Ansa in pa tržaški radio, kar je vsekakor zelo značilno. Članek sam je napisan z očitnim namenom, da bi prestrašil o-ne čUme KP za TO, Ki ne o-dobruvujo 1 idalijeve politike. V članku — po njegovi «in-ternucionalistični» navadi cilja še prav posebej na člane KP slovenske narodnosti• Zelo ganljivo je V id ulijevo poudarjanje, da je treba umisliti z lastno glavun, ker se je te potrebe spomnil še le sedaj, ko gre za JugoUti njo, predvsem pa za one, ki so v KP žaren zaceli misliti z lastno glavo. Ko je šlo za stalinizem in kominjorm, je veljala drug/ična potreba. . Tudi o nekaterih drugih člankih iste številke e/l La-voratoren bi bilo marsikaj bistvenega pripomniti. No, pa drugič! Seja upravneqa odbor« tržaške občine Sinoči ob 19. uri se je sestal upravni odbor tržaške občine, ki je razpravljal o ne- katerih upravnih vprašanjih, ki , se prvenstveno nanašajo na dohodke občinskih uradnikov. Predloge so na sestanku predložili oni odborniki občinskega sveta, ki so načelovali raznim oddelkom v preteklih štirih letih in to iz for-malno-tehničnih razlogov, ker še vedno niso bili imenovani na ta mesta novi odborniki. Na seji je župan tudi obrazložil pogajanja med občino in uslužbenci ACEGAT glede menze. O tem vprašanju bo moral dokončno razpravljati občinski svet. Včerajšnja seja občinskega odbora ni niti za korak pomaknila naprej vprašanja sestave občinskega odbora, imenovanja podžupana in sklicanja občinskega sveta. Predstavniki KD namreč še vedno čakajo na odločitev pokrajinskega sveta KD, ki se bo sestal v ponedeljek. V torek pa se bodo sestali svetovalci KD na posebnem sestanku. Šele potem lahko pričakujemo sklicanje občinskega sveta. Palamara sprejel poslanca KP Beltrameja Včeraj je vladni generaln komisar dr. Palamara sprejel poslanca Beltiameja, ki je prišel nalašč v ta namen i/ Vidma, in člana tajništva nove Delavske zbornice CGIL Artura Calabrio. V razgovoru so načeli razna vprašanja. Sindikalni predstavnik je opozori' dr. Palamaro na resne spore v tovarni testenin in v podjetju »Istituto Earmacoterapi-oo Triestino«. medtem ko je poslanec Beltrame poudaril vprašanja, ki so nastala v zvezi z izseljenci miljske občine, zlasti pa vprašanje stanovanj za te izseljence. Glede vprašanj tovarne testenin in podjetja 1PT si je dr. Palamara pridržal oceno, kar pa se tiče miljskih izseljencev, je dejal, da je v pripravi obširen načrt gradnje stanovanj v miljski občini, da se olajša stanovanjska kriza. Izseljencem bodo preskrbeli stanovanja, če jih res potrebujejo. PREDAVANJE DR. GRUBERJEVE O VPRAŠANJU BIVŠIH USLUŽBENCEV ZVU Prenehati je treba politiko zavlačevanja in omejevanja pravic teli uslužbencev Sindikaf ne brani interesov te kategorije, ker mu primanjkuje vsake pobude - Ustanovi naj se čimprej enoten stalež za vse osebje Včeraj je bilo v delavskem Ze tedaj pa so začeli omeje- krožku «Luigi Cacciatore« predavanje dr. Aurelie Gru-ber-Beneo o vprašanju bivših uslužbencev ZVU. V ’ uvodu je poudarila, da se ukvarja s tem vprašanjem kot občin-;ka svetovalka, kar ji kot vsem drugim svetovalcerh nalaga dolžnost, da se ukvarja z vsemi javnimi vprašanji, zlasti ker je delovanje občinskega sveta v zadnjem času popolnoma zastalo. Razen tega pa je to vprašanje nujno, ker skuša vlada bivše uslužbence ZVU čim bolj prikrajšati, medtem ko je njihov ••indikat, ki je izraz politike vladnega centra, zaradi neaktivnosti in pomanjkanja pobude soodgovoren, če se še ni rešilo vprašanje bivših uslužbencev ki se vleče že štiri leta, to je od leta 1952. Dr. Gruberjeva je dejala, da se je to vprašanje zaostrilo, ker bi morali že v evo-letju 1952-54 visoki italijanski funkcionarji, ki so jih leta 1952 poslali v Trst, napraviti načrt za vključitev civilnih in militariziranih uslužbencev v stalež državnih uslužbencev. OBČINSKE SEJE V NABREŽINI. DOLINI IN NA REPENTABRU Zakon štev. 703 o lokalnih financah delno apliciran v podeželskih občinah Občinski sveti su razpravo o trošarini prenesli na prihodnje seje - Podeželske občine bodo po uveljavitvi zakona imele od njec/a samo škodo Sinoči je bila na županstvu v Nabrežini izredna seja de-vinskornabrežinskega občinskega isveta. na kateri so izvolili člane občinske volilne komisije ter razpravljali in sklepali o nekaterih postavkah zakona 71)3 o lokalnih financah. V začetku seje je župan tov, Dušan Furlan pozdravil svetovalca Bonoma in Casel-lija, ki sta se tokrat prvič u-čeležila seje občinskega cveta ter jima zaželel čim u-spešnejše delo v okviru občinskega sveta. Potem ko je ugotovil, da ni nobenega zadržka. ki bi lahko preprečil njuno izvolitev, je župan podal besedo odborniku Škrku, ki je pojasnil postopek v zvezi z volitvami občinske volilne komisije. Po tajnem glasovanju so bili za efektivne člane občinske volilne komisije izvoljeni svetovalci Markovič, Legi-a, Kravanja in Caselli, za njihove namestnike pa Radovič. Pipan, Cima-dor in Bonomo Odbornik Drago Legiša je nato podal obširno poročilo o zakonu 703, ki ga je generalni vladni komisar raztegnil na naše področje z odlokom št. 164. Qčbornik Legiša je pri tem poudaril, da se bo v svojih izvajanjin omejil predvsem na občinske davke, kajti na osnovi okrožnice prefekture ter zaradi tega. ker še niso bile določene srednje cene predmetom in blagu, ki je podvrženo trošarini, se bo razprava o spremembah v zvezi s trošarino lahko vršila šele na eni izmed prihodnjih občinskih sej. Odbornik Legiša, in kasneje tudi župan, je izrazil svoje obžalovanje, c a mora občinski svet že na eni od svojih prvih sej razpravljati o dav- kih ter pri tem poudaril, da ni nobenega načina, ki bi dopustil, da bi se občinski svet SKUPŠČINA OSKfiJA TOV A RNK TKSTKNIN Še vedno nobene odločitve glede prevzetja delnic Uslužbenci ilstituto FarmacotorapicoTriestino» zahtevajo, nuj nblasti preprečijo prodajo trgov inskega oddelka Včeraj ob 12. uri je bila v menzi tovarne testenin skupščina vsega osebja. Na skupščini so proučili položaj v zvezi s sklepi sodišča ter razpravljali o akciji za za- nes opoldne se boco delavci ščlto delavskih interesov. Dežniki Poslabšanj po'ožaja v podjetju CITECI Položaj v podjetju CITECI p. staja vedno bolj resen. Kot smo že včeraj poročali, niso izplačali delavcem in nameščencem že sest tednov njihovih prejemkov kljub vsem zagotovilom in obljubam, /.ato so delavci prevzeli vse delavske knjižice, kar pomeni, da so prekinili svoj delovni od-nos s podjetjem; zato se )r tudi včeraj nehala sleherna dejavnost v tovarni in grozi lavci in nameščenci tovarne niso dobili plače že od preteklega aprila, razen nekaj predujmov. V izčrpni diskusiji so ugotovili, da ves postopek o stečaju ni popolnoma jasen zaradi ravnanja nekaterih krogov. Zdi se namreč, da je treba oklevanje glede prevzema delnic tovarne pripisati oblastem, ki nočejo črtati državnih posojil, katera bremenijo pasivo podjetja. Sindikati pa menijo, da gre za spletke, kajli tisti ki nameravajo prevzeti podjetje, najbrž čakajo na to, da sodišče napove stečaj, tako da dobijo tovarno in vse naprave po zelo nizki ceni. , Po drugi strani pa se širijo nepotrjene vesti, du namerava prevzeti podjetje neka družba iz Emilije, medtem pa naj bi tudi neko podjetje iz Lombardije vprašalo za pojasnila in pogoje za prevzem podjetja. Seveda gre samo za ugibanja, ker se ne ve še nič gotovega. Pomislimo le na številne vesti okrog pogajanj s Kmetijskim konzorcijem. Ta pogajanja so trajala 21) dni in je prišlo med njimi do vedno novih težkoč, ki pa jih niso pojasnili. Na vtak način niso spletke okrog tega podjetja v interesu delavcev in mesta sploh, marveč se za vsem tem skrivajo prikriti nagibi, Da- tovarne testenin zopet sestali na skupščini. Vprašanje podjetja »Istituto Farmacoterapico Triestino« je še vedno zelo pereče. Predstav sindikalnih organizacij se predvčerajšnjim in včeraj razgovarjali z raznimi predstavniki oblasti, medtem ko se ni bilo uradnega razgovora z dr- Palamaro, ki so ga te organizacije pred dnevi zahtevale. /,di se pa, ča bodo oblasti vendarle posegle vmes ter da f« bodo odpovedale svojemu negativnemu stališču. Podjetje namreč dolguje še vedno 32 milijonov lir od posojila 40 milijonov, ki mu ga ie dala še bivša ZVU. Vprav to bi upravičilo intervencijo oblasti, ki bi lahko ustavile prodajo trgovinskega odi elka tega podjetja, s čimer bi bila njegova deiuvnost skrčena na polovico. Odstopitev tega oddelka bi namreč povzročila odpustitev 55 uslužbencev. To bi pomenilo ukinitev važne gospodarske dejavnosti, hkrati pa povečanje brezposelnosti uradniške stroke, ki šteje že tako veliko število brezposelnih. Zato je še bolj nujna intervencija oblasti, ki si morajo prizadevati, da se in-c ustrijskn in trgovinska dejavnost okrepi ne pa skrči. Pri tem le treba tudi upoštevati. da ‘O sindikati izjavili, da so pripravljeni sodelovati z vodstvom podjetja za sleherno tehnično ali organizacijsko rešitev, ki bi omogočala obstoj trgovinskega oddelka podjetja. temu vprašanju lahko izognil. Spremembe v občinskih davkih so sicer malenkostne in se nanašajo predvsem na davek na obrtnice. davek na pse, davek na aparate za ekspresno kavo, davek na biljarde, cavek na policijske licence za javne obrate ter davek na napisne table. V kratki diskusiji, ki je sledila, so nekateri svetovalci zahtevali pojasnila, medtem ko je svetovalec Srečko Colja vprašal, kakšno korist bo imela občina od aplikacije tega zakona, ko je pa znano, da se bodo občinski dohodki znižali, in sicer zaradi občut-no manjše trošarine na vino. Odbornik Drago Legiša je v udgovoru poucaril, da mora občinski svet zakon aplicirati, ne glede pa to, da bo občini samo škodil, saj se računa, da bo v prihodnjem letu več kot 5 milijonov lir manj dohodkov, nego jih je bilo letos. Sledilo je glasovanje, pri čemer je 18 svetovalcev glasovalo za spremembe, ki so predvidene v zakonu št. 703, medtem ko je svetovalec Sguerzi (demokristjan) glasoval proti. Njegovo zaeržanje pri glasovanju je vzbudilo nemaio presenečenja, in sicer zaradi tega. ker je zakon plod dela denmkrčanskih oblastnikov in zaradi tega, ker ni podal glasovalne izjave, v kateri bi — kot je običaj — navedel razloge, ki eo ga dovedli do tega, da je glasoval proti. ■Seja občinskega sveta je bila tudi na Repentaboru, kjer so za člane občinske volilne komisije izvolili Alfonza Guština. Milana Puriča, Ivana Škabarja ter Jožefa Škabarja, za njihove namestnike pa Silvestra Škabarja. Franca Škabarja. Ludvika Guština ter Avguština Zlobca. Občinski svet je odobril vse postavke, ki se nanašajo na •premembe pri občinskih davkih, kot to predvideva zakon 703, medtem ko so razpravo o' trošarini odložili na prihodnjo sejo- Omenimo naj le, da bo repentaborska občina po celotni aplikaciji zakona 703 imela 1,157.000 lir manj dohodkov, pridobila pa bo 300 tisoč lir, in sicer zaradi davka na piščance, ki jih nucijo gostom repentaborske gostilne. Tudi v Dolini je bila snoči seja občinskega sveta, na kateri so razpravljali, kakor po drugih občinah, o spremembah tnif občinskih davkov na podlagi zakona 703. Po preči-tanju zapisnika in odobritvi nekaterih nujnih sklepov občinskega odbora je občinski s\et vzel v pretres del novin predpisov, ki jih svet mora sprejeti do 1. septembra. O drugem delu, namreč o troša-riuskem davku, za katerega ni določen rok, bo občinski svet razpravljal pozneje. V dolinski občini bo od 1. januarja 1957 po novem sklepu občinskega sveta znašal daveK na obrtna dovoljenja od titH) do 2400 lir letno in bo določen v sorazmerju z zaslužkom o-btttiika (1 odst.). Ta davek, ki kor je znano, se nanaša na obrtnike, ki nimajo več kot 240.1)00 lir letnih dohodkov. Občinski svet je nato odn-bi il nov davek na pse; v ta n,imen so uvedli v dolinski občini tri kategorije. V poštev pa bo prišla v dolinski občini druga kategorija, za katero je določen davek v znesku 2000 lir letno. Za napisne deske je občinski svet odobril davek v znesku 20 lir za vsako črko do enega kv. metra velikosti, do dva metra pa po 40 lir, za razne znake grbe itd. )>a HO lil letnega davka, /.a manj;e b iijarde je bil določen davek 5000 lir letno, za večje p« 10 000 lir. Pri določevanju občinskega davka na aparate za ekspres k: vo je občinski svet upošte val krajevne razmere, ker lastniki lokalov nimajo toliko zaslužka kot v mestu in je določil za aparat z dvema pipama letni davek 4000 lir, za vsako pipo več pa 1500 lir, za aparate z eno pipo po 2000 lir. /.;• zasedbo javnih prostorov ostanejo v veljavi dosedanji predpisi, ko gre za krajšo dobo (n. pr. kramarji itd.), za črpalke bencina pa so določili 4000 lir letno. Dolinski občinski svet je sklenil, da se ne poviša družinski davek, ki bi ga morali po novih predpisih zvišati za 20 odst., to pa zaradi tega, ker je v-dolinski občini eksistenčni minimum zelo nizek (135 tisoč, lir), življenje pa je drago kot v mestu in imajo delavci še večje stroške za prevez v mesto. Nazadnje je občinski svet na dolgo razpravljal o prodaji občinskega zemljišča pri Dcmju za gradnjo stanovanjskih hiš. Gre namreč za 13.000 kv. metrov občinskega zemlji* šča v bližini šole pr) Dom-ju. kjer bi si nekateri zasebniki, delavci in kmetje, radi sezidali stanovanjske hiše. Da bi jim občina šla na roko, je občinski svet sklenil, naj se dodeli vsakemu, ki bi hotel sezidati hišo, popust v višini 20 odst. na ceni zemljišča, ki jo bo določil strokovnjalc. Občinski svet je glede na to sklenil. da se popust dodeli le tistim, ki se bodo obvezali, da bedo v dveh letih zgradili hišo, kdor pa se ne bi tako obvezal, ne bo imel popusta. Pri nakupu zemljišč bodo seveda imeli prednost domačini, ki bi si hoteli tam zgraditi stanovanjske hiše. vati funkcije osebja in posledice novega birokratskega ravnanja so se že leta 1952 občutile na vseh področjih mestnega udejstvovanja. Zgrešena politika v letih 1952-54 je ob prehodu uprave povzročila odpust 4000 uslužbencev angloameriških vojaških sil. kajti nihče ni napravil zanje nobenega načrta, po katerem bi jip zaposlili drugje. Ob prehodu uprave leta 1954 pa so tudi odvzeli višje čine in znižali plače 160 članom policije, finančne straže in karabinjerjem, ki so služili pri civilni policiji, vsem uslužbencem so ukinili periodične poviške, zvišali delovni urnik, spremenili juri-čične določbe glede odpravnine, znižali za It) dvanajstin božično nagrado ter ukinili podjjorni sklad uslužbencev. Ze okrog božiča 1954 se je pričel na stare uslužbence pritisk, naj zapustijo službo, in ta pritisk še vedno traja. Na posameznike so pritiskali s tem. da so iskali na njihovem domu informacije, da bi jih tako prestrašili, ker je bil pač smoter njihovih predstojnikov, da se skrči število o-sebja. Končno je bil 23. maja 1955 izdan dekret o prostovoljni odpovedi službe ob izplačilu nagrade, kar je bilo vsekakor nemoralno, če pomislimo, da niso tem ljudem zagotovili nobene namestitve in so jih s tem posredno silili, naj se izselijo v Avstralijo. Razen tega so odpustili tudi 30 tujih državljanov. Pri tem niso upošteval) mednarodnih obveznosti, po katerih bi morali obdržati vse uslužbence na delu. Po enem letu italijanske uprave oziroma treh letih soupravljanja se je v novembru 1955 zdelo, ca bodo končno rešili vprašanje bivših uslužbencev ZVU v okviru zakona o pooblastilih. Toda kmalu se je videlo, da to vprašanje ni bilo vključeno v ta zakon ter da je grozila takšna'ureditev vprašanja, proti kateri se je uprlo vse javno mnenje. Takrat je tudi občinski svet izglasoval solidarnostno resolucijo z uslužbenci. Liberalec Collitto pa je predložil 1. decembra 1955 v parlamentu svoj zakonski načrt o ureditvi vprašanja, ki pa je i-mel to pomanjkljivost, da ni upošteval članov civilne policije in članov drugih iboro-ženih formacij. Ta načrt je bil sicer ugocen, ker je predvideval ustanovitev posebnega zaprtega staleža za bivše u-službence ZVU, hkrati pa o-mogočal vključitev v začasne prehodne staleže. Takrat je tudi predsedstvo ministrskega sveta naročilo generalnemu vladnemu komisariatu, naj sestavi nov načrt za rešitev vprašanja. Nato je nastal okrog tega vprašanja zopet popoln molk. Sele med volilno kampanjo so se zopet zganili in dr. Palamara je 7. maja odnesel v Rim svoj zakonski načrt. Zopet molk in sindikat bivšiji usležbencev ZVU se je zopet zganil šele, ko je poslanec Collitto v parlamentu postavil vprašanje; ali nameravajo zares odpustiti stare uslužbence in ali je res. da so uslužbence od leta 1954 stalno prikrajševali pri njihovih prejemkih. Sindikat je tedaj postavil nekaj zahtev, ki pa jih je dr. Palamara zavrnil. Dr. Gruberjeva je glede tega polemizirala s sindikatom, ki se zgane šele takrat, ko vidi, kako , Kino ob morju, 16.30: «' ■ zabavni film o vojaškem * ljertju. M Moderno, 16.00: «Perver/nfz‘ S. Granger. J. Sinmmons.. Mladoletnim prepovedano. Savona, 16.00: »vsi na kw J. Powell, W. Pidseon. Viale, 16.00: «Prednja straža gubljenih mož«. G Pec!E. I Vittorio Veneto, 16.00: «Ti»t*>. katero bi se moral poročiti'' H. Stanwyck, F. Mac Belvedere, 16.30: »Peklenska KS)). Massimo, 16.30: «Racija». D-*" reva. I. Levvis. . Ul)i. Novo cin«, 16.00: «PolkovniK n lister«. G. Cooper. R. R01”?,. Odeon, 16.00: «Priljubljena f sem«. M. Vitale. A. Farnesr Radio, 16.00: «Državljan ve»" stvaii, J. Morrotv, Faith ^ mergue. Venezia, 15.30: «Odisej», K. ™ glas. S. Mangano. ,«!• Skedenj, 19.00; »Rojena za bežen«. E. VVilliams. POLETNI KINO Arena del fiorl, 20.00: »BunflJ« ski pustolovec«, B. Stanw.V R. R.yan. j, Ariston, 20.15: «Bill West». Chandler, F. Domergue. -,j Armonia, 19.30: »Kraljica ' VVesta«. B. Stanwyck, R- " Ran. «» Garibaldi. 20.00: «Dediščma v stricu iz Amerike«. C. 00 V.Martens. Marconi, 16.30 in 20 15 na p|V jua- stem: »Pustolovščine Doti na«, E. rlvnn, V. Lindfot5’j, Paradiso, 19.30: «Gusarji na čj. nih morjih«, Y. De Carl*-Ireland. n Parco deli« rose, 20.00: «Don millo in on. Peppone«, ■ nandel. G. Cervi. Ponziana, 20.00: «Dvoboj v gli«. D. Andrevve, J. Craih--, oian on nn- «t«i K«nadv/*“ Rojan, 20.00: »Tri broadsva' dekleta«, M. Champion, .u. Skedenj, 20.30: «Rojena za 'r bežen«. E. VVilliams. j Stadio, 20.00: «Tiiwberya<*»' Ha.vden. * Valmaura, 20.00: «RodiIa s*^j, zvezda«, J. Mason. J. 0*r \UUL1 TRST POSTAJA A pr*- 11.30 Lahka glasba. 12.00 * dkvžhje, 12.10 Za vsakogar jj 1 /4 K \r I, . . h.irP' 1 kaj; 12.45 V svetu kulture: Jugoslovanski motivi; 13.30 operna glasba; 13.50 9 Jrfi1' Obvestilo učiteljem Šolsko skrbništvo v 'lrstu sporoča, da je objavljena v Nfjiti.akobski osnovni ioli v Ul. Scuole Nuove 12-1 prednostna lertvica za poverjena in nadomestna mesta na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezi- VOZNI RED AVTOBUSOV TRST - SV. (veljaven do J0.9.) v primeru lepega vremena Iz Tri*» lz Sv. Nikolaja 7.00 8.30 8.30 10.00 10.00 11.30 13.00 14.30 16.00 17.30 19.00 20.30 v primeru slabega vremena 8 00 9.30 11.00 14.30 19.00 20.30 ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31. avgusta se je rodilo v Trsiu 12 otrok, umrlo ie 1 o-seb. porok jc bilo 29. POROČILI SO SE: mehanik E-lio Galizzi lil prodajalka Fer-nantia Ulianich, šofer mehanik Giovanni Fiumara in delavka Norina Sossi, delavec Vincenc Venceslav ’ Splller m lasuljarka Draga Pahor, oficir Angelo Mu-sco m učiteijica Grazianiaria Caf, lin, mehanik Sergio Carnieli in delavka Ma/alua Bacer, inženir Claudio Rabolini In visokošolka Laura Cesca. radiotehnik Remi-gio Benvenuti in goeipodinja Norina Cauci. obrtnik Lorenzo Piaz. zi in uradnica Carla Bartussi, trgovec Severino Corda in u-radnica Ondina Furlani, uradnik Livio Garau in visokošol-ka Editta Depase, vodovodni inštalater Giovanni Fratton in gospodinja Luiga Murovec, stavbenik Albeito Urz: in gospodinja Filomena bperanza, mlinar Vittorio Caltunai in gospodinja Lucia Calligarich. strojni kapitan Claudio MrrsilL in gospodinja Maria ,"ova pristaniški delavec Demenco Foinularo in krz-narka Nives Siccardi. * pomorščak Silvio Tamaro in gospodinja Maria lorre. proda ialec Lui-g: Schileo in gospodinja Maria Guštin, mehanik Giuseppe Casa-riu in uradnica Silvana Godina. uradnik Bruno Scarpa in u-radnica Licia Moschini, tehnični risar Lino Pieri in gospodinja Lina Han. urar Bruno Busetti iri uradnica Silvana Giacomini. knjigovez Giordano Ulocar in u-radnica Alberta Rlšervato, kuri- Livio Fabian in šivilja Au-relia /ottieii, zidar Francesco Bernardi m gospodinja Maria Mersnich. trgovec Angelo Pero-v i ni in uradnica Giorgina Vuch, mizar Claudio Acerbi in šivilja Liliana Hrovatin, šofer mehanik Giorgio Bizjak in šivilja Maria Grazia Benevoll. strojnik Leonardo Lazzerl in baristka Ne. rina Petkich, proda Ialec Renato Braidot in šivilja Pasqua Di-pace UMRLI SO: 58-letni Lorenza Fragiaromo, 62-letni Florindo A-rnicucvi, 64-letni Giovanni Henri. 27-letnl Mario Nadaliz. 50-iilni Giovanni Stopar. 52-lelna Sofia Colja por. Silvestri, 41-1 etn i Guerrino Pez. Mantovani; 14.45 Ritmični ».<(! stri; 15.15 Slavni pevci: .jj) Kodal.v: Plesi iz Galante: Sobotna novela; 16.15 Domac‘Wfi; mevi; 16.40 Orkester FC /# 17.00 Fantazija iz. dunajskih ,,p, ret; 17.19 Plesna čajanka: jpfJ Dva znarta operna odJouika: Grieg: Koncert za klavir.J tj.l* kester: 19.02 Zmerni ritmi: .Jjl! Sestanek s poslušalkami: Jffi Priljubljene melodije; 20.00 »Lje 20.05 Kernovi motivi; 20.30 ster Marek Weber; 20.56 ^ Pena medigra: 21.00 Teden n ut* liji; 21.15 Odlomki iz ^eF~\lk ojiere Erna-ni: 21.57 Parad? kih orkestrov; 22.30 MelO"1’ , revij; 22.50 Večerni pies. T H S T I. .|,j 14.30 TržnSka kulturna kronal i m 18.30 Raffaello de Danfield) Cp bezentko pismo lorda opera v 1 dej.; 21.00 c,Ue)i*r variete: 22.00 Gottfried !• «Romeo in Julija na vasi* NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Biasoletto. Ul. Koma 16; Man-zonl, Ul. Settefontane 2; Mar-chio. Ul. Glnnastlca 44: Rovls, Trg Goldoni 8; Rasset-ti, Ut. Srhiapparelli 58; Harabaglia v Barkovljah in Niroll v Skednju. 1.EK AKNE ZAPRTE ZARADI POČITNIC (Od 26. 8. do 8. 9.) Praxtnarer, Trg UnitS 4; Al Cedro. Trg Oberdan 2: Cipolla, Ul, Belpoggio 4; Glustl, Strada del Friuli 7; Alla Salute. Ul. Giulia 1; signori, Trg Ospeda-le 8; Vernari, Trg Valmaura 10; Pizzul - Clgnola, Korzo 14 Ettcelsior, 16.00; «Gun Point«, F. Mac Mtirra.v, D. Malone, Penice, 16.00: #Lovec na Indi- jance«, K. Douglas, E. Marti-netil. Nazionale, i«o0: #Bllka prt Fort Hiver«. G. Montgomerv, R, Deu- lini«. Filodranimitico, 16.30: «Skrlatna ura«, C. Ohmart. T. Trvon. Siipercineina, 1600: «Med lovci na glave«, dokumentarni film. Arcobaleno, 16.30: »V vrtincu«, C. Gable, V. Leiglt. K O P E H j )! Poročila v slovenščini' 13.30 in 19.00. .. (A Poročila v Italijanščino 12.30. 17.45 in 23.00. „ ,« 5.00 - 5.45 in 6.00 - 6-‘ar«i nos iz LjuiDljane: 6.10 -glasba: 7.00 . 8.00 in 119°. giusoa; i.uu o.uu m Prenos iz Ljubljane; 120 f pa enkrat v ritmu... pl fh Davna glasba; 14.30 - 'murii U nos iz Ljubljane: 17.00 R -tir* popevke; 17.25 Čarobna 18.00 - 19.00 Prenos iz ‘plKj ne: 19.15 Harmonika Vi,8^j) 19.30 - 22.15 Prenofl iz “'vif ne; 22.15 Iz nočnega za 327,1 S I . O V E N I J * «, ,1 m, 2t)2,l m. 213'4 j# Poročila ob 5.00. 13.00. 15.00. 17.00. 19.00 lili .00 Radijski koledar.«« Malo od včeraj in mald LjSj, nes; 12.00 Opoldanski Mj j.(0 A venske narodne glasbe: gra Mariborski inotrd" ansambel; 13.15 Zabavna 'j/ arije s sDV" | listi; 14.30 Tedenski špm^liij, 13.35 Slavne gled: 14.40 Želeli ste - JuiiTi tel: 15.35 F. Chopin: 5 n<£ . . 16.00 Ulrinki iz litera-“'jo F|l D Hlla 7 0flfthi! * -.(rtA/llS P. Cehov: Dve zgodbi; * ■ vit cert po Jeli »h; 17.15 • -filter plesna glasba; 18.00 iz znanosh in tehnike- r je ta moSki In ženski ^jg.4$. n c* Prešeren iz Kranja: tfj 110 v svet: Japonska e»!y jutri: 19 00 Reportaža z ju j skega prvenstva v v e* Bledu: 20.00 Veseli v*cc • TELEVIZIJ* . - r.1 15.15 V okviru EvroU2'^ 1D.1J V UR V I l U a-1’ n » fF1 portaža z lahkoatletske* v vanja Anglija . Rusu* KJj-i i Anglija _ rus"v is-,,:' i 17.30 Reportaža 'A V*y hagna: 21.00 Vesti; u rionu; te: «En, dva. tri«; Rocca: «Nič». veseloigri I NOVOSTI; Ivan Cankar. Hila Murije Pomoč ni-ce ** Kirst. 08-J5 Nevarna koni** zmaga vojake ^ p Asrha 4 TRŽAŠKA KNJ&L* rrat - m. N«, iti«"'' Tvlotun GLASBENA MATICA PRED NOVO SEZONO Glasbena Matica si je v nji h letih priborila med 3 (venskimi kulturnimi usta-noiami v Trstu eno vodil-1 . niest, kar se odraža v Tfl**iritvi in poglobitvi nje-*c0a delovanju. Leto za lena je pritok mladine v nje-)l(i Glasbeno šolo večji, tako l' mestu, kakor na podeže-Pevski zbor in šolski or 'ester sta postala pomemb-n.a čitiitelja v vrsti tržaških "»venskih ansamblov, a te-C(,j za zborovsko dirigiranje 'lJe upanje, da se bo pre-”l(*kniio z mrtve točke vpra-u»}e novih pevovodij. i. i ? Glasbene Matice, v 'Q eri je osredotočeno glav-n? delovanje naše centralne ene ustanove, je v pre-c' em šolskem letu vzga-Sola v Trstu in v obeh po-^uznicah v Borštu in Na-rc2ln* J65 gojencev, od teh v pripravnici, 110 v niž-,l tn 7 v srednji šoli. Po-'*# Oluvnega predmeta (kla-,r. violina, čelo, kontrabas, avta, obta, klarinet, troben-zb°rovodski tečaj in hur-'•omka), so številni gojenci ® ^kovali obvezne stranske itn ^ecrija, solfeggio * ■) ali sodelovali v šolskem J estru in pri pevskem tbo ru. . Primerjamo število go-jJHcev z onim iz šolskega le- * ^954-55 zaznamujemo do-* novih gojencev, a pri * e9ledu obisku posameznih ^tdmetov razveseljiv pojav, se je 12 novih gojencev Pretilo pouku godalnih in* rainentov. Glede na ne-vomne potrebe bodočega "»Venskega orkestra v Trstu, ^aj slednjo ugotovitev še po-fbei Podčrtamo. Želeti pa I bilo, da bi se večje šte-l ‘0 mladine posvetilo pou-in *C drugih orkestralnih sirumentov, zlasti pihalom n *J0bil°m, saj je dosedanja , ra^a Pokazala, da more šo-^ Glasbene Matice tudi na ul,rt področju mladim ljudem ltl vsestransko kvalite-1 Pouk pod vodstvom pri-p1^1 učnih moči. M .e*no skrb je Glasbena "(tlC(J posvetila mladima v0,’u'nicamu v Nabrežini in vin °r*(u- V Nabrežini je za-■ "nje mladine za glasbeni t tako močno, da se bo ,0 j*nia podružnica, kate- ),r “kiskujejo otroci iz Na-khl'ne ■ in okoliških vasi, ko (ez ne]. je uspešno žbo tUC*‘ otroški pevski j. rr,T°d vodstvom projesor- \ TBiia- •p: ? sedniih javnih produk-p Trstu, Boršfil in Na-l,cn'fc' teT pri številnih na-rmlt v okviru drugih pri-d(ij,Cu (pri »prešernovin in j,er.Bev'» proslavi itd ) so Praktiino pokazali u- j ^ danima zborovod-l«tu ^ ° v uovem šolskem v 0***ali ta tečaj, ki ga t(*ziirit 0do(-e potrebno še , 0rfce!,„In T°globiti. kar v'f’ °u ,,0di prof. ‘^Ittn | lr tudi v pre-Kn de. etu pokazal živah-k« * ^“stopit je pr-"s. |(j sbretnljevalee gojen-^'^ncetj 5e Ovajala klavirski 0 ,la koncu šolskega *0,n, pT',n>0 8 pevskim zbo-^ ntate 'S”edbi Saltu erjeve sled„,'e/tP’-“ prisega». k *° Poma(/oii titdi ffctmp * °' p-d- tSlavko solista , bevej iz Trebč *“»a j dnsiina liralj-Vu-*pktor Gerlanc• *uij urnunti #r: ka,p;m’,0iieen» nastop, n"'1 bot m!"1 ,e sodelovalo PtlKlz,.. w,f Oseh ia - j/ujr tu r u, ejovriostjo članov ^vuje/" 'U-r.bovodi. ,nviirerianii, i, > donr; 1,1 Pnbli- in V«*ic« V1" i0'“ (Glasbe-> .•.s*')”P,1,,._l*‘,,eiio k razno- 'tl ^ot In/) ------------- °*eb» Pr* «, h. bosehno tnj)el ollziv l'n> iolsk tat<) Muzalo v no-l Tako r"‘ letu ponoviti. ,^°r j boatdpi gojencev, j ,(e|j,p ( ejannoatjo članov ega z),..,.,, .. Jejo v.°ru *e «- Ju , --ve 1 «aik °”en*ke v„, , 'rili .. kulture a' Je ,le b - ** i2S£,:vri Na letošnjem glavnem filmskem festivalu v Benetkah sodeluje 9 držav s skupno 14 filmi - V času festivala bosta tudi dve retrospektivni razstavi Chaplinovih in Dreyerjevih filmov Ze skoraj ves avgust se vršijo v Benetkah razni filmski festivali, ki pritegnejo v to lagunsko mesto in na Lido veliko število domačih in tujih turistov. Od 9. do 12. avgusta se je vršil prvi festival turističnega filma, na katerem so predvajali ameriški film »Summertime« (»Poletni čas«) Davida Leana s Ka-tharino Hepburnovo in Ros-sanom Brazzijem v glavnih vlogah. Sledila »ta še dva dokumentarna filma Fausta Saracenija »Due giornj in Italia (»Dva dni v Italiji«) in Guida Guerrasia »Tempo che vive« (»Cas, ki živi«), Žirija je dodelila vsem trem filmom priznanja za udeležbo na tej prvi razstavi. Od 15. do 25. avgusta pa smo imeli VII. mednarodni festival dokumentarnega in kratkometražnega filma, nu katerem je sodelovalo 25 držav s skupno 153 dokumentarnimi filmi, od katerih je bilo 27 z medicinskega področja, 12 pa jih je imelo preizkusni zhačaj. Od teh naj omenimo zanimivo iznajdbo Eugena De-slavva, ki je predstavil kratek dokumentarni film, sneman v 2enevi, Lausanni. Nici in Cannesu, pod naslovom »Images in negatif«. Novost filma je v tem, da ga gledalec od prve do zadnje slike gleda v negativu, kar daje vsekakor čuden občutek. Publika je film dobro sprejela, kar je dalo Deslawu pogum, da je izjavil, da bo morda čez leto na prihodnjem festivalu predstavil v negativu celovečerni film. V času festivala dokumentarnega filmu, se je vršil tudi Vlil, mednarodni festival za otroške filme, na katerem je 13 sodelujočih držav poslalo 44 filmov, 'Največje zanimanje pa je seveda vladalo za XV)1. mednarodni festival filmske umetnosti, ki se je pričel 28. avgusta in bo trajal do vključno 9. septembra, torej skupno 13 dni. Ob tej priliki se zbere v Benetkah ogromno število filmskih producentov, kritikov, igralcev in novinarjev z vsega sveta. Letošnji festival je prinesel tudi nekaj novosti, med temi naj omenimo nov kriterij za sodelovanje in ocenjevanje filmov. Do lani je lahko vsaka država poslala na festival število filmov, katero je bilo določeno od notranjč komisije, kar je se- *. r Na mednarodni modni razstavi Je Indija razstavila predvsem svoja blaga, Na sliki obleka v indijskem slogu, ki ho našla pokiienialce pri evropskih kro jaskili mojstrih veda vplivalo tudi na to, da je prišlo na festival tudi nekaj filmov, ki po svoji umetniški višini ne bi spadali na to veliko mednarodno razstavo. Med drugim bo letos dodeljena samo ena nagrada za najboljši film in ne več kot prejšnja leta, ko je bilo dodeljenih nagrad na ducate. Na platnu bo predvajanih 15 filmov, od katerih eden izven konkurence. Komisija je po strogem umetniškem kriteriju zbrala te filme od 75 predloženih. Seznam filmov je po odobritvi tale: Francija — «GV rva ir,‘» v režiji Keneja Clementa in »La tracersee de Furis (Prekoračenje Pariza), režija: Claude Au- tant-Lara; Zapadna Nemčija v »Der Hauptmann vun Kor penici.'« (Kapetan iz Koepenicka«, režija: Helmut Kaeutner; Japonska — «A-Icusen chitai« (Pot sramu), režija Kenji Mizouchi in uBiruinu no tategoto« (Burmanska harfa), režija: Kon lchikiiva: Grčija — nAten-ski velikani», režija: Nikos Koundouros; Italija - «L’t»n-ptru tlel sulcu (Imperij sonca), režija: Mario Craveri in »Suor Letizia«, režija: Mario Camerini; Španija — »Calabutg«, režija: Luis Garcia Berlanga in «Callc. Mapam, režija: Juan Antonio Bardem; Sovjetska zveza — «Bjenmietitij garnizon» (Nesmrtna garnizija), režija: Z. Agranervko in E. Tis-se; Združene države — «Al• tack» (Napad), režija: Robert Ahlrich in #Bipper than li/cii (Večji od življenja), režija: Nicholas Ray; Mehika — »Toro!« (Bikoborec), režija: Carlos Velo. Za otvoritveni film festivala so izbrali nemški «Ka-pelun iz Koeprnirkan, v car su festivala pa bosta tudi dve retrospektivni razstavi filma Charles« Chaplina in Carla Th. Dreyerja. Prva razstava bo trajala pet dni in bo obsegala sledeče Chaplinove filme: «Kid auto ru-ces at Veni cen (1914), «The (ramp« (1915), «One A. M.», aCarmen», «The vagabotuhi, «Thc patvnshapD, »The ring«, «Thr eountn llklti), «Thc udventura (1917), mA. day’s plenaren, «Sunnyside» (1919), «The kid)i (1920), »The pil-grini» (1923), »The gnid rush» (1925), »The ctrcus« (1928) ter «7’he great die-(ntoi» (1940). Retrospektiva Carla Th. Dreyerja pa obsega: «Prestden(en» (1920), (itd ude nj Satanu Log», ePrue.staenkenn (1921), »Du skali uere din hu.itrun (1925), «Tva maenniskom (1945) in še nekaj kratko-metražnih filmov. Verjetno pa bodo predvajali tudi »La passion de Jearine d'Arci> (1927), «Vnmpyp> (1931) tn »Dies Iraen (194.3). Za končno predstavo pa je uprava filmskega festivala povabila za predvajanje zadnji film ameriškega režiserja Joshua Logana «Bush Stop«, nakar bo sledila dodelitev nagrad. Nekaj dni po beneški raz. stavi bo v liki levantskega velesejma festival mladih kinematografij od 15. do 19. septembra, ki bo letos posvečen Jugoslaviji. V teku te razstave bodo predvajali pet celovečernih in pet dokumentarnih filmov: «Ne vjenni, režija: Vladimir Pogačic: »Vesna«, režija: Fran-tišek Cap; »Kekec«, režija: Jože Gale (film je dosegel uta 1952 na beneškem festivalu otroškega filma prvo nagrado); »Djepojka i hrani«. režija: Krešo Golik, in «Kšn Ion dr, M.» režija: Zivnrad Mitrovič, Festivala v Bariju se bo udeležila tudi številna delegacija jugoslovanskih režiserjev in igralcev. MARIO HAN neljubih razvad, kot na pr. kajenja, grizenja nohtov itd. Posebno za kadilce bi prišlo Io v poštev. Kdor bi se hotel odvaditi kajenja, mu ni treba drugega, kot da ga hipnotizer hipnotizira ter mu sugerira, da je kajenje zanj silno škodljiva razvada in da ga mora, ko se zbudi, opustiti. To se potem navadno tudi zgodi. Doktor Taunen, profesor inštituta hipnoterapije v Londonu, in dr. Pelt sta v zvezi s hipnozo prišla že do nekega zanimivega zaključka. Pojasnila sta namreč, da niso iazni genialni ljudje, kot na primer Edison, Einstein in drugi, bili morda nič drugega, kot povsem navadne osebe, ki pa so imele sposobnost, oa same sebe hipnotizirajo ter da se pri tem tega niti n« zavedajo. Da bi svojo tezo potrdil, je dr. Taunen povedal zanimiv primer eksperimenta, ki ga je sam Izvršil. Do njega se je obrnil mlad gimnazijski dijak tei ga zaprosil za pomoč. Fant je namreč zelo sovražil matematiko, medtem ko je bil v vseh ostalih predmetih odličnjak. Da bi mu pomagal iz zagate, je dr. Taunen fanta, potem ko so na ‘o pristali tudi njegovi starši hipnotiziral. V takem stanju mu je sugeriral, naj na pamet reši razne zapletene algebraj-ske probleme. Ta jih je v resnici, po kratkem razmišljanju. tudi rešil z največjo lahkoto. Zdravnik je za tem hipnotiziranega dijaka prebudit in mu pokazal račune, ki jih je sam rešil. Ko ga ie dr Taunen zatem še enkrat hipnotiziral, mu je zaukazal, da mora potem, ko se bo znova prebudil razumeti in nit i, naj bi se ta ne, uporab-iiaia v svrho zabave, marveč 'zključno v koristne znanstvene in medicinske svrhe. Šahovske anekdote Ko je bil fjteinitz na Dunaju te študent, je že kazal veliko borbenost in samozavest. Nekoč, ko je igral partijo z znanim bankirjem Ep-steinom, se je med igro z njim sporekel. Tedaj ga Ep-stein pogleda in vpraša: »Ali veste vi, mladi človek, kdo sem jaz?« Kteinitz mu odgovori: »Vem, vi ste Epstein na borzi, tukaj (pri šahu) pa sem jaz Epstein!« Na nekem turnirju sta stavila dva prijatelja, kdo bo na turnirju prvi začel prepir, borbeni Steinitz ali drzni Ja-ncWski. Nekaj dni potem sta prijatelja videla sledeč prizor: mali Janowski beži pred srditim tšteinitzom, ki šepa za num in mu grozi s svojo palico. Janovvski je namreč predlagal Steinitzu, da igra z njim s konjem manj. Stava se je končala neodločeno. Ko je bil mojster Zuker-tort nekoč v angleški provinci, je prisostvoval dvoboju dveh krajevnih ekip. Enemu klubu je manjkal igralec na zadnji deski in predsednik kluba, ki je edini poznal Zu-kertorta, je mojstru v šali predlagal, da vstopi v igro kot rezerva. Ko je mojster pristal, je kapetan ekipe dovolil neznanemu igralcu, da igra na zadnji deski. Igra se je začela in Zukertort je kaj kmalu imel možnost, da svojemu nasprotniku «daruje» figuro. Njegov kapetan je to je mirno počival v grmovju in še preden je kamera začela bineti, je njegov kratki ref Že zdavnaj izginil. Bilo je to aprila ko je ekipa »Hosne-filma« posnela nekaj pivih kratkih scen na ogromnem, pustnem zemljišču, kjer se je' proti r.ebu dvigalo neka, mrežastih jeklenih ogro-dii Od tedaj so pretekli šele štirje meseci, toda zajci tu niso več našli miru. Mesto naravne idile, je tu zrasla o-gromna delavnica. Desetine buldožerjev, ogromnih dvigal, žerjavov, betonskih mešalnikov in drugih tehničnih napi av je nekdanjj pašnike in njive spremenilo v sodobno mesto. Kak kilometer južneje od nasipa je stekla sivkasta asfaltna proga. Po njej so nenehno prihajali in odhaja.i tovorniki, ki so na gradbišča vozili material, montažne elemente. cement, profile, marmor, opeko... Sredi gradbišča so cestni valjarji utrjevali temelje nove poti, ki nosi ponosno ime Aleje narodov. To je namreč gradbišče novega Zagrebškega velesejma. V tem se je sivkasta asfaltna proga zelo spremenila. Ob njej so zgradili tudi pot za pešce ter jo okrasili z grmovjem in cvetjem. Ob Aleji narodov so zrasle ponosne palače. Na zapahnem koncu se vam prijazno nasmiha pritlična zgradba, kjer razstavljajo razna prevozne in aranžerska podjetja. Ng severu te vabijo sveže barve originalnega velesejemskega.paviljuiia: zgrajen je iz jeklenih stebrov in vrvi, a nad temi je razpeta streha limonaste barve. Ta paviljon so skupno zgradila tr>. štiri zagrebška podjetja: »Predrag Heruc«. «Tehnika«, »Jugomontaža«. in znano podjetje platnenih izdelkov iz Jarša, Dasiravno velesejem ie ni odprt, so se za ta originalni paviljon že interesiraii mnogi inozemski kupci. Ce gremo dalje proti vzhodu bomo naleteli na bivšo avtomobilsko dvorano, ki ie bila sem prenesena s Savske ceste, preurejena in se zdaj v njej nahajajo razstavni prostori Avstrije in Indije. Potem je tu velik paviljon, ki la po svoji eleganci kaže. da v njem razstavljajo Italijani. Zelo dobro so funkcionarji rešil. nalogo dveh razstavnih dvoran, svojega in paviljona C škoslovaške, ki je zavzel mesto tik italijanskega paviljona. Njihova večja dvorana ere vzporedno, manjša pa stoji pravokotno nanjo. Med o-11 ma se nahajajo pomožni prostori, razni uradi itd. Nekoliko dlje od tod raste iz tal ’ 'redno smiselno zgrajeni romunski paviljon, temu nasproti, na južni strani Aleje narodov, pa se dviga impozantna palača Kitajske. Zgrajena v kitajskem narodnem stilu, je ta ogromna palača hkrati tudi največji inozemski paviljon r.a vele- rešiti vse tudi najtežje mate-| opazil in zaskrbljen poročal matične naloge. To se je tu- predsedniku: «Izgubil je že di zgodilo Dr Taunen mu je! dve figuri.« je dejal, »to se namreč predložil dvajset, do-|ne bo dobro končalo.« Potem kaj težkih matematičnih na- je poskušal opozoriti Zuker-log. ki jih je mladenič v krat- torta, naj pazi na svoj mate-ki uri vse pravilno rešil. rial, ta pa je v tem trenutku Kot neki ČUdež se mora! «'zgubil» še kraljico. Na kon-vsakemu normalnemu člove- ™ 9a'‘.je pa je seveda ven-ku zdeti tudi to. s kolikšno sejmu. Zgrajena je iz belega marmorja z otoka Brača in nekrita z zelenimi keramič- nimi ploščicami, ki so jih bili semkaj pripeljali iz daljne K.tajske. V prvi etapi graditve sicer še ne bodo dokončani vsi prostori v palači (kinematografska dvorana s 300 sedeži. sprejemna dvorana, konferenčne sobe, uradi itd.), vendar se bo velesejemska dejavnost brez vsake zapreke iahko razvijala v glavni razstavni dvoran’. Ko gremo dalje po velese-jemskem prostoru pridemo do sovjetskega paviljona Ta o-giomna. moderna stavba je t-na največ-j i li na vsem vele-sc-jamskem prostoru. Je velika in svetla, tako da so v njej lahko razstavljene tudi najtežje industrijske naprave. Zraven nje stoji mali paviljon Madžarske, ki pa je v arhitektonskem pogledu zelo originalen. Omenili bi še en tuj paviljon poljski. Spominjamo se ga, ko je še bil podoben gozdu kovinskih stebel. Danes o tem ni več ne duha ne sluha, pač pa se pied nami dviga lepo moderne. poslopje, ki dostojno predstavlja kar mlada poljska republika more nuditi svojim partnerjem v mednarodnih trgovinskih odnosih. Okrog 3000 delavcev dela na tem ogromnem delovnem prostoru, tako da se je težko skoznje preriti do največjega paviljona Zagrebškega velesejma — jugoslovanskega paviljona. V njem bo razstavljeno največje število domačih jugoslovanskih proizvodov, cd onih s področja proizvodnje strojev, električne in ra-dio-industrije, do precizne mehanike in optike, tekstilne industrije itd. Onkraj širokega travnika z malim jezerom stoji paviljon Zapadne Nemčije, po obsega le malo manjši od pravkar omenjenega jugoslovanskega paviljona. Tu je tudi paviljon, ki se bo v njem vršil: Peti mednarodni teden kože in o-tutve. Udeležile se ga bodo vse največje jugoslovanske tvornice usnja, obutve, kože, gumijastih izdelkov ter raznih potrebščin za industrijo, usnja in gume. Železarna v disku razstavlja svoje proizvode v posebni dvorani, ki i« zeh prostorna in skladno a-re jena. Tretjo vrsto zgradb predstavljajo upravno poslopje, pošta, restavracija in vrsta manjših ter večjih zgradb, ki bodo služile, da bi mogel velesejem potekati tako, kot so si to zamislili niegovi organizatorji. Vse to skupaj bo stalo na nič manj kot 370.000 kvadratnih metrih, kar je nedvomno ogromen prostor. Vse. kakor se Zagrebški velesejem iz leta v leto izpopolnjuje ter iz leta v leto dostojneje predstavlja to, kar danes že zmore v tem pogledu mlada jugoslovanska republika. natančnostjo lahko hipnotizirana oseba določi točen čas. Denimo, da hipnotizer ukaže hipnotizirani osebi, naj točno dve uri za tem, ko se bo zbudila, sezuje čevlje, bo ta prav gotovo tn storila z največjo natančnostjo, pri čemer >:e bo morda zmotila samo zs nekaj minut ali sekund. Marsikdo se bo vprašal, kako je moč nekoga hipnotizirati, podrediti njegova dejanja svoji volji. Da bi določeno osebo lahko potisnil v hipnotično stanje, treba bo to najprej fizično in živčno sprostiti. Zatem ji posreduješ nekaj sprejemljivih sugestij, kot r.a primer da zapre oči, globoko diha itd Ko se za tem hipnotizirana oseba začne koncentrirati, in je, kot rečeno, pr tem že sprejela nekaj predhodnih sugestij, ji hipnotizer sugerira da, že spi oziroma da bo zdaj, zdaj zaspala. S takim ali podobnim postopkom se oseba končno privede v stanje hipnotičnega transa, nakar se nadaljuje lahko z močnejšimi sugestijami. Dejstvo pa je, da nekatere osebe laže pridejo v tako stanje, druge teže. Oseba, katere volja se lahko podreja volji hipnotizerja, ,, , j pieide v hipnotični trans v Banju ob pr,- rp|o kratkem faslIi celo v eni sami minuti. Težko pa je nekoga hipnotizirati, katerega volja bi se temu upirala, temu se izogneš enostavno tako. da besedam, ki ti jih hipnotizer govori, ne posvetiš nobene pozornosti. Ugotovljeno je tuli, da hipnotizirano osebo ni moč pripraviti do tega, da b; storila kako nemoralno ali kriminalno de-anje, ki bi ga sicer v stanja normalne zavesti nikoli ne izvršila. Ce bi hipnotizer hipnotizirani osebi ponudil re-\olver, ter ji ukazal, naj na nekoga strelja bi ta prav gotovo to odbila, ali pa se bi iz transa prebudila. V splo-nem pa bi bilo treba v zvezi s hipnozo pnpom- darle zmagal in predsednik je mentl, da je prišel čas za »odkrivanje incognita«, s tem pa je celemu dogodku doda! še novo poanto: nihče ni namreč vedel, kdo je Mr. Zukcr tort... Namesto prstnih zobni odtisi Fran oski pislanec Arr ghi je predlagU v parlamentu, naj bi dosedanje prstne odtise nadomestili z zobnimi. Svoj predlog je utemeljil s tem, da je identifikacija po zobeh znatno preprostejša kot po prstnih odtisih. Ce bodo sprejel; njegov predlog na dnevni red, bodo nedvomno razpravljali tudi o tem, kaj storiti v primerih, če se zasledovani . zločinec iznenada spomni in si da vstaviti novo zobno protezo. Kje Adenauerja čevelj žuli Vlada Zapadne Nemčije izdaja svoj »Bulletin«, v katerem objavlja neke svoje informacije in iznaša neka svoja stališča. V poslednji številki tega biltena izraža A-denauerjeva vlada svoje veliko nezadovoljstvo, da, naravnost ogorčenje zaradi okoliščine, da svet nima razumevanja za vprašanje nemških meja na Vzhodu. Nekdo v vladnih uradih pedantno zbira tudi atlase in zemljepisne karte na sploh in ki so tiskani v različnih so ugotovili, da je od 75 zemljevidov, ki prikazujejo Nemčijo po drugi svetovni vojni, in ki so tiskane v različnih deželah, samo eden edini o-značil nemške meje na Vzhodi, tako, kot to ustreza težnjam sedanje nemške vlade. Ir. to gre za zemljevid, ki so Heuri Beanduut (stoji), Marc Moden« (na itvi) In Gaston Vanackere, ki so na navadnem splavu »Egart 11» v 17 dneli prepluli Atlantik od Nove Škotska (Kanada) do Anglije ga izdali v Švici. Pregledali so 7 atlasov, “ švedska, 2 »n-g:eška, I ameriikega, 1 nizozemskega in 1 italijanskega, a nobeden ne zadovoljuje. Vsi omenjeni atlasi in zemljevidi so bili izdani v zapadnih ali tako imenovanih nevtralnih dtželah, in je spričo tega še značilneje, da se v teh deželah ne upoštevajo nemške težnje. Povsod v teh zemljevidih je meja postavljena na Odri in Nisi, a tega Nemci ne priznajo in ne bodo priznal! nikoli. Tako pravi «Bul-leiin«. Po mnenju bonnskn vlade bi bilo treba na zemljevidih označiti sedanjo mejo tako, da se poudari, da gre za začasno mejo, medtem ko bi prava meja morala biti tam, kjer je bila leta 1937. Ozemlje, ki je pripadlo Poljski tn Sovjetski zvezi, bi moralo biti na vseh zemljevidih označena kot »začasno zasedeno«. Nevzdržno je tudi to,, da se na teh zemljevidih i-mena mest pišejo poljski ali ruski, a le na nekaterem od teh kritiziranih zemljevidov so označena stara nemška i-men«, a še to le med zaklepaji*. Vladni bilten poudarja s posebno užaljenostjo, da niti v deželah, ki pripadajo atlantskemu paktu založniki zemljevidov in atlasov ne upoštevajo »pravih in edinih nemških meja«. Vladni bilten opozarja v svojem komentarju na škodo, ki se s tem povzroča. Zemljevidi niso le neko sredstvo >« orientacijo, ampak imajo tudi propagandno vlogo. V zapadnem svetu se s takimi zemljevidi utrjuje v javnem mnenju prepričanje, da je vprašanje vzhodnih nemških meja dokončno rešeno, medtem ko ne bi smelo biti tako. Tega guli to, drugega drugo, a Nemce meje! Sedaj so v fazi premikanja meja na pa-piiju; to naj bi bila prva, začetna faza, Sl m s»i)i:i.hvan.ik um [!mkii.isi;i;m punmmju :Me,iam , N*kih d.i,nah Zadružniki iz Bukovice obiskali dve kmečki posestvi Bili so tudi na kmetijskem inšpektoratu v Gorici - Koristna izmenjava mnenj Včeraj je na povabilo pokrajinskega inšpektorja prišla na obisk v Gorico skupina 25 zadružnikov kmečko-delav-ske zadruge «Simon Gregorčič* iz Bukovice, katero so rpremljali predsednik okrajnega sveta za kmetijstvo n gnzdarstvo Franc Magajna, stiokovnjak za vinogradništvo dr Milan Orel in okrajni kmetijski inšpekor inž. Tone Preširen. Slovenski zadružniki iu kmetijski strokovnjaki z onstran meje so bili dalj časa na pokrajinskem kmetijskem inšpektoratu, kjer jih je sprejel namestnik dr. Marssa-na (ki je trenutno odsoten) dr. A. Franco. Obiskovalci so se z dr. Francom pomenili o raznih kmetijskih vprašanjih in so sklenili, da bodo povečali sodelovanje obmejnih krajev na kmetijskem področju. Nato so zadružniki iz Buko-v.ce ter ostali povabljenci odšli na ogled kmečkega posestva «Angoris» pri Krminu, kjer so si s predstavniki tega pcsestva ogledali sadne nasade in poljedelske pridelke ter poslopja in si izmenjali lažna strokovna mnenja o razvoju kmetijstva. Kasneje so cbiskali tudi kmečko posestvo v Koprivi, kjer so bili prav tako kakor v Krminu toplo spiejeti in pogoščeni. Zadružniki so se pokrajinskemu inšpektoratu in predstavnikom obeh kmečkih posestev toplo zahvalili za po bi si narezal šib za igro. Nenadoma je zagledal poljskega stražnika, ki mu je prihajal nasproti. Flabus je od strahu splezal na precej vieok zid in pričel teči proti domu. Med tekom mu je spodrsnilo, padel je na tla in se z nožem, ki ga je držal v roki, ranil v desno zapestje. Dobil je tudi notranje poškodbe. V bolnišnici bo ostal precej čolgo. Nesreča v Lečniku Včeraj popoldne ob 17.30 se je na glavni cesti, ki pelje iz Ločnika v Gorico, ponesrečil 34-letni Enrico Visin-tin iz Koprive. Iz doslej neznanih vzrokov je padel s kolesa na tla in se močno u-daril v levo obrv. Prepeljali so ga v bolnišnico Brigata Pavia. j Lovcem, ki so prežali nanje j pod Staro goro, ni uspelo nobenega zajeti V zadnjem času so se merjasci v večjem številu pojavili tudi v Nadiških dolinah. Naj bolj so poškodovali pridelke kmetov v okolici St. Petra ob Nadiži. Ker se je zdelo, da prihajajo v skupinah iz okolice Stare gore, so se predvčerajšnjim domači lovci v 10 skupinah po dve osebi podali na področje, imenovano Picon, v podnožje Stare gore. Toda zaman so čakali na živali, ki zrdejajo toliko skrbi našim kmetom; kajti merjascev kot nalašg to noč ni bilo na spregled. Toda naslednji dan so ljudje ugotovili, da so se po-žrešn?e živali pojavile v. bližini samega St. Petra ob Nadiži, kjer so uničile precej pridelkov krompirja in koruze. Vsekakor bodo morale prj tej stvari posredovati same oblasti, ki ne smejo dovoliti, da merjasci, oškodujejo kmete, v pridelkih, ki so že itak.jldvolj skromni ta njihovo'gospodarstvo. — .i—... —-i »n. »i n DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves elan In ponoči lekarna Maritovan. Korzo Verdi 17 - tel. 28-79. Danes prične obratovati prva tovarna v Baški grapi Zaposlila bo 130 deklet in žena ii pasivneqa predela To'm nske - Stroški za ureditev poslopja m nabavo strojev znašajo 110 milijonov din Danes bo začela v Podbrdu na Tolminskem obratovati s polno zmogljivostjo tekstilna tovarna, ki je prvo industrij-vabilo in jih tudi oni pova-!sko podjetje v Baški grapi. bili, da se čimprej oglase v kamgarne in volneno blago, ojačeno e perlonom, v najrazličnejših modnih vzorcih. Obrati tovarne so v bivših italijanskih vojašnicah, ki pa so jih temeljito preuredili. Vsak oddelek nove tovarne ima svojo kopalnico in vse j potrebne sanitarne naprave, vzdolž proge, po kateri so od j prav tako dokončujejo v to- 10. do 12. ure vozili dirkači, varni kotlarno in barvarno. Bukovici ter si ogledajo tam-Ks.išnje gospodarstvo domače zadruge. Tekmovalci avt. dirke vozili vceroj skozi Gorico Včeraj dopoldne je bilo Nova tovarna bo izdelovala udeleženci avtomobilske dirke -iege-Rim-Liege (kot smo iz- Nova tekstilna tovarna v Podbrču bo velikega gospo- vedeli, avtomobilisti ne bodo l darskega pomena za pasivno vozili skozi Rim, marveč na-i Baško grapo. Saj tu doslej ni ravnost proti Piemontu v: bilo nobenega industrijskega Francijo) polno ljudi, ki so se I obrata in je tud: kmetijstvo postavili ob straneh ceste, da j zelo revno. V tovarni je doti od blizu videli udeležence i bilo delo in zaslyžek že 130 m mednarodne dirke. Blok pri ! mladih deklet in žena iz Ba-Rdeči hiši, skozi katerega so J ške grape, ki so se pod stro-pctovali tuji avtomobilisti, ie | kovnim vodstvom nekaj izku-bil za prehod oseb in za pro- šenih delavk iz raznih tekstil- met ustavljen več kot dve u-ri. Na jugoslovanski strani so obmejni organi postavili mizo, za katero so sedli italijanski in jugoslovanski obmejni stražniki, da bi čim hitreie pregledali dokumente posameznih tekmovalcev. Moramo reči, da se je vse odvijalo zelo h tro in v najlepšem redu in da dirkači niso izgubili nepotrebnega časa zaradi pregledovanja njihovih dokumentov. Prva sta nekaj minut po 10. uri privozila skozi blok Sims in Ambrose, po narodnosti Angleža, z avtomobilom Astar-Martin, druga sta privozila Friderich-Metternich z avto. mobilom znamke BMW, tretja pa sta privozila Fransser in Moinean, po narodnosti Belgijca, ki sta vozila avtomobil znamke Alfa Romeo. Kmalu so se zvrstili še ostali udeleženci dirke, ki so bili videti precej utrujeni, saj so bili na vožnji že od srede zvečer. Po kratkem oddihu v Ul. N. Sau-ro. kjer so jim kontrolirali čas, so tekmovalci nadaljevali pot proti Vidmu. Padel je z zida Po naročilu občinskega zdravnika so včeraj zvečer sprejeli v goriško bolnišnico Brigata Pavia 9-letnega Franka Flabusa s Svetogorske ceste 99. Deček je oesel včeraj na njive, ki leže ob Soči. da nih tovarn v Sloveniji svojemu delu že cobro priučile. Stroški za adaptacijo poslopij. nabavo strojne opreme in druga dela so znašali skupno llo milijonov dinarjev. Vrednoet proizvodnje nove tekstilne tovarne naj bi znašala letno okrog 500 milijonov dinarjev. Nova naročila za CRDA v Tržiču Indijsko ministrstvo za prevoze je naročilo pri CRDA v Tržiču 423 železniških vago-nnv-eistern za skupno vrednost 880 milijonov lir. Vest o gradnji novih železniških vagonov so delavgi CRDA sprejeli z velikim zadovoljstvom, sa' bo s tem zajamčeno oddel-ku za izgradnjo železniških vagonov delo za dobri dve leti. Samomor delavca iz CROA V četrtek so v bližini mosta Figariola pred Gradežem našli v vodi truplo 62-letnega Massimiliana Bertognija iz O-gleja, ki je bil zaposlen pri CRDA v Tržiču. Po prejetih poročilih naj bi Bertogna skočil z mosta naravnost v morje, v katerem je utonil. Da si je sam izbral smrt, je bilo razvidno tudi iz dejstva, da so v njegovih žepih našli dva težka kamna. Bertogna je bil ie v psihiatrični bolnišnici zaradi manije, da ga stalno zasledujejo. Ker bi moral v četrtek ponovno na pregled v Gradež, se je od domačih poslovil že v sredo zvečer, toda ko je prišel v bližino mosta Figariola, se je odločil, da bo .il.cčil v vodo in se tako otresel življenja, ki je zanj postalo neznosno. Prijava občinskih davkov Goriško županstvo obvešča, da je do 20. t.m. čas za prijavo dohodkov za občinske davke v Gorici. Kot znano, je treba prijaviti cružinski davek, davek na patent, na obrtnice, na ps--> itd. Prijave je treba napraviti na posebnih obrazcih, ki jih interesenti dobijo v občinskem davčnem uradu v Ul. Crispi 8. Kdor že plačuje občinski davek. pa nima nobene spremembe v dohodkih, ni dolžan napraviti nove prijave. Kdor pa mora napraviti novo prijavo in tega ne stori v določenem roku, bo plačal globo v višini 1 tretjine cavkov. ki jih dolguje. V vinjenosti razbil šipo Rešilni avto Zelenega križa je včeraj ob 16. uri odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 36-letnega Gilberta Co-lauttija, ki prebiva v ECA v Gorici. Mož je malo prej bil v restavraciji pri južnem kolodvoru, kjer se ga je malo preveč napil. V takem stanju je naenkrat pričel razgrajati in se naposled zaletel v neko šipo, ki ga je poškodovala. V bolnišnici so mu obvezali več ran ter poškodbo na nosu. Ozdravel bo v nekaj dneh. — KINO — COHSO. 17.15: «Diana. kurti zana», L. Turner in P. Ar-mendariz, cinemascope v barvah. VERDI. 17.00: «Moderni časi«. C. Chaplin in P: Goddard. CENTRALE. 17.00: «Brez zakona*, v barvah, E. Murphy in L. Nelson. VITTORIA. 17.15: »Zaseda na morju*, cinemascope, E. Manni in M. Frau. MODERNO. 17.00: »Zakaj sem ubil*. ■' L V."-"1 v fes V’vJ*r F ^ mi ^ r5:®;:S:SuSn:;»- "»Hht-jsSafc _ tl * Ilil JI tj* 1f ■■ U.; ■ i y- .. 'i*. FiA lijiiijl % ■ i... ....... I □liill PRVI DAN EVROPSKEGA VESLAŠKEGA PRVENSTVA ZA MOŽKE NA BLEDU 1*« prvih izločilnih tekmah ima naivec čolnov v finalu SZ V finale so se kvalificirali še 3 italijanski, 3 finski, po dva avstrijska, nemška, poljska ter po eden danski, švicarski in madžarski čoln BLED, 31. — Danes se je na Bledu začelo evropsko prvenstvo v veslanju za moške. Na programu so bila izločilna tekmovanja v vseh sedmih disciplinah. Prvi dan je bil najbolj ugoden za sovjetske veslače, ki so plasirali v finale kar 5 od 7 čolnov. Zelo ugodna je tudi bilanca Italije, ki je zmagala v treh predtekmovanjih in plasirala v fina-‘le oba svoja četverca in osmerec vojne motnarice iz Rima. Nekoliko je razočaral le skif-fist Mart r.oli. ki pa ima možnost da se popravi jutri v re-pesaži,- Proti pričakovanju dobri uspeh so dosegli Finci, ki so plasirali v finale tri čolne. Po dva čolna imajo po današnjem dnevu v finalu Avstrija, Nemčija in Poljska, po enega pa Danska, Švica in Madžarska. Najmanj ugoden je bil prvi dan za Jugoslavijo, Romunijo in Belgijo, katerih čolni se bodo morali boriti jutri v re-pesažah za eventualno naknadno kvalifikacijo v finale. Jugoslovani imajo pri tem največ izgledov za uspeh, saj so bili danes predvsem žrtve nesrečnega žreba, ki jim je določil za sotekmovalce v skupinah najmočnejše ekipe. Vsa tekmovanja so bila zelo borbena, doseženi časi pa odlični, saj so skoraj v vseh disciplinah bili postavljeni novi rekordi blejske proge. To je nedvomno zelo dober predznak za uspeh finalnega tekmovanja. Svečana otvoritev prvenstva je bila dopoldne, malo pred deseto uro. Predsednik FISA Gaston Mullegg se je v otvoritvenem govoru zahvalil jugoslovanski veslaški zvezi za odličnoorganizacijo in proglasil začetek Ukmovanj, ki so se začela takoj po odigranju jugoslovanske državne himne. Najprej so tekmovali četverci s krmarjem. Vreme ie bilo lepo in pihal je lahen veter. V prvi skupini so starta-le Jugoslavija. Finska in Romunija. Fovedla je Jugoslavija. toda ze pri 500 m sta jo prehiteli Finska in Romunija. Finska je nato povečala naskok in zmagala. V drugi skupini je bila konkurenca močnejša. Tekmovale so Švica. Švedska. Madžarska, Sovjetska zveza in Italija. Do 500 m je bil naihitrejsi italijanski čoln. Pri 800 m sta vodili Švedska in Italija. Pri 1200 m je zaostala Madžarska, v ospredje pa je prišel sovjetski čoln. ki je prehitel vse konkurente. Tedaj je z močnimi zamahi potegnil italijanski čoln in pri 1750 m prehitel sovjetskega ter zmagal. Tretja skupina, v kateri ie zmagala Danska, je bila najmanj zanimiva. Italijanski čoln je dosegel nov rekord proge. Sledile so dvojke brez krmarja. V prvi skupini so tekmovale Jugoslavija. Švica, Italija in Avstrija. Najprej je bila v vodstvu Švica pred Italijo. Toda čolni v vodstvu so se stalno menjavali. Pii 1000 m je vodila Avstrija, ki je tudi zmagala. V drugi skupini so Sovjeti z lahkoto zmagali pred Madžari in Poljaki, v tretji pa Finci pred Nemci, toda šele v napetem finišu. V prvi skupim v skiffu je zmagal Nemec von Klaus medtem ko se je moral Italijan Maitinoli zadovoljiti z drugim mestom. Zelo zanimiva je bila borba v drugi skupini med Rusom Ivanovom in Jugoslovanom Vlasičem. Prvi start je bil razveljavljen. Po drugem je bil najprej v lah- nem vodstvu Vlasič. Nato se je razvila med obema favoritoma ostra in dramatična borba vse do cilja. V zadnjih 100 m je Vlasič kljub skrajnim naporom moral prepustiti zmago Ivanovu. V tretji skupini je evropski pivak Poljak Kučerka z lahkoto zmagal. Popoldne so se nadaljevale izločilne tekme z dvojicami s krmarjem. Jugoslavija je star tala v prvi skupini s Poljsko, Finsko, Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Zmagal je finski čoln. Zanimanje je vzbujal nemški čoln. katerega krmar je ležal na sprednjem delu čolna, medtem ko krmarji drugih čolnov sedijo na zad-nje.m delu. V drugi skupini je z lahkoto zmagala Avstrija' pred Belgijo in Francijo. V tretji skupini je tekmoval tudi italijanski čoln iz Turina. Nadmočno je zmagala Švica kljub ostremu napadu Madžarske v finalu. I V četvercu brez. krmarja so v prvi skupini startele Švica, Poljska, Danska in Norveška. V finalu je zmagala Poljska pred Dansko in Švico. V drugi skupini je tekmoval italijanski čoln Moto Guzzi. Pri 1900 m je še vodila Francija z 1” naskoka, toda v finalu je italijanski čoln povečal število zamahov in z lahkoto zmagal. V tretji skupini se je bila ostra borba med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ki si je zmago zagotovila sele v finalu. meatem ko je Jugoslavija popustila in prišla na cilj šele tretja. V prvi skupini double-scul-lov je poskrbela za presenečenje Nemčija, ki je z lahkoto premagala favorita Belgijo. V drugi skupini so se srečali .3 najmočnejši čolni z lanskega evropskega prvenstva v Gandu: SZ. Češkoslovaška in Jugoslavija. Do 300 m so bili vsi trije čolni v isti črti, nato pa je Jugoslavija močno popustila in prišla na cilj šele četrta, zmagala je Sovjetska zveza. Zelo zanimive so bile izločilne tekme osmercev. V prvi skupini je pripravila presenečenje Madžarska, ki je v finalu premagala Francijo, ki je vodila skoro vso progo. V drugi skupini je tekmoval italijanski čoln vojne mornarice iz Rima ter jugoslovanski čoln. Do prvih 500 m so vodili Danci pred Češkoslovaško Italijo in Jugoslavijo. Pri 1000 m je že vodila Češkoslovaška z lahno prednostjo pred Italijo. 100 m pred ciljem je italijanski čoln povečal število zamahov in prehitel fgškggs za dve desetinki sekunde. V tretji skupini bi kmalu pripravil presenečenje nemški coln ki je vodil do 100 m pred ciljem. Sele tu so Rusi potegnili in zmagaj) z 1 m nasKoka. Jutri lodo repesaže premagancev v vseh disciplinah. V četvercu s krmarjem bo Jugoslavija tekmovala skupno s SZ. Norveško in Turčijo: V dvojki brez krmarja v drugi skupini z Madžarsko in Dansko, Italija pa v tretji z Nemčijo in Poljsko. V skiffu bo Italija tekmovala v prvi skupini z Anglijo, Romunijo in Francijo, Jugoslavija pa v drugi skupini s Holandsko. Belgijo. Turčijo in Bolgarijo. V dvojici s krmarjem bo Italija v, prvi skupini skupno z Nemčijo. Bolgarijo in Turčijo, Jugoslavija pa v tretji z Madžarsko, Francijo in Sovjetsko zvezo. V četvercu brez krmarja bo tekmovala Jugoslavija v prvi skupini z Dansko, Belgijo in Madžarsko, v double-scullu v drugi skupini s Češkoslovaško. Belgijo, Finsko in Turčijo, v osmercu pa v prvi skupini s Francijo, Grčijo in Dansko. Tehnični rezultati: CETVEREC S KRMARJEM I. SKUPINA: I. Finska 6’41”3 10; 2. Nemčija 6’4V”5; 3. Jugoslavija 6’54”1; 4. Romunija 7T2"6; 6. Turčija 7’18"5. II. SKUPINA: 1. Italija 6'40”6; 2. SZ 6’45"9; 3. Švedska 6 47”3, (j 4. Švica 8’54"8; * Maižafttka H’40’7. lil. SKUPINA: t. Danska S'47”1; 2. Franclja 6'53”1; 3. Grčija 6’55"4; 4. Norveška 7’13"5. DVOJKA BREZ KRMARJA L SKUPINA: I. Avstrija 7T3”2; 2. Švica 7’20'’; J. Jugoslavija 7'25"; 4. Italija V"35"8; 5. Švedska odstopila. II. SKUPINA: 1. SZ 7’11”8; 2. Madžarska 7’17”6; 3. Poljska 7'18”9; 4. Francija 7’25"2; 5. Anglija diskvalificirana. III. SKUPINA: 1. Finska 7T8”3; 2. Nemčija 7’11”1; 3. Belgija 7-29”3; 4. Danska 7.'42"3. S K I F F I. SKUPINA: L SZ 7’19”8; 2. Jugoslavija 7'23”1; 3. C SR 7 44"; 4. Romunija 7’47’'9, 5. Francija 7'50”4: 6. Finska 8 00”2. II. SKUPINA: 1. Poljska 7’32”5; 2. Avstrija 7’36”; 3. Anglija 7 44”7; 4. Belgija 8 00"; 5. Turčija 8’29”. III. SKUPINA: 1. Nemčija 7’23”4; 2. Italija 7’24”4; 3. Holandska 7’29”6: 4. Madžarska 7'34”; 5. Danska 7'53"2; 3. Bolgarija 8'10”3, DVOJKA S KRMARJEM I. SKUPINA: 1. Finska 7’30”I; 2. Nemčija 7*38”8; 3. Poljska 7’39”; 4. S7. 7'J9"2; 5. Jugoslavija 7'57”2; 6. Danska 7'57”9. II. SKUPINA: L Avstrija 7’39”J; 2. Belgija 7’49"4; 3. Francija 7’58'2; 4. Bolgarija 8’29"4; 5. Turčija 8'29’’l III. SKUPINA: 1. Švica 7’40”4; 2. Madžarska 7’43”5; 3. Italija 7'50"4; 4. Holandska 7’53'7; a. Grčija 7 "54 "7. CETVEREC BREZ KRMARJA I. SKl PINA: I. Poljska 6’34’’3; 2. Danska 6'85”3; 3. Švica 6’35"4: 4. Norveška 7 (J6"4; 5. Švedska m startala. II. SKUPINA: 1. Italija 6’31”4; 2. Francija 6’36"8; 3. Nemčija 6f43’’5; 4. Belgija 7'07"4; 5. Madžarska T45"2. III. SKUPINA: 1. SZ 6’37"2; 2. Romunija 6'39"4; 3. Jugoslavija 6'39"9; 4. Finska 7'04"8. DOUBLE - SCUI.L I. SKUPINA: I. Nemčija 6’46”4; 2. Švica 6’48”6; 3. Belgija 6’56”5;' 4. Francija 7’03”8: 5. Finska 7’ in 15”8: 6. Turčija 7’28"3. II. SKUPINA: 1. SZ 6’39"3; 2. CSR 6’57"; 3. Madžarska 6’57”6; 4. Jugoslavija 7'01’T; 5. Danska 7’ 03”1. OSMEREC I. SKUPINA: I. Madžarska 6'00”8; 2. Francija 6’01”4; 3. Anglija 6'10”2; 4. Finska 6’12”7; 5. Švedska 6'13”3. II. SKUPINA: L Italija 6'02”3; 2. CSR 6’ in 02"5; 3. Švica 6’17”; 4. Jugoslavija 6'19”6; 5. Danska 6T9’’8. III. SKUPINA: 1. SZ 6’09”3; 2. Nemčija 6’09”7; 3. Grčija 6-28”; 4. Romunija ti'32"3. SKLEP MAI>/. OLIMPIJSKEGA ODBORA MADŽARSKI NE GREDO V MELBOURNE 5 tekem madžarske reprezentance v šestih lednih BUDIMPEŠTA, 31. — Agencija MTI poroča, da je madžarski olimpijski odbor včeraj sklenil, da se Madžarska ne bo udeležila olimpijskega nogometnega turnirja predvsem zaradi medlih rezultatov do- KOLESARSTVO Danes v Kopenhagnu t ros' ni vožnji za profesionalce: ecanjm ler zaraui sprememo. Maspe. (U j . peacork (V.bŠ) vodstvu ekipe. O tem skie- Harris (Vn izjavil, da ne more nič n81* diti za preklic obtožbe Pro11 Ponomarevi Incident pa se je medtem .še razširil. Kljub prigovarja nju angleških atletov, naj 1 nastopijo na mitingu, so & vjetski atleti ostali pri svoje® stališču. Brit. zveza je 8!' radi tega vso zadevo predla' r:la mednarodni lahkoatletski zvezi in že se resno govori tem, da bi zaradi tega sovje skim lahkoatletom prepoved*-h udeležbo na olimpijskih grah. MOTOCIKLIZEM MILAN. 31. — Za velik« mednarodne motociklisti8* dirke v Monzi se ie prijavi 172 tekmovalcev od kateri 108 inozemskih in 64 i talil skih. Tekmovalci so Avstr*. ci, Avstrijici, Francozi, ci, Angleži, Irci, Holandci, F sarci, Spanci, Švedi. Sv,'c>fJj in Italijani. V kategoriji ccm bo tekmovalo 31 čev. v kategoriji 250 ccm v kategoriji 350 ccm 37, v tegoriji 500 ccm 41 in V * tegoriji 500 s prikolicami dirkačev. ODBOJKA PARIZ. 31. — V nadalje^ 'nju svetovnega prvenstva odbojki je danes zvečer munija premagala Italij0 15:10, 15:10, 15:3. Odgovorni ureantK STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • tr* Letni hino v Šhednjj predvaja danes, sonot* 1. septembra z začetkom ob 18. in ob 20.30 Ufl napet film Rojena za ljubezen Technicolor MGM Igra Esther Willianl* KtNOPROSEK-KONIOVft predvaja danes 1. tembra z začetkom 20. uri film Kardinal Laiier!! Igra GINO CERVl Mmna predvaja danes 1. septembra ob 18. in 20.30 t>ri • Universal film ŽAREČA ZORA OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOCOOCdOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCJOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI GAlHuUN’ BRIAN-HUGHES r IVAN BRATKO ] TELESKOP V »pomin na 415 naših žrtev — Slovencev in Hrvatov Cabrancev, ki fih pokriva gonarska prtt. trt je izstopil pri zadnjih vratih triintridesete barake in se zagledal v dolgo kolono, ki se je gnetla onstran žitnih ovir. «Spet nov transport!* je pomislil. Nabiral je telo in strmel v enolično množico, trudeč se, da bi razpoznal v njej posameznike. Odkril je nekaj znanih obrazov iz predmestne šišenske kavarne. Nenadno se mu je pogled vkopal v človeka, o katerem se mu je zazdelo, da se nemirno prikriva sredi dolge, vklenjene vrste. Nic na njem ni vzbujalo pozornosti, samo rdeči sviter mu je živo kukal izpod povaljanega suknjiča. »Kako je podoben fitefanu!* je vznemirilo C rta. »Po postavi je prav tak; nizek, koščen in vitek... v šali stno mu rekli .podgana’!* Neznanec je nenadno stopil iz vrste, najbrž ga je bil poklical karabinjer, ki je stal pred kolono z velikim spiskom v roki črt, ga je zdaj lepo videl v postavo in v profil: tanek, zavihan nos... spodnji del obraza malo naprej »trlec. črt je odrevenel; «To je Štefan! Vse nas bodo dobili! Naše delo bo slo k vragu!* Ves mesec, odkar so ga zaprli in se nista videla, je Črt s trdovratnim zaupanjem mislil na Štefana, kakršnega je bil navajen: odsekana navodila, likvidacije, revolverji, šale, ironija... Takrat je Črta vrgel po tleh strahovit sunek. Ko se je zavedel, je začutil v križu hude bolečine. Potem je otipal moško kolo, ki je ležalo ob njem. in za hrbtom se mu je nekdo krohotal. Mukoma se je obrnil: majhen, rdečelas, v bledi obraz pegast tenente ga je gledal s solznimi očmi in se krčil od smeha. Po svoji stari navadi je bil vrgel kolo v črta, ker je po taboriščnih predpisih stal preblizu žičnih ovir. Tenente Cantalupo je pobral kolo, zavrtel srebrnkasti pedal in se počasi odpeljal. Črt pa je nemočen ležal v travi, posušeni na pekočem soncu. Pred njim so bili količki in visoke žice. Pogledal je proti koloni, ki se je že močno zredčila. Štefana ni bilo več tam. «Saj ne vedo, koga so prijeli,* se je potolažil. «če bi to vedeli, ga ne bi pripeljali sem!* potem pa se je oklenil drugačne misli: «7,daj, ko je Štefan tu, bo pa tu bolje!* In začel je vrtati za mislijo, ki je plavala nad mnogimi kampi v tej veliki vojni in sploh v vseh časih, in ki ni dala spati ne stražarjem in ne jetnikom: za begom. »Zdaj ko je prišel Štefan, bomo uspeli! če bi bilo po mojem — kdaj bi že ušli! Toda Dušan! Dušan vedno isce lažjih možnosti, varnejših, manj predrznih. Zato pa vse propade! Sram me je: že drugi mesec tičim v tej vražji luknji in — nič. nič, nobenega odločnega koraka. Štefan bo drugačen: beg, beg za vsako ceno! To vem.* Popoldne je že odkril Štefana v kampu, razušenega in ostiiženega na balin. »Madona, črt, tu smo!* je rekel Štefan, ki je vedel, da je črt v tem kampu. »Tu smo!* je ponovil Črt, hoteč ga vprašati, kako so ga prijeli, a se je zadraal, misleč, da je se čas za to. »Tam smo, kjer pošten človek ne bi smel biti!* In čez hip spet Štefan: »Bomo šli ven, madona!* »Bomo!* In nato Štefan s kretnjo, kakor da mu hoče reči nekaj samo ob sebi umevnega, a se boji, da bi pozabil na to: »Midva se od zunaj ne poznava!* »V redu!* Ustavila sta se pred petnajsto barako, v kateri so bili Rakovcani, sami kmetje. To je bila zadnja baraka na južni strani. Kampo so sicer od vseh strani obdajali travniki in polja, toda od tod je bil pogled nanje najlepsi. Pred barako je stal visok, koščen starec. Ne da bi trenil z očmi, je sledil zamahom koscev, ki so onstran žic podirali visoko furlansko travo. Ze včeraj zjutraj Je Črt videl tega deda v enaki drži in z enakim nepremičnim pogledom. »Kako je, oče?* »Malo hudo mi je!» Starec ju je otožno pogledal. Iz barake so kapljali kmetje. Posedli so na toplem junijskem soncu. Naslanjajoč se na barake so z očmi sledili koscem ali pa gledali po zoreči pšenici. »Samo enkrat bi še rad kosil v našem lazu na Praprotih!* je vzdihnil mlad moški. Potem pa je bil spet popoln molk. črt in Stefan sta se oddaljila. »Treba bo iti, treba!* je spet rekel Stefan. »Treba!* »Kdo pa je se tu?» je skoraj nestrpno vprašal Štefan. »Nas Peter!* ♦Je tudi tu?» »In Dušan.* »Kako pa on?» »Preveč je previden. Samo premišlja, da se mu vse skisa!' »Kaj pa Gato?» »Se dr/.i ob strani * »Ga bomo pritegnili!* To ni bilo spraševanj« iz radovednosti ali sočutja, to Je bila priprava za boj. Potem pa je črt vprašal kar tako: »Kaj pa tale Igor, ki je prišel s tvojim transportom?* »Pst, to je eden vodilnih ljudi!* J btefan je z nezaupnim pogledom tipal po žičnih % Va HfS ,Un u1 jlh je ^^oval in si jih skušal razs^d Na-začetku sta bila nagrmadena ova kolobarja goste žice. Ležala sta na tleh, široka kake tri metre, visok® ^ rSumet,m’ *Brunova spirala,* se je spomnil ga naučili pri vojakih). Pred spiralo je bil zakoliči štor, kamor ni smel stopiti noben interniranec. Med m žico je bilo za kaka dva metra praznega prostora- za kolobarji koli, ki so bdi za glavo višji od hJjji vsi prepleteni z bodečo žico. Za temi koli -- se višji 11 koli, spet vsi med gostimi žicami. Štefan se je spomh’ ji teorije: «Brunova spirala preprečuje dostop do kolov, v'u^ koli preprečujejo pobeg.* Onstran visokih kolov — se,^ meter in pol nizkih ovir... nato sentinela, in ob njej a p za drugo stražarske ute, na vseh štirih vogalih kamP9,^ stražarski stolpi v dvema vojakoma, dvema puškam®1 ^l* traljezom in reflektorjem, »šest metrov široke ovire! , ne more skozi,* je premišljal Štefan. »Si že kaj mislil?* je nazadnje vprašal naglas in z giavo proti pšenici. »Sem. Dušanu sem že predlagal: slamnjače na žice!* Nato kot odrezano: »Najbolje!* Štefan je ostrmel: «Kako to misliš?* p'" Nekoliko tiše: »Ne rečem, tu in tam bi kateri W toda večina bi srečno usla. To bi morala biti velika Stefan je še vedno gledal v črta, kot da mu ni > ali se šali ali misli zares. pa hotel biti še bolj nazoren; »Slamnjačo bi v zaletu vrgel na spirale ln se nanje! Slamnjača bi bila odskočna deska!* pf Štefan je strmel v Črtov mlečnobeli obraz in P gove svetle, mirne oči. Tako otroški je bil ta obr»z’ oči, ta polt, ta zavihani nosek, te tanke ustnice. kii (Nadaljevanje